46. številka.
Ljnliljttna, v soboto 25. februvarja.
XV. leto, 1882.

Izhaja vsak dan ».veC*or, izimši ncdcljc in praznike, terveljapo  po&ti  projcman   za  a vst rij sko-ofjersk c  defcrlo znvse loto 16   pl<l., za pol leta  s  fzU\., za  £t*trt  lotji 4 f»ld. — Za Ljuhljano brez pošiljanja na dom za vse leto  13 gld., za ćetrt leta ;t jrld. :5O kr.,  za joden mesec  1 jild.   lo kr. Za poAiljanje na dom računa, se po 10 kr. xa  mosor, po .'to kr. za fietrt
leta. — Za ttije doželo toliko voč, knlikor poštnina. znaša.
Za oznanila plafiivje se od čotiristopne petit-rrste po 6 kr.. če se oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., č> »o dvakrat,   in po  4 kr., ec so trikrat nli voekrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati.  —  Rokopisi se ne vraoajo.  —  Uredništvo in upravuištvo jo v  Ljubljani  v  Frana  Kolmana liiAi  „ Gledališka stolba".
U praTni&tvu naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno stvari.
Novodobne prikazni.
Zgodovinn nam pripoveduje, kako so v srednjem veku najemaU nemški knezi in drugi klativi-tezi krepke možuke, katere so po tem uUovali v železje in oboročevali z doigimi sulicami ter s tako Burovo dnihaljo so nosili toliko hvalisano nemško kulturo v sosednje s!ov«nske dežele h tem, da so požigali. moiili in ropali, sploh se mastili z žulji pridnega in miroljubnega ratarja. Te bojevnike imenovali so suličarje, Lan/knechte, ker je bila sulica njibovo glavno orožje. Načelnik tej nagnusnej so-drgi se je zval obrist, njegovim podpovcljnikorn pu se je reklo gluvarji, Hauptleute, ostalim pa hlapci, Knechte. Obristova naloga pa nij bila samo povelj-niatvo, ne^'O bi!o inu je tuđi izplačevati svojim nu-jemnikom dogovorjeno ]»iačo, sold. Ker p:i naš na-men nit obsirno pisati << teh srednjev "*kih nositeljih nemške kulture   naj povedano zadostujo.
Ampak mi t'mo »i dfcli denćs nalogo. Slovence opozoriti nu novo prikazen moderne nemA^e kulture, katere /astopniki so naši „moderni L'inzknccht ". Kdo pa so tiV čujem vprašati prijazne ćitatel;t\ Lf malo potrpljenja, Se prekmalu jih izveste. — Pred-lansko jesen je neki novoSegen nennk kbstivitez na Dunaji ustanovi! „nemsko šolsko društvo ', kojega pravi namt'ii je: narediti iz raznih narodov naše širne Avstrije ciste, polnokrvne Nemce. Po pregovoru: nda denar železna vrata prebije", začelo ie to društvo pobirati po vseh nem^kih deželah in po Tsod, kjer se nahaja kako renegatsko gnezdo, de-narne doneske za „sold-kaso" inoilenvh „Lanz knechtovu. Nadalje se je to društvo obrnilo « prošnjo do vseh renegatov, ki so posebno na glasu, naj vstopijo v službo kot obristi modernih Lanz-knecbtov. Tuđi v belo Ljubljano je pri frcalo nekega dne belo pismo   na   našega   najčrnejšega   renegatu.
To pismo je imelo ciober uspeli,   kajti mnlo tednotj poznpje odprl  je imjeti  obtist. svoj  „Werbe-Bureauu J v Blatnih ulicnh, od koder teden   ya tednom vabi s| hripavitn glasom  v svojem  „blatu"   moderne    Lmiz-1 knechte v  nem-ko službo, obetaje jim  „sold"  ;»etde-! si'tih  goldinarjev.   Mesec dnij pozneje zatrobi  ohrist za Kr.iiijsko z velikim veseljem, da  ima uJće   toliko številno  krdelo  Lnnzknechtov, da sedaj   koj  lehko  ž njimi naskoči zadnje pozicije Slovencev t.  j. slovenske ljudske aole.
No, sodaj mislim, čest čitatelj, ai uže imnnil, kdo so ti moderni Lanzkneehti. Ta zalega nij nihre drugi, n^go brozznač«jni „šumufitn" iz Pirker-Si-move demor.ilizjttorii'iie sole; le tem revam. na iluhu je bilo mo^oće stopiti v nemški „sold" našega 6r ne^ra obrista, le ti hu'enpergerji se ne snimttjejo postati hlapcoui tega prototipa vseh renegatov, kojega strasti osuSene n»ke ko povsod zraven, kjer velja za vi iv. ti  slovenski napredek!
Pred tremi tedni pa je tu čudni obrist spet, zMtrobil v svoj „biat", da je ravuokar izpla^al „sold4' svojiiii lučnim Ltinzknechtoiu za laičko leto. Mi smo prirakovali, da bode ta smešni vitez svojemu krdflu kupi. diagoceno z>stavo, ma dal skupno fotografirati in sliko razobesiti v Bamber^uvej prodajahdci, Uer sam trd\ da so to Jude^evi srebernjaki „Ebren-gabe". Ali stari lisjak nij d«l svojih hlapčonov niti fotografirati, niti je njihovu slavna (V) imena obja vil, k«-r zvita buča dobro ve, da bi bilo to dotičnim ne nu Tast nego v iuijvečjo sramoto. S tem pa tuli nehote nam prizna, <.la je to krtovo delo, prokleto početjr«, in <iu tista durila nij.-o ,,Khrengabe", tem-J voč pi\iv«.*ati  nemski  „solda   modernih [j inzknerbtov!
Toila obrist in njegova druhal naj bi se bi'a domislila, pred no je začela novi nemir po sloven-skej zemlji sejati, starega nemškega pregovora: „es i-t nichts so lein gesponnen,   es kornmt   endlich an
die) sonnenu, kajti mi im: ino rodoljube po dežeti, katori tem izdajicam gledajo drobno na prste in ravno ti so nam poslali iz dotičnih krajev imena teh ,.nemšUih hlupt'-onov" ter so vsikemu še priđe-jali dovtipne opuzke z željo, naj jih objavimo. Po teh poročilih je za minulo leto obrist poslal „sold" tem-le Lanzknechtom: Bozi ču v Žireb, ker je baje prvi sprevidol, pa ondotni kmetje ne znajo več koruna saditi brez znanja nemSčine. KuStru iz Kranja in Š k r b i n c u \/, Višnje, gore, da se jhna povrnejo stro-ški na Vesteneckovem banketu. JuvoiAkuiz Men-giša in G o 1 m a j e r j u iz Moravč, ker ata se obu svojemu obristu zavezala, da bodeta v jednem deset-letji vsak svoj do sedaj čisto slovensk trg spreine-nila v trden nemiik „burg". T burni, prior ju trapi-stov v Postojini. S v. h wa r z u iz Majerla, ki je neki mi-zarstvo popusti!, se vpisal mej nL-in^knediteu ter zastavil moško besedo, da naii'-i ves črnomeljski okraj svoje kočevarske nemščine. Ta obljuba je obristu tftko razveselila, da so inu posl»li „sold" od svoie gaze. Kakor čitatelj iz imen razfidi, so ti „laut^r houptleut*1", ker obrist si gotovo ininli: da le Sa rže v đobrej volji obdržim zu hlapčone, zado-stuje, da se jim po „soldu" sline cedd.
Ta imena naj si zabeleči tuđi prihodnja ve-čina (leželnega bolskoga sveta m odbora, ko prulejo ti nemški „soldnerji" prosit za petletnice in dru<?e podpore. Takrat se jim bo lehko odgovorilo: kako priđete vi nas prosit podpore, saj nijste več kranjski ufiteljii, nego v neinškem „soldu", obinite se do tistepa, komur  slu/ite!
Tako in jednaka se bode tem kukaviciim posvetilo po vsej pruvic.i, kajti da je njihovo rogovi-Ijenje našemu narodu pogubno, to razvidimo iz tega, kako strogo postopajo proti tem pruskim agentom češke občine, na Ogrskem pa se ćelo parlament. In če se jih  ta dva naroda bojita,   kojih   narodna   za-
LISTEK.
„Zbirka Ijubimskih in ženitovanjskih pišem".
To je naslov knjižici, katero je po „raznih iz-gledih"  sestavil F. H.,   založil J. Giontini,   natisnila pa  Kleinmavr  &  Bamberg  v Ljubljani.    „Tantae moliš erat", da so tri firme sodelovale, predno je zagledalo luč sveta to   delce,   katero  uže v naslovu ve6 obeta,  nego  mu je  dovoljeno.    nŽenitovanjskih pišem",  katera   smejo po dosedanjih postavah izde-lovati   izključljivo   le   c. kr. beležniki,   v   tej   zbirki namreč   nij,   ampak  le snubilna pisma,   kako snubi rokodelski mojster,   vdovec   vdovo,   reven   mladenič bogato   dekle in bogat  mož  revno dekle.    Kako se delajo „ljubimska pisma" uči uže motto: Ti bel' papir, ti listek bcl' — Vse crno te preriaal bora In ljub'ci pismo pisal bom.
To je prenevarno! Če dobi ljubica tako pismo Vfie crno prerisano, prestrašila se bode, skoči ti v Ljubljanico in po njej je. Priklađneje bi utegnilo biti,   da si Ijubček omisli takoj črn papir,   mu vsaj
risati nij treba. Sicer pa gospodu F. H. ratli veru-jemo, da „so se liubimsUa pisma pisala in se borio tuđi brez toga nauka", to je nekako to laž i Ino!
Izmt-j splosnih pravil navajamo: „Moski naj piše bolj na kratko, pa resno — ženska sme bolj na široko pisati. — Šala ali dovtip se mofcu prav dobro poda," žal, da je nijsmo v vsej knjižici za-sledili, ražen neprostovoljne. „Vsak naj piše, kakor mu srce veli, pa bo najbolje zadel !u Izvrstno, gospod Lipe, čemu  ste ttdaj spisali to zbirkoV
Za Ijubimska pisma, kutera so menda večinoj poslovenjeua po ne baš vzglednih nemških, se, tako priporofa pisec, ,,lepo poda, uko se vpletejo med tako pismo citati iz raznih pesnikov" — in če se pišVjo na. lep papir. Pa tuđi nu lepem papirji se bode kaj čudno bralo pismo, kakeržno je na 24. strani z naupisom: „Ljubeznjiva gospodična! — Sit sem že Vaše prevzetnosti, vse sem storil za Vas, od nog do glaie sem Vas oblekel, Vašemu oGetu sem plačal dolgove, vselej sem poravual vse račune, kadar smo bili vkup v gostilni. In kuko zahvalo sem za to žel? Za Vašim hrbtom sem moral čepeti in gledati, kako ste se zabavali z drugimi (— katerim   ste Vi moje
viuo natakali). Res je, da sem se zadnjiČ napil"-------
|itd.   V lepo družbo smo prišli! piscu se vsaj origi-
|nalno8t.i ne more zanikati, pa zavidati ga nikar, kujti vidi se, da je pri Emi Schneiderjevej igral prav ža-lostno figuro.
Šesti oddelck obsega „pesmi ljube/ni", pet je Presirnovih, osem Jenkovib, stirinajst pa F. Ilader-lapovih, pa te so creine de la cr6me.    ČJujte!
Kakor ovca tn:iti pluče, Oo au jugnju i/milili, Tak' za tabo so plakulo Moje žuloatnu oči.
Piše se o krokodilovih solzah, to pa nijso niti mačje solze, nego ovčje. — Pu čitajmo dalje stran 63.:
Kaj rohi pomeni rudoča? Povei  mi  tii:a, povej' Kaj <liu^ji  modro cvctečaV Kaj tretja posušenili v ej V
In sitija ti roža pomeni, Da moraš ti priti do nje, Po hiilii, al' poti vodi'<ni, Će« si»j*!i široko inorjt;!
Kaj, dragu, to tirjaS od mene, Ki pot ini neznana jo k vam, Iii ladjice nemani nobene In plavat' ćez morjo no znam I
Kako pomenljive so te besede in kako skrbna
vednost je tako moćna, kako da bi ravno mi Slovenci roke križem držali, ko vidimo, da nemčarski deželni odbor z „nemškim šolskim društvom" tek-muje, kateri bi najel več Lanzknechtov, kajti ome-njeno društvo jih je sprejelo v „sold" 6, deželni odbor pa 10, in vseh 16 ima pod komando zloglasni obrist.
Mi imamo iz dveh uzrokov sveto dolžnost stati proti tem nemškim najemnikom na straži.
1.  Kot   Slovenci,   da  obranimo   svoj   mili jezik kot najdražjo zapušćino svojih prednikov, ki so se po tej  lepej zemlji veselili in žalostili. Zakrićimo Nemcem onstran naših mej:  „Do sem in ne dalje!" mi hoćemo ostati priden, pošten in bistroumen   narod,   mi ne pustimo ve6 iz sebe fabricirati  nemcur-
ekih spak.
2.  Kot  vedno  zvesti  Avstrijci.    Kajti ce prebiramo  dolge vrste   doneskov za „sold kaso" naših Lanzknechtov. nas le prepogosto v  oci zbode „marka",   ki doli iz „iajhau dohaja jedino v   ta   nameo;   vso   našo   prelepo   Avstrijo ponemčiti,   da   bi   mogel   potem  Bisrnark II. ali III. kazaje  na  narodnostni princip vse naše dežele anektirati.    Mi uže čujemo, kako nas bode nas  obrist pital v svojem „blatu" z denuncijanti; toda počusi, gospodine mi dragi! kako bi pa vi na nas kričali ceter in   mordijo   in   zahte-vali obsedno stanje, ko bi n. pr. mi  avstrijski  Štovani si omislili „slovansko   šolsko  društvo",   katero bi bilo naperjeno proti avstrijskim  Nemcem,   kakor je vaše proti nam in v kojega društveno kaso bi se usipali iz Rusije „rublji"?!    Ja bauer,  das ist w.is auderes, kaj ne?    In vender nij  „marka"  nić  menj nevarna za obstanek države, kakor  bi bil  „rubelj".
Ker si pa mi nikakor ne želimo se potakniti dati v pruske k«sarne, pikelhavbe in „Belagerungs-zustand", zato trdno pričakujemo, da bodo dotični vladni organi takoj vstavili pogubonosno rogo-viljenje tega društva in njegovih pomagačev, d;i se bode uresnitilo staro prorokovanje: Austriaerit in orbe ultima!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 25. februvarja.
V 23. dan t. m. pečal se je   naš   državni zbor 7.   izimnim   sodiščem   za   Dalmacijo. Ker v pojedinih kraj ih južne Dalmacije vladajo  nemiri,   kateri se morejo   le z   energičnem   postopan* jem od praviti, zato se je sklenilo,   da se vsi   z nemiri v zvezi stojeći prestopki v nekaterih krajih iz-roče vojaškemu sodišču,   da se ti   nemiri   tem   hi-treje in gotoveje zatro. O tej priliki je gOToril dal matinski poslanec   dr.   Monti in   posebno   poudar-jal, da mora viada   z bolj sati   uprcvo   v   oku piranih   provincijah,    Ce   hoče,   da   ae   spet vrne mir v deželo. Zakon o izimnem sodišči v Dalmaciji ae je v drugem   in v tretjein branji rešil.   — Peticijski odaek državnega zbora je ukreuil,   da   se
peticija diurniatov pri c. kr. uradih i?roči slavnej vladi v natancno presojo, ter je ob jednem pozival vlado, naj kar najnrej mogoče predloži slavnej zbornici predlog o i'Ostavi, po katerej se ima ured ti stvar tako. da diurnisti hitreje dosežejo uradniške stopinje ter da imajo v b><doće nositi ime „pomož-nih uradnikov."
Denes leži prfd nami ukaz, kateri je izdal fml. Jovanovič na ćete, kHere se vojevati hofcejo proti vstašem nti Juifti. Prva in glavna naloga poveljnika je, da ve ceniti nasprotne moči, da se po njih rnvnn, da po tem tuđi ur« di vojsko svojo. Tak povt linik je fml. Jovan <• vi Ć. S hladno krvjo slika v ukazu tem situvacijo na jugu, in to je ve-likegfi pomena, kajti le teditj more se zanašati na popolno zmp.go, fe do ro ve, s katerim' faktorji mu je racuniti. Fml. Jovanović pozna dobro deželo, on ve ocenjati poletje in zimo v teh krajih, zato tuđi dobro ćuti, kedaj bode ugoden čas, da se zgrabi z vstaši. Jovanović navaja v tem svojem ukazu kot prvo težkočo, katero je prestati njega vojnikom, slabo vreme in zimo, katera je v hercegovskih go-rah posebno neprijazna, in to tembolj njega vojnikom, ker je nijso vajeni. Za to, pravi on, da se mora najprej kolikor mozno velika armada tam doli zbrati, potem pa da treba skrbeli za primerno stanovanje vojnikom, dobro obleko in krepilno hrano: „RizAirjenost v?taje in malo število čet silijo nas najprej, da se pomnoži vojna >n da Pakamo ugodnega letnrga časa, prt dno energično udarimo na nasprot-nika." Za to neče, tuđi Jovanovic prnj udariti na vstaše, dokler si ni] popolnem v svesti zmage, a žal! da tuđi vstaši ne zamude te prilike, tuđi oni skrbe za to, da pomnože kolikor možno svoje čete, si na kopičijo živeJ-.a iu si utrdijo svoja mesta. A k gotovostjo se Bmemo zanašati, da si? bode Jovanoviću posrećilo pomirjenje vsta^ev, kedaj ? se pač na-tauko določiti ne more. Do zdaj so se vršili in se Še zdaj  vrše bolj le navadni pretepi, kakor pa boji.
Povedali smo uže, da se je oštro govorilo v ojtrskcj poslanskej zbornici proti berolinskemu „schulvereimi", a izgovorila, se nij še slednja be-seda. Ta „schulverein" hoče baje zdaj Magjarom s posebno izjavo dokazati, da besede, govorjene v ogrskem parlamentu, nijso resnične Nu, mi me-nimo, da bodo tuđi to „izjavo" z vso odločnostjo in s primeruimi besedami po'oili Magjari. Pobijajmo tuđi mi vse naš narod demoralizujofe, grdece iu zasramujoČe kukavice — Častimo sami sebe I
Viianje države.
Dunajski dopisnik „Standarda" poroča svojemu listu o razgovoru z bolgarskim ministrom za vnanje poslove, Vulkovičem, o panslavističnih agi-tacijah in o govorih Sikobeljcva* Vulkovič je bn,)e dejal, da „slovanski avet potrebuje pred vsem miru. Ta potreba je ho. večja pri balkanskih Slo-vanih nego pri Rusiji .... Avstro Ogrska prav lehko vstajo v Bosni in Hercegovini pomiri, ne da bi pre-stopila crnogorske meje, se ve da, če pri tem monarhija ne izgubi potrpežljivosti. Na počasne in razumne Slovane napravilo bode večji utis, Če vidifo, da napreduje Avstro Ogrska s premišljenostjo in jim pokaže, da ima sredstva in junaštvo, da plašljive nasprotnike povsod in vsak dan napada, dokler se ne utrudijo. Za dosogo tega smotra niti nij potrebna velika vojna .... Kratko, končal je Vulkovifi, prepričan sem, da se nij bati ni ruske vojne, ni sploš-nega slovanskega gibanja, ne le v tem letu, marvec še dolgo časa ne."
Ruski državniki tožijo, da propada ruska trgovina, ker jo zatirajo tujci, katerim je podelila vlada preveč in prevelikih privilegij in tujci ti so Nemci. „Rusija se mora otresti tujcev, potem postane Rusija stoprv prava Rusija," dejalu je madama Adam.
V seji Arl>«kc skupščine dne 22. t. m. stavil je poslanec Miliju Milovanović v imenu radikalcev predlog. naj pravosodni minister izdela poatavni nacrt, po katerem bode /nanulo najvišje plaćilo posa-meznih uradnikov 4800 frankov in najviSja penzija 2400 frankov na leto. Dalje je predlagat, naj se oni, ki so bili iz političnih ozi rov penzijonirani, zopet v službe vzprejmo, ali pa naj se jim popol-nem odvzame penzija.
Mej špansko vlado iu papežem se je 8 tem doseglo spor.izumljenje, <la ne gredo španski romarji vsi na j"denkrat poklonit se papežu, nego le posamezne ohčiue, pod vodstvom škofov in nad-Škofov.  Tako se misli preprenti vsaka demonstracija.
Dopisi.
Ix Krope 23 februvarja [Izviren dopis.] Preteklo je komaj leto, kar smo spremili nam nepozabljivega prijatelja in zvestega uda Čitalnice gosp. Fr. Pi'ca k vetnemu počitku in zopet nova izguba Dne21. t. m.zjutraj naznanjalnam je iz lin tukaj-šnjih cerkvenih stolpov tužni rnitvaški glas zvonov, da se je zopet ločil zvest ud in odbornik čitalnice bivši veliko let občinski in šolskega, krajnega sveta odbornik vri narodnjak Anton Šolar, posestnik in še samec v 58. letu starosti. Društvo „Čitalnica11 razobesila je ta dva dni čruo zastavo in mu polomila dva lepa venca na rakev. Vćeraj popoludne ob 4. uri spremili smo ga čitalnicarji z zastavo k večnemu počitku; zapeli so mu čitalniĆni pevci pred hišo lepo in moćno genljivo pesen „Nad Zvezdami" v cerkvi in pri jami „Blagor mu, ki se spočije". Potem smo se ločili z mislijo: Narodnjak z dušo in telesom, počivaj v miru, pogrešali te borno vsikdar, posebno pri volitvah. Bil je trdnega značaja kakoi skala za narodno reč. Naj ti bo zemljica lahka!
1% Celovc« [Izv. dop.l Da čestiti bralci „Slovenskega Naroda" razvidijo, kako lepo g. Ma5-nik, zloglasni pisač protesta proti g. dru. Vošnjaku, s svoj i mi ponemčenimi prijatelji vred v listu „Freie Stimmen" pisari in kakšne kulture se imajo slovenski Korošci od te svojati nadejati, priobčim pamflet, kuterega je prinesel ta list v svojej 5. stevilki. Glasi se:
Aus Suetschach, dem Geburtsorte des Herrn Professor Andreaa Einspieler, erhalten wir folgendea
Eingesendet:
ProfeBsor Gospod Andreja, Ich lešo Vašga časnika, Pa mislim, da jo cajt verloren, Vi pridgate nur tauben Ohren.
Le Šimfajto prav fiirchterlich, Uas Windischen to vse je glih. Slovenci selber hofimo znat Po nemški šribati in brat.
je nevesta! Posije pesniku belo pismo, v njem pa rožo posušenih vej, gotovo toliko, da si s temi vejami lahko peč zakuvi, kar je po zimi prav pri-jetno. A šegava in muhasta je, kajti veli mu, da mora čez sinje široko morje po suhi al1 po ti vodeni. Ker pa suhe poti preko morske ravnine ne najde, klavern toži, da plavati ne zna. Da je nevesta bolj iznajdljiva, poslala bi mu v listu ražen vej se dva mehurja, in sitnosti bi bil konec, tako pa revež vzbuja naše sočutje, kakor koklja, ki vodi izvaljene racke in obupano koraca okolo male lokve, v katerej plava mladi rod.
Na strani 75. kliče pesnik brodnika:
Oj, GaSper, oj Gašper,
Eh tolarček imam,
Čez Savo mo prepelji
In celega ti dam!
Glej, trdo sem ga služil Okrogli ta dcnar; Da vidim svojo ljubo, Hi ni za njega mar.
Da je brodniku ime Gašper, to je zaradi lep-gega, navaden brodnik bi peljal tuđi ceneje, nego za tolarček. Epiteton „okrogel" pa nij posebno po-treben,  ker denar na štiri vogle pri nas nij še na-
vaden. Pesnik zamolči, je-li je Gašperja priklical ali ne, v svojej arčnej bolesti le toliko pove, da „od-maršira" jutri na Vlaško in vpraša ljubico, kaj mu bode podarila za spomin. Ta ponudi mu pušelćek iz žlahtnih rož. A pesnik, ki je bil menda pričakoval kaj bolj izdatnega,   morebiti   kako   kračo,   nevoljno
odrrne:
Kaj nuca mi ta pu Sole, K' se hitro posuši.
V jednem svojih pišem gospod F. H. sicer trdi, da „kdor hoče ljubiti, mora trpeti", a na drugej strani pa je čisto drugačnih mislij:
Ko veđel bi jaz uganiti, Da bi Vi me mogli ljubiti, PaČ nekaj za to bi jaz dal, Ker zopet bi mirno zaspa 1.
Saj je tuđi treba,   da spi,   kajti   njene   oči „bo kakor sveca, ki mirno gori" (na pr. lojeva!), v   „manirah je   takih   zrejena,   ko   b'la  bi princeznja rojena". Da, da!
V deželi Crna noč leži, Nobena lučka ne brli
v Haderlapovih pesnih namreč, zato podajemo le še štiri zadnje vrste:
Kaj huče svet, da nam se še dopada? Kaj hočemo želeti Bi sami? Do polne sreće up nam pač upada, Naj bolj š i je, kdor si naj ma nj želi.
Nijsmo si želeli in pričakovaii veliko, a še to bilo je prevefc. Po godu nam je le pohlev« nost in poniznost gospoda pisca, da je vsaj Preširnu odmeril prvo mesto. Za Preširnom priđe Jenko — za njim pa Haderlap — tako je prav! To je geo-metrična progresija v našem slovatvu!
Knjižica ima na čelu podobo Slovenke v p§či, katera pa nevoljna gleda proč, baje zato, ker bo jej naredili „prekufrast"  obraz.   In
Marjetica se je zaklola Da nikdar neće več cvetet'.
posnemamo jo tuđi mi, da si nam nij treba se za-klinjati, ker smo z berilom pri kraj i in zdaj v postu nij, da bi Še mislili na ljubimska in jednaka pisma, tuđi vdove nečemo v postu soubiti, zlasti ne po receptu gospoda F. H., ki jej piše: „Slecite torej crno obleko žalosti —H! Kdor hoče to knjižico kupiti, dobi jo pri J. Giontiniji v Ljubljani.
Gašper brodnik.
Das VVinđische blos nuearao, Wenn reden wir z ljub' mamico Alj oćkam, bratom mit dem Knecht Nur da slovensko kotrnnt uns recht.
Doch wenn ich getaen will po avet, Nur zwei, drei Stunden, Stir alj pet, Gleich musa ich gehen wieder ham, Če druge Sprache ne poznam.
Drum pan Andreja,  bitt' sein S'  atill In Čujte, wa» ich sagen will: Vi pridgate nur tauben Ohren, Papir in muja sind verloren.
Evo masla neniške kulture! Gotovo je, da ta pamflet nij v Svećah doma, kaj ti mi poznamo Svečane kot čvrste narodnjake in smo prepričani, da ga v Svečah nij takego neotesanca, kakeraeo je pi-Batelj tega pamtleta.
Pričakujemo pa tuđi, da se bodejo Svečanje genoli, ter odločno in javno izrekli, da to blato nij v Svečah doma. Vsaknko pa mora nas koroške Slovence veseliti, da taki neoteaanci nfi pripadajo narodnej na£ej stranki. Radi jih prepustimo Nemcem, kateri so jih vredni.
Od lirvi»t»li«k meje [Izv. dop.] „Slovenski Narod" prinesel je dne 8. febr. t. 1. dopis z Dunaja opozorujoc, da naj se gane narod glede slovenskega jezika pri sodnijah s petieijami na državni zbor. Čitali smo kmalu putem, da je mestna obfina Črno-rr.eljska odposlala petic'jo na Dunaj in za njo od-poslalo je 18 belokranjskih obfcin jednake peticije. Ko smo Čitali omenjeni fclanek, mislili smo, da je ne bode občine na Slovenskem, ki ne bi jednake peticije odposlahi. Narod, masa ljudstva ne bode molčala, ampak narod, ki uže toliko let bije boj za najdražjo svetinjo, za jezik svoj, bode povzdignil evoj glas. A narod molči! L« Belokranjci, oni boj-niki, ki vedno stoje kot skala, kadar je treba za narodno stvar, oni so povzdignili svoj glas, meneč, da se jim pridruži na stotine slovenskih ob6in. Kaj torej odlašateV V tacih slučajih nij dobro odlašati; tuđi nijso več čaši, da bi se moralo za vsako (Stvar dregati. Kje ste, narodnjaki, gauite se vender! Ako pošljejo peticije le nekatere občiue, je tuđi utis majhen; kadar pa grmi, takrat se potresa in strese. Saj vidite, kako se z nami počenja. Tu se zavrne slovenska vloga, tam zopet drugi izdaje ukaze, bra-nefc se z vsemi štirimi zoper slovenski jezik. (Konec dopisa smo morali izpustiti, da ne zapademo zopet konfiskaciji. Uredn.)                                  Vidov.
% Diinafa 22. februvarja. [Izviren dopis.] (Pustni večer v „Sloveniji".) Prav zabaven vefcer priredili so si slovenski vseučilišcniki za pust v „Sloveniji". Berilo gospoda Stre kl j a vzbudilo je mnogo smeha. Pele so se razne slovenske in slovan-ske pesni. Došlo je mnogo udov od hrvatskega „Zvonimira". Da se druži z veseljem i korist, improvizi rana je bila loterija na slike gospoda Vesela, akademika, za suho blagajno „Slovenije" in za — Narodni dom v Ljubljani. Za dijaške razmere nabrala se je hvalevredna stotica, za kar gre vsa pohvala gospodu Veselu.
Veselje zavladalo je vseobče, ko so se razni đobitki po večkrat dražili, da bi se na ta način bolje dosegel dobrodejni namen.
„Zvonimirovi" pevci zakrožili so nam već krasnih pesnij, nastavljeni fiskusi prizadevali so si vsak po sTojej moči razveseljevati društvenike in goste. In kako lepo se je zopet nazdravljalo hrvatsko-slo-venskej vzajemnosti!
Gospod profesor Glaser sprožil je v navdu-Senem govoru inisel, naj se na Slovenskem snujejo pevska in telovadna društva ter naj se Nemce po-Bnema v tem, da se jedno leto na Koroškem, drugo leto na Štajerskem itd. napravljajo svečanosti, ka-terih udeležujejo se pevci itd. iz raznih slovenskih pokraj in. Tako bi se dobro budila in krepila zavest in vzajemnost slovenska. „Slovenije" ud je, iz raznih Blovenskih pokraj in, naj delujejo y prospeh domovine V tem zmislu!
Domaće stvari.
— (Za „Narodni dom".) Kakor smo uže v tem listu naznanili, se je v gostilni „pri avstrij-■skem caru" ustanovil . prvi klub za nabiranje
darov za „Narodni dom", kinvrn n«? iiaia j.<>-rofa, ima ta klub uže Čez 00 članov, kateri so se zavezali darovati razne dnevne, tedenske ali me*ečne zneske Od teh svojih ćlanov dobil bode klub uže v tem meseci — po zdanjem Stevilu Ć.anov — nad 80 gld. in jednaka svota nubrala se bode vsak mesec Klub ta imu tuđi avojo nabiralnico v gostilni „pri avstrijskem caruu, v kavarni „Valva zor" in pri g. dr. Jenku. Če pomislimo, da bode povprečno ta svota darovana na leto zoačala okolo 1000 gld., ne moremo pa6 druzega omeniti, nego reči: Rojaci, posnemajte te blnge može — stoiite tuđi vi tako in kmalu bode stal  „Narodni domu.
—    (Prošnje   za    slovenske    srednje sole)   so   poslale   državnemu   zboru   obCine:    trg Braslovče,  trg Itečica, trg Ljub no,   Boi1, na pri Gornjem gradu na Štajerskem in trg Cirknica na Kranjskem.
—  (Za   napravo   deželne   nadsodnije v Ljubljani)   poslalo je 17 občin iz Doienjskega prošnje držnvnemu zboru, katereniu so  bile  oddane od poslancit g. Pfeiferja.
—  (Iz Razdrtega) se n»m piSe:   Pri vfce-rajanjej obćinskej seji t Hrenovicab   se  je   sklenilo poslati do si. ministarstva prošnjo, naj  se višja nad-sodnija prestavi  iz Gradca v Ljubljauo   ter   da   mij se   po   Slovenskem   v   vseh   e. k. uradih  slovensko uraduje.   Ganimo se!   Italijan pravi:  „Kdor spi, rib ne lovi."
—  CŠ tovilo tHov<>iic(>v po ljudskem štenji  18 7 9. leta.) Prihodnji zvezek „Statistische Monatschrift" razglaša številke  Ijudskega  Stenja po narodnosti. Slovenci bodo žalibožu iz teh številk raz videli, da se jim je mnogo duž odv/.elo po komisarjih, ki so iz njih delali tu Nemce,  tam Italijane.   Slo-vencev  se   je  naStelo   na  Kranjskem   447.3GG zruver   29.392 Nemcev,   na Štajerskem 388.419 (Nemcev 794.841), na Koroškem  102.252 (Nem cev   241.585),   v   Trstu   26.263,   na   GoriSkem 129.857: v Istri 43.004, na Nižje-Avstnjskem 1611, na Gornje-Avstrijskem 20, na Solnograškem 17, tedaj skupaj  1,140.304 Slovencev.    Na Štajerskem se je število Slovencev od 1. 1869. do 1879. zmunj-aalo od  37'55()/0 na 32-740/0, v Trstu od 53.79% na 21'79°/0,   povekšalo  pa  na Kranjskem od 93-67°/o   n&   93-72°/0   in   na   Koroškem   (!)   od 28 6O°/o na  2972°/0.   V vseh   cislajtanskih   deželah je   po   računih   Fikerjevih   bilo   l«ta   1869.  5*83°/o Slovencev od   vsegn   prebivaistva,   leta   1879. pa le
523<>/o.
—  (Iz Cirknice) se nam piae, da je   mas-karada bila dobro   obiskovana   in   do   konca   polna življenja iu   veselja.   Maske   so   bile   dobre in   jako karakteristične!   Elegantni   vitezi,   slikar   „in   spe" iz prihodnjega stoletja,   Pavlina, ženici narodne nose, dimnikar  i.  t. d. bili so po vsem zanimljivi.   Dimnikar imel je tako oštro strguljo, moćno metlo   in   gib&ne ude, da smo ga hoteli  poslati na Vrhniko in še kam, — pst! — nu uže veste po kaj 1 Očitati pa treba, da Cirkljanov   je bilo premalo maskiranih,   da je le okolica resila čast.   Rakek   Selšček   i.   t.   d.   imajo zaslugo za sijajen uspeh!
— (Izkušnje babic) vršile so se 24. t. m. v slovenskem jeziku. Izpit delalo je 12 babic, mej njimi jedna s KoroSke. Izkušnjo prestale so vse, štiri s prav dobrim uspehom. Zanimivo je, da na Koroškem, kjer ima učitelj porodništva letno nagrado 100 gld., ako poufiuje babice v slovenskem jeziku, uže veliko let nij bilo slovenskega pouka in je torej babica bila primorana, iskati pouka v Ljabljani.
Poziv slovenskim pisateljem!
Matica Slovenska bode po odborovem sklepu od 13. dne t. m. v posebnoj knjigi na svitlo dala obširen životopis pokojnega svojega prvosednika dra. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega. Pisatelji, kateri note prevzeti to delo ali vsaj bo-delovati pri njem, naj se do 15. dne prihodnjega meseca inarca oglase društvenemu prvo-sedstvu.
Uredovanje Letopisa za 1882. leto je Matičin odbor izročil podpisanemu prvosednikovemu na-mestniku, ki se torej usoja uljudno vabiti slovenske
pisatelje, naj mu 5im prej e, vsakako pa do konca augusta meseca bli*K«volijo Jposlati rokopise, na-menjene za l^toSnji Letopis. Sprejemali se hodo vanj kakor došle krajAi znanstveni in poučao-zahavni (ianki. Da Letopis kolikor moči ustreza razliĆnim zahtevam Matičinih družabnikov, je želeti, da je njegova vsebina mnogovrstna, v obče zanimljiva in vsacemu izobraženemu Slovencu umevna: zaradi tega spi^i za Letopis zjedne strani ne smejo biti preobMrni, ?, druge ni strogo uče-njaSki. Izvirnim člankom se bode dajda se ve da prednost; mej prevodi bi v prvej vrsti ubijali oni iz slovanskih j«zikov, tn je iz čeAčine, poljaci ne in rubine. Pisateljslca nagrnda je ruzlifna in se po vzajemnem porazumljenji hapi-MJ ustanovi, če treba; v ob»'e po dolorilih odborovt'ga opravilniku znaša nagrada izvirnim delorr. 25 kI«1. do 40 gld., prevodom 12 gld. do 18 gld. za tiskr.no polo in se vselej Še le izplačuje, kadar je spis natisnen.
Pisatelji, kateri večje slovstvene proizvode pripravljajo, in nameravajo ponuditi jih Matici Slovemkej, naj jih takoj na/,nunijo in, kadar bodo gotovi, pošljejo v presojo odboru, ki bode pa splou v poštev jemal le rok<vpise, kattri so glede je/.ika popolnem godni za tisek.
Matičin odbor pričakuje,  da bodo vsi rodoljubni pisatelji slovenski složno podpirali najimenitnejži naS sslovstveni   zavod, —  narodu   našemu   na   radost in korist, svojemu imenu na fast in slavo! V Ljubljani 23. februvarja  1882.
Za odbor Matice Slovenske: Peter (»rasselli,
prvoscilnikuv iiiiineHtiuk.
DeimSnjemu listu je priložen „l'oziv" dežel-nega odbora za darove za stavbo muzejnega poslopja.
(K salftonl.) K)t;r ho Itnlelmi in 7,d':i\i hiivc/.aui mi soho, je lliltii«T|«'v 1* .ii» I lemi Nprlt potn-hno srotlnt.vo; ta pripravi, r;«zpr3en v aol»o, ^irij^tiiti ^oziU-n vzduli, očisti vsled obilo vaoi)in < ozona /.rak popoliu'in in varujt) t*>r«j prrtl »»■fukcijskiini bolo/.niini. Zaradi »vojih bulAUtničiio »mol-iiiitih dolov jo Hittn»^rjcv konitVrui sprit priznuno zdravilo pri lioloinih v dihalnih orgatiili in živcih. Zalogc bo pri (irugeni inseratu naznatijeiu;.                                                (GU3)
dne 25. februvarja. (Izvirno tole^rHtično poroćilo.)
Enotni državni dotg v bankuveih .    .    .		gld.	55	kr.
Enotni državni dolj? v srebrn         •    .    .	U		fM)	
Zlata renta......               ...	92		—	
18t>0 državno poaojilo  .    .               ...	127		—	
Akcije naroilno banko.......	811		—	
Kreditno akcije.........	29-1-		25	
London    ............			60	
Srebro     ............	—		—	
Napol..............	9		56	
C. kr. cekini...........	5		65	
Državno marke     .........	58		«0	
4°/0 državno srećko \r. 1. 1K54     250 gld.	118		f)0	
Državne srt^čke iz 1. IH(>4 .    .      100    „	171		—	
4U/O avstr. zlata renta, davka proaUi .    .	;>2		40	
Ograkti zlata renta 6°/0......	117		50	
n        4%......	84		70	
„       papirna renta .r>°/0.....	84		r.o	
r>°/() štajerske zeinljišč. odvoz, oblig.   .    .	104		—	
Dunava re<. srećko r>°/0     .    .     1(K) ^ld.	113		75	
Zemlj. ohć. avstr. 41/|°/0 zlati zast. listi   .	119		_	
Prior,  oblig   Filizabutinu zapad. Žt'leznico	98		20	
l'rior. oblif?. Ferdinandovo sov. železnicc	105		__	
Kreditno srećko.....100 gld.	173		50	
ltudolfove srećke.....       10    „	19		50	
Akcije an^l()-avstr. banke .    .     120    „	114		25	
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .    .	191		50	
Št. 750.
OMic.
(125—1)
C. kr. okrajna sodnija v Trebnjem naznanja: Na prošnjo pospe Ane Marshall-ove se bode du«t 9. su&cik t. I. vrAiU prostovoljna prodaja njenih 26 oral obsegajoGih zemljišč in 8 temi vred jednonadatropna, zidana, z opeko krita hiša na velikoj cesti v Trebnjem, blizu cerkve in c. kr. pošte, v katerej je uže mnogo let znana in dobro obiskana velika gostilna.
C. kr. okrajna sodnija v Trebnjem,
dno 22. februvarja   1882.
Učenec,
star 13—16 let, zmožen slovenskoga in netnškega jezika, Mprejni« ne takoj v neko prodajalnico z mefiauim blagom. Već povć administracija „Slovenskoga Naroda1*.      (127—1)
Hiša z vrtom,
v Ljubljani  na   zilravem   kraji   ležeća,   se   iz proste roke proda.   KjeV pove iz prijuznostt upravnišiv »   „Slovenske^a
Naroda"                                                                         (107—2;
Podpisam p. n. obiMnstvu uljudno  naznanja, daje
gostilno „pri kroni"
v Oradiiči pivvzd, kj«*r b<uV / <lobrimi pijačami in kvrst-nimi, po (liiiiiijskt'j š»-*ji pripravljenimi jedili najboljde po-strtsći ter prosi za obilno o!»i»ko\ anje.
V Ljubljani, tlnrt  18. tVbruvarja 1882. (9<;_a)                             lutiaeaf  lioroM'c.
Marijana Rupnik,
v Ljubljani, sv. Pftra e«*st;» *t. i:t, im vo^ln Kolodvorske
ali**«*,
se priporoča v  izib>lnv:mji>   ct»rkv<'iilli  c»«*t"l«%  nopkov
m *eii«*«*v  »i oltnrj«*,   vvk-vv  zh l»itn«l«>r»  in hv<'('-
nike,   tuđi   za   pop«»lue   opravo   pri no vi li  mušul«,
vso  po   priiiivriicj   ctni.                                                        H7 -'i)
Da se v najcm ali proda
v oknijnein in žiiprirtu kraji Litlji na južnei želez-nici v Krsni jakcj dobro sitiiv>rnna hiia a Stirimi so-banii, kuhinjo, stransko sobo in kletjo. Pri liiši je zdaj gosMlna in peknrija in n;i pravi se tiuli leliko pro(l;ijnlnic:i Poinulbe Hpn'jeiuH F. Alfillerjev anoncim-buivau   v  Ljubljani.                                           (111—12)
Na prsili in slucal tolehiiim!
Gospodu   Jul. i»l. 'rnikoe/Jfu,   lckarju   v Ljubljani,  na
(ihlVIlflll   tt'tfll.
Zsiman vporabljiil sem pri kašlji in plućnih bolečinah ra/na srodstva, «l«ikl«*r nijsetu ptjskunil Vašemu Ntika iz krnnJNk-li plaiilnnkili zt-lisii ft, ffO kr., in /, vi-seljetn sem opit7.il zholjdevuuje. Blatfovolite mi poslati &u 3 stcklenice.
Spoštovanjam  Vafi udani (713—'1)                                  Joni|» iMulcHić  v  ttiMcku.
r    w      m    ■»■     -^      ■       -r    -w    -^-    -^     -w    -w       «-■—--»■--■—    -^     -v     ^     v     ^    ^    ^    "w     t^    ^r   ^    ^r   ^     ^   ^    ^r   ^
TJi»ietii<5                     (55—7)
zobcs in zoboTJa
postavlja po nainovcijSoni ani or i ka nskuin   v.istcinii
v k1uIu9   vulUitnilu ah <><kluloii4lu brcz bolcčin.
l*lo»il»irn z  xl»toui  itd.
Zobne operacije izvršujo   pupolnem brez bolečin
s prijetnim mantilom
sotni zdravnik A. Paichel,
polftf l!raiU;cki!^a mostu,  v  I. nad»tropji.
I^ep* In  po ecnl
klobuke in čepke,
kakor  tuđi
kox ii ho vino
pnidiija                            (H06-25)
v Ljubljani,   ti.i  kon^rosiirin   tr^u ua ojflu   ^-lodaliAkili  ulic.
Marseilliška žolca
(G-allorte)
za čistenje ici zboljševanje  vina,   kakor  tuđi  navod sr  dolu   /.mcroKi  pri         •
A. BCABTl^AIinSTTJp
v Ljubljani,  v Ta v ča rj e voj  h idi. Opombn.   Najboljši  uspob garantiram,   eo se žolca pri  meni  kupi                                                                 (98— 2)
V. LOBENWEIN
litiinlliii ;ili;lii;i'
v hotelu „pri slonu".
Fotografira se vsak dan.
iiniiiiHi:iMii:iii
LfHEEgjJLLLEH
a30u.50kr. aSOkr
Gastlov
In cistilen čaj,
to jako vplivno "dravilno srtidstvo iz dobrih, nedra-žilnih, odprtje pou/.rof'ujot'iih zi'lišf, odpravi vsako tiabira ujo žolča in zlez, oživlja pre bavi jalni aparat.
(Skatljicu  l>o  .'{()  in 50 kr.)             (t>24—17)
so najbolj renomirano, iirtjcencjSe, pripraviuijše sredstvo proti zii])rtju, ini^riuii, linuorojulom, krvnomu natoku, r«vini in po-da^r , proti bulaznim na jt'trih in žolči, proti izpahnenjn.  Naj-
\ oljžo  blato odpravljajoi'i! sredstvo za ženo iu otioke. I'nivi so oni preparati,   ki  nosijo   firmo   cc^ntralne   zalogu:
ljekarnu  „pri obelisku-* v C'olovci. ! Zaloga v lij ubijan i: V. Trnkoezj; v Po stoj ni: A. Lc^ban; v1 Kranji; K. S.-ivnik;  v Loga t ci: Al. Skala; vZagorji: A. MiliL'lifi;   v'Soinlinu: .1.  Straub
t PICCOLI,
lekar „pri angelji", v Ljubljani, na  Dunajskej  cesti,
priporoču p. n. obiMustvii ua»li'dnji> posknšanu
medicinske specijalitete.
Najboijše in najvplivni\jfi« pravo norveško
pohumeljevo  jetrao  olje
proti inraiiniii<'i,  i*ii;*liitLsi,  pluniici, ka Šiju itd. itd. y Hti'kl«lni4(ah   a <>0 kr.,  z želcznim   jortirjom    združeno   (posebno vplivno   pri   niaUikrviiib   in   kjer   treba č HttMija   krvii   v   stuklenicah   a   1   filrt.
Š« pred bene-ško  republiko privilegirani Staroslavni
brešijaisli zftravilni obliž,
vplivnejši kot vsako jednako v prodaji se nahajiijočc sredstvo, se s poaebiu'in uflpchoui rabi pri revmatiriiih, podagri-nih, živrnih in ledvimili liolprinah, pri slabosti kit, pri prNntMii prehlujenji, oti-
skali itd. itd. 1   koH 25 kr.
10 let uspeli!
Tuberosno rnleko.
Po vsakodnevnej rabi ti^a mleka, i egetabilnih   in   neškodljivih   substanc
aestavljenega, postane kožmmthkii, ža-nu'tasta ia ni-žna, li(>])iitičii(t jiike, pege, ogrei, »rabi, nenaravnu ntdtu'ica zgiiujo, pnizgodnj« ^»ibe se odstranijo in polt za-tiobi /opet Hvojo ^ibčnost in avežost. V HtoltUMii««ili ik  1 KI<1.
Gumi-Bonbons,
vplivnejSi kot vsak v prodaji ne nalia-jujoi-i lionbon, se rabijo i. ntijboljšim nHpcbom pri kašlji, hi'ipavosti iu kata-ralnosti diluiliiili organuv. V škatljicah ii 10 kr.
Znamenito!
Kot slavno izkušcno, nepreseženo naravno zdruvilno sredstvo pri trffiinji po udili, rovniatiKiiui, živi:tu*j slabosti, pri bulooiuah v hrbtu ali t prsili se more od komika Lude vita Kochu izumljeni in od njega narejani
eter iz smerekovih iglic
najtopleje priporočati.
Ceua V3 Mteklenfol 4O kr., 1 ttteklenicl 7O kr.
Narocila se izvrsć  najhitreje s  poštnim   povzetjem.
(614—9)
Tajci:
24. februvarja.
Pri Slonu: Phiva z Dunaja. — Urbančič iz Turna. — Steinmassler z Dunaja. — Pauschner iz Klosterle. — Strani) z Dunaja.
Pri 51 alici : Seli^man z Dunaja. — dr. Krapsch iz Dfgnano. — Dillinger, Himmelbauer, Steiner z Duuaja.
Pri aTStrijsketn cesarji: Kummerer iz Pon-tafeljna. — Globocnik iz Gradca.  —  Luk iz Prage.
Umrli so r Ljubljani:
22.  februvarja: Viktorija Cescutti, vrtnarjeva hči, 10 mea., Marija Terezje cesta št. 10. — Franc Podrekar, bra-njevec, 35 let, Refine ulice št. 8, za jetiko.
21 februvarja:  Neža  Grum,   gostija,   75   let,   Pred škofijo   št   12,   za  spriienjem   drobu.    —   Jožefa   Modec : čevijarjeva   hči,  4 dni,   Florijanske   ulice   št. 39,   za   sla-bostjo.
V deželnej bolnici:
23.  februvarja: Uršula Mežnar, dninarica, 22 let, za hidropsijo.
Zahvala.
(iospodu Jal. pl. Trnkoczjja, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolesni na nogi Mllno trp«>li, in razna domaća zdra\iU brezuspešno rabili. Ko je pa bolezen fiedalje hujša prikajala in uže vefi dni Tiijso nuogli stopiti na no^o, se spoumiui na V»A đr. Mali^<>v protiitHkl evet z» RO kr., trr si ^;i nemu-doma naročitu. In rrs, imel je «'n«loviti u«peh, da so ae po kratkej rubi tega zdravihi oprostili imićnlli t»ole-^•ln. S popolniin prepri^anjem prifitttvatn torej dr. Mnlićev protint*Ui cvet kot I/.vrHtn<> zdravil<» ia ga \s;tkemu bolniku v jednakej bolesni priporoč <in. Vasej bbi^orodnoHti pa izrckam naJprlHrvueJNO z.ihvulo, z vfleui Hpostovanjeiu udani (ti^—2)                                                  Franc Jug,
poBfstnik  v Šinariji p. Celji,
Naznanilo.
P. n. obćinstvu se uljudno neznanja,  da se bode
kupci ja z vinom
kakor do zdaj, tako tuđi v pribodnje nada-lj evala
pri belem volku, pri Lozarji,  pri Virantu, v Židovskej ulici, v Gradišci pri Rostu  in na Laverci
in da se bodo vina  prve vrste in jako žl abtne trte točila.
(124)
Lenčejevi dediči.   J
Zatekel sem se k Vašej zdravstvene] sladncj čokoladi št. 1 in uže po tridnevnem vporab-Ijenji dobil sem v veliko svoje in svojih sorodnikov zacudenje zopet zdravje.
(T ' besede govoril je ozd avljeni.)
Vsem bolnikom,
kateri "bolehajo na želodci in na plučih, na
pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-
pavesti, na bledici in hemoroidih, se lehko
pomaga,
C. kr. dvornemu zaožniku IVANU HOFFU,
kr. komisijsku mu svetniku, postiš niku c. kr. /Au-a'^a križea a krono, vittsau visokih redov, izuuiit«ljii in jedinemu izdt'lovatelju Iv:in Holfovo^a sladno^a izlečka, dvorni založnik skoro vseh knezov Evrope, im I>uiiuji, fabrika: Grabenhof, BriunerBtrasse 2, pis/una in fabr. zaloga: Graben, Briunerstrasse 8.
1VJ. Veličanstvo
Urnlj tlaiiNkl io po svojem adjutantu naznanil lUbrikautu lvi&tiu IioH'u, da zel<» vi^oUo ceni ii}<-KOV Nlitdni izlvček. „Jat nciu", tako hc ^i;irii kraljetva izjava, ,,z v«kt>iel|«'iu o|ti»zil i»ri sebi in pri mnogih ^lunili hvoi« li ine K«lrttf stveuo moć IIoII'ovc'ku Hluduetca i«-le^ku.*4
Vaše blaporodje!
Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in naj-toplejšo eabvalo javim, da sem po trikratnej, v kiiitkun času »e ponavljajočej Tiietlvl pr^nc uirene9 davici, bljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolne oneinoffloati, ko so uže vai mislili, da sem izgubljen, zatekel 8em se po naavetu svojega svaka k VaSej sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljenji zadobil sem v svojo in svojih sorodnikov ziiCudenjo popolno zdravje. To iNtiuito ču<lowito zdra^je dobil Heni, kukor omenjeuo, po vporabljanji Hladne čokolade ia aicer štev. 1.
Prosim Vas, čestiti gospod, da vzprejmete te vrstice kot malo znamenje moje hvaležnoati za rešitev mojega življem a in d:i jih v korist vseh bolehujočih kot priporočilo Iloffovib preparatov. Konečno naj Vam bodi šo nazna ijeno, dt lebko svoje bitro ozdrav jenje, osobito, ker vsak tako h<t.er uttpcli obeuduje, kot resnično potrdim pr«'d Bogom in pred ljudmi. Pozdravljam Viib pra.v prijazno in so Vam z vso spoŠtljivostjo priporočam tivalo Vam dolžna
Ana I*estl9 tkavfieva žena.
V Ameisu (Dol. Avstr.\ 3. decembra  1879.
Zaloge:   V Ljubljani:   G. Piecoli, E rasni.
liirsebitz, lekarja*   P. Lasa ni k, H. L   Wen-
eel, trgovca s specerijskim blagom.   V Gorici:
Poter Venuti.               (50-4)
lzdatelj  iu  odgovorni urednik Makso A r in i č.
Lastoiaa in tisk „Narodne tiskarne".