134. $*ev. V OELJil* tore** 9. nov^mb^a 1920. PoStnlna plačana v gotovlnl. t-* TO h fshajja vs*fc tor»k, 6*trt«k m ••boto> - Cmt»m * Za celo leto 10 K# U pol leta 40 Wron. za čctrl lela 20 K, 2* 1 mescc 7 kron. Posamexna fttevilka «tan« I krono. Ma ptsmene naročbe brez pošiljatvt denarja »• n« moremo oziratl, Narolniki na] poäiijajo naročnmo DO poitni nakaznici. Rekianiacij« ftode lista so po&tnine proste. Nc- frankirant dopisl se ne sprejemajo. N« dopise brez podpisa se nc ozirn. ¦¦^¦^¦^¦m b^bh b^b^B ^b^bh ^b^H s^bV flH^^B b^bk ¦fl^ft. a^B^V H^B ¦^¦m__^a^B^BT bIHHbH Ur«4ni*tvo In upravnlstvo fc nahaja v Zvetnl tlskarni v Celju, Strosamajerjera uHca 41. 3. Oglasi ae računajo po porabijenem •rosioru In sicer: za n*va«lne oglasc po 80 « od 1 mm, za poslana, na- inamla obtnih iborov, natnanila 9 Hnrti. «ihvaic ltd. K 1*20 od 1 mm. U rekiamne notice med tekstom 8 C ed vrsie. Mall oylasi (na)vrf 4 vrste) 10 K. Pri vrlkratnih ohiavah poputt Roaoptil M nc »radajo. Telefon IL 6ft. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BGG 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Demokratska kandi- datna lista. Kandidatnalista demokratske stran- ke žamiiriborf.ko-celjskovolilnookrožie, kakor jo je sprejel zbor zaupnikov JDS dne 28 okf. v Celju, ie verna slika Struktur« strankc in ttid' verna slika njenega programa. Dočim se kandidat- ski listi klerikalne in samostojne kinečke stranke izražnta v enostranosti teh dveh strank s tem, da so na listi skoro \z- kijučiiu /ustopmki enega, t j. krneč- kega stanu, je demokratska stranka tudi s sestavo kandidatne liste poka- zala, da noče ustrezati demagoškim nagnenjem, ampak da hoče služiti na rodtii in državni ideji' z odkritostio Onega, ki mu ni za trenuten uspeh, ampak za trajno uveliavljanie svoph fiačel. Demokratska stranka je stranka srednje |.oti, stranka vseh onih stanov, katerih mteresi se sicer tuintam v ma- lenkostih križajo, katera nasprotja pa vendar niso takšna, da se pri dobri volji in uvidevnosti ne bi dala izrav- naii. Zato vidite v demokratski kandi- datski listi na prvem mestu našega najodlicnejšega političnega delavca, ide- alists dr. Kukovca, poleg njega pa. in- Stopnike obrti (Rebek itJ), trgovine, Uiadništva m kmečkega stanu. Demokratska kandidatna lista pa je obenem izraz velike naše političnp ideje državnega edinstva, izraz najjačje volje, bojevati in dobojevati boj proti vsem onim, ki prihajajo med narod z demagoškimi gesli, ki skrivajo v sebi kal razdora hi razpada enotne države, izraz naše nezlomljive volje, da ustva- rimo politično in gospodarsko močnu državo. Boj se bije v znarnenju vpra- Sanja: ah ju^oslovanstvo a)i sepaiati- xem, ali obstoj in razvoj države ali njen razpad. Z vso tehtnostjo svojih duSevnih sil bomo nastopali v volilnem boju in pozneje proti vsem onim, ki vpijejo »proČ od Beograda, proč od Srbov!«, dasi dobro vemo, da taka gesla pn našem, skozi stoletja v sovraštvu proti srbskemu plememi na- Šega naroda vzßajanem ljudstvu nyi- dejo 5e mnogo odziva. Mi nismo stranka od danes do jutri, nismo stranka, ki bi 51a s šfa- jišča trenutnih uspehov, ampak smo stranka, ki irna v pivi vr>ti pred o<"mi interes države. Cela naša kanüidatNka Jjsta je sjimo en vel k izraz te nnsli, zato ne dvomimo, da se Dodo zanjo izrekli vsi oni, ki holejo dobro narodu in državi, vsi /on«, ki r.očt-jo, da r^zp^de riaša narodna država v brezpomembne drobre. Zato gre na§ küc po vsem volil- nem okrožiu; ne drobite in ne cepite rj'sih naprt-dmh vrst, ne nasedajte lju- dem. ki pod krinko nezadovo.istva u stvarjajo nove brezpomembne strančice, ne udajajte se demagoštvu in zukri- vanju rt-smcf! Zavedajte se, da je ve- lika in močna demokratska stranka najmo.-.očneiša zaščittnca velike in močne Jugo^lavije. Voiilno gibanje. S lajno zborovanje JDS v Mariboru. Voiilm shod, ki ga je skhcaia JDS minulu nedelio v Mariboru ie nad v^ pričakovanje )epo uspel. M n. dr. Ku kovec in fcandidat j?. Iv^n Rehr-k via se pripeljala že v soboto z večemim vlakom in pri-.ostvovala zaiipiifmu se- Stanku, ki je bil nad vse živahen Shod v Narodncm domu je ot o ril posl. Vogler s kratkim nagovoidn. na številne zborovalce, ki so napoln. i veliko dvurano MIn. dr Kukovec je nato v p<,i drugournem govoru stv^rno in z nit-- mu lastno resuobo razvi|al pr.^cm demokratske stranke, vs.i važ.na vo litična in gospodarska We sli izvaiaiTjem tega našega najvefjega po- lit čnega idealista. Meister se je do- taknil tudi naših obmejnih vprašanj ter povdarjal, da tnora vlada proti nemäkim protidižavnim elr-mentom z vso svojo avtorityto nastopiti in jih tako naučiti spnšrovanj;; na^e nacijo- nalne države. Obenem pa pri tens ne smemo pozabljati obveznosti, ki nam jih nnla^a mirovna po^odba gh*d<* na- rodnih inanišin. Stv^rno in pregledno je g. nun razpravljal o potrebi okrož- n'h samoupray, kar so zborovalci odo- bravali. Ravnotako so n:tvzoči pritrje vali ministru, ko je žigosal protidr- žavno delovanje klerikalne politike in utemeljeval v interesu dr^ave potrebo močne JDS, če se hočemo Slovenct v Ju«;os!aviji primerno uveljaviti in ob- držati svojo novo svobodo. Minister je končal s kratkim obrisom težavnega zunanjepolitičntjga položaja, ki nam nalatja resno delo, zlasti sedaj pred volitvami. Kandidat Ivan Rebek je razvil svoj obnni?ki program, ki are za tem, da se odpravi 8-urni delavnik za male obrti, ker samo Skoduje, ne da bi kaj koristil. Številni navzofi obrtnki so simpatičnemu b«ievnikn za nj h koristi navdu^eno pritrjevali. Kot tretji govornik je naitopil kandidat dr. Vlad. Sernec, ki je raz- pravljal o Rospodarskih vpraSanjih in domačih mariborskih javnih zadevah, kot korni^arijatu, ki je še danes v ro- kah klerikalca, stanovanjskem uradu i. t. d. Na to je pred!a?jai g.. dr. Avg. Reisnuin si deče resolucije, ki so bile sofilasno sprejete: 1. Obsoia-no najnoveiSo klerikalno gonjo pruti armadi kot prikrit boj proti dfžavnemu edmstvu. 2 pozivljamo pokrajinsko in cen- tralno vlado, da odstraisi klerikalna politična ek«;ponenta v popolnom ¦ na- prtdnem Mariboru pri vodstvu mestne občine in stanovanjskem urad . 3. Se prključuifmo resoM.ic'iam celiske^a shoda JDS glede okrožne samouorave 4 l/ražamo zsupanje ministru dr Kukovcu ter riar. posl gg. Kejžarju in Voglarju. Popoldne se je odoeljal min. dr. Kukovnc z jiosp. Rebekom na shod v Slov. B'Sirico, ki je lavno tako lepo uspt-l JDS je tu na severu zopet po- ^azala. da ima med resnun občin^Tvdm naiveč zaslombe smotrena ()i)litika dr- žavne fdinstvenosti in prave denio- kracije! V.llJna shoda JDS v Slo en|- gradcu in Sostanju v t'edfho 7. tm. sta bila lepo obiskana, zlasti od inre- luience in obrtmštva. O strmikinern progiamu in delu, o razmeiju do dru- gh sir^n^ in o dmgm važn h pod b nih vpraSani h sta obAirno ra/prav hala strankm kandidat ^. inns M < n v- liak ter ^ Založnik iz Cfha. M» nistru dr Kukovcu, demokiat>t b li /asiopani vsi via' «¦•;". IP« inistvo, knit^t e, nb 1- n 1stV' ¦ trii'ovc 1 »to Vc-Hk volilnl shoJ JDS v L u b |am c 5 1 mi |r- bila • .a na mi 11 ¦• f -'-» a (J" «>k 1 nt -kf misl QivOi -|i v. d 'M.iiaNKi kanviidat« dr Ta^čar, R.-i i" 1 M 'I'o •<* m d- Kroner Koimmist cnl * «• IiI<• i shod v Celju i<-¦ <>\ kl C/in /a < * (1,-iju 7. im no 9. LI i i v iJO -' rto ()i ' Z I ,1s 111 11 H V iikil*. PnSlo )f par i'omü > aiCi v ¦¦/ M nbora, med njimi Nachtigall, iz Trbovelj in neki Fabijanc'C. Ker v Celju komuni- stične stranke ni, so bill na shodu sami soc. demukratje in iz radovednosti tudi nekfij pristaSev dru,ti, da bi t-e v volilnem boju i.dgra- vaii osebt obeh znanh primorskih po- litikov druga proti drugi, ker sta oba bila kandidata v istem voliinem okro- žju, in ker bi s tem znali biii ožko- dovani interesi primorskih Slovencev, st?; oba odstopila kot kandidata. To je smisel izjave, ki sta jo te dm objavila v Istih. Narodnosocialna »Nova prav- da« se v nesramnem Clanku zaganja v demokratsko stranko» češ da je ona kriva tega odstopa, da je lzdala inte- rese beguncev itd. Verjamemo, da na- rodne socialiste odstop dr. Rybafa hudo boli, odtod ves ta gnev in srd, na katerega izbruhe pa od^ovanati nam niti v glavo ne pade. Demokrat- ska stranka je pr^resna, da b» se dala \a kolifkaj razburiati od pohtičmh otročanj kakega DeržiČa ati Brandnerja in podobmh. Za svobodne volltve in proti velei dajiiiSki agitacijf. Minister no- tramih del je poslal vsern ö^lastem okrožnice, v kateri jim ukazuje, da morajo stor ti vse za popolnoma svo bodne volitve. Svobodne volitve pa ne pomenijo. da je dopuSčena tudi even- tüelna protidržavna agnacija. Staiišče vlade je, da narodno ledinstvo ne more biti predmet d'skusije, gre edino le za vpraSanje notranje uredbe države. Politico» organi, ki bi dopuš*.sali kakAno propagando proti državi, pndejo takoj v preiskavo. Proti krivcem je treba brez odloga nastopiti. Poverjeniki za notranja dela moraio to nadzirati, ob- enem pa skrbeti, da se ne godi nikjer voiilno tiijsilje. Dobra karakterlstfkfi Ljubljansko «Jntro« prmaS-i o klerikale h sledečo zanimivo karakteri«itikn: Sladek na- vzgor sladek nav/dol. To je klerikalec. Ndvzdol se dobrika vsem instinktom mase. ruje proti Srbom, govori o mdi- tari^.mu, piŠe 0 avtonomiji, vpije 0 lastni 7akonodaii, kriii o veri, zabav- Ija vseprek. Misli pa samo na sebe in na sebe samega, na svojo pohtično moč, na f»nde, in eželno samoupravo razume t.iko. da b' samo on rad u- piavljal dežt-Io. V Beogradu pa pol pisuje »se f narične zukone, soglasa z vsemi davki, dobiva rede, h«>di na dvor, se pnlizuie m nislrom liže ge- neralom podplaie, poviSuje železniske tar fe, krepko podpira svoie banke in podit'tja, Sc'ti izvozmke in velekapita- li^te, pumaga umceva'i agrarno refoimo. Duma prodrtja kmeta, kmetiisko druž bo, delavca, uradn ka, konzumei ta. V Beo^radu piodaja dizwo, Sloveniio. avtonomijo, f nance — vse proda)a, kar more. To je politično venžmštvo na dfbflo. ProČ od SibovJ Tako je na kle- rikalni-m shod v S<>šr;«r>ju vrvl kleri- kalni kandi at Puftenjak. Hvalil ie Tudi Madžaisko, kako lepo ie zdaj p<>d klerikalno vlado vse urejeno. Č idne ' sadov^ bo rodila PuSenjako^a denia>jogiiji| Masčevanje za tako brez- giavo po| T'.ko pnde pei ah slei! Kkrikalna hujskarita m i/.brčna v sr^d^rv h K«-t ho«*e Or. K kovec za rnido obit spremembo glede 8-innena delavn>|r 11« demagog« 10 111 ho ceo dokaati, da namerav lo'a'i.i- leu 'lo (i '¦¦'*: H kg slanine, ilfb I • ¦• () '" ^ ^ 7 10 Cm d^- b.. 1 1 b ^ r> 7 in ¦ I.,, i 42 K Strati 2. »NOVA DOB A« Stev. 134 Iz mariborskega okraja se nam poroča, da jo naiti tam še vse polno htšnih in javnih napisov s spakcdranimi nemškimi imenl občin. Tu ie pač v prvi vrsti naloga glavarstva, da napravi red. Slovtnsk't dimnlkar v Maribcru. Dornačm, večletni dobrovoljec Ljudevit Pucelj je dobil dimnikarsko koncesijo. Slovenski hišni posestniki so opozor- jenL Ptujske novice, PtuJ. Posestrimi Celje in Maribor sta že izbrisali sramoto, da bi bii Nemec načelnJk trgovskega gremija. Edino mi ptujski slovenski tr^ovci se še nismo zavedli svoje dolžnosti, da se otresemo te sramote. Att pa se rani morda res ždi, da med namt nt za to sposobnega čioveka? Ali pa je morda ljubosumnost med nami tako velika, da raiši pustimo stvar kakor je? Ali je pa naSa zaved-- nost tako mala, da nam ne diktira doižnosti» ki jo imatno v svoji narodni državi? Pričakujemo, da se greh v do- glednem času zaoriše. XYZ. Redek lovski pien. V soboto 30. oktobra ie ustrelil B«bosek ne otoku pod OreSjem divjega mačka. Jc lepa lival, ki tehta 61/2 kg. Divjih mačk v naših krajih ni. Žive 5e po vehkih gozdovih iia Hrva§kem, Ogrskem, od- koder se je sem zatekel. Celjske novice. Prememba v trgovlnl. Oosp. Drago SireCf poznani vrlonarodrti naft trgovec, je prevzel trgovino g. Al. Fabiana v Can- karjevi ulici in si uredi manufakturno trgovino. Mttnlce v Celju so hvala bogu po doigem boju izginile, ostali so pa po cestah se spomini na nje v obliki blo- dov kot ostankov mitmških naprav. Ti srednjeveški ostanki tvonjo zlasti v ulicah, kier vkljub sklepom mestnega sosveta še vedno nis i vpeljane luči, stalno nevarnost za pasante v sedaj temnih nočeh, Gospoda mestnega eko- noma prosimo, da nas reSi te nadloge. Sestanek »Ruskcga krožka« v gostilnt Narodrtega doma v Celju v torek ob 8. uri zveCer. Dramatlčno druStvo v Celju na- znanja vsem društvom, ki se obračajo radi veseloigre »Rodoljub iz Amerike* na Oramatično druStvo, da se dobi tsta pri avtorju gosp. Rudolfu Dobovišeku, pisarna dr. KarlovSek, Celje. Ura na celjskein farnem zvonfku znori vsak pondeljek v jutro za najmanj 10 minut prezgodaj. Kaže sicer v vse Stiri vetrove, vendar na nobeno stran ni čas isti. Kako hudo je gledati, ko bije ura osem tn se otroci, ki so Šli pravočasno od doma v solo, poganjajo po blatni cesti v strahu. da zamude pouk. To po- rivanje ure opazuiemo že mesece, da ne rečemo leta. Čas bi bil, da se ura popravi. KopailSCe v Celju. G. Marko Tratnik je že pred 4 tedni zaprl svoje kopališče. Ker je to podjetje edino v Celju ter za korist ljudstva nujno potrebno, zahteva občinstvo, da se kopahšče odpre; Če že noče lastnik sam, naj da v naiem ali pa naj prevzame mestna občina«. Tako pod- jetje v zimskem času vendar ne sme po- fivati. SamopoinoČ v Celju deli ta teden za vse člane različno blago (Stofe) in konfekcijo za moSke in ženske, po nizki ceni. Do nezavestl upijanil se je kro5- njar Franc Klepar v nedeljo 7. t m. Poücija ga je našla na cesti, kjer je ležal kot mrlič. Seveda bo strogo ka- znovan. Ročna torba iz rumenega usnja, nova (vsebina : perilo z imciiali »V. K.») se je zgubila v soboto 6. novem- bra na peronu celjske železmSke po- staje. Pošten najditelj se prosi, da naj- deno blago proti nagradi izroči v li- kvidacijski pisarni (Ferjenova hiša) v Celju. Lep, mladi lovski pes se ie za- letel k Mariji Podermayer v Dobnši- vasi 5t. 32 Za Jugoslovansko Matico se je nabral na gostiji Cinla in Rezike Dol- fan znesek 501 K. Novoporočencema obilo sreče, gostom iskrena hvala 1 Slovenci posnemajte! (O. blagamika celiske podružnice JM prosimo, da ta znesek v nas'vrn uredniStvu d 'igne.) Vsak Jugoslovan mora bit! clan »Jugostovanske Malice«! Em. Lilek. Ustavni naCrti za üugoslavijo. (Dalje.) V § 9 brani dr. Sa&adin pravo države »u stanju nučde«. On piše, da ima to pravo »svoj izvor u višim in- teresima države, u odnosima, koji su vanrcdni, nenormalni, za koje obično pravo kao nv.rma za redovne prilike ne postoji«. K temu bi pnposmiil, da se v takšnih odnosih dostikrat vlada identificira z državo in da brani pod firmo prava države svoje lastne inte- reso. V Švici ie to »pravo nužde« za vlado po tistavi odmerjeno (§ 102, Č!. 11). Na AngleSkem mora vlada v izvanrednih razmerah prositi parlament, da izda zakon, po katerem bi po- tem ona smela izdajati izredne odred- be. V teh, po demokratskih in paria- mentarnih načelih vladanih državah ni znan § 13 avstrijske Schmerlingove ustave iz 1, 1861, pa tudi ne § 14 av- strijske decemberslce ustave iz I. 1867. V § 11 razpravlja o odnosu naše se- danje ustave napram komoetenci kon- stituanfe- On trcii, »da \t* na*e državno ujedinjenje dtfuiirivno izvrSeno 1. de- cembra 1918 i ne spada n nadležnost konstitunnte.« Tudi monarhijska oblika naše države »sa dinastijorn Karadjor- djevida je nedirljiva točka ustava naše države. Ustavotvorna SkupStina može rešavati o tome, da-Ii če naša država usvojiti za Narodno Prodstav- ništvo jednodomni ili dvodomni sistem, moŽe zaključiti, da se predje iz današ- njega oblika parlamentarne vlade u drugi — n. pr. jedan, koji bi ličio na sistem predsedtiiške vlade; ona je suverena u pogledu umitraSnje orga- nizacije naše države. može birati iz- medju najstrožijeg centralizma i naj- šire decentralizacije itd., ali bi prela- zila granice nadležnosti, date joj aktom ujedinjenja, ako bi n. pr. hteia da uvede oblik kakve federalističke drža- ve ili kakvog državnog saveza«. To »ogranČenje« nadležnosti konstituante stoji v protislovju s piSfevimi beseda- mi na str; 9: »suverenitetl Ustavo- tvorne Skupštine ne sme st? ni u kom pravcu prejudicirati«. Protislovje je, Ce enkrat dopušča konstituantl, da preide iz danaSnje obiike vladavine na sistem predsed- niSke vlade, drugič pa piše — na isti strani 33 — da je monarhija »ne- dirljiva tačka ustava naše države.« Ker piSe v opombi na str. 34 proti republikancu Lj. Stojanoviču, da pri~ zna vse dobre strani predsedniške in vse slabe strani parlamentarno-monar- bijske vlaae, morem zaključiti, da raz-^ umeva pod sistemom predsedniške vla- de republikansko vladavino, pa ne takšno vladavino v monarhiji, po ka- teri bi bi! samo predstdnik ministr- stva vzet iz večine parlamenta, pa sa- mo on njemu odgovoren, ne pa tudi drugi ministri, ki ne bi smeli biti po- litiki, ampak samo strokovnjaki, iz- voljeni za sodelavce od ministrskega predsednika. Ako se ne motim, je Sa- gadinov ideal angleška monarhijska forma, po kateri je zares AngleSka pravzaprav republika z naslednim predsednikom, ki še zmiraj nosi na- slov kralja Vel. Britanije in Irske in carja Indiie. Zakaj so Angleži, ki so že imeli republiko od I. 1649 1660, ob- držali do današnjega dne monarhiisko obliko? Prvič, ker jim kralj od I. 1714 naprej ni več na poti njihovemu svo- bodnemu razvijanju; drugič iz razlogov njihove azijske politike, ker pred azij- skimi narodi zaleže naslov kralja in caria več kakor naslov predsednika; tretjič, Angleži so dovolj bogati. da lahko plačajo strG§ke za monarhijski siiaj in drugo, kar je z monarhijsko formo v zvezi; četrtič, ker so Angleži hladnega temperamenta in premiSlje- nega značaja, ki ne ljubi naglih sko- kov in nasilnih prevratov, ampak na- me to revolucije evolucijo. Pa vendar se je pri vsem tern tudi tam v no- vejSem času republikanski sistem uve- liav«l v severoameriških, južnoafriških in avstraUkih kolonijah, ki so se vse sprementle v repubhke. Da vživajo Angleži pod svojo mo- narhijsko obliko večjo svobodo kakor Francos pod republikanskof to je res. Vzrok temu pa je, ker na AngleSkem še zmiraj vlada stari selfgovernemeit, samouprava v grofiiah, na Francoskem pa velja centralistična, državno- b«ro- kratične uprava, prevzeta iz Časov Na- poleona I. Ne verjamem, da bi se dala »pra- va demokracija« spojiti z monarhijo, ker prava demokracijs se osniva na suvereniteti celega naroda, mo- narhija pa na suvereniteti one oscbe, monarha. Prava demokracija ne po- trebuje »jakt vlade«, ampak zako- nito vladanje. Tako pobija v tern odseku (Prav ni zna'aj naSe države) pravnika Sa- gadina dostikrat politik Sagadin. — S pol itičnega g!edi§ča ima prav, ako skuša pravno dokazati, da je naše dr- žavno ujedinjenje defmitivno izvrgeno 1. decembrn 1918 in da ne spada več v nadležnost konstituante. S poinim pravom pige na str. 20: »Zajednička volja tiaroda ie nje- gov Ustav«. In ta zajednička volja, da ostanemo. ujeclinjeni Slovene«; Hrvati in Srbi, obstojr Se danes! S poiitičnega gleciSča je zu kon- stituanto tudi »nedirljiva tačka« vla- darska vlast kralja Petra, prvega via* darja v srb:-,ki zgodovini, ki je zmiraj vladal ustavno in parlamentarno. Izven diskusije mora ostati tudi regentstvo. (Dalje prih ) ONEVNE wViCt V zasedeoem ozemlju so Üalijani povodom obletnice »zmaRe« pri Vittorio Venette (ob polomu!) proglasili amne- stijo, po leatori so morejo vrniti svo- bodno domov vsi, ki so svojevoljno po- begnili in oni, ki so jih nagnale oku- paeijske oblasti. Državna p sredovalnlca za deio, podružnica ftlaribor sporoča, da se je vča?u odi.januaria do 31.oktobra 1920 poslu2'lo zavoda 10.166 strank, in si'er 4348 delodaialcev in 5818 deloiemalcev. V teh 10 meseeih je bilo posredovanih 2500 siužb. Držiivna posredovaln;ca po- sluje za vsakogar povsem brezplačno. Pismene proftme in prog'asi delodaia'cev se reäujejo z obratno pošto, vendar pa naj se dopisi pravilno frankirajo m za odgovor prilagajo znamke. Zakon o prisilnem delu se je v raznih krajih Bolgarske že price! po- rabljati za javna dela. Vse moško pre- bivalstvo od 20. do 55. leta je bilo po- zvano na 6. tm. na desetdnevno prisilno delo pri popravljaniu cest ckoli Sofije. Prvi jugoslovanskf gostUničarski kongres se vrSl 15. in 16. nov. v Beo- gradu Zastopanili bo blizu 600 gostil- ničarskih organizacij. Razninemški napisi kakor »Nicht- raucher« itd. bi pač že lahko zginili v vagonih vlakov, ki vozijo izključno po našem ozemlju, n, pr. iz Zagreba v Maribor. Iz volllne tehnlke. Odstop dr. Rybafa. je narodne soeijalee popolnoma konsterniral. V svojem breaupu so se v soboto opolnoči z avtomobilom pri- peljali v Maribor, zbudili odvetmkadr. Ravnika (koroškega rojaka) in ga na- pros li, da je sprejel Rybafevo mesto. Dr. Ravnik je bil tudi še pred krat- kim Clan demokratske stranlce. Kako je nato postal v svojt notranjosti so- cijalist, o tem zgodovina molči. »Gospodarski Zvon« je na obč- nern zboru 4. tm. za novega predsed- nika izvolil g. dr. Jos. C. Oblaka. Zastave v iiaši vojski. Podpisana je naredba o zastavah v naši vojski. Vsi polki in divizije v operativni in rezervni vojski, kakor tudi poveljstvo celokupnega orožništva dobijo svojo zastavo, sestavljeno iz državne troboj- nice in trakov. Na eni strani zastave bo letnica izročitve, na drugi pa napis: »Veruiem v Boga — za kralja i ota- čbino.« Središče. Umrla je v nedeljo 7. tm. Kataiina Vrabl roj Dečko, posestnica v SredišČu, sestra pokojnega celjskega prvobontelja Dr. Ivana Dečka, v sta- rosii 70 let. B>la je dobra mati in vrla narodna žena. Blago ji spomin! lz jugoslfin. dem. sTrar He Pozlv na§lm polltičnlm delav- cem. Pod uplivom pokreta »Samostojne kmaske stranke« so nekateri posa- mezniki iz našth organizacij v izdatm meri posvetili svoie moči novemu kmetskemu uibanju. Pri tem pa so iz- pustili iz vidika dolžnosti napram lastni stranki, programu in organizaeiji te stranke. Na§a stranka kot odloCno na- predna in svobodomiselna pözdravlja vsak pokret, ki pomenja politično in duševno osvoboditev od klertkalne po- litike, ki pomenja toliko, da važni kmetski stan prevzame odločanie o svoji politični usodi v lastne roke in si s tem odreka političnemu skrbniStvu župnikov in kaplanov. Mnogo pä j« razlogov, ki vedno bolj močno Rovorijo za to, daJugosIovanskademokratska stranka zopet oživi povsoü — po vseh večjih selih iti občinah svoje krajovne organizaclje. Poüticno stran kar^ko življenje je izraz vedno razvt- jajočih se gospodarskih in kulturnilt- razmer v narodu, zato je treba mistiti na bodoünost, Nezadovoljstvo je vzbu- dilo dru^od in pri nas med Slovenci več novih strank. Previdno in potr- pežljivo pričakujemo dokazov, da so to res naravni in nujni pojavi našega polit in soeijaln življenja in da imajo po goje za trajen obstoj. Dokler pa tega ni, pozivljamo vse naSe pol. delavne, da pri bodočem volilnem delu mislijo na oživljanje starih in ustanavljanje novih poüticmh organizacij JDS. Vspo- redtio s političnim organiziranjem na- Sega ljudstva gre od naše stranke go spodarsko organiziranje pj deželi. Ko sklieujete v sodanji volilni dobi zaupne sestanke in volilne odbore po mestih, trgih in selih, izvolite predsednska, nje- govega narnestnika, tajnika, blagajnika in 4—6 odbornikov(ic). Ta vohlni od- bor je obenem odbor nove organizaeije za dotični kraj. Ta odbor skrbi za na- biranje novih članov. Imena novih odboiov ali dopolnitev starih odborov sporočite z naslovi vred tajniStvu JDS v Ljubljana, Narodni dorn l. nadstr, ozir. za celjsko okrožje tudi tajništvu JDS v Celju. Krepko in takoj na delol TajniStvo JDS v Ljubljani. TRGOVNA, 0BRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Zakon o spEosni carinski tai^ifL (Dalje.) Člen 6. Carlne se ne plačujejo: 1. Od predmetov poljedeljstva in živinoreje, dobljenih na lastnem ali v zakup vzetem zemljišču, ki se nahaja izven meje v coni 20 kilometrov, kt- kor tudi od živine in orodja, ki služi za obdelovanje te zemlje, ako ie bilo radi tega izvoženo. Ravnoisto velja za inozemee, če nimaio zeml|iSCa oddälje- nega za več ko 20 km od meje, ka- dar uvozijo živino in orodje za obdelo- vanje zemlje, to pa samo na podlagi vzajemnosti. To odredbo «nore vlada po svojem prevdarku ustaviti v celoti ali deloma za določene kraje, a za druge pustitl v veljavi, kakor tudi zmanjSati con« 20 km; 2. Od vsega blaga domačega izvora, ki se izvozi, pa ne proda, ter se vraČa nazaj v Srbijo, kakor tudi blago, ki gre iz Srbije čez inozemstvo in se vrne potem v Srbijo, če se more nedvomljivo dokazati srbski izvor blaga; 3. Od živine, ki se goni na paäo ali začasno opravljanje poljedeljskih poslov, kakor tudi od prirastka in pro- izvodov, doblienih od živine v tem času; 4. Od blaga, na katero znaSa ca- rina manj kakor 10 para; 5. Od predmetov, ki se naj raz- stavijo v kaki javni razstavi in od predmetov za razne tekme, za dolo- čeni čas; 6 Od stvarij potnikov, kočiiažev in brodarjev, katere so rabljene in s!u- ži|o lastni potrebi, kakor: perüo, ob- leka, posteljna oprava, hrana, zdravila, knj'ge in drugi predmeti porabe, po- trebni za čas potovanja, a ne več ka- kor za 2 dni; 6 a. Od rabljenih stvarij in drugih predmetov, kakor tudi knjig, tudi ve» zamh, rabljenih ali novih, ki pripadajo dijbkom, ki se vračajo od študija v inozemstvu; 7. Od inštrumentov obrtnikov in mojstrov, kakor tudi orodja in instru- mentov veščakov, učencev, lekarnarjev in drugih oseb, katere rabiio pn svo- jem poslu, bodisi da jih seboj nosijo, bodisi, da se im vnaprej poSiljajo ali za njimi dojdejo; 8. Od predmetov, ki se prineso v primernem času in ki služijo kot in- ventar, ali so neposredno potrebni bro- darskim druätvom za brodarenje ob srbski obali,> kakor tudi od materijala za popravljanje in gradnjo brodov; 9. Od živalij, ki jih vodijo seboj potujoči potntki zaradi izvri'ievanja po- sla, od katerega se žive; 10. Od potnih kovčekov, korb In torb, kadar se vračajo iz inozemstva, ako je nedvomljivo, da so se v njih Mgv\ 134. • NOVA DO BA> Stran 3, 4»(>Trboveljskl družbl«. Deželna vlada se je 4. t. m posvetovala o mezdnem sporu pri »Tr- boveljski premogokopni dmžbi«, kier pogajanja niso uspela Deželna vlada ni odobnli« predlogov delavstva in družbe, temveč sklenila, da, držeČ se nabeln, da se cene oremoga ne smejo zvišati, sama da pogajanjem novo bazo s predlogi, ki utegnejo dvigniti do- » hodko delavstvu in produkcijo pre- moga. Zacarinjenje poštnih pošiljatev v Ino/emstvo. Dosedanji način za- cannjenja poštnih zavojev, namenjenih v inozemstvo, je bil močno nepraktičen, ker sc je zahtevalo, da mora biti vsak zavoj najpreje zacarinjen pri najbližjem carinskem uradti in da ga §ele potem sme poftta ekspedirati. Onim. ki ne stanujejo v mestu carinskih uradov, je bilo posiljanje skoro onemogočeno, ker so morali zavoj tiajpreje zacariniti v tujem kraju in ga 5e!e potem oddati domači pošti. Ministrstvo «c sedaj te neprtlike odpravilo in predpisalo, da v kr3iih, kjer ni carinarnic, sprejemaio poSiljatve post, uradi, kateri zavoje poSljejo pofit. uradu onega kraja, kjer je carinarnica. Ta po§tni urad p!ača vse carinske znesko. V krajih, kjer so carinski uradi? ste vrši carinjenje na star! način. »Podkovstvo.« Pouk kovačem in konjereiccm. Z mnogimi slikami. Se stavil živinozdravnsk Lovro Tepina, vodja drž. podkovske sole v LjuDljan», cena K 45. Pr! r?fts izide zelo malo knjig ta. praktično gospodarstvo, saj je ob siini dragsn{I tiska izdaja go- spodarskih kniig vsied omejenega kroga odjemalcev zelo dvomljiva. Zato pričujočo knjigo interesentom tem bolj priporočamo. Iz češkoslovaake bo u» podlagi nove trjcovske pogodbe dobivala naša država mesečno 250 vagonov koksa in 100 vagonov Slezkega premega. Tvornlco za Izdelovanje mlia so osnovali v Dubrovniku denarni in in- dustrijski kro^i. V Dalmacijt in hrvat- skem Primorju vlada veliko poman- kanje mila in bo r.ato tvornica sotovo dobro uspevalo. ražSTveštl Gora na pohodu. Ob letoSnjem velikem iesenskem deževju se je utr- gala cela zapadna stran 1714 m visoke gore Sandling nad Trauntalom na Sol- nogra§kem in začela drseti nizdol. Ogromna masa se §e sedaj ni ustaviia in preti nevarnost trgu St. Agatha. Masa ima za seboj že Šest kilometrov dolgo pot. Krasne planine in planinske koče so uničene, unitene ogromne po vrSine gozda.. Nesreča fe nastala na ta način, da je voda izpodjedla solne pla- sti v gorski notranjosti. Ako zimski mrazovi ne ustaviio gorske mase na njeni poti, bo zasula spodaj ležeči trg. Modern! hotel) na otoku Robin- sona Crusoe. Otok Juan Fernandez: na katerem se je godila povest Ro- binsona Crusoe, bo postal imenttno letoviščo. čiisica vlada nanierava na- praviti na otoku narodni park ter se- zidati več modernih hotelov. Vsied strahu je izgubila govorico. Mlada Sivilja Ana Klopčar je Sla na delo. Na Olincah, v bližini gostilne Mar. Agnola, jo je popasiel velik, cm pes ter ji raztrgal 400 kron vreden jopič. Klopčarjeva se je besnega psa tako prestraSila, da je za- časno izgubila govorico. Ko je prišla v delavnico, ji ie postalo naenkrat slabo, a govoriti ni mogla'niti besedice, samo ne- razumljive besede ie jecljala. Vseučiliščni prof. dr. Alfred Serko je pri njej konäta- tiral histerično jecljavost vsied prestra- šenia. —Dotični pes je zelo popadljiv in je imela lastnica že pred vojno ž njim ve- ltke sitnosti. Klopčarjeva bo morala biti naibrže operirana, da zadobi zopet dar govora. Z Dunaja bez'jo trumoma mad- žarski boljSeviki, ki so imeli tarn svoje zavetje, dokler so bili na krmilu v Avstriji socijalisti. Sedaj pa so v ve- fini krSčanski socijalci, in madžarske boljSevikeje postalo strah. Bežiio baje na Slovaško. Zadnja ponočila. Iz cone A. Dunaj, 7. nov. Prevzemanje ko- roške p ebiscitne cone po avstrijskih upravnih oblastih je v polnem teku m bo Se ta mesec končano. Pnšlo je že 1000 avstrijskih orožnikov. Promet med obema conama je normalen (Op. ur. K temu nemgkemu poročilu je kratko dostaviti: uvedene so tudi že krušne izkaznice m Ijudstvo 2e pre- klinja, ker se mora v mrazu nastav- hati za betvico moke. Začetek mačka ie ie tul) Zastoj v vladnih poslih. Beograd. 7. nov. Po odhodu delegacije v Italijo ie nastal v vladnih po5lili popolen zastoj, ker je večina ministrov na agitacijskih shodih. Ustanovltev poboljševalnic. Beograd, 7. nov. V ministrstvu za sor. politiko se vrSi v torek 9 tm. konferenca, na kateri sp bo sklepalo o ustanovitvi poboljSevalnic za nedoletne. Iz voliine borbe. Beograd, 7. nov. Nosilec de- mokratske ilsle v vol. okrožju som- borskem je fin. minister Kosta Stoia- novič, nosiiec liste srbskih radikalcev v skopljanskem okrožju pa cir. Vesmč. Kdo jekrlvec zastoja prl cartaarnah? Beograd, 7. nov. Prekomerno velik zastoi pri carinarnah in železni- cah je prisilil fm. ministra Stojanoviča, da je sestavil posebno carinsko-želez- ui3ko komisijo, ki naj preUče vzroke. Komisija je trenutno v Liubljani. Po dosedajnih rezultatih preiskave je do- gnano, da je glavni krivec rav- nateljstvo južne železnice, ker prometno in drugo csobje tega ravna- tcJjstva dcla rajc cčividno s^otažo. JuSna železnica je bila radi raznih ne- rednosti kaznovana v. globo vcč mili- jonov kron. AvstHjski in madžsrski klerlkaki tnešetarijo. B u d i m p e S t a, 7. nov. Razni listi so javili, da w. pri5!o več zastopuikov avstrijske krščansko-socijalne stranke in so imeli pogajanja z raznimi mini- strl. Ternu nasproti se uradno ugotavlja, da je bil v Budimpešti sumo en za- stopnik dunnjskth krščanskih socijalcev in je konferiral o vpraSanjih, ki z^r.i* majo Avstrijo in Madžarsko. 'Op. ur.: Na primer: habsburgovska monarhija, ki naj cbse^a Avstrijo in Ogrsko?!) »Velikodušna« Ital ja. Rim, 7. nov. Minister za zunanie zadeve Sforza je nrcd odpotovn.njem izjavtl zastopniku »Tribune«, da je Itaiija pripravljena, privoliti Jugoslo- vanom vse, kar bi se skladalo s po- trebami vojaSke obrambe. Za Reko zahteva Ifalija popolno neodvisnost. Sfor2a meni, da pogajanja ne bodo trajala dolgo. Ako bi se prve dni vi- delo,- da je spora/um nemogoč, se po- ga\&nia ne bodo nadaljevala in bo Ita- iija mislila na odredbe za obrambo svoi'ih interesov. Mala ententa funkcijonlra. Beograd, 7. nov. »Politika« favija iz Prage: Časniki objavljajo uradni seznam uredmetov, ki se mo- rejo prosto izvažati v Jugoslavijo brez zavarovanja valute. To se smatra za prvo posledico soorazuma male en- tente. Naše Čete in obiasti zaütdlc CarJbrod, Beograd, 7. nov. »Politika« po- roča iz Pirota: Včeraj opoldne so pri- šle prve vesti o vkorakaniu naSih čet v Caribrod. Vojska je prišla v mesto. ko je še vse spalo. Takoj zjutraj pa so bile ulice polne praznično obleče- nega prebivalstva, ki je toplo pozdrav- ljalo na§o vojsko in zastopmke obla sti. Izročitev mesta se je izvršila v polnem redu. Nova ra^delltev agrarnih okrožij na Hrvatskem. Beograd, 7. nov. »Pravda« javlja: V ministrstvu za agrarno reformo je bila podp'sana uredba, ki je velike po- litične važnosti. Sremska iSupaniia se glede cgsiirne administracije odcepi od zagrebške agrarne direkcije in se pri- ključi dirckciji v Vojvodini. To ie eden prvih korakov na potu, da se uprava emancipira od stanh z^odovinskih mej in se prilagodi stvarniika! Rajvečji dobiteh v srečiiem slučaju dinarjev 1,000.000 (en milijon) ali kron 4,000.000 I (§tiri milijone), B I nadalje: | 600 000'-, 400 0001—, 200000*—, 1 150.000—, 100.000—, 80 000 — I 70.000—, 60.000—. 50 000—,' I 50.000—, dva po 40 000, pet po S 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, I odnosno 1 2,400-000— 1,600.000*—, I 800 000—, 600 000—, 40(>000—, I 320.000"—, 280 000- -.240 000'—, i 200.000—, 200 000—, dva po I 160 000'-. pet po 120 000 in 1 18 po 80.000' — kron i.t.d., i.t. d. 1 brez odbttka!!! ¦ I Cena srečit za usak razred: 1^ srečka Din 48 — ali K 192 - 1I2 s r e č k e Dm. 24 - ali K 96*- 7« srečke Din. I2-— a|i K 48- xi'i s r e č k e Din. 6* — ali K 24 - točno in hitro izplačeuanje useh dobitkou zajamčcno! Naročila iz cele države naj se poSljejo po poStni nakaznici po- oblaščeni glavni kolekturi Miumta i)Qnlifl y. odde»ek razredne loicrije Qajeua 8 Zagreb Gaiewa 8 Male Stevilke od 1—200 dobijo se izkijučno samo pri gornii glavni kolekturi, _____________ Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 134. Jadranska l>Lt>i!i.kLL Beourad, Dub**ovr»ilc, Koto^, Kt»^t»5, Lublana, 3laribor, Metkovič, I Prevzcrina vse banLne po*I, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večll- ml krall v tu- In inozemiivn. Edina slovenska specijalna trjjovina z barvam! In laid. Agenfura In kotni- fftfsko podieffie. | Iv. "Ferlež ¦ Celje I 447 '%-72 lMfifc*»OClnii do*** Trgovina z lesom In drvnifl na drobno In debelo. • Kupuje jamskl In ost-tll !es \ po najvi^jfh dnevnih cenah Rcfjj»9tr*ow. kred^na in st^vbena f»re&e*nov« ufl 15 V ^©IJU "LÄSTNI DOM" Sprejema hranilne vioge in jifi obfesttuje po /^l oi ^ 401) fttiri od »to \"-K |o# t56-73 • 1 Nova Irdrsirija v Jugoslavia. (Dopis iz Kranja). Slovenski puškarii v Borovljah so sklenili, izseliti se v Jugosiavijo in pre- nesti sedež puSkarske industrije v Kranj Vsled strogo izvaiarifga gospo- darskega bojkota so podjetniki bili k temu koraku prisiljeni, ktr v Nem^ki Ava v'ada, k^kor hitro bo nova industiiia koiikor toliko udomačena, v Kraniu otvor>ti strokovno solo za puSkarijo. za ktero so vsi po- trebni strokovni učitelji že na razpolago. Ako bodo vsi Jugo>lovi>ni pri namče- vanju putniki v Bnrovliah kmalu občutili, kaj so zgubih z Jugu^laviio. Kranj, metropola na5i' Ooreniske, pa bo v donlednem čaMi postal naS jugo- slovanski — B rrmn,i>h>im. 1 štediln>k, 2 še nov? črna moSka plaSČa in ena lijr- za plnsko li č Lanovška cevsait»ke ^oir>«b»ciiie. 19 Ivan Ravnibop ueletrgouina ™ Celje. fCuaujem pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 cinevni ceni. 100-09 Za gostilmčarje in vinske trgovce se pr-poročajo s'ara, močna črna in bela dairncitinska kat«'rskth vin Glavril try; 8 CHJ6 G avni trjr 8 *>amo na d< b^lo ' POZOR! „ II Vs' Irgovcl stavbenega lesa in vseh vrst If Jr rezanega lesa (late) raj pošlje o svoje poi.udbe ^ I trfkoj na trL vca iz Srbje C.ZečevičZec Celje, Glavni ug 4- iiMMifaiii'jiwiiitf It I-1 ' ^^ Proda se bla^ajna (Nationalkasse) Poizve sc v lf:karni Vojko Arko G avni trg. 1464 1 Karbid vkosihjgranul ran inzdrob- Ijen, na drobno ali cele vagone iz Linza razpošilja: Landwirtschaftliche Maschi- nen^esellschaft Linz a. D, Eisenhandstrasse. h65 2-1 P^histifo za 2 spalne sobe se zarndi poTtanjkanja prostora po nizki ceni proda. Gosposka ulica šttv 24, I. nadsttopjf. 1449 2—2 Pozop ! Prodam takoj 2 1 vprežna koleseljna. Na otfled so vsak čas v gostilni pri F. Pavllncu, G'edaliSka ulica 5. 3 Hlapce "i? enega h konjem in eticga za vsa dc(a, nadalje enega majeria h kravam sprei- me takoj posestvo Bien v Braslovčah Frodajo SB radi pompnjkanja prostora velika in mala kredenca,"moderni slog, bru§ene Sipe, popolnoma nerah- lieni. Naslov pove upravniStvo. 1455 4—2 H I B Siavbeno tn gaEan- I I lerjsKo kieparstvo I " Ant. jo*t» a«*l. ™ Fronja Dolžan --------Celle-------- 2b firalla "Petra cesta B naipron ..Bfllega vol«" t() iVravivmtt vaa v «iroko spadafoCa ¦ del a lxvrAIiev toCna In solldna. I podružnica Ljubljanske kreditne banUe \^ Gelju. Gentrala V Ljubljani. Delnlika glavnlca 9O.OO0.00O*- H. Heiarva 4$.000.000°- H. PODRUŽNICE: Brzojavni naslov: Split, Ceicvec, Trst, Sarajevo, Ljubljanska bank a Celje. Oorica, M;iribor, Borovljc, Ptuj. Telefon St. 75. Celje, 5. novembra 1920. ¦: F. n. S sledeöimnam je cast obvestiti öisl. komitente, da smo preselili s pondeljkom. dne 8.novembra tl. svoje bančne prostore v lastno hišo na oglu Aleksandrove in Kralja Petra ulice - preje kavarna ,,Merkur" v Celju. -Prosimo, da se blagovolijo pt. stranke v slučaju osebnega opra- vila pri našem zavodu od pondeljka naprej tedaj v novem lokalu zgla- Sevati. z odl. spoštovanjem Podružnica Ljubljanske kreditne backe v Celju. 1448 3-2