Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za V« leta 00 din, za lU leta 45 din, mesečno 15 din; za lno-■emstvo: 210 din. — Plača In toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Številka 60.
Časopis za	trgovino,	indusiriio
Urednlčtvo ln upravnUtva Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. Št. 25-«a.
Izhaia Tsak ponedellek’
sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 31. mala 1937
Cn(|9 posamezni VCflCf jtevilki din ■
Mainiška deklaraeiia
Kadar koli se zgodi, da se ves narod združi v eni misli in eni volji, takrat je nastala za dotični narod velika doba, doba velikega razmaha in napredka. Majniška deklaracija je združila ves slovenski narod v eni volji in v eni misli in zato pomeni začetek velike dobe — začetek našega osvo-bojenja. To je za vse čase neizbrisni pomen majniške deklara-cije.
Toda ta deklaracija pomeni še nekaj več, pomeni javni prelom s prejšnjo dobo in je dokument, da je nastalo med Slovenci novo mišljenje. Nima smisla olepševati dogodke in zato tudi nima smisla govoriti, da je v začetku vojne ves slovenski narod bil za Jugoslavijo in v nasprotju z Avstro-Ogrsko. Toda ob majniški deklaraciji je bil ta preobrat izvršen in z majniško deklaracijo je bil sprožen plaz, ki ga nihče več ni mogel ustaviti. Narodno gibanje je sprožila majniška deklaracija in to je njen drugi veliki pomen.
Veličina majniške deklaracije pa je tudi v tem, da je bila slovesno podana v trenutku, ko vojaška sila centralnih držav še nikakor ni bila zlomljena. Še jeseni 1917 je doživela italijanska vojska kobariško katastrofo, v Rusiji se je z revolucijo odločila vojna v korist centralnih sil in verdenska bitka se je šele pripravljala. V takšnih časih izrečena deklaracija je imela vse drugačen pomen, kakor bi ga imela kasneje, ko so bili obrisi končne odločitve na bojiščih že vidni. Agitatorična sila majniške deklaracije je bila v tem, da je bila izrečena v nevarnem času, ko je mogla sprožiti tudi najbolj besne persekucije.
Baš zato bi morala na zunaj manifestirati popolno soglasje vseh Jugoslovanov in zato bi bil efekt majniške deklaracije v nemškem dunajskem parlamentu takoj ubit, če ne bi vladala med dunajskimi jugoslovanskimi poslanci popolna enotnost. Zaradi te enotnosti je pa tudi trpelo besedilo deklaracije.
Toda takrat tega ni čutil ne narod in niso tega čutili niti oficial-ni krogi, ki so se dobro zavedali, da je jedro deklaracije v tem, da se Jugoslovani ločijo od dunajske monarhije, ker se hočejo združiti v lastni državi. V tem duhu je narod sprejel deklaracijo in ta vtis je tudi napravila v zunanjem svetu.
Treba se zavedati, da podobne deklaracije ni podal slovenski narod od 1. 1848., ko so na vseslo vanskem shodu v Pragi dne 31. maja 1848 slovanski zastopniki izjavili, da zahtevajo, da se Avstrija spremeni v zvezo enakopravnih narodov. Kasneje so sicer Slovenci zlasti v veliki dobi taborov zahtevali združeno Slovenijo, toda ne v tako slovesni obliki in v tako usodnih časih, kakor je bila podana majniška deklaracija.
Zopet je bil sklican dunajski Parlament in dne 30. maja ob 11. u*i in pol je otvoril ministrski Predsednik Clam-Martiniz zgodovinsko sejo. Ko so po vseh uradnih. formalnih poslin prišli okoli ene ure popoldne na dnevni red Predlogi in interpelacije poslancev, je vstal predsednik »Češkega. ^vaza« poslanec Stanek in preči-fal med grobno tišino parlamenta izjavo delegacije češkega naroda.
nje.i je izjavil, da je dualistič-oblika države v očitno škodo države, ker je ustvarila vladajoče m tlačene narode in zato je treba nabsburško-lotarinško monarhijo preustrojiti v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodov.
Takoj za posl. Stanekom se je dvignil dr. Korošec ter v imenu Jugoslovanskega kluba prečital naslednjo izjavo:
»Podpisani, v Jugoslovanskem klubu zbrani poslanci, izjavljajo, da zahtevajo na podlagi narodnega principa in hrvatskega državnega prava združitev vseh pokrajin monarhije, kjer žive Slovenci, Hrvati in Srbi, v samostojni, od vsake tuje vlade prosti, na demokratičnem temelju sloneči del države pod žezlom habsburško-lotarinške monarhije in naznanjajo, da bodo za uresničenje te zahteve po enotnosti naroda zastavili vse sile. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili dela parlamenta.«
Majniška deklaracija je bila izrečena in slovenski narod je razumel, da se je začel sedaj odločilni boj za biti ali ne biti. Preko vseh
ostankov stare orientacije je šlo ljudsko gibanje in na spomlad leta 1918. je bilo to gibanje tako močno, da tudi madjarske strojnice v Št. Janžu niso nikogar več preplašile. Narod je krenil na pot svobode. Poleg vseh nacionalnih pridobitev pa bi mu naj ta svoboda prinesla še socialno zboljšanje. V tem pričakovanju je bila še zlasti močna propagandna sila majniške deklaracije.
In ta sila je bila tako velika, da so se jugoslovanske pokrajine ob preobratu osvobodile same, brez vsake tuje vojaške pomoči in da so znale to svobodo ubraniti tudi pred navalom iz Italije vračajoče se avstro-ogrske armade. Tragika pa je bila, da takrat niso bili doma slovenski dobro-voljci in da ni bilo v Ljubljani
Eravega vojaškega poveljnika, ki i tudi na Koroškem in v Primorju storil to, kar je storil general Maister v Mariboru.
Dvajset let je poteklo od majniške deklaracije, dvajset let od te velike dobe, ko je bil ves narod združen v eni volji in eni misli, ko je baš zato tudi majniška deklaracija dosegla svoj triumf. Ko se s hvaležnostjo spominjamo vseh mož, ki so omogočili to veliko gibanje in pri katerem so sodelovali možje in žene iz vseh skupin, želimo le eno, da bi kmalu doživeli zopet zanosni čas, ko bo ves narod združen v eni volji in eni misli gospodarskega in kulturnega napredka, da bo doživel naš narod tudi oni socialni napredek, ki ga je pričakoval že od majniške deklaracije.
Aktualna	gos
vprašanja
Predavanje gen. tainika zbornice biviega
ministra Ivana Mohoriča
Minuli petek je priredil Klub trgovskih akademikov absolventov že dolgo z zanimanjem pričakovano predavanje bivšega ministra za trgovino in industrijo, gen. tajnika zbornice Ivana Mohoriča. Izredno močan poset tega zaključnega večernega predavanja pa dokazuje tudi veliko delavnost in priljubljenost društva trgovinskih akademikov.
Misel za ustanovitev tega društva je izšla iz vrst prvih absolventov 1. 1924., ko so svoj Klub trg. akademikov postavili na širšo podlago. Peščica idealne mladine se je lotila velikega posla, da pridobi absolventom naše gospodarske višje šole priznanje, ki jim gre. Izdajala je časopis »Trgovino«, ustanovila strokovno knjižnico, posredovala namestitve, vodila boj za reformo trg. šolstva in — kljub težavam — uspela. Že pet let društvo neprenehno raste in ima že 200 članov. Njegov program je prirejanje strokovnih predavanj, gojitev tovarištva, posredovanje služb, dajanje podpor nezaposlenim članom in tudi dijakom akademije, skupni ogled podjetij in jezikovni tečaji. Med odličnimi predavatelji naj omenimo le dr. Gosarja »0 zadružništvu«, urednika Potočnika »0 drž. proračunu«, dr. Kostla »Pokojninsko zavarovanje«, docenta dr. Bajiča, ind. Zdenka Kneza, dr. Vinka Šarabona Razen članstva obiskuje ta predavanja stalno zastopstvo mnogih društev. Priporočiti pa moramo tudi podporno akcijo društva, ki doslej še hi dala zadovoljivega rezultata, kakor se tudi glede nameščanja kaže slaba skušnja, da samoupravne ustanove istovetijo absolvente akademije z maturanti gimnazij.
Najbolje se je društvo uvedlo s svojimi izbranimi predavanji in zaključno letošnje predavanje bivšega ministra Mohoriča je to resnico v polni meri potrdilo. Sprejemal je številne goste predsednik g. Zalar, ki je v svojem nagovoru pozdravil zlasti zastopnika oblasti dr. Fakina, češkoslovaškega konzula Miniovskega, zastopnika zbornice dr. Plessa in zastopnike društev Rebeka, Pipa, direktorja Pir jevca, profesorski zbor in predstavnike tiska.
Živahno pozdravljen je zavzel predavalniško mesto g. min. Mohorič in v razgibanem, širokopo-
teznem uvodu nakazal svetovni okvir našega mladega gospodarstva, ki že pet let ječi v globoki krizi.
*
Za razumevanje krize moramo poseči nazaj do 1. 1918., ko je Amerika po svoji udeležbi v svetovni vojni in ponosna na svojo prosperiteto, a užaljena zaradi pičlega uspeha 14 Wilsonovih točk ob ustanovitvi Društva narodov spremenila svoje stališče, se obdala s carinami in klavzulami ter ustoličila idejo svoje avtarkije, Evropo pa pustila usodi.
Od 1. 1926. dalje pa je tudi Evropa doživela svojo prosperiteto, ki je trajala do konca 1. 1931. Ni pa opustila Evropa misli, da se utegne še kdaj ponoviti 1. 1914.; priprave za tehnično moderno vojno pa so skotile idejo popolne avtarkije. Že 1. 1926. so se sicer pričele konference za ureditev carinskih tarif, 1. 1927. je zborovala konferenca pri Društvu narodov za odpravo carinskih mej, toda vsi apeli so ostajali brez učinka. Leta 1930. so že med konferenco vsi delegati brzojavljali domov, naj se carinske postavke še celo povišajo. Ta ekonomska vojna je trajala vso dobo blagostanja. Že takrat se je pri nas izdelala študija o našem nacionalnem dohodku, ocenjenem na 70 milijard, s plačami vred na 80 milijard dinarjev letno.
Padec narodnega dohodka
Doba zadnjih petih let je minevala v znamenju padca tega dohodka, ki na glavo prebivalca itak ni bil visok, zlasti ne v primeri s švicarskim, češkim in drugimi, kjer je bil 20 krat višji. Zlom našega gospodarstva izkazujejo številke, s katerimi se ocenja naš nacionalni dohodek za zadnja tri leta: 25, 30, 34 milijard. Skupaj smo tako v petih letih izgubili zaradi padca oddaje 250 milijard ali vsako leto 50, torej več kot znašajo vsi naši državni dolgovi Leta 1932. delujoči režim, kateremu je moral tudi predavatelj sam pripadati, je bil režim - gasilec. Čim bolj je gospodarstvo kreditno, denarno razvito, tem močnejši je potres, zato je bil ta na vzhodu manjši ko pri nas že zaradi bla govne izmenjave, padla pa je vrednost pridelkov v brezcenje. Kaj pomeni to ob nekaj slabih letinah, ki se sicer cenijo pri nas na vred-
nost 600—700 milijonov samo pri izvoznem žitu, se najbolje vidi po primerjavi cestnega načrta na beograjski razstavi, ki ocenja svoj proračun na 62 milijard. Ob velikem padcu dohodka "država nikakor ne more v enaki meri zmanj šati svojih izdatkov, stisniti smo morali proračun na papirju na 10 milijard, s temi pa ne more izhajati noben finančni minister. Pričeli so se apeli na državo, naj prevzame gospodarsko iniciativo in da dober zgled, medtem ko so se vedno bolj uvajali boni, menice in začasna posojila.
Ker se javno gospodarstvo ni moglo prilagoditi padcu dohodka, so se bremena zlasti gospodarskih panog podvojila in potrojila. Zmanjšal se je zaradi krize obrat, ne pa dajatve, globalna obreme nitev se je celo povečala, a padec obratov kaže 5000 odjav samo pri nas. Šli smo v krizo s slabimi rezervami in splošnim inventarjem, vrednimi do 13 milijard. Prištedili smo letno po eno milijardo ali morda nekoliko več, do 2 milijard če upoštevamo, da je sam Beograd zazidaval po 200—300 milijonov letno in da smo dajali po 100 milijonov za uvoz strojev in po sto za prometna sredstva. Zaradi nastopa krize pa smo 1. 1932 prištedili le še 0‘2 milijarde. Vse to je treba pridati sliki sedanjega stanja, ki se je toliko zboljšalo, da štejemo 550 milijonov din novih vlog, ki so pa žal do V* v državnih denarnih zavodih, dočim so mnogi zasebni docela zmontirani. Pomen padca dohodka se nam še jasneje pokaže iz padca po strokah, o če mer je podal zanimivo razčlembo tajnik delavske zbornice Uratnik v svoji študiji.
Iz vsega tega moramo vedeti, da bo pot navzgor huda in strma pa tudi počasna in da bo do pro-speritete potreben napor morda celega desetletja.
Po lanski izredno dobri letini ko je bila drugod prav slaba, se je natš dohodek zopet povečal za 4 milijarde dinarjev, v tem sam kmetijski za tri milijarde, kar pa seveda za celoto še ni spremenilo krize v blagostanje.
Reševanje krize
Do srede krize smo mislili, da nam ni treba avtarkije. Izkazalo se je pa, da nismo mogli vzdržati, ker se je plačilni promet z ino
zemstvom ustavil. 700 milijonov dinarjev terjatev smo imeli v ne-plačujočih državah in ob nevarnosti zapore je naš denarni sistem odpovedal. Zunanja trgovina je bila postala že davno riskantna in pričelo se je ponujati blago namesto denarja, kakor smo napravili mi leta 1931. s Francozi.
Države je vlekel ameriški vzor, kjer se je vrednost dolarja znižala na polovico. Za Ameriko so devalvirale Anglija za 30 % ih končno še druge države zlate valute. Vse to pomeni za nas v zvezi z velikimi izgubami v zunanji trgovini grozne številke. Čeprav so izgube nevidne, so latentne in njih posledica je bila omejitev obratovanja.
Zakaj se je to zgodilo brez nagle odpomoči? Prvič zato, ker mi nimamo gospodarskega foruma, čeprav je bil določen že v obeh ustavah in v zakonu gospodarski svet. Težave je imel predavatelj kot minister že s kandidatnimi listami za ta sosvet. Bili so vedno vmes politični predsodki glede oseb, ker se ni hotela upoštevati sama strokovna sposobnost. Podobno je tudi pri zbornicah težava, ker niso dovolj upoštevane. Morajo se vsiliti — »nametnuti« če žele dobiti vsaj vpogled v zakonske načrte. Tudi ni samo-gospodarskega tiska, ker se je pokazalo, da v državi ne more izhajati tak list kot dnevnik.
Enako velik vzrok pa so tcžkočc administracije, ker so naši zakoni različni, kopirani po vzorcih tujih držav in pregoreči v izvajanju socialnih reform. Zato mnogokrat
ni enotnih smernic,
zato se delajo napačne investicije, dobivajo nezadostne informacije in zato je vse brez kontrole. Edina kontrola je namreč tista, ki jo je nasvetoval nač. Savič že s svojimi znanimi knjigami o potrebi de-montaže slovenske, obmejne industrije zaradi strategije. Ta teorija pa se v prestolnici še drži, čeprav je precej absurdna, ker imamo mnogo primerov proti veljavnosti te teze. Jesenice so n. pr. dobro skrite in so pred napadi vzdržale brez škode, znano pa je tudi, da moderne aviacije niti drinske razdalje ne zadržč. Žal pa povzroča ta zgrešena teorija mnogo škode.
Dalje moramo glede zboljševa-nja našega gospodarstva upoštevati še dejstvo, da je enotnost zakonodaje v gospodarstvu še dosti teže izvedljiva, kakor v politiki, in utegne biti še dosti bolj kvarna.
Po posameznih panogah zakonodaje in gospodarstvi
se nam kopičijo problemi, ki jih še nismo rešili. Po zapori Ame-
XVII.
LJUBLJANSKI
VELESEJEM
40.
RAZSTAVNA
PRIREDITEV
5.-14. junija 193L
železniška izkaznica za polovično voznino •o dobi pri blagajnah ieleznllklh poataj za din 2*—. Velesejmtko legitimacijo ae Izdajajo pri blagajnah na voleaojmu. Sejmišče obaega 40.000 m . Preko 600 raz-atavljalcev Iz 14 driav.
Poaebne razatava: Lovaka, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male Uvali.
. 'Modna revija z varietejem., Veliko žaba-viiče. — Koristno — prijetno.
rike za vsiljevanje se je naš dohodek od izseljencev znižal na desetino in dobivamo zdaj letno le še po 120 do 200 milijonov dinarjev. Prej se je izseljeval* naših ljudi do 25 tisoč, zdaj le še .po 4 do 6 tisoč na leto. Ves ostali naravni prirastek prebivalstva, 2 % od 15 milijonov ljudi letno, ostaja doma in ga nimamo kje zaposliti. Agrarna reforma temu ni odpo-mogla, notranja kolonizacija se je popolnoma izvrgla; čeprav so bile dane dobre možnosti, smo v vsem naselili le 34 tisoč ljudi. Pod socialno zavarovanje smo spravili 650.000 oseb, državnih nameščencev je 300.000, četrt milijona jih pa odhaja po svetu vsako leto. Ker na teh problemih ne delamo, nas zasipajo in posledice so n. pr. krošnjarji, ki uničujejo trgovino. Paliativna zakonodaja je neizdat-na, jug pošilja ljudi, šušmarstvo gloda tla obrtništvu.
V tem vprašanju tudi še zdaj nimamo prepotrebnih posvetovalnic za izbiro poklica. Velika tuja podjetja in domača (Bata, Tivar i. dr.) dobivajo velik pritok ljudi brez specializacije. Naša nezadostna sredstva za obrtno izobrazbo omogočajo samo krpanje. Naše strokovno nadaljevalno šolstvo je še nepopolno in nepraktično. Potrebovalo bi po računu arh. Kregarja 43 milijonov za organizacijo in pa še letno po 3 do 5 milijonov dinarjev. Posledice zanemarjenosti so take, da pride na vsaka dva obrtnika pri nas po en šušmar. Legalnim obrtnikom preostaja le neljubo preganjanje te konkurence, kar pa da le polovičen uspeh. Razen tega se pa še druga konkurenca množi, kjer ne bi bilo treba, in ima skoraj vsak kaznil-niški zavod redne delavnice. Sama Lepoglava vodi celo vrsto delavnic vseh strok.
Za naše ozemlje je neugodna tudi vsa organizacija velikih bank. Ker so centralizirane, so pogoji za kredit pri nas težji, dobimo manj posojil, zato so pa odpisi na vzhodu 10 krat večji. Zanatska banka daje n. pr. v Beogradu letno 30 milijonov, v Ljubljani pa le 4 milijone posojil.
Način likvidacije kmečkih dolgov je bil prav tako ponesrečen, ker se je pščita uvajala v času preveša, v marcu in aprilu, ko so kmečki dolgovi navadno najvišji in so zato tudi zaščitene vsote izredno visoke. Celo po petkrat večje od zaloge malega trgovca. Sedaj pomeni 12 let čakanja na te dolgove vezanje znatnega dela vsega našega kapitala. V istem času pa je borba proti privilegiranemu zadružništvu in velikim ma-gacinom skrajno težka, ker je neenaka. Zato je tem bolj absurdna teza »Narodnega blagostanja«, ki zagovarja veleblagovnice kot racionalizacijo trgovine. Skrajno močna je tudi konkurenca privilegiranih zavodov, kakršen je n. pr. »Prizad«. Iz vsega tega se zaman trudimo priti do kontrole. Izvaja jo samo Narodna banka na svoj enostranski način in z mnogokrat nemogočimi ukrepi, kakor je n. pr. uvedla prepoved, da se no smejo plačati tovornine čez mejo, kar je morala po 14 dneh revidirati. Kmetijstvo se da rešiti le po načrtu, v zvezi z rednim preseljevanjem, domačim, kontinentalnim in čezoceanskim.
V zvezi s tem je tudi problem pasivnih krajin. Glede žita so štiri petine pokrajin pasivne, toda nekatere imajo nadomestek, kakor mi v lesu in industriji. Trajno pasivne pa zahtevajo pomoč, od 30 do 50 milijonov na leto. Z velikimi potrebnimi deli bi morali rešiti ta problem, kakor so ga uspešno načeli drugod in za kar so zbornice že pred osmimi leti objavile dober načrt javnih del. Kaj zmorejo pri tem veliki zavodi, kakor PAB in DHB, če hočejo, je pokazala razstava o delu naših hranilnic.
Industrijski problemi države so trpeli pod nesporazumi v bistvenih točkah. Načelo, da je naša banovina glede industrije že saturi-rana, je škodilo splošno, zlasti pa
nam; ker so bili vsi argumenti proti Savičevi tezi brez uspeha, mnoga nova podjetja niso dobila dovoljenj, češ da mora biti centrala v sredini države. V lesni industriji so vladale nemogoče razmere, da tujci eksploatirajo velike komplekse gozda, da veliki državni gozdovi ne nesejo nič, kakor Šipad ali pa Krivaja. Pri nas je gozdna posest razbita in se ne more uveljaviti. Zatoke kriza udarila hkrati s 140.000 gozdnih posestnikov vso deželo.
Nujno bi se moralo v pogajanjih z Italijo doseči za nas enako ugod-nostno stališče, kakor ga je priznala Avstriji, tem bolj, ker se nihče temu ne upira. Vedeti pa moramo, da tudi že Italija pogozduje svoje predele. Pri nas bi končno morali uvesti mehanično predelavo lesa za izvoz celuloze in po možnosti tudi papirja, seveda na tak način, da nam tuji karteli tega ne bi mogli zopet preprečiti.
Zajeti smo v dobo velikih svetovnih dogodkov, težkih gospodarskih preizkušenj socialnih in političnih preoblikovanj, narodnih in kulturnih gibanj, z njimi moramo tudi naprej. Iz vseh teh ima najmarkantnejši izraz gospodarstvo, krvna žila, ki napaja ves organizem posameznih tvorb, bodisi državnega ali družabnega sistema. Gospodarstvo nas je povezalo v delo in skrb za naše ognjišče, ono nam daje v rešitev vedno novih nalog in terja od nas vsakokrat najboljšo rešitev. Kakor vsi ti posamezni problemi zahtevajo sodelovanja širokih gospodarskih plasti in enot, tako je jasno, da mora biti delo posameznika tudi povezano v skupnost, ki tvori moč do celotnega uspeha. Take prilike so stvorile organizacije, katere združujejo v svoj krog enakovrstna prizadevanja, ki se odražajo potem kot sestavni del te ali one gospodarske skupine. Tudi naše društvo predstavlja v skupnem gospodarskem življu sicer majhen drobec, po kakovosti pa dragocen del. Če ravno zbog obsežnosti in načina današnjega udejstvovanja naše društvo vsemu ne more biti kos, vendar pa nas navdaja dobra zavest, da smo storili vse, kar je bilo mogoče storiti.
Nato se je tajnik spominjal umrlih članov. V 1. 1936. so umrli: 8. junija 1936 naš častni predsednik Alojzij Lilleg, 28. junija 1936. Janko Česnik, 7. oktobra 1936 Franc Chrobath, trgovec v Kranju, in 27. oktobra 1936 Ferdinand Martin, trg. potnik v Ljubljani, 3. februarja 1937 Janko Ham, trgovec v Ljubljani, 30. aprila 1937 Josip Urbanič, trgovec v Ljubljani (član nadzorstva).
Posebno bridko nas je zadela smrt našega dolgoletnega zvestega sodelavca g. Alojzija Lillega, enega izmed tistih stebrov-ustanovi-telijev našega društva v težavni dobi, ko slovenska beseda še ni smela na dan. Težko pogrešamo tudi našega odbornika in dolgoletnega člana nadzorstva tovariša g. Josipa Urbaniča, ki je vedno vestno in požrtvovalno stal na strani našega društva, pa kličem njima in vsem ostalim: »Slava jim!«
Dovoljujem si Vam v naslednjem podati podrobno poročilo o našem društvenem delovanju.
Začnem naj s posredovalnico dela, to je z onim oddelkom, kateremu že od nekdaj posvečamo največjo pazljivost. Naša posredovalnica ima že tradicionalno veljavo, ker je bila to prva posredovalnica ob času prerojenja slovenskega trgovstva. Naša prošnja do
Urediti se mora
pravična oddaja javnih nabav.
Borba treh rudniških bazenov je povzročila doslej največjo škodo, in sicer tako za Trbovlje kakor tudi državi sami. Dobave premoga čez vse ozemje se morajo odpraviti, da ne bodo nastajali nepotrebni stroški prevoza. Rudniki sami pa morajo uvesti tudi racionalnejše prevažanje in prenašanje energije v obliki električne sile. Zato je za nas izredno važen zakon o električnem gospodarstvu. Načrt tega zakona pa smo morali odkloniti, ker je birokratičen in preveč leva reforma na tem polju. Naše zadružne elektrarne so uredile dobavo poceni, medtem ko stane v Srbiji iri Vojvodini še zdaj kwh 15 dinarjev.
Popolnoma neracionalen je bil doslej naš uvoz, zlasti uvoz bombaža. Sami pridelujemo lan in ko-
Vas je, da se posredovalnice v čim večjem številu poslužujete. V primeri z lanskim letom moremo konstatirati razveseljiv napredek.
Ze od vsega svojega početka ije naše društvo posvetilo svoje delovanje tudi na socialnem polju. Posebno potrebno je postalo to delo v dobi današnje gospodarske krize, ko je marsikdo ostal brez dela in zaslužka. Društvo že od vsega početka razpolaga s »podpornim skladom«, da z enkratnimi ali večkratnimi manjšimi vsotami vsaj deloma pomaga članom in pa drugim, ki se obračajo na nas v svojih težavah. V ta fond se stekajo vsa darila in prispevki, katere nam naklonijo oblasti, ustanove in vsi oni naši prijatelji, ki vedo ceniti naš visoki namen. Prva zasluga za ta fond gre samemu predsedniku g. dr. Franu Windischerju, ki z veliko vnemo in njemu dano marljivostjo išče vedno novih virov, da je ta fond vedno preskrbljen. Njemu in vsem darovalcem bodi izrečena iskrena zahvala.
Važno nalogo vršimo že nekaj let sem s prireditvijo naših poučnih tečajev. Kakor prejšnja leta, tako tudi letos s ponosom beležimo lepe in razveseljive uspehe. S tečaji smo pričeli 5. oktobra, in sicer se je vodil nižiji in višji tečaj za laščino in nemščino in pa tečaj za slovensko stenografijo. Posetnikov je bilo nad 200, ki so z vnemo obiskovali tečaje. Kljub težkim žrtvam smo tudi letos omogočili mnogim brezplačen obisk tečajev.
Od publikacij, ki jih izdaja naše društvo, je prva že poznani Vam »Trgovski tovariš«. Pod veščo uredniško roko tovariša J. Kavčiča prinaša zanimivo snov o raznih gospodarskih in kulturnih zadevah. »Trgovski tovariš« zavzema v trgovski literaturi odlično mesto in tvori živo vez med vsemi našimi člani bodisi v mestih in v podeželju. »Trgovski tovariš« izhaja v 1000 izvodih in ga prejemajo člani brezplačno. Potrebno je, da izrečem na tem mestu vrlemu uredniku tov. J. Kavčiču, za požrtvovalno delo, naše priznanje in toplo zahvalo.
Naša druga publikacija ije »Trg. koledar«, ki si je radi skrbno pripravljene vsebine priboril pot do vsega poslovnega sveta. Koledarček izdajamo v nakladi 2000 izvodov. Odgovorno in jako težavno delo urednika koledarčka opravlja že dolga leta naš tov. Zelenik.
Knjižnica, ki vsebuje po večini le poslovne spise, je na razpolago društvenim članom v dosedanjem obsegu.
nopljo, nimamo pa 'predilnice. Izgovor, da ni kapitala, ne drži, ker leže vlogi naŠili bank brez haska v Narodni banki samo zaradi nekega nepotrebnega predpisa. Tak predpis je gola izguba, posfebiio v času, ko zaradi nereda izgubljamo v konkurenci.
Dravska banovina občuti te rie-rednosti najbolj, ker je imela najvišji delavski standard in ji višje potrebe silijo v yis že neprimerne doklade, dočim so v ostalih pokrajinah desetkrat nižje. Vojvodina ustanavlja »Hemijske fabrike« in druge tvornice na vasi, mi pa moramo napeti vse sile, da obdržimo radij naše aktivnosti.
Za tem je predavatelj poudaril pomen prepletenosti vseh gospodarskih problemov, ki je kriva, da ostanejo pač še za dolgo let velike težave, ki jih bomo mogli le postopno odstranjevati. Položaj naše banovine pa bo ostal vedno delikaten.
Mesto naše tradicionalne prireditve »Trgovskega plesa«, da se prilagodimo današnjim težkim gospodarskim razmeram, smo po-krenili tudi to leto nabiralno akcijo v podkrepitev našega podpornega fonda in za tiskovni sklad »Trgov, tovariša«. Pri tem so nam zopet priskočile na pomoč naše odbornice gge. dr. Bretljeva in Ivanka Leskovčeva, ter z osebnim sodelovanjem mnogo pripomogle do zadovoljivega uspeha.
Odgovorno delo blagajnika je bilo zopet v veščih rokah dragega nam tovariša g. Kreka, ki z vnemo in pravo društveno ljubeznijo opravlja to delo, za kar mu gre posebna zahvala in priznanje. Nadzorstvo nad pisarno ye kakor prejšnja leta vodil tudi letos z dano mu točnostjo in vestnostjo sam g. predsednik.
H koncu mi je omeniti še stanje našega članstva, in sicer: 14 častnih članov, 34 ustanovnih članov, 66 podpornih članov sotrudnikov, 255 rednih članov sotrudnikov, 44 podpornih članov trgovcev, 153 rednih članov trgovcev, skupno to* rej 552 članov.
Cene naraščajo
Po podatkih Narodne banke je narastel v aprilu 1937 indeks cen v primeri z lanskim letom takole:
proizvodi	april	april
	1936	1937
rastlinski	76'3	65'8
živinski	56'5	65'7
mineralni	811	87'6
industrijski	69'4	76'6
celotni indeks	691	72'3
izvozni	64’6	68'2
uvozni	71'9	74'2
Vse številke v primeri z letom 1926. Iz objavljenih številk se vidi* da se je položaj kmetovalca poslabšal, ker so se rastlinski proizvodi pocenili, podražili pa le živina in živinski proizvodi, dočim so industrijski izdelki in mineralni vseskozi narasli.
Proga Črnomelj—Vrbovško se bo letos gradila?
»Jugoslovenski Kurir« poroča, da se bo še letos začela graditi proga Črnomelj—Vrbovško. Trasi-ranije proge bo že v kratkem končano. Proga se bo začela graditi, ker je prejela vlada več ponudb tujih podjetij in finančnih skupin, ki so pripravljene prevzeti financiranje gradbenih del za to progo. 0 teh ponudbah pa vlada še ni razpravljala. Upamo, da izvira informacija »Jugoslovenskega Kurirja« iz dobrega vira in da smemo upati, da se bo gradnja te nujno potrebne proge vendar pričela.
Politične vesli
Mussolini je, kakor smo že poročali v prejšnji številki, izjavil nekemu ameriškemu novinarju, da se mora sedanje oboroževanje nehati, ker bo privedlo narode ali v vojno ali v gospodarsko katastrofo. Sedaj , je italijanski veleposlanik v Washihgtonu Suvich obiskal ameriškega drž. podtajnika in mu izjavil, da se ta izjava Mussolinija popolnoma krije s stališčem italijanske vlade. Kakor se poroča iz Amerike, bo Roosevelt Mussolinijev predlog za sklicanje razoro-žitvene konference odklonil, ker da je čas za takšno konferenco sedaj popolnoma neprimeren. Predlog Mussolinija pa se v vsej javnosti zelo mnogo komentira.
Vlada v Valenciji je objavila »belo knjigo« o vmešavanju italijanske vlade v španske dogodke. Knjiga vsebuje okoli 100 dokumentov, ki jih je valenclljska vlada našla pri italijanskih ujetnikih. Na podlagi teh dokumentov dolži vlada Italijo, da se v Španiji bore regularne italijanske čete pod italijanskim poveljstvom, da se obnašajo v pokrajinah, ki so njim prepuščene, kot okupacijske čete in da postopajo z ujetimi republikanskimi vojaki zelo kruto. Dokumenti tudi dokazujejo zvezo vodilnih oseb italijanske vlade z italijanskimi četami v Španiji. Objava »bele knjige« je napravila v Ženevi zelo močan vtis, dočim trde italijanski listi, da so vsi podatki te knjige neresnični. Podobno knjigo bo vlada v Valenciji izdala tudi o nemških četah na španskih tleh.
Svet Zveze narodov je razpravljal o španskih dogodkih. Najprej je poročal španski delegat del Vajo in naglašal, da je prišlo v Španiji do zadnjih dveh velikih bitk pri Guadalajari in v deželi Baskov samo zaradi italijanske in nemške oborožene intervencije. Uničenje svetega mesta Baskov Guemice je posledica te intervencije. Nihče ne more zanikati, da so nemška in italijanska letala namenoma ubijala civilno prebivalstvo. Skrajni čas je, da Zveza narodov pomaga Španiji in da poskrbi, da se v Španiji obnovi stanje po volitvah v februarju lanskega leta.
Francoski zunanji minister Del-bos je poudarjal, da dobiva španska državljanska vojna zaradi vmešavanja tujih velesil že značaj mednarodnega konflikta. Zato je treba mednarodno kontrolo vedno bolj povečati. Doseči je treba, da se bo vojna vodila bolj usmiljeno ter da se bo zlasti zaščitilo civilno prebivalstvo. Nujno potrebno je nadalje, da se odpokličejo vsi tuji prostovoljci.
Tudi angleški zunanji minister Eden se je zavzel za humanizacijo španske državljanske vojne. Kakor Francija, tako se je tudi Anglija vedno zavzemala za odpoklic tujih prostovoljcev ter je solidarno s Francijo nastopala proti vmešavanju tujih velesil v španske dogodke. Naj pa bo že končni izid na španskem bojišču kakršen koli, ne bo Anglija dopustila, da bi se kršila integralnost španskega ozemlja. Prav tako bo z vso odločnostjo nastopila proti temu, da se španski konflikt razširi na Evropo.
Svet Zveze narodov je nato sprejel resolucijo, v kateri zahteva odpoklic vseh tujih prostovoljcev ter upa, da bo izvršitev te zahteve omogočila konec španske državljanske vojne.
Ker je bil glede Aleksandrete med turško in francosko vlado dosežen popoln sporazum tudi v vseh podrobnostih, svet o tej točki sploh ni razpravljal ter je bil s tem dnevni red zasedanja izčrpan in zasedanje Sveta zaključeno.
Ministrski predsednik Stanlejr Baldvvin je v petek dopoldne de-misioniral ter nasvetoval kralju, da poveri mandat za sestavo nove vlade finančnemu ministru Nevilleu Chamberlainu. Kralj je ostavko sprejel ter imenoval Baldvvlna za grofa Bewdleya, po kraju, ki ga je Baldvvin neprestano skozi 30 let zastopal v parlamentu, »Tako se je poslovil Baldvvin, obkrožen od naroda z ljubeznijo in slavo od svojega visokega položaja.« Te lepe besede so zapisali angleški listi Baldvvinu v spomin. Ali ne bi bilo razveseljivo, če bi tudi drugi ministri imeli to lepo ambicijo, da bi jih spremljale simpatije naroda tudi takrat, kadar odstopijo in kadar ni več v njihovih rokah politična moč?
Novo angleško vlado je takoj po odstopu Baldvvina sestavil Neville Chamberlain. Najpomembnejša iz-prememba v novi vladi je ta, da je postal notranji minister dosedanji prvi lord admiralitete sir Samuel Hoare, ki velja tudi kot bodoči angleški ministrski predsednik. Finančno ministrstvo pa je prevzel sedanji notranji minister John Simon.
Trgovsko društvo „Merkur“
leta
Poročilo	tainika	A.	Agno
društva
Denarstvo
nmmmmmmmammmmumm.
»Denarne zavode je treba ali sanirati ali likvidirati«
S polovičarstvom pa se ne pride nikamor.
V nedeljo je bila letna skup-ščifna Udruženja bank v Beogradu. Predsednik združenja dr. Markovič je v svojem govoru med drugim konstatiral:
Preteklo leto je zaradi dobre žetve, ki nam je dala za 4 milijarde več dohodkov, prineslo znatno zboljšanje. To se kaže tudi v raznih drugih razveseljivih pojavih. Vendar pa se ne sme pozabiti, da je naše gospodarsko stanje odvisno od žetve in od višine cen agrarnih proizvodov in da zato blagostanje v naši državi ne za-visi od tistih faktorjev kakor v državah z drugo gospodarsko strukturo. Čeprav pa je bilo preteklo leto v primeri s prejšnjim mnogo boljše, je pa tudi treba pripomniti, da glede zasebnega denarništva nikakor ne more zadovoljiti.
Bančna kriza se je v preteklem letu celo poostrila. To pa ne samo zato, ker naši denarni zavodi še vedno trpe od posledice gospodarske krize prejšnjih let, temveč tudi zato, ker so zlasti denarni zavodi, ki so dajali posojila kmetovalcem, zašli zaradi načina likvidacije kmetskih dolgov v največje težave. Mnogi so postali nerentabilni ter je s tem ogrožena njih eksistenca.
Položaj, v katerem se nahaja naše denarništvo, zahteva neodložljivo prečiščenje. Prišel je čas, ko se mora izvesti ali radikalna sanacija mnogih denarnih zavodov ali pa njih eventualna likvidacija. Polovičarstvo ne more privesti nikamor.
Nato je dr. Markovič naglasil, da bi se moral že v čisto normal nih časih izdati zakon o bankah. Danes je tak zakon še mnogo bolj nujen. Ce bi se ta zakon izdal pred leti, bi bil položaj mnogih denarnih zavodov neprimerno bolj ugoden. Kar je bilo takrat zamujeno, to je treba vsaij sedaj popraviti. Končno je zahteval dr. Markovič, da se ustanovi posebna zbornica za denarništvo.
Tudi drugi govorniki so poudar jali, da se za zasebno denarništvo mnogo premalo skrbi. Ce morajo vse to že konstatirati zastopniki denarnih zavodov v Srbiji, ki od likvidacije kmetskih dolgov niso niti primeroma tako prizadeti kakor slovenski denarni zavodi, kako mnogo bolj je nujno, da se že enkrat pomaga slovenskim denarnim zavodom! Kajti brez te pomoči v resnici za mnoge naše zadruge in denarne zavode ne bo nobenega drugega izhoda kakor da bodo polagoma začeli likvidirati svoje posle.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Posojilnici v Vel. Laščah za dobo šestih let za dolgove, nastale do 23. novembra 1936. Obrestna mera za stare vloge 2 °/o.
EN NA LJUBLJANSKI BORZI
BNO P O R O C I L O ..TRGOVSKEGA LISTA-
(/lOi}Cl*kn SP&ltltlU
Izdano je bilo naslednje oficial-no tolmačenje o čl. 7., odst. 2., In ^1. 8., odst. 1., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: »Upniki iz 1. odst. čl. 7. uredbe (denarni zavodi), ki svoje terjatve, obsežene z uredbo, »e prijavijo PAB v določenem roku, izgube pravico, da izterjajo te terjatve od svojih bivših dolžnikov razen če se niso z njimi sporazu ^eli v smislu toč. 5. § 24. fin. za K°ba za 1. 1937/38.«
Ugajanja z odborom francoskih ~Puikov naših zunanjih posojil se f°do nadaljevala v ,drugi polovici Julija.
Kmetski dolgovi v Grčiji znašajo P° zadnjih podatkih nad 10 milijard drahem.
Novo nemško notranje posojilo le bilo povišano od 500 na 800 mi u j ono v mark.
Sirite »Trgovski list«}
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna; promet din 5,407.707*55.
V primeri s predzadnjim borznim tednom, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 6*316 milij. dinarjev, znaša padec deviznega prometa tokrat le nekaj nad 900 tisoč dinarjev. Promet je tedaj še vsekakor zadovoljiv in kupčij-ska živahnost bo predvidoma trajala tudi še prihodnje borzne dneve.
Kako se je gibal promet v posameznih devizah tekom zadnjih dveh tednov je jasno razvidno iz spodnje razpredelnice.
ipred-
Devize:	zadnji	minuli
teden
(vse v tisooiih dinarjev) Amsterdam	1	34
Berlin	3186	1903 priv. klir.
Bruselj	99	—
Curih	G5	66
Uin-deviza	477	287	avstr.	pr.	ki.
Dunaj	461	775	miki.	pr.	ki.
London	1572	1709	inkl.	pr.	ki.
New Yonk	265	461
Pariz	57	go
Praga	8	14
Trst	ii	70	inkl,	pr.	gj.
Stockholm	114	—
Ce primerjamo samo višino zaključkov v nemških markah vidimo, da je nazadoval promet v Berlinu tekom zadnjega tedna za preko 1*28 milij. dinarjev, medtem ko se je povečal v Londonu in New-yorku za približno 335 tisoč dinarjev. Povsem pa je izostal promet v švedskih kronah in belgah.
Narodna banka je še vedno posredovala v Curihu, Parizu in Londonu, a le v višini dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov. Angleški funt je bil zaključevan stalno na bazi din 238'—; po tem tečaju ga je namreč Narodna banka odkupila na borzi.
Dosedanji skupni devizni promet v tem mesecu znaša nad 27,700.000 dinarjev in je torej le za par milijonov manjši kot v aprilu t. 1. Ker pa še manjka devizni promet od 31. maja 1937, ni izključeno, da bo tudi ta mesec še presegel vsoto 30 milijonov din.
Po dolgem presledku je bilo 24. t. m. perfektuirano nekaj ter minskih zaključkov v Berlinu, in sicer potom privatnega kliringa Tako so bile zaključene nemške marke za termin medio avgust ter september 1937 na bazi din 12.15 din 12*35, a dne 26. t. m. je beležila nemška marka za ultimo september 1937 din 12*55 v ponudbi, t. j. blago, dne 28. maja 1937 pa tudi blago za ultimo junij din 12 575 in ultimo september din 12*50.
V privatnem'kliringu je pretekli borzni teden beležil:
angleški funt:
24. maja din 237-20—238-80
25. maja din 237-20—238-80
26. maja din 238-—	—•—
28. maja din 237-20—238-80
avstrijski šiling
24. maja din 8-------9-10
25. maja din 8-------8-10
26. maja din 7-99—8-09
28. maja din 8"------8'10
nemška marka:
24. maja din 12.18—12-38
25. maja din 12-19—12-39
26. maja din 12-57—12-77
28. maja din 12-50—12-70
Tečajna razlika, dosežena v času od ponedeljka 24. t. m. na petek 28. t. m., je znašala pri Amster damu -|- 0*25 poena, Berlinu — 0*99 poena, Bruslju + 0*77 poena, pri Londonu 0 03 poena, Parizu -j- 0 35 in pri Trstu — 0*10 poena NewYork in Praga sta v petek notirala na bazi tečajev od 24. ma ja 1937, dočim je bil Curih trgo-van stalno na bazi dosedanjih
Bruselj		24. V.	735-05	740-12
		28. V.	735-82	740-89
Curih		24. V.	996-45	1003-52
		28. V.	996-45	1003-52
London		24. V.	215-08	217-13
		28 V.	‘215-05	217-11
New Yonk		‘24. V.	4327-26	4363-57
		28. V.	4327-26	4363-57
Paniz		‘24. V.	194-36	195-80
		28. V.	194-71	196-15
Praga		24. V.	228-44	‘231-53
		28. V.	228-44	‘231-53
Trst		24. V.	151-93	153-04
		28. V.	151-83	152-94
	Efektno		tržišče	
Tendenca za državne papirje nespremenjeno trdna.
Izmed privatnih efektov je na-lik prejšnjim tednom tudi to pot beležila edinole Trboveljska pre-mogokopna družba, in sicer 24. t. m. na bazi din 250*— (povpraševanje) in din 260*— (ponudba), 28. t. m. pa din 250*— za denar, a din 270*— za blago.
Prometa ni bilo tokrat nobenega. Državni efekti so notirali:
notic.
Devize
Amsterdam
Berlin
1937 24. V. 28. V. 24. V. 28. V.
Povpr.
din
2396-91
2397-16 1749-52 1748-53
Pon.
din
2411-50 2411-76 1763 40 1762-41
	1937	din	din
7% inv.pos.	24. V.	87—	88—
	28. V.	87—	88—
8% Blair.	‘24. V.	94-50	95-50
	28. V.	95—	96—
7% Blair	24. V.	84-50	86—
	28. V.	85—	86-50
7% Seligman	24. V.	98—	99-50
	28. V.	98-50 100—	
4% agr. obv.			
iz 1. 1921.	24. V.	52—	53—
	28. V.	52—	53—
4% agr. obv.			
iz L 1934.	24. V.	51—	53—
	28. V.	51—	53—
6% begi. obv.	24. V.	75-50	76-50
	28. V.	76-50	77—
2-5% vojna škoda	24. V. 406-—		407'—
	28. V. 407-—		408'—
Žitno tržišče.
Tendenca za koruzo in pšenico stalna.
Promet je bil minimalen le v pšenici, ki jo rabijo domači mlini za takojšnjo mletev.
Cene so poskočile pri koruzi za din 1*—, pri ovsu pa nazadovale za din 3*— pri 100 kg. Vse ostalo blago, tako žito kakor tudi mlevski izdelki, so notirali povsem brez izprememb. Na novo beleži ozimni ječmen, in sicer v teži 65/66 kg z 2% primesi od din 120*— do din 125*— za 100 kg franko nakladalna postaja.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din din
Koruza:
suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . .	95-—	96-—
suh činkvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko nakl. postaja 115*— 118-— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . . • • 175*— 176*— bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, foo nakladalna postaja . 175*— 176*— Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 141*— 143' Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . . ozimni, 65/66 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 112-—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 126*—
Mlevski izdelki:
Moka:	din
pšenlčr^ Og, banatska postaja, ekskl- prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 265*— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. promet-
ni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . 265*— 270*— pšenična c, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	245*—	250*—
pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu	.	.	225'—	‘230*—
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	107*—	109—
pšenični, drobni, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja .	.	.	95'—	97*—
Lesno tržišče.
Tendenca za trdi les čvrsta, za mehki les mlačna.
Pretekli teden ni bilo na lesnem trgu nobenih bistvenih izprememb glede izvoza. V Nemčijo je sedaj vsak izvoz ustavljen, v Anglijo močno reduciran, v Italijo pa vsled uvoznih dovoljenj zelo otež-kočen in takorekoč minimalen.
Vse to je tehten razlog za omejitev naše lesne produkcije. Pred vsem je omeniti produkcijo tesa nega lesa, ki zelo popušča, čerav no so se popravile cene zlasti te sanemu blagu. Vzrok poboljšava-nja cen pa tiči predvsem v moč nem povpraševanju in iskanju velikih količin brusnega lesa, za katerega se zlasti sedaj kaj lahko doseže nadvse povoljna cena. Ker gre brusni les zelo hitro v denar in se porabi v velikih količinah, so se naši manjši producenti tramov rajše vrgli na produkcijo brusnega lesa oziroma celuloze, ki jo je kaj lahko plasirati na domačem trgu v vsaki množini tako za izvoz kakor tudi za lastno potrošnjo.
Kljub temu, da je produkcija tramov znatno nazadovala, in tega blaga že kar primanjkuje, pa se cene niso dvignile, nasprotno so celo občutno padle.
Izvoz drv je naravnost minima-
138*- 141*-
129— 125—
len, čeprav je sezona	za to	blago
v razmahu.		
Les:		
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte .	90—	129—
Brzojavni drogovi . .	130*-	140*-
Bordonali merkantiilni	129—	130—
Filerji do 576' . . .	125—	135—
Trami ostalih dimenzij	130—	149-
Škorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	299—	310—
Škorete, paralelne, od		
16 om naprej . . .	315-—	345'—
Škorete, podmerne, do		
15 cm		215—	255—
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	235—	255—
Deske-plohi, par., od		
16 om naprej . . .	260-—	290—
Kratice, za 100 kg .	30*—	35-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeni, monte	235—	255—
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II. .	320-	340-
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	260—	290*-
Deske-plohi, parjeni.		
ostrorobi, I., II. .	485*—	535*-
Hrast:		
Hlodi I., II., premera		
od 35 cm naprej . .	235—	265—
Bordonali		815—	915*-
Deske-plohi. neobrob-		
ljeni boulse . . .	900*—	930-
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	710—	810 —
Deske-plohi. ostrorobi		
(podnice) ....	805*—	905*—
Povpraševanja.
Išče se večja Količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6"
širine.
Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah.
Večje količine smreke in jelke v angleških dimenzijah.
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje.
1. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone). v raznih dimenzijah,
se interesentom naknadno sporoča. Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulsi.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Deske smreka-jelka v III. in IV.
kvaliteti 18/24 milimetrov debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava eukcesivna.
Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru.
škorete smreka-jelka, 12 mm; dobava promptna.
t Feliks Urbanc
V častitljivi starosti 87 let je umrl v četrtek, dne 27. maja v Ljubljani veletrgovec Feliks Urbanc, eden najbolj znanih in naj-jolj uglednih ljubljanskih trgovcev.
Pokojni Feliks Urbanc je bil rojen v Drnovem pri Krškem kot sin sodnega poduradnika. Že zelo zgodaj je izgubil starše. S pomočjo sorodnikov je prišel v Brežice in tam obiskoval šolo. Kmalu pa je moral misliti na to, da si bo sam služil kruh in tako je stopil kol vajenec v brežiško trgovino Kraljiča, ki je bila v tistih časih ena največjih trgovin nemških Brežic. Tu se je zaradi svojega vestnega dela in velike strokovne sposobnosti kmalu uveljavil, da je postal poslovodja velike trgovine. Kot poslovodja je nato vstopil v Krisperjevo trgovino v Kranju. Tu je našel tudi svojo življenjsko srečo in se poročil s hčerko šefa. Kmalu nato je prevzel trgovino in jo vodil dalje pod firmo Krisper & Urbanc. Njegova jodjetnost pa se niti s tem uspe-lom ni zadovoljila ter je prevzel t Ljubljani Jamškovo trgovino pod Trančo. Ta trgovina je krasno uspevala in se v kratkem času uvrstila med vodilne ljubljanske manufaktume veletrgovine, po katerih je Ljubljana zlasti slovela. Vedno večje število odjemalcev jo kmalu povzročilo, da 'je postajala trgovina pod Tranco kljub onovnemu razširjenju premaj-na in 1. 1902. je postavil Feliks Urbanc nasproti Frančiškanske cerkve reprezentativno trgovsko hišo, ki še danes nima v Ljubljani para.
Stalno naraščajoči trgovski uspeh je seveda tudi dvigal družabni ugled Feliksa Urbanca. Le naravno je bilo, da je bil kot eden najuglednejših ljubljanskih trgovcev izvoljen tudi v občinski svet, nato pa tudi v odbor Mestne hranilnice, v Zbornico za TOI in kot cenzor Narodne banke, na katerem mestu je ostal skoraj do zadnjega.
Daleč izven Ljubljane pa je bil pokojni Feliks Urbanc znan kot
Frizi I., širine 5, 6 in
7 cm ..................... 750 -	800*-
Frizi I., širine od 8 cm naprej.................. 829—	959-
Oreh:
{Plohi, mepar., I.,	II.	.	809—	869-
Plohi, parjeni,	I.,	II.	835'—	925'
114—	Parketi:		
	hrastovi, zam’ . . .	48*-	55*-
	bukovi, za m2 . . .	37*-	44*—
131—	Žclezn. pragi 2*60 m		
	14X24		
	hrastovi, za 1 komad	32-	34-
din	bukovi, za 1 komad	22*-	26*-
	Drva:		
	bukova, za 100 kg .	11*50	12*—
	hrastova, za 100 kg .	10*-	11*50
270—	Oglje:		
	bukovo, za 100 kg. .	35—	49—
	»canella«, za 100 kg .	40—	45—
velik ljubitelj konj in jahalnega športa. Imel je vedno konje najodličnejšega plemena, o katerih
je govorila vsa Ljubljana.
Pokojnik je bil mož vedno odkritega značaja, ki ni skrival svojega mnenja in ki je šel svojo ravno življenjsko pot. Svojim nameščencem je bil vedno pravičen in odličen šef, ki so mu zato tudi ohranili svojo zvestobo. Njegov personal se zato tudi ni menjal ter so nekateri ostali pri njem vse svoje življenje.
Ze od 1. 1904. pa vodi trgovino tudi sedanji šef, najstarejsi sin Franc, dočim je drugi sin Josip vpisan kot družabnik od 1. 1922. dalje. Hčerka gospa Mici je bila poročena s trgovcem Perdanom.
V petek so izkazali številni znanci pokojniku zadnjo čast na njegovi poti. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
Bodi ohranjen Feliksu Urbancu časten spomin !
Zaposlenost delavstva drugod bolj narašča ko v Sloveniji
Suzor je objavil statistiko o zavarovanju delavstva za mesec marec. Po tej statistiki je bilo v vsej državi 641.131 zavarovanih delavcev in delavk, to je za 34.345 več kakor v februarju 1937 in za 66 tisoč 805 več kakor v marcu 1936. Zaposlenost se ije s tem tako povečala, da je že prekosila ono v letu 1930., ko je bila najvišja konjunktura in ko je bilo vseh zavarovancev 608.803. Seveda se je število zavarovancev povečalo v vseh pokrajinah in tudi v Sloveniji, toda v Sloveniji še vedno nismo dosegli stanja v 1. 1930. Takrat je namreč štela Slovenija vseh zavarovancev 97.689, danes pa jih šteje le 95.214. Pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da so v Sloveniji vsi zaposleni delavci v resnici prijavljeni pri Okrožnem uradu, dočim v drugih pokrajinah še zelo mnogo zaposlenih delavcev ni prijavljenih, da je s tem relacija za Slovenijo še slabša.
>Narodno blagostanje« pa bo seveda še naprej pisalo, da je v Sloveniji največje blagostanje!
Italijanski finančni minister o italijanski gospodarski politiki
Italijanski finančni minister Thaon di Revel je govoril v svojem ekspozeju v senatu o italijanski gospodarski politiki, zlasti o mjeni trgovinski in finančni politiki. Po njegovih izvajanjih sloni italijanska zunanja trgovina na naslednjih načelih: 1. Zmanjšanje uvoza in usmerjanje uvoza na one trge, ki so Italitji neobhodno potrebni. 2. Povečanje italijanskega izvoza, da se dobe potrebni presežki zlasti z državami, s katerimi ima Italija klirinške pogodbe, da bi se na ta način deblokirali zaostali dolgovi, ki so nastali v dobi pred sankcijami. 3. Odklonitev vsake zahteve, po kateri naj bi se stari doglovi plačali s svobodnimi devizami. Izvajanje teh načel je dalo popolnoma zadovoljujoče rezultate in v primernem kratkem času so nastala na ta način za Ita-liijo aktivna salda, s katerimi je Italija plačala že večino svojih prejšnjih dolgov. Tako je bilo plačanih starih angleških dolgov za
A. Šarabon
UUBUANA
_—i--------------
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo VelepraZarna za kavo Mlini za diSave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon St. 26-66
Ustanovljeno leta 1886
150 milijonov lir. Kar se tiče trgovine z državami, s katerimi je sklenila Italija klirinške pogodbe, se ta razvija, kakor je izijavil finančni minister, zelo ugodno.
Finančni minister je nato govoril še o italijanskih notranjih posojilih. Ta posojila, zlasti zadnje (prisilno) posojilo na nepremičnine, niso imela nobenega škodljivega vpliva na italijansko varčevanje. Po zadnjih podatkih italijanskih denarnih zavodov so znašale dne 30. junija 1936 vse hranilne vloge brez onih po tekočem računu 54.481 milijonov lir. Dne 30. aprila 1937 pa so te vloge narasle že na 57.122 milijonov lir. To je silno velik uspeh, ki jasno dokazuje, da notranja posojila niso škodljivo vplivala na denarne zavode.
Napačen je bil tudi ves strah glede uspeha italijanskega prisilnega posojila na nepremičnine. Od obeh prvih obrokov tega posojila je dobila državna blagajna skupno 5.376 milijonov lir.
w	barva,	plesira	Id
Ze v 24 urahkemijn° 8nai‘
tU * UIUH obleke, klobnke itd. Šbrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domafe perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon št. 22-72.
Močno povečanje naše zunanje trgovine v aprilu
V mesecu aprilu smo izvozili 404.005 ton blaga v skupni vrednosti 570,2 milijona din. V aprilu 1936 smo izvozili le 190.464 ton v vrednosti 268,5 milijona din. V primeri z lanskim aprilom se je torej naš izvoz povečal za 213,541 ton in po vrednosti za 301,7 milijona din.
V prvih štirih mesecih 1937 smo izvozili- 1,340.984 ton za 1,903,3 milijona dinarjev, lani v isti dobi pa le 658.665 ton za
1.117.9 miiljona dim. Naš izvoz je letos za 682.319 ton in po vrednosti za 785,4 milijona din večji, to je več ko za tri četrtine milijarde.
Uvozili pa smo: v aprilu 1937 98.094 ton za 462,6 milijona din, v aprilu 1936 pa 82.573 ton za
325.9 milijona din. Naš uvoz se je povečal za 15.521 ton in za 136,6 milijona din.
V prvih štirih mesecih smo uvozili 1. 1937 : 307.128 ton za 1.568,7 milijona din, 1, 1936 za 333.239 ton za 1.382,2 milijona din. Naš uvoz se je torej letos zmanjšal za 26.111 ton in za 186,5 milijona din.
Naša trgovinska bilanca je bila
1.	1936. pasivna za 264,3 milijona din, letos pa je aktivna za 335,7 milijona din.
POZORI
Trgovci in Industrialci t
Elcktro-instalacije, proračune, renoviranje in razna tovrstna popravila v mestu in na deželi izvršuje z Imenom Havliček edino le
HAVLIČEK FRAN Sv. Pefra cesfa št. 5
elektrotehnično podjetje Telefon samo 34-21
Liublianski veleseiem
Posebne razstave
na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 5. do 14. ijunija. Poleg splošnega dela, kjer bo prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu, bodo na sejmišču posebno mesto zavzemale:
1. Lovska razstava, ki naj zbere vse, kar premoremo na tem polju. Tu bo posebno razsodišče od vsega izbralo najboljše in to bo poslano na svetovno lovsko razstavo v Berlin. Zato bo ta razstava zelo zanimiva izbirna razstava.
2. Glavna v letošnjih prireditvah naših gospodinj bo velika modna revija. Prireditev bo prikazala dobro blago in okusna oblačila domače proizvodnje, ki ustrezajo tako našemu narodnemu značaju ko našim potrebam. Dolžnost naših mater in gospodinj je, da oskrbe svoje družine le z obleko, ki so jo izdelale naše domače tvornice in obrti in ki po kakovosti nikakor ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, po nizki ceni pa jih celo prekašajo. Modna revija bo prepletena z varietejskimi vložki — prvovrstne točke priznanih artistov in artistk.
3. Pohištvena razstava bo vsebovala izdelke naših domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške sobe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršenostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsak dom, preprosti izdelki in ogromna izbira!
4. Avtomobilska razstava bo združila v dveh paviljonih najnovejše modele skoraj vseh svetovnih znamk. Ne bo se težko odločiti: elegantne limuzine in športni vozovi ter praktični tipi za poslovno uporabo bodo v lepoti, solidnosti in ceni konkurirali za vašo izbiro.
5. Razstava »živalce« je namenjena predvsem ljubiteljem živali in ptic, imela pa bo še poseben pomen za rejce malih živali. Kajti poleg vseh vrst perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in nakičenih eksotičnih lahkokrilcev bo nudila obiskovalcem praktičen pregled čez vsa najnovejša dognanja in izkustva v reji malih živali.
Dobre variete j ne točke
bodo vložene v program velike modne revije na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Cela ta prireditev bo svojevrsten užitek tudi za najbolj razvajene obiskovalce. Izbrani spored bo zelo zanimiv in bogat. Posetnike velesejma opozarjamo, naj si na vsak način ogledajo to odlično prireditev.
Konkurzi ■ poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Jakoba Hribarja, ključavničarskega mojstra na Jesenicah. Konkurzni sodnik dr. Bregar, upravnik mase odvetnik dr. Štempihar. Oglasitveni rok do 20. junija, ugotovitveni narok pri sodišču v Kranjski gori dne 25. junija ob 10.
Konkurz, ki je bil razglašen o premoženju gostilničarja in posestnika Rudolfa Partha na Muti, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Automatižncga bufeta, družbe z o. z: v Ljubljani. Poravnalni sodnik Žigon, poravnalni upravnik odvetnik dr. Miron Bleiweiss. Narok za sklepanje poravnave dne 24. junija ob 11. Rok za oglasitev do 20. junija.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. maja objavlja: Uredbo o dopolnitvi člena 98. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. ju-
nija 1928 — Pravilnik k določbam finančnega zakona za proračunsko leto 1937/38. o neposrednih davkih in o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih
— Navodilo za izvrševanje § 157. zakona o uradnikih in § 163. zakona o drž. prometnem osebju — Navodila za overjanje in evidentiranje dovolitev za zaposlovanje tujih državljanov, veljavnih za ne-odrejen čas — Telefonski in brzojavni promet s tujino — Razglas o odložitvi obč. volitev v Pragerskem
— Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Doma in po svet«
Na veliki proslavi majniške deklaracije v Ljubljani je imel glavni govor njen ustanovitelj minister dr. Korošec. Uvodoma je naglasil, da je bila majniška deklaracija ona ideja, ki je sprožila veliko narodno gibanje za ustanovitev Jugoslavije. Posebno veličastna manifestacija te misli je bila, kc so izročile slovenske žene nad 200.000 podpisov za majniško deklaracijo.
Za uspeh majniške deklaracije ima največje zasluge škof dr. Jeglič, ki je spoznal, da treba podpreti prizadevanja parlamentarne delegacije s krepkim gibanjem doma in ki je zato pozval vse stranke, da s primernimi izjavami pod-pro parlamentarne delegacije.
Posebno velike zasluge pa je imel dr. Janez Ev. Krek, ki je že 1. 1916. začel v zvezi z brati Cehi delati proti nemškim načrtom.
Nato je opisal dr. Korošec dogodke po majniški deklaraciji. Centralne sile je sicer v resnici zrušilo orožje zaveznikov, pri čemer zasluži posebno priznanje brezprimerno junaštvo Srbov, toda Avstro-Ogrska je pred vojaškim porazom notranje razpadla zaradi nastopa slovanskih narodov. Zavezniki niso hoteli uničiti Avstro-Ogrske, ko pa so proklamirali Jugoslovani, Poljaki in čehoslovaki svojo neodvisnost, je bilo stare monarhije konec. Habsburški okvir v deklaraciji ni nikogar motil in zahteva po narodni samoodločbi je vedno bolj rasla.
Dogodki po majniški deklaraciji so se razvijali naglo. Dne 6. decembra so češki in jugoslovanski zastopniki v delegaciji zahtevali izpolnitev svojih zahtev, dne 31. januarja 1918 je poslal Jugoslovanski klub spomenico, v kateri je zahteval lastno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, dne 3. marca so se sestali jugoslovanski poslanci v Zagrebu ter zahtevali svojo državo. O Habsburžanih ni bilo več govora. Zadnjič je pozval cesar Karl dr. Korošca k sebi dne 12. oktobra 1918 in ga plakajoč rotil, naj ostanejo Slovenci zvesti Avstriji. Odgovor je bil: Veličanstvo, prepozno je! Na cesarski manifest o preosnovi Avstrije v zvezno državo je odgovoril Narodni svet v Zagrebu z manifestom, s katerim je prevzel vso politično moč naroda.
In kaj je danes naša naloga? Na to vprašanje odgovarja dr. Korošec: »Strnimo naša srca zopet za skupen cilj, svetel in visok cilj, da vsi posvetimo vse svoje sile, vse naše moči in vse svoje sposobnosti za srečo, blagostanje in napredek slovenskega naroda v skupni domovini!«
Za upravnika Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je imenovan dr. Sava Obradovič, vršilec dolžnosti načelnika oddelka za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu. Beograjski listi ga hvalijo kot enega najbolj sposobnih srbskih mlajših gospodarskih ljudi. Doktorat je napravil 1. 1923 v Beogradu, spisal je tudi več študij in postal 1. 1934. honorarni profesor za gospodarsko politiko na beograjski unfverzi.
Pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se bo ustanovil še deveti oddelek: za rudarstvo.
Prizad je dne 28. maja dvignil cene koruze na 94‘50 din za 100 kg.
Dubrovačka parobrodarska plo-vidba, ki ima delniško glavnico 32,2 milijona din, vrednost njenih ladij pa je izkazana v bilanci s
54,9	milijona din, je lani dosegla 13,7 milijona din čistega dobička. Družba ima 11 ladij za dolgo plovbo s 46.000 bruto tonami in 15 ladij za obalno službo s 6934 bruto tonami.
V kratkem bo izdana naredba,
da se smejo rude izvažati iz Jugoslavije le proti plačilu v svobodnih devizah.
Po poročilih iz Beograda je stanje letošnje žetve zelo dobro, če bo še do julija trajalo sedanje ugodno vreme, se more pričakovati, da bo letošnja žetev morda še bpljša od lanske.
Razmerje med Vatikanom in Nemčijo se je silno poostrilo ter bo prišlo že v prihodnjih dneh, kakor poroča »United Press«, do ostrega konflikta, da se bo sedanja napetost še znatno povečala. Vatikan popolnoma odobrava nastop chicaškega nadškofa Moondeleina ter je pripravljen sprejeti borbo z nemško vlado.
Tudi v Nemčiji sami se katoliška cerkev pripravlja na borbo. Ker so katoliški listi po večini zatrti, katoliške organizacije pa razpuščene, bo odgovarjala katoliška cerkev proti napadom narodnih socialistov na prižnicah. Na drugi strani pa prevladuje tudi med narodnimi socialisti vedno bolj radikalni duh proti katoliški cerkvi, da ni pričakovati, da bi nemška vlada le najmanj popustila. To dokazuje tudi
najnovejši govor propagandnega ministra Gobbelsa. V Nemški dvorani v Berlinu je imel Gobbels pred velikansko množico silno temperamenten govor proti katoliški cerkvi zlasti v zvezi s procesi proti katoliškim redovnikom in duhovnikom. Dejal je da bo nemška vlada v samostanih napravila brezpogojno red, ker da se je izkazalo, da cerkev sama ne more napraviti reda. Vse visoke cerkvene dostojanstvenike bo prisilila, da se pod prisego pred sodišči izjavijo o dogodkih, ki so se odigravali v samostanih. Splošno sodijo, da je govoril Gobbels v soglasju z vodilnimi možmi narodno socialistične stranke.
Španska vojna postaja iz dneva v dan bolj strahovita. Vladna letala bombardirajo mesta, ki so v rokah upornikov, zlasti Saragoso, uporniška letala pa so bombardirala Barcelono in Valencijo. Na stotine civilistov je bilo pri teh zračnih napadih ubitih.
Nemška križarka »Admiral Scheer«, ki je bila proti določbam londonskega odbora zasidrana v zalivu Ibize, torej v španskih vodah, je začela obstreljevati vladna letala. V samoobrambi so vrgla ta bombe in so nekatere križarko zadele. 20 nemških mornarjev je bilo ubitih, 73 pa ranjenih.
Madžarski zunanji minister Kanja je podal daljšo izjavo o stališču Madžarske do Male antante. Prvič se je zgodilo, da pri tem madžarski zastopnik ni govoril o reviziji mirovnih pogodb in da ni te besede niti uporabil. Omejil se je na to, da je zahteval v imenu popolne madžarske suverenosti enakost v oboroževanju in zaščito narodnih pravic madžarskih manjšin v državah Male antante. Kdaj bo neki Madžarska sama priznala te pravice narodnim manjšinam na Madžarskem?
V sredo so bile na Nizozemskem volitve v drugo zbornico, ki šteje 100 članov. Pri volitvah so doživeli nizozemski fašisti silen poraz, da so dobili mesto 148.000 samo 57.900 glasov. Napredovali so katoliki, socialni demokrati in protirevolucionarna stranka ministrskega predsednika Collijna.
Visoka šola svetskega okusa, kar se stanovanjske opreme tiče, bo gotovo razstava pohištva na spomladanskem ljubljanskem velesejmu. Najbolj znani mizarski mojstri iz vse banovine so si zagotovili že 1500 m- prostora za svoje prvovrstne izdelke, da tako' velike razstave pohištva sploh še nismo imeli v Jugoslaviji. Naši najslovitejši arhitekti in umetniki za opremo stanovanj pokažejo toliko originalnih zamisli in najbolj kultiviranega okusa, da bodo strmeči inozemski gostje spet lahko poročali o slovenskem pohištvu z občudovanjem. Letošnji ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija.
Radio Ljubljana
Torek, 1. junija: 12.00: Operni odlomki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Harmonika (plošče) — 20.10: Sanacija bratskih skladnic (Rudolf Smersu) — 20.30: IV. ura francoske moderne klavirske glasbe, predava in izvaja na klavirju gosp. L. M. Škerjanc — 21.30: Koncert mandolin (plošče) — 22.00: čas, vreme, poročila —.22.15: Radijski orkester
Sreda, 2. junija: 12.00: Glasba južnih Slovanov (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, ▼reme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: šah — 20.00: Jo-sephine Baker (plošče) — 20.10: Kako potujemo (Janko Siherl) — 20.30: Vesel večer: Sodelujejo — Jožek in Jožek in Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila —
22.15: Akademski pevski kvintet.
ttavbeni
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec,
Salonlt-cevl, strehe itd.
najugodnejše
MATERIAL trg. dr. z	LJUBLJANA
Telefon 27-16	TyrJeva c. 36 c
UMajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d„ njen predstavnik Otmar Mlbalek. vsi v Ljubljani-