DE GASPERIJEVA ITALIJA dežela nebrzdanega pohoda novega fašizma Vojni zločinci Borghese, Boatta, Ambrosio svobodi na Ze večkrat je bilo rečeno, da vodilni krogi dela medvojnih zaveznikov niso smatrali oborožene borbe proti nemškemu fašizmu kot borbo za odpravo fašističnega nasilja, temveč le kot borbo za odstrani tev s svetovnega pozorišča najnevarnejšega konkurenta lastnim interesom. Dogajanja zadnph treh let, posebno pa mrzlično snovanje napadalnih vojaških blokov s strani kapitalističnih sil proti Sovjetski zvezi v sedanjem času, potrjujejo v polni meri gornjo ugotovitev. 2e danes, ko še čutimo posledice druge svetovne vojne, so zapadni imperialistični krogi Že odkrito nasto pili pot, ki jo je pred njimi hodil Hitler. Vendar je med Hitlerjevo in današnjo dobo razlika. Ce je Hitlerju uspelo pognati v vojno klanje nemški narod in narode svojih vazalov, imajo danes Hitlerjevi nasledniki proti sebi ljudske (nnožice lastnih držav in svobodoljubne narode vsega sveta. Imperialistični strategi nove vojne se tega zavedajo in zato v predpripravo svojih bodočih načrtov vodijo «hladno vojno» proti svetovnim demokratičnim silam, ki naj ohrabri vse, kar je ostalo zaradi razrednih vzrokov, kijub grozotam zadnje vojne pripravljeno iti v nova klanja za interese svetovnega kapitalizma pod lažnimi parolami patriotizma in antikomunizma. Klasičen primer takega oživljanja in ohrabre vanj a reakcionarnih sil je današnja De Gasperijeva Italija, v katere mejah se pod ohlapnim plaščem «zapadne demokracije» dogajajo stvari, ki lahko upravičeno vznemirjajo ves demokratični miroljubni svet v prvi vrsti pa jugoslovanske narode. Po vzoru Trumanove doktrine, ki je malik vse svetovne buržujske reakcije in tudi italijanske, je ta kmalu po prestanem strahu zaradi poraza v vojni, podvzela najostrej-5i kurz proti naprednim silam italijanskega naroda, ki so se v teku protifašistične borbe v Italiji sami in v proliimperiaUstični borbi po '■Vojni močno uveljavile. Vzporedna /s tlačenjem demokratičnih sil pa i‘je italijanska buržujska reakcija I na vladi začela izvajati najmilejšo politiko proti potuhnjenim fašističnim silam, predvsem pa^proti onim Vodilnim vrhovom italijanskega fašizma, ki jih je pod težo zmage nad fašizmom morala vsaj začasno spraviti z italijanskega političnega obzorja. Toda ozrimo se samo na dogodke «adnjih dni. Sredi decembra lanskega leta je nastopil tretji val proti-partizanske gonje. S partizanskimi voditelji, ki so jih pred nehaj dne-yi aretirali v industrijskem središču v Modeni, je število aretiranih Voditeljev italijanskega odpora v zadnjih dveh mesecih zraslo na 145 in to kljub temu, da obstaja italijanski zakon od IV. septembra 1946., po katerem ne smejo biti aretirani rodoljubi zaradi protifašističnih dejanj v času vojne. Jasno le, da te aretacije predstavljaj!, napad na celotno itnlijaiV.ku odporni-tko gibanje, torej napad na demokratične sile italijanskega naroda ki so prav sedaj v ostri borbi predvsem za svoje ekonomske interese. Trenutno stavka v Italiji 280.00(1 delavcev kemične industrije, 325 tisoč delavcev raznih krajevnih ustanov, 70.Q00 tramvajskih uslužbencev itd. V obrambi svojih interesov pred kapitalisti so pred dnevi liciterai Quarta, komandant tlnixijc «Macerata» {s 26. juutja 1642. paveljuikn XI. armadnega korpusu sporočil v telegrama, da je zajel 6 borcev IVU V In da jih bo ustrelil. Na telegramu je poveljnik armadnega korpusa zapisal : Najprej jih je treba zaslišat! tu pntnm streljati. Pod istim pripisom je vrhovni poveljnik Boatta zapisal : Ne, ne ! Ni jik treba zaslišati. II najslabšem slučaju pustite pri življenju sama enega in ga potem naknadne ustrelite ! UREDNIŠTVO: Via Mon-tecchi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredni- štvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini - Spedi-, zione in- abbonamento postale secondo gruppo. .A 20 lir, 12 jugolir, 6 din TKST »5. febrnarin 104» UTO C ETRI 0-številka 154 Luka v Piranu delavci v ladjedelnicah v Isola Liri zasedli tovarniška poslopja ir. se na barikadah Uprli oddelkom italijanske policije in vojaštva, ki je v pravcati bitki s strojnicami težko ranila 7 in lahko ranila 28 delavcev, Y istem času, ko je v Izola Liri policija streljala na demokratične delavce, pa je bil pred najvišjim italijanskim sodiščem oproščen vojni zločinec Valerio Borghese .poveljnik zločinske X, MAS, avtor neštetih zločinov, največji izdajalec. Z njim vred je bilo izpuščenih še več drugih fašističnih voditeljev, med njimi prefekt republike Salo Egio Maria Grax. -natck spremenili svoje dobičke v dolarje in da bi Združene države ščitile njih interesen. Sedaj se pogajajo v državnem sveta za zunanja trgovino ECA o vpra-šanjn jamstev, ki jih je treba nuditi zasebnim podjetjem. Ena oblika teh jamstev bi bilo zagotovila novim podjetjem, da bodo našli tržišča. V ta namen pripravljajo visoki funkcionarji program nakupa in zalog strateških surovin. Po tem načrtu, o katerem sedaj razpravljajo, bodo pooblastiti državni urad «Treasury Burea of Federai Snpply», da bo sprejemal dolgoročne obveznosti za nakup določenih količin teh potrebnih suroiin,ustvar. jal njih zaloge, ali preskrboval z njimi industrijo. Iz lega je razvidno da se četrta točka bodoče Trumanove politike vključuje v vojno hujskaško politiko vodilnih ameriških krogov, kajti pripravljanje zalog strateških surovin je bilo že v Marshallovem načrtu. Strateški cilji te četrte točke so torej popolnoma jasni. Na ta način bodo lahko Američani ustanovili svoja oporišča v vseh tako imenovanji «zaostalih» deželah. Etapa Marshallovega plana Ne gre torej za neko novo usmeritev ameriške ekspanziomatične pomike. Nikoli ne bomo dovolj poudarili, da je po koncu druge sve-• tur:ne vojne cilj te ekspanzije svetovna nadvlada in da je bil Marshallov plan od i'seija začetka sa- A meriske spekulante? ki so jih izgnali iz Kitajske? mislijo namestili v Afriki mo sredstvo za dosego te nadvlade. Evropa je za wallstreetske imperialiste le odskočno, deska. V zasuž-njenju Evrope, ki naj bi jim prinesla podporo starih evropskih vodilnih razredov, niso ameriški finančni mogotci videli le priložnosti, polastiti se evropske industrije, temveč tudi možnost posredno ati neposredno polastiti se preko svojih e-vropskih podružnic še neizkoriščenih naravnih bogastev kolonialnih ozemelj, ki so politično odvisna od evropskih velesil. Gospodarska osvojitev Evrope torej ni mogla bit: sama sebi namen. Hitlerjev primer nam to dovolj potrjuje. Pri tem je zelo značilno poročilo komisije Herter v poslanski zbornici. Poročilo obravnava vlogo ZDA v industrijskem razvoju Evrope in so ga sestavili za časa razpravljanja o ERP-u v kongresu. To poročilo priporoča ameriški vladi, naj vztraja na tem, da države vključene v Marshallov plan, široko odprejo svoja kolonialna ozemlja ameriški zasebni pobudi in da pij tem ne delajo nobenih razlik. Poročilo je torej že vnaprej napovedalo četrto točko Trumanovega govora. Zakuj skuša washingtonska vlada sedaj tako hitro uresničiti drugo etapo svojega načrta? Iz dveh razlogov. Prvič, ker misli, da lahko sedaj uresniči svoje načrte, drugič, ker je prisiljena k akciji pod dvojnim pritiskom kitajskih dogodkov in grozeče gospodarske krize. Vlada misli, da ima evropske maršalizirane vlade dovolj trdno v rokah, da ji ne bodo mogle odkloniti prostega dostopa do surovin v svojih prekomorskih ozemljih. Ameriška vlada lahko danes odkrito pove, kar še ni mogla pred dvema letoma, ko je bilo treba prikazati Marshallov plan kot nesebično pomoč brez vsakega imperialističnega nemena. Čas pritiska Poleg tega pa je vlada zaradi raznih okoliščin prisiljena, osvojiti sr važne položaje v kolonialnih ozem. [jih. Ona mora začeti akcijo, preden naraščanje demokratičnih sil v Evropi in osvobodilno gibanje kolonialnih narodov, okrepljeno po porazih Cangkajška, prepreči uresničenje ekspanzionističnih načrtov. V Franciji jih strašijo volitve v Grenablu na Kitajskem je Muc Tse Tung na reki Jang Tsel , Ameriška vlada hferati upa, da bo industrializacija «zaostalih» dežel omogočila njeni industriji najti izhodišča, ki jih začetek gospodarske krize zapira v Evropi. Predsednik Truman je na nekem sprejemu izjavil: «Ce bi lahko s pomočjo no- vega programa dvignili življenjsko raven azijskih narodov le za 2 odst., ne bi mogla ameriška industrijska proizvodnja več let niti zadoščati povpraševanju po dokončnih izdelkih». To nas spominja na izjavo nekega ameriškega industrijca, ki je za časa krize leta 1929. trdil, da bi bilo dovolj zdaljšati za 5 cm srajco 'vsakega Kitajca, pa bi ameriška tekstilna industrija cvetela. Zaostali kazalci v Beli hiši Tod« če ameriški kapitalisti mi siijo, da bodo našli v kolonialnih ozemljih več varnosti kot v Evropi (doslej so uporabili samo en milijon dolarjev od 200 milijonov ki jim jih je zajamčila ECA Za njihove investicije), bodo doživeli nova razočaranja. To pa zalo, ker bo ta nova faza Marshallovega plana pogtotiila prikrite pa tudi že odkrite interesne spore med ZDA in marša-liziranimi državami, zlasti Anglijo, katere trgovinski minister je pred kratkim izjavil, da ne bodo dobrodošle prošnje za nalaganje ameriških kapitalov, če bi to sovpadalo z angleškim štiriletnim načrtom: predvsem pa zato, ker se ta poskus kolonizacije pričenja ravno sedaj ko je kolonialni sistem v popolni krizi. Predsednik ZDA misli, da je v letu 1S90. Vse kaže. da so kazalci ur v Beli hiši mnogo zaostali! In gospod Truman se bo morda, kmalu prepričal, da «zaostale» dežele niso v zamudi, temveč, da je on zaostal za tokom zgodovine. 3 milijone brezposelnih v Ameriki Nevarnost krize v Ameriki pri-Iiaja vsak dan bolj do izraza. Dva najvidnejša znaka c nomske depresije sta rastoča brezposelnost jn rast cen. V decembru lanskega leta je bilo v Ameriki «samo» 1 milijon brezposelnih. Toda vladni statistični urad je moral že v februarju priznati da je število ljudi brez zaposlitve narasti« v kratkih dveh mesecih za 1 milijon 7QO.OOO ljudi in tako doseglo število 2 milijonov. V teku neke tiskovne konference Pa je vladni predstavnik moral priznati, da je brezposelnih bilo konec februarja kar 2 milijone in da njih število stalno raste. ■ To dejstvo je zaskrbljenost mnogih vplivnih Američanov odvrnil od zunanjepolitičnih zadev in jo obrnili na notranje probleme. Vladni organ Ewan Clague je izjavil, da ko bo število brezposelnih narastlo na 5 milijonov, bo nastopila v Ameriki kriza. NI J EC JiRAl CENKOVE SKIW lNOSU - Izbral si je „taiiko življenje44 Kravčenko je navaden izdaja-lec. Dezertiral jei ko so njegovi sodržavljan^ prelivali kri v obrambi skupnin interesov demokracije. Ko so naši delavci v najtežjih pogojih delal; orožje za našo armado, ki je bila tedaj na romunski meji, je nemški radio v vseh jezikih pozdravljal in hvalil Kravčenkove izjave. Nemško poveljstvo je izdalo manifeste in pozivalo sovjetske vojake, naj sledijo Kravfenkovemu zgledu. Zitina fiortova: Tri tedne je Je, odkar se poskušam | vživeti v Kravčenkovo kožo: to ni lahko. Dobro moram odpreti ušesa in ga poslušati ter oči in si ga ogledovati od vseh strani, toda mo/ mi vedno zbeži. Končno je prišel ing. Romanov, nato njegovi tovariši, potem še prejšnja Kravčenkova žena; sedaj lahka zgradimo Kravčenkovo notranjost. Nič več ni Kravčenkove skrivnosti. + ** Rad imam ing. Romanova. Silen je. Drži se za ograjo, stoji na široko, noge ploščate kakor mornar. Njegov pogled je jasen. Ko se Kravčenko, zadet v živo, požene proti njemu, da bi ga napadel, ohrani inženir svojo prezirljivo resnost. Poleg tega ima Romanov še poseben majhen gib roke, ki. jo drži razprto, kakor bi hotel streti komedianta kot podgano. Govori preprosto, toda zna poudariti nekatere besede, ko pripoveduje o Kravčen-kovi mladosti. «Ozračje male delavske četrti, kjer se srečajo zvečer mladi ljudje, ki iščejo velika bogastva...». L ORA SOCIALISTA j «D’Ora Socialista» 19. februarja v uvodnem članku: «Tržaško življenje se je zavrlo, ko je bilo mesto zaradi bridkih zgodovinskih dogodkov odtrgano od Matere Domovine». V isti številki v članku «Stranka, domovina delavski razred», pa pravi: «Za nas socialiste je najbolj velika in resnična domovina ves svet. Mi se čutimo brate z vsemi zatiralci (ali gre samo za tiskarski škrat?), branimo pravico in dostojanstvo vseh ljudi, rie verujemo v izbrane in v manj vredne, spoštujemo vse jezike in vere». Katera domovina je torej prava: Velika Mati. ali ves svet? Za «socialiste» sta. kašeor se vidi, dobri obe. Kakor pač kak njih pristaš izbere. Pa bodo še rekli, da ni zanje vse le «bottega»- Vaški petelin V tistem času, bila je vojna doba in pomanjkanje je Kravčenko že poskušal spraviti vse v začudenje s svojo eleganco. Rad se je babai pred nami, tovariši, s. svojimi uspehi pri ženskah in nam govoril o najbolj intimnih podrobnostih. Kakšna je bila najljubša tema njegovih razgovorov v tistih tež. kih časih? Njegova osebna ambicija in želja po lahkem življenju. To je tudi izhodišče vsega njegovega dela. Se danes, namaziljeni lasje in koketnost, ko vrže glavo nazaj, nam dajo sliko stremuharskega vaškega petelina. Lep je moral biti — za tiste, ki so jim všeč tipi argentinskih gigolov. Toda danes ima vrečice pod očmi — posledica nevjorških ponočevanj t.j. končno doseženega lahkega življenja. Prva umazanost Kravčenkova prva umazanost sega Ničesar več ne čutim do tega človeka, razen zaničevanja. Prosim bo. ga, da bj moji otroci ne imeli ničesar skupnega s svojim očetonii da bi ne bila še nesrečnejšai kol je Kravčenkova mati, ki je rodila takega izdajalca-. v leto 1928. ko mu je bilo ZI let. To je doba racionalizacije v Dnjeprope-trovskem. Vlada je podeljevala nagrade delavcem, ki so izboljšali delovne metode. Kravčenko je ukradel odkritje starega delavca Afananjeva, da bi stopil v ospredje ter da bi zbudil pozornost. To mu je spodletelo. Grmel je, klical komisijo za komisijo, poskusil je celo s silo! Cisto majhna nepoštenost, toda v njej je že videu avtor dela: «Izbral sem svobodo». «To ni neumen človek» je zaključil mirno Romanov «Zna igrati vlogo in predstaviti ...» Srečanje z Zino je bilo dve leti pozneje. To je bila laskava pridobitev zanj! Lahko si predstavljamo, da so poteze njegovega obraza - danes nekoliko zamaščene, vplivale na devetnajstletno dekle. Starši mladenke niso bili zadovoljni. «Moj oče je dejal, tla je bil neumen. Don Jaun», jv. povedala Zi n J. Kljub temu sta s« poročila. Toda kmalu so v zakonu pričeli nastopi. «Ni hotel imeti otrok» je pripovedovala Zina. «Dejal je, da ga bodo ovirali pri njegovi karieri, ki jo je moral napraviti pri inštitutu in dobiti visoko zaposlitev». Dve bistveni besedi: Neumni Don Juan, ki hoče za vsako ceno dobiti visoko namestitev. Preskočil bom vmesne dobe. Pri tri in tridesetih letih je bil Kravčenko obsojen na dve leti zapora zaradi nereda pri svojem delu in poneverbe 60:000 rubljev. To je čisto logična za njegovo osebnost. Odkupil se je, oprali so ga, (kar dokazuje, je poudaril Wurmser, na veliko ogorčenje belogardistov natlačenih v dvorani, da je sovjetsko sodstvo popustljivo). Romanov je ponovno srečal Krav-čenka v letu 1943 kot nižjega uradnika sovjetske trgovinske komisije v Wash'ngtonu. Velik skok «Vedno si bil idealist», je dejal Kravčenko. «Treba .je živeti za svojo zabavo. Treba je dobro živeti v A-meriki, biti sposoben ujeti vsaj milijon». Kravčenko je živel samo zase. Zatajil je tovariše, da se je šel lahko opijanit s kabaretnimi plesalkami. Njegovi nadrejeni so se naveličali in se odločili, da ga pošljejo Rusijo — kar je pomenilo, da mobiliziran in poslan na fronto. «Toda», je dodal Romanov, «živalski strah je imel pred fronto». Tako je Kravčenko dvignil ameriški tisk, izjavil, da je visok sovjetski funkcionar, ki je iskal svobodo itd. Taka je zgodba. Tak je mož-Kravčen-ko. V ponedeljek popoldne, na dan soočenja s*m sedel za Zino. Tedaj, ko se ji je Kravčenko približal, mi je bilo treba le malo nagniti glavo, da sem videl njegove oči v trenutku, ko so iskale njenih. Videl sem že take poglede. Kje? Spomnim se. Bilo je nedavno, na Montmartre. Oli koncu noči v Sans Sonči, Nenadoma kriki okrog nas. Razbiti kozarci. In v tem pogled: to je pogled zvodnika, ki hoče vplivati na deklico, ki se mu noče predati. Po. gled istočasno gospodovalen in proseč, umazan pogled zvodnika. Kravčenko? Ubogi mali zvodmk, kakor tisti, ki jih srečaš v Sans - So-ici, veste, mali krčmar kavkaške kleti, za. točišča belogardističnih Rusov, ki so izvolili «lahko življenj.!-». ROGER VAILLANW le caseeriieea iiafija... (Nadaljevanje s 1. strani) tevilko našega lista in še več. Toda zadostuje ze dejstvo, da je Jugosla-vja zahtevala Roatta kot največjega vojnega zločinca. Ta človek je danes v Italiji na svobodi, Toda ni samo on in našteti. Na svobodi je tudi krvnik slovenskega ljudstva na Tržaškem, požigalec narodnega doma, Giunta.Svobodno in neovirano j c delovanje izrazito fašističnih organizacij kot Movimento ^sociale Italiano, Uomo Qualunque in drugih, syobodno se stopnjuje fašistični teror firoti slovenski narodni manjšini v Italiji, kar nam dokazujejo nedavni dogodki v Gorici. Vse to dogajanje v Italiji od legaliziranih napadov na demokratične sile in do rehabilitacije na-jveč-jih fašistov ima primeren odsev tudi na Tržaškem ozemlju, katerega notranje razmere se posebno ne razlikujejo od razmer v Italiji. Celo vrsto vidnih fašistov so že oprostila tržaška sodišča od Paninija, Cocea-nija, Vaimarina do drugih manjših in kot v Italiji, sede tudj pri nas najboljši borei proti fašizmu v zaporu. V vidu bližnjih volitev prihaja v ospredje ponovno gonja s fojbami in gonja proti obdobju ljudske oblasti v Trstu po osvoboditvi s .strani jugoslovanske vojake. Tržaška neofašistična glasila od «Fiaccole» do «Giornale di Trieste» izlivajo Ves fašistični gnev, ki polni njihova bistva prati slovenskemu prebivalstvu Tržaškega o-zemlja in «Giornale di Trieste» se ne sramuje zapisati, da je to. kar so storili fašisti v Gorici, še vse premalo. Vprašamo se. ali naj bo to demokratična Italija, ki se skriva za plaščem zapadne demokracije. Ni. prav gotovo ni. 'To so najmračnejše sile italijanskega naroda, ki se v zadnji vojni niso ničesar naučile, katerih cilji so oni, ki jih Mussolini ni dosegel. KRONIKA V ladjedelnici Sv. Marka so pretekli teden skoraj na skrivaj splovili 3.600 tonsko motorno ladjo, ki so jo Združene jadranske ladjedelnice zgradile na svoj račun, da jo ob priložnosti prodajo. Ladja je brez imena in nosi Številko 1746. Zanimivo pri vsem tem Je, da ni bilo nobenih govorov in večjih ceremonij. Ladja pač ni bila zgrajena na račun ERP in za. to ni bilo treba reklame. Zaščitniki slovenske kulture se zavedajo svoje Šibkosti. Tako so v Devinu priredili Prešernovo proslavo in razširili vest, da bodo na njej sodelovali člani SNG, ker so vedeli, da bi se drugače le malo ljudi odzvalo. Res čudno, če pomislimo, da drugje preprečujejo nastope SNG. Pokrajinski svet je pristal _na povišanje plač in mezd uslužbencem javnih ustanov, hkrati pa je sklenil, da se morajo v ta namen zvišati trošarine. Potemtakem pač vedno plačuje le ljudstvo. ■Italijanski« listi so sprožili kampanjo, da bi tudi ezuli, ki tu le začasno bivajo, dobili redne osebne izkaznice. Na tiskovni konferenci pa so jim povedali, da bodo zanje veljavne stare Izkaznice, ki jih je izdala VU. V Ricmanjih so vidalijevci razbili občni zbor prosvetnega društva. Ker so v veliki manjšini, so se seveda v ta namen poslužili pretepa. Dopisnik «Dela» učitelj Kapelj, ki je menda slabih živcev, je pobegnil z zbora proti pokopališču, tako da ga je njegov šofer zaman iskal po vasi. Statistike pravijo, da je bilo 31. decembra 1948. v Trstu 275.628 prebivalcev. V mesto se je tekom leta priselilo 5212 ljudi, porok je bilo 2667, rodilo se je 3174 otrok, umrlo pa je 2866 ljudi, ki sta jih največ pobrala jetika in rak. To so uradne statistike, ljudje pa pra-vijo, da je v Trstu nad tristo tisoč prebivalcev. Vojaška uprava nadaljuje s svojo politiko povezovanja Trsta z Italijo. Izdala je namreč ukaz, po katerem ne bo za mnoge predmete več potrebno izvozno dovoljenje v Italijo. Uradne ure pri izdajanju osebnih izkaznic so nekoliko spreme-, nili. Sedaj poslujejo uradi od 8. ' do 13.30 in od 15. do 19.30 Razprava proti vidalijevcem, ki so nasilno zasedli prostore v stav bi Ciril-Metodove družbe, je bila zopet odgođena, -ker je odvetnik Braun, njihov zastopnik, oporekal veljavnost potrdil, ki so jih izdali Jugoslovanski uradi. Vidalijevci pač zastopajo isto linijo kot pristaši Giùnte, ki zanikajo vse, kar je jugoslovanskega. Mlade žene so zelo tvegana stvar. O tem se je prepričal Glicini uradnik Pasquale Jerman, ki je ob vrnitvi iz urada srečal sva jo 27-letno boljšo polovico na ulici z nekim «prijateljem» ter začel zaradi tega doma godrnjati. Zeno ie to tako razburilo, da je dom moža napadla s kuhinjsko sekiri co ter ga tako obdelala, da ga je merala policija peljati v bolnico Med STO-jem in FLRJ je bil sklenjen sporazum, ki urejuje te lefonske in brzojavne zveze ter promet poštnih zavojev do 2 kg. Trije tatovi so se namenili, da okradejo neko galanterijsko trgovino v ul. Giulia. Vlomili so skozi bližnji bar ter se ga tu tako nasrkall, da so začeli neprevidno razbijati vmesno steno. Tako jih je slišal nek stanovalec, poklical policijo, ki je spravila tatove na varno. Dva gojenca slovenske pomorske akademije v Piranu sta zapuš.iia svoj zavod ir, prišla malce pogledat v Trst. Ker je ravnateljstvo zavoda adgtvorno za svoje gojence, ju je pat poslalo iskat. No, tržaški icvclverski tisk si je že izmislil celotno «oznovsko» štorijo, ugrabljanje itd. Vse pač pride prav za volivno kampanjo. Na letališču v Ronkah se je pripetila letalska nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve: dva potnika in pilota. V BORBO ZA CELOTNE PRAVICE DELAVSTVA NE PA MOLEDOVATI ZA MILOSTNE DROBTINE Položaj delavcev v coni A Tržaškega ozemlja je zelo težak. Cene stalno naraščajo, z odpravo političnih cen pa so tudi živilske nakaznice zgubile vsako veljavo. Mezde in plače še zdaleč ne zadostujejo za kritje življenjskih potreb, saj znašajo komaj 80 odstotkov v primeri s plačami leta 1938 pod fašistično Italijo. Pri tem moramo pomisliti, da so tudi takrat italijanski delavci dobivali najnižje plače na svetu sploh, če izvzamemo morda delavce v kolonijah. Delavci dobivajo danes približno polovico tega, kar jim je potrebno za preživljanje družine. Razen tega pa moramo še upoštevati, da so mnogi delavci med vojno prišli skoraj ob vse in da so morali prodajati razne hišne potrebščine, da so si kupili na črni borzi tu pa tam kaj hrane. , Zaradi vseh teh pogojev obstaja med delavci in delodajalci dejanski spor, ki terja rešitve. Delavci morajo rešiti vprašanje svojega lastnega obstoja, kajti vsakdanje življenjske zahteve jih k temu stalno silijo. Zato se je začelo med delavci široko mezdno gibanje, kateremu se je pridružila zaradi pritiska od spodaj tudi Delavska zbornica. Delavci so od vsega začetka zahtevali prilagoditev mezd dejanskim živ- J NEDELJSKE MLADINSKE KONFERENCE Ijenjskim potrebam, sele kasneje je Delavski zbornici uspelo te zahteve omejiti na minimum in s tem dejansko koristiti delodajalcem, ki pač bodo po dolgih pogajanjih in cincanju pripravljeni vreči delavcem kako drobtnico. Drugače pač ne moremo imenovati zahtev Delavske zbornice in kasneje tudi E-notnih sindikatov, ki so se pustili ugnati v kozji rog. Točno preučene statistike Enotnih sindikatov dokazujejo, da je potrebnih povprečni družini za preživljanje kakih 60.000 lir na mesec. To niso nikake demagoške številke. Zahteva po mezdi, ki mora zadoščati za kritje osnovnih življenjskih potreb je združila v začetku vse delavce v enotno fronto in E-notni sindikati so tudi začeli agitacijo v tem smislu. Ceso kasneje sindikalne organizacije zaradi zgrešenega oportunizma te zahteve opustile, pa jih n; opustilo delavstvo, ki je pripravljeno enotno se boriti zanje. Zadnje zahteve Delavske zbornice in Enotnih sindikatov niso ni-kaka prilagoditev mezd dejanskim življenjskim zahtevam, temveč le mala sprememba mezd in plač, da se izenačijo z onimi, ki jih dobivajo kovinarski delavci in nameščenci v Italiji. To pa ni nobena rešitev lega osnovnega vprašanja, ki ostaja odprto. Delavski zbornici se je torej posrečilo okrniti revolucionarno ost te borbe in povleči za seboj tudi Enotne sindikate, kar se ne bi bilo smelo nikoli zgoditi. Delavstvo namreč globoko čuti ta problem, ve, da ga s polovičnimi ukrepi ni mogoče rešiti. To pa toliko bolj, ker italijanski delavci že dolgo časa zahtevajo, da se izboljšajo njihove mezde, medtem ko se Delavska zbornica tu šele bori, da se mezde tržaških delavcev izenačijo z njihovimi, ki ne zadovoljujejo več današnjim potrebam. Pri vsem tem je možno, da bodo delodajalci nekoliko popustili in izenačili tukajšnje mezde z onimi v Italiji, saj jim pojde taka špekulacija celo v račun, da lahko še enkrat pokažejo navezanost tržaškega gospodarstva na italijansko. Naloga Enotnih sindikatov je, da se uprejo raznim poskusom, skreniti borbo delavcev na stranpota. O-ni morajo podkrepiti delavske zahteve, ne pa jih ovirati. Vrniti se morajo k svoji prejšnji linij; in zopet odločno zahtevati popolno zaporo nad odpusti z dela. Zahtevati morajo tudi, da se mezde prilagodijo dejanskim življenjskim potrebam tržaškega delavstva ter se boriti proti poskusom zasužnjevanja Trsta z Marshallovim planom, Jasno je, da je treba za dosego takih zahtev enotnega nastopa vseh delavcev, treba je ojačati sindikalno fronto in gojiti onega borbenega duha, ki je vedno vodil vse akcije tržaških delavcev vse od leta 1902. Lepa prilika za krepitev borbenega duha, ki je glavni pogoj vsa- kega uspeha, so ravno volitve odborov v tovarnah, v katere morajo biti izvoljeni najbolj borben; delavci, ki so popolnoma predani delavski stvari. V tem pogledu ' so nam lahko za vzgled notranje komisije v Italiji, ki so bile vedno na čelu vseh delavskih borb. Ravno zato so sedaj industrijci izjavili, da jih ne bodo več priznavali, češ da uvajajo v tovarne prevratnega in revolucionarnega duha in da so šle preko svojih kompetenc. Borba delavcev ne bo lahka, ker imajo proti sebi vso združeno reakcijo, vse kapitaliste. Toda v vsej zgodovini delavskega gibanja opažamo, da so s; morali delavci vsako najmanjšo pridobitev priboriti z velikimi žrtvami. Ce se bodo vsi delavci združili, če bodo z Enotnimi sindikati na čelu vodili brezkompromisno borbo proti svojim razrednim sovražnikom, tedaj jim je uspeh zagotovljen. Industrijci se ne morejo in ne smejo več izgovarjati na minulo vojno, niti ne na obnovo industrije, ker so pretekla že štiri leta od konca vojne in imajo delavci končno pravico, do normalnega življenja. To je pač najmanj, kar morejo zahtevati. Upokojenci zahtevajo zvišanje pokojnin V Trstu je kakih 35.000 upokojencev. Od teh jih živi 27.000 v naravnost obupnih razmerah. Upokojenci INPS (socialno skrbstvo) dobivajo po 3300 lir na mesec, upokojenci INA pa samo od 25 do 1000 Ur na mesec; le malo pa jih je, ki dobivajo 10.000 in več lir. Upokojenci so dolgo časa molčali in prenašali svoje težke življenj, ske razmere. Vsakdo, ki pozna tukajšnje stanje, dobro ve, da ni mogoče s tremi tisoči Ur na mesec kupiti niti najpotrebnejšega, da ne govorimo o onih, ki dobivajo 1.000 lir na mesec. Sedaj so sindikalne organizacije načele to vprašanje in preteklo nedeljo imele dve skupščini. To seveda nikakor ni bilo prav, ker bi morali upokojenci nostopiti enotno. Na teh skupščinah so zastopniki upokojencev zahteva. U,*- da se pokojnine zvišajo, da dosežejo 10.000 Ur na mesec, za upokojence z družino pa na 12.000 do 13.000 Ur, da se bodo lahko vsaj skromno preživljali. Na skupščini Enotnih sindikatov v ul. Conti je podal poročilo o položaju upokojencev dr. Brocchi, tajnik odseka upokojencev ES. USTAVNOVNi kongres ZAM je začrtal mladini pravilno pol Po objavi resolucije IV so hoteli nekateri ljudje pretvoriti mladinsko organizacijo v slepo orodje Vi-dalijeve skupine in se je poslužiti kot sredstvo za odvračanje mladine od njene borbe. Mladinska organizacija v rokah teh ljudi ni bila več tista organizacija, ki se bori po začrtanem prgoramu ustanovnega kongresa Antifašistične mladine in kongresa delovne mladine, ampak le privesek Vidalijeve frakcije, ki ima v vrstah mladine samo apolitično vlogo. Vse delo mladinske organizacije zadnjih osmih mesecev je bilo le v pošiljanju resolucij v imenu «baie» raznim organizacijam v Jugoslaviji ali coni B z edinim namenom, da blatijo ljudsko oblast in obenem razbijajo enotnost mladine v Svetovni zvezi demokratične mladine. Prav zato so se v nedeljo zbrali mladincinakonferenci naše cone.V referatih, ki so jih imeli mladinci so obsodili delovanje nekaterih lju di iz mladinskega odbora, ki slabijo svetovno mladinsko protiim-perialistično fronto s tem, da z de-magoškimi gesli razbijajo v borbi prekaljeno ZAM. Mladinci so poudarili na tej konferenci, da bo zgodovina tako razbijaško delovanje obsodila, kot to po pravici zasluži. «Naš čas nam nalaga zgodovinsko poslanstvo da posežemo odločno in resno v borbo, ki je za nas in našo organizacijo življenj- ske važnosti. Utrditi moramo našo organizacijo v tovarni, na vasi in šoli, poglabljati se v marksistično literaturo, da bo uspešna borba proti imperializmu za naše najosnovnejše pravice, ki so naš cilj in pogoj, če hočemo, da bo naša mladina srečna in živela človeka vredno življenje». Posebno pozornost se posvetili na tej konferenci problemom delovne in kmečke mladine. Govorniki so poudarili, da se pri Zvezi antifašistične mladine ne bo dogajalo tako, kot pri Vidalijevi frakciji, ko proglašajo na sejah «odbora» mladinsko organizacijo kot prostor, kjer se mladina samo zabava. Oni odklanjajo razne referate, ki so bili in so še temelj ter gonilna sila mladinskega pokreta. Oni jih odstranjujejo in icapitulirajo pred stvarnostjo, izdajajo interese mladinske fronte in poskušajo ZAM likvidirati. «Tudi mi bomo dali mladini vse možnosti, da se zabava, vendar ne bomo nikoli stali na stališču, da so bile naloge, ki jih je imela naša organizacija pred resolucijo nepotrebne. Mobilizirali bomo delovno mladino v skupno borbo za- zahteve in plačila. Zaktivizirali bomo vso mladino, ki je spričo cepljenja mladinskih sil postala nedelavna». To je bil klic zastopnikov mladine z našega ozemlja. Sprejeli so delo za enotnost mladine kot častno obvezo v zavesti, da bodo tako najbolj koristili svetovnemu mladinskemu demokratičnemu gibanju in svetovnemu socialističnemu taboru. V nedeljo je zasedal v Kopru novoizvoljeni okrožni svet SIAU. Delegati so izvolili novi okrožni odbor. tovariša Beltram in Venturini pa «ta podala politično-gospodarsko in organizacijsko poročilo. Poročili in diskusija so pokazali, da je glavna naloga SIAU v Istrskem okrožju napeti vse sile za uresničenje go-sprxlarskega programa, podpreti ljudsko oblast, poglabljati in krepiti slovansko-italijansko bratstvo ter se odločno boriti proti vsem razbijačem enotnosti Okrožni svet je odobril dosedanjo politično linijo prejšnjega odbora in izrekel vodstvu svoje priznanje. SIAU se je močno okrepila. V organizacijo je pristopilo 4790 novih članov, volitev pa se j<* udeležilo 97 odstotkov vsega članstva. Sovraž-niki demokracije in vidalijevci so sicer napeli vse svoje sile, da bi volitve v odbore SIAU ne imele nikakega uspeha, pa so se jim vsi njihovi napori izjalovili. ZASEDANJE OKROŽNEGA SVETA SIAU V KOPRU Vse sile za uresničenje gospodarskega programa VJJ. VvJllIUJdlvLS SIAU, dvomesečno tekmovanje oi 15. avgusta do 15. oktobra, predvo livno tekmovanje in volitve same V dvomesečnem tekmovanju s< začeli graditi deset zadružnih dc inov, postavili tri spomenike pač Um borcem, popravili 216 km ces' 'obnovili 24 hiš in napravili 3 spori na igrišča. Pri teh delih je sodelf vaio 40.265 ljudi, ki so opravi 318.322 delovnih ur v vrednost 26.413.407 Ur. Qb zaključku tekme vanja je bilo proglašenih in nagr: jenih 212 udarnikov. Volitve so y odbore SIAU bil tudi velik uspeh. Od 127 vasi i mestnih četrti se jih je udeli žilo 47 volitev stoodstotno. Organ zacijsko poročilo navaja nato R' katere napake, ki so se pokazal pri delu ter nakazuje osnovne ni loge tajništev SIAU, ki morajo si stavjajati primerne delovne načrt v stkadu s položajem v posamezni krajih. Okrožni svet SIAU je sklenil, da je treba pritegniti v organizacijo vse one ljudi, ki sicer demokratično čutijo, v katerih pa še ni dovolj dozorela politična zavest. Te ljudi je treba s pravilno vzgojo usmerjati k delu za skupnost. Sovražnikom je treba preprečiti izkoriščanje usedlin fašistične vzgoje ter poskus cepiti prebivalstvo po narodnosti, čeprav ga vežejo isti interesi. SIAU se mora tudi v bodoče boriti za spoštovanje mirovne pogodbe in proti ysem poskusom imperialistov, da bi nas zasužnjili. Okrožni svet pa je predvsem postavil pred vse članstvo dolžnost vse večje aktivi-zacije za dvig proizvodnje in za izvrševanje vseh nalog ljudske oblasti na področju gospodarstva. Kot iniciator in organizator mora SIAU podvojiti sile in napore za uresničenje gospodarskega programa v tem letu na polju setve in na gradiliščih. Na vasi bo SIAU podpirala in dajala pobudo za gradnjo zadružnih domov in krepitev zadružništva ter razkrinkovala razbijače enotnosti in izkoriščevalce. Posledica tega bo dvig življenjske in kulturne ravni delovnega ljudstva, kar je eden glavnih ciljev SIAU. Iz organizacijskega poročila je bilo razvidno, da je SIAU. izvedla več akcij širšega značaja kakor: Kdo nosi odgovornost na slovenskih srednjih šolah v Trstu ? Patriotizem m affari Tržaška javnost se je svojtas zgražala nad špekulacijami in goljufijami z «Leginim» sladkorjem. Ta sladkor je namreč «Lega» dobivala carine prosto v mesto in ga delila svojim pristašem. Ker pa je za nekatere gospode njihov dobiček bolj važen kot «patriotizem», so začeli s tem sladkorjem trgovati. Ko je javnost zvedela za ta škandal, so imenovali za komisarja «Lege» čistokrvnega Italijana, tržaškega Madžara prof. Szombathelyja, da reši njeno čast. Ta je Jel pridno na delo in ni doslej še nič odkril, kar je razumljivo, saj se vendar pripravlja, jo volitve in je treba držati visoko moralo «Leginih» pristašev, ne pa jih trapiti s tako «materialnimi» malenkostmi, kot je vprašanje poneverb s sladkorjem. Javnosti pa je treba vendarle vreči majhno kost, da se malce potolaži. No, in grešni kozli so se našli med malimi trgovci, ki so sladkor kupili od patriotičnih gospodov. V ponedeljek je sedel na zatožni klopi prvi tak trgovec Francesco Coretti, lastnik trgovine jestvin v ul. Conti. Obtožili so ga, da je skupil od legašev nad 12 stotov sladkorja, nekaj kave in kakava. Obsodili so ga na 50.000 lir globe, ker ni plačal predpisanega davka (imposta sull'entrata). S to salomonsko razsodbo naj bi bil volk sit in koza cela. Ta koza je v tem primeru «Lega Nazio- Iz biltena kmetijske organizacije Federterra> ki je vključena v splošno italijansko zvezo dqla, je razvidno, da so V Italiji iz fondov EBP nakazali za izboljšanje kmetijstva okoli 70 milijard lir. Splošna zveza dela ie seveda načelno nasprotna Marshallovemu planu, ker je' njegov namen zasužnjiti vse evropsko in zato seveda tudi italijansko gospodarstvo. Ker pa je ta vsota že nakazana, se predstavniki delovnih kmetov in poljskih delavcev, kj so zastopani v posebni komisiji, bore da ne bi razni latifundisti in veleposestniki požrli vsega tega denarja, oziroma ga uporabili samo sebi v prid. Te fonde uporabljajo za izboljšanje pašnikov, živinoreje, kanalizacijo rek in hudournikov, priprav za namakanje, napeljavo žičnic, gradnjo hlevov in kmečkih poslopij itd. Pri nas se tudi mnogo govori o pomoči EBP kmetijstvu, toda naši kmetje nimajo »d tega nobene posebne koristi. Pri nas niso kmetje zastopani v nobenem odboru, ki odloča o uporabi in podeljevanju fondov za kmetijstvo. Enako kakor v Italiji, tudi naše ljudstvo dobro ve, da ima pomoč EBP politične cilje, ki pač niso v našo korist, in se ■ zato ne morejo navduševati zanjo. Dejstvo pa je, da pri nas trosijo ta denar in da bodo nekoč rekli, toliko in toliko smo dali za industrijo toliko za kmetijstvo itd. Zato je jasno, da se morajo v danih pogojih, kljub načelnemu odklanjanju lake pomoči, ki pomeni zasužnjevanje, naši kmetje in njih sindikalni predstavniki boriti, da bo ta denar Sel vsaj deloma dejansko v korist našega kmetijstva in ne le na papirju. Kmetijstvo V coni A Tržaškega ozemlja je vedno v slaben položaju, čeprav skušajo z raznimi sta. tistikami dokazati, da se je gospodarsko stanje občutno izboljšalo Število glav živine se je res nekoliko izboljšalo, toda nikakor še ni doseglo zadovoljive višine. Živinoreja pa je, poleg vrtnarstva v bližnji tržaški okolici, ena najvažnejših panog našega kmetijskega gospodarstva, saj je na primer mleko glavni vir dohodkov naših kmetov. Ravno zato bi morala VU podpreti naše kmete, da pomnože predvsem število goveje živine, ki je med vojno zelo padlo, V ta namen bi morali dajati podpore za gradnjo modernih- hlevov, gnojničnih jam, napajališč, izboljšanje pašnikov in travnikov, predvsem pa podpore za nabavo dobrih krav mlekaric in Plemenskih bikov. Res je, da so na-rpčiii iz Svice nakaj krav mlekaric Zaman so si v letošnjem letu starši prizadevali, da bi oblasti pri vojaški upravi odprle še nekatere slovenske šole za slovenske dijake, predvsem tehnične. Kljub obljubam, poskusnemu vpisovanju, kljub protestom je naše slovensko dijaštvo primorano — če hoče študirati doma — obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali trgovsko šolo. Toda celo te vrste slovenskih srednjih šol, ki bi lahko bile prvo-i rstne, so po osnovni krivdi VU pomanjkljive in lahko rečemo-sla-l>e. To nam dokazujejo uspehi, ki se kljub temu, da dijaki obiskujejo večinoma že četrto leto slovenske tole, niso dvignili. Vzrokov za slabe uspehe na šolah je več. Nekaj krivde nosijo za to dijaki sami, ki se ne zavedajo, da se le z resnim in vztrajnim učenjem lahko kaj doseže, ne pa s površnostjo in brezbrižnostjo. Velik del odgovornosti za neuspehe leži v samem učnem načrtu, ki je neživljenjski, kajti dijaki so, čisto naravno, umerjeni v prirodo, v tehniko in tega jim tržaške šole bore malo nudijo .temveč jih trpajo le večinoma z latinščino. Največjo odgovornost za neuspehe pa nosijo učitelji sami, oziroma Vojaška uprava. Čeprav je v Trstu dovolj strokovnih učnih moči s pedagoško izobrazbo, ki bi lahko z uspehom poučevali na slovenskih srednjih šolah, nastavlja vojaška uprava ljudi, ki s poučevanjem nikoli niso imeli opravka, ki zelo dobre pasme,' ki dajejo do 24 litrov mleka na dan, toda za te krave morajo kmetje plačati od 180.000 do 200.000 lir, kljub temu da prispeva kmetijski odsek VU pri nakupu s 30 odstotno podporo. Kako naj naš obubožan mali kmet, ki bi hotel obnoviti svojo živinorejo, razpolaga s tako visoko vsoto? Vojaška uprava bi morala na vsak način prispevati vsaj polovico za nakup teh krav mlekaric, ker Je mnogo kmetov, ki so imeli pred vojno več krav, sedaj pa nimajo nobene. Poleg vojne, ki Je zelo znižala stalež goveje živine, jq bil tudi pridelek sena dve leti zaradi hude suše zelo nizek; zato je moral kmet prodati iz hleva marskak rep, ker ni moggi kupovati sena po tako dragih cenah. Poleg podpor naj bi dajali kmetom za dvig kmetijstva in za gradnjo raznih gospodarskih poslopij tudi dolgoročna posojila po nizki o-brestni meri, kakor delajo v mnogih državah. Semena, škropila, gnojila in krma so tudi predragi in bi morala oblast in kmečki inšpektorat skrbeti, da bi kmetom dobavljali vse te stvari po znižanih cenah. Res je, da so dobavili kmetom nekaj sadik in trt brezplačno, toda to še ni dovolj. Važno vprašanje so tudi kmetijski stroji Na vsem Tržaškem ozemlju pod an-glo-ameriško VU sta namreč samo dva traktorja, ki služita v glavnem samo veleposetnikom, zaradi česar trpi obdelava zemlje. Jasno je, da je treba nabaviti večje število traktorjev, da se zemlja bolje obdela. Oblasti pravijo, da so sicer novi traktorji že prispeli, toda nihče jih še ni videl. V mnogih vaseh še nimajo vodovoda, v drugih električne razvetljave, napajališč za živino itd., drugod imajo slabo ceste. Za vge to bj morala poskrbeti oblast. Pravijo, da bodo dali na razpolago za obnovo in izboljšanje kmetijstva štiri milijarde lir. Toda denar se trosi, kakor se je žq dogajalo pri pogozdovanju, nenačrtno, q-ziroma ga naravnost razsipljejo. Za občinsko kmetijsko posestvo (A-zienda agricola comunale) potrosijo na primer kar 3.000.000 lir na teden. Sedaj kopljejo zanj celo vinograde, ker mislijo zgraditi veliko vinsko klet, to pa samo zato, ker hoče neki pazinski «esule», kj se je tam že pečal s takimi kupčijami, obnoviti pri nas svoje špekulacije. Res je sicer, da so pri delih na občinskem kmečkem posestvu zaposleni razni brezposelni delavci, toda te Hudi bi mnogo bolj koristno uporabili, če bi gradili koristna go- niti ne čutijo najmanjšega veselja do vzgoje ter nimajo najmanjšega pedakoškaga daru. Poleg vseh teh nedostatkov pa so mnogi izmed njih še strokovno kaj slabo podkovani, da ni čudno, če pri takih nproiesorjih» tri četrtine dijakov ne izdela razreda. Ne bomo osporavali duhovniku n. pr. da ne zna latinščine, tudi inženirju ne, da ne pozna matematike, pač pa smo prepričani, da niti duhovnik niti inženir ne bosia znala podati snovi tako, da bi postala dijakom razumljiva, da bi vzbudila v njih zanimanje, kar je oboje predpogoj za uspeh. Poleg tega dvomimo, da imajo ti ljudje, h katerim lahko prištejemo še juriste, bančne uradnike in podobno, pravilen odnos do dela, v katerega so padli in ki je nujno potreben za uspešno učenje. Vsi ti ljudje so vstopili v šolo, ker so v njej našli po zaslugi VU zaposlitev. Ce bi jih Vojaška uprava namestila kje drugje, bi jim bilo to čisto vseeno, gre jim samo za to, da si služijo svoj kruh, pa čeprav je to njihovo kruhoborstvo na škodo slovenski mladini, ki toliko let ni i-mela možnosti, da se šola v svoji materinščini in bi zato morala biti prav vzgoja mladine vsakomur izmed nas najplemenilejše, pa tudi najbolj odgovorno delo. Za uspeh v delu je potrebna ljubezen do poklica. Kdor si je že v srednji šoli izbral za svoj poklic vzgojo in poučevanje, si ga je izbral zato, ker je čutil nagnjenje do njega. Skozi vsa leta visoke šole je potem rasici v tem, si izpopolnjeval, ne le svojega strokovnega-znanja, temveč se je tudi poglabljal v vzgojna vprašanja. Vzporedno s tem je rasila v posamezniku ljubezen dò poklica in mladine,; ki, ga je tudi privedla do tega, da si je zbral tako življenjsko pot. Tak vzgojitelj in profesor lahko potem mladini res nekaj nudi, jo vzgoji in izobrazi. Ce pa stopi na katereder «profesor», ki ni nikoli mislil na to, da bo učil, ker ga pač to ni veselilo, ki morda niti tiste snovi, ki jo mora poučevati, ne obvlada, tedaj je čisto jasno, da dijaki, ki sede v klopeh pred njim, ničesar ne odnesejo od njegovih «predvanj», ki so često res le suha predavanja, ki jih mnogi izmed dijakov niti ne razumejo in jim zato ne slede in ki se vrste uro za uro, vse dokler ne pride semester. In takrat se prične z izpraševanjem vse snovi celega semestra ter se z dvemi, tremi vprašanji oceni dijakovo delo več mesecev — čisto jasno, da nepravično in neobjektivno. Srednješolske dijake mora profesor voditi, jim težje stvari tudi dvakrat razložiti, Jih s ponavljanjem prisiliti, da se od ure do ure pripravljajo, kajti profesor se mora vendarle zavedati, da ima pred seboj mlade ljudi, ki jim je treba zavest o dolžnosti šele vzgojiti. Jasno je, da se ljudi, ki so navadni kruhoborci in ki jim poleg tega ni mar duševna rast naše mladine v Trstu, ne morejo vživeti v duše teh mladih ljudi, se jim ne morejo približati in zato tudi ne morejo spođarska poslopja in obnovili mnoge poškodovane kmečke hiše, ki se vedno čakajo popravila. Kmetje tudi še vedno zaman čakajo''da se jim izplača odškodnina za vojno škodo na poljih. Zadnje čase so jim začeli izplačevati škodo, ki so jo povzročili novozelandski, angleški in ameriški vojaki. Rešenih je bilo okoli 600 prošenj mnogi kmetje pa še vedno čakajo na izplačilo, zlasti oni. ki so baje prijavili škodo prepozno. Kakor smo že dejali, se ne sme denar, ki je namenjen za kmetijstvo, trošiti kar tjavdan. Razni ve-leposetniki že spletkarijo, da bi bil ta denar potrošen samo v njihovo korist. Pa se to prepreči in da bo denar res uporabljen v prid kmečkega ljudstva, morajo biti tudi kmetje zastopani v komisiji, ki odloča o njegovi uporabi. Sicer se bodo ustili o veliki pomoči kmetijstvu, kmetje pa ne bodo imeli od tega Prav nič. Tu ne gre za nobeno miloščino, saj so oblasti dolžne podpreti napore za izboljšanje kmetijstva, ki lahko mnogo prispeva k preskrbi tržaškega prebivalstva in k izboljšanju vsega tržaškega gospodarstva sploh, imeti nobenega pozitivnega vpliva na njihovo vzgojo. Dokler bodo na slovenskih srednjih šolah učili taki nepoklicni in strokovno neusposobljeni ljudje, toliko časa naših šol ne bomo mogli dvigniti na tisto raven, na kakršni so danes vse šole v Jugoslaviji. DELO V RAFINERIJI OLJ “AQUILA" Rafinerija mineralnih olj «Aquila» je qdino podjetje, ki je preteklo leto imelo dovolj dela, vsaj tako pravi poročilo uprave. V rafineriji so preteklo leto predalali 580 tisoč ton surovega olja, ki je prišlo v Zavije iz inozemstva. To število predstavlja 27 odstotkov vsega lanskega dovoza po morju. Predelava surovega olja je dala 430.000 ton raznih destiliranih proizvodov, ki so predstavljali 50 odstotkov vsega pomorskega odvora. Za odvoz po suhem pa so v ta namen uporabili za 8700 železniških vozov in 2350 avtocistern. Podjetje misli modernizirati stroje in opremo in je v ta namen že dalo naročila ameriškim podjetjem. Obnova pojde na račun ERP, kar pomeni da pojde ameriški denar zopet nazaj v Ameriko. Zanimivo je pri tem priznanje, da bo po -moderniziranju naprav narasel 'izvoz v Avstrijo, Svico, Češkoslovaško im Jugoslavijo, torej v zaledje. Nove pristojbine tarejo naše branjevke Med branjevkani je nastalo v zadnjem času veliko nezadovoljstvo. Oblast- v Italiji so izdale določbo, po kateri morajo mali trgovci in branjevci pri nabavi blaga pri trgovcih na debelo plačati od vsakih 100 lir tri lire pristojbine, ki jih je treba v obliki kolkov prilepiti na račune. To določbo so raztegnili tudi na Tržaško ozemlje, kot pač vsakikrat, ko sklenejo ne. kaj v Rimu, kar gre na škodo ljudstva. Ce je namreč kaka določba v korist ljudstva, tedaj hite trditi, da je Tržaško ozemlje neodvisno od Italije. Potemtakem bi morale branjevke povišati cene sadju in zelenjavi, ki jih prodajajo, kar bi pomenilo, da bi še manj prodale. Zaradi velike brezposelnosti pa branjevke itak že malo prodajo. Kupci branjevk namreč v glavnem niso gospoda, temveč delavske in uradniške družine. Med branjevkami je bilo nastalo razburjenje še lani, ko so jim zvišali obdavčljive zneske. Takrat so večini branjevk zaračunali 4 odstotni davek od 1.500.000 lir na leto, kar pomeni, da naj bi branjevke prodale na leto za tako vsoto sadja in zelenjave. Po teh računih bi morale plačati 60.000 lir davka na leto (IGE-Imposta generale sull’entrata). Branjevke so se temu uprle in po svojih sindikalnih zastopnikih (skoraj vse sc včlanjene v Enotnih sindikatih) dosegle, da so jim obdavčljivo vsoto na splošno znižali na 800.000 lir, To je bilo lani. Sedaj pa je njihov položaj mnogo slabši, ker prodajo vedno manj sadja in zelenjave ravno zaradi že omenjenih vzrokov. Pri sadju in zelenjavi zaslužijo velike vsote samo trgovci na debe. lo, kjer si morajo branjevke v glavnem nabavljati blago. Branjevke imajo namreč le majhen odstotek dobička. Pri tem pa je treba upoštevati, da morajo kupovati blago, z zaboji vred in seveda plačati vse kot čisto težo, da se sadje posuši in segnije itd. Mnogo branjevk je zato tudi zelo zadolženih pri veletrgovcih. Sedaj pa je prišlo še to novo obdavčenje v obliki kolkov na račune, tako da se davek zviša od prejšnjih 4 na 7 odstotkov. Branjevke so se temu seveda uprle in so pripravljene tudi stavkati, če se ne najde kaka rešitev. Sindikalni zastopniki so zaradi tega vprašanja šli k višjemu upravitelju financ VU in mu obrazložili položaj branjevk. Ta jim je obljubil, da se bo za stvar pozanimal in skušal doseč; vsaj delno znižanje nove dajatve, čeprav bo to zelo težko, kajti zakona da ne more spremeniti. Cvetke iz tržaških listov DEMOKRACIJA «Demokracija» 18, februarja piše: ...«še prav posebno nas veseli ugotovitev, da so slovenski ravnatelji še celo manj plačani nego njihovi italijanski kolegi iste stopnje». Res, lep patriotizem! Tako jim je pri srcu usoda slovenskih šolnikov, da so prav srečni, če morajo stiskati pas... Pa še pravijo da niso hlapci. V isti številki: «Nedeljski dogodki v Goricj nas silijo k besedi». «Demokracija» je torej spregovorila, ker je morala. Zakaj pa je morala, če vlada pri nas «demokracija»? Prisiljene stvari namreč niso dobre. Torej ni njena beseda iskrena, ampak izrečena le iz oportunizma, češ kako branimo slovenstvo! Le čudno, da so bili gospodje v Trstu naravnost počaščeni, ko je šel na njihovo Prešernovo proslavo ško} Santin, zagrizeni preganjalec Slovencev. «Fiaccola» 17. februarja v članku «Italia, unità!»: Tržaški občinski svetniki bodo v glavnem mestu Julijske krajine v Trstu zastopali tudi Istro, Reko, Zadar in otoke! Zakaj pa naj ne bi predstavljali še Nice, Tuniza, Savoje avtonomne province Ljubljane in neodvisne države Hrvatske? Saj vendar njih pregovor pravi: «L’appetito viene mangiando». Ista številka piše o Mindszen-tyju in pravi, da je neki ameriški osebnosti, preden se je vrnil na Madžarsko, izjavil: «Vračam se na Madžarsko da se dam pribiti na križ». Kakor vse kaže Mindszenty raje žiiH in se je pred sodiščem, ponižno pokesal. Za cerkev je to res žalostno, ampak mučenišlva menda ni več moderno. DELO O Koroški piše: «Zarubin, predstavnik SZ, pa se še ni izjasnil v tem vprašanju .misli Koroške meje), čeprav so vsi jugoslovanski listi in predvsem pa tukajšnji protisovjetski «Primor, ski dnevnik» zagnali velik hrup, ko je zahteval tudi zasliševanje jugoslovanskega predstavnika, ki se te dn; mudi v Londonu. Sovjetski delegat pa ni pokazal, če jo za ali proti zahtevam jugoslovanske vlade o meji med Jugoslavijo in Avstrijo. «Delo» torej dromi o upravičenosti jugoslovanskih zahtev in med vrstami kaže, da bi utegnile biti te zahteve «šovinistične» ter pnikrito upa, da jih Sovjetska zveza ne bo podpirala. Pa si še upa nositi naslov glasila OF. Razumemo jih prav dobro, težko jim ja namreč požreti dejstvo, da so bili nasprotni «Koroškim večerom», usoda slovenskega ljudstva rn jim. -n deveta briga. Ja Ifoce £i&eka vet » *'Ywrr»*,-fc*/ro* «r.iarrvxn». « «Voce libera» 21. februarja: «Dimitrios Paparigas, član grškega politt^foja in osebni prijatelj generala Markosa se je obesil v celici atenske ječe s svojim pasom. Niso znani razlogi, ki so ga privedli k samomoru». «Voce libera» je pa res velika žaljivka. Komunist Paparigas je v fašistični Grčijivječi, ga mučjio in pričakuje proces'’, na katerem ga čaka pač gotovo smrtna obsodba. No, za bistre kvalificirane novinarje je vzrok «samomora» neznan, seveda, ker so ga v ječi umorili. Stvarno pomoč kmetijstvo ne pa obljub in neodgovornega razsipanja denarja Razprava o proračunu v ljudski skupščini LRS KRONIKA * LR Srbija je imela svoje izredno lasedanje z razpravo o predlogu proračuna za leto 1949, ki so ga poslanci soglasno sprejeli. * Jugoslovanski rudarji so poslali Češkoslovaškim rudarjem ob nesreči v rudniku «Dubrava» sožalno brzojavko. * Ameriški komite za pomoč Jugoslaviji, ki ga tvorijo jugoslovanski izseljenci, je poslal v domovino poleg že prej poslanih desetih še tri kamione, v katerih so urejene potujoče klinike. Ti kamioni so že na notu v najoddaljenejše kraje v Srbiji, da tam, kjer ni bolnic, izvedejo zdravstvene preglede in zdravljenja. * V Mariboru, industrijskem mestu Slovenije so odprli že šest jasli. e« Mladi znanstvenik inž. Aleš Strojnik, asistent fizikalnega inštituta v Ljubljani, je skonstruiral posebne aparate za preizkuševanje možganskih in srčnih struj, ki bodo služili pri postavljanju diagnoz, pri duševnih obolenjih ter za ugotavljanje inteligence. * V Makedoniji deluje 225 kmetijsko obdelovalnih zadrug. * Lojze Matelič, je izdelal prvi pisalni stroj iz domačega materiala in je to prva tovrstna originalna domača konstrukcija. * V ljudsko čitalnico v Celju se je že prva dva dni po ustanovitvi vpisalo čez 100 bralcev. Čitalnica ima poleg knjig 90 revij in časopisov. * Frontne brigade Bosne in Hercegovine so nudile gospodarskim podjetjem pri izpolnjevanju njihovih planskih nalog znatno pomoč. Samo v junuarju je delalo 213 prostovoljnih brigad z 18.779 brigadirji. * Člani Ljudske fronte mesta Reke bodo delali letošnje elto pri gradnji avtomobilske ceste Beogrsd-Kan-trida. Dalje so se obvezali, da bodo pogozdili 30 ha goličav ter zbrali 20 vagonov odpadkov za industrijo. Pretekli teden je imela Ljudska skupščina LRS svoje drugo izredno zasedanje, na katerem so poslanci poleg drugega sklepali o predlogu za državni proračun za proračunsko leto 1949 skupno s predlogom finančnega zakona na državni proračun za leto 1949, ki ga je na podlagi 61. člena ustave predložila Ljudski skupščini LRS vlada LRS. Odbor za gospodarski načrt in finance je soglasno sprejel predloženi predlog državnega proračuna in finančnega zakona ter oboje predlagal Ljudski skupščini s predlogom, da ju sprejme in uzakoni. Osnovne značilnosti graditve socializma v LRS Predsednik vlade Hiha Marinko je v svojem govoru dejal, da se proračun za leto 1949 razlikuje od lanskega, ker se mora naslanjati na zvezni proračun, ki odreja višino izdatkov in dohodkov poedinih republik. V tretjem letu petletke mora biti v gospodarstvu Slovenije težišče težka industrija, elektrogospodarstvo, rudarstvo; prav tako pa se mora dvigniti skrb za poljedelstvo, da bi čim bolj ira čim hitreje mogli zadovoljiti potrebe prehrane naglo naraščajočega industrijskega in mestne- ga prebivalstva ter pospešiti gradnjo stanovanj ter drugih objektov za dvig’ življenjskega standarda. Z izgradnjo mnogih strojev doma, Jugoslaviji ne bo treba izvažati kmetijskih izdelkov za nabavo takih strojev. Cim manj bo Jugoslavija izvažala kmetijskih pridelkov, čim bolj bo dvignila kmetijske proizvode, tembolj se bo dvigal življenjski standard vsega prebivalstva. Po teh načrtih ima IRS v proračunu za leto 1949 visoko postavko za kmetijstvo, t.j. 612 milijonov. Za družbeni standard je določenih skupaj 995 milijonov, od tega samo za stanovanja 473 milijonov. Vsak posameznik se mora zavedati, da je Jugoslavija prisiljena graditi si sama socializem. Nihče, niti še tako trda gonja proti Jugoslaviji ne more zmanjšati njenih stvarnih uspehov, ki jih morajo delovne množice le še dvigati; dvigati Pa tudi svojo politično zrelost, izobrazbo in samozavest, da bodo široke množice v gospodar-sih ukrepih in njihovih uspehih spoznale temelje socialistične družbene ureditve. Stvarnost gospodarskega načrta Minister za finance Zoran Polič je pred podrobno obravnavo proračuna za leto 1949 govoril o realizaciji proračuna za leto 1948, ker lanski proračun dokazuje realnost finančnega letnega proračuna kot dela vsega petletnega načrta. Proračun za leto 1948 je znašal v celoti 4.818.675.000 dinarjev izdatkov in prav tako dohodkov. Pri dohodkih pa je bil plan dohodkov izpoljen s 135 odst. V ta višek je vključen tržni dobiček lokalnega gospodarstva, ki predstavlja v letošnjem proračunu samostojno postavko. Na podlagi tega pozitivnega finančnega zaključka je postavljen proračun za leto 1949, ki znaša skupaj s finansiranjem investicij podjetij 6.084.200.000 dinarjev. Dohodki v letu 1949 izvirajo iz tržnega dobička, lokalnega gospodarstva ter iz davkov. Izdatki pa so: investicija za kapitalno graditev in družbeni standard 1.290.900.000 dinarjev, t.j. 36,9 odst. vseh izdaikov. Izdatki za prosveto in ljudsko kulturo znašajo 1.060.545.330 dinarjev, Novi stanovanjski bloki za delavce in nameščence Litostroja V četrtek je zasedal plenum glavnega odbora OF Slovenije, na katerem je govorit tov. Janez Hribar o vlogi OF v razvoju zadružništva na vasi, tovariš dr. Marjan Brecelj, pa Je podal poročilo o delu Osvobodilne fronte v letu 1948, o volitvah in organizacijskih vprašanjih. Graditev socializma odpravlja revščino in zaostalost vasi Slovenski kmetje vedno globlje spoznavajo ter občutijo, da je napredno zadružno gospodarstvo tisti temelj, na katerem sloni izgradnja socializma. Kmečke množice pa se morajo zavedati, da izgradnja socializma ni odvisna le od tehničnih sredstev, temveč predvsem od revolucionarne za vesti posameznikov. Naloga OF je, da to revolucionarno zavest v kmečkih množicah dviga, naloga aktivistov OF je, da kmetu pravilno razlagajo pomen zadružništva, da bodo razumeli, da država podpira in krepi zadružništvo, ki izboljšuje življenjske pogoje kmečkih delovnih množic ter da se bodo v zadružno gospodarstvo po tem . prostovoljno vključili. OF mora prav tako v interesu kmeškib množič razkrinkavati lažne govorice reakcije o slabih uspehih skupnega gospodarstva, o odlaganju gradnje zadružnih domov na čase, ko bo na razpolago že mnogo strojev itd. Na konkretnih primerih pojasnjujejo aktivisti OF kmečkim množicam, da so agrarna reforma, ustanavljanje prodajnih zadrug In knječkih obdela valnih zadrug, organiziranje traktorske službe, vezane cene, uredbe o odkupih pridelkov ščitile male kmete in tako omejevale špekulacijo kulakov in kapitalističnih elementov na vasi. Do danes so imele kmetijske zadruge na vasi predvsem trgovinski značaj, delokrog se pa v zadnjem času širi, tako da kmetijske zadruge vršijo svojo dejavnost posebno v bližini večjih- mest In industrijskih središč. Cim bolj bo razgibana delavnost kmetijske zadruge, tem večja aktivnost celotnega zadružnega delovnega članstva se bo v vasi razvila. Kmetijske obdelovalne zadruge so dosegle velike uspehe. V nekaterih zadrugah so družine z več delovnimi člani zaslužile na leto OF V BORBI ZA socializacijo 'vasi poleg brane tudi 40 do 7# tisoč dinarjev Poleg tega pa so dobivali zadružniki na račun zadruge zdravstveno pomoč, primerno so bili poskrbljeni starci in otroci, zaščitene so bile noseče žene. Kljub dobrim uspehom kmečkih obdelovalni li zadrug pa morajo fron-tovci prikazati kmečkim ljudem, da bi bil njihov zaslužek še večji, če bi se zadruga gospodarsko razširila. Naloga Osvobodilne fronte je tudi, da pomaga zadružnikom premagovati vse težave. Zato morajo biti vsi politični aktivi v neprestanem stiku z vsako posamezno zadrugo. S političnim proučevanjem in poglabljanjem bodo aktivisti v OF premostili vse težave in privedli kmetijsko zadružništvo na tisto stopnjo, da bo najkrepkejša opora socialistični Jugoslaviji. Vrste OF strnjene kot še nikoli Organizacijski sekretar dr. Marjan Brecelj je s statističnimi podatki potrdil enotnost in veliko aktivnost slovenskega ljudstva. Ob koncu lS4g. leta je bilo v Sloveniji 618.125 članov OF, ki so v preteklem letu naredili 27,926.534 delovnih ur. Prostovoljnega dela se je udeležilo 1,752.148 ljudi, ki so opravili dela v vrednosti 388,511.595 dinarjev. Organizacija OF ima 751 študijskih krožkov, katerih se udeležuje 16.689 trontovcev. Ljudska mladina Slovenije je v letu 1948 pomnožila svoje vrste za 19.50» članov, tako da Jih šteje zdaj 135.869 članov, t.j. 74,58% vse slovenske mladine. AFA Slovenije vključuje v svojih vrstah 369.435 članic. 1.160 žena le funkcionark v kmetijskih zadrugah. Žene, vključene v svojo organizacijo so opravile 2, 646.32g delovnih ur. Enotni sindikati Slovenije imajo v 1985 podružnicah 255.988 članov, izmed katerih je bilo v treh letih 19.177 udarnikov, Naloge OF ostanejo tudi v letu 1949 nespremenjene, le poglobiti morajo frontovci te naloge, da bo enotnost v vrstah pripadnikov OF krepka kot do sedaj, da bodo prav vsi prispevali čim več in čim hitreje h graditvi socialistične domovine. Na osnovi referatov je sprejel glavni odbor OF resolucijo Plenum glavnega odbora OF Slovenije v celoti sprejema ugotovitve IX. plenarnega zasedanja CK KPJ o politiki socialistične preobrazbe kmetijstva in o pospeševanju kmetijske proizvodnje, o oblikah in tempu razvoja kmetijskega zadružništva, o nalogah ljudske fronte in vseh ljudskih množičnih organizacij v borbi za zmago socializma na vasi. Plenum GO OF Slovenije nalaga vsem organizacijam OF, da osvoje resolucijo plenuma CK KPJ, da seznanijo z njo svoje članstvo, da vložijo vse svoje sile in zagotovijo pravilno izvajanje te resolucije v fronti na vasi. Sklepi plenuma CK KPJ ne pomenijo ne- Kafboljšl otihorl OF v SHovanfoi nagrajeni V medmestnem tekmovanju republiških glavnih mest si je priborila frontna organizacija mesta Ljubljane trikrat prehodno zastavo Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Prostovoljci mesta Ljubljane so ' s 3,500.009 prostovoljnimi delovnimi urami ustvarili vrednost 50 milijonov dinarjev. Izvršni odbor LF Jugoslavije izreka mestnemu odboru OF priznanje in pohvalo ter kot nagrado da knjižnico s 1000 knjigami. Izvršni odbor OF Izreka okrajnemu odboru OF Sežana pohvalo in mu dodeljuje za nagrado osebni avtomobil, za pet najbolj osnovnih organizacij v okraju pa po 50 knjig, radioaparat in letno naročnino za pet revij, ker je okrajni odbor OF Sežana v političnem in organizacijskem utrjevanju OF dosegel najboljše uspehe. kar je za 28 odst. več kot v lanskem proračunu. Za socialno in zdravstveno zaščito 954.623.924 dinarjev, tako da znaša povečanje tega proračuna v primeri z lanskim 11.3 odst. V proračunu državne uprave sc izdatki povečajo letos za 37 odst. Ta povišek gre na račun povečanja administrativnih aparatov. Pravilno je, da število administrativnega osebja pada, da se lahko to vključi v proizvodnjo, upravno silo pa mora nadomestiti elan in požrtvovalnost administrativnega kadra. V ta proračun je letos vnešeno, tudi vzdrževanje cest in cestarjev. FLRJ-gospodarska celota Uspehi v preteklem letu so pokazali vso realnost gospodarskega načrta. Po teh izkustvih lahko sklepamo, da so tudi postavke letošnjega proračuna pravilno in realno postavljene. Z izpopolnitvijo proračuna bo LRS doprinesla velik delež za izgradnjo socializma v skupni državi. Predsednik planske komisije Sergej Kraigher je poudaril, da predstavlja Jugoslavija gospodarsko celoto, zato mora biti proračun LRS sestavni del zveznega proračuna. Linija, ki je bila postavljena na zadnjem plenumu CK KPJ ža izpolnjevanje petletke, mora predstavljati prav tako osrednjo linijo republiškega proračuna. Zato se mora republiška industrija po prehodu premogovnikov in elektrogospodarstev v zvezno težko industrijo, koncentrirati v proizvodnji za široko potrošnjo. LSR mora kot ostale republike vložiti vse napore v to, da se FLRJ preobrazi v industrijsko agrarno, socialistično državo, ki ne bo odvisna od nikogar in ki bo sposobna zagotoviti visok standard vsem svojim delovnim ljudem. Preusmeritev industrije LRS Minister za industrijo in rudarstvo in podpredsednik vlade dr. Marjan Brecelj je ugotovil, da doseza industrija v Sloveniji velike uspehe, ker odgovarja posebnim prilikam in se tako _ preusmerja n.pr. kovinska industrija, v fino mehaniko, steklarska izdeluje steklo za laboratorije, razne optične istrumente itd. Socializacija kmetijstva Minister za kmetijstvo inž. Jože Levstik je na proračunski razpravi poudaril, da so se kmetje v letošnjem letu vse bolj vključili v napore za rekonstrukcijo kmetijstva, da je borba delovnih kmetov dobila tudi popolnejšo organizacijsko obliko. V letu 1948 je bilo ustanovljenih preko 1200 zadrug, ki so zgradile 243 zadružnih domov, v gradnji pa jih je 286. Velike investicije, ki so predvidene v proračunu za leto 1949 za kmetijstvo 30 P°l«2 investicij v državni socialistični sektor namenjene kmetijskemu zadružništvu. Poleg tega so velike postavke namenjene raznim melioracijskim delom v Prekmurju, v okolici Ljubljane ter dokončni melioraciji Lijaka. Pospešen razvoj kmetijstva zahteva ogromi o število kadrov, ki bodo strokovno obvladali kmetijsko tehniko in ki bodo dobri organizatorji socialistične proizvodnje in socialističnih na. činov dela. Zato so v okviru kmet jske ga ministrstva organizirali nove šole ter tečaje za kvalificirane poljske delavce, zadružnike, Inštruktorje kmečkih obdelovalnih zadrug itd. Poročila ostalih ministrov O gozdarstvu, ki predstavlja večino jugoslovanskega in še posebej slovenskega izvoza je govoril minister Tone Fajfar. O trgovini in preskrbi minister Jože Borštnar, minister za delo Ivan Regent o zaposlitvi delovne sile, dr. Jože Potrč o šolstvu in ljudski prosveti, dr Marjan Ahčin o skrbi za ljudsko zdravje: minister za komunalno gospodarstvo Lidija Sentjurc o nalogah ljudskih obdorov v lokalnem gospodarstvu. Predsednik kontrolne komisije LRS Viktor Avbelj je v svojem govoru analiziral dela posameznih panog, opo. zoril na napake, ki so se dogajale v prejšnjem letu, vendar pa poudaril, da uspeh preteklega leta zagotavlja, da bodo najširše množice tudi letos vložile vse napore v izgradnjo socializma. Dokazali bodo ponovno z dejstvi pravilnost politike KPJ, ki pod vodstvom Tita vodi jugoslovanske narode v srečnejšo bodočnost, o O o Po končanih razpravah o proračunu je Ljudska skupščina soglasno odobrila predlog o proračunu za leto 1949, OBISK V SOVJETSKI TOVARNI “SRP IN KLADIVO44 Ce vstopiš prvič v veliko sovjetsko tovarno ,je kakor da bi prvič prišel v mesto, ki ga ne poznaš, najprej si ves osupnje^ nato začenjaš polagoma razumevati pomen raznih stvari, navdušiš se za kak oddelek in občuduješ presenetljive uspehe drugih oddelkov. Bilo je okoli ene urg popoldne nekega meglenega dne konec preteklega leta, ko smo vstopili v tovarno «Srp jn kladivo» v Moskvi; livarji in delavci iz valjarne so ravnokar izmenjali posadke. Takoj so nam povedali, da so tisto jutro v oddelku številka 1. Martinovih peči livarji Timoteja Gra-deskova odlili količino izvrstnega jekla eno uro in 46 minut pred določenim rokom. To je bil prvi rezultat socialističnega tekmovanja, o katerem smo čuli neposredno od delavcev. Rezultat tega tekmovanja ni le v tem da se doseže največji uspeh, temveč iodi v trajni izmenjavi izkušenj, malenkostnih opazk in misli, ki si jih izmenjava vsak livar s svojim tovarišem pri delu. Ko smo šli skozi razne oddelke, od peči do peči med vzplapolava-njem ognjenih zubljev in grmenjem odlivov, ki so stresali tovarno od temeljev do visokih dimnikov, smo točno spoznali, kako je potekalo delo v tej določeni uri. To smo ugotavljali na zelo preprost način. Ob koncu dela vsake posadke so se v vsakem oddelku pojavili napisi z nešteto številkami. Te številke zo kazale, kakšno proizvodnjo so do- segle v tej posadki brigade livarjev in delavcev v valjarni; tako da je vsak delavec, preden je odšel, bil obveščen o tem, koliko je njegova skupina proizvedla. Toda to še ni bilo dovolj: drugo presenečenje nas je čakalo v valjarni kjer grmijo veliki stroji «750». Tu so ob koncu vsake ure delavci dobivali točne številke o izvršenem delu in o znesku njihovega zaslužka. Kaj to pomeni? Na ta način so delavci lahko takoj primerjali svoje uspehe z uspehi prejšnjega dne ali prejšnje posade. Tako je čutil vsakdo v sebi vzpodbudo, da se bori z vsakim kilogramom surove rude. S takimi sredstvi so delavci, uradniki tehniki, inženirji in delavke tovarne «Srp in kladivo» izvršili plan za leto 1948 točno 24 dni pred koncem leta. Toda niso bila to edina sredstva za zmago. Polagoma smo odkrivali tudi drugo skrito orožje orožje, ki je potrebno ljudem, da napredujejo dan na dnem, in sicer kultura, tehnična priprava, specializacija itd. Poleg tovarne so nam v sindikalnem uradu pokazali seznam tečajev, študijskih skupin in šol. Ni lahko govoriti o vsem tem. Dovolj je, če mislimo na veliko mrežo tečajev, ki daje vse možnosti študirati brezplačno. V tovarni se zvečer začenjajo tečaji in tam se sestajajo delavci ki so najbolj sposobni in obveščajo druge delavce o svojih izkušnjah. V številkah pomeni vse da obiskuje 232 delavcev stahanovske tečaje,, 1000 delavcev tehnične 125 delavcev tečaje za specialiste, 44 delavcev inženirsko, šolo na stotine mladih delavcev pa večerne tečaj srednjih šol. Toda presenečenja se v tovarni še r.iso nehala. Marsikaj sta nam še povedala brata Nikolaj in Simon Cesmokov. Ta dva livarja zaslužita zelo dobro študirata brez. plačno. Država jima plača zdravniške preglede zdravila, dopuste in oskrbo v zdraviliščih. Nato smo obiskali «Palačo kulture», ki je kakih 10 minut od tovarne. Ko smo vstopili, so pravkar okraševali gledališko dvorano, ki ima 1220 secležev za praznoyanje novèga leta. V tej palači je že bilo na stotine konferenc, tu so delavci, razpravljali o glasbi, filozofiji, tehniki, književnosti, umetnosti in znanosti. Toda njihov klub je opravil |e mnogo drugih stvari. Povedali so nam, da so v 10 mesecih 58 krat kolektivno obiskali muzeje, razstave Ud., organizirali koncerte in gledališke predstave, imeli pevske nastope in igre. Vsak dan jg 300 delavcev obiskalo knjižnico, kjer je 30.000 knjig. V drugih dvoranah in na igriščih pa so bile športne vaje. V veliki telovadnici, ki je popolnoma opremljena, smo videli delavce in vaditelje, telovadce, košarkarje in v neki bližnji dvoranici celo sabljače. Izven Moskve ima tovarna svoj Poljska je podpisala s Ceškoslo-; rezervne dele in dala na razpolago vaško pogodbo za dobavo 2.700 trak- tehnično osebje pri njih montiranju. Na Poljskem imajo sedaj v obratu že 1.800 traktorjev češkoslovaškega izvora. Do konca 1951 jih bo pa torjev v letošnjem letu in 8.000 traktorjev v prihodnjem. Prav tako bo dobavila CSR vse potrebne obratovalo najmanj 12.500. IZUMI DELAVCEV prihranili državi 670 milijonov zlotov Lansko leto so uporabili v poljski državni industriji okrog 6.500 izumov posameznih delavcev, s čimer so prihranili državi približno 670 milijonov zlotov. Racionalizatorjem in novator-jem so izročili 80 milijonov zlotov, denarnih nagrad. Poljski delavci, ki so varčevali pri surovinah in pogonskem materialu so prihranili državi leta 1946 nad 3 milijarde zlotov, leta 1947 nad 11,8 milijarde zlotov in lansko leto po še nepopolnih podatkih okrog 38 milijard zlotov, 41 * * Blagovni promet v poljskih baltiških pristaniščih se je povečal leta 1948, v primeru z letom 1947. za 57 odst. 4= 4= * Dva trgovinska sporazuma je podpisala v teh dneh Poljska. Prvega z Nizozemsko za leto 1949 v vrednosti 22 milijonov dolarjev. Poljska bo dobavila Nizozemski premog, stroje, izdelke kovinske industrije, tekstilije in les. Nizozemska pa kavčuk, radijske aparate ter izdelke kemične in elektrotehnične industrije. Naknadno bo Poljska dobila od Nizozemske tudi ladje in naprave zanje v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Drugi sporazum pa je podpisala Poljska z Albanijo v skladu s trgovinsko pogodbo, ki je sedaj v veljavi. Poljska bo izvozila v Albanijo lan, tekstilije, avtomobile in železniške vagone v zameno za surovo olje, bombaž, krom in tobak, * 4: V znaustveno-raziskovalncm zavodu v Moskvi, kjer iščejo novih poti za razvoj avtomobilske industrije, so izdelali prvi avtomobil na parni pogon, ki bo potreboval za gorivo drva in ne bencin. Ta novi avtomobil bodo uporabljali v gozdnih predelih. # * * Sovjetski državni institut z,a projektiranje mest je izdelal načrte za rekonstrukcije mest Kuznjcckega bazena, Kamerova, Stalinska, Prckop-jevska in drugih. V Kuznjeckem bazenu v Sibiriji, kjer so bogati naravni zakladi bo zrasla moderna premogovna in kovinska industrija. V petnajstih letih se bo število stavb v Kuznjeckem' bazenu potrojilo. Prvi dei J>|1 bodo zgradili v petih do sedmih letih. Z gradnjo so že pričeli. Poleg stanovanjskih zgradb gradijo tudi šole, bolnice, urejajo parke, športne stadione itd. V tovarnah ZSSR kažejo tabele dosežene norme delavcev stadion kjer igrajo poleti nogomet, pozimi pa tekmujejo v drsanju. Pia-vači imajo v najemu bazen v Iz-majlovskem parku v okolici Moskve, vadijo tudi smučarje. Polni vtisov smo odšli iz tovarne «Srp in kladivo» prve dni ieta 1949 in se težko poslovili od teh delavcev, ki imajo tako globoko vero v bodočnost. SERGEJ LJIUAKOV ~ * * * Svečani sestanek glavnega stana ob 31 - letnici Sovjetske armade 18. februarja je bil v Centralnem domu Rdeče armade svečani sestanek članov generalnega štaba in komande suhozemnih sil posvečen 31-letnici Sovjetske armade. Svečanosti so prisostvovali; maršal Konjev, general polkovnik Malinjin, Judov, Sandalov in Grišin generalni polkovnik inženirskih sil Galicki ter generali in oficirji, ki so se borili v veliki domovinski vojni. Ob tej priliki je general-lajtnant Galajev imel govor, v katerem je med drugim izjavil; «Anfelo-ameriški imperialisti so vznemirjeni zaradi popularnosti sovjetskih oboroženih si[ In povečanja avtoritete naše vojske pri vseh narodih sveta, Zaradi tega hočejo zakriti prave vzroke zgodovinske zmage Sovjetske zveze v veliki domovinski vojni, USPESNA IZPOLNITEV gospodarskega načrta SEVERNA KOREJA Zasedanje velike ljudske skupščine Koreje je končano. Predsednik vlade Kirn Ir Sen je izjavil na tem zasedanju, da je uspešna izpolnitev gospodarskega načrla za leto 1948 rezultat naporov in dela korejskega ljudstva. Izvršitev plana je učvrstila demokracijo v republiki in ustvarila solidno materialno bazo ter dvignilo življenjski standard. Kin Jr Sen je potem izjavil, da je bila po agrarni reformi povečana celotna poljedelska proizvodnja, tako da ima Koreja danes dovolj živeža, medtem ko ga je prej primanjkovalo. Dejal je tudi, da je ZSSR nudila veliko pomoč Severni Koreji. Nadalje je izjavil, da je država odobrila za nadaljnji dvoletni načrt razvoja gospodarstva 1.600.000.000 jenov. * « * Na seji Varnostnega sveta je anglo-ameriški blok zavrnil prošnjo LR Koreje za sprejem v OZN. Zastopnik ZSSR Malik je ob tej priliki izjavil, da je angloameriški blok prizadejal novo krivico enemu Tekmovanje za dovrsitev enoletnega plana : ROMUNIJA Državni enoletni plan Romunije posveča posebno pozornost razvoju cestnega prometa. Letos bodo asfaltirali 330 km cest, nad 600 km cest bodo popravili, ROO km pa modernizirali. Zgradili bodo tudi mostove in zavarovali bregove rek, da ne bodo poplavljale polj. Zato predvidevajo veliko tekmovanje delovnih kolektivov, da bo ta načrt lahko v celoti izvršen. Delovno tekmovanje se že razvija, zlasti med rudarji. Nad 3.000 rudarjev največjega delovnega bazena Vales Ziului tekmuje za prekoračenje dnevnih proizvodnih nalog. Tekmujejo tudi v državnih tovarnah težke industrije v Hunedoari, kjer je znašala proizvodnja topilnic v začetku leta samo štiri petine določenega načrta, danes ga pa že prekaša za 6 odsl. >S< S: <: Po šestdnevnem zasedanju je bila zaključena v Mukdenu konferenca predstavnikov dijakov severovzhodne Kitajske. Na njej so izbrali 40 dele gatov za vsekitajski dijaški kongres, ki bo v kratkem. Ustanovili so tudi Severovzhodno dijaško federacijo. Na konferenci so poudarili vlogo, ki jo imajo dijaki v narodnoosvobodilni vojni in njihovo dolžnost, da sl pridobe znanja, ki ga bodo posvetili ljudstvu. Na konferenci so izdali proglas, naslovljen na vse dijake Kitajske, da se uče in sodelujejo pri graditvi nove družbe. npjstarejših azijskih narodov, ki ga je sovjetska armada osvobodila 40 -letnega kolonialnega sužejstva in ki ima vse pogoje za sprejem v OZN. V Pekiagu so cene živežu znatno padle, Kakon poročajo, je to povzročila valutna reforma, ki so jo izvršile ljudske oblasti ter dovoz velikih količin živeža na trg iz zsledja. Spekulanti, ki so skrivali žito, ga sedaj v strahu, da bodo ce te še bolj padle, nosijo ra L"» iu s tem dopi i-I zšajo proti svoji volj' še k nadaljnjemu padcu cen. Trgovi na ZOA z ZSSR in državami ljudske demokracije Po podatkih trgovinskega ministrstva ZDA je uvoz mangana in kroma iz ZSSR narastel od 1,400.000 dolarjev v novembru na 2,800.000 dolarjev v decembru preteklega lei a. Skupni izvoz iz Sovjetske zveze pa je v decembru rahlo padel v primeru z novembrom. Izvoz ZDA v Sovjetsko zvezo je v istem razdobju narastel od 50.000 dolarjev v novembru na 500.000 dolarjev v decembru. Uvoz ZDA iz Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih dežel je znašal v tem razdobju 12.700.000 dolarjev, izvoz pa 13 mil. 800.000 dolarjev. Na Poljsko so izvozili blaga v vrednosti 6,400.000 dolarjev, Finsko 3,000.000 dolarjev. Jugoslavijo 1,300.000 dolarjev in Ceho-siovaško 1,100.000 dolarjev. V teku dvoletnega gospodarskega plana na Češkoslovaškem so postavili veliko novili strojno-traktorskih postaj. Po službenih statističnih podatkih imajo sedaj na Češkoslovaškem 22.000 traktorjev proti 350, kolikor so jih imeli leta 1930. Dvoletni gospodarski načrt je ustvarjen pri traktorjih z 98.1 odst., pri kosil-nili strojih 134,6 odst., pri navadnih žetvenih strojili 151,4 odst. in pri strojili za molžo krav 98,1 odst. Petletni načrt predvideva popoln« mehanizacijo češkoslovaškega polje-, delslva. URADNE PRTVORBE NE MOIEIO IZBRISATI Slovencev iz Slovenske Benečije V zadnji številki našega lista smo v daljšem članku prikazali borbo za slovensko narodno za-^vest v Slovenski Benečiji pred ^priključitvijo Benečije k Italiji, za časa Italije in fašizma ter poldrugi svetovni vojni. Raznarodovalna politika italijanskih oblasti se je s posebnim besom vrgla ravno na Slovensko Benečijo hoteč iz etnografskega zemljevida izbrisati slovanski živelj v tej pokrajini. Kljub raznarodovalni politiki, ki je dosegla višek v dobi fašizma so Slovenci v Benečiji ostali do danes trden zapadni mejnik slovenskega naroda. Najstarejše podatke ljudskega štetja iz Beneške Slovenije imamo iz dobe, ko je bila Beneška Slovenija pod beneško republiko, to je od leta 1419 do 1797. Prvo štetje, izvršeno po naročilu čedad-skega proveditorja (namestnika), nam daje naslednje številke: 72 naselkov s 33 vasmi v goratem delu in 6 vasmi v ravnini; 2569 prebivalcev v slovenskih krajih v neslovenskih pa 6985. Poznejša štetja, razen ono iz leta 1766. niso preveč zanesljiva. Leta 1766 je beneška republika izvršila pi*vo uradno ljudsko štetje za vse svoje dežele. Razdelili so okraje na župnije in šteli vsako župnijo zase. To ljudsko štetje nam daje naslednje številke: čedadski okraj 25.995 prebivalcev, šentpetrski okraj 9645, tarčentski okraj 13.044, huminski okraj 14.638, skupno 63.322 prebivalcev. Od tega števila smemo šteti v celoti 7.a slovensko prebivalstvo le podatek šentpetrskega okraja, od čedadskega okraja le dobro tretjino, od tarčentskega dobro polovico in od huminskega le četrtino prebivalcev. Z Rezijani vred, katerih je nekaj manj kot 3000, bi bilo torej slovenskih prebivalcev nekaj več kot 30.000. V dobi od 1806 do 1814. leta je bila Beneška Slovenija pod Napoleonovo vlado dodeljena pasajer-skemu departenentu i,. razdeljena na kantone. Kraj Čedad, Šempeter in Fojda so tvorili nadiški okraj. Ljudsko štetje iz leta 1810 navaja za te kraje naslednje številke: Čedad 21.951, Šempeter 13.044, Fojda 8663. Ljudsko štetje iz leta 1839 pa navaja naslednje številke: čedadski okraj z mestom 23.652, Šempeter 13.497. Fojda 13.667. Ljudsko štetje iz leta 1881. navaja naslednje številke: čedad-ski okraj 38.637, šempetrski 14.239, tarčentski 27.678 in končno navaja štetje iz leta 1901: čedadski okraj 44.745, šempetrski okraj 15.699 in tarčentski okraj 33.653 prebivalcev. Kakor smo že prej omenili je v vseh okrajih razen v šempetrskem večina prebivalstva italijanskega, zato posnemamo v sledečem podatke samo šempetr-skega okraja iz vseh štetij. Leta 1766. . 9645 prebivalcev; leta 1810. - 13.044 prebivalcev; leta 1839. . 13.497; leta 1881. . 14.239 in leta 1901. - 15.699 prebivalcev. Od prvega štetja do drugega v razdobju 44 let se je zvišalo prebi-valstvo za 26 odst., v zadnjih dvajsetih letih pa za 9.3 odst. Da ni večjega porasta prebivalstva je pripisovati dejstvu, da so se v zadnjem času Slovenci zelo močno izseljevali. Na splošno pa se slo-vensko prebivalstvo hitreje množi kot Furlansko in je tudi bolj vztrajno. Ko smo že omenili izseljevanje, se ustavimo tudi pri tem vprašanju. Videmska pokrajina je imela med vsemi italijanskimi pokrajinami največ izseljencev in sicer največ V svojem goratem delu, t. j. V. Beneški Sloveniji. V običaju je v glavnem začasno iz- seljevanje, to je. pomanjkanje boj za obstanek, proti koncu pa je prišlo že tako rekoč v navado, četudi ni bilo za to nujne potrebe. Resnica je bila pač ta, da so v tujinj ljudje na lažji način in hitreje prislužili denar kot doma. To velja predvsem za dobo še pred prvo svetovno vojno. Domača zemlja sicer ni ravno nerodovitna, vendar nje obdelovanje zahteva velikega truda, ker so Zemljišča razkropljena po strmih področjih, kamor ni moči s prevoznimi sredstvi. V nekem članku lista «La Patria del Friuli»,, ki je izhajal V Vidmu leta 1909, so naslednji podatki; v letu 1907 je bilo izseljencev iz čedadskega okraja 3690 ali 7 odst., iz šempetrskega 2026 ali 11,8 odst., iz tarčentskega 7056 ali 18,4 odst. i niz huminskega 9150 ali 19,35 odst. Ti podatki so vzeti po številu izdanih potnih listov. Mnogi teh izseljencev se niso nikoli yeq vrnili domov in se porazgubili v tujini na škodo slovenskega življa v celoti. Mnogi pa, ki so se vračali, so prinesli v svojo ožjo domovino blagodejne posledice stikov z drugimi slovanskimi rodovi, predvsem z Slovenci, Srbi in Hrvati. Ti so v Benečanih utrjevali zavest, da pripadajo veliki slovanski skupnosti in y njih so utrjevali narodnostno zavest. Bolj kot vsi taki stiki v preteklosti pa so narodnostno zavest dvignili skupni napori Benečanov z ostalimi primorskimi Slovenci v narodno-osvobodilni borbi. . . 7 . RDEČA ARMADA ARMADA MIRU J 23. februarja pred 31. leti se je jfodila Rdeča armada. Nastala je f najtežjih dneh borbe, ko so jemški imperialisti po razsulu sta-♦e caristične vojske korakali proti ^danjemu Petrogradu. Njih cilj je jil strmoglaviti sovjetsko oblast in tasužnjiti vso Rusijo. Tedaj sta prtija jn sovjetska vlada z geslom; jjocialistična domovina je v nevar-»osti pozvala sovjetsko delovno ludstvo, naj se združi v borbi pro-i okupatorju. i Rdeča armada je nastala v Ipbrambi sovjetske domovine, v Obrambi pridobitev Oktobrske re-folucije, kar ji je že od vsega po-tetka dalo pečat armade miru. Crepila se je v neštetih bojih proti intervencionistom in domačim belogardistom, dokler jih ni popolnoma strla. Sovjetsko ljudstvo je z ogromnimi napori gradilo sociali-icm, hkrati pa posvečalo vso paž-9}o in skrb Rdeči armadi, Ko je Hitlerjev fašistični vojni droj navalil na Sovjetsko . zvezo, la bi jo v nekaj mesecih popolnoma strl, je slavna Rdeča armada aajprej ustavila Hitlerjev pohod, mu zadajala smrtne udarce, nato P ga pognala v njegovo izhodišče «ničila v osrčju same Nemčije. Bdeča vojska je dala v pretekli svetovni vojni največje žrtve in frispevala največji delež pr zmagi «ud fašizmom; zato si je po vsem ^etu pridobila ogromen ugled. Ta igled skušajo novi Hitlerjevi učen-H s svojim obrekovanjem uničiti, J la vsi njihovi napori so bre-ftspešni. Rdeqa armada — armada delav-fev in kmetov — stoji budno na straži brani mir, svobodo in neodvisnost sovjetskega ljudstva, narodov ljudskih demokracij in vsega naprednega človeštva. Ze sam )bstoj Rdeče armade nam je porok, la bodo spodletele vse vojno huj-fkaške nakane imperialistov. Bil le lan H. de M idre pranllial Zo*%Lr* * * * v*'*enia' tovarU’ OB SESTI OBLETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA pred silnimi mrliči se pokloni," pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilò je, kar se v nas budi, ko v smrt so za življenje sli, preverjeni, da ni nazaj poti. (Kajuh.) JANKA PREMRLA VOJKA HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiM V noči od 21. na 22. februarja 1943 je v Brinovem griču, v gostem smrečju črnovrških gozdov umrl največji sin Primorske zemlje iz narodno-osvobodilne borbe — narodni heroj, Janko Premrl — Vojko. Podlegel je težk; rani, ki jo je dobil pri svoji zadnji junaški akciji v Idrijski Beli, ko je s triindvajsetimi tovariši pripravil zasedo fašističnemu okupatorju, da mu še enkrat dokaže, da... «Tu biva narod še krepak, tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okužil ni in čas ga pomehkužil ni», da ni več mesta zanj na naših primorskih tleh. Bil je ranjen v trebuh ko je s tovariši menjavaj prostor zasede, da bi okoli sovražnikone kolone sklenil obroč. Prav je, da poživimo spomin na tisti dan, ko je prenehalo biti veliko in junaško sree herojà Vojka. Malo, skoro premalo še poznamo njegova velika dejanja, ki so vsa prepletena z odporom in borbo vsega primorskega ljudstva. V živem srečanju s tovariši, ki so mu bili v tistih dnevih blizu, ki so občudovali njegove junaške podvige, sem doznal marsikaj, kar še ni znano našim ljudjem. Ker danes nadaljujemo z borbo in iz dneva v dan izpolnjujemo njegovo oporoko; «Prebimo obroč!» je prav, če napišemo nekaj spominov iz zadnjih dni tistega tovariša, ki je vse primorsko ljudstvo povedel v oborožen upor proti okupatorju. Njegova junaška dela so že takrat odjeknila v globino občutja vsega ljudstva. Ime Vojko je šlo iz kraja v kraj, od vasi do vasi, od ust do ust. Bilo je glasnik upora in geslo borbe. 2e takrat ga je pri- SLIKAJTE n II n •---- . : : Zelo sem se razjezil zadnjo soboto, ko sem nameraval že drugič obiskati razstavo naših slovenskih slikarjev in nisem našel časa. Klical me je teren. Morda je bilo še bolj prav, da me je zaneslo med naše ljudstvo, ki tudi nekaj ve in zna. Ne vem, kako bi dejal. Mogoče, in ne samo mogoče, bo držalo, kar so meni povedali ljudje na Kortinah-Vršiču in drugje po Istri, ko sem jih po dolgi odstot-nosti obiskal. «No, tovariš, lepo od tebe, da prideš med ms tako «pogosto-ma». Kako boš mogel pisati o našem delu, življenju, potrebah, uspehih in naporih, če se bomo le vsakih dvanajst mesecev enkrat videli?»! Zdi se mi, da so mi dobro povedali! In ser. jim zc to njihovo kritiko - zelo hvaležen. Prav tako je z vami, tovariši umetniki. Prepoi-edko nas obiskujete s svojimi razstavami pa tudi osebno da bi pobliže spoznali delo drug drugega, da bi občutili obojestranske težave, uspehe, napredek, da bi občutili in razumeli veliko življenje in velika dela, ki jih ustvarjamo. Povedati mor,, i, ča sem zelo težko čakal te vaše druge razstave, tovariši umetniki. In r.e samo jaz! Želel sem, vroče želel, znova se srečati z vašimi barvami. V meni je tlelo: kaj bodo novega I>ovedale, umetniškega, lepega, našega. Bo U v njih kaj «za današnjo rabo?». In sem šel na vašo razstavo. Ne sam.Prav ko sem hotel prestopiti prag : azstavnega =~= prostora, me je obkrožila velika skupina Ustih tovarišev, ki jih ni več med nami s svojim fizič- nim življenjem, tistih, ki sanjajo v objemu korenin, raztreseni po pašnikih jn gmajnah, med brinjem jn trnjem, med skalami in po vinogradih primorske zemlje. In so me vprašali, če dobro delamo danes in & delamo osi. Ce gradimo in širimo tisto, za kar so oni padli in s krvjo pripravljali pot. Sam nisem vedel kje naj začnem gledati in se približevati vsemu, kar je bilo tu razstavljenega na 23 platnih v lepih okvirjih. Vsi neštevilni tovariši iz gozdov so umolknili. Občutil sem, da hočejo z menoj molče opazovati vašo umetnost. Ob vsakem koraku, ki sem ga napravil, so se tudi oni prestopili z menoj. Počasi, slike do slike. Pa mi ni bilo kar nič nerodno, ali neprijetno. Nasprotno, še vesel sem bil njihovega spremstva. Saj smo si bili tako iskreni tovariši v gozdovih, ko smo se skupaj borili za svobodo. Začeli smo na levi pri Bogdanu Gromu. Meni in tudi njim je ugajala njegova «Demonstracija.» Slišal sem, kako nekaj živo šepetajo med seboj in ujel naslednje: «Vidiš, revolucijo nadaljujejo v Trstu ob morju. Ni še vse prav tam, kot bi momlo biti. Ljudje, ki niso od tu doma, komandirajo. Tuje, protiljudske in nedemokratične zakone izdajajo. Zato pa množice .protestirajo proti krivicam in zahtevajo svoje pravice». V notes sem si napisal ko smo pregledali še drugi dve njegovi sliki: Umetnik Grom nam bo prav gotovo še kaj več povedal na kaki prihodnji razstavi. Takoj naprej ima umetnik Saksida tri slike: Gradnja, Kavarna ob morju in Portret. Nisem vedel, kaj naj napišem o «Gradnji.» Prišel mi je na pomoč tovariš Hinko, in dejal. Tema je dobro izbrana, toda osebe ne odgovarjajo. Ko vidim širom naše Jugoslavije in Istre s kakšnim navdušenjem obnavljajo danes naši ljudje, me zelo motijo te sklonjene postave. Niso taki naši ljudje. Ponosni in s pokonci dvignjenimi glavami gradijo skupne in zadružne domove. To sem zapisal v zvezek in še dodal: Umetnik Saksida je s svojo umetniško roko utrgal mor. da samo tisočinko od vsega velikega ustvarjanja naših ljudi. Vsilila se mi je primerjava s tistim slikarjem nekje na v zhodu, ki je pričaral na platno travo, roso, hroščka in sonce in vsemu temu dal toliko življenja, da so sliko vsi občudovali in jo imenovali veliko umetnino. Prav tako bo napravil tudi umetnik Saksida, ko bo podobnim temam dal več odločnega, pogumnega, veselega življenja. Cesar Jože razstavlja tri močno barvne in učinkujoče slike: Šivilje, Pcntret in Portič. Vidi se, da ga močne in žive barve zelo poslušno ubogajo. C e bi s to njegovo odločno in močno barvo posegel v živo dogajanje in snovanje našega ljudstva, bi ga prav ljudstvu za ljudstvo r\i'n rvil-l*,. ......... I i illlli i ! ! ! ì ! i ! i I ' iL ^ li1 ! rgotovo poizkušali še bolj razumeti Ni daljave med njim in ljudstvom-Zelo radi bi ga srečali na kaP prihodnji razstavi, kjer bi se bolj približal našemu današnje' mu, ilovo življenje ustvarjajoč*" mu človeku. Spacal Lojze ima tri slike! dve iz življenja podeželja, eno >z mesta. V globino in močno vpl**. vajo njegove umetnine. Prav P°' sebno privlačuje Kmetica, (ki bi ^o, kratko in — naše. Vsa je majo lahko imenovali Primorska m* ti zaverovana v ličkanje koruze. Ob zaključku razstave slo-slo venskih slikarjev Tržaškega ozemlja v Kopru BIRSA! V ISTRI Zdi se da med delom misli na ves tisti pot, na vso tisto zemljo, ki jo je s potom močila in z motiko prekopala, preden je koruza dozorela. In se ji razpredajo misli še dalje leako bo iz tega zrnja dobila moko in nato kuhala polento v kotličku, ki visi izpod stropa na črni verigi. Največje veselje in notranje zadoščenje pa bo zanjo tokrat, ko bo dišeča polenta na mizi, okoli nje Pa tiste žive in sijoče očke njenih otrok, ki s spoštovanjem opazujejo njo — mater, ki jim zna kaj takega priskrbeti. In še bo oče ~ mož S prinesel zraven majol-ko vinca — tistega ki pobarva tudi že stara lica in bosta trčila:. Na zdravje! kot nekdaj v mladosti. Se na stara Teta pomlad, ker naš človek nikoli nj star! Kar tam poleg je Spacgl dal še Pokrajino in Plavže. Vse tri so življenjski utrinki vzeti iz naše zemlje, ki jih je tovariš umetnik Spacal pn-ikazal na samo njemu lasten umetniški način. Prav gotovo mi tovariš Spacal ne bo zameril, če dodam še nekaj. Tovariš umetnik Spacal se je šolal v tujini. Zato pa je še ne- (Nadaljevanje na 12. strani), čela ovijati skoraj pravljična slava. Bil je povsod navzoč, kjer je bilo ljudstvu najtežje prenašati okupatorjev jarem. Pojavil sc je iznenada in vzbujal med fašisti strah in grozo. Ljudstvu je dvigal moralo, ga bodril in iz dneva v dan bolj so fašisti občutili uporno moč tistega majhnega narodiča, ki so ga proglašali pred svetom za barbarskega. Vstajalo je pred njimi skozi Vojskove podvige neizprosno dejstvo: Niste od tu doma! Tu živi narod, ki ste ga hoteli uničiti in iz- Blegošu, na Kmu, pod Triglavom, pod Snežnikom. Kmalu nato so pričele regljati tudi partizanske strojnice, ki so bile plen Vojkovih junaških borcev. Ce so tisti, ki v knjige pišejo o junakih kot so kraljevič Marko in kralj Matjaž, ali naši o Petru Klepcu in Krpanu, hoteli skozi o-čala pravljice povedati narodu, kje in v čem je njegova rešitev iz su» ženjstva, je ljudstvo v tej najnovejši dobi svoje zgodovine samo pisalo to zgodovino z junaštvi, ki ne Nanosu, kjer se je Vojko v narodno osvobodilni vojni drževal, bodo postavili kočo heroju v spomin. največ za- brisati z zemlje in terja danes z o-rožjem v rokah svobodo, terja odgovor za vse, kar ste mu hudega prizadejali. Obračun bo krvav, ker je bilo vse delo, ki ste ga 25 let vršili — veliko in krvavo zatiranje! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII Zaupajte, tovariši, verujte! V jeseni tej ni hrepenenje kalna voda. Kot divji, hrzajoči konj, prihaja k nam — svoboda! (Kajuh.) Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli Kadar se spominjam heroja Vojka — in to je zelo pogosto — mi poleg njegove podobe vstaja v spominu tudi podoba pesnika Kajuha. Ne morem si predstavljati Vojka brez Kajuha in ne Kajuha brez Vojka. Prav tako si ne morem predstavljati borbe primorskega ljudstva brez Vojka in Kajuha. O. ba sta bila simbol upora ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju. Vojko je bil tisti, ki je sejal v srca vseh borcev, aktivistov, starih mamic in tudi pionirjev rodovitno seme upora: «Prebimo obroč!» Kajuh je bil tisti, ki je s pesmijo resničnega junaštva povedal: «Samo milijon nas je, ki ga življenje kroto viči. In vendar ga nikoli ne uniči!» In še: «Postal je tak fant, da bi gore premikal. Nikdar se ni klicu svobode izmikal!», Ob srečanju v Vojkovo govorjeno besedo, ali Kajuhovo tiskano junaško poezijo, je vse' ljudstvo spoznavalo, da je njegova svoboda odvisna le od borbe. Ni bilo kraja in ne vasi na Primorskem, ki ne bi bil dal borcev in aktivistov na Vojkov poziv za oborožen upor. Prav tako kot Vojkova, je vplivala Kajuhova beseda: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii «Edino hlapci cvilijo ponižno — kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo». lll||llllll|||llllllllllllllllilllllllllll!llllllllllimillilH!l Ne- Vojko in primorsko ljudstvo ni moglo v tako velikem in zgodovinsko odločilnem trenutku prevzeti vloge «cvilečega psa», ampak je dvignilo trde kmečke pesti po zgledu nekdanjih tolminskih puntarjev s tako odločnostjo da je odjeknilo vse do Rima — črnega gnezda fašizma. Oglasili so se prvi partizanski streli na Čavnu, na Nanosu, najdejo primere. Padali so najboljši, gorele so vasi, toda Primorsko ljudstvo je šlo naprej. Kako je ljudstvo zaupalo Vojku, ki ga je povedel v borbo in za borbo navduševal, dokazujejo številni primeri ob fašističnih vdorih. Ko so se ti v kolonah po pet do deset tisoč valili proti mirnim vasem, so ljudje spraševali: «Kje je Vojko»? Odgovor je bil: «V zasedi». «Ce je Vojko v zasedi, tedaj je dobro», so govorili. Tako so zaupali v moč Vojka in njegovih borcev. Ime Vojko je danes vzor vsem, ki so ga poznali. Postalo je simbol vsega primorskega ljudstva, simbol narodne vstaje, rešitve izpod fašističnega jarma in kažipot pri delu za svetlo in boljšo bodočnost,in je že uresničilo te davne težnje in želje primorskega ljudstva, da je zopet postalo del slovenske zemlje v svobodni in združeni Ljudski republiki Jugoslaviji. lllllllllllllllllllllllllinillllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je, veš, mama, ži- lepo je veti. Toda za kar sem umrl — bi hotel še enkrat umreti! (Kajuh.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Ze več časa je Vojko nameraval izvršiti neko drzno akcijo z namenom, da dobi novega orožja, ki ga je potreboval za svojo četo, katera je naraščala številčno iz dneva v dan. Po svojem obveščevalcu je zvedel, da se namerava fašistična posadka v Idrijski Beli umakniti, zato je hitro zasnoval načrt za napad. Opoldan dne 15.2.1943 je izbral 23 tovarišev in odšel z njimi iz taborišča. Napravili so zasedo približno na sredi poti med Idrijo in Idrijsko Belo, na kraju, imenovanem «v Strugi». Dolge 4 ure so čakali v snegu in jih je že prav pošteno zeblo, ko so šele opazili sovražnikovo predhodnico. Vojko je ukazal: «Ce bo ste videli, da imajo strojnico, tedaj kar užgite po njih, drugače pa ne. «Ko je izvidnica prišla v neposredno bližino, so nanjo odprli o-genj, ker lepe nove «Brede»; ki jo je nosil eden izmed fašistov niso hotelj pusti. Za hip je nastala med fašisti velika zmeda, trije so se v,aljali težko ranjeni na tleh, o- stali pa so se vrgli v zaklone in pričeli z odporom. Strojničar pred. hodnice je takoj poizkušal namestiti orožje, da bi vžgal po partizanih. Vojko mu je to temeljito preprečil s tem, da je vrgel na strojnico ročno bombo, ki je odnesla stojala, fašista pa težko ranila. Takoj nato je Vojko skupno s 5 tovariši izvedel juriš na cesto, kjer so zaplenili strojnico, 2 puški. 1 be-retko In 4 ročne bombe. Po tem so prišli na cesto še drugi tovariši in hoteli jurišati kar po cesti na upirajoče se fašiste. To pa ni bilo mogoče, ker je bila postavljena zaseda preveč na kratkem in neugodnem prostoru. Umaknili so se v hrib, da bi poizkusili obkoliti sovražnika. Medtem ko se je izvrševal ta manever, je tov. Lado, ki je bil ves čas z Vojkom, opozoril: «Pazi se Vojko, ker tu zelo pogosto padajo krogle... «Vojko se je nato sklonil k tlom, a je medtem že zasikala usodna krogla in ga ranila v trebuh. Vojko je postal smrtno bled in ukazal je; «Umik tovariši, prenehajte z ognjem, ranjen sem. «Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, ga razbremenili spreme in odnesli proti taborišču. V taborišču je Vojko videl z o-brazov tovarišev, kako je nanje vplivalo vse, kar se je zgodilo in jih je ohrabril. Poklical jih je v bližino postelje in nagovoril; «Tovariši, saj ni nič hudega, bo kmalu boljše, ne smete žalovati, Brez žrtev se ne izvojuje ne zmaga, ne svoboda». Tov. Lado se je takoj odpravil do neke tovarišice, ki je na vse zgodaj zjutraj odšla v Idrijo po zdravnika. Ko je zdravnik zvedel za rano se je zresnil in naročil najstrožji post: lahko pa dajo ranjencu prekuhano vodo ali ka-milčnib čaj po kapljicah. Naročil je še popoln mir in strogo negibnost. Prvi večer je stregel Vojku tov. Jake, doma iz iste vasi, kot Vojko sam. Vojko se je počutil slabega, toda bil je drugače miren, le malo nervozen. Naslednje večere ga je čuval tov. Benčina Franc-Lado iz Idrijskega Loga. Ta je pripovedoval o poslednjih dnevih Vojka sledeče: «Nemirna narava, kot je bil Vojko, ni mogel prestajati na miru. Ves čas je zahteval čaja in sem moral iskati vse mogoče izgovore; da so ga ravnokar prinesli in da ga bom takoj skuhal. Držal sem se točno zdravnikovih navodil, ker sem še zmeraj upal. kot tudi vsi moji tovariši, da bo Vojko ozdravel. V vseh šestih dnevih bolezni je govoril zelo malo, samo kar je bilo nujno potrebno. Nekajkrat se mi je prav lepo zahvaljeval za mojo skrb in pristavil: «Nikoli Ti ne bom tega pozabil, Lado». Slutil pa je, da se mu bliža smrt, ko je neki dan dejal tovarišem, ki so bili zbra-okoli postelje: «Jaz bom ozdravel takrat, ko bom umrl». In res je dva dni potem v noči. od 21. na 22. februarja ob pol drugi uri umrl popolnoma mirno, brez bolečin, kot bi zaspal». Dva tovariša domačina sta takoj zjutraj poiskala samoten, skrit prostor, med temnim zelenjem smrečja in pripravila grob za Vojka. Pri pogrebu se nobeden izmed tovarišev ni mogel vzdržati solz. Sele tedaj so spoznali kaj so zgubili z Vojkom. Tovariš Kajtimir, ki je bil takrat komandant južno primorskega odreda, je po pogrebu zbral tovariše in jih nagovoril;». «Tovariši, upravičeno smo žalost-nj in nič čudnega, če nam silijo v oci solze plemenite tovariške ljubezni do Vojka. Veliko smo zgubili z njim. Zavedati pa se moramo, da smo mi ostali in da smo ostali zato, da bomo borbo nadaljevali tam, kjer jo je Vojko pustil in jo zmagovito dokončali. To smo dolžni Vojku, to smo dolžni našemu primorskemu ljudstvu. To bomo tudi storili, v to se zaklinjamo in to prisegamo». P. A. Ogarev. STALNA TOPLOTA branik našega zdravja Neitete drobne stvari so v na. šem vsakdanjem življenja, ki se jih niti ne zavedamo, ne vprašamo se, zakaj je to prav tako in ne drugače. Podzavestno jih sprejemamo kot dejstvo in neopazno gredo mimo nas, dasi bi jih morali globlje poznati, ker so za nas koristne. Poglejmo samo telesno toploto, ta važen branik v človeškem telesu. Človek ima stalno telesno toploto. Vsaka najmanjša sprememba v telesu že povzroči njeno nihanje bodisi navzdol ali navzgor. Zato je lahko stopnja telesne toplote merilo za naše zdravje, kjot je jeziček pravilne tehtnice vedno na sredi, če je tehtnica v ravnotežju enako je telesna toplota vedno na določeni stopnji, če je v telesu ravnotežje, oziroma če je telo zdravo Važno je spoznati bolezni takoj, ker se ji tedaj veliko laže postavimo po robu in jo lahko že v kali zatremo. To spoznamo s tem, da merimo telesno toploto, kar storimo z zdravniškim ali maksimalnim t'ermometrbm. Človek, ki je bolan, že sam čuti da toplota njegovega telesa ni ta ka kot navadno zdaj ga spreletava mraz, zdaj zopet vročina. Občutek vročine in mraza pa povzročijo lahko tudi živci. Niti izvežban strokovnjak pa ve more v vsakem primeru samo na pogled ali z dotikom ugotoviti povišanje toplote, poseb no če ta ni izredno visoka. Telesno toploto moremo zanesljivo dognati edinole s toplomerom. Toplomer je v rabi leot dober pripomoček zdravniku iti laiku že od starih časov. Nekak toplomer je poznal že Galenus, ki je živel starem veku. Več kot tri sto let pa je že od rojstva prvega termo metra, ki sc do današnjih dni ni bistveno izpremenil. Toplomer, s katenm ugotavlja mo telesno toploto, se razlikuje od drugih; imenujemo ga maksimalni termometer, to pa zato, ker živo srebro obstane, ko doseže najvišjo točko in ne pade samo po sebi nazaj, ampak ga moramo stresti, če hočemo to doseči. Na ta način moremo zvedeti za najvišjo toploto. Ta termometer obsega le stopinje od 4- 35 st. C do 43 st. C, od katerih ima vsaka stopinja deset ena kih delov. Toploto lahko merimo pod pazduho, kar je najobičajneje, v ustih ali pa v danki, posebno pni otrocih, ker pri njih drugačno merjenje ne bi bilo zanesljivo. Vendar je treba paziti, da leže otroci na strani in, da je ves čas odrasla o seba poleg, ki pazi, da se otrok ne obrača in toplomera ne zalomi, kar bi utegnilo imeti nevarne posledice. Ce merimo toploto v teh treh različnih krajih, ne dobimo istega števila stopinj, kajti toplota na teh krajih je različna. Pod par duho ima normalen človek od 36 st. C do 37 st. C, v ustih je toplina Za 0,2 st. C manjša, v danki pa za 0,2 st. C višja. Človekova toplota je sicer stalna, vendar.v različnih dnevnih časih različna. Najnižjo toploto ima človek v ranih jutranjih urah, zato v tem času najprej čutimo mraz, (e smo v postelji pokrili, s premalo odeje, če smo na potovanju itd. Vzrok je v tern, da je čas presnov' Ijanja od česar je odvisna naša toplota na najnižji točki; srce bije v tem času redkeje in tudi dihamo počasneje Potem telesna toplota raste in doseže po obedu prvi višek, ki je večkrat za 0,3 st. C višji kot povprečna dnevna toplota. Vzrok tega je prebavljanje in presnavljanje, ki je najmočnejše kaki dve uri po obedu. Ta višek dnevne toplote pa je v veliki meri odvisen od živčevja, čim razburljivejše je, tem više stopi živo srebro v toplomeru. če merimo temperaturo po obedu. Pomniti je treba da 'ima žen-ška v času menstruacije tudi za ne. kaj desetink višjo telesno toploto kar moramo upoštevali p,i merjenju telesne toplote. Toplomer pa ni tako važen za merjenje normalne toplote, važnejši je pri bolniški postelji. C e merimo bolnikovo toploto vsak dan dvakrat ali večkrat in če si točke nanesemo na papir in seštejemo dobimo bolezensko temperaturno krivuljo. Oblika te krivulje je za nekatere bolezni značilna, oziroma ista bolezen povzroči pri različnih bolnikih enake spremembe, ki se tudi na zunaj enako izražajo in sicer tako, da v enaki meri povišajo telesno toploto. Vzemimo za primer trebušn. tifus: bolnik, ki je zbolel na tej nevarni bolezni, ima dan za dnem večjo vročino, toplomer kaže vsak dan v teku enega tedna za pol ali celo stopinjo višjo toploto, seveda moramo meriti vedno ob istem času — in v enem tednu doseže višek, ki traja navadno en teden, nato pa zopet vročina dan za dnem pada in če merimo toploto zjutraj in zvečer, vidimo, da ima bolnik jutranje topline še nizke, da so pa večerne še vedno visoke. Posebno je značilna tudi toplotna krivulja za pljučnico in tudi za nekatere druge bolezni; seveda ne velja to v vsakem primeru, leajti dostikrat zamegli pravo sliko bolezni kaka sprememba v telesu, ki je še ne poznamo. Toplomer nam tudi pove, ali se bolezen boljša al; slabša in nekaj ur pred koncem nam nažrta ni tudi žalosten izid bolezni. Važno je, da si meri temperaturo človek, .ki sumi, da boleha na jetrih. V prvih začetkih bolezni, seveda je to pri moderni diagnostiki redko, niti najboljši zdravnik ne najde nič sumljivega za jetiko, zato je treba, da smo pazljivi pri merjenju temperature.. Moramo si jo meriti vsaki dve uri. rezultate natančno zapisati in jih ob pregledu pokazati zdravniku. Ljudska govorica pravi, da je jetičen, kdor ima večerno toploto višjo kot jutranjo. To pa splošno ne drži! Tudi zdrav človek more imeti če se je utrudil ali če ga je pregrelo sonce zvečer kako desetinko višjo toploto. Enako je pr{ slabotnih ljudeh: malo razburjenje, kratek izprehod, neznaten telesni napor in že imajo povišano telesno tempe- Mno je, Is m, É... se sveža jajca v slani vodi potope na dno, pokvarjena jajca pa se obdrže na vrhu. * * H: je koprivine cvetje, kuhano na vodi, odlično zdravilo zoper želodčno kislino. GORCICA rat uro. Zelo potrebno je, da merimo telesno toploto pri otrocih. Otrok ima pri vsaki bolezni ali pa pri vsaki prebavni motnji takoj zvišano število stopinj, 40 st. C ali celo več. Na zunaj se mu to ne pozna, otrok se morda še igra in večkrat bi brez toplomerovega svarilnega znamenja klicali zdravnika prepoz- no. Ali Pa se bolezen izkaže kot nalezljiva in je morda še čas, 'da obvarujemo ostale otroke pred obolenjem. Vidimo torej, da nam maksimalni termometer dobro služi kot oznanjevalec preteče nevarnosti: ob- varuje nas kratke bolezni in skrajša nam bolezensko dobo, zato toplomer v vsak dom! B. T. Seveda da bi jo samo jedel ni, toda v družbi s svinjskim mesom, posebno pa s klobasami je nekaj prav dobrega; zlasti k hrenovkam se izredno prileže. Ze od davnih časov poznajo ljudje gorčico; kakšna je včasih bila, se prav točno ne ve, gotovo pa je, da so jo jedli k mesu in da so po njej pili, kot mi... Meso je teže prebavljiva hrana, zato tudi bolj tečna ker ostane dalje časa v želodcu; da se meso v želodcu razkroji v svoje sestavne dele, mora želodec izločiti mnogo želodčnega soka. Gorčica pa je tista, ki draži želodec, da izloča čim več soka, ko pre. dela meso. Zato pa tako tekme z mesom posebna s svinjskim, ki je najteže prebavljivo. Gorčico delajo iz semena raslline gorčice. Taka je približno kot repa, vsaj po cvetih, listih in seme-nih jj je sestra. Ta semena so zelo drobna. Se evangeliji ne morejo mimo gorčice in nas uče o gorčičnem semenu, ki je med najmanjšimi semeni. Ta rumenkasta semena zmeljejo in pomešajo s primerno količino kisa vinskega ali pa umetnega, in okusna gorčica je gotova. Nekateri, ki se štejejo, da Imajo prav posebno odličen okus in vedo. kako ?e želodcu streže, dodajajo tej zmesi še raznih dražečih dodatkov in dišav. Rastlina raste ponekod divja, povečini pa jo goje kot repico. Tudi olje dado ta semena. Včasih je bilo to pije zelo v modi, da so z njim kurili luči, ko še niso poznali elektrike in petroleja. Tudi v zdravilstvu je imela rastlina veliko veljavo; sicer jo še danes uporabljajo, pa vse manj kot včasih. Dandanes, ko že vsak govori o vitaminih, vedo povedati, da ima rastlina v sebi mnogo antiskorbutnega ali C vitamina. Včasih so delali iz semen obliže, posebno take proti revmatizmu. e r. 1 JED PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK Mleko, polno snovi koristnih za rast in za samo mlečno prehrano, nam ne bi dalo dovolj moči za delo. Zato moramo poleg njega uživati tudi močnate jedi in sadje; mleko pijmo v majhnih požirkih. Sir. Nekateri se zanj izredno nav. dušujejo, nekateri ga prezirajo. Je pa precej redilen in nekateri siri pomagajo pretvarjati beljakovine (meso, jajca). Sir in mleko sta sovražnika tistih, ki trpb na črevesnem obolenju in na pomanjkanju žolca. Skisano mleko, ki povzroča krče v želodcu, je laže prebavljivo zato razredčimo mleko z mineralno vodo. Ostri siri, kakor parmezan in gorgonzola niso priporočljivi za občutljive želodce in črevesje ter za bolne na jetrih. Mleko koristi jetrom, ledvicam in dobro vpliva pri srčnih boleznih. Služi kot protistrup pri zastruplje-nju; nujno ga po'rebuje novorojenček. ki ga mora popiti vsaj pol litra na dan. Sveži siri so zelo priporočljivi za otroke: jogurt je odličen protistrup za črevesje; parmezan in gorgonzola dobro deneta tuberkuloznim in bolnim na sladkorni bolezni. Jajca: Sveže je odlično in ga. do-br i prebavljamo: prav tako ga lah. ko dobro prebavimo mehko kuhanega ocvrtega ali pomešanega s kako tekočino. To pa zato, ker se pod temi pogoji beljakovinske snovi zelo lahko presnavljajo. Ribe. Sveže lahko nadomeste meso, so bogate z jodom in imajo tudi vitamine, ki so koristni za rast in proti rahitisu. Jajca in ribp so koristna hrana za otroke, rekonvalescentei slabokrvne, bolne na sladkorni in za jetične. Izborna jed so tudi jajca, pomešana z mlekom. Ribe bogate s fosforjem zelo koristijo duševnim delavcem; suhe ribe so lahko prebavljive, zato primerne za otroke in mladino> ostrige za rahitične in ljudi občutljivih pljuč. Rumenjak je koristen za bolne na ledvicah, beljak pa škoduje, isto velja za kožne bolezni in bolezni jeter. Tudi školjke škodujejo bol- nim na jetrih. Rib ne smejo jesti zlasti tisti ki trpe na protinu, na ledvicah in jetrih. Školjke povzročajo nekaterim ljudem kožne izpuščaje. * * ■> v I uri približno prebavimo kuhan riž, zabeljen z maslom, v 1 1/2 uri kuhano mleko, jajca vmešana s sladkorjem, ocvrte možgane, v 2 urah ocvrla jetrca, jagnjetino, testenine na juhi, dušeno meso, jajca, ocvrta na maslu. V 3 do 3 1/2 urah ovčje meso, klobase, trdo kuhana jajca in slaščice, v 4 - 4 1/2 urah pusto svinjsko meso, konservirane sardine, losos, lokarde in tune, dalje telečje, goveje in kokošje meso, od 5 - 5 1/2 pečeno raco, morske ribe, mastno svinjsko meso in slaščice iz maslenega testa. STOJALO ZA ČASOPISE Kožne maze proli višinskemu soncu \ Marsikdo sanja o tem, kako se bo pri smučanju sončil, vendar je dobro, da pomisli na to, da je son-lenje v gorah, ki so pokrite s snegom in ledom večkrat nevarno Ne da bi se zavedli, lahko tako o-gorimo v obraz, da se nam začne koža luščili, da se nam r.a ustnicah J-i pojavijo izpuščaji; tudi snežna sle- lij pota lahko nastopi. Posebno prve « dni potem ko zapade sneg moramo * biti previdni: gledati v sončni sneg. pomeni, gledali v sonce. Vedno beremo priporočila za ra/.ne maže; zaščitijo nam kožo prav I z.i prav vse maščobe jn olja, zato r Mnogo nepotrebnega iskanja si bomo prihranili, če se bomo tudi glede časopisov ravnali po pravilu, vsaki stvari svoj prostor! Vzeli bomo dve plošči iz vezanega lesa za prednji in zadnji del v velikosti 36x28 cm; srednja stena, ki mora biti 8 cm višja, meri 36x36 cm. dno 36x10 cm; ozka stranska dela pa spodaj 10 cm, 2 cm manj kot ob zgornjem robu, ki mora biti 12 cm širok. Ce je stojalo spodaj ožje ni videti nerodno, v vmesno sten» vrežemo odprtino, ki služi'kot ročaj. Posamezne dele zlepimo in pritrdimo z majhnimi vijaki. Za podstavek vzamemo štiri Jesene kroglice, ki jih dobimo pri strugarju. je najbolje, da se odločimo za kako i; priznano malo, pa tudi orehovo olje T je uporabno (parafin in vazelin S| ne). Bi Naravne kožne maščobe si P0-zim; v gorah ne odstranjujmo z umivanjem, pač pa si jo le otiraj-mo. Gorski vodniki sr ponavadi umivajo z mastnim mlekom. Ce Pa smo sredi snega in ledu i/.posta- g, Ijeni višinskemu soncu in nimamo s seboj slučajno nobene maže, tedaj si zagrnimo obraz s kako ruto, v katero vrežemo dve luknjici za oči. medlem ko morajo nos in usta biti pokrita. Oči si najbolje zavarujemo z očali. ki imajo rumenkastozelena stekla. Ce pa se nam očala razbijejo i» nimamo zanje nadomestila, si napravimo sami_ in sicer iz lepem ke, v katero vrežemo prav rgaft'n' luknjici. % UNIČUJMO KORUZNEGA MOLJA Ker so se v nižjih predelih tržaške okolice (Milje, Dolina in Bo-Ijunec) letos pojavile okužbe ko-■. ružnih stebel po koruznem molju, 'hočem opozoriti naše kmetovalce na tega škodljivca. Gre za metulja, katerega gosenica (navadno jo irazivamo kar «črv»), ki živi v koruznih steblih in storžih, grize notranjost in vrta dolge rove. Po Malenotti-ju (1940) znaša izguba na pridelku 3 odst. za vsakega črva, ki je v eni rastlini. Ce pomislimo, da je v enem steblu lahko več črvov (do deset), je dovolj jasno, kakšna je škoda. Zato -je neobhodno potrebno podvzeti ^zatiranje tega škodljivca. Koruzni molj (Pyraustat nubila-lis) je metuljiček, ki z odprtimi krili meri 25 do 30 mm. Samica je skoraj enobarvna — rumenkasta, usamec pa je nekoliko manjši in bolj temno — rjavkaste barve z [rumenkastimi lisami na krilih. Kot sem že omenil, koruzni molj dela Škodo na tak način, da njegova go-Lsenica žre mlade storže in zrna, kakor tudi stebla, v katerih dela svoje rove. Prvi znak, da je koru-\7.a, napadena od koruznega molja, [je ta, da se prelomi in odpade metlica. Na mestu, kjer se je metlica prelomila, se vidi luknjica in rumenkasto goseničje blato. Ako preiščemo rov, najdemo v njem 1 do 1.5 cm dolgo gosenico koruznega molta. Luknjice, skozi katere se je zarila gosenica, najdemo tudi nekoliko nižje na steblu; poysod pa so te luknjice obdane s goseničjim blatom. Steblo se zaradi napravljenih rovov večkrat prelomi in to nad ali pa tudi pod storžem. Največ škoduje koruzni molj s tem, da napada njegova gosenica mladi razvijajoči se storž, zaradiče-sar žačne zrnje na napadenem me- Odrasel metulj (samica) koruznega molja. stu gniti in plesniti. Razvoj tega škodljivca je naslednji: Gosenice prezimijo v steblih in naslednjo pomlad se zabubijo. Iz bub zletijo metuljčki, ki se pojavijo v drugi polovici maja in znesejo jajčeca na spodnjo stran koruznih listov, iz katerih se v 8 do 15. dneh izležejo gosenice. Mlade gosenice se takoj zarijejo v ko- ruzno rastlino, kjer povzročajo opisano lomljenje metlice, stebla in gnitje mladega storža. Ko dosežejo gosenice popoln razvoj, se poletna generacija zabubi in že v avgustu se izležejo metuljčki, ki nam dajo drugo generacijo gosenic (katera prezimi v steblih). Na jesen, ko koruza dozori, zlezejo gosenice v nižje dele rastline, v koreninski vrat, kjer prezimijo v koruznih štrcljih. Ako te dele po-dorjemo, zlezejo gosenice kmalu na površino zemlje, kjer si poiščejo za prezimovanje druga skrivališča, kakor krompirjevko, votla stebla, itd. Spomladi, ko nastopi toplo vreme, se gosenice zabubijo, nakar se čez dva do tri dni zopet razvijejo metuljčki. Ako .poznamo razvoj tega škodljivca, potem je tudi prav lahko uničiti ga. Predvsem je potrebno, da se v jeseni, ko je koruza obrana, koruzna slama na njivi takoj požanje ter pospravi in da se ali okisa, ali pa kot neokisana vsaj do konca, aprila meseca pokrmi živini, ali pa do tega časa sežge. S tem smo uničili tudi vse gosenice, ki so bile v koruzni slami. Ako je škodljivec razširjen že v večji meri, je potrebno, da se ga lotimo bolj korenito s tem, da na pospravljeni Steblo koruze z bubami in gosenicami koruznega molja. njivi štrclje s koreninami vret populimo, posušimo, zmečemo na kupe in sežgemo. S tem smo uničili tudi vse gosenice. Razumljivo je, da morajo tako delati vsi prizadet; kmetovalci, ker je sicer vsak trud zaman. Ta škodljivec napada poleg koruze tudi 'Se druge rastline z debelimi stebli, kakor proso, hmelj, bob, konopljo, sladkorni trs, pa celo koprivo. Paradižnik - naša nafbolj donosna povrtnina [ Storž koruze z bubami in gosenicami koruznega molja. Paradižnik zavzema v zadnjih letih prvo mesto v vrtnarski proizvodnji na našem ozemlju. Podnebne in talne razmere so v obalnem pasu našega 'ozemlja zelo ugodne za gojitev te povrtnine. V preteklosti so bile težave glede oddaje pridelka. Večkrat so naši kmetje morali plod svojega truda metati v morje, ker ga niso mogli oddati niti po najnižjih cenah. Danes so razmere drugačne. Krize nadpro-dukcije na ozemlju ljudske oblasti ne poznamo. Kmetje lahko oddajo z največjo lahkoto celoten pridelek. Naša tržišča in domača industrija zahtevajo vse več tega dragocenega pridelka. Le eno stvar moramo pred setvijo in saditvijo priporočiti našim kmetom. 'Saditi moramo večjo količino industrijskega paradižnika in manj sort za izvoz. Odnos med eno in drugo sorto naj bo približno: dve tretjini in eno tretjino drugega. OBVISTiLO $ KMETOVALCEM Smetijsko nadzorništvo pri V. U. jjnerana uvoziti v drugi polovici iaroa gotovo število plemenskih ikcev in krav sivo-rjave švicar- pasme. Cot navadno, bodo bikci dode- eni javnim plemenilnm postani pod obvezo, da jih bodo držali »stniki najmanj dve leti. Krave bodo dodeljene samo ži-hnorejcem, a pod obvezo, da jih ndo držali izključno za rejo in to ! ini daljšo dobo mogoče. Rediti bo-i 5 morali vse teličke in po možno-, tudi kakšnega bikca, ki ga bo-' ‘° smatrali sposobnega za pleme. ' Srednja cena franko Trst, všteta 1 'odpora VU, (vsoto, ki jo bo moral 3 llačnti vsak kupec), bo približno ir 120.000 za bikce in 1!" 180.000 Za irave, breje na četrtem in petem sletu. živinorejci, ki nameravajo kupi- omenjeno živino, se morajo pred. 'očiti najkasneje do 10 marca t. jji tehničnem oddelku kmetijske-madzorništva v ulici Ghega štev. I - tel. 8673. Istočario pa morajo. Presenti položiti pri kmet. nad-j rejništvu gori navedeno vsoto. Po K'Všcncm nakupu, se bo takoj posala morebitna razlika v ceni. ^r je vsota, ki jo je stavila na I Opolago VU omejena se bodo u-r levale zaporedne prednaročbe in He do tedaj, dokler se ne izčrpa I‘Kazana vsota! £ Kakšne vrste n a J gojimo ? Na našem ozemlju sta se do s’e-daj udomačili dve sorti: za izvoz sorta «Okrogla gladka» (Tonda liscia) — za industrijsko predelavo pa «Ravena». «Ravena» je bolj mesnata in vsebuje večji odstotek sladkorja. Da večjo količino mezge in boljše kakovosti. Ravno zato «Raveno» draže plačujejo. Čas setve «Raveno» sejemo v tople gredice ves mesec februar. «Okroglo gladko» pa od 20. februarja do 15. marca. Seme skali v 10-15 dneh. Ko sadike poženejo 2-3 lista, jih presadimo (pikiramo) nazaj v tople gredice (20-25 dni po setvi). Presaja se v razdalji 5x5 cm. Na prosto presajamo le močno razvite in zdrave sadike konec marca do srede aprila. Koliko semen in kolško sncllk upombžmo ? Na 1 k v. m približno 1200 sadik (5 gr semena). Za 1 ha površine (če upoštevamo odstotek nepravil- ha, izvozne sorte «Okrogle ke» pa ne več od 20.000 na ha. glad- sadik Priprava zemljišča in gnojenje Zemljišče, na katerem nameravamo saditi paradižnik, moramo pravočasno, že v jeseni globoko preorati in pognojiti s hlevskim gnojem. Nobena druga rastlina niti krompir ne da tolikšnega hektarskega donosa kot paradižnik. Samo ob sebi se razume, da s pridelkom odnašamo iz zemlje velike količine hranilnih snovi, ki jih moramo nadoknaditi z gnoienjem, če hočemo mnogo pridelati. Paradižnik je zelo pohlepen po hlevskem, gnoju, kj ga pa ne smemo trositi tik pred setvijo, kakor je ponekod navada. Gnojenje pred sajenjem s svežim hlevskim gnojem povzroča različne bolezni. Od umetnih gnojil pridejo v poštev dušična, fosfatna in kalijeva gnojila. Izkustva so dokazala, da mora biti razmerje med umetnimi gnojili pid nas v obalnem pasu sledeče: 25 odst. amon-sulfata, 20 odst. kalijevega sulfata in 55 odst. superfosfata. Skupna količina tako pripravljene zmesi (miscela) za 1 ha površine je 6 stotov. Negai paradižrtiRo Ob saditvi moramo sadiki priščipniti vršiček, da čimprej poženeta dva poganjka. Gledepovezava nja smo si na jasnem, da če sadike dobro ne povežemo na kolce (opore), poležejo, pridejo na ta način .. j .. 4 n .^ ^11 ~ c- n pVn ri —— v dotiko z zemljo in se skvarijo posebno če je vreme deževno. Ce so kolci debeli, se zabadajo navpično pr; sadiki, če so pa tenki (trsti-ke) lahko povežemo 2 ali 4 kolce iz dveh vrst skupaj. Paradižnik močno poganja; zato moramo odstranjevati vse poganjke, ki nam ne služijo za podaljšanje stebla. Poganjkov ne smemo odstranjevati v vročem času temveč le zjutraj ali zvečer. Pri povezovanju moramo paziti, da stebla ne vežemo pretesno h kolu. Paradižnik porabi za -svoj normalni razvoj veliko ko. no razvitili in zato neuporabnih i ličino vlage in zato ga moramo ob sadik) rabimo 30-40 kv. m toplih ’ gred za setev in drugih 60-100 kv. m gredic za «pikiranje». Glede razdalje med sadikami pri saditvi na prostem so med našimi kmeti različne težnje. Pri tem zelo grešijo, ko paradižnike sadijo pregosto. Ce so nasadi pregosti, se zelo težko ob deluje zemljišče, škrop; proti raznim škodljivcem in boleznim in o-birajo sadeži. «Ravene» ne bi smeli saditj več kot 25-30.000 sadik na suši mnogo zalivati. Bolezni Premalo važnosti so doslej nas dajali boleznim te rastline in njih zatiranju. Paradižnik je posebno v vlažnih letih zelo podvržen znani bolezni sorodni peronospori trte, krompirjevi plesni. To bolezen povzroča glivica «Ohythophto-ra infestans», ki napada listje, cvet je in sadeže ter povzroča sušenje listov in gnitje sadežev. Proti tej bolezni poškropimo nasade z 1-2 odst. raztopino modre galice, ki jo pripravljamo na enak način kot za škropljenje trte. Navadno zadostujejo 2-3 škropljenja. Prvič škropimo z 1 odst. raztopino takoj po prvem pikiranju; drugič, čim se pojavijo prvi cveti; tretjič po potrebi mesec dni za drugim škropljenjem. Druga vrsta glivic povzroča «Gnilobo stebla», ki se pojavlja pri steblu tik nad zemljo v obliki temnih madežev. Madeži s,e pokažejo tud; na mestih, kjer izbijajo listni peclji. Plodovi, napadeni po tej bolezni, se poznajo po suhem gnitju (trohnenju), ki prične pri peclju. Bolezen zatiramo edino le na ta način, da okužene rastline takoj izkopljemo in sežgemo. Končno moramo o-meniti še «Bakterijsko ovelost paradižnika». Po tej bolezni napadeni listi porjavijo in se posušijo. Q-velost prične na spodnjem listu in od tu se širi navzgor, dokler vsa rastlina ne ovene in se posuši. Včasih steblo poči podolgoma. Plo-dovj dobijo belkaste in pozneje rjavkaste lise, obdane z rumenim poljem. Bolezen uničujemo enako kot «Gnilobo stebla». Seme pred setvijo razkužimo s «Ceretanom». Nezrel hlevski gnoj žarišče plevelnih rasilin Večkrat smo poudarili, da je hlevski gnoj nenadomestljivo sredstvo, od katerega je odvisna količina pridelka. To dragoceno gnojilo pa lahko postane pravo gnezdo raznega škodljivega plevela. Ce pride tak plevel na njivo ovira rast kulturnik rastlin, črpa zem. ■ ji vlago in hranilne snovi, ki bi v nasprotnem primeru služile prehrani rastlin samih. Ce uporabljamo hlevski gnoj pri globokem prekopavanju zemljišč n.pr. pri novih nasadih sadnega drevja ali vinske trte, ni škodljiv četudi ni zrel, če pa ga uporabimo pri gnojenju žitaric, okopavin ali povrtnin, mora biti seveda zrel. Na gnojišče po navadi znosimo vse smeti z. dvorišč in *vftov. V 'teh pa imamo vedno ogromno količino raznega plevela in rastlin zajedavk, kot je n.pr. predenita, deteljni pojalnik (orobanche), škorobotec, njivski slak, ljulika Itd. Veliko število škodijvih rastlin ne zgubi kalivosti, niti ko jih žival prebavi. Tudi ostanke teh rastlin zbiramo tia gnojišču. Z gnojem pridejo na njivo, kjer se ponovno razbohotijo in živijo na račun drugih koristnih rastlin. Dr. JURlšEVIC OBREZOVANJE TRT Obrezovanje trt zelo važno oi pravilo v vinogradu. To delo moramo izvršiti posebno pazljivo. Zato morajo obrezovati trte le previdni delavci in dobri vinogradniki. Dober rezač pregledi najprej trto, ki jo ima obrezati, j j presodi in šele potem, ko si je na jasnem, kako jo bo obrezal, jo začne obrezovati. Prj tem pa mora upoštevati naslednja načela: Trte lahko obrezujemo v času zimskega počitka, in sicer od jese-j ni. potem ko je odpadlo listje, do zgodnje pomladi, dokler trta ne začne poganjati. Glede na čas, kdaj režemo, ločimo jesensko, zimsko in spomladansko režnjo. Kdaj je bolje obrezovati trte, ali jeseni, pozimi ali spomladi je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v tem pogledu križajo. Vseka? kor pa sta iz praktičnih ozirov najboljši čas jesen in zima, ko imamo manj drugih del. Spomladi obrezane trte se močno solzijo, toda ta sok se ne izgubi, ker pade zopet v zemljo. Da bi pa trte zaradi solzenja oslabele, ni mogel do sedaj še nihče dokazati. Prezgodaj jese-, ni, ko trte še niso izgubile vsega listja, ne smemo obrezovati in prekasno spomladi tud; ne, ker pre? zgodnja in prekasna režnja trto slabi. Ali naj trto na dolgo ali na krat? ko obrežemo, oziroma bolje reče? no, ali naj ji pustimo veliko, ali le malo število očes, nam pove trta sama. V ta namen jo presodimo y njeni moči in glede na njeno večjo ali manjšo moč rasti ji puščamo več ali manj lesu. Nadalje se moramo ozirali tudi na vrsto trte, ker nekatere vrste rodijo na .zgornjih, a nekatere pa na spodnjih očesih. Take trte, ki rodijo na zgornjih o? česih, moramo obrezovati na dolgo', take pa ki rodijo na spodnjih očesih, pa na kratko. Ce je trta, ki rodi na spodnjih očesih močna, ji pustimo več' kratkih napenjalcev a-li pa jo obrežem na tri očesne «palce». Trto ,ki je bj bilo treba na ta način obrezovati, je žlahtnina. Dolgo režnjo pa zahteva na pr. gr-ganja refošk itd. Načeloma obrezuj jemo mlade trte bolj na kratko in stare, katere hočemo iztrebiti, pa obrežemo kolikor mogoče na dolgo, da njih moč pred iztrebljenjem popolnoma izkoristimo. Pri obrezovat nju trt se moramo ozirati tudi na moč zemljišča. Trte v vinogradu, ki smo jih leto prej ali v istem letu pognojili, obrežemo bolj na dolgo, računajoč, da bodo pridobile na moči. Toliko q daljši ali kraiši režnji! Drugo važno načelo pri obreze* vanju trt je to, da mora rodni les stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa, so le malo ali nič rodovitni. Zato moramo pri obrezo? vanju trt vedno paziti, da bomo imeli v prihodnjem letu možnost puščati napenjalca ali drugi rodni les vedno na dvoletnem lesu. V ta namen puščamo tako imenovane «palce». Ce bi teh palcev ne pu( sčali, bi bili drugo leto prisiljeni puščati napenjalca na prejšnjem napenjalen, kar ni pravilno, ker trta pri takem obrezovanju dobi previsoko deblo. Nekdaj so obre^ zovali tako in pogosto je bila kaka trta, ki je imela več metrov dolg star les. Pri obrezovanju moramo paziti nadalje tudi na to, da izvršimo rez vedno kake 2 do 3 cm nad očesom. Ce puščamo daljše koščke nad oče. som, se ti koščki lesa posušijo in njih stržen nudi skrivališča razni škodljivi golazni, zlasti pa bubam grozdnega zavijača. One rozge pa, ki jih želimo odstraniti, odrežemo tik ob pazduhi. Ce tega ne stori? mo bomo imeli poleti mnogo dela z mandanjem neštetih poganjkov, ki bodo pognal; iz spečih očes oh vznožju odrezanih rozg. S tako nemarno režnjo zadobj tud; trta grd nabrušenih Škarij, tudi žagico s in negladek star les. Končno omenjam, da mora imeti vsak obrezovalec trt, razen dobrd seboj. S to žagico odžaga slab les, čo je to pr; trti potrebno. KONEC 1 12 tPHu« Lenka je po navadi govorila z Marijo le o stvareh vsakdanjega življenja, ni ji pa razkladala svojh misli in ni iskala pri njej luči v svojih dvomih. Niti o svojih izprehodih z Romanom ji ni nič povedala in Marija ni slutila, da se je Lenki zato tako mudilo z doma po bolezni, da bi se mogla pogovoriti z Romanom o svojih odločitvi. Vedela je, da se bo Roman strinjal, istočasno pa je bila nekoliko radovedna, kako se bo vedel spričo njune ločitve. Sama sc ni dobro zavedala, kako se je navadila na vsakodnevno shajanje z Romanom, na zvok njegovega glasu, na njegov mladi možati, plemeniti obraz, ki je bil vselej nežen, kadar se je obračal k njej, in popolnoma drugačen, kakor ga je kazal vsemu svetu. Čutila je, da jo Roman ceni bolj ko druge ljudi pri njem se je čutila varno vzlic temu. da je bil trd do vsega in z vsemi, in mu je bila hvaležna, ker se je mogla z njim pričkati. V resnici ni verjela njegovemu podcenjevanju vseh vrednot, s čimer se je bahal, pa če jo je še tako prepričeval o njegovi upravičenosti. »Vendar ni mogoče živeti samo z zanikanjem«, je zatrjevala v smehu. »Človek mora imeti neki nazor na svet in če ga ima, prihaja iz njega vsa smer njegovega življenja«. »Jaz sem vendar fatalist!« jo je dražil Roman. »Sprejemam vse tako, kot je, ker se vselej zgodi, ker se mora zgoditi. Zakaj niso vaši antimilitaristi ustavili vojne? Ne z enim možem ne z enim vinarjem je niso ustavljali! Potem pa so stali v vrstah pred vojašnicami. Vojna je morala priti in zato je prišla. No, kaj ste vi naredili zoper vojno? Tudi vi ste stali v vrsti in potrpežljivo čakali na svoj delež v njej. Mravlja ste, Lenka, prav tako kakor jaz in vsi ostali iz človeškega mravljišča.« »Ko bi se človeštvo ravnalo po vašem zgledu, da bi s svojo težo ustavilo sukanje zemlje«. »To bi bilo pač velika škoda!« se je posmehoval Roman. »Čemu se trudijo izumitelji? Mar delajo kaj v korist vsega človeštva? Dinamit, zato da bi pognali v zrak mostove, letala, da bi mogli pošdjati svojim bližnjim strele v hrbet, pline, da bi jih mogli moriti brez truda in strahopetno. Ko bi videli s kakšnim veseljem so streljali v vojni može. ki jim niso nikoli naredili kaj žalega! Brez maščevalne jeze, brez ognja samoobrambe, hladno in z zaničevanjem so morali bančni uradniki, lastniki vrtiljakov, prodajalci sukna, esteti, zelo civilizirani ljudje, ki so v državljanskem življenju člani društva proti mučenju živali! V človeku je nagon ubijanja in vedno bo našel ventil s sklicevanjem na kulturo ali civilizacijo, pa naj pravijo tej krotitvi človeške zveri tako ali tako«. Lenka je vedno ugovarjala takemu govorjenju in trdila, da je človek dober in da ga samo okoliščine delajo hudobnega. Vzlic temu pa je rada pripovedovala iz svoje skušnje take stvari, ki so potrjevale njegovo teorijo. Zdaj ie bila kar na- bita z dokazi in primeri in je želela slišati, kaj pravi Roman k vsemu temu. V prevezovalnici se je poslovila s svojimi varovanci in ko je prišla v oficirsko sobo, so ji povedali, da je Roman pravkar odšel v sanatorij ne daleč od Dunaja. To je bila nepričakovana novica! V lazaret je nenadoma vdrla leteča komisija a stari vodeči zdravnik, ki je ščitil sebe ne prijateljevega sina, ga je poslal tja, kjer se mu je zdelo, da je najbolj na varnem. Višji pregled je zato našel v bolnici samo dolgotrajne, gnojne rane in bolnike z odprto tuberkulozo. Lenka se je vrnila zmedena od čudnega nemira. Navadila se je na Romana in je rada videla, da je na varnem. Dnevni transporti ranjencev in bojne stotnje so zapuščale vojašnice zgodaj zjutraj, ko je lačno mesto še spalo, zato ni pomislila na možnost, da bi Roman utegnil oditi drugam, da bi se utegnil vrniti na bojišče. Roman ni o tem nikoli govoril in se vedel tako, kakor da živi v najbolj mirni dobi. Čutila se je nekam prevarano zaradi njegovega nenavadnega odhoda. Kakor žejen človek, ki mu je v zadnjem hipu nekdo izbil steklenico iz rok. Kajti zdaj, ko Romana ni bilo več tu, si je Lenka priznala, da ni hrepenela po njem samo teh nekaj dni, odkar ga je videla, ampak tudi prej, v času, ko ga je vsak dan videla, da ji je bil njegov glas neizogibno potreben in da jo je njegova navzočnost zadovoljevala in dopolnjevala. Zmedena sc je vračala domov po nabrežju in gledala v rumeno vodo Vltave, ki jc vselej družila njune poglede na sebi, ko sta tod hodila drug poleg drugega. Nenadoma se je ustavila pri ograji za Rudolfinom, ki je bil popolnoma prazen, oprla glavo na mrzli kamen obzidja in glasno ihtela: »Moj bog, zdaj vidim, da ga imam rada!« Voda jc tiho tekla, spletala na površini prstom podobne valove, risala lepe vzorce, podobne velikim krepkim udom, valujočim gibom, iztegnjenim rokam in nogam v skoku, telesu, na katerem so podrhtevale mišice. V pomikanju vode ga je spet videla, kako je ležal gol na beli rjuhi operacijske mize, podoben žrtvovalncmu svetniku, mladeniškemu mučeniku, z obvezo okoli beder. Romanova podoba v bolnici ie bila podoba edinega vojaka, katerega ranjena golota jo je spravljala v zadrego. Golota, do katere ni bila ravnodušna kakor za goloto revnih, prestreljenih, z gnojnimi ranami pokritih razgaljenih moških. Na teh je videla zgolj rane, ki so bile vredne sočutja ne negc;ni je žalila ne plašila, marveč .budila v njej neopazno, nagonsko, plašno drhtenje, da je zardevala. Voda v reki jo je čudovito razburjala a hkrati mirila. Iz sence pod mostom, kjer so valovi butali ob stebre in so se narcjali črni plešoči krogi, so gledali vanjo neke oči, skoraj človeške, in jo radovedno prodirale. Lastno spoznanje jo je ohromilo in potrlo. Nobeno spoznanje ni tako boleče. Tiha in molčeča se jc vrnila domov in govorila z Marijo samo o tem, kje in kako si je preskrbela delo. Marija je ugovarjala: »Ni potreba, da hodiš v tovarno po šivanje, Lenka. Ženske z okolice imajo polno oblek za prc-šivanjc, ko bi se hotela s tem ukvarjati«. In tako so začele prihajati h Prochazkovi mlade gospe, ki so za ceno obnovljenega leska starih oblek rade delile borne zaloge živil, ki so jih pridobile na razne načine, ih olajšale ženskama preživljanje. Ena od revnih gizdalink se je oddolžila sestrama za vstopnice na filharmonični koncert, na katerem jc igral njen violinist. Ker pa Lenka ni bila nikoli razpoložena za zabavo, je šla na koncert Marija. Šla je dol v Prago in ni vedela, kaj jo čaka. Glasbo je poznala samo od ene strani. Njen najlepši izraz so bile za Marijo slovesne domače orgle, od nadušljivih piščalk v cerkvici domače vasi pa do polnega, vzvišenega in obsežnega tona emauzijskih orgel, ki jih je Marija najraje poslušala, ker so jih spremljali dramatični obredi, blesk zlatih oblačil in množica moških, deških in mešanih glasov, ki so se dvigali visoko pod cerkveni obok, nežni in osamljeni, nato spet združeni, da se je Marija z radostnim užitkom pogrezala v ta glasbeni ozon. Poznala je seveda tudi hrupno podeželsko godbo, njene odmeve je zasledila v vojaških kapelah, ki so spremljale domobrance na fronto. A ti odmevi so budili v njej tesnobne spomine na škvorske nade in na preživelo razočaranje. Ostale so še samo gosli gospoda učitelja in harfa ali lajna krošnjarskih godcev. Drugega ni poznala. Boječe je Marija vstopila v rudolfinsko dvorano, ki je s svojim veličastnim, umetniškim sijajem takoj prevzela njeno preprosto srce. S krasnimi suknenimi zavesami pokrite stene, pozlačene galerije, velikanske orgle, ki so budile v njej vselej predstavo o nebesih, vse to je tako delovalo nanjo, da ji je zastajal dih v posvetnem pričakovanju nečesa vzvišenega, nadzemeljsko lepega. Nato je Filharmonija zaigrala Smetanovo Vltavo. Marija je sedela sključena. Ploha prvih tonov se je vlila nanjo kakor očiščevalna kopel. Potem se jc polagoma vzravnala, ker ji je bilo, kakor da se vzpenja na hrib, od koder je videti daleč in na široko, od koder sc svet ne kaže v težki in bolestni resničnosti, marveč v neki božanstveni odmaknjenosti. Ozrla se jc in glej, njene lastne dekliške sanje plešejo kakor rusalke pri potoku in odpirajo naročje srebrnim pozdravom meseca. Marija se dviga. Kakor zvest prijatelj gre poleg nje pesem vode; komu bi bila bolj znana in bližja kakor mlinarjevi hčerki? Više in više stopa Marija, z oblaki se pelje nad rojstno pokrajino, vidi gozd, kjer je preživela z otroki tiho mladost, vidi polje, orače, zanjicc, prepelica kliče pod mejo a v žitu kriči kosec. Še više! Spodaj doni zmes glakov, to so njeni dvomi in njene bolesti, ki se žalostno pogrezajo nekam globoko, toda nad njimi se vse očiščuje, tu jc vzvišeno kakor na koru, zavetno kakor v lastnem domu, tu jc še bolj sveto kakor v cerkvi, a tu, popolnoma na vrhu, čuti Marija naglo posvečenje, ki ji sklepa roke in vosi oči, medtem ko v orkestru buči melodija široke, prostrane Vltave. Marija jc premagana. Zdaj sc uresničuje v njej to, na kar si je zaman prizadevala v cerkvah, ?daj spoznava, po čem jc hrepenela vsa njena duša: hodila je po višinah ^svobojena in vedela, da ji nc more nobena cerkev dati več tiste opojnosti in naslada in da ne more nič na svetu uničiti teh vzvišenih trenutkov, ki so ji razkrili lepoto umetnosti in jo dvignili iz vsakdanjosti. • SLIKAJTE iz ljudstvu za ljudstvo (Nadaljevanje z 8,.-9. strani) kaj tujinske tesnobe v njem. Kako vroie si želimo vsi, da bi tudi o današnjem delu našega ljudstva za boljše življenje tako umetniško povedal, fcot je v Kmetici! Mogoče nisem tako povedal, da bi me tovariš umetnik Spacal razumel?! Drugače Pa ne morem. Prepričan sem da tudi umetnik Spacal občuti, kako je bilo vsem Primorcem ob osvoboditvi, ko so se vrnili iz gozdov, internacij 'in zaporov. Nič nismo imeli. Samo sonca, svetlobe in svobode. Kot črv v puščavskem prahu v vročem poletnem soncu. In smo pričeli graditi iz nič, izčrpani, a iz tiste velike ljubezni in navezanosti na tržaške portiče, kraške dolinice z rdelo zemljo, istrske in briške vinograde, lepoto Soške in Vipavske doline, cerkljanskih, baš- kih in idrijskih grap, postojnskih planjav brkinskih gričkov in jarkov kot jc on slikal svojo Kmetico. Zato smo si blizu. In slutimo, da bo tovariš umetnik Spacal dal tudi temu ustvarjanju z njegovo umetnostjo — vreden pečat. Ko sem se pomaknil za korak naprej, sem čul vse številne spremljevalce, da mi verno sledijo. Nekaj so šepetali o slikah, pa nisem razumel. Birsa Viktor razstavlja tri motive iz Istre. Tudi če Istre ne poznaš, ti jo on zelo verno predstavi. Birsa ima rad naravne, sončne, mehko-jesenske barve. Njegove slike so skoro — fotografije v barvah. Vsem, ki jim je všeč lepota narave, so njegove slike ugajale in so jih ocenjevali za lepe. Lukežič Aureli) ima tri slike, Pančevski most V tržaški luki in Pokrajina. Je ljubitelj temnih, sivih in mračnih barv, ki na gledalca vplivajo in govorijo, kakor da je na umetnika nekaj težilo, ko je slikal. Močno je to njegovo umetniško izražanje, imaš vtis, kot da se bo za temi težeče-sivo-mračnimi barvami zasvetilo sonce in planilo z vso močjo pred tebe in ti šele tedaj pokazalo vse veliko življenje njegovih slik. in vso njegovo umetniško moč. Vogrič Ernest se je predstavil z dvema slikama. Upamo, da nam oo na kaki prihodnji razstavi pokazal globlje in čustveno doživete in zajel iz današnjega življenja. Ima vse pogoje za to. Kot zadnji, (po vrstnem redu, ne po umetnosti) je tu naš Hla-vaty. Tri akvarele ima, Trst, Trgovska mornarica in Gradnja mostu. Posebno domača (nam partizanom) je Gradnja mostu. Zdi se, da je tovariš umetnik samo bežno potegnil preko platna s svojim magičnim čopičem in že je tu delček iz našega današnjega življenja. Tudi na ostalih dveh slikah je življenje. Srečali sta se — delo in umetnost. Ko sem zapuščal razstavo, so mi sledili vsi moji spremljevalci. Bil sem nekako v zadregi, kam bodo šli vsi, ker je moja soba premajhna. Pa so se lepo razporedili, nekaj u urad, ostali pa na trg. Od tem so sledili vsaki črki, ki sem jo še napisal. Ne samo sledili, pomagali, so mi in tudi vsi ostali. Zato pa sem tako, in pa drugače napisal. * * :!: Maio po malo, vtis za vtisom, žarek za žarkom misel za mislijo doživetje za doživetjem so naši umetniki nanizali s čopiči od. tenke iz življenja tukajšnjega našega ljudstva. Ta njihova razstava dokazuje, da imajo vse pogoje za močnejši umetniški razvoj. Da bodo še globlje posegli v dobo velike osvobodilne vojne, v dobo socialnih, revolucionarnih, gospodarskih in političnih preobratov. In iz teh dob so že zajeli s svojim čopičem. Ali ni naj- ^ večja in najgloblja vsebina živ- j ljenja našega današnjega istrskega človeka, ki gre po poti napredka z visoko zavestjo globokega humanizma, sproščen, zavedajoč se svoje vrednosti, jasnim ciljem nasproti. Skupno s tem pa! - (so zapisali v brošuri o razstavi) «Raste počasi s trdim delom na domači zemlji iz slovenskega ljudstva, živečega v bratskem prepletanju z ljudstvi svojega doma in sosedstva» naša nova umetnost. Zato pa: To narod je moj! Ti umetnik, ki s čopičem delo, življenje na platno prenašaš. Q tem in a njem mi z njimi zapoj! PAGON A. OGABBV ? [(* le er leu É 5 ? Sovražne sile, ki skušajo razbiti lin ne da bi se ustavila, odbrzela naprej. V Devinu so uporabili za reklamo za proslavo ime SNG in tudi drugod so operirali s prevaro. Najbolj umazana zloi-aba svetlega Prešernovega imena pa se je vršila v Boljuncu, kjer je mladina iz Za-velj že sredi januarja napovedala Prešernovo proslavo z edinim namenom, da prepreči boljunskemu zboru turnejo po Sloveniji. Prešeren naj torej služi za razbijanje slovenske kulturne enotnosti in povezave tržaških Slovencev s kulturnim življenjem v Sloveniji? In tu obstaja neki »zaščitni« odbor, ki ni zaščitil Prešerna pred tako oskrumbo, temveč je tako dejanje celo podpiral. , »Kako strašna slepota je človeka ...« A vendar smo s Prešernom prepričani, da «vremena Kran cem bodo se Zjasnila«. Da, se že jasnijo! Vsi resnični in pošteni Slovenci na Tržaškem ozemlju se namreč otresajo otopelosti, v katero so zašli ob razbitju enotnosti našega demokratičnega tabora. Naše ljudstvo je dovolj zrelo in se ne pusti varati! šlo bo za Prešernom in našlo pravo pot. enotnost slovenskega življa na Tržaškem ozemlju in ga odtrgati od! vezi, ki ga vežejo na matični narod onstran meje, so se ponovno manifestirale ob proslavah stoletnice Prešernove smrti- Ta veliki dan, največji kulturni praznik, ki bi moral združiti vse Slovence ob Velikem Prešernovem duhu, ki nam Je že več kot pred sto leti kazal Pot tja, kjer si Slave »sinovi prosto volj’o vero in postave«, je v Trstu postal pretveza za nove p,o-skuse razbijanja slovenske enotnosti. Pojavili so se kar trije odbori Za Proslavo Prešernove stoletnice. Ko je Slovensko hrvatska prosvetna zveza osnovala tak odbor, sta mu kmalu sledila odbora, ki ju je osnovala na eni strani »slovenska kulturna matica«, drugega pa je Priklical v življenje znani »pripravljalni odbor za zaščito in gojenje slovenske napredne ljudske kulture«. »Slovenska kulturna matica«, kjer nekaj redkih meščanskih buržuj-skih domačinov služi le za kuliso, za katero se skrivajo »kulturniki« iz skupine belogardističnih in sploh beguncev, se je v svoji klerikalni vnemi popolnoma razgalila in pokazala tip »kulture«, ki naj bi »osrečil« pod njenim vodstvom tržaške Slovence — »kultura« s škofovskim »imprimatur«. In če je to še škof Santin, ki je bil vedno nasprotnik Slovencev, ki je svojo fašistično miselnost uveljavljal povsod na njihovo škodo, potem je proslava, na katero je »Slovenska kulturna malica« povabila fašističnega škofa, groba skrunitev genija Prešerna kakor tudi vse slovenske miselnosti, jezika in kulture. Tega se resnično zavedni in pošteni tržaški Slovenci popolnoma zavedajo in odklanjajo tako »kulturno« matico, ki uživa Santinove simpatije. Tam kjer je Santin, tam Slovencev ni! O tem bi bilo odveč še izgubljali kako besedo. Prešernov odbor »zaščitnikov slovenske kulture« pa je tudi Prešernovo stoletnico izrabil za poglabljanje spora med slovenskimi kulturnimi delavci, za razbijanje slovenskih prosvetnih društev. Kakor so v decembru skrunili Cankarjev spomin in je Košuta ob Sirkovi razstavi trdil, da bi Sirk bil na njegovi strani (torej vidalijevec), tako so hoteli tudi Prešerna proglasiti za »kominf or mistični monopol«. Kako so ozki in majhni in v tej ozkosrčnosti ponižujejo Prešernovo veličino! Ce kak zbor ni sodeloval na takih »monopolističnih« proslavah ni to nikak kulturni prestopek, temveč upravičen protest proti profanaciji Prešerna. Pri proslavah, ki so jih priredili »Zaščitniki«, je bil dobršen del slovenskega ljudstva, onega zavednega in zvestega svojemu narodu, odsoten. Zastonj, da »Delo« v svojem poročilu piše, da je »Vetiček ugotovil celotno odsotnost domačih narodno zavednih intelektualcev in prosvetašev«. Vsi ti in še drugi Slovenci niso bili na takih Prešernovih proslavah, ker so bili z nasiljem izgnani iz naših kulturnih domov. Ali naj bi tudi Prešernove proslave bile obeležene z zmerjanjem in pretepom. Ali ni žalostno, da se proslava našega največjega Oenijà razvija tako, kot je bilo to u Sv. Križu, kjer so »zaščitniki«, ki s° prišli iz mesta, odrinili domačine, k* so program pripravili, ker je bi-‘n to »volja« ljudstva! Tudi v ne-'em drugem kraju je resna kultur* delavka po sklepu domačega .“štuenega odbora (ki se je Izja-°*1 solidaren z »zaščitniki«) pripra-vda in naštudirala ves program Pr*>s!ave in se sama pripravila na u°uor. Tifc preti pričetkom prošla-e pa je prihitela »zaščitnica« Jel-- • °drinifa domačo kulturno de lav- Prešernova kulturna proslava v Celovcu je bila ponovni dokaz, devinski koncerti bodo v krajih, kjer je Chopin nekoč igral. V Varšavi kako koroška uprava razumeva bodo priredili že ta mesec tak koncert, kulturo in svobodo koroških Slovencev. Povsod okrog gledališča, kjer se je proslava vršila, so bile postavljene straže, vozili so gasilski avtomobili, a v samem gledališču je bilo nešteto policijskih-agentov. » * V Ljudski republiki Hrvatski je 96 kulturno umetniških društev, 537 odsekov «Seljačke sloge», 165 pododborov «Prosvete», 2 italijanska kulturno umetniška krožka, 11 italijanskih krožkov in dve čitalnici italijanske unije. Poleg teh kulturnih društev deluje na Hr-vašem 153 stalnih gledaliških dru- ki ka bodo ponovili nato v Parizu, Londonu in na Dunaju. «živo izdanje Chopinovih del» pa obsega 13 koncertov, na katerih bodo sodelovali najboljši poljski pianisti in simfonijski orkestri, a oddajale jih bodo vse radio postaje. Poleg teh osrednjih koncertov bodo poljski glasbeniki priredili na tisoče koncertov po tovarnah in šolah. Pripravili bodo tudi razstave, a izdali ponovno njegova dela v dvajsetih zvezkih. * * # Ob 150 letnici rojstva Aleksandra Puškina je objavila Akademija zna- Ku tkli na h'umika žin, 570 priložnostnih, 201 pevskih zborov, 224 orkestrov ter 280 folklornih skupin. * * * Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR prireja razstavo izbranih slik Moskovskega umetniškega akademskega gledališča Maksim Gor- nosti ZSSR vrsto jubilejnih del, med katerimi je najzanimivejše delo Ar-kadina Gordina «Puškinov gozd». Ta gozd se nahaja v PsTcovski oblasti pri vasi Mihajlovsko, kjer je živel pesnik svoja leta pregnanstva zaradi svojih svobodomiselnih pesmi in «nevarnih idej». Tu je Puškin napisal svoji dve ki. Razstava je v Ljubljani v Jako- glavni deli Evgenij Onjegin in Boris pičevem paviljonu do 27 februarja. Gudunov. Razstavljene so fotografije iz posameznih obdobij v razvoju tega gledališča od ustanovitve 1898 do 1948. * * * Pod predsedstvom ministra za kulturo je osnovan v Varšavi odbor za proslavo stoletnice smrti velikega poljskega komponista Fridricha Chopina. Odbor ima nalogo, da oživi spomin na umetnika in da spozna široke množice z njegovimi skladbami. «Zgo- Sovjetska vlada je postavila ta Kraj pod zaščito in Puškinov kot spremenila v veliko kulturno ustanovo SZ. V vojnem času so Nemci požgali Puškinov muzej, razrušili Svetogorski samostan, kjer je bil Puškin pokopan ler posekali drevje v Trigorskem parku. Zdaj so po ohranjenih risbah obnovili Puškinov dom — muzej, ter restavrirali svetogorski samostan, kjer je shranjen pepel velikega pesnika. Slovenska prosveta in šolstvo na jugoslovanskem delu Tržaškega ozemlja Tudi Istrani, ki so ostali izven meja nove Jugoslavije, proslavljajo Skupno z vsem slovenskim narodom spomin našega največjega pesnika z raznimi kulturnimi prireditvami, ki se vrstijo druga za drugo ves mesec. Prav je, da ob tej priliki vsaj bežno pogledamo, kakšno je danes stanje kulturnega življenja v Istri. Kdor od blizu sledi gospodarskemu in kulturnemu razvoju tega kotička naše zemlje po osvoboditvi, občuti veliko zadoščenje in zadovoljstvo, ko se spomni na predvojne čase in na razmere maja 1943. Da nam je bila Avstrija mačeha. SLOVENSKI KNIIŽEVNIKI protestirajo proti fašističnemu nasilju nad slovensko kulturo v Gorici Društvo slovenskih književnikov je v imenu svojega naroda in vse napredne človeške kulture, v imenu vseh svobodoljubnih narodov protestiralo proti novemu fašističnemu nasilju, ki so ga italijanski šovinisti zagrešili nad slovenskim ljudstvom v Gorici, ko je hotelo proslaviti svojega genija Prešerna. ko’ Pfdt? slabo prečita!« svoj govor posebno Istranom, je znana stvar. Toda kljub oviram in pomoči, ki jo je avstro-ogrska gospoda nudila italijanskim iredentističnim šovinistom na škodo slovenskega življa, je posebno v zadnjih letih pred prvo svetovno vojno bilo opaziti živahen kulturni polet med slovenskimi Istrani. To Je bilo najbolj vidno v vaseh, ki so bile gospodarsko kolikor toliko neodvisne in nekoliko pri moči, kot Dekani, Šmarje, Vanganel itd., kjer meščanska gospoda in razni grofje niso imeli svojih krempljev. Mlade poganjke, klice in sadove pa je pomandrala že ob prvem pojavu tako imenovana predstavnica dvatisočletne kulture, ki je prav v Istri začela najprej in najbolj kruto dušiti vsako kulturno življenje slovenskega ljudstva. O tem se je že nekoliko pisalo, toda še vedno premalo, ker pozabiti škoduje. Kako pa Je danes? V Koprskem okraju ima skoraj vsaka vas svoje prosvetno društvo, tako da jih je skupno 32 s 3600 člani. V okviru prosvetnih društev je 10 pevskih zborov s 489 pevci, 8 godb s 125 člani, 14 dramskih družin s 135 člani ter 24 knjižnic s 5100 knjigami. Poleg tega pa so še razna fizkultur-na društva in sekcije, šahovski k’u-b! itd. V Istri sta najbolj priljubljeni godba in petje. Istran ne more živeti, če ne poje, z godbo spremlja najlepše dogodke svojega življenja in daje duška močnim doživetjem svoje notranjosti. Ritem in posluh sta mu prirojena. Upravičeno lahko pričakujemo. da bodo istrski pevski zbori, ko bo dovolj pevovodij po deželi, prekašali marsikatere zbore ki so danes drugod na prvem mestu. Nekaj podobnega je že pokazal pevski zbor mlađih koprskih dijakov, ki je lani nastopal javno v Trstu, večkrat na radiu in po mestih in trgih Slovenije ter žel povsod lepo priznanje. Da bo vsaka vas, vsak zbor imel svojega pevovodjo, zato skrbijo v Portorožu na pevovodskem tečaju, ki ga vodita tov. Kumar Srečko in Pertot Milan. Se večje važnosti pa je nižja dvoletna glasbena šola, ki jo obiskuje 83 gojencev in jo tudi vodi naš znani glasbenik Kumar Srečko. Prav ta glasbena šola bo znatno prispevala k dvigu glasbene kulture in popularizaciji glasbe med Istrani ter bo odkrivala talente, ki jih v Istri ni malo. Nekatera prosvetna društva, kot v Vanganelu in Šmarjah imajo tudi že močne dramske družine, ki so začele segati po težjih delih. V nedeljo 2’?. t.m. jih bomo videli in slišali v Izoli, kjer bodo nastopale ob zaključku PieJernovih proslav. Verjetno se bo iz najboljših elementov raznih društev enega okoliša ustanovila močnej- ša sl-upina, ki bo za vzgled in pomoč ostalim družinam. V nedt’jo 20. t.m. pa so v Izoli pokazali svoje sposobnosti in napiedek številni pevski zbori Pr^ s' etna društva v Istri imajo poleg drugih tudi važno nalogo, da odpravijo analfabetizem, najostudnejb ostanek kulturnega zatiranja fašistične Italije v Istri. V tem pogli.lu so bili stcijeni že veliki koraki, ods^a niti pa je treba še zadnje ostanke in vzbuditi nred vsemi, tako mlajšimi kot med odraslimi, večje zanimiije za branje. Ne smemo se zadovoljiti z doseženimi uspehi. Res je, v Istri mnogo več čitajo kot nekdaj. Ko razstavljajo sedaj v okviru Prešernovih proslav po vseh vaseh knjige naših pisateljev in pesnikov, se naši kmetje zelo zanimajo za knjige in jih kupujejo. Pa ne sme ostati le pri tem, lahko reč.:-mo, zunanjem uspehu. Vzbuditi je treba, posebno pri mladini, še večje zanimanje za čtivo, da bo vsak ču Ul živo potrebo po tiskam besedi. K temu bi prav gotovo znatne prispe-vth bralni večeri. Razni festivali in proslave bodo dosegle -.voj cilj, ie če bo vse ljudstvo razgiba-,c če se --o r;.z,egel val km turnega c živetja in u .e.stvovanja d1 skrajne vasice, do starih fn "nladu- Oh pogledu na t.-se'j-.njo pot maja 1945 .da je lahko • golovosijo gledamo naprej in se veselimo doseženih i »ppi-ov .na p::< ročju jjudsH presvete. Slika pa bi bila nepopolna, če si ne bi «.gledali stanja šolstva, ker so prav tu uspehi najbolj otipljivi Ir, največ/1. Takoj po osvoboditvi je bilo stanje obupno, šole vse požgane oropane ali V Čitajte nove knjige NOVE SLOVENSKE KNJIGE! ^ (III. seznam) Franc Slokar: «Nova povest o stari pravdi», br ... L. 140,— Karlo Kocjančič: «Pot v fotografijo», ppl ..... . » 660,— Florov—Judkovič: «Kovine bodočnosti», br , « « i « < » 100.— Mihajlov: «Država velikih dejanj», br , » 45.— Jack London: «Ljubezen do življenja», br , . . . , . » 35.— Mato Lovrak: «Vlak v metežu», ppl ... » s ». ; » 130,— Thompson: «Vinipeški volk), ppl.................. » 130 — A. Stefančič: «Živalske kužne in nalezljive bolezni», br . » 50,— Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU In GORICI. porušene, v vsem okraju le dve učiteljici, dvoje ali troje dijakov, otroci brez pouka že dve ali tri leta. V nekaterih vaseh so si sami domačini že med borbo postavili osnovne šole. V Cežarjih pri Kopru so fašisti ubili istrsko partizansko učiteljico, ki je, izvoljena od ljudstva, poučevala otroke v svoji vasi. Nestrpno so vse istrske vasi po osvoboditvi pričakovale učitelje. Vrnili so se domačini, ki jih je izgnala Italija ali odvzela borba za svobodo, zrastli pa so tudi novi, tako da je danes kolikor toliko starije v teni pogledu zadovoljivo. Slovenskih osnovnih šol je zdaj v koprskem okraju 35, obiskuje jih 2890 učencev. Nekaj vasi ima že otroše vrtce, druge pa jih bodo še dobile. Šolska poslopja so vsa popravljena. Nove, moderne, šole pa so sezidali v Šmarjah, v Izoli in v Marezigah. Vsak otrok slovenskih staršev, ima sedaj možnost, da se uči v svojem materinem jeziku, kjer koli biva, na deželi ali v mestu, iste pravice pa imajo tudi Italijani in Hrvati, ker ljudska oblast jamči vsaki narodnosti popolno enakopravnost. Odločilnega pomena za ves bodoči razvoj Istre, tako v gospodarstvu kot prosveti, pa so brezdvomno šole. Pod avstro-ogr-sko monarhijo je bilo v Istri, namreč v Kopru, za Slovence le učiteljišče. Pod Italijo nič. Sedaj pa ima istrska mladina pred seboj razne poti in možnosti. V Kopru je gimnazija, ki se z leta v leto dopolnjuje, letos ima že peti razred, 7 oddelkov in 213 dijakov To je časovno in po važnosti prva slovenska gimnazija v Istri. Istrani jo čuvajo in gledajo kot na svojega ljubljenca. V Kopru je tudi enoletna gospodarska šola,, ki pripravlja nove kadre za urade, ustanove in zadruge. To šolo obiskuje 24 dijakov, ki so že dovršili pižjo gimnazijo. Sola te vrste je bila nujno potrebna. Blizu Kopra, v Škocjanu je kme^ tijska šola za Slovence in Italijane. Tu sta dva razreda in 27 gojencev, ki se pripravljajo s študijem in strokovnim praktičnim delom, da bodo prispevali k dvigu gospodarstva, posebno pa kmetijstva v Istri. Ponos Istre pa je naš pomorski tehnikom, ali pomorska šola v Piranu, kjer se 114 gojencev v intenzivnem študiju in vajami pripravlja za poklic pomorščaka, kapetana trgovske mornarice. Ta šola je po učnem uspehu in disciplini najboljša v vsem okrožju! V Portorožu imamo slovensko učiteljišče. Tu se pripravlja 33 dijakov, večinoma pa dijakinj, na učiteljski poklic po naših vaseh in mestecih. Tu je tudi enoletna pripravnica za učiteljišče, kjer se 17 dijakov pripravlja za vstop na učiteljišče. V Portorožu je tudi nižja gimnazija, ki jo obiskuje 94 dijakov, ter glasbena šola in pevovodski tečaj, ki smo ju že prej omenili. Skoraj vsi dijaki (88,32 odst.) stanujejo in se hranijo vdijaških domovih ki so v vsakem kraju, kjer je srednja šola (Koper, Škocjan, Piran, Portorož), doma stanuje 10,69 odst. dijakov, privatno pa le 0,99 odst. Ljudska oblast znatno pndpira vse šole in dijaške domove, marljivim dijakom pa daje še razne štipendije. V veliko pomoč dijakom pa je vsekakor Dijaška matica. Otroci revnih staršev ali vojnih sirot plačujejo za vzdrževanje v dijaških domovih zelo malo ali pa popolnoma nič. Na splošno je v srednjih šolah več moških kot deklet (63.76 odst. in 36,24 odst.); največ moških je na pomorski ter na kmetijski in trgovski šoli, najmanj pa na učiteljišču, kjer prevladujejo dekleta. Da uživajo naše srednje šole spoštovanje in ugled med ljudstvom, nam dokazuje tudi dejstvo, da obiskuje srednje šole v coni B skupno 19,21 odst. dijakov iz cone A. Zanimiv Je tudi pregled dijakov po socialnem poreklu. Tako vidimo, da obiskuje srednje šole v coni B, od skupnega števila dijakov, 25.15 odst. otrok iz delavskih družin, 42,77 odst. iz kmečkih družin, 17,63 odst. iz družin nameščencev in uradnikov ter 9,90 odst. !z družin raznih obrtnikov. Ta mladina, ki Je vzklila iz trpljenja in se vzgaja v novem zdravem duhu, je ponos in upanje naše Istre. Kjer koli se pojavi s pesmijo, na cesti ali na prireditvi, v mestu ali na vasi, povsod jo spremlja nasmejan, vender obraz Istrana* ki se zaveda, da od te mladine, ki Je njegova, lahko pričakuje le dobro pomoč v naporih za lepo bodočnost. ALBIN BUBNIČ j^UIŽSHl TE.ĐN* 1 KRONIKA Slovensko filmsko podjetje Tri-glav-film, ki je izdelalo prvi slovenski umetniški film Na svoji zemlji, je sedaj dokončalo več dokumentarnih filmov. 1. Za film Slovensko Primorje je napisal scenarij pisatelj France Bevk. V prvem delu prikazuje film zgodovinski razvoj Slovenskega Primorja, v drugem delu pa njega ideološki sestav, kakor tudi življenje in delo prebivalcev Slovenskega Primorja. 2. Film Tisk in partizani prikazuje delo partizanskih ilegalnih tiskarn. 3. Jesen v vinogradih slika življenje v vinogradniški zadrugi v Železnih vratih. Scenarij za film sta napisala Anton Ingolič in Ciril Kosmač. 4. Film Med zagorskimi rudarji po scenariju Ernesta Adamiča nas seznanja z delom v rudnikih, z uspehi zagorskih rudarjev pri tekmovanju in s prvo mladinsko rudarsko brigado. 5. Dokumentarni film Tuberkuloza pa kaže borbo ljudske oblasti proti tej bolezni. Podjetje Nastavni litm v Zagrebu je izdelalo več poučnih filmov, in sicer film o zaščiti dela, dalje o industrijskih šolah, o proizvodnji papirja», o naših gozdovih in preme gu. * * * Makedonsko filmsko podjetje Vardar film se je odločilo, da izdela letos prvi umetniški film in je že razpisalo nagradno tekmovanje za scenarij tega filma. 4» * * Zanimiv poskus V Parizu so v nekem velikem kinematografu uvedli abonma za obiskovalce kina. Sicer je poskus posledica krize, v kateri so francoski kinematografi, vendar pa ni ta poskus v nasprotju s kinematografijo kot sredstvom za kulturno prosvetno vzgojo., Prednost abonmaja je tudi v tem, da dobiva kinopodjetje Prizor iz [ilma „Četrta oblast” rrizor n litm» «Četrta oblast», ki ga j« rei»al Orso« Welles; na sliki ga vidimo v vlogi Charlesa Posterja Kasa Nedavno so v Trsta igrali film Četrta oblast v režiji Orsona Wel-lesa, ki predstavlja v filmu tudi glavno osebo Charlesa Posterja Kana. Film se pričenja s smrtjo C-P■ Kana, slavnega kralja tiska — četrte oblasti __ človeka izrednega vpliva in bajnega boga iva. V agoniji je Kane izrekel besedo: »Roze-bud« in vsi se sprašujejo kaj je Rozebad, morda ime ljubljene žene, cvetice . . . ceso? f« eden najslavnejših reporterjev se odloči, da razjasni skrivnost te besede. Tako se pred nami pričao odvijati odlomki iz Kanovega življenja. Vidimo njegovo javno, vidimo njegovo zasebno življenje in končno izvemo, da je Rozebud ime sank, s katerimi se je zabaval kot otrok. S tem je Kane podzavestno izrazil obžalovanje nad najbolj veselimi in srečnimi leti svojega življenja, nad dnevi svobodne in nevedne mladosti ob zori bogate in čudežne življenjske kariere, vendar pa obupno nekoristne. Način prikazovanja v filmu ni nov, vendar pti je v njem precej j originalnosti. Zdi se, kot' bi režiser-l ju Wellesu, človeku revolucionarne narave, ki mu ne manjka fantazije, 11 šlo predvsem za to, da ustvari v filmski tehniki nekaj novega in tej svoji želji po efektu je tudi sledil, ko je postavil na platno glavnega junaka. Kajti v Kanu ne vidimo predvsem človeka, ki trpi, ker ne najde razumevanja ne v javnosti niti pri svojih najbližjih, pač pa je poudarek na njegovi življenjski poti, polni zunanje slave in uspehov, Naglo se vrste pred nami slike druga za drugo, dejanje poteka ob neštetih značilnostih ameriškega življenja, ki stremi predvsem zn zunanjimi učinki. In temu naglemu življenjskemu ritmu, ki je tako značilen za Ameriko, odg oven-j a tudi virtuozna tehnika. Sicer zvemo točko za letnico, v katero pade kal: dogodek, ne moremo pa iz dejanja posneti značilnosti družbenega življenja dobe, v kateri Kane živi. Film na* ne dolgočasi, živahno dejanje nas zabava, vendar bi pa moral režiser dejanje pnbalgško poglobiti, da bi res obf-itiii vsa tragedijo,' ki naj bi }'» fi>r-. izraža’, in sicer, da smo lahko le’jub sv- tw iii slavi lahko nesrečni in osam.! 'ui, oziroma, da se sreča ne da krpiti niti z zlatom. i M ® M.M & Ì live k o ne itici Končnici, ki jih prinašamo, sta jasen* pregled' svojèga“ poJtovanja * omisli enaki. Rešitvi jmata isto z;t r • , idejo. Prva je prikazana v prepro- stejši obliki medtem ko je druga težja. jr i«*«)/»**. Končuje nov »rnetrnški film Srečanje na Elbi v režiji Aleksandrova; glasbo je komponiral Šostakovič. V glavnih vlogah pa nastopajo Jurovskr, Davidov, Orlova . . * o * Posestvo Arhangelskoje v bližini Moskve, izredni spomenik ruske arhitekture 18. stoletja, bo prikazoval znanstveno poljudni ti Im Arhangelskoje. g- * * V dvorani washingtonskega ministrstva za zunanje zadeve so po vojni kot prvi poljski film. igrali film Poslednja etapa. To je obenem prvi evropski film, ki prikazuje trpljenje ljudi v nemških koncentracijskih taboriščih. Film je zapustil v gledalcih globok vtis. * * * Na mednarodnem filmskem festivalu v Salcburgu so priznali poljski film Osvviencim kot najboljši vseh filmov. Edino ta film so v velikem kinu Reinhard prikazovali dvakrat. j£: * »J« Francoski film »Provansalska simfonija« so snemali po najnovej-šem sistemu barvnih filmov in v Parizu so priredili poseben kino za proieiranje filmov tega novega sistema. V * * Francosko ministrstvo notranjih del je prepovedalo dokumentarni ta na a7 in zavzeti isti položaj, v katerem je sedaj črni stolp, to je polje pred črnim kmetom na al. Seveda nima potem nobenih izgle-dov več, da bi dosegel remis. Tudi poteza. 1. Kh4-h5: da rešitve. 2. gS-g-G-f- 3. Tc7-b7 ne alD. ker Poglejmo! a3-a2 Kh7-g8 Ta8-f 8 ! bi bil mat na b8. Tud* drugi način 1. Tef-b7 2. Kh-t-ha: in dobi. Ne sme ni dober. a3-a2 Ta3-g8! pa napraviti da- Belf: KM, Te7, a7, g5 (4 figure). Crni: Kh7, Ta8, a3 g7, h5 (5 figure). Beli na potezi remizira. Orni kmet na a3 je izredno močan. Beli stolp ga še more restavi- ma alD, ker bi igro še izgubil z g6-f Kg8 In Tb8 z matom v naslednji potezi. Preostane nam še >. g5-gG + Kh7-h6 Ce bi kralj vzet kmeta bi beli stolp s šahom prišel za kmetom na polje ad in bi prav lahko remiziral. Na Kh ali g8 pa bi beli dobil s Tb7 in neubranljivim matom na Tb8. Po igiani potezi r"> spravi črni - belega v veliko zadrego. Prav za prav nima nobene dobre poteze več. ti Toda zapustiti mora svojega kmeJ Meja rešitve je zelo skrita. Ko prav ________________________________ nič več ne pomaga, bo izkušeni iskal Znani češki filmski delavec F. Qukrop je odšel v Bolgarijo, kjer bo pomagal snemati kratki film «V globinah morja». * * * Oddelek za češkoslovaški reportažni film je poslal po dva delavca v sosednje dežele: Poljsko, Ma-dcarsko in Romunijo, da snemajo dokumentarne filme. « « * Dobiček italijanskih kinematografov V preteklem letu so italijanski kinematografi imeli 23 milijard lir igralec iskal izhoda v patu. Postavil bo kralja na pravo mesto in žrtvoval svoje figure. Poskusimo, če je to tu mogoče. 2. Tc7-c3! Tu8-a7: 3. Tc3-a3:! Uspelo je. Crni stolpa ne sme vzeti, ker bi bil kralj v patu. Ce pa ga premakne, se mu beli stolp zopet ponuja v opoziciji. Partija j,e remis. Tako malo je na šahovnici figur in tako malo je možnih potez, pa študija vendar dela preglavice. film 1948. Film prikazuje dogodke dobička, od katerih je odpadla v Parizu za časa francoske revolucije. Film so prepovedali z izgovorom, da politične in družbene razmere niso primerne za prikazovanje tega filma. * * * V Berlinu igrajo nov film: «In milijarda na francoske filme, 2 milijardi na italijanske, a vse ostalo so spravili v žep ameriški filmski proizvajalci. # ♦ * Film o Tigru Pod naslovom Tiger pripravljajo film o francoskem državnih Cie-zopet oseminštirideseto«, ki duhovito meneeauju v francosko angleški rekonstruira buržoazno revolucijo verziji. Martene Dietrich kot Ana Kareidna iz leta 1848 in jo primerja z nemško stvarnostjo leta 1948, analizirajoč vzroke neuspeha revolucije v letu 1848 poziva nemški narod, da se sedaj oddolži zgodovini in končno izvrši to, kar je pred dobrimi sto leti zamudil. Stavni romar» L. N. Tolstoja, ki so ga doslej- snemali že v glavni vlogi z Greto Garbo in drugič z Vivfen Leich bodo snemali .-».daj tretjič- z Marlene Dietrich v glavni vlogi, in sicer za televizijo. vetno s prvo. Razlika je le v tem, da je pozicija bolj zamotana. Beli: Kh3, Ta7, bG, g5, h4 (5 figur). Črni: Kh8. Tb8, bS, g7, g« (5 figur). Beli na potezi remizira! 1. bS-b7 ------ Beli preti na TaS. zato se mora črni kralj umakniti. 1. ----- Kh8-h7 2. Kh3-g3i! ------- Ta mrtva poteza je nujno potrebna, kakor bomo- kasnej-e videli. Ce bi stopil beli kralj na g4, bi sledilo b4, 3. H5 (druge poteze nima). gh5:+ Kh5: ah poljubno in gG, nakar je beli izgubljen. Tudi 2. Ii5? nt gre zaradi gh5: 3. g.fi+ KhG 4. Kh4 b4 j.n beli je prisiljen premakniti svoj, stolp iz a7. Kakor vse kaže igra beli na pat s-podobno idejo, ki je v prvi študiji prikazana! 2. ------------------- b5-b4 3. h4-h5 gG-h5: Crni mora vzeti. Na b3 bi si beli takoj zagotovil remis s 4. hgS-f KgG: 5. Tat»-h in TbG itd. 4. ga-gS-t Kl)7-h6 5. Kg3-h4 b4-b3 Sedaj je šele jasna poteza 2, Kg3! Beli je moral kombinirati tako, da izsili remis, takrat ko stopi-črni kmet na 3. vrsto. To pozicijo pa že poznamo iz prve študije. 6. Ta7-a3 Tb8-b7: 7. Ta3-b3:!i ijrt beli je pat ali pa bo držal opozicijo s stolpen». Jng. Si košek Boris Propagandni turnir v Sarajevu i.i. t. m. se je pričel v Sarajevu propagandni šahovski tumir( na katerem sodelujejo poleg igralcev Bosne in Hercegovine velemojster Bora Kostič in zastopniki vseh republik Jugoslavije. Ta turnir ima predvsem namen vzbuditi interes za šahovsko igro med ljudstvom | Bosne in Hercegovine kjer se šah razmeroma inalo goji. Na propagandnem šahovskem turnirju v Sarajevu je bilo odigrano. Vfl kolo. Vrstni red udeležencev je tale: Puc in Diaja 5 (1), An. drič' 5, Simonovič 4 in pol (1), Bogdanovič in Kozomara 4 in pol, Ja-noševič 4, Kalabar 3 in pol (2), Kostič 3 in pol (1), Božič 3 in pol, Mlinar 3 (1), Kobler, Kolak in Mar. kovič' 2 in pol, Ungar 2, MeStrovU ena in pol, Avirovič pol (2), Fidler pot (1). ZAGREB mesto muzejev Zagreb je gospodarsko in politič- j no središče ljudske republike Hrvaške. predvsem pa prednjači to mesto po svojem visokem kulturnem nivoju ter je eno najkulturnej.Uh mest Evrope. Eden najstarejšth zagrebških muzejev je Arheološki muzej, ki ima bogate zbirke iz časov prvih naselitev na Hrvaškem pa vse do 12. stoletja. Muzej '/,a umetnost in obrt hrani v svojih sobah dela nepoznanih umetnikov od gotske lesene plastike do umetno izdelanih preprog, gobelinov» čipk. Največja galerija slik od 14. stoletja dalje na Balkanu je Jugoslovanska galerija slile. V desetih novih dvoranah so razstavljene »like iz Strossmayerjeve galerije. Tu najdeš vrsto italijanskih umetnikov vse do beneških mojstrov Veronese. Tintoretta jn drugih. Najzaniinivei-ša pa je zbirka domačih mojstrov renesanse in baroka. Modema galerija Jugoslovanske akademije ima brez dvoma največje vrednost v delili mojstrov 19. sl0' letja. Dalje so v tej galeriji del3 dveh znamenitih kiparjev Mesh'0' viča in Avgu.stinčiča. V Gifcsoteki naideš predvsem t*11' Učno umetnost. Bogato je zastop0' n-» - predvsem v študijske namen« ' domače kiparstvo. Tri dvorane s0 posvečene Mešlrovičevemu del11, posebne dvorane imata tudi Avg1' štinčič in Raduš, Dve dvorani P* sta izpolnjeni z deli slovenskih ^ pariev. Tri ustanove, ki vzbujajo Posei^^ zanimanje so Muzej mesta Zagre ' • Zgodovinski muzej fn Muzej rodne osvoboditve Hrvaške. Medtem ko nam ponuzoruje Zej mesta Zagreba zgodovino V.1® nega Hrvaškega mesta, zgodovin3 muzej materialno, družbeno in na'” hovno rast celotne Hrvaške, Muzej narodne osvoboditve pr'|C zuje sliko komaj minulih dni. Poleg naštetih muzejev in Karf£) rij je v mestu Zagrebu je manjših umetniških paviljonov, 2J , stalno razstavljajo sodobni luI‘nl niki in so tako v stikih z za katerega ustvarjajo. V mUZ^L. in galerijah ter umetniških Pay tuli spoznava ljudstvo svojo _ vino, kulturno in umetniško žitj ^ nje svojega naroda ter njegovo ^ turno rast, to pa dviga rnmijO rodni ponos in vero v svojo ze ,irt svoj narod. awisa STjuttii is Tržaška športna nedelja Ponziana-Odred G-0 Prejšnji ttden Je bila v Ljubljani prijateljska tekma med Perniano in novim ljubljanskim klubom «Odredom». V prvem polEasu je bila Pon-ziana v rahli premoti, toda njega napadalna vrsta ni akcij izkoristila. Prav ob koncu polčasa je Odred dvakrat prodrl, toda žoga je vedno ostala v rokah izvrstnega branilca Seguile. V drugem polčasu sta obe moStvi zaigrali že živahneje. Oba dobro razpoložena vratarja sta imela dovolj dela. Ponzjana je zapravila nekaj zrelih situacij, prav tako njegov nasprotnik. Rezultat j« pa ostal do konca nespremenjen. V pokrajinskem prvenstvu presenečenje v tekmi med Aurore in Ponzieno To pot se je predsiaviilT moštvo Ponziane v Kopru proti močni Au-rori v svoji popolni postavi. Imelo je uspeh in remiziralo z Auroro z 0:0. Vse to kaže, da bi se to moštvo moglo plasirati dosti bolje v kvaliika-cijski lestvici, če bi tako vedno nastopalo, kot je to nedeljo. Najbolje je delovala obramba. Aurora je napadala z vsemi svojimi močmi, toda razen dveh strelov, ki sta šla čez prečko in nekaj, ki jih je ostalo v rokah vratarja, je hilo to vse, kar je dosegla. Napadi Ponziane so bili malo boljši. Imela je pa to smolo, da se pri streljanju na Edi n’ znašla. Tovarna strojev je lent je bilo pričakovati premagala Koštalungo 1:0. Rojan in Meduza sta po živahni igri odločila tekmo z 1:1. Tekma med Miljami in Pristaniščniki je bila v znamenju premoči prvih. Le v drugem polčasu so se pristaniščniki znašli za kratek čas, kar pa ni imelo nobenega vpliva na rezultat, ki je bil 3:0 za Milje. Tekma med Magdaleno 'm OMMSO se je končala z 3:3. Magdalena bi zaslužila zmago zaradi svojih stalnih napadov, OMMSA pa zaradi svoje stalne premoči. Tako je bil neodločen rezultat dobro merilo te tekme. To nedeljo sta se še srečala Arri-goni in Dreher. Tekma se je končala z 1:0. V Boljuncu so imeli to nedeljo za nimivo igro med Sv. Ano in Umagom. To pot je Sv. Ana pokazala, da ima v svojem moštvu odlične moči. Pri Umagu pa se imajo zahvaliti svojemu vratarju, da ni bil rezultat (3:1) Še dosti višji. Okrožno prvenstvo Rezultati so bili nas.ednji: Vesna-Kolonja 1:1, Nabrežina-Sv. Marko 2:2, Rocol-Mont ebello 2:1, Arzenal-Col liva 3:2, Primorje-Trebče 5:0. Tomažič-Dijaki 39:29 mi na lestvici: Dijaki. Tekma je bila izredno hitra. Dijaki so pokazali velik napredek. Tomažič je dal vseeno realno igro in je svojo prednost dosegel šele v zadnjih minutah. Tekma med Col Ilvo in Arzenalom pa se je končala z neodločenim rezultatom 28:28. V ženskem prvenstvu so premagale Magdalenčanke Koprčanke z 18:12. Bližnja srečanja 19. marca bo gostovala tržaška nogometna reprezentanca v Mariboru v tekmi z reprezentanco Maribora, 27. aprila pa bo gostovala v Ljubljani z ljubljansko reprezentanco. Istega dne bo v Ljubljani gostovala tudi tržaška mladinska reprezentanco. Istega dne bo v Ljubljani gostovala tudi tržaška mladinska reprezentanca v srečanju z ljubljansko mladinsko reprezentanco. Košarkarji pa bodo gostovali 22. maja v Milanu proti UISP-u, 26. maja pa v Padovi. Cross s kolesi Tudi to pot je bil kros s kolesi znamenju borbe med Sosičem in Donadelom. Bil je na celih dveh tretjinah proge. Zmagal je Donadel; Sosič je imel namreč smolo, da mu je predrlo gume. Rezultati: Donadel 36,10 min, 2. Javornik, 3. Fontanot, RAZNE VESTI Kakor poroča ramo Siouhoim bo Švedska smučarska zveza poklala na mednarodno smučarsko tekmovanje, ki bo v Planici od 10. do 16. marca sledečo ekipo: za tek olimpijskega zmagovalca Lunctrema in Estersunda, za skoke Karl sona (na olimpiadi je zasedel 11. mesto) in Folmstenaj za alpsko kombinacijo pa Hansona, šestega na olimpiadi m Ake NUsona, devetnajstega na olimpiadi. Tudi Avstrija je prijavila svojo reprezentanco za mednarodni smučarski teden v Planici. V teku na 30 km bosta zanjo nastopila Josl Gstrein in Hias Noichl, v skokih Walter Reinhardt, Paul Aussleitner, Walter Steinneger in Hubert Neuper, v veleslalomu pa Eberhardt Kneisi, Hans Scnger, Walter Kubelka in Fritz Zeil-hoter. Na mednarodnem teku čez drn in strn v Bruslju je zmagal na progi dolgi 10 km Francoz Pujazon s 40:’5 min. pred Belgijcem de Wat-tyem, ki je vabil 40:38 min.' Cross Humaniteja, ki bi moraj biti konec februarja, je prenešen na 13. marec, tako da bosta na njem tudi lahko nastopila znana francoska lah-koatleta Pujazon in Mimoun. Ta dva lahkoatleta sta sc kot je znano prijavila tudi na mednarodni cross, ki bo 10. aprila v Beogradu. Sv. Marko Je navalil z vsemi silami na openska vrata Madžarski igralci tenisa so bili j štev. Prvi je bil Polda Janez (73.5, povabljeni v ZSSR k ehibičnim tekmam. Gostovali bodo od 15. II. do 15. III. Češkoslovaška je osvojita svetovno prvenstvo v hockcyu na ledu v Stock- skokom 79 m. 76, 74 m), drugi mladi Mandeljc (67, 71, 71 m), tretji Finžgar Rudi, četrti Klančnik. Izven konkurence je postavil Polda rekord skakalnice S holmu. V finalu je premagala Švedsko s 3:0. Na drugem mestu sta Švedska in Kanada s 5 točkami, Švica in ZDA s 4 točkami in Avstrija z 0 točkam!. Francija — CSR v sabljanju 1:1. V nedeljo so otvorili *9 metrsko skakalnico v Planici. Ob tej priliki je nastopilo 28 skakalcev iz 10 dru- Po prihodu košarkarjev Tomažiča in col-Ilve v Trst po zaključka njihovega gostovanja v Ljubljani smo se obrnili na vodjo obeh moštev, da nam kaj pove o gostovanju. O rezultatih nismo podrobneje govorili. Ti so že znani. Zmagovalec na turnirju je bilo moštvo Tomažiča, ki je vse iznenadilo s svojo lepo, povezano in premišljeno igro. Tako se je pripetilo, da so pri končni tekmi med ljubljansko Enotnostjo in Tomažičem bolj ploskali našim igralcem, kot pa domačinom. Res je, da je bila uglajena igra Tomažiča skoraj nekakšno presenečenje. Potem pa je nadaljeval: «Tisto, kar sem hotel že najpreje poudariti, pa je bil odnos do nas». To ni bil tisti običajni odnos do moštva, ki gostuje, tisti, ki bi ga označili z besedo: športni odnos. To je bilo nekaj čisto drugega, tisto, kar smo čutili prav na vsakem koraku in kar po navadi označimo z besedo bratski odnos, čeprav se morda niti ne zavedamo v popolni meri tega, kar smo hoteli s tem poudariti. Da moreš to resnično občutiti, moraš to doživeti. _ No in mi smo to doživeli na vsakem V košarki*"je v n'edeljo tekma I koraku: Takoj, ko smo »r®i ponoči med prvakom Tomažičem in zadnji- i v Ljubljano pri prijaznem sprejemu, Še o srečanju košarkarjev v Ljubljani srečanju z nami, tako, da je marsikateri gol s strani Enotnosti bil raz-veljaven, ker njeni igralci tega še na Bledu, kjer smo prenočevali in niso dolgo časa vadjjii kaj žejei da kjer so naši Tržačani prvič videli zamrznjeno jezero, potem med gostovanjem v Ljubljani, pri zaključni slovesnosti in odhodu. Ta občutek smo imeli tudi v zanimanju za naše probleme, težave, življenje, ki ga živimo ter naše športno udejstvovanje. ^ Ko smo se srečali z njimi, so nam povedali, da v Sloveniji poznajo košarko šele od leta 1945. naprej. Takrat so pričeli s prvim treningom. In če pomislimo, da so od tedaj že dosegli visoko stopnjo, vidimo že samo pri tej stvari, kako znajo oni delati, se zagristi z eno besedo, tudi pri športu. Njihova tehnično precej visoka igra nam je za to dovolj velik dokaž. Vseeno pa moramo reči, da visok poraz ljubljanske Enotnosti nima popolnega odraza razmerju moti med Tomažičem in tem moštvom. Pri nas v Trstu že nekaj mesecev treniramo in igramo po novem' sistemu, za katerega velja pravilo, da se sme igralec zadržati v prostoru pod košem samo tri sekunde. V Sloveniji pa so resnično uveljavili ta sistem šele v bi z njim nastopali na tako težkih tekmah kot so bile te. Omenili smo že, da so se v Sloveniji takoj «spoprijaznili» s košarko. Sedaj skušajo raven drugih moštev v Sloveniji dvigniti. To bodo dosegli na ta način, da bodo poslali posamezne igralce Enotnosti, ki je najboljše slovensko moštvo, kot trenerje drugim moštvom. S tem bodo dobili celo vrsto kvalitetnih moštev. Pri tem vidimo njihovo skrb za množičnost -in v malem tudi način njihovega športnega dela. 2e med samim turnirjem smo opazili, da ne morejo prehvaliti igre dveh naših igralcev: Mizola in Verità. Na koncu so nas pa vseeno prosili, če bi lahko prišla ta dva igralca čez en mesec trenirat njihova moštva. Mizol in Verità sta bila presenečena. In konec koncev sta obljubila, da prideta. Na vprašanje, če bodo še gostovali v Sloveniji, nam je vodja natili moštev odgovoril, da bodo najbrže v prihodnjih mesecih. Dejal je: «Ce smo se počutili tako kot doma, tedaj je prav gotovo, da bomo». A. BISTRE GI.AVE VODORAVNO: -. moško ime; 2. obrtnik, 3. kraško zemljišče, 4. kultura; svetovni nazor; 5. žensko ime; poglavar Hunov; 6. častni naslov; turški gospod; okvara; veznik; pijača; .7. kraj v Istri; prelaz; literarna tvorba; 8. števnik; tujka za zmes; hrib na Koroškem; 9. ugriz kače; zmešnjava; samostanski predstojnik; veznik; 10. pripadnik zgodovinskega naroda; dva; molči; grški junak; 11. žensko ime; oče; pijana zabava; rusko mesto; 12. nabreklo meso; jezero v Aziji; naziv, 13. pn-padnik zgodovinskega naroda; daven; domoljub; 14. turško pristani-|tŽče; vojna zvijača; moč; zensko ime (gen.); 15. gora v Aziji; žensk, irne; prislov; denar; 16. kraj v gozdu; božanstvo; zabava; sorodnik, • Pripadnik jugosl. naroda; obnova (duhovna); moško ime; 18. Dz. oz' Piičba za pritisk; klofuta; izraz P>1 šahu; 19. veznik; odposlanec prostor v stavbi; orožje; neimenovani; '20. Premik; egipčansko božanstvo; zdramilo; 21. drevesce na Krasu; del °t>UičiIa; 22. kraj v Sloveniji; 23. kit; 24. načrt * NAVPIČNO; A Otok V Sundskem ot°£ju; B. Evropski • narod; C. kisli-?a; C. hlapčevski človek; amen-država; D. kraj na Krasu; kra-ita 2a žigjkraj na Krimu; E. dol polesa; bančno nakazilo; komu smo ‘* * * * vesti? mladinska organizacija; Predlog; F. nagon; ameriška držati tujka za smuči; G. tujka za .ètnico; žensko ime; kraj pri Vr-Jkiki; H. žensko ime; stoti del di-arja; ribaj ne. mara delati; I. kepa; KRIŽANKA ca evropskega naroda; očetov; N. gledališče; žrelo; portugalska kolonija; največ . . . otrokom; O. vrtna hišica; vojaško vozilo; čebelni proizvod; pokoj; P. moško ime; zdravniški postopek; merilo; R. prst; nravnost; občutek; S. predlog; dva; zensko ime; moška žival; kratica v naslovu; S. žensko ime; ljudska republika; kraj v Lstri; T. olročad; bogataš; U. prebivalec celine;; V. zbornica; Z. praznik. Jedro (oedoravn0 in na^pi^no). I. Sila; 2. razbojnik; 3. priprava; 4. rednik; 5. prebivalci fr. mesta; 6. literarne tvorbe; 7. grški tempelj; 8. rimsko število. predlog (tujka); organizacija za pomoč Evropi; nasilnež; J. zensko ime; velik ogenj; naselja (hrv.); Rešitev iz štev. 152 A) job; os; ma; lin; B) Ivan Tav-čar; kolhomica; C) sir; Marita. Orient; nem; D) beta, Jago; idoli; rdeč; Peru; E) Verdi; por; čarodejen; kit; renta; F) Majdanpek; žilav. Dakar; Kočinčino; G) Uva; Irs; Kant; edn.; snob; pik; Arad; H) šta; Oto; Kola; Odrin; INRI; bal; Ana; I) elan; Slope; ste; ceh; Aarau; Rona; J) rak; poema; slon; Amor; Zorka; bas; K) tri; Saloma; domine; tla; L) oje; ohern; omet; obok; linea; Rab; M) tura; Ančik; ali; piš; vijak; Paka; N) trn; Uri; acer; asket; meja; Col; oro; O) Loče; Ita; Apel; Kuk; para; pek; enak; P) aberacija; Abano; akord; romantika; R) ikono; Sto; emorirati; gol; renta; j S) Sara; arak; vilno; cink; Lima; cunja- K pot; tkanina; vrnitev; L | T) dva; krasen; alpari; Ren; U) Oto-velikà kača; brus; žensko ime; M. man; tla; Rio; alpaka; V) mo; AA; ' dni-1 ne; nos. Kaj je profesionalizem najbolje razumejo v francoskem nogometnem klubu Nancy PC. ki so obljubili bivšemu nemškemu reprezentativen 200.000 frankov mesečne plače in še avto, da se bo lahko vsak teden vozil iz Stuttgaita do Nancyja. Egipt bo organiziral svetovno pr-( venstvo v košarki v dneh od 5. do 12. maja. Na gostovanj« po Švedski so imeli jugoslovanski Igralci namiznega tenp sa še tri srečanja. Reprezentanca Subotice je premagala reprezentanco mesta Landskrone s 5:2. Naslednjega dne so se Jugoslovani udeležili mednarodnega turnirja v Tranasu; na katerem so sodelovali tudi najboljši češkoslovaški Igralci. V tem srečanju je najpomembnejša zmaga Harangoza nad švedskim prvakom Elisbergom; katerega je premagal z 7:1. Prvo mesto je zasedel Vanja (CSit), drugo Marinko (CSR), tretje pa Larangozo (FLRJ). V -nedeljo se je pa ob zaključku svojega gostovanja po Švedski pomerila jugoslovanska reprezentanca v Norkoepingu z reprezentanco Švedske. Zmagala je Švedska s 5:4. Ena izmed najmanj razvitih šport-: nih panog v Sloveniji Je boks. Da bi se pa tudi ta vrsta športa dvignila in pridobila novih članov, bodo prirejali boksarska srečanja pogosteje. Novo osnovana boks sekcija ljubljanskega «Miličnika» je že vzgojila nov kader nadarjenih boksarjev, ki bodo s svojimi nastopi dokazali, da je lahko tudi ta šport, ki med nepoznavalci velja za surovo športno panogo, lahko prav fair in vzgaja celega moža, ki se odlikuje po svojem športnem ponašanju, tovariš vu in pravilni borbenosti. V Parizu sta sc srecaia italijanska prvaka v tenisu Cuccili in Del Bello s francoskima igralcema Bolelli-Tho^ mas. Borba je bila kaj trda, končno sta Italijana s svojo vztrajnostjo in borbenostjo premagala svoja francoska nasprotnika v petiti setih 6:4, 5:7, 3:6, 6:3, 6:3. Prvenstvo Slovenije v sabljanju se je te dni končalo v Celju. Da si pridobiva ta panoga športa vedno vet simpatizerjev nam je dokaz velika udeležba novih tekmovalcev in gledalcev. Med člani je odnesel prvenstvo v sablji član Poleta Papež, med mladinci pa Gregor, član rima. V floretu pa Jurko, Krim, med mladinci Cop (Polet). Pohleven Silvija med mladinkami in Rozina (obe Krim) jneir članicami. Od 1925. do 1931, leta so bila srečanja med Kalijo in Portugalsko v nogometu precej pogost«. Zmage pa so bile vsakokrat na drugi strani. Leta 1925 je Portugalska premagala Italijo z 1:0. Cez dve leti je Italija zmagala s 3:1. Toda že naslednje le: to je Portugalska premagala Italijo s 4:1, a je morala leta 1929 ponovno prepustiti zmago Italiji s 6:1. Zadnje srečanje je Italija zopet odločila v svojo korist in zmagala z 2:0. ljudski tednik Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska E dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl 6 Rokopisi se ne vračajo moško ime; del aeroplana; pripad Kuimii št. lOO za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika j 231BflGBISDSil233S332r pus™ reportaža Da ne Dom brez dela vlekel svojo gaio cenjenim sem bralcem spesnil reportažo. Iz Rima Vojnemu zločincu grebe odpuste, v golobčka oblečen na suoDodo sme. Iz Crčije Gledaš ga od daleč: grški je vojak: ko mu prideš blizu: je pa zapadnjak. Iz Amerike Olična veja v roki -moža se leskeče, a za hrbtom skriva bombice grozeče. Vatikanec v papeškem ornatu dela se svetnika, a razbit fašizem, kjer le more flika. Iz Trsta Gledaš po Izložbah: vidiš blagostanje, a življenje nudi masam gladovanje. Iz Miramara Moral bi se odeti v nepristranost strogo, pa se mož je ogrnil v rimljansko togo. Iz Argentine Vsen pobeglih strank je tukaj eldorado, pa zato se gremo staro maskerado. Tržaški „voditelj'7 Govori občinstvu, da je komunist, po dejanjih sklepaš, aa je pa lasist. Seslankar fo sestankih leta, složnost propagira. Dejstvo je pa tako: složnost te razdira. Ducili i“1 ■") De Gasperi: Kaj ne, dragi Vidalček? Kako lepo se pleše po ame-rikanski muziki? Med vrstami Kongres italijanske republikanske stranke se je vršil dne 6. tm. v Rimu udeležil se ga je tudi zastopnik Trsta adv Volli, ki je poudarjal, da Trst pozdravlja «mater» ves žalosten, ker je še vedno ločen od nje. Nato se je udaril po prsih in dejal: «Republikan. ska stranka v Trstu ima posebne naloge: Samo republikanci utegnejo bra. niti' na vzhodni meji domovino (Patrijo), evropsko kulturo in socialno pravičnost». Med vrstami. Bum! Srečna sl, Evropa da te v Trstu ščiti tak mož, kakor je mali Volli. Ce smo prav obveščeni, se je ta Volli nekdaj Imenoval VVohl, torej čista kri, ki lahko skrbi za «Patrijo». Mogoče se je klical celo «Vol»; njegovo mukanje je namreč dovolj' . volovsko. Giro d’Italia Tržaški listi z veseljem poročajo, da je v letošnje kolesarske , dirke krog Italije vključen tudi Ti;st. Vidijo v tem očiten znak, da se pripravlja priključitev. Seveda so bile že odposlane številne brzojavke s progra-matičnim vsklikanjem materi itd. Med vrstami. Stvar postaja resna! Bevin, Bidault in Marshall niso opravili ničesar. Toda Bartali, Coppi, Leoni Ud. so drugi tiči! Nagajiva nevihta. Dne 29. januarja je bilo splošno zborovanje ameriških meteorologov. Bilo je krasno vreme, tako, da so šli delegati na zasedanje brez plaščev. Toda glej! Na poti jih Je zajela huda nevihta, da so se morali zateči v prostore podzemne železnice in je zasedanje odpadlo. Med vrstami, in ravno izbranim vremenoslovcem se mora kaj takega pripetiti! Mogoče pa so se šolali pri ameriških političnih meteoroligih?. Nov uspeh 02N »Kraška Burja« je nedavno poročala, da se je Organizacija združenih narodov bavila z mnogoženstvom, ki ga uganja zamorski kralj afriškega plemena Bikunov, ki ima nič manj kot 110 žena. OZN je tedaj poslala temu zamorskemu grešniku ogorčeno protestno noto ter poverila velesilo Anglijo, da posreduje na primeren način, eventualno tudi z izdatnimi ukrepi. Ta afrikanski škandal se mora spraviti iz sveta. »Burja« je tedaj predvidevala, da bo Anglija v primeru potrebe mobilizirala vso svojo mornarico, in če to ne bi zaleglo, da bo treba pač spustiti nekoliko atomskih bomb. No, takrat »Burja« s svojimi črnimi predvidevanji ni imela prav; nevarnost novega oboroženega konflikta, ki bi se lahko razširil v svetovni konflikt, je izginila. Kralj neznanega zamorskega plemena Bikunov (to nima nič opravka z »biki«, vsaj jezikovno ne), torej kralj vseh Bikunov se je vdal, kakor poročajo listi, in je vseh svojih 110 žena poslal lepo domov. Na vsak način čestitamo OZN na tej sijajni zmagi. Le kaj bo zdaj? Ali se bodo odpuščene žene kar tako udale? Ce bodo zahtevale zakonito vzdržovalnino, bo imel galantni kralj Bikunov lep Izgovor, da on pač n! kriv: kriva je ostra protestna nota OZN ter grožnja z angleško mornarico in eventuelno celo z atomsko bombo. Ce njegove preljube ženske kaj želijo, naj se obrnejo na OZN. — Tako lahko še doživimo, da bodo morali civilizirani narodi prispevati za vzdrževa' ^ nje dosluženih žen plemenitega aH bolje: plemenskega kralja BIK11' nov. Naj pa bo temu, kakor hoče, ** velevažna zadeva je srečno rešen8 In OZN se bo bavila lahko z drugimi problemi, ki so kolikor tolika tudi važni, n. pr. s vprašanjem tr' žaškega guvernerja, ali pa cel° .* pomlrjenjem Palestine, Grčije, I tapsRe, Berlina, Trsta in kar je drugih takih malenkosti po svet11*