Zbori v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu Inge Breznik Zavod RS za šolstvo inge.breznik@zrss.si 28 V mnogih vrtcih pa v okviru nadstandardnega programa delu- jejo tudi vrtčevski pevski zbori. Vodijo jih vzgojiteljice ali po- močnice vzgojiteljic, ki gojijo afiniteto do glasbe. V vrtčevski zbor je lahko vpisan vsak otrok ne glede na razvitost glasbenih sposobnosti. Zborovske vaje so enkrat na teden po eno uro v dopoldanskem ali popoldanskem času. Glavni cilj predšolske- ga zborovskega petja je doživljanje, spoznavanje in uživanje v petju. Otroci nastopajo najpogosteje v ožjem šolskem okolišu za starše. Vsako leto je v Mariboru državno srečanje vrtčevskih zborov in plesnih skupin Ciciban poje in pleše (organizator Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), na katerem se predstavi najmanj 20 zborov in plesnih skupin. Srečanje ni tekmovalnega značaja. Sodelujoči dobijo strokovno povratno informacijo o svojem nastopu. Osnovna šola Na ravni osnovne šole je petje del obveznega programa osnovne šole. Izvaja se v okviru predmeta glasbena umetnost od 1. do 3. razreda 70 ur na leto, v 4. in 5. razredu 52,5 ure na leto, od 6. do 8. razreda 35 ur na leto in v 9. razredu 32 Zborovsko petje ima bogato tradicijo v kulturi slovenskega na- roda, kar se kaže tudi v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Umetniški predmeti imajo znotraj tega vlogo vzgoje otrok za kvalitetno preživljanje njihovega prostega časa kot iz- vajalci ali kot poslušalci/gledalci kulturno-umetniških vsebin. Temu cilju sledi tudi glasbena umetnost, in sicer: vzgoja otroka v aktivnega (po)ustvarjalca ter poslušalca glasbe. Najpomemb- nejši del glasbene umetnosti na ravni celotne vzgojno-izobra- ževalne vertikale je izvajanje glasbe s petjem ali igranjem na glasbila. Tako je petje omogočeno vsem otrokom v okviru ob- veznega predmeta glasbene umetnosti ter tudi v okviru intere- sne dejavnosti zborovskega petja, kamor se otroci vključujejo prostovoljno. Glasbeno umetnost in pevske zbore vodijo stro- kovni pedagoški delavci z univerzitetno izobrazbo. Predšolska vzgoja Petje otrok je v okviru predšolske vzgoje zajeto v okviru podro- čja umetnosti, 1 opredeljeno z nacionalnim dokumentom Kuri- kul za vrtce (Eva D. Bahovec et al., 2004). Izvaja se vsak dan v okviru rednega programa predšolske vzgoje. 1 Kurikul za vrtce (Eva D. Bahovec et al., 2004) obravnava šest področij dejav- nosti: gibanje, jezik, umetnost, družbo, naravo in matematiko. 29 Iz prakse v prakso zaposlenega učitelja glasbe (npr. gimnazije in srednješolski centri). Glasbene šole S šolskim letom 2010/11 je bilo v okviru mreže javnih glasbe- nih šol sistemizirano tudi delovno mesto zborovodje (gl. Pra- vilnik o sprejemu dopolnjenega predmetnika in učnih načrtov v izobraževalnem programu Glasba, Ur.l. RS 11/2010). V glasbe- nih šolah tako lahko delujejo eno- ali večglasni zbori s 70 ura- mi vaj na leto (2 uri na teden). Cilji predmeta so opredeljeni z učnim načrtom (gl. Arko D. et al., 2011). Iz zgoraj opisanega je razvidno, da je obstoj zborovskega petja na sistemski ravni zagotovljen le na ravni osnovnošolskega izob- raževanja in v glasbenih šolah. Na višjih stopnjah izobraževan- ja pa je obstoj zborovskega petja odvisen od interesa učiteljev glasbe in podpore vodstva šol. ur na leto (gl. Predmetnik devetletne OŠ, 1998). 2 Cilji in vse- bina vzgojno-izobraževalnega dela pri glasbeni umetnosti so opredeljeni v učnem načrtu za glasbeno umetnost v devetletni osnovni šoli (gl. Holcar A. et al., 2011). Petje pa se sistematično vzgaja tudi v okviru pevskega zbora, ki spada pod razširjeni program oz. interesne dejavnosti. Vode- nje zbora je sistemiziralo delovno mesto za strokovne delavce (gl. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, Ur.l. RS 16/2007), 3 zato mora na vsaki osnovni šoli delovati enoglasni otroški pevski zbor (70 ur na leto oz. 2 uri na teden) in večglasni mladinski pevski zbor (140 ur na leto oz. 4 ure na teden). V otroški pevski zbor so praviloma vklju- čeni vsi otroci, ki izrazijo interes za petje v zboru, ne glede na otrokove glasbene sposobnosti. Vključenost otrok v mladinske pevske zbore pa je odvisna od otrokovega interesa in selekcije zborovodje, glede na otrokove glasbene sposobnosti. Cilji in priporočila za delo s pevskim zborom so predpisani s koncep- tom (Žvar D. et al., 2003). Srednja šola Na srednješolski ravni – gimnazijski program poteka glasbe- na vzgoja in znotraj tega dejavnost petja v okviru obveznega predmeta glasba le v 1. letniku 70 ur na leto. 4 Cilji in vsebine so predpisani z učnim načrtom (Žvar D. et al., 2008). Zborovska dejavnost se izvaja v okviru nadstandardnega programa praviloma le na tistih srednjih šolah, kjer imajo 2 Šole, ki izvajajo program na narodno mešanih območjih slovenske Istre in v Prekmurju, imajo prilagojen predmetnik in tako spremenjeno število ur glas- bene umetnosti. 3 Otroške pevske zbore vodijo učitelji glasbene umetnosti ali učitelji razrednega pouka, mladinske pevske zbore pa pretežno učitelji glasbene umetnosti. 4 V gimnazijah je glasba del obveznega predmetnika. Na umetniških gimnazijah je število ur predmetov z glasbenimi vsebinami večje in se vertikalno nadgrajujejo vsa štiri leta. V redkih srednjih strokovnih in poklicnih srednjih šolah imajo vključeno glasbo kot 50 % del predmeta umetnost, ki se izvaja samo v 1. letniku 68 ur na leto (gl. Katalogi znanja. Umetnost: SPI in STI, 2007). Večje število ur predmetov z glas- benimi vsebinami se izvaja le v srednjem strokovnem izobraževanju – program predšolska vzgoja (ok. 500 ur/v vseh štirih letnikih). Literatura 1. Arko, D. et al. 2011. Učni načrt. Predmet pevski zbor. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo. 2. Bahovec, Eva D. et al. 2004. Kurikul za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo. 3. Holcar, A. et al. 2011. Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo. 4. Žvar, D. et al. 2003. Koncept. Razširjeni program: pro- gram osnovnošolskega izobraževanja. 5. Žvar, D. et al. 2008. Učni načrt. Glasba: gimnazija: ob- vezni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, Zavod RS za šolstvo.