Posamezna številka stane 30 vinarjev. -
teamm« Ifwfik® E» 3© Tfparfw. —
i Bpravaištvo: , KonÄs slim - Telefon št 220.
sa slovensko ljudstvo.
£ES9QSe
63. številka.
Maribor, dne 8. avgusta 1919
pri
Letnik XI.
™wmpi »■u1——— ii.
Jasgesiewasrislca w demokrat- j ska stranka na Štajerskom. 1
Zbrali so se v nedeljo zaunniki jugoslovanske demokratske stranke mariborskega okraja k posvetovanju in „Mariborski Delavec“ je prinesel v torek sklepe, ki so jih sklenili. Stranka nosi v svojem naslovu pridevek „demokratska“ in človek bi pričakoval, da se bo ta pridevek kazal tudi v njenih sklepih, ki morajo biti podlaga njenega delovanja. A tu najdemo vse mo goče, samo o demokraciji nič. Njihova stranka \ se izreka za enoten nastop vseh naprednih ljudi : celega ujedinjenega jugoslovanskega naroda v močni, po celi naši domovini razširjeni demokratski stranki, ki naj združi v sebi vsa plemena, vse sloje, da se ustvari moč in sila države na zunaj in znotraj“ — se glasi sklep štev. 3. Torej zbrati hočejo pod svoje okrilje vse sloje, izkoriščevalce, kakor izkoriščevance, jaro gospodo in denarne mogotce itd. Dovolj, da si „napreden“, pa lahko vstopiš v demokratsko stranko, a še to „naprednost“ toln^čiš lahko nekoliko po svoje. Posledica take politike za jugoslovanske demokrate bo, da bodo oni, ki se od „višjih“ zovejo „višji“ sloji, trumoma prestopali k jugoslovanski socijalno demokratski stranki.
Tudi v ostalih sklepih se nikjer ne dotaknejo nobenega demokratičnega načela, kakor da M se ti „demokratje“ demokracije nalašč izogibali. V zadevi „boljševikov“ so sklenili, da zahtevajo „brezobzirno“ postopanje z „boljševiški-mi elementi“, in to zahtevo utemelje z razlogom „ker je država nedotakljiv ideal“. Gospodje so torej tukaj zamenjali državo s sedanjim državnim sistemom, kakor je rekel oni francoski kralj: „Država sem jaz!“ Ljubljanski „Naprej“ je nekoč razdelil boljševizem na dve struji: „boljševizem beznice“ in „boljševizem načel“. Zoper prvo lahko odpomore „brezobzirno“ postopanje naše slavne policije, zoper drugega bo pa težko uspela, ker v boju z načeli je žandar-sko bodalce, prekratko. Boljševizem je svetovno gibanje, širi se neprestano po vseh državah, k njemu se priznavajo tudi izobraženi in drugače pošteni možje — tako gibanje mora imeti svoja
načela ia zoper načela se Je mogoče boriti samo | z načeli. Ako se hočejo naši jugoslovanski de- i mokratje s tem boljševizmom načel boriti z Žan- j darsko špico, se jim bo zgodilo, kakor onemu \ španskemu Don Quiscotu, ki je ' šel s sulico v boj zoper mline na veter.
O agrarni reformi ne . čitamo ničesar, o reformi valute zahtevajo samo, naj se izvrši, a izogibljejo se najvažnejšega vprašanja: kako naj se izvrši? Dalje zahtevajo, naj se življenjske prilike zboljšajo, cene zlasti indusfrijalnih izdelkov enotno urede itd. Torej samo splošni izrazi, ki ni- j kogar ne bole in nikomur ne koristijo. Gospodje so podobni otrokom, ki vpijejo:	„Mama, dajte
kruha!“ — ne da bi pomislili, odkod ga bo vzela. Cen na vse zadnje ni mogoče določiti prisilnim potom. Cene se določajo same po vrednosti denarja, vrednost denarja je pa odvisna od valute in valuto urediti je mogoče edino, ako se v znatni meri pritegne premoženje bogatejših ljudi. To pa menda gospodom demokratom ni po godu.
Toaa ykljub takim sklepom pojde življenje naroda svojo pot dalje in priti mora do socijalizacije, do izdatne agrarne reforme-in do ureditve valute.
„Samostojna ir malijska
stranka11.
Jarenina, 6. avgusta.
Ko je liberalna (JDS) stranka uvidela, da ne more s svojim lažidemokratskim programom pridobiti kmetskega ljudstva za svojo stranko, je liberalna gospoda stuhtala drujo zvijačo: Povabili so v Ljubljano aekatere hmetske častihlep-neže, vojne dobičkarje, liberalce in nemčurje. Ustanovili so „Samostojno kmetijsko stranko“. Novi liberalni stranki so dali nališpano obleko v obliki čistega kmetijskega programa, kateremu so radi lepšega pridjali tudi točko, da hočejo braniti vero“. Na ta način hoče slepiti od liberalnih advokatov, graščakov in vojnih dobičkarjev najeti kmetski liberalizem naše zavedne ka-toliško-narodne ljudi. Tako se je zgodilo tudi pri nas v Jarenini, kjer širi sem priseljeni Mermolja
LISTEK.
JDr. Leopold Lenard.
Kaj so jedli in pili tega vi -starih Slow anew ?
{Dril«.]
Celo verovanje paganskih Slokanov se sicer ni razvilo iz češčenja prednikov, dasšravno je to bil najbolj plcden vir. Nekaj verskih nazorov in božanstev so prinesli še iz takozvane arijske pradomovine, to je iz onih časov, ko so Slovani z drugimi arijskimi narodi, kakor:	Grki, Latinci, Germani, Kelti, Ilirci, Tračani,
Litvini, Indij Perzi, Skiti, Sarmati itd. živeli skupno življenje. Mnogo se jih je razvilo pozne je iz drugih virov, kaL. ' obožavanje prirodnih moči, oduševljenje prirode. Mnogo so si tudi že v starih časih izposodili od drugih paganskih narodov,
A tudi tem božanstvom, ki niso izšla naravnost iz duhov rajnkih ljudi, je bilo treba darovati jedi in pijače. Prvotni človek si je predstavljal boga po svoje, podvrženega človeškim slabostim in potrebam. Kakor je jed in pijača splošna potreba vsakega človeka, tako si je to predstavljal tudi o svojih bogovih. Človek se je hotel z darom prikupiti bogu in kakor je sam ljubil jed in pijačo, tako je sodil, da bo ustregel tudi svojemu božanstvu.
A kaj so navadno darovali paganski Slovani svojim bogovom ?
Približno vse, kar je služilo človeku v jed in pijačo. Priznati je treba, da paganski bogovi v tem oziru niso bili izbirčni in vsaka reč jim je prišla prav.
V najstarejšem sporočilu, katerega imamo o veri paganskih Slovanov, v pripovedovanju grškega zgodovinarja Prokopija iz prve polovice 6. stoletja p. Kr. r. se pravi, da so Slovani darovali svojemu najvišjemu boga, vladarju groma in bliska in stvaritelju vsega, vole in druge darilne živali. Pozneje pa ne najdemo mnogo slučajev, da bi darovali bogovom govedino, a pač pa raznovrstne druge živali, plode zemlje in jedi. Bogu Radegostu, ki je imel svoje svetišče v mestu Retri na sedanjem Meklenburšbem, so Obodričani isto* tako darovali vole in drobnico, bog Triglav, katerega so častili v Štetimi, je ljubil meso divjačine in zraven dobro pijačo, a neko drugo nam po imenu neznano božanstvo, katero so isti polabski Slovani častili v Gockovh, je imelo raje mlade prašičke in krepke napoje ; podobno tudi slavni Svetovit, ki je imel svoje svetišče v Zrkoni na otoku Rujani. Ruski kupci, bi so trgovali z Bolgari ob Volgi, so po pripovedovanju arabskih pisateljev darovali malikom, ko so prišli v dežel« , kruh, meso, mleko in česen ter opojne pijače, če se je kupčija posrečila pa še govedino in drobnico. Stari ruski cerkveni pisatelj Ciril Turowsky omenja, da so Rusi darovali bogovom teleta in kozle. Tudi že omenjenemu Svetovitu so darovali goveda.
Darovanje velikih živali je prišlo navadnemu človeku predrago. To se je vršilo pač le v velikih svetiš čih ali ob posebnih prilikah, kadar je darovala cela občir.a ali večja skupina ljudi. Kadar so darovali posamezniki — in to je bilo najbolj nav? dno, ker bcgo-
svoj zgagarski evangelij. Na shodu v jareninski šoli, dne 3. avg. je sicer trdil, da hoče njegova stranka delovati na edinost kmetskega stanu, a resnica je, da hoče ravno njegova stranka zasejati neslogo in strankarski prepir med naše pošteno kmetsko ljudstvo. Slov. Kmetska Zveza in Slovenska Ljudska Stranka, ki nas je po svojih voditeljih dr. Korošcu in dr. Kreku rešila tujih, nemških krempljev, je sedaj naenkrat v očeh ljudi Mermoljeve baže nevredna ljudskega zaupanja. Vprašani samo, kje so bili zgagarji od „Samostojne“, ko se je ravno Slov. Kmetska Zveza in Slov. Ljudska Stranka po svojih poslancih in voditeljih borila v Gradcu, na Dunaju in doma za svobodo in koristi slov. kmetskega ljudstva? Ali nam je svobodno Jugoslavijo priboril kak od liberalcev najeti agitator „Samostojne kmet. stranke“? Ali ni bil dr. Korošec in njegovi somišljeniki ter prijatelji tisti, ki so se neumorno, noč in dan borili proti nemškemu nasilju in so končno zmagali?
Sedaj, ko je še naša domovina v nevarnosti, ko še Nemci, Italijani in Madžari ogrožajo našo sveto zemljo, ko boljševiki in nezadovoljni socijalisti s štrajki in tajnim rovarenjem skušajo zrušiti temelje naše nove države, sedaj prihajajo agenti od naših starih kmečkih neprijateljem ter hočejo zanesti prepir in neslogo v naše kmečke vrste. Krivi preroki od „Samostojne“, vaše seme ne bo rodilo sadu. Mnogi zapeljani so že uvideli • svojo zmoto. Slovenski Kmečki Zvezi, naši stari kmečki organizaciji in braniteljici, ostanemo Ja-reninčani in tudi slovensko ljudstvo po drugih krajih zvesto i v bodoče.
Pribijemo in z žalostjo konštatiramc, da vabi liberalni izrodek „Samostojna kmetijska stranka“ predvsem nemškutarje v svojo organizacijo. Ljudje, ki so 1. 1914 ovajali pri žandar-jih in glavarju najboljše Slovence in jih pomagali tirati v ječe, so dobili v Jarenini prvi vabi-j lo na Mermoljev „zaupni“ shod. Ravno tako je j tudi pri Sv. Marjeti. Stare renegate in odpadnike, pristaše „Štajerca“, privoščimo „Samostojni kmetijski stranki“, slovenski katoliški kmetje pa ostanemo zvesti svoji Slovenski Kmečki Zvezi.
slušje pri starih Slovanih ni bilo .tako razvito, kakor pri nekaterih drugih narodih — so darovali samo dele zaklanih živali, kruh, mleko, sjrioh navadne domače jedi, zlasti pa c pojne pijače. Razvito bogoslužje s krasnimi svetišči bogov, številnim in vplivnim duhovniškim stanom so imeli takozvani polabski Slovani v sedanji severni Nemčiji, kjer se je najdalje ohranilo paganstvo. Ti slovanski narodi so dandtnes popolnoma izumrli, od njih imamo samo male ostanke, ki žive pod imenom lužiški Srbi na Saškem in ob reki Sprevi nedaleč od Berolina in takozvane Slovence, kakor se sami imenujejo in katerih je samo še nekaj stotin duš tam na Pruskem Pomorskem. Najmočnejša slovanska naroda, Obodričani in Ljutičani, ki sta prebivala po sedanjem Meklenburškem, Hanoveru, Braunschweigu, Schieswigu in severnih otokih, sta popolnoma iztrebljena. Pri drugih Slovanih, kjer je že popreje prodrlo krščanstvo, so se nahajala pač na knežjih dverih večja paganska svetišča z bolj razvitim bogoslužjem — natančneje je nam to znano o Rusih — po deželi in po vaseh je pač 'uk poPregel svojemu bogu ali duhu, kakor je . og . in znal, Daroval je hrano, katero je imel pri roki in kakor jo je rabil sam. Vsled tega se le redko omenja darovanje velikih živali, pač pa najbolj sto kruh in meso. Svetovitu so darovali ogromne kolače, okrogle in tako velike, da so presegali višino človeka. Izmed manjših živali se omenja darovanje petelina in kokoši. Grški zgodovinar LevDijakon pripoveduje, ia so vojaki ruskega kneza Svetoslava 1. 971 darovali božanstvu Donave peteline.
J	(Konec prihodnjič.)
Ljudsko šolski pouk — pole!« neven ali nerazdeljen?
Franc Jazbinšek.
Slomšek in
mariborskega mesta. 0 njegovih zaslugah za mesto se je dovolj glasno pohvalno izrekel Nemec, mestni župan Tappemer, z besedami:	„Imeni
Tarnoczy in Slomšek bodete pri nas in naših potomcih nesmrtni.“ Kal pa ie storil prav za prav i Slomšek za Maribor hvale in javnega priznanja ! oddahnilo v jugoslovanski odporno«, lahko upo.abijajo drugod . laki pouk t>o imel, vrednegaf g premestitvijo škofijske stolice iz št. I U imena nemšte-avsirijske «kome dslesacne
Andraža na Koroškem v letu 1859 je napravil j je odgovoril kancler Renner mirovni konferenci Maribor za središče vsega družabnega, in vers- j z noto opremljeno z olajševalnimi vzroki, ki so kega življenja celega Spodnjega Štajerja. Kaj da j potrebni za obstoj Nemške Avstrije. O mejnih bo postal Slomšek Mariboru, tega se je zavedal j vprašajoih, govori nota, se je Nemška
Začel se je pojavljati kb'c: „Poldnevni pouk povs'od, kjer je večina starišev za to“.
Tudi od naših sosedov Hrvatov prihaja klic po enkratnem dnevnem šolskem obisku, klic pa -— ne poldnevnem, ampak po nerazdeljenem po uku. Tudi ta klic ni nov. Slišal se je pri nas že pred krog 10 leti. In po 10. letih naj kulturno nazadujemo ?
Poldnevni pouk! Po tern vzorcu bi n. pr. na 4 razrednici zadostovali dve učni moči in tako seveda „odpade polovica "učiteljskih moči, ki se
malo uspeha. Popoldan je popoldan! To so čutili že na srednjih šolah in so zato odpravili dvakratni obisk šole, pouk popoldne, razven nekaterih prostih predmetov, in uvedli nerazdeljen pouk. Obneslo se je tu, zakaj bi se ne na ljudski šoli? Če se otroci uporabljajo pri delu (lažjem, saj za težko se tako ne smejo do 14. letal) cel dopoldan, bodo popoldan trudni; .posebno* poleti. Za težje predmete ne bodo dovzetni in za pi-sanje jim bo roka neokretna. Otroci, ki imajo do šole eno uro ali še dalje, bi v zimskem času ne mogli priti v šolo, ker je prezgodaj temno. Da bi jim hodil kdo domačih nasproti, je dvojna izguba, v gorskih krajih celo nemogoče.
Poldnevni pouk bi bil tudi preveliko ob^e-menjenje učiteljstva; bi bil podlaga plitvosti in polovičarstva. Učitelj bi se moral pripravljati vsak dan za dva razreda iu za toliko predmetov! Se bo mogel? Posebno če nastopi službo takoj po dovršenem 3. letniku!? Z j daljšo dobo tudi ne zdrži z glasom. Kako naporno je govoriti več ur na dan v razredu, ki šteje 60—90 otrok! Začeli bi se množiti dopusti „iz zdravstvenih ozirov“.
Naš klic naj bo za-to:	Dopoldanski šolski
obisk — nerazdeljen pouk v ljudsko šolo! Začelo se je z njim v Sarajevu med vojno in napredek se pozna. Štiri, ure na dan so dovolj! Ali bi se poučevalo od 8,—12. ure ali od 9.—1. ure, bi odločevale krajevne razmere. V mestu bi bil pripraven prvi čas, na deželi drugi. V mestu gredo ob 8ih v urade in na delo. Skupen za-'jutrek! Je že nekaj! Obenem odidejo vsi od hiše. Mati gospodinja je zadovoljna. Opoldan je zopet cela rodbina skupaj. Otroci počasi jedo, v miru in brez skrbi in ne „zmečejo dol“ vročih in napol prežvečenih jedil. (Bo tudi to pripo-
Lahko rečemo, brez Slomšeka bi menda ne bilo nas spodnještajerskih Slovencev, naš Maribor pa bi sploh ne stražil danes kot Jugoslovan^ ski branik naše kraljevine proti Nemški Avstriji. Nočemo na tem mestu povdarjati Slomšekovih zaslug, ki si jih je stekel ta za nas nesmrtni . I vladika za slovenski rod sploa, ampak naglašati
le, kaj je storil Slomšek osobito za p vzdigo
Sestai/a nevs vlade. Regent Aleksander je poveril sestavo novega ministrstva ministru prosvete dr. Ljufn Davidovich, ki je član demokratske zajednice.
Jugoslavija zasede Prekmurje. Ker so naše
čete izpraznile Celovec brez vsacega obotavljanja, nas misli ententa za to izgubo odškodovati v obmejnih vprašanjih na Štajerskem, Hrvaškem, Madžarskem in dolini Mure. Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo kraljevsko vlado, da je mirovna konferenca v Parizu defenetivno priznala našemu kraljestvu ozemlje Prekmurja in da je pristalo na to, da to ozemlje takoj zasedejo naše čete. Prekmurske prošnje bodo vendar enkrat uslišane, in to ubogo ljudstvo se bode
moglo, da ne bomo imeli v mestu že v ljudski j šoli toliko „nervoznih“ otrok!)
Isto velja glede prehrane tudi glede otrok jj
I mestni svet takoj pri njegovi preselitvi, saj je j ; magistrat izplačal 10.000 goldinarjev odkupnine f I za škofijsko palačo, katero je ponudil Siomšeku • I grof Brandis. Kmalu po svojem prihodu v Ma- j I ribor je Sloimšek otvoril že 1. 1859. mariborsko 5 j bogoslovje, postavil temelj deškemu semenišču, iz * j katerega se je razvil sedanji Maksimilijanom Vik- j torinum. Pa tudi za mariborsko šolstvo, poseb- j no nas Slovence je storil Slomšek nepregledno j veliko, ker je poklical šolske sestre v Maribor, j j ki delujejo sedaj že tako dolgo za izobrazbo na- j I šega slovenskega ženstva. SlomšekOva zasluga i j e slednjič tudi ustanovitev za Maribor dokaj i f pomenljivega gospejnega društva. Radi Slomše- t l kovik zaslug za celotno Jugoslavijo in tudi za I J mesto Maribor so temu vladiki prvaku postavili j i njegovi častilci spomenik, ki pa se mora še se- l J daj takorekoč ponižno skrivati v stolnici. Celot- j no mesto Maribor dolguje že po Tappeinerjevem 1. izreku Siomšeku nesmrtno zahvalo pri vseh po- | to aacih. Ako so dolžniki hvaležnosti * temu via- J diki že Nemci, kaj še le mi Jugoslovani. Nem- } ških potomcev v Mariboru ne bo dolgo več, dolg j hvaležnosti do Slomšeka prevzamemo mi Jugo- s Slovani.
Naš novi mestni svet v Mariboru je sklenil tudi v svoji seji, da bo priznal v bodočnost Slom-šekove zasluge na ta način, da se prekrsti sedanji *Stolni trg v: Slomšekov trg! To pa.tudi J po vsej pravici. Saj je ravno Slomšek ustano-j vitelj tega trga. Brez Slomšeka bi ne bilo ne i stolnice, ne stolnega trga. Na tem trgu je Slomšek stanoval, delal, trpel in umrl
Avstrija
itak zastonj potegovala in upirala na pravico samoodločbe narodov in narodnosti. Odgovornost tozadevnih pogreškov od strani konferenclarjev odklanja nemško-avstrijska republika in jo prepušča razvoju nadaljnega zgodovinskega poteka. Na vseh koncih' ter krajih se je teretorijalno prikrajšalo Nemško Avstrijo tako, da je na tem njenem neznatnem ozemlju nje eksistenca dokaj dvomljiva. Kar se pa tiče ekonomskih bremen, ki so se natovorila v Parizu Nemški Avstriji, so neznana, ako se zdatno ne z lajšajo, bo morala republika pod njimi podleči. Tudi v financijelnem oziru, osobito v razdelitvi državnih dolgov po predpisu mirovne konference je bankrot Nemška Avstrije gotova stvar. Sicer pa pristavlja ponižana Nemška Avstrija na koacu note pripombo, dasi sicer mora sprejeti vsako jej naloženo breme, vendar pa se želi poravnati s sosednimi državami po pravilih in ozirih, ki bi naj vladali vsaj med sosedi.
Madžarski bfli&viki S3 strti. Dvoje misli nam prihaja pri tem dogodku: 1. madžarski boljševizem ni razpadel vsled notranjega razkroja, strla ga je zunanja sila. V notranjosti ni imel nobenega sovražnika, ki bi se mu resno ustavljal. 2. Madžarske boljševike so premagali Ru-muni, a pravzaprav smo premaganci mi. Z Ru-munci imamo veliko preporno točko, v bodočnosti bodo naš veliko večji sovražnik kakor Mad* S svojim nastopom napram boljševikom
zari.
Stolni trg je res Slomšekov trg. Vsak količkaj zavedni Slovenec se bo divil nad to pametno in za nas Jugoslovane res dolžno prekrstit vij o.
na deželi, i o vprašanje je bilo \edao v ospredju. § pričakujemo tudi, da se bo upal kmalu Slom-
Šolske
času.
kuhinje se niso obnesle niti v vojnem | ge^ov Štiri ure otroci lahko vzdržijo, če so zav-
V cerkev skriti spomenik na dan, na nje-! gov trg, katerega bo krasil in povzdigal. Celo-
vsa
žili kaj toplega pred odhodom v šolo. Od pol a | ]^Upni Jugoslaviji pa se pridružuje osobito  
^ ure s0 -opet doma, jed^ še^ni preslana. | slovenska duhovščina in pozdravlja ukrep mestnega magistrata kar najtopleje.
Slišijo se tudi ugovori proti uvedbi Slomše
(Zdaj pa so cel dan „brez toplega“).
Pri nerazdeljenem šolskem pouku bodo o-troei cel popoldan doma za delo; zdaj zgubijo celi dan, eno uro tudi med 12.—1. ure; v tem času se ne naučijo med seboj najboljših reči; tudi obleka in obuvalo v tej uri zelo trpi. In to je vedno veliko vprašanje za stariše, posebno če imajo več otrok.
Nerazdeljen pouk — iz zdravstvenih ozirov!
J kovegfi trga mesto Stolnega, vendar ti ugovori I bi bili zaman, ker, če bi se posrečili, bi porzro-I čili protest cele Jugoslavije in prav osobito vse I slovenske duhovščine, ki čisla v Siomšeku ne l samo prvaškega vladika, ampak — svetnika.
Ugovori kakor:	Vsa mesta • nazivaj o trge
krog stolne cerkve: Stolni trg, ali ljudje se bodo
Da ja šola še v tem oziru zelo pomanjkljiva, t motiii, ako se prekrsti ta trg v Slomšekov itd. kdo bi prikrival? Razredi prenapolnjeni, zrak * slab! Prezračite! Da, poleti že gre; po zimi, o
joj, saj vemo, kako nas vedno siplje pri kurivu! Tako so natlačeni otroci v razredu celih šest ur. Rodovitno polje za vsakovrstne bolezni, posebno za nalezljive! Tudi šolske prostore je treba več-
krat ko enkrat na teden — v četrtek — dobro
bo otroška duša stanove la v zdra-„Vojni materijal“ je slab, nov za-kakor vse kaže — še ne bo kmalu
osnažiti, da vem telesu, zarod bolj krepek.
Nerazdeljen pouk bi olajšal delo učitelju. | Imajo več skupnega časa za se in šolo. Lahko | se temeljito pripravijo za vsak predmet, se sta- jj novsko izobražujejo itd. Da bodo čas uporabljali I šoli v korist, nä to se bo moralo strogo gledati i (nadzorniki!) in od učiteljev več zahtevati kakor f dosedaj.
Pouk bi bil tudi v četrtek. Tako bi bilo v jj primeri s sedanjim učnim načrtom dve uri menj pouka.
\ so brezpomembni. Ljubljana n. pr. ne poseda 1 stolnega trga, ampak trg: Prad škofijo. Vsak Slovenec pa pozna Slomšeka in tudi novo ime i Djegovega trga nas Jugoslovanov ne bode motilo, I za Nemce pa se. ne brigamo. Mi smo morali poji prej stopati po Viljemovih in Bismarkovih trgih, I naj še oni sedaj zvedo, kedo da je bil naš Slom-s šek, kateremu priznavamo za vedno najlepši trg I celega Maribora.
Politicise vesti.
ministrska kriza. Na izredno željo regenta Aleksandra bi se naj ostavka ministrstva rešila prejkdprej. Poravnavo med ministri je prevzel predsednik narodnega predstavništva, ki pa se tozadevno ni mogel posvetovati z vsemi politič.
strankami ter skupinami v predstavništvu, ker !
Zguba!? Saj	vendar ne mislimo vzrediti	|-še niso zbrani vsi poslanci. Vsi klubi v pred-	\
„minutnih“ učiteljev,	ampak učitelje, ki bodo	l	stavništvu so pozvali brzojavno svoje poslance,	i
sedaj, ko so v Jugoslaviji, stanu primemo pla-	|	da se izvrši posvet zaradi rešitve ministrske	i
Čani, z veseljem, z	navdušenjem in ljubeznijo	jj	krize. Kriza še bi se znala raztegniti na 10—IS	\ £»g • v® . •	j	v	gg£
podučevali in vzgojevali izročeno jim mladino. | dni, kar bi pa znalo škoditi našem celokupnem j 3.1öVßHC‘l Sf filC	ö I
so si znatno zboljšali stališče pri ententi, kar bomo občutili pri določevanju meje v Banatu. Temešvar je za na s ravnetako bolestna' fočka, kakor Celovec in nam ne more biti vseeno, če pride nekaj stotisoč hrvaških Banjevcev in Kra-ševanov pod mmunski jarem. Nam je sicer vseeno, kdo vlada v Budapest!, Tisza, Karoly ali Bela Kun, ki je pobegnil s svojo vlado vred. Nastopila je nova vlada, ki hoče razpisati nove i volitve. Rumunski kralj Ferdinand sam je 5. t. i m. odpotoval, da poseti Budimpešto. Za njegov I sprejem so. se vršile na vseh progah velike pri-I prave. Iz Pariza sicer poročajo, da namerava j entanta zasesti Budimpešto in celo Madžarsko I do sklepa konečnega miru, pa menda rumunski jj kralj se ne bo voril kar samo ne izprehod v f Budimpešto in zopet nazaj. Po najnovejših po-I ročilih je nova socialistična vlada zopet odsto-■ pila. Nadvojvoda Jožef je postal po naročilu I tam mudečih se ententnih /misij diktator Ogrske, i in je imenoval takoj bivšega državnega tajnika l v vojnem ministrstva Štefana Friderika ministrskim predsednikom. Vodstvo drugih ministrstev - je poveril nadvojvoda strokovnjakom. Množica j je burno pozdravljala ta novi sestav vlade. V I Budimpešti sta sedaj mir in red.
lesa fefera soseda Italija tiči tudi prav čez
!; glavo v dolgovih, ki znašajo 100 milijard, lir. i Celokupno italijansko premoženje dosega svoto j 230 milijard lir. Oddaja premoženja, ki se bo : izvršilo na Italijanskem, bo znesla 30 milijard,. I Nemška Avstrija in Madžarska bi jej naj plačali 50 milijard odškodnine (Če jej bodo?).-'
Bolgari If Pariz- Dne 25. julija so. imeli priti v Pariz zastopniki Bolgarske. Ob 10. preipolu-diiem jih je čakal na. lijonskem kolodvoru predli stojnik pariške policije in načelniki vojaških mi-I sij zavezniških držav. .Gospod podravnatelj poji licije je vzdrževal neobičajno strog red. Ob 10. I uri 40 minut pride vlak, a Bolgarov ni. Name-j sto pričakovanih gostov je prišla od njih brzo-I javka, da so se ustavili v Lozani, da se preskr-I be z obleko, ter so se opravičili in prosili, naj jih ne čakajo.
K tenu pomori nerazdeljen dnevni pouk!

polifcknem p olcžsju.


Tedenske novice.
t Prof. Jožef Cize!, v Kamniku je umrl v
starosti 58 let prvi mesečni petek goreči častilec preš. Srca Jezusovega, profesor na ženskem učiteljišču v Gorici, profesor Jože Cizel po dolgi težki bolezni. Bil je svoje dni učitelj v Limbušu nad Mariborou; potem je šel na Dunaj v pedagogium in zraven poslušal nekatere predmete na tamošnjem vseučilišču. Po končanempe-■ dagogiju je bil meščanski učitelj v Krškem, profesor na ženskem učilišču v Ljubljani in Gorici. Zadnje mesto je zapuštil 1. 1915. Kot be gunec je deloval na raznih zavodih v Ljubljani, dokler mu ni bolezen zabranila nadaljnega delovanja. Blag človek skoz in skož naj v miru počiva. Njegovim pa naše sožalje!
Dr. Manila Rožic in trgovac Jožef Renko sta
pobegnila iz internacije v Gmündnu na Zgornjem Koroškem in po tri dnevnem potovanju došla srečno v varni objem Jugoslavije.
iz madžarskega listnište je po sedemmesečnem vjetništvu srečno ušel Božidar Sever iz Huma pri Ormožu, ki ga je general Maister meseca januarja poslal v Prekmurje. Par dni, predno bi imel biti usmrčen, se je v nekem vrvežu pomešal med ženske, pribežal do Donave, tamkaj kupil od nekega kmeta čoln, v temni noči v smrtni nevarnosti prebredel visoko naraslo Donavo ter se srečno pritolkel do Bratislave (Požuri), kjer je bil od čehoslovaške straže gostoljubno sprejet.
Katehetski sestanek v Zagrebu. Zagrebška
„Narodna Politika“ z dne 6. t. m. poroča: Včeraj ob devetih predpoldne se je začel v nadškofijskem semenišču katehetski sestanek. Otvoril ga je škof dr. Premuš kot zastopnik nadškofov. Se nauku predseduje dr. Anton Medved, profesor iz Maribora. Razven precejšnjega števila hrvatskih katehetov ter škofov dr. Marušiča, dr. Langa in Njaradija prisostvujejo izmed Slovencev dr. Gregorij Pečjak, dr. Alfonz Levičnik, dr. J. Demšar, dr. Alojzij Mahar (Silvij Sardenko), A. Čadež, Jernej Pavlin in Ivan Bogovič. Od srbsko-pravoslavnih duhovnikov so navzoči: dr. Radosl. Gruič, profesor iz Beograda, ter profesorja Jo v. Petrovič in Dimitrije Vitkovič. — Predmet tega sestanka so razna pedagogiška vprašanja, posebno razprava o enotnem načrtu verouka na srednjih šolah v Jugoslaviji.
Nastavljeni, oz. prsstavllsoi so sledeči gg.
frančiškanski bogoslovci: Mariborska bogoslovnima: IVj letnik: fr. Vencelj Skorpik, fr. Jožef Aljančič: III. letnik: fr. Žiga Ahčin, fr. Alban Bukovec. Ljubljanska bogoslovnica,: IV. letnik: fr. Hijacint Podgoršek; III. letnik: fr. Miroslav Kokol]. Frančiškanska bogoslovnica v Ljubljani:
II.	letnik: fr. Janez Zlatoust Sekovanič, fr. Vojteh Klasinc, fr, Matija Račič, fr. Odilo Hanjšek, fr. Rupert Suhač, fr. Venanc Račič; I. letnik: fr, Bogan Markelj, fr. Otmar Smole.
lesni trgovci dravske dalles, Kako velikega pomena je dandanes za severni del Jugoslavije .združitev gospodarskih; panog v trdno falango, so spoznali naši lesni trgovci dravske, mežiške in mislinjske doline ter Koroške. Izvoz lesa v inozemstvo in državne potrebščine silijo lesne trgovce v združitve, da kot jednota nastopajo v vseh slučajih, ko bo treba ščititi domače narod-IIe interese in domači kapital. Naši narodni lesni trgovci ustanovili so si pred kratkim „Društvo lesnih trgovcev dravske .doline Sever“ s sedežem v Mariboru. Namen tega društva je ščititi lesno ■trgovino severnih krajev pred tujimi'izkoriščevalci, tako da bo ostala lesna trgovina tu,ob meji v rokah naših narodnih lesnih trgovcev in industrijcev. Novo društvo se je postavilo prvo na edino pravo demokratično stališče, da socializira lasno trgovino takoj da bo deležen na dobičku tudi uradnik in delavec. Le na ta način hoče preprečiti „Sever“, da bi se po tujih podjetnikih izkoriščalo naše delavne moči v kapitalističnem smislu. Lesni trgovci, zaraženi v društvu „Sever“' zahtevajo za se im-za svoje rojake eksploatacijo državnih' gozdov, "ker imajo do tega vso pravico in ker stremijo za tem, da ostane narodni 'kapital v domačih rokah.
Družba SV. ffulioija se je preselila v Prevalje, sodni okraj Pliberk in sicer s tiskamo, knjigoveznico, osebjem, stroji in vso zalogo. V Celovcu so ostale samo še hiše. Le tako nam je mogoče neovirano delovati in ostati v stiku s cenjenimi poverjeniki in člani. Also nam merodajni krogi prepustijo monterja — moremo v najkrajšem času družbeno delo nadaljevati. Vse-kako pa imamo tekoče delo za leto že toliko «dovršeno, da moremo družbene- knjige letos raz-
pošiljati najdalje že meseca novembra. Prosimo torej, da se oglasi — pisma — naročila knjig in denar pošiljajo „Mohorjevi družbi v Prevaljah pri Pliberku. — Družbo smo priglasili pri Poštni hranilnici v Ljublsani, in bodemo kmalu razpošiljali položnice.
T«S pa zna! Po besedah dr. Kukovca se mo-- ra dati kmetom v JDS več vodilnih mest in i vpliva. To najnovejšo točko programa JDS, ka-I tera je sicer po zatrdila dr. Kukovca (gl. „Novo I Dobo“) meščanska stranka, je izpolnil po prete-\ ku 1 tedna profesor Voglar na ta način, da je I pustil izvoliti vojnega dobičkarja, trgovca Peto-i varja, ki slučajno na kmetih živi, kot predsed-I nika okrožja JDS, do čim bodo mandate, ki nesejo 150 K na dan, akoravno se večinoma v Mariboru oz. Celju živi, še nadalje obdržali libe-I ralni profesorji in advokati. Kako priljubljen je * ta predsednik „kmet“, je najboljši dokaz dejst-
Ivo, da ga morajo stražiti 4 žandarji pred — kmečkim ljudstvom, katerega on „vodi“. Zlati časi se obetajo kmečkim pristašem JDS! j Izlet k Ruški koži se vrši v nedeljo, dne 10. j t. m,, na splošno željo. Odhod ob 5. uri zjutraj j od dravskega mosta. Pri Sv. Arehu v nedeljo 1 zjutraj sv. maša. Prijatelji Savinjske podružnice j SPD ste uljudno vabljeni k obilni udeležbi.
1 Dobro izvežbanega občinskega tajnika za trg
Borovlje in Grabštanj na Koroškem išče Narodni svet v Velikovcu. Vešč mora biti občinskih poslov ter slovenščine in nemščine v jeziku in pisavi.
Melik shod SKZ se vrši dne 17. t. m. v Št. Petru na Medvedovem selu popoldan po večernicah pri cerkvi. Z domače in sosednjih župnij pridite polnoštevilno.
Shod Slovenske ICsnaeks Zveze za celjsko okolico se vrši dne 17. t. m. ob 8ih zjutraj v dvorani pri Belem volu Govori dr. Ogrizek.
Kmetijska podružnica v Mariboru, ki ima svoj delokrog po vseh okoliških občinah ima svoj občni zbor v nedeljo, 17. avgusta ob 9ih v dvorani okrajnega zastopa, Koroška ulica 26 II, nadstropje. Po občnem zboru posvetovanje živinorejcev celega okraja. Vabimo kmete k obilni udeležbi.
©ref M Jareflini- Pri nas ee snuje „Orel“. Želeti bi bilo, da bi se tudi v sosednjem St. liju ustanovil orlovski odsek. Saj imajo tam telovadnico bivšega nemškega Turnvereina. Jareninski Orel naj prevzame organizacijo mladine v severo-zahodnem delu Slov. goric. __
Počitniški tečaj, ki se bo vršil na državnem učiteljišču v Ljubljani za gojence (gojenke) 3. letnika ter za abiturijente srednjih šol (liceja), se prične dne 18. avgusta ob 8. uri zjutraj ter bo trajal do 4. oktobra. K obisku tega tečaja so pripuščeni vsi, ki so — ustmeno ali pismeno —-prijavili svojo udeležbo.
S.	Fiužgarjevo ljudsko igro: „Veriga“ in burko: „Vse naše“. Predprodaja vstopni? prig. Žličarju.
M Solčavi se je vršil dne 3. avgusta shod SKZ, kateremu je predsedoval veleposestnik Rok Klemenšek. Nadrevizör Vlad. Pušenjak je goril o političnem in gospodarskem položaju ter o kmečki gospodarski organizaciji. Izv Mil se je krajevni odbor SKZ, predsednik Rok Klemenšek in pripravljalni odbor za ustanovitev kmetijske nakupovalne in prodajalne zadruge, za katero vlada v našem ktaju veliko zanimanje.
Dopisi.
HaribOf. če. kdo iz mariborskega oki aja potrebuje sladkor za vkuhavanje sadja, naj se o-brne s pismeno prošnjo na okrajno glavarstvo, ki ima nekaj sladkorja v te svrhe na razpolago.
Pobrežja pri Mariboru, zadnji nalivi so močno poškodovali Zrkovsko cesto, tako da se je ista morala v oddelku med Radeckijevo cesto in bivšo mesarijo g. Holza za vozni promet popolnoma zapreti. Promet na Spodnje Pobrežje in v Zrkovce se vrši skozi Radeckijevo in Šolsko ulico, Stroški za popravilo te elementarne nezgode bodo precej veliki.
Gornja'ŠV. Kungota, Prihodnji četrtek, 14.. t. m. ob 14, (2.) uri se vrši v,-tukajšnji šoli seja zaupnikov SKZ za župnije:	Gornja in Sp. Sv.
Kungota, Svečine, Sv. Jurij ob Pesnici in Sv. 'Križ nad Mariborom. Prosimo glavne zaupnike, da zanesljivo povabijo vse zaupnike k seji.
Sil- isrieti sfe Pesnici- Prihod - jo nedeljo, dne 10, avgusta po “ rani božji službi, t. j. ob pol 8 uri priredi Slovenska Kmečka Zveza javen društven shod. Kmetje in viničarji, moški in ženske, pridite vsi na shod naše stranke, v kateri se zbira vse slovensko krščansko ljudstvo. Ustanovila se bo tudi krajevna organizacija SKZ za našo župnijo. Zgagarskih strank pri nas ne rabimo!'! ■ :;K - AV jUUU.. ■ 'L
KoujtCS, Nameravani shod SKZ in JSZ se ne vrši dne 10. t. m. ampak pozneje. Prosimo zaupnike^ da izvršijo vse priprave, da bo shod res velika manifestacija konjiškega okraja.
'Št Juris ob luž. žel. Kat. nar. dijaki priredijo na praznik Marijinega vnebovzetja t. j. v petek, dne 15. evgusta in v nedeljo dne 17. t. it. w 1.. . an v dvorani „Kat. Doma“ F.
Jlom zakon“. I. del. Sv. Evangeliji in Dejanje apostolov. Priredil Jožef Zidanšek, v Mariboru, 1918^ Založila Tiskarna sv. Cirila. (Cena 6 K; po pošti K 6‘90; naroča se v Tiskarni sv. Cirila). — Veščak v svetopisemski vedi, profesor bogoslovja v Mariboru, gospod Jožef Zidan-eek, je oskrbel slovenskemu ljudstvu knjigo, ki mu zanjo mora biti tem bolj hvaležno, ako se uvažuje, s kakimi težkočami je zvezana izdaja takega dela: Pravkar je izšel v založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, I. del „Novega Zakona“, namreč Sv. evangeliji in Dejanje apostolov, kot lič na priročna knjižica v obl ki molitvene knjige, čedno vezana in gladko obrezana, res kar porab-na za molitvenik; saj je tudi za slabeje oči tisk razločen in razmerno velik. Knjižici se niti ne vidi, da obsega celih 550 strani, lahko bo dobila prostora v žepu, lepo pa se bo tudi podala ženi ii deklici v roki, a najbolj bo ugajala in koristila, ako jo bomo v veselih in žalostnih u-rah klicali za tovarišico in pomočnico. Takega pripomočka smo doslej silno pogrešali; saj Slovenci za navadno rabo nismo imeli svojega Svetega pisma v slovenskem jeziku. Ve jeli in hvaležni moramo biti, da to delo prihaja iz rok strokovnjaka, ki ni kar na kratko posnel dosedanjih prevodov ali enostavno povedal v slovenskem jeziku, kar pravi tujejezično besedilo, ampak je iznova natančno prevajal od besede do be-ede in se niti ni zadovoljil z besedilom, ki ga nudi uzakonitena latinska izdaja, takozvana Vulgata, temveč je vestno primerjal grški izvirnik, osobito pri težavnih mestih. Prireditelj se je tudi trudil, da odgovarja vsebinski točnosti lep, pravilen in vendar domač slovenski t izraz. Oboje se mu je posrečilo in dosegel je, da knjigo čitamo gladko in z užitkom, brez truda in oviranja. Ta uspeh se nadalje doseza tem laglje, ker je prireditelj dodal na potrebnih mestih stvarao razlago večjih težkoč; ta razlaga nam je posebno dobro došla. Porabo knjige zelo olajšuje njena kaj praktična in priročna ureditev ter vzorna preglednost. Poglavja so razvidna iz besedila in iz vrha stramj- vrste so pripisane ob strani (ne v besedilu, kar vedno moti!) in njih konci so v stavka označeni z malimi nevsiljivimi navpičnimi črticami; ta način ugaja očesu in je povsem točen. Posebno pohvalo pa zasluži, da poglavja niso v nepretrgani vrsti natisnjena, ampak, da je prireditelj s posebnimi naslovi, natisnjenimi z debelimi črkami, povsod odbral vsebino in opozoril na njo. Baš s tem je omogočil, da bo knjiga postala prava ljudska knjiga, ki jo bo bralec odpiral zdaj tu zdaj tam, a povsod bo iz naslova koj spoznal, o čem se tam govori. Kdor pa v knjigi nalašč išče kakega posebnega mesta, zanj je v knjigi pridejanih dvoje kazal; takisto je v posebnem kazalu povedano, kje se nahajajo evangeliji za nedelje in zapovedane praznike. Za današnje razmere neverjetno nizka cena (6 K, po pošti 6 K SO v) je mogoča vsled požrtvovalnosti pisatelja in založništva.
Frimeditire.;
M nedeljo, dne 10. avgusta:
Bralno društvo »Skala« pri Sv. Petru niže Maribora priredi ob treh popoldne veliko ljudsko veselico z zanimivim sporedom: godba, petje, govor, šaljiva pošta itd. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja vprizori tamkajšnje učiteljstvo in dijaštvo popoldne v šoli gledališko igro »Trije tički « Po končani predstavi se pa vrši prosta zabava .s tamburanjem, petjem in šaljivo pošto v gostilni gospe Marije Horvatove. — Popoldne po večernicah se vrši velik politični in delavski shod za cel konjiški okraj v telovadnici deš se šole v Konjicah Pridejo govorniki iz Maribora. Agitirajte za obilno udel-žbo. Nobenega naših somišljenikov naj ne manjka. Posebno delavci pridite vsi! — Na mladeniški shod pri Sv. Treh Kraljih v Slov. gor. pričakujemo veliko število naših vrlih fantov iz Slovenskih goric. Mladeniško zborovanje se vrši takoj po službi božji pred romarsko cerkvijo ob 12. uri. — Zveza kmet. podružnic v političnem okraju ljutomerskem priredi ob 9. uri dop. v gostilni J. Kosi pri Sv. Križu že napovedani shod delegatov, odbornikov in poverjenikov prip-dnih Imiti.sk.h pod-už.Jc, O t j priliki se izveli
načelstvo odbora, ev. tudi Zvezina gospodarska za-druga. K udeležbi vabi načelstvo. — Kmetijska po' družnica Sv. Jurij na Pesnici priredi v gostilni mesarja Bračka ob treh popoldne podučen shod. Go voril bo nadživinozdravnik g. Pirnat iz Maribora o ži vinoreji, kar bo zanimivo za vse živinorejce, člane in nečlane podružnice. Pridite torej iz vseh okoliških župnij! — V S t u d e n i c a h pri Poljčanah se vrši ob treh popoldne Vodnikova slavnost s petjem, godbo in vprizoritvijo »Županove Micike.« — Ženska podružnica Družbe sv, Cirila in Metoda v Sv. Juriju ob južni žel. priredi ob I5ih Gregorčičevo slavnost na Goriškem travniku pri Osetu. Ob slabem vremenu se vrši slavnost v šolski telovadnici. — Kmetijsko bralno društvo v Domovi priredi v nedeljo dne 17. avgusta 1919 ob 15. (3.) uri v šolskih prostorih narodno igro »Županova Micika«. Med odmori igra tamburaški zbor. Po igri predavanje abuturijenta Žgeča. Po končanem sporedu prosta zabava pri Zagorsku s šaljivo oošto in licitacijami! — Dijaki kat. nar. organizacije v Mariboru priredijo v Križevcih pri Ljutomeru, dne 17. avgusta igro: »Moč uniforme«. Vse domačine in sosede vabimo k obilni udeležbi. Natančnejši spored v prihodnji številki. — Braslovška požarna bramba ima ob pol 15. uri pri g. Vinku Brišnik svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. — Na Rogaški Slatini prirede jugoslovanski akademiki veliko veselico in cvetlični dan v prid jugoslovanskim akademičnim menzam. Svira orkester mariborske vojaške godbe pod znanim izbornim vodstvom g. kapelnika F. Herzoga. Med tukajšnjimi gosti, Srbi, Hrvati in domačini, vlada že sedaj veliko zanimanje za to slavnost.
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji!
MALA NAZNANILA.
Preda se»
Proda bo hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo v Mozartovi ulici št. 69, Maribor.	1477
Vinograd 6 in pol orala z trgatvijo in inventarom se proda, cena 40.000 K. Vpraša se Schwarzgasse 6, I. ndst., Maribor. 1460
Trgovina
z mešanim blagom v Mariboru blizu gl. kolodvora se zaradi drugega velikega podjetja proda ali se da .v najem. Naslov pove u-prava.	146&
Proda se lepa nj iva v izmeri 20 arov, sposobna za stavbo hiše, leži tik ceste. Več pove gostilna Jančič, Brežna cesta £9-a v Studencih pri Mariboru.	1470
Trgovci pozor!
Ne zamudite ugodne prilike! Razpošiljam oo povzetju dobro kremo za čevlje. Cena za en ducat stane K 16 —. Anton Jenčič, trgovec, Podgorica p. Dol pri Ljubljanu_______ 1471
Cigaretni papir, stiskala ali dru-karje, Erdal-krema in kamenčke za vžigalnike v večjih množinah, vpraša se Franjo Leban, Maribor, Tegetthoffova ni. 64, I. nd. 1480
Glasevir (Stutzflügel) iu skoraj novi pianino se proda. Maribor, Kriehuberjeva ulica 26.	1417
Petrolej V večjih množinah priporoča M. Berdajs, Maribor.1433
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič. (špula) 366 m črn št. 24, 30,	38
bel št. 10,16, 24, BO, 36 1 klopčič ... K 6-—
1 dncat.... K 69 —
Eom. skizdišče
MIJ1!J GNiUŠEK,
Maribor, Glavni trg št. 6. ttr* Obleke m
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITER,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu). 719
Gramolom dobro ohranjen z 29 ploščami se proda pri g. Kati Renn, Vetrinjska ulica 9.
1466—144
Prima svinjska mast, suho meso, klobase, fižol,
pražen ječmen,
ala „Kneip“ kavia . •. nadomestek ■. • Prodaja na drobno in debelo Prva slavonsJa tvonica suho-
me
ata robe in robe
Jovo Gigowic
Kova Gradiška.
Podružnica Maribor,
Glavni trg št. 21. 1412—135—226
Kupi
Stelaže za trgovino kupi takoj. Zerkovska cesta 7, Pobrežje pri Mariboru.	1473
Južna železnica
potrebuje v svoje svrhe rezana drva ter oglje mehko in trdo. Tozadevne ponudbe na naslov: SnoT-no skladišče juž. žel. Maribor, kor. kol. Navesti se mora cena, kakor tudi oddajna postaja. 1468
Službe i
Zanesljiv in pošten hišni hlapee se sprejme pri M. Ziegler, Maribor.	1448
Dva močna trgovska učenca, išče tvrdka Rudolf Pevec v Mozirja. Pogoji: Iz poštene, boljše hiše z dobrimi spričeval:.	1449
Priden viničar s 4—6 delavskimi močmi, se sprejme pri M. Ziegler, Varibor, Glavni trg. Ob nedeljah se je oglasiti na Kozjaku pri Gornji Sv. Kunigundi. 1447
Isurjenega podkovskega kovaškega pomočnika in mečnega učenca takoj sprejme Kovaški mojster Ivan Novaeek v Mariboru Lendgasse.
Dčsnca sprejme g V. Gröger, dimnikarski mojster, Studenci pri Mariboru, Werkstättenstr. 22.1428
Majer se sprejme za večjo poljedelstvo. Pogoj : Samostojnost ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe ali osebno predstavljanje pri P. Praprotnik, lesna industrija, Železa Kapla, Koroško.	1463
Sprejme se takoj opekarni mojster s 6 delavskimi n očmi za izdelovanje zidarske opeke. Ponudbe na Ivan Špes, parni mlin in žaga.'	i486
Vialčsr se sprejme pri Tereziji f Knez št. 4, Polenšak pri Ptuju, 'i
________ 1469 ‘
Južnoštajerska hranilnica v Celju \ razpisuje službo tajnika (I. • uradnika). Prošnje naj se pošljejo ; do Sl. t. m. Južnoštajerski hra- j nilaici v Celju.	1464
Gospodična, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme kot gojenka k otrokom Vpraša se pri gospej J. Halbärth, Topliška ulica 21, Maribor.	!479
Pr-den viličar s 3—4 delavskimi močmi za posestvo ž malim vinogradom se išče. Vpraša se v usnjarski torarai Ant. Badlov nasl. v Mariboru.	1478
Raznai
Prof Anton Maric
poučeval bo vsaki torek, četrtek in soboto francoščino od 17.—18. in italijanščino od 16—17 ure v svojem stanovanju v Erzherzog-Evgenstrasse št. 6, II. nadstr. pričenši od četrtka 81. t. m., kateri dan bo tudi vpisovanje. 1113
Oljska iz bGljše hiše
sprejme boljša katoliško-narodna obitelj v Mariboru na popolno oskrbo. Ponudbe na upravo pod „Dijak boljše hiše“. 1	i486
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
1 jngoslav. posredovalnico za nahnp in prodajo posestev m hiš
v Sloveniji s sedežem v Celju, Benjamin Ipavčeva cesta štev. 12.
Komeriöky Miloš. 225
Francoska das&a daje v Mariboru slovenskim damam in gospodom pouk v francoski konverzaciji in korespondenci. Obrniti se je pismeno na M. M. ■ C. Špilje.
1445
—-------. „„
MSađ p®g, bernardinec, se je zatekel. Kdor ga pogreša naj se o-glasi, Stolni trg,20, Maribor.D 62
Išče se 1 vagon jelševega brezovega m bukovega lesa in 2 vagona PortIand-C8menta. Ponudbe na upravo lista.	1474
Vsied svajega dolgoletnega delovanja in vežbanja kot prirezova-lec moških oblek pri tvrdkah prve vrste na Dunaju in drugih mestih, si usojara priporočati svojo garderobo moških kakor vseh lovskih, gportuih, salonskih, in uniformijskih oblek. Prevzamen tudi vsako krojaško delo in jamčim za izvrstno postrežbo. — Z odličnim spoštovanjem FRANC NOVAK, «aribor, Mozartova cesta 51, II. ndstr.	1458
m
g
m
Pohištvo
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov v MARIBORU, Grajski trg št 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les. 88

Odvetnik
dr. Karl Škapin
je otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, Freihausgasse 1 (hiša Narodne kavarne,
I. nadstropje).	1455—142
Med. dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) Ere v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
Razpis sliše oiMep tajila.
Pri mestni občini v rilovenjgradeu se razpisuje služba občinskega tajnika.
Prosilci slovenske narodnosti, zmožni tudi nemškega jezika, ter strojepisja, kateri so v občinskih poslih popolnoma izurjeni, naj vlože tozadevne prošnje, opremljene z domovnico, nravstvenim spričevalom z iskazi o đoseđajnem službovanju, do 25. avgusta t 1. pri mestnem občinskem uradu v Slovenjgradeu. Prosile5, kateri so pevci ali godbeniki, imajo prednost. S to službo združila bi se lahko tudi služba mestnega organista,	1481
Gostilna pri „SOLHCU“ t f. Bibič s Pekrah v nečeg«, dne 10. avgusta 1913
VELIKI KONCERT
VRHODOLSKE GODBE»
Šaljiva posta. — -Konfeti.
Začetek ob 15. uri.	Vstop 2 K,
Izborna nova in stara pekrska, ljutomerska in bizeljska vina, topla in mrzla jedila.
OTVORITEV GOSTILNE!
Čast mi je, da javljam eenj. občinstvu
iz Maribora in okolice, da sem otvoril
GOSTILNO
v obilni. Kriovlnc Štev. 148*
Potrudil se bom, da bom zadostil vsem zahtevam svojih gostov. —	gostilničar.
Stavbeno podjetje ¥ Mariboru
išče
kocesijoniranega stavbenega mojstra
slovenske narodnosti. — Ponudbe pod B S. 5 na upravo lista.	1454—141
Pfna slovenska paro pftkerna v Mariboru,
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril staro renomirano parno pekarno na Glavnem trga, št. 9 „Ladovikov dvorec“ in na novo preuredil, tako, da mi je mogoče, večkrat na dan postreči z raznovrstnim svežim pecivom.
Za mnogobrojni obisk se priporoča,
1472—146—275	IP. j&. j^transgitl.
STAVBENA PISARNA
8S JAKOB 88 SONNENWALD
MESTKI ZIDARSKI MOJSTER V POBREŽJU PRI MARIBORU, POKOPAL CESTA 6.
Prevzame vsa zidarska in druga stavbna, dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrt© in proračune po dnevnih cenah. 1461

s ZENSKO a ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Nenhaus bei Cilli, Steiermark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini. Maj—Oktober.	1399
Stavbena pisarna
FRANJO NERAD,
mestni zidarski mojster « CELJU.
I revzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
CEVUE
fine, moderno izdelane in sandale ima v zalogi in jih razpošilja po pošt. povz.
mirenska „Čevljarska zadrap“ t Vrlimi
—.'	- pri Mozirju. —-
čevlji so iz lahke ševre-media kože, boksa ih teletine. Dobite visoke,, nizke in salonske moške, ženske, deške in otročje čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite čimpiej-l Pri večjem odjemu prinse-' ,ren popust 1
Prodafafna tudi v Ceiiu „Narodni dom“
Zmerne cene! ( Zahtevajte cenike! j) 126®
SENO!
Kupim vsako množino sena za kr. voj. oskrbovališee v Maribora ter plačam isto takoj, po kakovosti do 30 K m. 100 kilogramov.
Ed. Konjenic. Maribor
_____KoroSlui cesta 3D»
H MELJ
kupi vsako množino Rudolf Iv Mozirju.. Cena po dogovoru z vzorci.
NEKREP JOŽEF
tesarski mojster, stavbenik in podjetnik,
>Ia« liso •, Mozartova ul. 59
se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna dela.
fig Tipno? flir n lirjai
rezanega lesa, oglatega in desk, par vagonov cementa se kupi. Natančne ponudbe je postati na
Gospodarsko zadrugo za Prekaurje, Mursko polje in Slov. gorice v Gonili Radgoni.	1475
4.
:.u
sr. žnik:' KoEsereii Straža..'
urodsdk: .5
v a P&D-*
Tis* ÖG-araa nv. CM?« v Mariboru*.