ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY_ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki JttflME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 15, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 243 ---- The Oldest Sjlovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Strašne delavske razmere pod fašizmom na Ogrskem 1200 premogarjev na lakotni stavki v rovih. 44 mož s silo prinesenih na površje. Nekateri delavci so zblazneli od trpljenja. ROOSEVELT ODI IDIL ZNIŽANJE DELOVNIH UR 0t,?dba za znižanje delov-Ur iz 40 na 36 brez od-TT1 P" mezdah v indu-,tr,ji bombažnih oblačil ^hingtonT 13. okt. —hI WV1* Ro°sevelt je danes »200,000 delavcem v into S ^°mbažnih oblačil, da se C -eI°Vni čas s 1- decem-Zal iz 40 ur na 36 ur v ' ialo »A6 da bi se Pri tem zni" lovjfj raezde. Znižanje de-Pretclj Casa Je bilo odrejeno že je biia v P°Ietje' toda odredba tov ^ TnaknJ'ena vsled protes-«oVatl ®tr*m delodajalcev. Ime- ■ iskovaij bl1 nePnstranski pre- , ° - Zaključek tega , sedai / *aterega je predsednik : ' * Se da Je re- : * ""^ne ^Vnega 5asa brez ' %akUi redukciJ'e upravičena. 1 ; Ne&T da bo to imelo za : ^b dob„'da bo kakih 10,000 o- 1 Vk .del°- 1 , S ko i1^je biIa Podvzeta, po- 1 5 ^Wf ?nvenciJ'a Ameriške : ; >jo ietaCije sPre3'ela re- ! 0 Stodo®lu30'urni delovni te- ( s : ; administracija pri- , ■ 4 v ^ Ju JS1 delovni teden tu- 1 f s ^ industrijah. , ] : p>ečiia ^rakom pa i vlada : ' Sažn,. ^vko V ilidustriji , Pondeljek po vseh ' ' t6 ** nahajajo ta- ! : >iti» V Clevelandu je 1 J* stavko 2,500 članov /Garment Workers unije. ' A ------ J < V 8o^ov potni list 1 l'1 f«stni° Se je nedelo, da je 1 ^ CLPOtni list s številka-' Se Je našlo na po- Sana 'J°tnem bstu Petra rNl k'f je V Marseillesu 5 fkega konzula v: * V^ mu 2leta 1929 neke-? Vi, J*.U z imenom Jos. Kl živi V Detroitu. i C'*1 raketirstvu " J* **** sodnik Culi je v all r° ^ apeliral few °lijo ^ ?yahoga okraja- C 2bencev' Pograbili f ^U v ' nato pa zbežali brez t jNž aprtem avtomobilu. To \ , J s0 h zgodovini Clevelanda, , Pri ropu rabili 1 1 « '^ejsko jezero" ...l ^ oC ?uštva Blejsk°- - f k. Z Ustva Blejsko Je-P f SDZ se naznanja, da ?>■ C V^?^1151 seJa vrši v to" / J oktobra, ob 7:30 ^ .aan' bodo trimesečni J J, dru^e važne zadeve H' ua dnevni red. — Taj- V, ^nredna seja C ^^ °b zvečer se bo a seJa direktorija na Holmes Ave. Vsi So prošeni, da se go-ežijo. — Tajnik. Truplo Aleksandra v Splitu; mladoletni kraljj Peter dospel v Beograd SPLIT, 14. okt. — Kralj A-leksander, ki se je pred tednom dni vkrcal tukaj za diplomatsko misijo v Francijo, se je danes vrnil domov v rak vi, na kateri je ležal admiralski klobuk, katerega je Aleksander nosil na zadnji poti kot poveljnik jugoslovanske mornarice. Ko je priplula v pristanišče križarka s kraljevim truplom, je iz obrežnih baterij počila salva iz 101 topa. Oblasti so pod-vzele najstrožje korake, da preprečijo ponovitev tragedije, ki se je odigrala v Marseillesu. Policija je strogo vsiljevala ukaz, da morajo biti zatvore na oknih trdno zaprta, v strahu, da bi iz kake hiše prifričala krogla, ki bi pokončala kakega visokega vladnega dostojanstvenika. Ko je križarka pristala, se je krsto najprej odprlo in trupldl : uradno identificiralo, nakar ga je šest mornariških častnikov preneslo na obrežje, kjer je skozi dve ure ležalo na 25 čevljev visoki1 piramidi. Mimo krste je šlo več tisoč kmetov. Mnogi so imeli solze v očeh. Ob krsti so pravoslavni in katoliški duhovni izvršili žalne ceremonije. Potem se je truplo odneslo na vlak i za pot v Zagreb, kamor je do- ^ spelo zvečer. Pogrebni vlak bo dospel na cilj v Beograd jutri j zvečer. Iz Nice je danes dospela A- ^ leksandrova sestra princesa Helena, ki je bila v sovraštvu z . Aleksandrom radi njegovega brezobzirnega ravnanja z njegd vim slarejšim bratom, princom Jurije\n. Na Aleksandrov ukaz . se princ Jurij že zadnjih deygt let nahaja v neki utrjeni hiši blizu Niša kot jetnik. Princ Jurij se je moral leta 1909 odpovedati prestolu, potem ko je v tre-notku razdraženosti ubil svojg-ga osebnega služabnika. V Jugoslaviji se trdi, da je Jurij blazen, toda če je to resnica ali ne, nihče ne ve. Princesa Helena je med jokom izjavila: "Res je, da sva bila v prepiru radi Jurijeve usode, toda Alek-su nisem nikdar želela tako tragičnega konca. Navsezadnje je bil vzor časti, kavalirstva in poguma^ in bil je moj brat. Toda J bil je nagle jeze in strog. Ubogi i Jurij—on še ne ve, da je Aleks ] mrtev. Prepričana sem, da bi < celo on odpustil kralju, če bi i mogel razumeti, kako mu odpu- < ščam jaz." ] BELGRAD, 13. okt. — Novi jugoslovanski kralj, 11-letni Peter, se je sinoči vrnil v Jugoslavijo v spremstvu kraljice Marije. Ko se je vlak ustavil J na Jesenicah; je stopil v sprem-' stvu stare matere na peron, . kjer ga je pozdravilo več tisoč s ' slovenskih kmečkih ljudi in o- ' ! trok. Stara mati je dečka trd- ' ' no držala za roko kot da se bo-11 ji, da ga kdo poskusi ugrabiti. ' ' Deček je stal ob nji in se smeh- ' ! ljal. | Kraljice-vdove ni bilo na 1 1 izpregled. Ostala je na vlaku v 1 postelji. fi*M|$wies je posebni vlak z mladoletnim kraljem dospel v Beograd. V mestu je bilo ob tej priliki mobiliziranega 50,000 mož vojaštva, ki je skrbelo za red in varstvo novega kralja. Na kolodvoru se je kralju po starem slovanskem običaju ponudilo sol in kruh. Člani regent-skega sveta, župan, generali in kabinetni člani so se dečku globoko priklanjali in poljubili nje-i govo roko. Nato se je deček z materjo in babico odpeljal v kraljevo palačo. Če bo mladoletni kralj odselj naprej ostal tu, ali se ga bo po- Pravosodnega oddelka NRA ne bo Vsiljevanje pravilnikov bo 1 prepuščeno NRA, delav- J skemu departenentu in tr- f govinski komisiji. WASHINGTON, 13. okt. — < Pred kratkim je obstojal vtis, f da se bo imenovalo poseben pra- 1 vosodni oddelek v NRA, čigar 1 naloga bo skrbeti za vsiljevanje < industrijskih pravilnikov, toda, 1 predsednik Roosevelt se je sedaj J premislil. Takega novega od- : delka se ne bo ustanovilo, pač 1 pa se bo vsiljevanje pravilnikov " prepustilo reorganiziranemu N. J RA delavskemu departmentu in c trgovinski komisiji. 1 Predsednik je danes izjavil, da je prišel do zaključka, da je 1 vsiljevalni urad NRA v stanu E rešiti 95 odstotkov vseh pritožb " radi nepoštene trgovinske prak- ^ se, ne da bi bilo treba slučaje iz- 1 ročiti justičnemu departmentu J za prosekucijo. 1 —--J Italija |e nervozna ra-1 di namigovanj RIM, 13. okt. — Poročila o proti-italijanskih izgredih v Jugoslaviji so povzročila nervozno razpoloženje v Italiji. Posebno mučno vplivajo na italijansko r javnost poročila v jugoslovan- s skih listih, ki indirektno nami- n gujejo, da je Italija imela zvezo 3 z atentatom na kralja Alek- r sandra. Nekateri krogi pravi- J jo, da utegne jugoslovanska via- * da namenoma obrniti sumnjo na zunanje države, da bi s tem obrnila pozornost od notranjih sporov. List "Giornale D'Ttalia" je sinoči v posebni izdaji naglašal, da se jugoslovanska politika za j enkrat ni spremenila. "La Sera" T v Milanu tudi opozarja na to, potem pa vprašuje: "Kaj pa bo ^ jutri?" Milanski list pravi, da r je kralj Aleksander šel na obisk j v Francijo, da sliši francoski nasvet za spoprijaznenje z Italijo. Pravi tudi, da Mussolini C. v svojem milanskem govoru preteklo soboto ne bi bil ponu- j dil Jugoslaviji sprave, ako bi ne ^ bil dobil zagotovila iz Beograda, da bo ponudba dobila ugoden j • i odziv. < Vladni krogi kot tudi časopisi opozarjajo, da je v dejstvu, da je Mussolini poslal posebno eskadrilo bojnih ladij za spremstvo Aleksandrovega trupla na vožnji v domovino, jasen dokaz, da Italija še vedno želi spora- ^ zuma z Jugoslavijo. 1 | i Poincare umrl \ _ i PARIZ, 15. okt. — Danes je tu nenadoma umrl Raymond ^ Poincare, ki je bil francoski predsednik za časa vojne ter trikrat ministrski predsednik. Bil je 74 let star ter skozi 50 let v javnem življenju. f To je že druga smrt v vrstah (francoskih državnikov v enem tednu. Zunanji minister Barthou, ki je bil s kraljem Aleksandrom vred umorjen v Marseillesu, je bil pokopan v soboto. Krvava kronika , Avtomobilske' nezgode v Cle-. velandu zahtevajo čedalje večje ' število smrtnih žrtev. Preko ■ sobote in nedelje je bilo v pro-I metnih nezgodah ubitih nič manj kot osem oseb. Morilec kralja je bil Makedonec? DUNAJ, 14. okt. — Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju je nocoj izjavilo, da pravo ime atentatorja kralja Aleksandra ni bilo Peter Kalemen, temveč j Vlada Georgijev Černocemski.' Černočemski je bil znan mace-donski vstaš ter je bil nekoč o-sebni stražnik Ivana Mihajlova, voditelja macedonskih vstašev, ki sedaj živi v Turčiji kot političen begunec. Trdi se, da je Černocemski izvršil že več političnih atentatov. On je baje leta 1921 ustrelil bolgarskega agrarnega voditelja Hadži Inova, leta 3930 pa Ivana Tomalevskija, ki je bil vodja neke druge mace-donske skupine z glavnim stanom na Dunaju. Macedonija je bila po svetovni vojni razkosana med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo. Svo-ie čase so imeli macedonski vstaši zavetje v Bolgariji, kar je povzročalo stalno napetost med Beogradom in Sofijo, ko pa je Bolgarija sklenila z Jugoslavijo prijateljsko pogodbo, so voditelji macedonskih vstašev, ki zahtevajo samostojno Macedonijo, zbežali v Turčijo. RAZBURJENJE IN PREISKAVE V BEOGRADU, BEOGRAD, 13. okt. — Včeraj se je pojavila govorica, da se je odkrilo zaroto za atentat na 11-letnega kralja Petra, ki se : je danes vrnil iz Anglije. V : mestu je zavladalo silno razburjenje in izvršenih je bilo veliko hišnih preiskav. 16 milijonov oseb je na relifu WASHINGTON, 13. okt. — Relifna administracija je danes naznanila, da je na relifu štiri milijone družin oziroma okrog 16 milijonov ljudi, kar je samo 700,000 manj kot jih je bilo v marcu preteklega leta, ko je prenehala poslovati administracija za civilna dela. Število družin, ki so odvisne na javno podporo, je od julija do avgusta narastlo za 200,000 družin, in, relifni administrator Hopkins jo priznal, da bodo zahteve za pomoč v prihodnjih mesecih še vedno rastle. SPLOŠNA CERKVENA REVOLTA V B A VARI JI MONAKOVO, 14. okt. — Protestanti na Bavarskem so vprizorili odprto in splošno re-volto proti nacijskim oblastim ter odpovedali pokorščino državnemu škofu Muellerju, katerega je nastavil nacijski režim. Včeraj so verniki priredili pohod pred nacijski glavni stan v tem mestu, pljuvali na poslopje ter burno demonstrirali. Vlada je škofa Meiserja, ki je vodja upornikov, odstavila ter ga drži kot jetnika v škofijski palači. Direktorska seja [ Nocoj se vrši seja direktorija Ameriško Jugoslovanske Tiskovne družbe. Pričetek ob 8. uri. Prošeni so vsi direktorji, da se udeležijo. — Tajnik. Kultura ) DRAM DR. IVAN CANKAR Nocoj se vrši vaja za prihod-; njo predstavo. Bodite vsi točno ob 8. uri navzoči. — Režiser. ^ PECS, Ogrska, 14. okt. — Tu . je v teku lakotna stavka premo- , garjev, ki so izjavili, da raje od 1 lakote poginejo v 1000 čevljev globokih rovih kot pa da bi še : kdaj prišli na površje. (Iz la- ' kotne stavke se zrcalijo strašne : razmere, v katerih se nahaja delavstvo na Ogrskem, kjer je na krmilu klerikalno-fašistični : režim premierja Julija Gombo-sa. Enake razmere vladajo tudi po drugih srednje in vzhodno evropskih deželah. Kot znano, so rudarji v Trbovljah v Sloveniji pred kratkim nastopili z enako brezupnim sredstvom, da opozorijo svet na strahotne razmere, v katerih ^e nahajajo, ampak svetovni tisk o trboveljski tragediji ni ničesar poročal. Edino pisatelj L. Adamič je opozoril ameriško javnost na tragedijo v Trbovljah s člankom v reviji "The Nation.) Na lakotni stavki je v Pešcu 1,200 mož, ki se že tri dni in ' noči nahajajo v rovih brez hrane, vode, luči ali spanja. Delavci so zagrozili, da bqdo usta- ' vili zrečne sesalke, ako se njih ' zahtevam ne ugodi, v katerem slučaju bi se vsi zadušili. V vladnih krogih je.desparat- j na akcija premogarjev povzro . čila veliko vznemirjenje. Dane" , se je 44 mož s silo prineslo n i , površje. Nekateri od njih so j zblazneli od trpljenja, in mnogi' , so tako oslabljeni, da bodo sko-ro gotovo umrli. Vlada je poslala v rov 5 zastopnikov ki s > delavcem podali naslednji ultimatum: "Pridite ven v tek i pol ure, in če se vzdržite nepo-stavnih dejanj in nasilnosti, sS ] bomo začeli pogajati z vami." Ta izjava je premogarje tak > razkačila, da so vseh pet z p.- i stopnikov pridržali v premogo^ niku kot talce. Možje s krampi v rokah so se jim zagrozili, a i jih pobijejo, ako bi poskusi1 i uiti. Zdaj hiti v Pecs notran;i ■ minister, da posreduje v situ- - 1 ciji. Pred premogovnikom se odigravajo pretresljivi prizori. Žene hočejo iti k svojim može: i ■ ter z njim vred umreti, ako treba, toda policija jim ne pus.i iti v premogovnik. Druge žer.- ' ske hodijo okrog policije i i lastnikov premogovnikov ter ji i milo prosijo, da naj pristanejo na delavske zahteve ter s te; i rešijo njih može smrti, katero so si sami izvolili. Donavska paroplovna družbr, ki lastuje premogovnike, v katere so tudi angleški kapitalis i močno finančno zainteresirani, so izjavili, da se ne bodo pogr-jili z delavci, dokler ne pridejo izpod zemlje. Delavci so odgovorili, da raje umro sedaj kot pa da bi počasi umirali od lakote, ako družba ne ugodi njihovim zahtevam. Plače rudarje/ znašajo okrog $2 na teden. Delavci zahtevajo $3.50, oziromi okrog 58 centov na dan. Janos Asztergalyos, socijalno-demokratski član ogrskega parlamenta, ki je edina zunanja o-seba, ki uživa zaupanje premogarjev, skuša posredovati v njih imenu pri lastnikih in vladi, toda njegovi apeli na premierja Gombosa in notranjega ministra i so doslej ostali neodgovorjeni. Prizori pred premogovniki, kjer je zbranih na stotine joka-jočih žena in otrok, so v sred segajoči. Svojci rudarjev se boje, da bodo možje v brezupu izvršili masni samomor. Ustaviti je treba le zračne sesalke in strupeni plini, ki bi napolnili rove, bi jih hitro zadušili, med- • tem ko bi ustavljenje vodnih se-salk napolnilo rove z vodo. Stavka, bazira večinoma na faktu, da je 4500 mož, ki normalno delajo v tukajšnjih rovih, zaposlenimi le po nekaj ur na dan, delavci pa zahtevajo več ur dela, da jbi nekoliko več zaslužili. Zahtevajo tudi, da se poviša plačo od ure. Kompanija pa trdi, da cibrata ne more zvišati, ker ima že sedaj 15,000 vagonov premoga na rokah, katerega ne more prodati. Pecs se nahaja v južnozapad-nem delu Ogrske, nedaleč od jugoslovanske meje. PECS, 14. okt. — Premogar-ji, ki so na lakotni stavki, so sinoči izpolnili svojo grožnjo — ustavili so zračne in ■ vodne sesalke ter se pripravili na smrt. Sodi se, da možje ne morejo živeti več kot 12 ur brez svežega,-zraka. Glasom poročila, ki je prišlo na površje, je danes popoldne dvajset mož poskusilo izvršiti samomor z noži, toda tovariši so jim to preprečili ter zvezali njih roke na hrbtu, rekoč: "Ako bomo umrli, bomo umrli skupaj." KAZNOVAN, KER JE PIJAN JAHAL ELKO, Nev., 18. okt;. — Na podlagi neke stare postave ja bil včeraj tukaj Joe Segura obsojen na $50 globe, ker je v pijanem stanju jahal konja po mestnih ulicah. Hčerka umrla V nedeljo zvečer, ob 11. uri, je po dolgi in mučni bolezni preminula Antonia Repič, stara 9 let, hčerka družine Mike in Antonia Repič, stanujoča na 765 E. 156 St. Poleg staršev žaluje za njo tudi veliko sorodnikov. Deklica je bila rojena v Clevelandu. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovze-te pod oskrbo pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi. Naše so-žalje! Za očete Memorial Parent Teacher Association priredi jutri večer, 16. oktobra, ob 7:30 uri, poseben program za očete, ki se bo vršil v avditoriju Memorial javne šole. Dr. Clarence B. Stratton, supervisor angleščine v Cleve-landskih javnih šolah, bo govoril. Predmet govora bo "Education for citizenship" (izobrazba za državljanstvo). Orisal bo tudi finančno stanje šol. Po programu se bo serviralo o-krepčila. Javnost je vabljena, da se udeleži. Lep uspeh . ^ ? Drama "Rdeče rože," s katere) je dramsko društvo "Anton Ve« rovšek" včeraj popoldne otvori; lo sezono, je zelo dobro uspela. Vsi igralci so se potrudili in nudili občinstvu izvrsten užitek. Tudi vdeležba je bila obilna. slalo nazaj v Anglijo v šolo, še ni znano. Akoravno ustava do- ^ loča, da kralj ne sme bivati izven države, pa se utegne najti pot, da se izogne tej določbi. Danes se je zvedelo, da sta romunski kralj Karol in bolgarski kralj Boris v takšnem strahu, da ju doleti enaka usoda kot je ] doletela Aleksandra' da sta pre- c klicala vdeležbo pri Aleksandro- i vem pogrebu. j - i EKSEKUTIVA A. F. OF L. j POVEČANA l SAN FRANCISCO, 13. okt.— j Včeraj je konvencija Ameriške ^ delavske federacije ponovno iz- j volila predsednika Greena ter o- ^ stale odbornike, obenem pa je število eksekutivnih odbornikov zvišala iz 11 na 18. K petim c podpredsednikom se jih je do- ^ dalo še sedem. Boj za zviša- i nje eksekutive je vodil John L. r Lewis. £ ---r A L I J E UGRABLJENA 2 BOGATINKA MRTVA? LOUUISVILLE, Ky„ 14. okt. | — Usoda ugrabljene žene oljnega magnata Stolla je še vedno zavita v temo. Mož je baje že plačal $50,000 odkupnine, toda če je dobil kako zagotovilo, da { bo žena vrnjena živa, nihče ne g ve. Oblasti so pripravljene, da r prično z velikim lovom, kakor r hitro bo mož sporočil, da so ga j ugrabitelji očividno ukanili. O- s blasti se boje, da je Mrs. Stoli g v jetništvu umrla, kajti bila je 2 rahlega zdravja, ali pa da so jo '£ ugrabitelji sami umorili. j - č Fess prerokuje Še J večjo inflacijo £ FREMONT, O., 13. okt. — £ Ohijski zvezni senator Simeon c D. Fess je imel sinoči tukaj go- € vor, v katerem je prerokoval, ^ da bodo Zed. države v bodočno- ^ sti dobile še večjo denarno in- j flacijo. "Inflacija se je že zače- j la," je izjavil republikanski se- A nator, potem pa nadaljeval: j "Javni dolg leta 1930 je bil 16, Y milijard dolarjev, danes pa zna- ^ ša že 33 milijard. Ta dolg se da< j plačati samo na tri načine — z c davki, s priklicem dolga v celoti t ali pa z denarno inflacijo. Zgo« ( dilo se ne bo ne prvo, ne drugd { pač pa bo vlada podvzela denarno inflacijo." Fess, ki je kandidat za ponov- | no izvolitev, je rekel, da je Roo- ( seveltova administracija v teku enega leta in pol naložila na pre- ^ bivalce države Ohio že 937 mi- ( lijonov dolarjev dolga, oziroma! $1,736,000,000 za vsak dan, odkar je Roosevelt na krmilu. "To bi ne bilo nič hudega," je izjavil Fess, "če bi se razmere vsled tega izboljšale, toda resnica je, da! se razmere slabšajo in da je število ljudi, ki so odvisni na relif, vsak dan večje." Žalostna vest Mr. Frank Čepirlo iz $811 Bonna Ave., je prejel žalostno vest, da mu je 24. septembra umrl njegov oče Miha Čepirlo, bivajoč na Kalu pri št. Petru na 1 Krasu, v čestitljivi starosti 84 let. Pokojni je bil daleč na- ■ okrog poznan in visoko spošto-i van. K večnemu počitku je bil ■ položen v Košani. Pokojni za- ■ pušča v Clevelandu dva sina, ! Franka in Antona, sina Johna ' v St. Louisu, sina Emila pa v Alabami, kjer služi kot podčast-j nik in mnogo sorodnikov. Naj - mirno počiva v rodni zemlji! ENAKOPRAVNOST 15. oktobra, 19& STRAN 2 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by T H« AMERICAN JUGOSLAV PTO. ft JTUB. CO. 6231 St. Clair Ave. HEnderson 5811 iMued Every Day Except Sundaya and Holiday« VATRO J. GRILL. Editor >o raznaAalcu v Clevelandu, ea celo leto ........ I6.50 ta 0 mesecev ...... »3.00; za 3 mesene ........ flJO Po pošti v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 ta fl mesecev ...... $3.25za 3 mesece ........ $2.00 E» Zedlnjene države ln Kanado za :elo leto ____ $4.50 ta 8 mesecev ....... $2.30; za 3 mesece ........ $1.50 Es Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske države n fl meoecev ....... $4.00 celo leto ........ $8.-00; {JR^Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at Ijfirth« Post-Office at Cleveland, Ohio, Under the Jf?*) Act of Congres* of March 3rd, 1878.. .rigalo« VERSKI BOJI V NEMČIJI Razkol v nemškem protestanizmu je dospel do točke, ko na spravo ali pomnjenje skoro ni več misliti. Kakor je bilo že od početka pričakovati, je za enkrat ostal zmagovalec državni škof Muller, ki vživa očividno zaupanje Hitlerja samega, vsekakor pa ima vso podporo posvetne oblasti. Z Mullerjevo zmago je dosežena prva faza politizacije protestanske cerkve v smislu hitlerjevskega poenotenja. Da s tem prodiranje narodnega socializma na cerkveno in versko polje še ni zaključeno, nego da je prav za prav šele začetek gibanja za enotno nemško cerkev, dokazujejo izjave političnih cerkvenih voditeljev. ■ Državni škof Muller, ki vi je kakor znano, zaupanje vladajočega režima dvignilo s skromnega položaja vojaškega pastorja na najvišje cerkveno dostojanstvo v Nemčiji, ni imel vedno srečne roke. že v početkih svoje borbe je izzval opozicijo ne le pri nižji duhovščini, nego tudi pri najbolj učenih in vplivnih teologih. Razkol je grozil že pred letom dni, zaustavila ga je pa Hindenburgova intervencija, kateri se je kancelar Hitler uklonil, čim je s Hindenburgovo smrtjo odpadla moralna ovira za načrte "nemških kristjanov" in propagatorjev nordijsko-germanskega verskega •dinstva, se je razmahnilo Mullerjevo in njegovih sodelavcev "reformacijsko" delo s podvojeno silo. Zrastla pa je tudi opozicija in priznati fo mora, da je nižja in višja duhovščina, ki vztraja na strogo verskem nauku pokazala pogum in odločnost, ki sta pri današnjih nemških razmerah občudovanja vredna in vsekakor na nobenem drugem polju nemškega javnega življenja nimata primere. Muller-jevo avtoriteto je morala podpreti posvetna oblast in le z njeno pomočjo je državnemu škofu uspelo obdržati vajeti v rokah! Seveda je zahtevala borba v vrstah verske opozicije brezštevilna žrtve. Nepo-korni duhovniki so bili po vrsti odstavljeni, škofije po večini na novo zasedene s kandidati "nemških" kristjanov;—ker pa to upornikov še ni uklonilo, je posegla vmes državna oblast z zapori in. koncentracijskimi tabori. Državo zastopa v tej borbi ministeri-jalni direktor Jager, ki je v resnici pravi voditeij režimske verske politike, dočim je Muller več ali manj le njegov eksponent. Pred par tedni je bil državni škof Muller v Berlinu slovesno ustoličen. Slavje je bilo zamišljeno kot manifestacija zmage in je bilo prirejeno z vsem sijajem, kakor ga zna uprizoriti hitlerjevski režim. Vendar se je pokazal velik kontrast napram običajnim političnim manifestacijam — izostalo jejjudstvo. Slovesna po-vorka je šla po skoro praznih ulicah. Cilji, ki jih zasleduje državna cerkvena vlada, so precej jasno izraženi v izjavi, katero je nedavno podal Jager v Stutt-gartu. "Konfesije so spremenljive," je dejal, "in morajo v svojem razvoju sprejeti vase nove elemente, kot končni cilj stoji | pred nami premaganje konfesije, odstranitev verskih razlik v nemškem narodu. Pred našimi očmi je enotna nacionalna cerkev." Muller sam je v istem času govoril v Hannovru o enotni germanski cerkvi, neodvisni od Rima. Ta izjava, ki označuje, (Dalje v 6. koloni; Kačo, pa naj si bodi že te ali' one vrste, smatra ljudstvo za žival, ki se je drži nekaj vražjega. In če koga doleti nesreča, da ga piči kača, tedaj je treba predvsem da se ta strup izžene, i? človeka potom "pananja" ali "zagovora." Človeka, ki zna "panati," seveda ne najdejo za vsakim plotom. Za ta delikatni posel je treba posebno bistroumne glavice. V Šmartnem pod Šmarno goro je neko staro ženico pičil gad v palec desne noge. Noga je začela otekati in ženici je postajale slabo, sosedje so stopili skupaj in kmalu je bilo sklenjeno, da se mora nemudoma poslati po ''zagovornika," ki bo "panal" kačji strup. » Splošno mnenje je bilo, da je za ta posel najboljši in najbolj učen stari Fajfar iz Vodic, ki je v svoji mladosti veliko hodil po svetu, se marsikaj naučil in baje panal že veliko kač. Halo, brž s kolesi jem ponj! Minula je dobra ura, ko je priropotal ko-leselj z zagovornikom. Ženici je medtem postajalo vedno slabej-še in sklenila je roki kakor k molitvi, ko je zagledala svojega dozdevnega rešitelja. Zagovornik, možak z dolgimi sivimi brkami in lokavim pogledom, se je kretal s tako samozavestjo, kakor bi bil požrl vso učenost celega sveta. To vedenje je kaj čudno harmoniralo z njegovimi špehastimi hlačami, razcefranim suknjičem in silno umazano srajco. Pregledal je bolnici nogo in rekel: "Mhm, saj sem ve^el. To je bil modras in celo tak modras, ki je brej (oplojen). Vsled tega je njegov strup podvojen. Zelo se bom moral potruditi. Kar začnimo!'' Nato je položil levico tesno na prsi, z desnico pa je delal nad bolnišind glavo velike križe. Med tem početjem je skoro kričal: "V božjem imenu rečem, da naj se pobere vražji strup iz tebe! Kar je božjega v tebi, naj se potrošta, kar pa je hudega, naj zbeži iz tebe do zadnje dlake, ki jo ima hudič na repu. Tisti angel, ki je kačo iz raja zapodil, naj to kačo preseka, in tista Mati božja, ki je kači glavo strla, naj še enkrat to kačo tako pohodi, da bo ver, strup odlete! v pekel in se v peklu po tleh poflajštral. Kar je božjega v tebi, naj se potrošta, kar je hudega, naj zbeži iz tebe do zadnje dlake, ki jo ima hudič na repu. Amen!" Na to učeno in originalno "pananje" je ženica seveda motala takoj ozdraveti, o tem vsaji so bili prepričani vsi navzoči. In1 tako je brezdvomno mislil tudi bclničin sin, ki je stresel v za-' govornikov žen rest srebrnega denarja. Vse to se je godilo na dvorišču tik ceste. Slučaj pa je hotel, da je ravno listi hip, ko je koleselj z zago. ornikom odro-potal, prišel po cesti gospod, z1 dolgo črno brado in zlato o-brobljenimi očali na nosu. Videč tropo ljudi, je obetal in vprašal; če se je morda nripetila kaka: nesreča. Ko so mu kmetje na; kratko pojasnili, za kaj se gre, so se možu strahovito zabliska-le oči. Pristopil je k bolnici, ki je še vedno sc.iela na nekem tramu, in zagrnel okoli stoječim: "Bedaki! Prinesite hitro škaf mrzle vode!" Ta ul$az se je glasil v takem tonu, da pač ni bilo mogoče od-| reči. Kakor bi tienil, je bila voda na mestu. Gospod pa je med tem vzel iz žepa nožiček, nekoliko prerezal ženici otekli palec in ga v vodi dobro izpral. Potem je vzel iz žepa neko kot sneg belo cunjo, jo raztrgal in obvezal z njo rcnjeni palec. Pa kako ti je znal obvezovati. kme-| 'tje so kar zijali. Nato je po-1 tegnil iz žepa še neko ploščato j steklenico, jo odmašil in ponudil ženici: "Le krepko potegnite, to vas; , bo okrepčalo. Sreča vaša, da je bil to pik kakega malega gada, ki še ne vsebuje .tako močnega strupa. Sicer bi bili sedaj že lahko mrtvi. Pojdite v posteljo' in kmalu bo bolje." Ženica se je poslužila ponudene pijače in pi-} la v debelih požirkih. Gospod! pa je nato spravil steklenico, se . obrnil po navzočih in z beseda- j mi: "Pamet, pamet, ljubi moji,"j in zopet nadaljeval svojo pol. Med začudenimi kmeti je bil edini Kajževčev pastir, ki je hu-l . dega gospoda vsaj nekoliko po-j znal. Pravil je. da hodi večkrat ■ v repenjski gradič, med potoma1 pa ruje po travnikih razne vr-j i i ste rož in druga zelišča. Po^ ■ njegovem mnenju mora to "en dohtar'' biti, ki se na bolezni za- •' stopi. 'I Ženica je res ozdravela. Toda1 j kmetje so'bili trdno prepričani, Ida jo je ozdravil "zagovornik" iz Vodic. "Kaj bo tisti dohtar," so modrovali ,"njemu je bilo pač i lahko tisto delo, ko je bil že pre-"ije ves strup panan!" ; Pananje pa se tudi drugod ■! dobro obnese, ne le pri kačjih ■ srupih. Ako je pri živini nesre-j i ča, ako pobije toča, če žito sla-■'bo obrodi, če imajo krave pre- : malo mleka, za vse take nesreče . in neprilike se dostikrat ne išče > vzrok naravnim potom. To je : povzročil vrag, ali pa posebno zloben človek, ki je z vragom v ■ zvezi. Vse te nesreče se dajo , panati, ako se najde človek, ki . ima zadostno moč nad hudim i duhom. Posebna moč za pana-1 nje se pripisuje tudi duhovnikom. V Žirovnici je živel star ( župnik, ki je nekoč tožil svoje-j' mu prijatelju, da v času nevihte ! on niti skozi okno ne sme pogle-j dati. "Kakor hitro," je pripove-j doval, "pokukam skozi okno, pa | me že vidi eden ali drugi žup-I i Ijan in takoj završi med njimi: I "Glej župnika, ravno sedaj pa-jna točo!" •I Ravno isti župnik se je mnogo trudil, da bi med svojimi župljani odpravil prazne vraže, i: pa se je starček moral dostikrat ijprepričati, kako globoko je v, ljudstvu ukoreninjeno prazno-j .verje. Nekega jutra je prišel k njemu kmet in ga za božjo voljo i prosil, naj mu pomaga, 'i "Kaj pa se je zgodilo,'' vpra-- ša župnik. j "Oh, neki hudobnež, ali pa celo sam vrag mi je naredil, da.; | na moji njivi noče rasti nobeno 'žito več. Prosim vas, usmilite se | me in panajte vraga, ki tiči ne-t kje v moji njivi!" I Župnik je že imel pripravlje-! •nih par pikrih na jeziku. Že je , nameraval pošteno ošteti prosil- j j ca, toda zasmilil se mu je ubogi' kmetič. In ker je bil tisto jutro j ravno dobro razpoložen, je rekel j prijazno: "Dobro! Ga bom pa panal, no! A kaj takega ne mo-! j rem napraviti tu. Iti moram naj tvojo njivo, da vse natanko pre-| gledam, kje tiči vrag. Pojdiva!"; In šla sta na njivo. Župnik je : uvidel na prvi hip, da kmetič njivo popolnoma zanemarja, j :,Kot pest debelo kamenje se je kotalilo po razorih, pognojil paj ni morda že več let. Kako naj potem na tako opustošenem sve-; ,tu kaj raste in obrodi! Nemo-' :goče! "Že imam vraga," je rekel 1 župnik oveseljenemu kmetu. "Sedaj ga bom pa takoj posku-j sil panati." In župnik je začel < delati z roko po zraku velike 1 križe in rekel s svečanim gla- i som trikrat: "Gnoj na njivo, i kamenje z njive!" "No, jaz sem opravil svoje in 1 zdaj, Luka, napravi svoje tudi i Vprašanje raka J Zgodovina se ponavlja — tudi v razvoju medicinske vede Več znanih nemških učenja-jkov je odločno zavrnilo trditev berlinskega biologa in bakteri-ologa prof. von Brehmerja, da je odkril bacil raka. K tem u-govorom je Brehmer sedaj ob-I širne je spregovoril v pogovoru j z nekim časnikarjem. Učenjak vzdržuje svoje trdit-(ve v polnem obsegu. Svojim na-jsprotnikom očita, da so zavra-jčali njegova odkritja, ne da bi I jih niti dobro poznali. On pa ! jamči zanja s svojim imenom, | ki ga noče lahkomiselno sprav-Jljati v nevarnost. Bil je toliko! 'previden, da je čakal z objavo1 | svojih odkritij dve leti, potem i ko jih je tudi natančno preizku-' 'sil. Njegovi nasprotniki pa ni-1 ' so imeli niti prilike, da jih do-j slej eksperimentalno proučijo in so zato njih napadi nestvarni. O ' slovitem berlinskem raziskoval-jcu raka prof. Schillingu so trudili, da je njihovega mnenja, to \pa ni res, ker je v strokovnem I listu "Medizinsche Welt'' podal : izjavo, da je Brehmer svoje po-i skuse izvršil z vso natančnostjo, j in nič drugega. Sicer so pa napadi proti nje-1 mu umljivi, kajti že od nekdaj 1 se proučevalci raka delijo v dva ■ tabora. Eni trde, da je rak le ■ posledica obolenja hormonov ali >J drugih organov in zapisujejo ' zato zdravila, ki naj bi obnovila - normalno funkcijo teh organov. < Drugi pa so prepričani, da ima ' i rak svojega mikroskopskega povzročitelja, ki ga je treba od-i kriti, če hočemo bolezen uspeš-i no zdraviti. V bistvu gre za boj ■ ki se ponavlja v zgodovini prou-jčevanja skoraj vseh kužnih bo- • ■ lezni. Tudi Roberta Kocha so | ostro napadali, ko je odkril ba- ■ cile tuberkuloze, a potem so mu le morali dati prav. Z rakom je ista. Sedaj ko je odkril nje-1 govega povzročitelja z vso go-i tovostjo, pravi prof. Brehmer, je postalo vsako prepiranje o tem, da-li je to kužna ali organska bolezen, popolnoma odveč. Popolnoma odveč je tudi prepiranje o učinkovitosti seruma proti raku, ki ga je isto tako ! odkril in ki je eden izmed do-j kazov, da gre pri raku res za kužno bolezen (kar so v ostalem dokazali tudi poskusi s prenašanjem novo odkritih mikroorganizmov na miši). Ta serum j je sposoben odstraniti povzroči- j | telje raka povsem iz krvi. Pri ! lažjih in začetnih primerih zadostujejo injekcije tega seruma, v primeru oteklin pa je treba te najprvo kirurgično odstraniti in šele potem se pacient obrav-jnava s serumom in drugimi pri-! mernimi načini lečenja. Prof. , Brehmer je svoje metode prak-(tično preizkusil v stotinah pri-jmerov, v vseh z istim uspehom. i _ I ZNAMKE OTOKA SV. HELENE. j Letos poteka sto let, odkar je ! pripadla Sv. Helena britskemu imperiju. V ta spomin bo izdala uprava otoka posebne spo-I minske znamke. Serija bo ob-!segala deset znak s pokrajinskimi slikami Sv. Helene in s podobami kralja Viljema IV., kra- , ljice Viktorije, kraljev Edvarda ] VII. in Jurija V. ti,' je dejal smehljaje župnik in 1 odšel domov. < ' Kmet Luka se je najprej začudil, a končno se mu je zasvetilo. Odslej je ravnal po žup-nikovem nasvetu. Pobral je kamenje z njive in jo začel gnojiti. V nekaj letih je njivo tako izboljšal, da mu je rastlo še lepše žito nego drugim. »«mmsi»)»nn:»»t»:»»»»i»:n»»» I ŠKRAT 1 Študent se sprehaja zvečer po ulici s hčerko šolskega rav-. natelja. Nenadoma opazi od daleč prihajati ravnatelja. Za- II ljubljeni parček se hudo pre-'|straši. Kaj bo? Tedaj pade ^ j študentu v glavo dobra misel. \ Hitro sleče deklici črn plašč, jo ^ zavije vanj preko glave in pri-"jme sladko breme postrani v na-I ročje, da je izgledalo kot da no-i si zavit glasbeni inštrument. I Ravnatelj pride mimo in j j vpraša študenta, kaj nosi. | "Svoj čelo, ker grem na vajo," se laže študent. "Malo sem ^ ga povil, da ne pade rosa nanj." ^ "Čelo?" pravi ravnatelj dobrodušno. "To je lep glasbeni inštrument. Le pridno se vež- bajte na njem!'' s J J # Učitelj je dal otrokom za na-j logo, da opišejo posledice leno-i!be. g | Mihec je dolgo ugibal kaj bi i napisal, končno pa vzame zve-j|zek, pusti štiri strani prazne, na a koncu četrte strani pa napiše: '.j"To so posledice lenobe." "IANGLEŠKA PRVA NA SVETU GLEDE RADIA j Angleška je še vedno prva - dežela na svetu, kar se tiče ra- - dijskih poslušalcev. I\er ima 31 dežela samo kakih 43 milijonov -; prebivalcev, je to dejstvo še bolj j pomembno. Seveda to okolnost i pospešuje silno razvita radijska - industrija. Osnovala se je 1922 - in že 1925 je znašal promet z radijskimi aparati 7 milijonov ^\funtov šterlingov; ta vsota je -11931 narasla na 29 milijonov, - j letos pa bo precej prekoračila i 30 milijonov. Da je to tudi ze->lo veliko, je jasno tem bolj, ker iiznaša cena aparata cenejše vr-): ste 6 do 12 funtov, dražjih pa do 20 funtov šterlingov. Kakor J rečeno, število radijskih poslu-Jšalcev stalno raste. Med letom i 1928 in koncem lanskega je to J število poskočilo od 2,620,000 [ i na 5,960,000 in je znašalo kon-[cem letošnjega julija 6,400,000. i _ "DADDY" BROWNING, MOZ "PEACHES", UMRL. i SCARSDALE, N. Y., 13. okt. ■ —Tu je včeraj umrl milijonar Edward W. Browning , bolje • znan kot "Daddy" Brawning, ■ čigar poroka s 15-letno Peaches Browning je pred leti povzročila velik škandal. Zapustil je $6,000,000, in "Peaches", ki je že par tednov po poroki starega moža zapustila in potem dobila razporoko, bo zahtevala delež premoženja kot njegova vdova. EKSPLOZIJA V CIKAŠKEM NEBOTIČNIKU. CHICAGO, 12. okt. — Na severni strani Chicaga je daM? eksplodiral neki plinski tank v nekem 14-nadstropnem poslopju, pri čemur sta bila dva moška ubita, 21 pa je bilo ranjenih. Oba ubita sta delavca, ki sta se ob času razstrelbe nahajala v bližini nebotičnika. i ~ Rezervirajte si nedeljo 28. oktobra za S. N. Čitalnico. ---———- ____——— Ali je neumnost podedljiva? Zanimive preizkušnje z inteligenco podgan- Nemški biolog Tolmann si je vtepel v vo, da najde odgovor na vprašanje, da-h neumnost in genialnost podedljiva. Odgovor tiče seveda človeka, toda ker je eksperimen ran je z njim težko, je moral Tolmann seci^ živalskem poskusu, ki velja do neke mere za človeka. Izbral si je podgane. Pred vsem je moral najti metodo, teri bi zanesljivo ugotavljal neumne m^ ^ umne podgane. Z metodami, ki jih je še P nedavnim uporabljala eksperimentalna P logija za določanje inteligenčne stopnje^ J ^ seveda ne gre. Podgane ne bi znale ne lu ^ v počasi seštevati, podčrtavati določene ^ ^ določenem tekstu, navajati letnico za to ^ no zgodovinsko bitko itd., kar je že spa _ ^ med prekanjenosti neke preživele in °ianjji skušnje. Pač pa se podgane v večji al1 sj meri razumejo na svoj glad in na naci , ta glad utešijo. Tolmann je sedaj zgradil nekakšen^ rint. ob njegovem izhodu je postavil ^^ dišeče slanine, ob njegov vhod pa P In sedaj se je pokazalo, kakšne pameti Slanina ji je dišala v nos in jo vabila z ^ ljivo silo k sebi. Spustila se je v labl^la je so jo pričakovala razna presenečenja. ^ na primer v zagato in je morala nazaj, gem napačnem hodniku jo je zavrnil e e ^ sunek, tretji hodnik jo je privedel v krog ^ do vhoda, od koder je ponovno PoskuS1zUr0v jo srečo. Vse to je opazoval Tolmann m ^^ roki čakal, kdaj bodo podgano sreča, žljivost, spomin in razumnost prived i ^ do izhoda in zaslužene gostije. Od vse°kratka posebno pa od spomina in razumnosti, ^^e od inteligence je bil odvisen uspeh. ^ ^ podgane so rabile naravno več časa ^^ pametne pa manj, ker so se znale p° ja. tretjem poskusu izogniti napačnim P birinta. dve loče- « Tako je raziskovalec imel kmalu ^ drU. ni skupini živali, na eni strani neumne^ gi razboritejše. V obeh skupinah je ^ lično enako število samcev in samic-neumnih podgan je kmalu zrasel n°\ nikakor tudi v kletki razboritih. In S ^zalo ge mann ponovil svoj eksperiment. lz itf-je, da so mladiči neumnih podgan v r ^ nmni, mladiči razboritih pa pametm- ^ ^ ločeno gojitvijo obeh je tedaj izg'e (1 ^eda^ mogoče priti po eni strani do posebno^ ^fi in po drugi do posebno pametnih »v ^ o- -. mladiči so v prvi in drugi generaciji v ^ , zirih prekašali svoje starše. Žal Pa J°0(jpoVe' h že pri tretjem pokolenju popolnoma j dal.V prvi kakor v drugi skupini je so zavladala povprečnost, v pestri pomeša ^ ^ se pojavili tu v obeh skupinah neum» ^ te-metni v enakem številu. Vprašanje <-» ^o K daj v toliko rešeno: naj zaniha niha 0 daleč, vednp se povrne spet v srednjo in umnih podgan ne bo nič več nego Pa ^elr za trajno tudi ne posebno neumnih ^^ v tej no pametnih. Žalosten rezultat — ce obliki tudi za človeka!_______ VERSKI BOJI V NEMČ|JI (Dalje iz 1. kolone) , s da se verska politika narodnega ^ bjl;i ma ne omejuje na protestantize111^^ sicer na pritisk od zgoraj delon^^.jr tirana, vzbudila pa je veliko vz^ ^ nje v celem narodu in močno o>1 žaj konzervativne opozicije. ^ ' v Nemška javnost sedaj z n^v0l- c«1" petostjo pričakuje, kak bo odg podkve in seveda tudi državne via* ^ ^o danje izkušnje dajejo opoziciji P1 upanja. Kajti čiščenje se v vrsta^ p-ščine nadaljuje, tako, da so ze ^ ^ n0" fovska mesta razen dveh zasede' ^ sivimi ljudmi. Vlada je pokazala, sli na umik. še več, splošno se P^ei^' da bo njena akcija za versko P° ^ ^f zavzela še večje dimenzije in cl la tudi katoliški del prebivalstva- ^ Informirani poznavalci 1'aZllieJ)Cjali"t; da za sedaj zadržujejo narodne ^^jc!'-' od zadnjih konsekvenc verske ^ scHaltung' samo še oziri na njegovo pretežno katoliško vec"1^ . ^ ^ izvršen plebiscit — tako se zatrJ' bo začel končni boj za nemško vso brezobzirnostjo, ki je lastna ^ Vera v "pananje" na Gorenjskem ^lobra, 1934. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. ' t^i" ■ _____________________________»m »m—i imwii mmmiwmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmnmn § Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza !^aovl]ena 190^ — Inkorporiran«, 19M ^ URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 V!lro , , UPRAVNI ODBOR: John Kwrllu Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Ruaolnh licu' L Podpredsednik, Bridgeville, Penna. Wlliijl Podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. "frko ir, ajnik' 255 We£t W3rd street. Chicago, 111. unel- blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. mtev nadzorni odbori Predsednik, Huston, Penna. »tank Lun 5°n' 1058 E" 72nd street, Cleveland, Ohio. lctl> if Linn Ave., So. Burgettstown, Penua, il!ton 2ai, POROTNI ODBOR: Mau^! r p^edsednlk, Box 924, Forest City, Penna. '•»cent pTfrv «439 Washington Street, Denver, Colo. usei, 1023 South 58th St., West AUis, Wis. 1 * * J. Aroh £„L A V N 1 ZDRAVNIK: ■ 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. I URADNO GLASILO: Vsa RAVNOi3t". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. ^euaf^ln stvari, tičofie se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-CZu^vneaa nrt uPa Da 111 naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-SDo ""seka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse- i »iM^Wst™ i V tae pa na Predsednika porotnega odseka. Stvari ti-««Uoy "ENAjfupravnižtva uradnega glasila, se naj pošilja naravno« ^^^^^^ St^Clalr^Av^ : t^^nimive vesti iz stare domovine )) • ^ obmejnih zemljišč. S!«!*6111 in gjurgjava-1 -'•kiijv, . Je več Sto posestni-! ;-%jJ°,dele svojih zemljišč 'iPa C fj* Področju. Pre-' Hov v Madžarski. h po-svoja zemlji-' lda tefj6 meJa urejena ta-1 ^...Ponekod ne samo i "išnlh ,SC' temveč tudi pre-; > sicerV°riŠČ- Solastniki , retanip p0Sebne izkaznice! > na ""t podr«čju 10 kilo-j Sa j 6" straneh mejej S ki g ®sene še mnoge! Sožicri u Važne' za ve-! i Da bi meJnih posestni-i JC,«« te zadeven-! Sra ? t čn°' 30 se 27-! ,^itiski koprivnici sestali! H j ^svetovalnici pred-^ofc^skih in mad-V|)sl.. mejnih oblasti. iz A"'erike. l So Prispeli gojen-' NCT- zveze iz t °je ki bodo dovr- ši' Z*na bto^ski Ov 'sebn!; njlmi sta tudi > Cta posvetila ;S. T'"1 V Sremskih fc.'^eljp.^1' So ti sinovi srb-1 Ni iT V Ame"ki do-' 'VriJu2osl0vne odgovar-1 V mSlm ■SredUjim1 C 6 u%lih ministrstvo ^ \n>iSa n'vprašanje nj[- V, KlJ ,be°Srajski uni- 1 C * Pol Ci študiraio ve-; Srbske na-1 ij?0 Poslatj bo skušala vsa-lyjje v nekaj mladeničev \S^u§Tvijo'odnos- % 6 iz a univerzo se L ^ tri rii ?erike osem di- bCi K0S0Vcm i,ol->11- ki 2itnica turškega V PronS,Je tekom sto- <4 na 1,1 Se zače" ir ' p0 stvoritvi Ju-C °staie SlCer d°volj vode take r°je Potrebe ali Vati kot bi se mo?la u-^Hnif P0goiiska sila za J, PriPomočke no-! V6' ^'J^elstva in in-1 t>tioP^ je zato začela; v'* clohvaŠanju' kako bi il Pogonska sila iaka'ki bi V 4 j.Sa m bi bila do- !. tako govern samim in SkV? na °včJem P°" \Su J belila misel o VNi "Ue/vetra in se je Dn? kmalu Počelo z h Nnihkusi- Ker še niso kft,^ podatkov o sili Zveza sama % v '. opazovanja, ki ^ /'Sotovif let in se je na" bi sc sila V kot prav d°bro iz- 2610 Pogonska sila, ki ni- Potejugo- jtovitvi se je sklenilo, da se za (poizkus postavita dva vetrnika j na Kosovem, dve turbini na ve-iter, ena v naseljeniški koloniji j v Lipljanih, druga pa pri Vuči-; i trnu. Veternik v Lipljanih je | večji in ima njegova vetrnica 32 [čevljev v premeru, drugi, v vasi Svračku pri Vučitrnu je manjši j z vetrnico 25 čevljev v preme-' ru. Oba vetrnika je postavila tovarna vetrnih turbin v Draž-danih. Prvi poizkusi s tema vetrnikoma so pokazali kar naj-: bolje uspehe. Lipljanski daje i po dosedanjih ugotovitvah ob( slabejšem vetru 8 do 11, ob močnejšem pa 15 do 20 konjskih sil, vučitrnski pa 5 do 6j ali pa 8 do 10 konjskih sil. Sedaj se oba vetrnika upo-! rahljata za pogon kmetskih mli-j nov, slamoreznic in drugih takih poljedelskih strojev ter dvi-1 ganje vode za namakanje trav-| nikov in njiv. V bodoče pa se j bosta uporabljala tudi za proizvajanje električne sile. Ljudstvo je baje zelo zadovoljno ;s to novo napravo, od katere si obeta velikih koristi ^v svojem stremljenju po napredku. Ker so prvi poizkusi tako dobro uspeli, se nameravajo postaviti po prizadevanju zveze agrarnih zadrug, taki vetrniki' tudi še v drugih krajih na Kosovem in drugod v Južni Srbiji. Ko se vetrnjiki začno uporabljati za proizvajanje elektrike, bodo imeli ti okraji prvi na vsem Balkanu elektrifikacijo na veter, pred katerim bo prednjačilo Kosovo. Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo 23. septembra sta zadela na državni cesti pri Novi gori na Dolenjskem drug v drugega kolesarja 22 letni posestnikov sin Anton Turk iz Gornje Težke vode in uslužbenec pri j Pavčiču v Novem mestu Rifelj. Turk je padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je izdihnil na kraju nesreče. Rifelj se je vozil kot dirkač kolesarske dirke, ki jo je priredilo Dru-1 štvo kmečkih fantov in deklet v Gotni vasi. Pri nesreči se je! Rifelj samo onesvestil in kamlu lahko sam nadaljeval pot. Smrtna kosa. Pri Ljubnem na Gorenjskem se je smrtno ponesrečil 33 letni delavec Jože Olah, zaposlen pri KID na Jesenicah. Pri vožnji s kolesom je padel in si prebil' lobanjo, kateri poškodbi je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel. V Ljubljani je umrl v čestiti1 starosti 80 let Gašper LombarJ tiskarniški uslužbenec v pokoju. Služboval je dolga leta v Narodni in pozneje v Blasnikovi ti-: skarni. V ljubljanski bolnišnici je u-mrla Jožefa Kalingerjeva, za-sebnica. Istotam je umrl tudi j Slavko Kranjc, cand. jur. Po j njem žaluje mati, sedaj poročena Cesar in Juli Cesar, očim. | V Kranju je umrla Krista jHribal, soproga prometnega u-radnika Franca Hribala; po ro-| du iz zasedenega ozemlja, po j mišljenju pa plemenita Jugoslo-I venka. V Šlajmarjevem domu je umrl Vekoslav Vrtovec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda, v! ; starosti 45 let. Rojen je bil v j I Velikih Žabljah pri Ajdovščini.! Zaradi prepirov v družini je hotela v smrt. Redki so srečni zakoni, kjer j žive mladi skupno s starimi, i Mlada se hoče uveljaviti kot samostojna gospodinja, stara pa| spet noče dati vajeti iz rok. Za-j radi takih prepirov je postalo j že mnogo zakonov nesrečnih.' Nekaj podobnega je bilo tudi v družini trboveljskega rudarja K. starega 32 let, ki se je poročil s 20 letno čedno mladenko. ' Zaradi pomanjkanja stanovanj ■ - je stanoval mladi par kar pri j| njegovih starših. Nekaj časa ; sta živela v najsrečnejšem zako- ' - nu. Počasi pa je prišlo do ne- |. soglasja med mlado in starimi. , j Pred dnevi pa je šla mlada žena j -' s svojima bratoma obirat fižol! | v Knezdol. Njenemu možu to i L ni bilo prav, pa jo je zvečer, ko! L je prišla domov, okaral. Drugi | dan je mož svojemu prijatelju] ■ pisal, da ne pride z ženo na o- j bisk, ker sta se sprla. To si je : mlada žena vzela tako k srcu, , da si je sklenila vzeti življenje. Po par dneh je žena hodila s j svojim enoletnim otrokom po j cesti in tožila prijateljicam, da ji ni več živeti. Prijateljice so jo tolažile, toda zaman. Na iGvidi ima rudnik precej globok i bajer, v katerega se je mlada žena pognala s svojim otrokom. V vodi pa se je menda premislila in se je z otrokom v naročju vrnila na breg, ali otročiček je ; bil že mrtev. Njo so spravili v ! stanovanje, kjer leži radi hudih j živčnih stresijajev popoinoma jskrušena, otročička pa, ki je končal tako tragično, so položili na mrtvaški oder. Vse domače, posebno pa moža je dogodek močno potrl in morda se bo od-' slej zakonsko življenje med njima srečneje razvijalo, čeprav za ceno edinega otročička. Plin od mošta jo je omamil Pri Duhovih na Kicarju pri Ptuju je ostala doma sama 83 j letna užitkarica Marija Duho- \ va, ki se je popoldne odpravila] v klet po krompir. Ko so se i i zvečer vrnili domači domov, soj takoj pogrešali mater. Slednjič i so jo našli vkleti v globoki nezavesti, ker jo je zaradi vretja mošta omamil strupeni plin. Takoj so jo odnesli na sveži zrak ter jo pričeli obujati z umetnim dihanjem, šele po dolgem trudu se jim je posrečilo starko spet spraviti k zavesti. Zanimivo je, da so v kleti našli poleg starke mrtvo domačo mačko, ki jo je stalno spremljala, j Smrtna kosa. V Št. Rupertu na Dolenjskem] je umrl posestnik in trgovec j Franc Knez. • Vlak, ki vozi med Ponikvo in Poljčanami je odre-izal glavo 22 letnemu tovarniškemu delavcu Jožetu Mejavšeku. Našel ga je ob progi progovnij . obhodnik Kvas. Očividno se je ] 'namenoma vlegel tako preko] tračnice, da mu je vlak odrezal j glavo od trupla. Sodijo, da ga I je mali prepirček spravil v obup. V Libučah na Koroškem je umrl 75 letni Leopold ObletanJ znan kot Železnikov oče. Dolga! leta je bil odbornik libuške ob-,čine in načelnik krajevnega šol-j skega sveta. V celovški bolnišnici je umrl dr. Tevži Hafner, edini slovenski odvetniški koncipient v Celovcu. Rojen je bil v Bistri pri 1 ] Priblerku, v odločno slovenski hiši. Koroški Slovenci so z | • njim izgubili nenadomestljivega] • borca in mladega voditelja. - V sanatoriju v šlajmarjevem domu je nenadoma umrl novi- ■: nar Lojze Golobič, urednik kul--1 turne rubrike "Slovenca." Bil i je komaj 32 let star in je umrl, 0 vsled notranje izkrvavitve. Do- - ma je bil iz Semiča v Beli Krajini in je absolviral filozofsko a fakulteto na zagrebški univerzi. - Pred tremi leti je vstopil v "Slo- - venčevo'' redakcijo, ki mu je po-d verila svojo kulturno rubriko. "Hovanščina" v ljubljanski j j operi. -I V petek zvečer, 28. septem-r!bra je bila prvič podana v ljubljanski operi "Hovanščina." Pr-.|vo, drugo -in tretje dejanje se vrši v Moskvi, prva slika četr-jtega dejanja na posestvu kneza j Ivana Hovanskega, druga slika j v/Moskvi, zadnje dejanje pa v 1 gozdovih poleg Moskve. Stori- : jlo se je vse, da je bilo delo kar ■ najboljše in najlepše posta vi je-jno na oder. Dirigiral je ravna-1; tel j Polič. Režija je bila v oskr- ; bi C. Debevca. V posameznih vlogah so nastopili: ga. Bernot-Golobova, ga. Ribičeva, gg. Be-tetto, Gostič, Marjan Rus, Jan- 5 ; ko, Marčec, Banovec, Francel, J Petrovčič, Hribar, Perko, Seku-1 la in Jednikar. f • K*- __ V najem j se odda hišo za eno družino, s 6 l[ sobami in kopalnico. Vpraša se I j na 7214 Lockyear Ave. 9 ) ----~ Lovski pes naprodaj II Proda se izučen, 3 leta star lov- £ *ski pes in puška dvocevka, po ugodni ceni. Ravno tam se proda tudi novopostavljena kovač- ■> niča. — Vpraša se na 16207 Waterloo Road. J. S. WIDGOY ~ 2 Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 2 485 E. 152 St. Pozor Mesene klobase sem pričela delati, ki so prav okusne. Kar pridite in se boste prepričali. Vsi, kateri ste jih kupili lansko leto, jih boste gotovo tudi letos kupili. Priporočam se vsem znancem. Dobite jih takoj pri JOSEPHINE RUSS, 951 E. 69 St.__3 PAIN-EXPELLERS|^ T»»tk M j. k f,t. L. i. r«t OS. IffiX-V Zoper vse l^p bolečine mišic Sff? svetovnoslavni MfeK/ ANCHOR PAIN -EXPELLER , Pain-Expeller vedno ' prežene bolečine KILLS FAIN^^^P DoesYOIfR Singer \mk anytiisflg 1 i____like this? J j ^^^^^^^^ j 4. * If it does... j ► it's worth more now through 4 ► our Special Summer Exchange 4 j ► Plan. This Plan will save you < ' money on a new modern Singer j 1( i : Electric . . . But you must act ^ ; > quickly. < I ► For a limited time on'.y, wo j i £ will make you a special ^ ► allowance on your old ma- < £ chine toward the purchase of ^ £ a new Sinser Electric which < j' ► will preserve a substantial 4 | part of your original cost. ^ y To take advantage of this offer, < ► just 'phone, mail, or bring in i ] 1 ] ► your Singer's factory number j I ► and age; or tell the Singer < ; r Representative when he calls ^ ; i J at your home. ^ Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair 1 HEnd. 4245 • • ♦ • « • • •«•••« • ♦ • ♦ ♦ •» •»■ v -«— OCTOBER . 20. oktobra sobota — Banket priredi društvo Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ v ; Slovenskem Domu na Holmes Ave. 20. oktobra sobota. — Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. D. 20. oktobra, sobota — Klub Prijatelji narave priredi veselico v Slov. Društvenem Domu, na Recher Ave. 21. oktobra, nedelja — Pevsko društvo "Adrija" priredi veselico v Slov. Društvenem "Domu, na Recher Ave. 21. oktobra nedelja — Jugoslovanske bratske Federacije,— prireditev v avditoriju SND. 21. okt. nedelja—Dr. Mir št. 142 SNPJ Vipavski Raj 312 in dr. "Loyalites" štev. 590 S. N. P. J. proslavijo 30-letnico S. N. P. J. v Slovenskem Domu, na Holmes Ave. 27. oktobra sobota. — Klub O-Pal ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 27. oktobra sobota —Slov. Dom zabava v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. 27. oktobra sobota Društvo' Strugglers priredi Hallowe'en ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. ; 27. oktobra sobota — Zabavni večer Ženskega Odseka Slov. j Zadružne Zveze v Slov. Do-' mu na Holmes Ave. 2 28. oktobra, nedelja — Otvoritvena predstava sezone dramskega društva "Ivan Cankar" $ v korist Slov. Nar. Čitalnice. 28. oktobra, nedelja — Gospodinjski Odsek Slov. Društvenega Doma, Recher Ave. pri- £ redi veselico. 28. oktobra, nedelja — Eastern Stars št. 51 SDZ priredi veselico v Slov. Domu, na Holmes 12 Ave. 31. oktobra sreda — "Halloween" ples dramskega društva "Ivan Cankar" v S. N. Domu. S NOVEMBER 3. novembra sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ, plesna 9 veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 3. novembra, sobota — Društvo "Zavedni Sosedje št. 158 S. N. P. J. in društvo "Progressives št. 641 SNPJ proslavi- j ta 30. letnico Jednote v Slov. Društvenem Domu, Recher Avenue. j 3. novembra, sobota —Ples društva "Commodores" št. 742 S. N. P. J. v Sachsenheim dvorani", 7001 Denison Ave. t. novembra, nedelja — Pevski 2 zbor "Delavec" priredi opereto v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. o 1. novembra nedelja. — S. D. | K. "Iskra" priredi popoldne i-! gro, zvečer pa ples v Sloven-, skem Narodnem Domu, St. § Clair Ave. I. novembra, nedelja — Pevsko društvo "Ilirija" priredi kon- s cert z velikim programom v Slov. Domu, na Holmes Ave.! 10. novembra, sobota — Društ-jg vo Glas Clevelandskih Delav-] cev št. 9 S. D. Z. priredi ples-! 110 veselico v S. N. Domu. ! ] 10. novembra sobota — Ljubljanski klub priredi veselico v I Slov. Dr. Domu, Recher Ave. ! 2 II. novembra, nedelja — Koncert pevskega društva "Soča" v S. ,Daiu, na Holmies Ave. i 2 11. novembra nedelja — Opero priredi Samostojni pevski zb. "Zarja" v Slov. Nar. Domu. 11. novembra, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verov- S šek" vprizori igro v Slov. Del. ; Domu, Waterloo Rd. 17. novembra sobota — Društvo "Orel", ples v spodnji dvorani : Slov. Nar. Doma. 17. novembra, sobota — Ples Hippler Guards v Slov. Del. Domu, Waterloo Road. , 18. novembra nedelja. — Dru-u štvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. program in ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 18. novembra nedelja. — Društvo "Cvet" priredi opereto v " sSlov. Del. Dvorani, E. 109 St. v in Prince Ave. 18. novembra nedelja — Pro-; slava 10-letnice društva "Ve-1 0 lebit" št. 544 SNPJ v Sach-1 senheim dvorani, na Denison I Ave. 18. novembra nedelja — Pevsko i društvo "Adrija" priredi igro] in koncert v Slov. Društve-j nem Domu, na Recher Ave. 24. novembra sobota — Društvo ; "Comrades" št. 566 SNPJ—! } ples v spodnji dvorani Slov.: Nar. Doma. 24. novembra, sobota — Plesno veselico priredi društvo "Ju-! tarnja Zora," št. 337 H. B. Z. j v Slov. Društvenem Domu na J Recher Ave. 24. novembra, Sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št, 71\J. S. K. J. priredi plesno veselico v Slov. Domu na Holmes Ave. 25. novembra, nedelja — S. Ž. v Z. št. 14 priredi veselico v S. i' D. D. na Recher Ave. ob 7.. obletnici. / 25. novembra, nedelja. — Jugo- ]' slovanski Vojni Veterani, —' predstava v avditoriju Slov. ' Nar. Doma. . t 25. novembra, nedelja — Društvo " "Zvon" obhaja 20 letnico v S. j . 'N. Domu, na 80 cest'i 25. novembra nedelja—Društvo j q "V Boj" št. 53 SNPJ priredi' ' ples v S. D. D. na Waterloo' Road 28. novembra sreda — Društvo j "Napredek" zabava v Slov.' Društvenem Domu, na Re-: 0 1 cher Ave. j 28. novembra, sreda — Dramsko društvo "Anton Verovšek" g priredi zabavni večer v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 28. novembra, sreda — Društvo i jj sv. Jožefa št. 169 KSKJ pri-j redi zabavni večer v Slov. Domu na Holmes Ave. 29. novembra, četrtek. — Pev- ] | ski Zbor "Zarja" odsek Soc. Kluba št. 27. koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. DECEMBER I 1. decembra sobota. — Pevsko] društvo "Lira", ples v spodnji j dvorani Slov. Nar. Doma. 1. decembra sobota — Društvo "Nanos" št. 264 S. N. P. J. priredi plesno veselico v Sach j senheim dvorani, 7001 Denison Ave. 2. decembra nedelja. — Društvo "Pioneers" HBZ, ples v avdi- j * toriju SND. 2. decembra, nedelja — Gospo-: I dinjski klub "Na Jutro vem" . 0 S. D. D. ima prireditev v Slov. ] Del. Dvorani. "I 8. decembra, sobota. — Hi-Step-: pers Club, ples v spodnji dvo-rani SND. 9. decembra, nedelja — Dram-, •> sko društvo "Anton Verov-: šek" priredi igro v S. D. D. 9. decembra nedelja. — Blaue ( Donau, koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. 15. decembra sobota — Rousta-19 bouts Club. Ples v spodnji " dvorani SND. 24. decembra ponedeljek. — S. I Mlad. Šola SND., Božičnica v | avditoriju SND. ; 2 j 29. decembra sobota — Dru- j štvo "Vipavski Raj" št. 312 j priredi plesno veselico v Slo-vepskem Domu na Holmes i 1 Ayenue. 29. decembra, sobota — Zabav-1 ni večer priredi društvo "Vi- " pavski Raj" št. 312 SNPJ v Slov. Domu, 11a Holmes Ave.! 29. decembra sobota — Društvo Na Jutrovem št. 477 S. N. P. J. ima plesno veselico v Slov. j Del. Dvorani. i w 30. decembra nedelja. — Dram. * sko društvo "Abraševič" — I Predstava v avditoriju Slov. * Nar. Doma. * 31. decembra pondeljek — Silve-j, strov večer priredi pevsko dru-'X j štvo "Soča" -v Slov. Domu na I Holmes Ave. 30. decembra, nedelja — St. Clair Rifle and Hunting Club ; ima srnjakovo večerjo v Slov. Del. Domu, na Waterloo Rd. 31. decembra ponedeljek — Pevsko društvo "Jadran" priredi f Silvestrov večer v Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road. t & "i JANUARY 1935 Ji. januarja, torek — Koncert j j; priredi Slov. šola in mladinski zbor v Slov. Del. Domu, Wa-! terloo Rd. j s 5. januarja sobota — Društvo 1 Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. ples v spodnji dvora-) ni Slov. Nar. Doma. 6. januarja nedelja — St. Vitus Mothers' Club. Prireditev v 'j avditoriju SND. , 12. januarja, sobota. — Inter-lodge, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 13. januarja nedelja — Pevski zbor "Delavec" priredi koncert v Slov. Del. Dvorani, Prince Ave. 13. januarja nedelja — Društvo "Waterloo Grove" W. C. priredi ples v S. D. *Domu, na Waterloo Rd. j 19. januarja sobota—Predpust-ni ples dramskega društva "I-van Cankar v S. N. Domu. i 26. januarja sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 K. S. K. J. ples v spodnji dvora-I ni SND. 27. januarja, 1935 nedelja — Predstava v avditoriju SND i dramskega društva "Ivan Can-I kar". j 27. januarja, nedelja — Slov. 1 Borštnarji priredijo koncert ! in ples v Slov. Del. Domu, na Waterloo Road. FEBRUARY ] 2. februarja sobota —Samostojna "Zarja", ples v spodnji dvorani SND. 3. februarja nedelja — Dramsko 1 društvo "Abraševič", predstava v auditoriju SND. 9. februarja sobota, — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. februarja, nedelja — Workman Sick Benefit Society, — Koncert v avditoriju Slov. Nar. Doma. Pustni Torek — ženski Odsek S. D. D. maškeradni ples, na Waterloo Rd. 16. februarja, sobota. — Maškeradni ples v S. N. Domu, priredi dramsko društvo "Ivan Cankar" 17. februarja nedelja — Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju SND. 23. februarja sobota — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani SND. 24. februarja nedelja —Društvo Cleveland št. 126 SNPJ plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MARC 2. marca sobota Orel Club, ples v spodnji dvorani Slov. Nar. Doma. 10. marca nedelja — Samostojna "Zarja" prireditev in ples v spodnji .dvorani SND. 24. marca, nedelja — Predstava v avditoriju S. N. Doma dram skega društva "Ivan Cankar". APRIL 27. aprila sobota — Klub Orel priredi ples v Slovenskem Na-l rodnem Domu JULIJ 14. julija, nedelja. — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Močilnikarjevi farmi. Help Kidneys ^ If poorly functioning Kidneys and W Bladder make you suffer from Getting: Up Nights. Nervousness, Rheumatic • Pains. Stiffness, Burning. Smarting. Itching-, or Acidity try the guaranteed Doctor's PrescriptionCyatex(Siss-t«x> Pi/c^av —Must flic you upor money byftiex bads. Only76/ at drusuisti. Društveni KOLEDAR STRAN 4. Sosedov sin ROMAN SPISAL JOSIP JURČIČ ENAKOPRAVNOST 15. oktobra. — "Ali si huda name?" reče štu- i dent. ] "Jaz nisem na nikogar huda, ] najrajša imam pa tistega, ki < me z mirom pušča," odgovori^ Franica. ;' "Tega ne verujem, to ni prav i nič po dekliški." j 1 "Vse v en kup." • j "Ti si prav ustvarjena, da bi!] onesrečila človeka, ki te ima i j rad." I! "Jako lahko je pomagati. Ne i treba me radi imeti, pa se vam nič hudega ne zgodi." i "Ali tvoje lepe oči . . " "Moje oči vam tudi nič žalega ne store, nič se ne bojte. Z Bogom ! Jaz imam tukaj opravek." Reče in se obrne k prodajalni-; ci, a studentek gre s povešenim j nosom dalje svojim potom. Komaj je "začela Franica pri kramarju izbirati blago za obleko, kakršno je mislila kupiti,: že pride k njej drug, tudi neprijeten človek, eden njenih snu-bačev, Pogreznikov Peter, mlad človek, ki se ji grozno pust in siten zdi. Rajša je govorila s pa-! stirjem doma, nego ž njim; ali njen in njegov oče, Pogreznik, bogat prekupec plemenih pras-cev, bila sta prijatelja, in morala mu je biti na videz prijazna. Štefan pride v tem hipu mi- j mo. Videč, da Franica stoji po- 1 leg Petra, hoče oditi; a deklica < ga zagleda in pokliče: "Pojdi • sem, Štefan!" Ko se vesel pribli- j ža, reče mu: "Pomagaj mi izbrati. Katero izmed tega dvojega se ti lepše zdi?" Štefan pogleda in pravi: "Nei« v£m, pa ko bi jaz bil kakor ti, j v^el bi to z zelenimi rožami." i /'Jaz sem bila pa že namenje-j nk ono kupiti." "Meni je tudi ono bolj po vo- j lji; zelene rože preveč v oči ma-; hajo," reče, dasi ne vprašan, .Pogreznikov Peter. "E, to zeleno vzamem," reče dekle in kupi blago, ki je bilo Štefanu pogodi. Potlej mu reče: "Zdaj bi pa rada očeta poiskala. Ali jih nisi nikjer videl?" "Na živinskem semnju bodo nejbrže." "Jaz se malo bojim sama med j živino hoditi. Ali greš ti z me-j noj, če utegneš, da najdeva o-j četa?" Umeje se, da je Štefan to od; srca rad storil, tem rajši, ker je j videl, da bi Peter tudi rad šel z njo, pa ni Petra prosila, ampak j njega. šel je pred njo in delal pot v; gneči. Vse se je moralo razmi-: kati njegovima komolcema; raz-rival je može, da so godrnjali, in zdelo se mu je, da bi v tem hipu lahko prijel in daleč zalučil največjega vola, ki Se ne bi ho» tel umakniti. Prideta skozi gnečo na ono stran, na prostor. Deklica ugleda svojega očeta, ki je iz krčme prišel, in tudi Smrekar zapazi svojo hčer ter ide k njej. "Tako vretje, da bi ne bila prišla med živino do vas, da mi ni Štefan pomagal," reče dekle očetu. "Mu boš pa odpustka kupila," odgovori Anton, in obrnivši se k Štefanu, vpraša: "Kaj pa svojega starega nisi še nič videl?" "Očeta? Nič!" odgovori Štefan. "Glej ga, tam-le gre. Pijan je že kakor krava in ves krvav! V krčmi so pripovedovali, da je pri nekem kupu okanil za dva goldinarja, zato so ga stepli." Res je stari Brašnar taval li med ljudmi sem ter tje, krvav po licu, kamižolo od rame nizdo-lu razparno. Vsi ljudje so se mu , j smejali. i Ko je sin Štefan to videl in/! ; vpričo Franice slišal, da je oče i tepen bil zaradi sleparstva, o- : S irpnil je, da ni vedel kam po-' 'gledati. Nekaj časa stoji kakor1 | pribit, potem se naglo obrne ter i izgubi med ljudmi. Zdi se mu, j . kakor da bi vsi ljudje za njim j 'kazali: glejte ga, ta je Brašnar-j jev! Nikomur si ne upa v oči i i pogledati. Kakor bi bil sam kaj i j pregrešil, beži ven iz semnja! i Prišedši s trga, zavije nehote s poti, sede za samotno mejo na kamen, podpre glavo v dlani, lin v mislih videč svojega krva-! vega, zasramovanega očeta, lazjoka se krepki mladenič, kakor otroče osmih let. ■ f Zakaj je šel v semenj, da je! 'to videl? Zakaj njegov oče ni'^ tak, kakor so drugi, zakaj ni po- i sten? Poslednja misel mu je " prišla zdaj prvič in prvič je za!! | hip čutil v sebi vzdigovati se ne- . naraven, bridek čut, ki ni bil s ' četrto zapovedjo v nikaki pravilni zvezi. Pa samo za hip. Takoj se mu misel spreobrne in reče: kaj bi storil, kaj bi dal, ako 1 1 bi našel besedo, katero bi očetu ' govoril, da bi se ga prijela ter bi potem bil drugačen? Strašno je to! Drugi očetje žele sinove spreobrniti, na pravi pot nazaj zasukniti, a tukaj sedi sin, pošten sin nepoštenega očeta! p Naglo vstane, ozre se okrog - sebe, in prepričavši se, da ga j nihče ni videl plakati, obriše! ' §glze ter se napoti domu. ' i VII. Vsaka praznota ima nekaj ! žalostnega in otožnega v sebi. Brašnar jeva hiša je bila od znotraj prostorna; javorova, že 1 malo črviva miza je bila nekdaj ' po dolzem in povprek vsaj za dvanajstero družine umerjena. i Če se torej okrog mize sede ve-) čerjali samo trije: Štefan, hla-: pec Blaž in teta Marjeta, čutili so morda, kako pusto je videti; na velikem prostoru tako malo i ljudi, in molčali so vsi, eden bolj I od druzega, da bi bilo slišati ne-| go ropot z žlicami in počasna,I I premišljena hoja stare lesene u- j j re za vrati. "Čast bodi Bogu!" — reče te-j ta Marjeta, ko je bila večerja jvkraji, ter naglo pristavi: "Zdaj pa le molit pa spat! Blaž, nič ne; j hodi rose otepat in kričat po j vasi, da ljudje ne bi mogli spa- j | ti!" Toda hlapec Blaž ni bil voljan sitne tete poslušati; mislil si je: dan je gospodarjev, noč je mo-: ja, in poišče si med drugimi kr- DOES YOUR j BREATH OFFEND? | —PROBABLY i Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is I bad. Don't be one of them. Make sore that your breath is sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combat* infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. LISTERINE i ends halitosis , Kills 200,000,000 germ* II ^taKmammmmmmrnHmmmmmm pami na peči kamižolo, vrže jo j črez pleči in odide na vas k tovarišem, ki so bili že zbrani za' Smrekarjevim plotom ter sej kmalu potem vzdignili in proti' sosednji vasi grede zapeli: Mesarja bom vzela, Bom zmerom vesela, Bo tele zaklal, Srce mi poslal, Telečje al' svoje, Al' pa še oboje itd. Štefan navije uro, natlači pipo tobaka, zažge jo s trščico na leščerbi, ki nad mizo visi, ter gre potem venkaj v hlad pred hišo na klop sest. Lepa svitla noč je; čuje se petje vaških fantov, ki črez polje gredo Štefan po gla-'sovih zna, kateri je v družbi, katerega ni. Kar je gospodfar, ne zahaja več redno mednjei Eden izmed sosedov pride črez vrt, sede k njemu na klop, poprosi ga "luknje" tobaka ter ] j se začne pomenkovati o kupčiji ' | na, predvčerajšnjem semnju, o ; j današnjem vročem dnevu in pri-jpoveduje, da je njegova krava i žabična, pa da ne ve, kako bi jo bilo bolje zdraviti itd. V hiši teta Marjeta preobleko zgiblje in pogleduje k peči na klop, kjer spi stari Brašnar. Prišel je šele danes opoldne iz semnja, vina poln, ter potem je j legel. Gane se, zastoka in vstane s ! trdega ležišča na goli klopi, i "Uj, gniloba gnila!" zahudi se! teta Marjeta. Brašnarju se za- j zeha, mane si oči ter krivenca za) ! i omizje. Tam podpre suho brado in upre zardele oči v Marjeto. Ko vidi, da Marjeta neče vedeti, kaj ima to pomeniti, zagodrnja: "Nu, ali bo kaj?" "Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes povohal," reče Mar-( jeta, pa gre vendar ter prinese s peči skledo, katero jame Brašnar, najprvo malo ogledujoč ne-[ čislano jed, naposled vendar po-. časi prazniti. Marjeta nekaj časa molče gladi in zgiblje preobleko, potem naglo prestane, zagrne z [zastorom oči ter jame na glas d jokati. E "Teh godcev pa res ni treba, š ; Kaj tuliš!" reče Brašnar. k "Kaj ne bi! Kako ne bi!" od s govori stara sestra. "Nisi še do- p sti globoko nas pokopal, treba; č nam je bilo še te sramote na hi- r i šo, da si se pogoljufil in te po t semnjeh pretepajo. Da bi te bili r I vsaj ubili, ti nesnaga grda! Ali 1 nimaš nič srama več . . " f "Precej mi molči! Kaj to tebe 1 briga!"' 1 "Briga naju s Štefanom, bri- i ga! Nisem ga še videla jokati, u- i bogega siromaka, odkar je zra- i istel, samo snoči, ko mi je. pripovedoval, kako grdobo si v semnju naredil in kako so s teboj ] ■ delali. Sram te bodi!" , \ ' Ko Brašnar to sliši, vrže žli-: co iz rok. Jesti ne more več, nje-, gova sestra še dalje toži, on pak • leže ter ne odgovori ničesar, i Mogoče je, da ga je vendar malo > genilo, ko je slišal, da je bilo si-- nu hudo zaradi njega. vin. > Ljudje še vendar niso tako > hudobni, kakor časih mislimo, i Naše kreposti sicer pišejo res . radi v vodo, ali naših slabosti z in pregreh tudi zmerom ne ure-; zujejo v kamen, sčasom je sem ter tja tudi pozabijo. Tako so o Brašnarjevi nezgo-5 di v poslednjem semnju nekaj H um ilpi^ ' baking i ; IWpowderI Same Price Today-as 44 Years Ago j 25ounces254 e D»ubk TeHSeACtion'\ z HMMM^itKUUaMMMUfeUH dni po vsem okrožju govorili. Dobil se je kdo tudi, ki je po- -steno dejal: "Ne lučajmo ga s kamenjem, saj imamo vsak svoje breme. Mož je bil morda pijan, pa ni vedel, kaj dela, in če je tudi dva goldinarja zmek-nil, kaj, za vino mu je bilo treba!" A kmalu so ljudje to reč pozabili bolj ah manj. Štefan se je nekaj dni ljudi o-gibal. Mislil je, da vsakemu, kdor ga bode videl, na um pride, kako je njegov oče malovreden človek. Zlasti Smrekarjevi Fra-: niči je s poti hodil, četudi ga je j _ v srce bolelo. Neki dan, ko je na polje šel, pa jo je vendar moral srečati. Sešla sta se na razpotju, in Franica ga je še malo pripočakala. j da je prišel do nje. "Zakaj si bil ondan iz semnja tako naglo pobegnil? Lahko bi se bil peljal z nama z očetom," reče. — Štefan se zardi. Deklica, ki se je morda domislila, da mu opo- 1 min na semenj ne more biti pri-> jeten, prevrže govorico na dru-. go stvar in reče: Writ*. for^TOCT^ f ufry^ustrat^ .g® i ^ book, "History o t RHEUMATISM," with chapter discussing germs of rheumatism, to * WELDONA CORPORATION a Dftk Atlantic City, N. Jt> TELLS HOW SHE TOOK 4 INCHES OFF HIPS 7 INCHES OFF WAIST In 40 days by taking Kruachen Salts, Mrs. Helga Blaugh of New York City rudueed lbs.—took 4 inches off hips, 3 lnchcs off bust and 7',4 inches ■■ off waist. She writes: H A ■ "1 haven't eonu hun-— W X pry a moment—I (eel BiH Twtr tme nn(1 1'' >ts. |UB> JL IfeL To get rid of dou-■jDHKiftlimj f ble chins, bulging KilHMW.^K.L '>'PS> "Sly rolls of fat 1 II »rOGUliF on waist and upper III Liu #1 arms SAFELY and ■ without discomfort— K at the same time build up glorious health and acquire a clear skin, bright eyes, energy and vlvaclousness—to look younger and feel It—take a half teaspoonful of Kruachen Salts in a glass of hot water every morning before breakfast. One jar lasts 4 weeks and costs but < a trifle at any drugstore the world | over. Make sure you get ICrtischen because It's SAFE Money back if not ! satisfied. WEAK AND SKlW MEN, WOMEN AND CHILDREN Saved by new Vitamins of Cod Liver Oil in tasteless tablets. Pound« of firm healthy flesh instead of bare scraggy bone«! New vigor, vim and energy instead of tired liBtles>anes3! Steady, quiet nerves! That is -what thousands of people are getting through scientista' latest discovery—the Vitamins of Cod Liver Oil concentrated in little sugar coated tablets without any of it3 horrid, fishy taste or smell. McCoy's Cod Liver Oil Tablets, they're called 1 "Cod Liver Oil in Tableta", and they Bimply work wonders. A little boy of 3, seriously sick, got well and gained 10J4 lbs. in , just one month. A girl of thirteen after the same disease, gained 3 lbs. the first week and 2 lbs. each week after. A young mother who tould not eat or sleep after baby came got all her health back and gained 10 lbs. in less than a month. You simply must try McCoy's at once. Remember if you don't gain at leaBt 8 lbs. of firm healthy fle€h in a month get your money back. Demand and get McCoy's—the original and genuine Cod Liver Oil Tablets MRA —approved by Good Housekeeping Institute. Refuse all substitutes— jK*. insist on the original McCoy's— there arc none better. "I Can Work g^jj^H Every Day Now" If you must be on the job I!VERY ||| mk DAY, take Lydia E. Pinkham's Tab- lit lets. They relieve periodic pain and "lfl| ^HHH discomfort. If you take them regu- pffft iarly . . . and if yours is not a surgical I^Slm^ case .;; you should be able to avoid ,7" ... > periodic upsets, because this medi- | , ^^ cine helps to correct the CAUSE of | J^, .. < "I am a factory worker. I was weak and f MOPJlL. TA TOR A "RapiatoR CAP«. \ \ KAKO MORETE PRIČAKOVATI ODJEMALCEV, CE JE VAŠA TRGOVINA NEZNANA? Oglašajte! SsS^i 1 p YOWRmS ^»sps&r .j Murine Co., Dpt. H. S., 9E. Ohio St., Chwago ^^^^^^^ m iff^j I ......................................^,-1,-n....................................... SSimma ! SOLID TRA^NLOADS were »old In j ] Nov Norge model je močna ledenica inP^' J stoma. Norge ledenice kupite, a* ]a. vplačate nekaj, ostalo na primerna čila. norce KMUyr rsftrMjtr«1*1 j SUPERIOR HOME SUPPLY i 6401-05 SUPERIOR AVE- I "PRI NAS SI PRIHRANITE J "Tvoj lan sem zdaj mimo grede ogledovala. Lep je, samo malo preredko si ga vsejal." "Preredko se ti zdi?" "Ko bi bil mene vprašal prej, pa bi te bila naučila. — Ali me vzameš za terico jeseni?" "Vem, da ga ne greš tret, a-ko bi ti vse predi vo dal," reče . Štefan. "Kaj meniš, da ne bi znala tr-' lice v roko vzeti?" lj "Znala vem da bi kakor vsa-' j ka druga, ako bi hotela." ! i---- ......... " "Nu, enkrat se mora Res nisem še trla, pa ko ■ ^ začela bi najrajša pri teM. — ker bo lan tako lep- "Res? In jaz bi tebe ^ prosil za terico, ko bi te d ^ oče pustili iti tret, kar P ^ mogoče, in sušil bi s , ; seljem, da bi se ti samo m ' rokami." Deklica se nasmehne ' ša: "Zakaj te ^ m «c zvečer k nam?" (Dalje pribodnjiŽ)_