Dom in svet v letu 1926 f
V senci Prešernovega spomina z njegovo Zdravico v roki stopa Dom in svet pred Slovence na pragu svojega 39. letnika. Kako je slovenstvo dorastlo od tistih svojih temnih dni v Prešernovi dobi! Kako se je razbohotila njegova literarna kultura od takrat in posebno od Dom in svetovega rojstva naprej! Slep mora biti, ki ne vidi in ne prizna, da je Dom in svet najživahnejši literarni poganjek na našem literarnem deblu. V njegovi zgodovini se neprenehoma ponavlja pomlajanje: privije se mu energija, ga nosi skozi vrsto let in oslabi, pa že zopet zapolje nova kri po njegovih žilah. V tem je njegova skrivnost in, ker je vedno znova mlad, zato je pogosto sporen kot je sporno vsako nedožito življenje. Vse, kar se kiti s svojo ustaljenostjo, z nesporno neoporečnostjo ali zmernostjo, pa je živelo včeraj in ne živi za jutri.
V mladeniški živahnosti temelji Dom in svetova aktivnost. Aktivna sila je bil on že od začetka; želja po akciji ga je rodila pod zvezdo Fr. Lampeta, aktivnost ga je odlikovala v dobi E. Lampeta, aktivnost mu je bila odličen znak v eri Iz. Cankarja in ni ga zapustila do danes. In če stopa danes s Prešernovo Zdravico pred javnost, je to znak, da se zaveda, da narod danes pogreša Besede, porojene iz naših dni, besede ki bi vžgala za desetletja. Eno črto je obdržal namreč skozi vsa desetletja: živel je iz svojega časa za svoj čas in za jutri ter ustvarjal in narekoval za preroki po svoje svoj tekst. Danes, ko so utihnili preroki, stoji kot glas vpijočega in kliče po novih.
Jasen je danes Dom in svetov program, saj je okvir, ki še je dobro izkazal. Glasnik estetične in jezikove kulture je, a nikdar radi njih samih, vedno le v službi tvornih sil, vedno v luči etično pozitivnega ali negativnega. Vera v zmago pozitivnih vrednot, vera v estetsko silo slovenske besede in vera v našo lastno moč in našo bodočnost so ga držale pokonci v najtežjih dneh po vojni in ga samozavestno peljeta čez prag v novo leto.
Okvir Dom in svetovega delovanja je danes že toliko izrazit, da je odveč vsakoletno napovedovanje presenečenj. Razume se, da je v uredniški zamisli v osnovnih črtah letnik že gotov in da list ne živi od slučajnih prispevkov.
Krog sotrudnikov ostane dosedanji in se izpopolni s svežimi mladimi močmi, ki so dorastle iz akademskih vrst ali uspešno doraščajo. Presenetil bo nedvomno protagonist Dom in svetovega leposlovja iz zadnjih let, dr. Ivan Pregelj, s svojo svežo poezijo v »O s m e r o pesmih«. F r. S. F i n ž g a r , klesar našega živega jezika, bo priobčil par zaokroženih poglavij svojega novega romana. F r. Bevk je izročil novelo Julijan Sever, Jernej Stante objavi močno socialno dramo Noč. Že v prvi številki prinesemo daljšo pesnitev Iv. Robide: Pesem o mladi mlinarici. Krajše prispevke imamo od M. J ar ca, J. Ja-lena, M. Malešiča, N. Vel i konj a, T. Debel j a ka, T. Seliškarja. Staro
zvestobo sta ohranila listu KsaverMeškoin Silvin Sardenko. — Ker je letos dokončan prevod Divine Commedie, bo njeno mesto zavzel prevod Paul Clau-delovega misterija Marijino oznanjenje v prevodu dr. A. Debeljaka.' Ta moderna drama uživa svetoven sloves. V prosvetnem delu bomo priobčevali kakor dosedaj informativno in program atično gradivo iz področja literature in umetnosti. Tako priobčimo zanimivo študijo iz novejše slovenske literature (Fr. Koblar), ilustrirano razpravo o zgodovini portretnega slikarstva na Slovenskem, krajše članke o estetiki priobči dr. Fr. Čibej, dr. St. Vurnik bo pisal o kritiki in poročal o glasbenem življenju; J. Pogačnik priobči vrsto člankov o nemškem modernem slovstvu, Tilgher študijo o modernem italijanskem gledališču. Prezrli ne bomo tudi informacij o sodobnem umetniškem življenju pri nas. Ilustracije bodo izbrane v zvezi s članki, posebno pa tako, da bodo opozarjale na aktualne umetniške  probleme.
Razveseljivo  je dejstvo,  da vsa ta  snov gre že  preko  obsega našega lista; zato bomo mogli prinašati res samo izbrane prispevke. Ker dosedanji obseg lista postaja vedno tesnejši, se tem bolj živo obračamo do naše izobražene javnosti in jo prosimo, da list širi in podpira, ker nam bo le tako mogoče okvir lista v doglednem času   razširiti.
Izhajal bo list letos, počenši z novim letom, osemkrat, vsak poldrugi mesec (1. januarja, 15. februarja, 1. aprila, 15. maja, 1. julija, 15. avgusta, 1. oktobra, 15. novembra), v dosedanjem obsegu. Naročnina ostane letno 100 Din, za dijake 75 Din (želimo, da naročajo skupno). Prva številka bo imela dvojen obseg (64 strani).
Založništvo.                                   Uredništvo.