PRiiwjnìiCt dnevnk “baiati V Tutu '3. maja 1946, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakril hed Cerknim, razmnožen h* «9 lastil. Od 6. do 17. septembra 1944 se |e tl-•irel v tlakami «Doberdob» “Sovcu pri Gorenji Trebu- 18. septembra 1944 do 1. ma|a 1946 v SJ*!*1 «Slovenila» pod Vojskim pri Idriji, do 8. reala 1946 pa v oevoboje-jjsre Tram. kjer je Izšla za-številka. Bil je edini ™kanl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi I TRST I UMantsccNS PP 669 M i>- "0 0 i>. » i» O "0 xi o » m u ro z: 71. ;>• c- 0 i> -n 03 ni 7: VI 'Ti IS! IH i_ ■is 1—i Ni 3> 3> Cena 500 lir - Leto XL. št. 106 (11.829) I I O 11 uV/MV/lVI | ■ 111VIJ VI Naši mladinci so vso noč stražili Kulturni dom o ■ Slovenski izvoljeni predstavniki, elani kultu športnih in drugih organizacij danes v Kulturnem domu Spregovorili bodo predstavniki SS O, Slovencev videmske pokrajine, A/V, SKGZ, PSI in SSk Priprave na množično zborovanje v Gorici ENOTNO IN ODLOČNO V BOJU ZA NAŠE PRAVICE Ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu SHOD slovenskih izvoljenih predstavnikov, članov slovenskih organizacij in ustanov. Slovenski mladinci raznih organizacij in političnih prepričanj so stražili vso noč in bodo stražili tudi danes Kulturni dom v Trstu, da preprečijo morebitne provokacije pred današnjim velikim zborom slovenskih javnih delavcev. V Kulturnem domu se bodo danes zbrali slovenski izvoljeni predstavniki, člani slovenskih kulturnih organizacij, gospodarskih, športnih in drugih organizacij in ustanov. Zbrali se bodo skratka vsi oni, ki žele in na katerikoli način prispevati k razvoju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zborovanje se bo pričelo v tržaškem Kulturnem domu ob 17. uri in na njem bodo spregovorili predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Slovencev videmske pokrajine, Komunistične partije Italije, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, socialistične stranke Italije in Slovenske skupnosti. Na zborovanju bodo prebrali skupno zaključno izjavo in poziv vsem Slovencem, da se množično, enotno in borbeno udeleže zborovanja, ki bo v nedeljo, 20. maja, v Gorici na osrednjem trgu na Travniku ob 11. uri. Poziv PSI Člani slovenske komisije socialistične stranke in slovenski delegati zbrani na skupščini tržaške PSI pozivajo vso slovensko javnost na sodelovanje in na podporo pobudam Enotne slovenske delegacije še posebno v tem času, ko nekatere Slovencem nasprotne politične in družbene sile skušajo izrabiti vsak izgovor in vsako nejasnost za zavlačevanje rednega poteka parlamentarne razprave o globalni zaščiti slovenske manjšine. Socialistična stranka je od svojega prvega zakonskega predloga do danes (kot dokazuje tudi soglasno sprejeta resolucija vseh delegatov na tržaški skupščini) v skladu z vso svojo tradicijo spoštovanja človečanskih pravic in človekove svobode zagovarjala nujnost, da je treba kmalu, pozitivno in demokratično zaključiti razpravo o vsebini globalnega zaščitnega zakona, ki mora vsebovati vse osnovne zahteve slovenske narodnostne skupnosti, predvsem pa ne sme ločevati in razdvajati Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini na različne in s tem različno zaščitene področne skupine. Nihče ne zanika, da so zaradi političnih in zaradi zgodovinskih dogodkov v teku celega stoletja opazni tudi določeni različni pogoji življenja Slovencev v Trstu, v Gorici, v Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini. Toda nesprejemljivo in krivično je kaznovati Slovence iz teh predelov zaradi izbir, ki niso njihove, oziroma proti katerim so se vedno, jasno in tudi odločno upirali. Zato socialistična stranka vabi vse svoje izvoljene predstavnike in vse svoje člane po raznih društvih in krožkih, pa tudi vse javne delavce, ki so blizu njenim političnim izhodiščem, da se v polnem številu udeležijo deželnega shoda, ki bo danes popoldne ob 17. uri v tržaškem Kulturnem domu. Vse slovenske socialiste in somišljenike pa že zdaj vabimo na množično deželno manifestacijo, ki bo na Travniku v Gorici v nedeljo, 20. maja, dopoldne. Pred razpravo o odloku v zbornici nepričakovana zaostritev KPI RIM — v avli poslanske zbornice e Je včeraj začela razprava o drugem protiinflacijskem odloku. Popolile je vladna večina zavrnila 15 u-gevorov glede ustavnosti odloka, ki 3* predstavili zastopniki opozi- Novost včerajšnjega dneva pa je Predvsem novo »togo« stališče KPI. V eetrtok so v okviru parlamentarnih emisij skoraj že dosegli «vorazum, nt? ,a večina 'pa je bila v.deti pri-■'javljena na spremembo nekaterih ek v besedilu odloka. Točke šo za-. Vale predvsem družinsko doklado , možnost izrednega finansiranja __ ejevruh ustanov. Včerai na ie ko- sporazum bil dosežen. , svojem komunikeju pravi poslanca skupina KPI, da so bili rezultati, » hh dosegli v komisijah popolana nezadovoljivi. Komunistični po-ori^1 sP°r°čajo, da se ne morejo v Predati nekaterim zahtevam: po acilo odvzetih točk draginjske do- klade, zamrznitev pravične najemni ne, potrebo po zaščiti realnih osebnih dohodkov tudi z davčnimi mehanizmi. V takem položaju, pravijo komunisti, ni dovolj, da vladna večina izjavi, da odlok ni »nedotakljiv«. Potrebno je še nekaj več, ker bo v nasprotnem primeru zadržanje komunistične partije nepopustljivo. Kaže pa, da vlada ni nikakor pripravljena popustiti Kaj sedaj? Položaj je videti slej-koprej izredno Zapleten. Po eni strani prihaja v vladni večini do izraza želja, da bi prišli do sporazuma s komunistično partijo. To zagovarjata predvsem Formica in Rognoni. Treba bi bilo popustiti nekaterim pomembnim komunističnim zahtevam in v zameno doseči odobritev odloka pred koncem meseca, da bi preprečili spopad v polni volilni kampanji ta evropske volitve. Drugi so proti takemu popuščanju. V večini marsikdo poudarja, da se vlada ni odrekla možnosti, da se spet zateče h glasovanju o zaupnici. Včeraj dan Jugoslavije na sejmu Espomego GORICA — Pomembna vloga sodelovanja v drobnem gospodarstvu med deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter Slovenijo in Hrvatsko je bila izrečena včeraj v Gorici, kjer so v ovini dneva Jugoslavije na sejmu Espomego pripravili posvet o teh vprašanjih. Pobudo za to sta dali go-riška trgovinska zbornica ter medobčinska gospodarska zbornica za severnoprimorsko območje iz Nove Gorice. Po pozdravih najvidnejših predstav- POČASTITEV TITOVEGA SPOMINA BEOGRAD — Včeraj ob 15. uri in 5 minut je vsa Jugoslavija obstala in z enominutnim molkom počastila svojega največjega sina, voditelja jugoslovanske revolucije, velikega državnika in človeka Josipa Broza Tita. Tisti čas so se oglasile ladijske in tovarniške sirene, ljudje so obmirovalj na delovnih mestih, ulicah, tam, kjer so bili. Tako je Jugoslavija včeraj počastila Titov spomin ob četrti obletnici njegove smrti. Takoj nato so delegacije federacije in oboroženih sil SFRJ predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak, predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič, predsednica ZIS Milka Planinc, podpredsednik skupščine SFRJ Mirko Popovič, predsednik zvezne konference SZDLJ Jovan Dejanovič, predsednik sveta ZSJ Stojan Stojčevski, predsednik predsedstva zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Bojan Polak in predsednik predsedstva konference ZSMJ Gordan Radman položili vence in cvetje na Titov grob. nikov gospodarskega življenja iz Slovenije in naše dežele, so številni referenti ocenili vse možnosti sodelovanja in iskanja novih poti, pri uresničevanju obmejnih sporazumov in nenazadnje tudi gospodarskega dela o-simskega sporazuma. Ugotovitev, ki je izšla s posveta, je, da je bilo doslej premalo storjenega na tem področju in to upoštevajoč tudi dejstvo, da je treba prav v takem sodelovanju iskati kakovostnejšo bodočnost gospodarstva obmejnih dežel. Potrebno bo torej usmeriti v to večjo pozornost in gledati na sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, oziroma med Slovenijo in Furlanijo. - Julijsko krajino kot na eno od redkih postavk, da se premosti trenutno stanje. Malo gospodarstvo to nalogo lahko izpolni, saj je tudi v sedanjem stanju, ki ni z rožicami posuto, potrdilo, da lahko zagotavlja določen razvoj in zaposlitveno raven. Podrobno o tem shodu in o dnevu Jugoslavije na goriškem sejmu Espomego poročamo na gori-ški strani. 90-letnica SKD Slavec ohiH ^avcc iz Ricmanj prireja danes ob 19.30 osrednjo proslavo ob 90. c e aiei svojega obstoja, potem ko so bile tudi pretekle dni v tem okviru ■“ae prireditve, kot na primer odprtje zgodovinsko dokumentarne razstave Prekinjena pogajanja za nove odbore v Trstu TRST — Pogajanja med KD, PSI, SSk, PSDI, PRI, PLI in LpT za sestavo novih večinskih odborov na tržaški občini in pokrajini so bila na včerajšnjem srečanju prekinjena, če že ne povsem zaključena. KD je namreč zavrnila možnost izvolitve župana iz vrst LpT, kot so na zadnjem srečanju predlagali predstavniki laičnih ih socialističnih sil, da bi premostili sedanje že dalj časa tra jajoče politično in administrativno krizno stanje v tržaških krajevnih upravah. Križna veta KD in LpT, ki hočeta za vsako ceno iztržiti mesto tržaškega župana, sta torej zaenkrat ohromila nadaljnja pogajanja, o katerih ni moč predvideti kako se bodo iztekla. V prihodnjih dneh se bodo sestali predstavniki laičnih in socialističnih sil, v ponedeljek pa se bo sestal občinski odbor, NA 5. STRANI Zemljarič v Novi Gorici TOLMIN — Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič je včeraj dopoldne obiskal Tolminsko, popoldne pa je bil na obisku v novogoriški občini. Skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij si je ogledal gradbišče HE Solkan, kjer so ga seznanili z odpravljanjem posledic poplave spodnjih prostorov strojnice ter da bodo prvi generator pognali že konec julija letos, medtem ko bodo jeseni dokončali dela na zajetju Mrzlek. Zemljarič si je ogledal tudi gradbišče sabotinske ceste, ki bo dograjena do konca novembra ter se, zatem s predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovarjal o gradnji avtocestne povezave med Vrtojbo in Razdrtim, o poteku pogovorov za kreditiranje gradnje tega zelo pomembnega objekta, (md) Rop v banki v Ronkah GORICA — Trije oboroženi in zakrinkani moški so včeraj, okrog 11.30 oropali podružnico Goriške hranilnice v Ronkah. Plen znaša po prvih ocenah okrog 12 milijonov lir. Roparji so se odpeljali s črnim golfom, ki je bdi parkiran v bližini banke in kjer jih je najbrž čakal pajdaš. Avtomobil, ki so ga zlikovci pustili v Romianu, v neposredni bližini avtoceste, je bil pred kratkim ukraden v Gradežu. Podružnico Goriške hranilnice v Ronkah so oropali že lani januarja. NA 8. STRANI Se vedno težave Nadaljuje se papežev obisk v Južni Koreji s Karamejevo nacionalno vlado BEJRUT — Karamejeva vlada narodne enotnosti je še vedno v okrnjeni sestavi kljub prizadevanjem, da bi prepričali voditelja libanonskih šiitov Berija in predsednika progresivne socialistične stranke ter obenem voditelja druzov, da stopita v novo vlado. Oba sta še vedno v Damasku, kar vzbuja upanje, da ju bodo Sirci na kak način prepričali. V Bejrutu že krožijo govorice, da bi lahko Kara me povečal število ministrstev, da bi jih nekaj poveril Beriju in Džumblatu ter s tem povečal njuno težo na libanonskem političnem prizorišču. Z dosedanjim razvojem dogodkov so v bistvu zadovoljni le suniti in deloma tudi maroniti, ki so dobili pomembne resorje; šiitom in druzom pa so ostale drobtinice. In prav šiiti in druži so v zadnjem obdobju odigrali izredno vlogo v libanonski državljanski vojni. Druži so izgnali falango iz Šufa, šiiti pa so postali dejanski gospodarji zahodnega Bejruta. To pa se ni do sedaj odražalo tu di s politično težo obeh voditeljev, ki so jih postavili v ozadje, da sta se morala uveljavljati predvsem z o-dločnim nasprotovanjem takim kompromisom, ki bi oškodovali njuni skupnosti. S sedanjo pat pozicijo pa sta oba postala za Karamejevo vlado življenjsko pomembna, saj brez njiju ni možnosti za spravo. Prav tako sta postala nenadomestljiva za Sirce, ki so sedaj pred končnim ciljem : doseči pomiritev in konec libanonske državljanske vojne. Damask pritiska torej na oba, da sprejmeta kompromis. Odprta vprašanja libanonskega klobčiča pa bi morali začeti reševati, šele po utrditvi premirja in ko bo Karamejeva vlada polnopravno zavlada la. Vsem se torej mudi, še največ pa civilnemu prebivalstvu, ki je sito devetletne bratomorne vojne in že napoveduje prve demonstracije v podporo sprave in miru. Ob vsem tem pa se vsi strahoma ozirajo proti Tel Avivu, saj bi bila pomiritev nesprejemljiva za Izrael, ki bi lahko sedaj izkoristil zaplet s tremi izraelskimi funkcionarji, ki so jih libanonski vojaki izročili Sircem. Janez Pavel II. spet pozval k spravi V Seulu napetost po protestu študentov SEUL — Včerajšnji drugi dan papeževega obiska v Južni Koreji se je pričel z mašo pred petinšestdeset-tisočglavo množico, ki se je zbrala v občinskem stadionu v Kvangdžuju na jugu države. Mesto je bilo maja 1980 prizorišče krvave policijske represije, ki je zahtevala najmanj 189 mrtvih. Prav na ta dogodek se je Janez Pavel H. vseskozi nanašal v svoji pridigi, v kateri je pozval k odpuščanju in spravi. Papež se je nato podal na otok Soroko, kjer je obiskal zdravilišče za gobavce, ter se nato, vedno prek letalskih zvez, vrnil v prestolnico Seul, kjer je na nunciaturi sprejel diplom matske predstavnike iz vsega sveta. Govoril jim je o temeljnem nezaupanju, ki opredeljuje današnjo mednarodno politiko in iz katerega se rojevajo nasilje ter stalne grožnje svetovnemu miru. V tej zvezi je papež tudi obsodil atentat v burmskem glavnem mestu Rangunu, kjer je 9. oktobra lani našlo smrt 21 ljudi, med temi 4 ministri in 13 funkcionarjev južnokorejske vlade. Izrazil pa je tudi željo, da bi Severna in Južna Koreja našli pot do mirne združitve. O korejskem vprašanju so včeraj spet zavzele stališče tudi kitajske o-blasti, ki podpirajo zamisel o kon-federativni združitvi. To bd med drugim zahtevalo pogajanja z ZDA, ki bi morale umakniti svoje čete iz Južne Koreje, kot je včeraj poudaril glavni tajnik kitajske komunistične partije Hu Yaobang, ki se prav v teh dneh mudi v Severni Koreji. Danes bo papež obiskal mesti Taegu in Pusan ter jezuitsko univerzo v Seulu. Tu je ozračje dokaj napeto po predvčerajšnji protivladni manifestaciji študentov, ki jih je policija razpršila s solzdlci. London zanikal libijske vesti o orožju v britanski ambasadi LONDON — Velika Britanija je včeraj kategorično zanikala predsinočnje libijske izjave, da so v poslopju bivšega britanskega veleposlaništva v Tripoliju odkrili pet pištol, nekaj municije, posode z bojnim plinom in plinske maske. Bivši veleposlanik Velike Britanije v Libiji Oliver Miles je obtožil libijske oblasti, da so vso zadevo namenoma zrežirale. V krogih britanskega zunanjega ministrstva pa navajajo, da so orožje podtaknili Libijci »v smešnem poskusu povračilnega ukrepa« ob odkritju ogromnih količin municije v bivšem libijskem veleposlaništvu v Londonu. Isti krogi obenem navajajo, da ni bila prisotnost italijanskega veleposlanika, ki skrbi za britanske interese v Libiji, nobeno jamstvo. Veleposlanika so namreč libijske oblasti namenoma poklicale na veleposlaništvo, imele pa so dovolj časa, da so lahko orožje skrile v železno blagajno bivšega britanskega veleposlaništva. Britanska vlada je že sporočila, da bi hotela poznati številke odkritega orožja. Na podlagi slednjih (vse pištole so zahodne izdelave) bi lahko, ugotovili marsikaj zanimivega. V Veliki Britaniji seveda nihče ne verjame v libijsko verzijo. Količine odkritega orožja so navsezadnje tako malenkostne, da bi jih lahko diplomati brez večjih težav spravili na varno. Da pa bi orožje pozabili v železni blagajni, ne pride na um nikomur, saj so med osebjem veleposlaništev tudi taki strokovnjaki, ki jim je diplomatska služba le za kritje. Bivši britanski veleposlanik Oliver Miles je včeraj tudi zagotovil, da ni imelo britansko veleposlaništvo v Tripoliju nikoli neregistriranega orožja. Ob tem je Miles spomnil na dogodek, ko so pred časom do tal požgali jordansko veleposlaništvo v Tripoliju, libijska občila in agencija Jana pa so le navedli, da so demonstranti zažgali jordansko zastavo. Britansko-libijska kriza zaradi umora neke policistke, ki je padla pod streli neznanca iz libijskega veleposlaništva v Londonu se torej nadaljuje. Vsa zadeva pa postaja sedaj skoraj komična, saj skuša nepredvidljivi libijski voditelj Gadafi zvreči vso krivdo na Britance, s tem pa vzbuja predvsem groteskne komentarje v vsem omikanem svetu. SZ ne pristaja na kompromise o evroraketah MOSKVA — Sovjetska zveza se ne bo vrnila za pogajalsko mizo ženev; skih pogajanj, tudi v primeru, če bd Združene države Amerike znižale število svojih jedrskih raket v Zahodni Evropi. S tako izjavo sovjetske tiskovne a-gendje TASS so pokopani upi vseh tistih, ki zahtevajo znižanje ameriških raket, da bi Sovjetska zveza pristala na obnovitev ženevskih pogajanj o evroraketah. Še več,'- TASS odkrito demantira vse tiste, ki trdijo, da bi lahko SZ pristala na kompromis in s tem obnovila ženevski dialog. TASS je včeraj tudi odločno obsodila nizozemsko vlado, ki je pristala na namestitev novih ameriških raket. V medblokovskih odnosih se torej nadaljuje zmrzal, saj nobena od obeh supersil ne more pristati na kom; promis pred ameriškimi političnimi volitvami. Velikonočno darilo vlade nemškim utajevalcem davkov BONN — Socialdemokratska stranka SPD je s presenečenjem in ogorčenjem sprejela novico da nameravajo stranke vladne koalicije CDU, CSU in FDP sprejeti zakon, po katerem bi ustavili kazenski pregon proti 1800 osebam, ki so v preteklih letih prispevale denar za politične stranke in za te prispevke niso plačale davka. Stranke vladne koalicije so se nekaj tednov v popolni tajnosti posvetovale o ustreznem zakonskem osnutku in o njem dosegle soglasje, tako da je včerajšnje sporočilo popolnoma presenetilo javnost in obe opozicijski stranki — SPD in zelene. Predlagani zakonski osnutek določa, da se ustavijo vsi kazenski postopki zaradi davčnih utaj, do katerih je prišlo tako, da so fizične ali pravne osebe »v dobri veri«, da ne kršijo zakona, domnevale, da so prispevki za stranke oproščeni davka. Seveda bodo morali vsi tisti, proti katerim bo ustavljen postopek na tej osnovi, plačati davek za zneske, ki so jih bili podarili strankam, novi zakon pa ne bi zaščitil tistih, ki so si z denarnimi prispevki za stranke poskušali pridobiti kako prednost ali so dajali denar kot podkupnino. Namestnik predsednika parlamentarne frakcije SPD in bivši zvezni pravosodni minister dr. Juergen Schmu- de je brž odgovoril generalnemu sekretarju Kohlove CDU Geisslerju, ki je izrazil upanje, da se bo SPD pridružila trem strankam vladne koalicije in odobrila predlagani zakonski osnutek. Schmude je kot prvi socialdemokrat uradno ostro obsodil osnutek, o katerem je dejal, da bi se z njim politiki s svojimi finančniki radi sami okoristili. Osnutek je hud atentat na pravno zavest državljanov, je dejal Schmude, in grob poseg v izvajanje kazenskega prava. Osnutek je tudi izraz zaničevanja bonskih oblastnikov do državljanov ZRN. SPD ogorčeno odklanja ta osnutek in bo po potrebi sprožila tožbo proti njemu pred zveznim ustavnim sodiščem, v Bundestagu pa bodo socialdemokratski poslanci izkoristili vse zakonite pravne možnosti, da bi preprečili sprejetje takega zakona. Po prvih znamenjih sodeč izraža stališče SPD razpoloženje in mnenje velikega dela zahodnonemške javnosti, ki jo že dolgo razburja Flickova afera. Tudi številni komentarji v tisku neugodno obravnavajo zlasti to, da so stranke vladne koalicije tako skrivnostno in tajno pripravljale zakonski osnutek. To kaže na »slabo vest« sestavljavcev osnutka in bo samo prignalo nove volivce v vrste zelenih. BOŽIDAR PAHOR Pojasnilo skupnosti za cene BEOGRAD — Zaradi nekaterih netočnosti in nejasnosti, ki so te dni prišle do izraza v javnosti, so se novinarji zanimali v zvezni skupnosti za cene, kateri proizvodi sodijo v režim popolnoma svobodnih cen, oziroma za katero blago ni obvezno ne le samoupravno sporazumevanje, temveč tudi napoved podražitve najkasneje 30 dni pred uveljavitvijo. Pojasnili so, da ta režim velja približno za petino proizvodov. Proizvajalci morajo osem. dni nato, ko blago podražijo, o tem obvestiti pristojno skupnost za cene. Gre za gostinsko - turistične usluge, obleko in obutev, pohištvo, nakit in bižuterijo, alkoholne pijače, kozmetiko, glasbene inštrumente, večino obrtnih uslug ter za 74 odstotkov proizvodnje električnih strojev in naprav. Tako se na primer svobodno oblikujejo tudi cene hladilnikov in zmrzoval nikov. Tanjug poroča, da za zdaj še ni natančnih izračunov, koliko bo to vplivalo na življenjske stroške, (dd) JAT podražil vozovnice BEOGRAD — S 7. majem bo JAT zvišal cene v domačem potniškem prometu za 20 odstotkov. Tolikšna podražitev je odobrena vsem jugoslovanskim letalskim prevoznikom in sicer v skladu z načrtovanim gibanjem cen v letu 1984. Sklep je bil objavljen 3. maja v uradnem listu SFRJ. Iz informativnega centra JAT poročajo, da zvišanje cen ne bo veljalo za vozovnice, kupljene vključno s 6. majem. Vsi potniki, ki so že začeli s potovanjem, ne glede na to, kdaj ga nameravajo nadaljevati, ne bodo dolžni plačati razlike v ceni. (dd) Stavka delavcev v Zanussiju PORDENON — Delavci pordenonskih obratov podjetja Zanussi so včeraj za nekaj ur prekinili delo iz protesta proti odložitvi srečanja med ministrom za industrijo Altissimom in sindikati, ki bi morèllo biti predsinočnjim, da bi na njem razčistili položaj spričo pogajanj za prodajo delnic švedskemu kun~evi,u ikiectio-Oi in izveoeli za pohude, ki jih namerava vlada sprejeti. Sindikati zahtevajo spoštovanje novembrskega dogovora med Zanussi-jem, vlado, deželo in zastopniki delavcev glede ozdravitve podjetja, in zavračajo vsako drugačno rešitev. Včeraj je pa načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Pascolat zahteval nujno sklicanje skupščine, da odbor (ki je bil pred nedavnim s posebnim zakonom nakazal 75 milijard luža podjetje) pojasni svoje stališče do tega vprašanja, zlasti upoštevajoč nasprotujoče si izjave strank, ki vodijo tako deželo kot vlado, in napade tajnika KD Biasuttija na ministra Altissima (PLI) in De Michelisa (PSI). Coop GLAVINA — ZASTEKLITVE SCHOCO — BLINDIRANA VRATA PO MERI — ZLOŽLJIVE VERANDE MILJE — UL. FRAUSIN 9 — Tel 271061 Pomlad v Trstu 21. april 6. maj 1884 Koliko prazničnih dni! Koliko lepih priložnosti, da gremo v Trst na edinstveni sestanek s cvetlicami in glasbo, baleti in koncerti, folkloro in prireditvami! Izredna tržaška pomlad; povsem nova prireditev s sijajnimi cvetličnimi vrtovi, ki so jih na najlepše tržaške trge prinesli iz dežel Alpe-Jadran : Bavarske, Štajerske, Koroške, Slovenije, Hrvatske, Tridentinskega-Gornjega Poadižja, Veneta, Furlanije-Julijske krajine. Informacije: Azienda Autonoma dl Soggiorno e Turismo dl Trieste e della sua Riviera Piazza della Cattedrale 3, 34121 Trst - tel. (040) 750.002 - telex 460444 TSTUI Ente Autonomo Fiera di Trieste Piazzale De Gasperl 1 - 34139 Trst - tel. (040) 733.201 - telex 460440 FAIRTS Jutri, v nedeljo ob 15.30 v Špetru Slovenov Kulturna prireditev slovenskih prosvetnih društev na Videmskem Nastopili bodo pesniki, pevci, glasbeniki in folkloristi Jerneja in njegove pravice, delo, s katerim je Beneško gledališče že nastopalo. Nedeljska prireditev v Špetru Slovenov ima za cilj opozoriti javnost na svoj obstoj in svoje delovanje. Dopovedati hoče predvsem tistim, ki ji kot narodnosti ne priznavajo mesta pod soncem, da obstajajo in da so vrhu vsega tudi sila delavni. Da se čutijo eno in isto s Slovenci na Tržaškem in na Goriškem. In da nikakor ne bodo sprejeli ločitve od ljudi istega Jezika, kot bi to hoteli njihovi nasprotniki, tisti, ki jim kopljejo grob že vsa povojna leta. ŠPETER SLOVENOV — V telovadbi tukajšnje srednje šole bo jutri, r s pričetkom ob 15.30 mani- estacija, ki jo prirejajo slovenska uituma društva v videmski pokra-JW. Bogat, kakšni dve uri trajajoči Poigram bodo oblikovale skupine na-°Pajočih iz Beneške Slovenije, Rezi-V.'/1 Kanalske doline. Vsebinsko bodo Prikazale tradicionalne prosvetne dejavnosti, povezale pa jih bodo s sodobnimi ustvarjalnimi prizadevanji ak« na področju glasbe, petja, ple-■a ni tudi narodnega življenja. Pomembno mesto na tej prireditvi o odkazano rezijanski pesmi, izraz- nemu sredstvu od pamtiveka slovenskemu jeziku zapisane skupnosti, ki je predstavljalo, poleg plesa, skoraj edino sporočilno obliko, zaradi česar se nam je do današnjih dni ohranil svojevrstni zapis njihovega življenja in čustvovanja. Svoj delež k prireditvi bodo dali pevska zbora Rečan iz Ljes in Pod lipo iz Bmasa, gojenci glasbene šole iz Petjaga in Kanalske doline, rock skupina kantavtorja Checca in SSS s pevkama Angelo In Valentino Petricig, folklorna skupina Živanit in pesnica Silvana Poletti iz Rezije. Izvajali bodo tudi odlomek iz Cankarjevega Hlapca Po podpisu mednarodnega sporazuma Vendarle cestni predor pod Karnijskimi Alpami ? TRST — V četrtek sta avstrijska in italijanska delegacija podpisali sporazum za izgradnjo predora pod prelazom Monte Croce Gamico. Italijansko zastopstvo sta vodila svetovalec pri zunanjem ministrstvu Punzo ter deželni odbornik F-JK za prevoze Di Benedetto, avstrijsko zastopstvo pa zvezni minister Binder. Kot je poudaril včeraj predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli, bo sporazum stopil v veljavo šele potem, ko ga bosta odobrili avstrijska in italijanska vlada. Ni pa izključeno, da bodo pred tem še prišli na dan načelni pomisleki, ki jih je Avstrija v preteklosti večkrat izrazila v zvezd z načrtovanim predorom. Znano je namreč, da avstrijske vlade že dalj časa vodijo politiko, ki dodeljuje osrednjo vlogo v tovornem prometu železnicam, kar pa je v navzkrižju z italijansko politiko na istem področju. Vse to pa se jasno odraža tudi v besedilu sporazuma, ki sta ga delegaciji podpisali predvčerajšnjim v Trstu. Sporazum namreč predvideva, da bo glavnino finančnega bremena prevzela Italija: italijanska vlada naj bi prispevala 80 milijard lir, dežela F-JK 35 milijard lir, Avstrija pa skupno le 400 milijonov šilingov, se pravi približno 35 milijard lir. Razprava o deželnem energetskem načrtu . — Prva Stalna komisija de- <-p , fla sveta F—JK se je včeraj stala s predstavniki zadružnih or-a?ni2acij. obrtnikov, kmetov, indù '■ Dcev, malih in srednjih industrij slndikatov, da bi izvedela za njiho-sn J^nen^e. 0 Predlogu zakonskega o-ntka deželnega odbora o energet sicem načrtu. Kot je uvodoma povedal njen pred-seamk Dominici, je komisija sklenila. if, se najprej seznani z osnutkom de-'Jgfla zakona, ki je izrazito finanč-narave, kasneje pa bo proučila zakonski osnutek. Za loči" mstni red dela se je zato od-•la, da bi deželni odbor na organ-. 1 način obdelal vprašanje, ki sodi okvir nove energetske filozofije. Stomatološki dnevi AA Udeležujejo se jih zobozdravniki Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije PORTOROŽ — V portoroškem Avditoriju se je danes zbralo kakih 400 stomatologov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije na četrtih slovenskih stomatoloških dnevih,- ki so letos prvič organizirani v okviru srečanj skupnosti Alpe-Jadran. Gre za redno strokovno izpopolnjevanje slovenskih stomatologov, h kateremu so letos pritegnili še italijanske in avstrijske zobozdravnike. Letošnja osrednja tema so urgentna stanja v zobozdravniški ordinaciji. Poleg predavanj o preprečevanju in obvladovanju zapletov v zobozdravniški ordinaciji in o toksičnih, alergičnih reakcijah na lokalne anestetike, imajo zobozdravniki na sporedu še praktične vaje iz reanimacije, ki jih vodi skupina profesorja dr. W. F. Lista, obisk tržaške stomatološke klinike in okroglo mizo o primerjavi študija stomatologije v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji. V okviru zobozdravniškega srečanja so pripravili tudi prikaz aparatov za reanimacijo, predlagali so tudi že, da bi tako oblika srečanja zobozdravnikov poslej bila vsako leto, za kar so ustanovili posebno kontaktno skupino. B. š. Volitve družinske posvetovalnice rp v*v v Irzicu TRŽIČ — V dneh od 27. maja do 9. junija bodo župani iz Doberdoba, Ronk, Štarancana, Škocjana, Turjaka, Foljana - Sredipolja in Špetra ob Soči sklicali skupščine občanov, na katerih bodo izvolili občinske odbore za upravljanje družinske posvetovalnice v Tržiču. Za redni potek volitev bo v vsaki občini skrbel odbor porokov, ki mu bo načeloval občinski tajnik ali njegov namestnik. Isto bi morali storiti tudi v sami tržiški občini, vendar bodo tu morali počakati na obnovo občinskega sveta po občinskih volitvah, ki jih bodo ponovili na volišču štev. 42 20. in 21. maja. Zanussijevi hladilniki za kitajsko tržišče PORDENON — Oddelek za proizvodnjo gospodinjskih strojev SPA Žanu ssi, je podpisal končni sporazum z Ljudsko republiko Kitajsko o dobavljanju postrojenja za proizvodnjo hladilnikov. Sporazum sta podpisala predsednik Gianfranco Zanussi in generalni direktor oddelka gospodinjskih strojev Lucio Candotti. Pogodba predvideva dobave v višini treh milijonov dolarjev. V prihodnjih dneh bodo pričeli pošiljati dele za sestavljanje hladilnikov, v prvi polovici 1985 pa jih bo Kitajska po Zanussijevi licenci že sama začela proizvajati. Letna-proizvodnja bo znašala 100 tisoč komadov te bele tehnike. Sprva jih bodo lahko prodajali samo na Kitajskem, kasneje pa tudi po državah Daljnega Vzhoda. Delovanje deželnih teles na zaslonih zasebnih TV dežel'^ST — z včerajšnjim dnem so zasebne televizijske postaje v'naši eli pričele oddajati posebno deželno oddajo (Speciale Regione), ki obse-23 televizijski medij prikrojen zapis vesti deželnega tiskovnega urada, bod desetminutno oddajo, ki se bo mestoma podaljšala na 12 minut, sti hJi08^ v tei rubriki objavljali sporočila, pogovore in novice o dejavno-rvlne®a odbora, deželnega sveta in drugih deželnih teles, gj. . Oddaja bo služila za razlago sprejetih zakonov, neposredno ali po voh °rJa*nih 23 državljane, zakonov, o katerih se sicer manj piše in go-u Jj1' Oddajo bo v študiju vodila Elisa Ferronato, na malem ekranu pa jo Alt ° l.PFec!va-ia^e naslednje zasebne TV postaje: Tele Friuli, RDF, Tele d.,,0ri ud, Telepordenone, Teleqauttro, Teleantena in Telemonfalcone. Večji oodo oddaje na programu okoli 19.30. iih naslednje deželne oddaje so na programu vsak petek zvečer in ood° ponavljali naslednji dan. b;] , .''^erai so denimo, govorili o posledicah vdihovanja izpušnih avtomo-■kih plinov na človeka. O tem vprašanju je govoril deželni odbornik za avstvo Renzulli. Beseda je tekla tudi o muzejski in knjižničarski dejavnosti. Aretirali tatove nemških Danes in jutri deželni Avtomobilov naXf{L~~ Na podlaai ‘ Cnr,, javnega pravdnih tujini* u Jr>lrneča- M ra avtom pruderie in v Italiji tirau ?'}6’ * cestna P°M v osebe, eno v Vidri ?odelovan^ 2 Prpis pičijo m nemško p &nji teden aretirali še der,»10 M’ da so v Nemi • % avtomobile v Italiji j 0 vsal 150 vozil. kongres PSI VIDEM — V dvorani videmskega razstavišča bo danes in jutri deželni kongres PSI, na katerem bodo izvolili novo strankino deželno vodstvo in delegate, ki bodo zastopali Furlanijo - Julijsko krajino na vsedržavnem kongresu i Veroni. Na tem kongresu bodo delegati prvič neposredno izvolili deželnega tajnika PSI je doslej na deželni ravni vodil posl. Francesco De Carli, ki sedaj ne bo več kandidiral za to mesto. Eden izmed kandidatov za njegovo nasledstvo je bivši gorički pokrajinski tajnik Trombetta. V Novi Gorici republiško tekmovanje kovinarjev — Delegacija kovinarjev iz Nove Gorice je bila včeraj gost živv aeUe kovinarjev v Tržiču. Pogovarjali so se o skupnih pobudah za pre-barii Prostega časa in za razvijanje sodelovanja. Tako so goriški kovi-Vani, ^bdili svojo sedaj že tradicionalno udeležbo na republiškem tekmo-ju kovinarjev Slovenije, ki bo letos 12. maja v Novi Gorici, dali uradnih pogovorih na sedežu FLM so si novogoriški delavci ogle-Itaj^P^roenik odporniškemu gibanju, ki stoji pred vhodom v ladjedelnico delnic'-"1’ ki so ga zgradili na pobudo protifašističnega odbora v ladje-Poznei6im h® katerem je tudi slovenski napis, vklesan v kamen zato, da drug- m rodovom pove, da so. v boju proti okupatorju in za svobodo v kvci* vojni skupno padali italijanski in slovenski ladjedelniški de- ’ k®t so skupno delali v tem obratu in se skupno borili za svoje pravice. Est °dhodom so si Novogoričani ogledali še tovarno Ansaldo in Eaton • obrat, ki proizvaja ventile za avtomobilske motorje. Deželna pomoč izseljencem S 6 flo » » p Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina Deželno ravnateljstvo za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo j« . * ■ Zakon dežele Furlanije - Julijske krajine o izseljenstvu predvideva direktne posege bodisi za ohranjanje stikov s skupnostmi in izseljenci v tujini kot za ponovno vključitev vseh, ki se vračajo v domovino. Za leto 1984 je deželni odbor predvidel naslednje važnejše olajšave. • HIŠA Prispevki v višini 5.000.000 lir za nakup, gradnjo, dograditev, prenovo itd. izseljencem in povratnikom, ki niso doma dalj kot eno leto in ki so bili v zadnjih petih letih vsaj dve leti stalno v tujini. Hiša mora služiti kot bivališče družini, ki ne sme biti lastnik ali solastnik kakega drugega stanovanja v Italiji ali v tujini. e DELO Prispevki do 15.000.000 lir posameznikom, do 30.000.000 lir družbam in do 60.000.000 lir zadrugam za investiciji pri odpiranju novih dejavnosti na področju obrtništva, industrije, trgovine, kmetijstva in turizma. Prispevki do 3.000.000 lir za stroške prevoza strojev in delovnih pripomočkov, ki so jih izseljenci posedovali v tujini in pripeljali v deželo, kjer jih bodo uporabljali pri svoji dejavnosti. Prispevki do 10.000.000 lir za finančne najemne pogodbe (»leasing«) za stroje, opremo, prevozna sredstva in nepremičnine, ki jim bodo služili za odpiranje zgoraj navedenih dejavnosti. Do tega prispevka imajo pravico izseljenci, ki so se vrnili v domovino v zadnjih dveh letih in so pred tem v zadnjih petih letih vsaj dve leti bivali v tujini. Prispevki do 10.000.000 lir za socialne dajatve za vsakega najetega delavca podjetjem, družbam ali zadrugam, ki sprejmejo v službo izseljence najkasneje v šestih mesecih po njihovem povratku. • TEČAJI ZA PODJETNIKE Predvideno je povračilo stroškov za obiskovanje ali izvedbo izpolnjevalnih tečajev, namenjenih povratnikom, ki so lastniki individualnih podjetij ali solastniki družb in zadrug, do 500.000 lir za vsakega udeleženca. e ŠOLA Štipendije za šolsko leto 1984/85 za otroke izseljencev ali povratnikov po 1. januarju 1983 v višini 400.000 lir za obiskovanje šol vseh stopenj in vrst v deželi, 500.000 lir za obiskovanje univerz in prispevki za stroške bivanja v dijaških domovih in zavodih v višini od 700.000 lir do 1.000.000 lir. Prošnje za štipendije morajo biti vložene do 30. septembra 1984. Da bi otrokom delavcev, ki so se vrnili v domovino, olajšali vključitev v italijanski šolski sistem, bodo v šolskem letu 1984/85 na šolah organizirani dopolnilni tečaji. Vse stroške bo krila Dežela. • POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Štipendije in nadomestila za potne stroške in stroške bivanja za obiskovanje izpopolnjevalnih tečajev z istimi pogoji kot za šolo. # PODIPLOMSKO IZPOPOLNJEVANJE Prispevki do 2.000.000 lir izseljencem z univerzitetno diplomo za najmanj 4 mesece raziskovalne dejavnosti na univerzah ali drugih šolah v Furlaniji -Julijski krajini. » NAGRADE ZA UNIVERZITETNE DIPLOME Nagrada 2.000.000 Ur univerzitetnim diplomirancem z italijanskim državljanstvom, ki živijo v Itatiji ali so se izselili v tujino, za diplomsko nalogo o izseljenstvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini v akademskem letu 1982/83. Razpis natečaja in pogoji bodo objavljeni s posebnim razglasom. e ZAČASNO ŠTUDIJSKO BIVANJE IN TEČAJI ITALIJANSKEGA JEZIKA Začasno bivanje v deželi in turistično-rekreacijske pobude za mlade gene- racije izseljencev Furlanije - Juhjske krajine. Organiziranje bivanja za obiskovanje tečajev italijanskega jezika, ki so namenjeni izrecno otrokom izseljencev in povratnikov od 16. do 24. leta starosti. Dežela krije 90% stroškov, ostatiti 10% pa krijejo udeleženci sami. Povratnikom iz izvenevropskih držav bo povrnjenih 50% potnih stroškov. Za mladino iz družin z dokazanimi nizkimi dohodki je tečaj brezplačen. • ZAČASNO DELOVNO BIVANJE V DEŽELI Dežela v celoti krije največ 60-dnevno delovno bivanje v deželi za otroke izseljencev. Udeležencem z dokazanimi nizkimi dohodki bo Dežela krila tudi del potnih stroškov. e ZAČASNO BIVANJE OSTARELIH V DEŽELI Potovanja po deželi, kultumo-rekrea-cijske pobude in ogledi turističnih zanimivosti za izseljence z omejenimi ekonomskimi možnostmi, ki so se iz Furlanije - Julijske krajine izseliti v prekooceanske države in ki so dopolniti 60. leto starosti ter se niso že vsaj dvajset let vrnili v domovino in ki bodo v deželi gostje sorodnikov ali r znancev. Stroške je v celoti prevzela Dežela. Za vsako nadaljnje pojasnilo in pomoč so izseljencem in povratnikom na razpolago uradi za izseljenstvo Deželnega ravnateljstva za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo (Uffici emigrazione della Direzione regionale del lavoro, Assistenza Sociale ed Emigrazione) na sledečih naslovih in telefonskih številkah: TRST: Ul. sv. Frančiška 37 Tel. (040) 7705210 - 7705211 VIDEM: Ul. Poscolle 11/A Tel. (0432) 29 977 - 294974 Vse komponente enotne delegacije povabile na današnji zbor slovenskih javnih delavcev Javni delavci slovenske narodnostne skupnosti v Italiji se danes ob 17. uri zberejo v Kulturnem domu v Trstu, da složno izrazijo svoje nezadovoljstvo spričo nedopustnega zavlačevanja in poskusov omejevanja pri sprejemanju njene celovite zakonske zaščite. Poziv enotne slovenske delegacije za današnjo manifestacijo in za tisto, ki bo 20. maja v Gorici, je naletel na širok odmev v naši javnosti, posamezne politične, kulturne, gospodarske in športne organizacije in sile pa spodbudil h konkretnim korakom, ki naj zajamčijo uspeh in čim širšo udeležbo na obeh javnih zborovanjih. Če smo se za to, da izrazimo svoj protest, svojo odločenost in strnjenost ob življenjskih vprašanjih našega obstoja, prisiljeni poslužiti javnih manifestativnih oblik, potem je vsak zavesten član naše narodnostne skupnosti obvezan, da se jih udeleži in potrdi enotnost, ki je zlasti v tem trenutku bistveni pogoj za uspeh nadaljnjega boja. Politične sile, ki zastopajo Slovence v enotni delegaciji, so objavile svoje pozive k udeležbi, poleg tega pa na ta ali oni način poskrbele za obveščanje svoje baze. Deželna slovenska komisija KPI se na primer že več mesecev vsaj enkrat tedensko sestaja in je v nenehnem stiku z deželnim in pokrajinskimi vodstvi. Po vaseh pa potekajo javni sestanki njenih aktivistov, ki so odprti za vse prebivalstvo in na katerih posredujejo informacijo o poteku prizadevanj za globalno zaščito in o da u enotne delegacije. Do 20. maja se bo samo na Tržaškem zvrstilo še 10 do 15 takih sestankov, hkrati pa se že dogovarjajo za konkretno organizacijo udeležbe na goriškem zborovanju, na katerega so pozvali vse svoje izvoljene predstavnike in člane. Za obveščenost svojega članstva sta poskrbeli tudi obe pokrajinski tajništvi Slovenske skupnosti in povabili na današnjo manifestacijo vse člane društev, organizacij in ustanov ter vse prebivalstvo na zborovanje v Gorico. O manifestacijah so podrobno razpravljali tudi na sinočnjem deželnem svetu stranke v Doberdobu. Polnoštevilno udeležbo zagotavljajo tudi slovenski socialisti, ki so že poslali vabila vsem svojim sekcijam, slovensko problematiko pa v teh dneh prenašajo tudi na širše strankarske ravni, kot je bila skupščina tržaških socialistov in današnji začetek deželnega kongresa PSI. Tudi Svet slo- venskih organizacij podpira enotni manifestaciji, pri čemer njegovi predstavniki posebej opozarjajo, da se bo treba dobro pripraviti zlasti na gori-ško manifestacijo, ki bo na odprtem in torej v presojo širše javnosti, zato si medlega odziva ne smemo dovoliti. To pa je tudi skrb, ki je vodila številne organizacije, zlasti tiste, ki so včlanjene v SKGZ, da v prihodnjih dneh priredijo srečanja in sestanke na terenu, na katerih se bodo dogovo- rili za organizacijske priprave na go-riško zborovanje. ' V ospredju je torej prizadevanje vseh komponent enotne slovenske de legaci je po strnjenem nastopu kljub razlikam, ki nas v tem odločilnem trenutku ne smejo zmotiti, da bi skrenili z začrtane poti proti skupnemu cilju. Leta bo namreč usodno pogojil prihodnost vseh Slovencev v Italiji, ne glede na politične ali nazorske razlike. Dijaki zavoda »Zois« v kamnolomu Facanoni Dijaki tretjih razredov trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« so si v četrtek dopoldne v spremstvu prof. Marinke Pertot ogledali kamnolorn Facanoni podjetja SICAT na Cesti za Bazovico. Približno 40 dijakorn so izvedenci in tehniki podjetja orisali potek izkopavanja, naši dijaki pa so si z zaščitenega opazovališča tudi ogledali eksplozijo mine. Podjetje SICAT je dijake zavoda »Zois« zelo vljudno sprejelo, obiska pa sta se udeležila tudi dva svetovalca svetoivanskega rajonskega sveta. Obisk spada v okvir pobud, ki jih je podjetje pripravilo za sodelovanje s šolo, da bi dijaki pobliže spoznali proizvodne odnose. Pobude je podjetje SICAT izvedlo v sodelovanju s šolskimi in deželnimi oblastmi. DREVI V TELOVADNICI V Nabrežini koncert APZ Tone Tomšič V nabrežinski telovadnici bo drevi ob 20.30 nastopil ljubljanski akademski zbor Tone Tomšič, ki spada med" vrhunske zborovske ansamble na slovenski in tudi na jugoslovanski ravni. Koncert prirejata SKD Igo Gruden iz Nabrežine in KD Vesna >z Križa. Resolucija PSI o globalnem zaščitnem zakonu Kot smo že včeraj poročali, je pokrajinska skupščina PSI na četrtkovem zasedanju soglasno sprejela resolucijo, ki poziva stranko k še večji angažiranosti pri odobritvi globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Resolucija se glasi: »Glede vprašanja slovenske manjšine v Italiji, delegati pokrajinske skupščine PSI poudarjajo in potrjujejo vse predloge in izbire stranke glede globalne zaščite od zakona, ki ga je predložil leta 1971 posl. Fortuna, do današnjih dni; izražajo svoje zadovoljstvo, da se je tudi nedavno stranka na vsedržavni ravni hotela jasno izraziti za hitro odobritev pravičnega zakona o zaščiti vseh Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini; gre za dolžnost, ki sodi med osnovne civilne pravice, ki jih vsemu prebivalstvu jamči italijanska ustava, obvezujejo stranko na pokrajinski in deželni ravni naj upoštevajo slovensko vprašanje med g’avnimi cilji v političnih bitkah socialistov in vabijo dei legate 5. deželnega in 43. vsedržavnega strankinega kongresa, da odobrijo dokument v podporo obvezi PSI glede te problematike vsedržavnega in mednarodnega pomena.« Srečanje s predsednikom poslovnega odbora jugoslovanskega podjetja Generalexport Protislovenski izbruh na predavanju prof. Visalberghi ja Nacionalistične skrajneže motila pohvala naši šoli V teh dneh se mudi v Trstu pred sednik poslovnega odbora jugoslovanskega izvozno-uvoznega podjetja Generalexport tovariš Milorad Savi-čevič, ki nam je v daljšem razgovoru najprej orisal pomen tega splošno jugoslovanskega podjetja, znanega pod skrajšanim nazivom Cenex. V bistvu gre za zelo sestavljeno podjetje, ki se ukvarja z izvozom in uvozom na najrazličnejših področjih in ki deluje že več deset leti j. To je največji jugoslovanski izvoznik, saj je njegov promet lani dosegel štiri in pol milijarde dolarjev, ali izraženo v lirah preko 7 tisoč milijard lir. Okrog 12-14 odstotkov celotnega jugoslovanskega iz voza gre preko tega podjetja, in okrog 7 odst. uvoza. Prav tako visoke so številke glede prometa z Italijo, kjer dosegajo okrog 10 od stotkov celotnega jugoslovanskega trgovskega prometa z italijanskim tržiščem. V celoti dela v Genexu okrog 4 tisoč ljudi. Za potrebe italijanskega tržišča so ustanovili štiri podi linice: v Milanu, Trstu, Bariju in Rimu. Sedaj nameravajo okrepiti tržaški sedež in zato tudi logično naše vprašanje, v čem je privlačnost in pomen Trsta za podjetje in z njim seveda za celotno jugoslovansko gospodarstvo. Razlogi za tako okrepljeno dejavnost so različni, seveda pa je treba podčrtati da gre za podjetje, ki je že do sedaj uspešno delovalo, sedaj pa nameravajo okrepiti poslovne zveze v raznih smereh. Predvsem so to normalni trgovski posli na širokem in zanimivem mejnem področju, poleg tega pa je Trst važen center za širše posredovanje in za povezo- vanje z različnimi državami, kot so na primer države tretjega sveta, SZ, ČSSR, Kitajska in druge. Cenex se ukvarja tudi s turizmom, za kar vključuje specializirano turistično podjetje Jugoturs in tukaj so velike možnosti nadaljnjega razvoja sodelovanja. Pri vsem tem pa je obstoj slovenske manjšine koristen dejavnik pospeševanja vsestranskega sodelovanja v širšo korist jugoslovanskega in italijanskega gospodarskega razvoja in to tako s poznavanjem gospodarskih in drugih prilik v obeh državah, kot tudi z obstoječimi aktivnimi prizadevanji in pobudami za okrepitev gospodarskih vezi. Razgovor se je razširil tudi na splošne probleme jugoslovanskega gospodarskega razvoja in odpiranja Jugoslavije v svet. Predsednik poslovnega odbora tako pomembnega podjetja je umerjeni, trezni optimist. Optimizem temelji na stvarnih uspehih trdega, upornega dela za razširitev in okrepitev zunanje trgovinske usmerjenosti, ustvarjanja pogojev za uravnovešen razvoj in s tem tudi resničnih pogojev, da se lahko Jugoslavija vsestransko odpira v svet. Dinar je bil nekdaj precenjen, kar je povzročalo masovni odliv, sedaj je morda podcenjen, vendar gre pri tem za ustvarjanje novega ravnovesja tako da bi se postopno vrnili na normalno stanje. Napori v tej smeri so in uspehi vsekakor tudi. B. S. Nacionalistični skrajneži, ki jim je vse kar je slovenskega že stalno trn v peti, so izkoristili predavanje znanega italijanskega pedagoga prof. Alda Visalberghija v dvorani italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri, za nov protislovenski izbruh. Ko je predavatelj, predsednik upravnega odbora Evropskega centra za vzgojo, ob koncu četrtkovega predavanja pohvalil slovensko učiteljišče Slomšek, ki je bilo organizator prireditve, in se izrazil pohvalno tudi o razvoju slovenske šole v Italiji, ga je začela skupinica udeležencev (pred predavanjem se je pomenkovala s svetovalko MSI rojanskega rajonskega sveta De Ferro) zmerjati z »sla-vocomunista«, kričati »foibe« in omenjati požig sedeža Ginnastice Triestine. Visalberghi je umirjeno in tudi d o-kaj zafrkantsko odgovoril na žolčni izpad, prav tako pa še nekateri drugi udeleženci predavanja, ki so pod' črtali, da se mora Trst sprijazniti z dejstvom, da so tu živeli Slovenci, da živijo in bodo tudi še živeli. Predavanje na temo »Trst in Evropa — vzgojni problemi in perspektive« je predstavljalo lepo priložnost za zbližan je in konkretnejše sodelovanje med italijanskimi in slovenskim1 šolniki. Sledilo mu je namreč lep0 število slovenskih in italijanskih pr0-fesorjev in ravnateljev, pa tudi dija; kov višjih srednjih šol. Predavatelj je v uvodu predvsem podal zgodovinski oris odnosov med raznimi skuF nostmi v Trstu, pri čemer se je opiral predvsem na tržaškega pedagog3 in književnika Gianija Stuparicha, čigar učenec je tudi bil. Ob koncu j6 iznesel nekaj svojih vtisov o današnjem Trstu, prav vtisi o razvoju slovenske šole pa so »zbodli« nekatero udeležence do tolike mere, da so začeli z zmerjanjem. Prof. Visalberghi se je včeraj dopoldne udeležil zasedanja na temo-»Izobraževanje šolnikov: novi poklicni profili v šoli, ki se razvija«, ki so ga v dvorani Baroncini priredili Center za demokratične pobude šolnikov. Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije - Julijske krajine in Gibanje za sodelovanje 03 vzgojnem področju. V uvodu je omenil tudi dogodek v dvorani licej3 Dante Alighieri in ga označil kot »lepo izkustvo« ob povratku v Trst, kje1" živi še vedno »skupina politično ne; zrelih ljudi, ki niso vredni, da so b»1 osvobojeni«. Svetovalec Štoka o openskem strelišču Slovenski deželni svetovalec Dr®60 Štoka je naslovil na deželnega Pre!~. sednika vprašanje v zvezi z openskim streliščem. Sklicujoč se na željo oper* skega prebivalstva, da bi ukinili stre; lišče in ga preuredili v spomenisK prostor v spomin na žrtve fašizma m nacizma, ki so darovale svoja z,v ljenja za svobodo, deželni svetoval Štoka vprašuje deželni odbor, čeh“_ mera va sprožiti pobudo, da bi sko še vedno delujoče strelišče cim prej odpravili. CGIL poziva svoje člane naj iščejo'enotnost Delavci, včlanjeni v sindikat CGIL morajo znotraj podjetij in posameznih kategorij iskati konstruktivne stike z delavci sindikatov CISL in UIL. To je poziv, ki ga je izdal glavni svet tržaške CGIL, ki se zavzema za obnovitev sindikalne enotnosti. Tržaško delavsko gibanje, meni CGIL, mora zlasti v sedanjem izredno hudem gospodarskem položaju združiti svoje moči. Medtem je deželno vodstvo FIOM predlagalo splošno deželno stavko v teku maja, s katero naj bi delavstvo izrazilo nasprotovanje ponovni predložitvi vladnega dekreta. V ta namen razširjeni glavni svet CGIL predlaga sklicanje deželnega aktiva delavskih delegatov za podrobno določitev nadaljnjih oblik boja. Te dni potekajo vpisovanja v občinski vrtec v Ul. D'Annunzio Obisk pri otrocih slovenskega vrtca v Miljah Te dni poteka vpisovanje v slovenski občinski vrtec v Miljah. Vrtec ima svoj sedež v poslopju tamkajšnjega Slovenskega šolskega centra v Ul. D’Annunzio 62, vpisovanja pa sprejemajo v vrtcu v jutranjih urah. Ko smo včeraj obiskali vrtec, da bi pogledali, kako se otroci počutijo v njem, so nas malčki in vzgojiteljici sprejeli v prostorni učilnici, ki jo uporabljajo tudi za igralnico in jedilnico. Otroke smo »zmotili« pri enem od njihovih najbolj pomembnih jutranjih opravil: na velik stenski kole dar namreč vsak dan beležijo vreme, in sicer tako, da z barvicami najprej v zgornjem predelu »pobarvajo« dan (četrtki so na primer vedno vijoličaste barve, petki pa zelene), v spodnjem pa »narišejo« vreme (v četrtek so narisali oblake, ker je bilo oblačno, včeraj pa so narisali lepo rumeno sonce). »Ob koncu vsakega meseca na podlagi risb pripravimo diagrame o vremenu« je povedala vzgojiteljica Tamara Cont, ki skupaj s Katjo Čuk skrbi za miljske malčke. Na koledarju so še drugi predeli, v katere miljski otroci rišejo zanimivosti z življenja v vrtcu. S koledarja se da v bistvu razbrati vse izredno pestro delovanje vrtca, od obiska v Kraški hiši v Repnu (otroci so nato pripravili lepljenko o tem obisku z risbami orodja in drugih predmetov, ki so jih videli v Repnu), do tradicionalnega sodelovanja na Prešernovi proslavi, ki jo je priredilo Društvo Slovencev miljske občine, od obiskov na domovih nekaterih otrok do prireditev, ki bodo še na sporedu v prihodnjih tednih. Konec aprila so »zabeležili« v teh datumskih predelih vrsto križev v obliki črke »iks«. »To so bile .fešte’, velikonočne počitnice«, so povedali otroci. Tudi predel, ki označuje 1. maj, je bil prekrižan, pod njim pa je »vihrala« rdeča zastava na rjavem drogu. V predelu prihodnjega ponedeljka je bila že narisana Rdeča kapica. »V ponedeljek nas bo obiskalo Slovensko stalno gledališče z igro o Rdeči kapici in volku«, je opozorila otroke ena od vzgojiteljic. »Ali bo prišel velik volk?« je zaskrbljeno vprašal Kristjan, takoj pa ga je ena od deklic potolažila, saj se za pust ni ustrašila medveda, celo zaplesala je z njim. Po jutranjem »risanju vremena« so se otroci (v vrtcu jih je vpisanih 17, prihajajo pa iz Milj, Žavelj in od Korošcev) razpodili po učilnici. Nekateri so začeli risati, drugi so se igrali s konstrukcijami, spet drugi s plastelino, seveda v predpasnikih, da se ne bi pomazali. Najstarejši, tisti ki bodo septembra prestopili prvič šolski prag, so se šli »šolo«. V posebni sobici, kjer je bila nekoč kuhinja, se počasi pripravljajo na »veliki skok«. Slovenski vrtec v Miljah bo junija zapustilo osem otrok, le šest pa jih bo sedlo v klopi slovenskih osnovnih šol. Pri tem je še najbolj zaskrbljujoče, da bosta zapustila slovensko šolsko okolje otroka slovenskih staršev, »prav tista, ki se še najlepše izražata v slovenščini«, kot je povedala vzgojiteljica Tamara, medtem ko bodo otroci iz mešanih zakonov (približno polovica otrok miljskega vrtca izhaja iz mešanih zakonov) prestopili v slovensko šolo. Ta podatek je nekoliko zagrenil vtis o vsekakor prijetnem obisku v miljskem vrtcu. Ko smo zapuščali vrtec, so miljski otroci nadaljevali s svojimi igricami, ročnimi deli, s pripravo na šolo. Še prej pa so bili na svoj veliki stenski koledar že zabeležili naš obisk: Chiara je v predel pod 4. majem narisala novinarja z »očalami in čevlji...« Za oblikovanje novih večinskih odborov Križna veta Liste za Trst in KD preprečila nadaljevanje pogajanj Pogajanja za sestavo novih večinskih odborov na občim in pokrajini 80 se prekinila, če že ne povsem zaključila. To je pokazalo včerajšnje srečanje na sedežu deželnega sveta predstavniki KD, PSI, SSk, PS j , PRI, PLI in LpT, na katerem i Krščanska demokracija na eni n Lista za Trst na drugi strani vztrajali pri svojih zahtevah po županskem mestu. Na enem zadnjih srečanj so predla vniki laičnih in socialističnih sil, “a bi premostili stanje, ki ohromuje j ovanje obeh krajevnih uprav, prediali tri možne rešitve: župansko [fiesto naj bi pripadlo ali predstavni-u laiko-socialistov, ali LpT, ali pa vsaka od teh možnosti je bila Povezana z različnimi organigrami, k* bi prišli v poštev pri sestavljanju samo odborov, ampak tudi dru-komisij in organizmov. KD je bila pripravljena prepustiti uPansko mesto laiko-socialistom, LpT pa je zavrnila to možnost in pa možnost potrditve župana iz vrst KD. Laiko-socialisti so s svoje strani pokazali pripravljenost proučiti možnost o izvolitvi župana iz vrst LpT in to pripravljenost potrdili tudi na včerajšnjem srečanju. Krščanska demokracija pa je včeraj zavrnila to možnost in vztrajala pri svojem, tako da so se pogajanja praktično prekinila. Po mnenju pokrajinskega tajnika SSk Kareja so ta pogajanja praktično zaključena. Pokrajinski tajnik PSI Seghene je mnenja, da so se laiko-socialisti s svojim stališčem dejansko postavili na razpolago mestu, da bi bila z izvolitvijo župana iz vrst LpT premeščena že dolgo trajajoča politična in administrativna kriza. Seghene tudi poudarja, da so pogajanja pokazala, kako ni mogoče v takem stanju izvoliti župana ne iz vrst KD in niti iz vrst LpT. Pokazala pa so tudi, kako je bila lista zmožna »vsiliti« svoji bazi hipotetični sporazum s KD, medtem ko demokri stjanom tega ni uspelo. Kaj pa sedaj? Laiko-socialisti se bodo verjetno sestali v kratkem, da bi proučili kaj storiti, saj je alternativa takemu položaju prisilna sestava manjšinskih odborov. V ponedeljek se bo tudi sestal občinski odbor, ki bo gotovo razpravljal o tem vprašanju, kakor tudi o možnosti sklicanja občinskega sveta, ki bi na prvi točki dnevnega reda imel izvolitev župana. Kot je povedal pokrajinski tajnik SSk Harej, je na včerajšnjem srečanju prevladovalo neugodje, ki vlada v mestu zaradi zavlačevanja pogajanj, ker ljudje pričakujejo, da bi odbori delovali in reševali odprte probleme. Tudi sam je poudaril, da bi ta politična in administrativna neurejenost ne smela vplivati na krajevno zdravstveno enoto, ki ima drugačne dimenzije od obeh krajevnih uprav. Drevi ob 18.30 v gledališču Rossetti Manifestacija za ponoven vzpon gledaliških in glasbenih dejavnosti Operna in glasbena hiša »G. Verdu, gledališče Teatro stabile, Slovensko stalno gledališče in Federacija gledališčih in glasbenih delavcev včlanjenih v CGIL, CISL in VIL prirejajo danes v gledališču Rossetti manifestacijo za ponoven vzpon dejavnosti na področju gledališča, glasbe in filma. Manifestacija soupada torej s hudo krizo, v kateri so se znašle številne gledališke in operite hiše in druge ustanove. Ta kriza močno odmeva tudi v naši deželi. Tako se SSG ubada s hudo finančno krizo, ki grozi, da bo okrnila delovanje in samo strukturo našega gledališča. Tako preti gledališču Verdi prekinitev delovanja. V nelahkih vodah je tudi Teatro stabile. Da ne omenimo ostalih gledaliških in glasbenih skupin, ki komajda izhajajo, bi pa lahko pomenile živo tkivo v kulturnem življenju naše dežele. Današnja manifestacija, ki se bo pričela ob 18.30, predvideva glasbeni program in recitacije. Sodelovali bodo orkester in zbor gledališča Verdi, igralka Contrade Ariella Reggio in tehniki Verdija in Rossettija. Vstop je prost, vendar z vabili, ki bodo na razpolago v Rossettiju, Verdiju, Kulturnem domu in v agenciji UTAT. Kje bomo lahko nabavili bencin Danes popoldne in jutri ves dan bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnih črkah navajamo servisne postaje, ki imajo na voljo tudi dizel). AGIP — Drevored D’Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska ulica 50, Ul. I. Svevo 21, Trg Sonnino št. 10. TOTAL — Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alviano 14, Nabrežje Gnunula 12, Furlanska cesta 7, Ul. Revoltel-la 110/2. ESSO — Nabrežje Sauro 8, Seal jan drž. cesta 14, Trg Valmaura, Ul. F. Severo 8/10, Miramarski drevored 261. IP — Ul. Giuba 58, Ul. Carducci 12. API — Pasaža pri' Sv. Andreju. Neodvisni — SIAT, Trg Cagni 6. Osnovnošolci v Ricmanjih Pomerili so se v poznavanju 90-letne zgodovine KD Slavec V okviru praznovanj 90-letnice ustanovitve društva Slavec, ki bodo do- ri°^*a vrhunec danes z osrednjo proslavo v Ricmanjih, se je včeraj v dvorani c'manjskega društva odvijalo svojevrstno tekmovanje: učenci osnovnih šol '[fifi Trinko - Zamejski iz Ricmanj in Mara Samsa od Dom ja so se poti j- v Poznavanju bogate zgodovine domačega društva. Osnovnošolci so m poskrbeli za krajši, a zelo prisrčen kulturni spored. Na sliki: otroci fi včerajšnjim kviz tekmovanjem. Izvoljeni predstavniki v komisijo občinskih vrtcev . V četrtek so bile v tržaških občinskih vrtcih volitve predstavnikov star-k.7’ učnega in neučnega osebja v Koordinacijsko komisijo občinskih otroš-nj vrtcev. Od predstavnikov staršev je bila izvoljena slovenska predstav-°a Mirella Mollicone Čermelj, slovenske vzgojiteljice pa bo v komisiji zaupala Ana Leban Cej. Na včerajšnji tiskovni konferenci Sindikati o krizi v gledaliških glasbenih in filmskih dejavnostih Včeraj je bila v tržaškem časnikarskem krožku tiskovna konferenca, ki jo je priredila Federacija gledaliških in glasbenih delavcev, vključenih v CG1L, CISL in UIL v Trstu. Osnovna tema konference je bila reforma na področju kinematografije, gledališča in glasbenih dejavnosti. V imenu sindikatov je prebrala daljše poročilo Serena Ciano, ki je analizirala bistvene probleme na vse državni ravni in nato na deželni ravni. Tako je v poročilu rečeno, da je bistveni problem, s katerim se srečujejo gledališke hiše, operne in glasbene inštitucije in filmska produkcija, pomanjkanje ustreznih zakonov. Za gledališča na primer zakona ni, za operne hiše pa je neustrezen. V pomanjkanju zakona se tako pri gledališki dejavnosti dogaja, da sredstva niso smotrno porazdeljena. Stalna gledališča ne vršijo vedno vloge, ki bi jo morala, gledališka ustanova ETI ne opravlja v celoti svoje funkcije. Skratka, gre za zmešnjavo, ki je privedla številna gledališča do krize, gledališke delavce (vsaj velik del) pa sili, da delajo v slabih mezdnih in drugih pogojih. Kaotična situacija je tudi na področju glasbenih dejavnosti. Nov za- jutri, ko bo maj pokonci, ko bodo parterji in parterce počistili plesišče, ko bo iz kioskov zadišalo po jedeh na žaru in bo v potokih teklo pristno domače vino. Koliko priprav, koliko truda in napora dolinskih fantov, deklet, mož in žena je v preteklih letih neusmiljeno spral dež, da je bilo »na Gorici na placu« otožno in samotno, v trenutku ko bi moral biti praznik pomladi čas veselja, čas novega življenja v naravi in dobrega razpoloženja v človeških srcih. Ali se bo torej letos majenca posrečila? Sicer pa, med nami rečeno, še nobena majenca se Dolinčanom ni ponesrečila, kajti lepemu ali grdemu vremenu navkljub, majenca je vseeno enkratno doživetje za Dolino, je pač — majenca •.. (ris) Kakovostna razstava amaterjev v Torkli Danes pričetek majence v Dolini: lepo ali grdo vreme je bila v galeriji Tortela v am~fi otvoritev razstave slikarjev -e a ter jev iz dolinske občine, ki jo VaiVrSto kt zaporedoma priredi KD entin Vodnik. Letošnja razstava ZBriIv®u0Če 6,13 najkakovostnejših v tirivi i kar kaže na občuten na- ki°ek v slikarskih veščinah tistih, kjj/jf s to umetnostjo ne bavijo po-li temveč le za kratek čas. »Pa yt) temu, njihova dela niso manj-jo n v ’ nasPr°tno, z njimi izkazuje-tfietJ-? fiotranjo nujo po iskanju u-iavk.eg'a izraza in uveljavljanja v VTOsta,« je poggbgj poudaril Deridevi pVara. ki je po uvodnem pozdra §g tìranka Svetine orisal najočitnej-<\ji. zfiačilnosti enajstih razstavljajo-p " ti so: Fabio Smotlak, Marija sarU r?*’ L*amjan Žerjal, Milan Pazi Kočevar, Evgen Pancra- Walter Kendi, Zdenka Ota, Stano vatjrria -a mladina. Zadnja leta se je fionim^ uveljavila nekako kot si-dgiji11 7-a slabo vreme na prvo ne-LoUr-V /naju. Ni naključje, da se zirrv™fii že teden dni sprašujoče o-leei10 m neb° in po smeri vetra in Pravu akov skušajo končno enkrat m° uganiti, kakšno bo vreme Še nepojasnjene okoliščine smrti upokojenca v plamenih Vzroki požara, v katerem je pred- ! sinočnjim izgubil življenje 78-letni u-pokojenec Mario Cah, ostajajo še vedno neznani. Gasilci si namreč ne vedo pojasniti, kako so v njegovi spalnici v Ul. Ive 15 nastali plameni, ki so se nato pritaknili stola, papirjev in pletenega koša s časopisi. Čeprav je bil požar v bistvu omejen, je gost dim zadušil upokojenca, še preden si je mogel pomagati. Njegovo truplo je odkrila žena, ki se je vračala z obiska pri sorodnikih. Nemudoma je poklicala gasilce in Rdeči križ, vendar zdravnik je lahko le podpisal potrdilo o smrti. Po njenem pričevanju kaže, da Cah ni bil kadilec, to dejstvo pa še bolj stopnjuje domneve o nastanku požara. Nesrečni Mario Cah kon predvideva na primer, da morajo operne hiše zaključiti leto z uravnovešeno bilanco, drugače bo prišlo do komisarskih uprav. Državne subvencije pa so takšne, da je že sedaj jasno, da bodo operne hiše še naprej pasivne. Veliko problemov je tudi na področ ju filma. Vse to pa pomeni za delavce nevarnost brezposelnosti in še slabših življenjskih pogojev. Sindikati predlagajo torej vrsto u-krepov, ki naj bi jih novi zakoni upoštevali. Glede položaja v naši deželi poročilo ugotavlja, da operni hiši Verdi grozi zaprtje že konec avgusta in to kljub temu da ima sorazmerno z bogato dejavnostjo malo osebja. Glede Slovenskega stalnega gledališča je rečeno, da se nahaja v hudem finančnem položaju, ki močno ovira potek njegovega delovanja in odpira nevarnost odpustov. Nadalje je rečeno, da državne podpore nikakor ne upoštevajo specifičnosti SSG. Država, ki se imenuje »demokratično« mora namreč poskrbeti, da omogoči nemoteno delo osrednje kulturne ustanove naše slovenske narodnostne skupnosti. Glede Teatra stabile so sindikati izrazih željo, da bi po daljši politični. krizi ponovno izpolnjevalo vloge, ki mu pri tičejo in to z ustrezno strukturo. Sindikalni predstavniki so najavili tudi vsedržavno manifestacijo v Rimu, ki bo 10. maja in kamor bodo šli gledališki in glasbeni delavci iz Trsta. Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo nato več posegov. Tako je intendant gledališča Verdi dejal, da se vlada in parlament nudo zanimata za glasbeno dejavnost in poudaril absurdnost komisarskih uprav. Podpredsednik upravnega sveta iste u-stanove Giorgio Cesare je dejal, da bi morala radio in televizija (mislil je na RAI) ponovno oddajati predstave in s tem približati glasbo in gledališče ljudem. Ravnatelj Teatra stabile Sergio D’Osmo je naglasil, da so v naši deželi, predvsem pa v tržaški pokrajini, podpore krajevnim ustanovam nizke v razmerju z drugimi italijanskimi kraji. Dejal je tudi, d^ je potrebno upoštevati vlogo, ki jo imajo gledališča ob meji. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta, je dejal, da ni zakona, ki bi pokril deficite gledališč in da SSG prejema majhno podporo s strani države. Prav te nizke podpore pomenijo hudo težavo za gledališče, ki je vezano na krog manjšine, ki nikakor ni obširen, čeprav ima SSG sorazmerno kar lepo število abonentov. Košuta je omenil tudi to, da SSG ne prejema subvencij za upravo Kulturnega doma, kar pomeni seveda dodatno breme. Tajnik SSG Ace Mermolja je poudaril, da je treba najti takojšnje rešitve, saj morajo upravni sveti sprejemati repertoarje in načrte za prihodnjo sezono, v dramatičnih finančnih položajih. Ob včerajšnji tiskovni konferenci naj še zapišemo, da so bile javne uprave v bistvu odsotne, kar seveda ni dobro ... Jutri v Zgoniku proslava osvoboditve Drevi množični pohod mimo spomenikov Enotni občinski odbor, v katerem so poleg zgoniške občinske uprave zastopane vse krajevne družbenopolitične komponente prireja jutri ob 11. uri pred občinskim spomenikom padlim v NOB v Zgoniku vsakoletno proslavo 39-letnice osvoboditve. Poleg govorov bo na sporedu bogat kulturni program s sodelovanjem pevskega zbora Rdeča zvezda iz Saleža, godbe na pihala s Proseka in šoloobveznih otrok slovenske in italijanske šole. Danes bo na predvečer ŠK Kras organiziral množični pohod mimo spomenikov padlim v NOB. Zbirališče bo ob 19.30 pred vaškim spomenikom v Gabrovcu, nato se bodo udeleženci odpeljali z avtomobili do spomenika v Samatorci, od koder bodo krenili po hribovski poti do kraja, kjer je padel partizanski učitelj Lojze Koko-ravec - Gorazd, nato se bodo podali do spominskih obeležij v Saležu in Zgoniku, kjer bodo taborniki pripra- ' vili taborni ogenj. B. S. • V ponedeljek ob 17. uri bo na sedežu v Ul. S. Nicolò 7 letna skupščina trgovcev na drobno. Uvodno poročilo bo podal predsednik Naivo. • Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel podtajnika za šolstvo posl. Domenica Amalfitana. T Dne 2. maja nas je zapustil * naš dragi Željko Prodan upokojenec tržaškega arzenala Pogreb bo danes ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v balinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: sin Marčeto, hči Laura, nevesta, zet, vnuka, vnukinji, sestra ter drugi sorodniki. Boljunec, Trst, Skedenj, 5. 5. 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) Ob izgubi ^ragega Željka Prodana se pridružujejo žalovanju družine Marčelo in Berta Nadlišek, Milka in Albin Babič, Lely in Edi Pechia-rich, Pepi in Slavica Nadlišek ter Ivan in Elvia Nadlišek z družinami. 5. maj 1894 5. maj 1984 SKD SLAVEC — RICMANJE - LOG vabi danes ob 19.30 vse člane in bivče odbornike, da se udeležijo PROSLAVE 90-LETNICE DRUŠTVA. Od 5. do 8. maja v Dolini MAJENCA in XXVIII. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN z ljudskim ocenjevanjem. DANES — ob 20.00 uradna otvoritev razstave vin in nagrajevanje — od 20. ure vso noč postavljanje. MAJA JUTRI — ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: pihalni orkester BREG iz Doline; folklorna skupina KUD KAROL PAHOR iz Pirana — ob 19.00 prihod PARTERJEV in PARTERC — ples z ansamblom TONETA KMETCA iz Ptuja PONEDELJEK — ob 19.30 koncert kantavtorja ANDREJA ŠIFRERJA (v primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu) — ples z ansamblom TONETA KMETCA iz Ptuja TOREK — ob 18.00 nastop pihalnega orkestra BREG iz Doline — ob 19.00 slovesno podiranje MAJA Galerija TORKLA: razstava slikarjev amaterjev SLOVENSKO "GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LUBLJANE v Kulturnem domu v TRSTU Georges Feydeau BARILLONOVA POROKA Režija: ZVONE ŠEDLBAUER danes, 5. maja — ob 20.30 — ABONMA B, F jutri, 6. maja — ob 16. uri — ABONMA C, G razstave v TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž. Danes, 5. maja, ob 17. uri bo v galeriji »Al Corso« na Korzu Italia 9 otvoritev razstave slikarke Anne Papa-relle. KD F. Venturini sporoča, da sta v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju na ogled razstavi diatoničnih harmonik in slik Stana Žerjala od 17. do 21. ure. Danes, 5. maja, ob 18.30 bodo v galeriji »Cartesius« odprli razstavo slikarke Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja. SKD IGO GRUDEN in KD VESNA vabita danes, 5. maja, ob 20.30 v občinsko telovadnico v NABREŽINI na CELOVEČERNI KONCERT APZ »Tone Tomšič« TRŽAŠKI MEŠANI ZBOR organizira PLES ki bo danes, 5. t.m., ob 20. uri v prostorih KD Barkovlje. Igral bo ansambel TAIMS, poskrbljeno pa bo tudi za disco - glasbo, pijačo in prigrizek. Vabljeni! razna obvestila | 50-letniki dolinske občine (letnik 1934) so vabljeni, da se udeležijo sestanka v petek, 11. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, vabi na srečanje z Vinkom Ošlakom, prevajalcem Tago-rejeve knjige Sadhana ali Pot k popolnosti, ki je izšla v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v ponedeljek, 7. maja, ob 20.30. Razstava »frajtonarc« pri Domju Razstava starih harmonik, ki so jo odprli v soboto v dvorani KD Venturini pri Domju, je vzbudila veliko zanimanje javnosti. Nedvomno gre za zanimivo in pomembno pobudo, ki je vredna širše pozornosti V sredo so obiskali Rižarno šolarji rojanske šole »Bazoviških junakov«. Učenci treh višjih razredov te šole so se pod vodstvom svojih učiteljic zbrali pred ploščo, za katero je žara s pepelom žrtev. Tu jim je časnikar hrane Udovič prikazal zgodovino tega kraja trpljenja in žrtev, nakar je učenka položila pred ploščo šopek rdečih nageljnov, vsi skupaj so zapeli tri pesmi, nakar so si ogledali še celice smrti in muzej Rižarne gledališča čestitke mali oglasi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA -Danes, 5. maja, ob 9. uri v osnovni šoli v Devinu; ob 11. uri v osnovni šoli v Nabrežini. V ponedeljek, 7. t.m., ob 11. uri v osnovni šoli v Mačkoljah ; ob 14. uri v Slovenskem centru v Miljah. V četrtek, 10. t.m., ob 9. uri v osnovni šoli v Borštu; ob 11. uri v osnovni šoli v Dolini. E. Albce: GOSPA IZ DUBUQUA - Danes, 5., 7. in 8. t.m., ob 20. uri v Drami v Ljubljani. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 5. maja, ob 20. uri: Sean O’ Casey »Pravljica za lahko noč«, gostovanje PDG v Renčah pri Novi Gorici. Jutri, 6. maja, ob 18. uri: Sean O' Casey »Pravljica za lahko noč«, gostovanje PDG v Braniku. VERDI Jutri, 6. maja, ob 16. uri izredna predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Dirigent A. Campori, režiser C. Maestrini. Red H/B. Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) se danes prične prodaja novih abonmajev in potrditev starih abonmajev za spomladansko simfonično sezono 84. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana V ponedeljek, 7. maja, ob 18. uri: ciklus »Evropske filmske šole« - Vel. Britanija. Velika dvorana V četrtek, 10. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert, Paul Šifler - orgle. Okrogla dvorana V ponedeljek, 7. maja, ob 19.30: Mladi mladim, koncert prirejata Glasbena mladina Ljubljane in Cankarjev dom. V torek, 8. t.m., ob 22. uri: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. kino Ariston 17.00 — 22.00 »Tender mercies -Un tenero ringraziamento«. Eden 18.00 — 22.00 »Arry & Son«. P. Newman. Fenice 18.00, 20.00, 22.15 »Footloose«. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La chiave di Jennifer«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Charles Bronson di professione giustiziere«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80«. Grattacielo 17.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine. Mignon 16.00 — 22.15 »Star 80«. Mariel Hamingwey, Eric Roberts. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 17.00 — 22.00 »Gorky Park«. Aurora 16.00 — 21.45 »Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio«. Moderno 17.40 — 22.00 »Arry & Son«. P. Newman. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Ai confini della realtà«. Za vsakogar. Lumiere 16.00 — 22.00 »Quadropenia«. Radio 15.30 — 21.30 »I sette desideri di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »II tuono blu«. Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij KD Rdeča zvezda organizira v sredo, 9. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih v Saležu kulturni večer posvečen ŠK Krasu ob osvojitvi državnega naslova v namiznem tenisu. Sodelujejo: Sonja Milič, Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Marina Cergol ter Aljoša Žerjal s ..svojimi filmi. Vabljeni! Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda prosi starše otrok, ki so plesali v lanski sezoni, da čimprej vrnejo noše vsak ponedeljek ali petek v osnovni šoli v Zgoniku od 16. do 17.15. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 5. maja MIRAN Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 8.32 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 6. maja JANEZ Vreme včeraj: temperatura zraka 17,9 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Satalino, Andrea G risiila, Matteo Bandiera, Amanda Bitetto, Federico Cerne, Raffaella Colagrande. UMRLI SO: 49-letni Benito Lombardi, 78-letni Giuseppe Zago, 76-letni Pietro Venuto 86-letna Gemma Maghet vd. Spadaro, 89-letna Natalina Ferrari vd. Canzia, 81-letna Maria Richter vd. Radiani, 82-letni Santo Stoch, 82-letni Antonio Coslanich, 72-letni Antonio Valenti. 81-letna Ida Castano vd. Fagiolino. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Sennino 4, Trg Libertà 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sennino 4, Trg Unità 6, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Danes praznuje 60. rojstni dan SILVANA STAREC. Še na mnoga zdrava, zadovoljna in vesela leta ji želijo vsi iz Kragelj, posebno pa vnuka, ki pošiljata noni velik koš poljubčkov. Danes praznuje 18. rojstni dan VESNA VODOPIVEC. Da bi bila vedno tako zdrava in marljiva ji želijo mama, tata ter vsi, ki jo imajo radi. Na skupno življenjsko pot stopata danes ALENKA in EDVIN Obilo srečnih in zdravih skupnih let jima želi KD Slovan Danes bosta stopila na skupno življenjsko pot ALENKA in EDVIN Vso srečo jima želijo prijatelji. ZAČASNA ZAPOSLITEV URADNICE NA REPENTABRU Repentabrska občinska uprava bo začasno sprejela v službo uradnico za nadomestitve v teku leta. Zainteresirane naj predložijo prošnjo do torka, 8. maja. darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Karmele Žerjal daruje Zora Sancin 10.000 Ur- za cerkvene pevke. Ob praznovanju 70. rojstnega dne daruje Bruno Prašelj 30.000 lir za sekcijo VZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg, 30.000 Ur za pihalni orkester Breg, 30.000 Ur za pevski zbor V. Vodnik, 30.000 Ur za KD V. Vodnik, 30.000 Ur za ŠD Breg ter 30.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina drage Lojzke darujeta Neva in Luciano Jagodic 20.000 Ur za SKD Barkovlje. V spomin na Pina Starca daruje družina Luciana Jagodica 20.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina Pina Starca darujejo družine Možina, Ban in Moro 30.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. Marica in dr. Franc Škerlj darujeta 50.000 Ur za Združenje aktivistov na Tržaškem. Ob 1. obletnici smrti Marina Milkoviča daruje Konzorcij kmetijskih zadrug Grmada 50.000 Ur za ŠD Gaja. V spomin na Egidija Sosiča darujeta Anita in Karmela Brecelj 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Lojzke Poljšak daruj. ta Gigi in Marica Poljšak 50.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Lojzke Poljšak darujeta Anica in Karmela 20.000 Ur za SKD Barkovlje. V spomin na Stanka Škrka daruje Aldo Šušteršič 10.000 Ur za Vaško skupnost Praprot. Alojz Kante daruje 10.000 Ur za Vaško skupnost Praprot. V spomin na Milana Zobca darujeta Vlasta in Žarko Družina 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta. V spomin na Silvija Ferlugo darujeta Anica in Marino Kralj 15.000 Ur za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku. V spomin na Rudija Pahorja darujeta Anica in Marino Kralj 15.000 Ur za balinarski odsek ŠK Kras. V spomin na moža in očeta Lina Vi-sentina darujejo žena Fani 50.000 Ur za SKD I. Gruden, hči Marjuča 50.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina ter sin Elio 50.000 Ur za nabrežinsko cerkev. Ob 1. obletnici smrti Ruggera Martini sa daruje žena Štefanija Colja 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega očeta Celestina Malalana daruje Savica Možina 20.000 Ur za SKD Tabor ter 20.000 Ur za openski cerkveni pevski zbor. Ob 3. obletnici smrti Celestina Malalana darujeta Angelca in Zvonko Malalan 20.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina Ivice Simonič daruje Silva Kodrič 20.000 Ur za Dijaško matico. Ob 8. obletnici smrti prof. Erminija Ambrozeta daruje Marija 30.000 Ur za Glasbeno matico. V spomin na Josipa Starca daruje Mara Prašelj 10.000 lir za TPK Sirena. V počastitev spomina pok. Ivanke Sedmak daruje G razdana 10.000 Ur za Združenja aktivistov na Tržaškem. Ob 35. obletnici smrti brata partizana Milana daruje Vanda Starc 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Ob rojstnem dnevu prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 20.000 Ur za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti Ruggera Mar-tinisa daruje družina Leopold Gruden 20.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. SGT daruje 50.000 Ur za postavitev ploščadi v Gabrovcu. V spomin na svojega predsednika Rudolfa Petarosa daruje srenja Boršt 50.000 Ur za KD Slovenec in 50.000 Ur za sekcijo VZPI Boršt - Zabrežec. V spomin na Ivico Simonič darujejo Dolenčevi iz Devinščine 25.000 Ur za ŠZ Jadran in 25.000 Ur za ŠZ Sloga ter Draga in Branko Lupine 20.000 lir za cerkev sv. Jerneja Opčine. V spomin na Rudija Pahorja daruje Jože Doljak (Repen 11) 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras. V počastitev spomina Ivice Simonič darujeta Dana in Boris Možina 30.000 Ur za Dijaško matico. telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure FIAT 500 z opravljenim tehničnim pregledom, potreben popravil, prodam ali pa zamenjam skupaj z motornim kolesom Tomos 3K za Vespo. Cena po dogovoru. Tel. 040/743-071. PRODAM Talbot Samba 1100 GLS, letnik 1982 - izredna priložnost. Tel. št. 040/212-629 od 19. do 20. ure. OSMICO je odprl Stano Ravbar, Repen št. 2. Toči črno vino. PRODAM Fiat 131/1300, letnik 1975, po zmerni ceni. Tel. 040/567-248 od 13.30 do 14.30. PRODAM Fiat 127, letnik ’75, 70.000 km. Tel. 040/826-084 v uradnih urah. PRODAM motor za čoln Ducati, 20 HP s pripomočki. Tel. 040/826-084. PRODAM 2-sobno stanovanje v Gradežu Pineti. Telefonirati po 20. uri: 571-715. PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, v vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na št. 61034 od 17. do 18-ure (Košuta). FRIZERSKI SALON Sonja Rolič, Nabrežina, tel. 200-203, sporoča, da posluje s sledečim umikom: dd 8.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure; ob sobotah neprekinjeno od 8.30 do 17. ure. MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. št. 003865/21972. OSMICO ima FrandoUč - SUvno. Toči belo in črno vino. V NABREŽINI sta odprla brata Gruden osmico. Točita belo in črno vino. PRODAM zazidljiv teren v dolinski občini. Telefonirati na št. 228-217. PRODAM skoraj novo avtomobUsko prikolico (carrello), dolžina 2 m. Tel. na št. 231-069. FIAT 127 ali PANDO v odličnem stanju kupim v gotovini. Telefonirati na št. 52277 ob urah obedov. MOŠKI - dobro situiran, išče žensko 2 dobrimi nameni za skupno življenje, staro pribUžno 50 let, po možnosti prosto. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Lepa pomlad«. PRODAJAM na Proseku športno trgovino. Tel. 212-618. OSMICO je odprl Silvester Švara - Trnovca 14. Toči belo in črno vino. PRODAM novo 100 kv. m veUko sta; novanje v bUžini Ul. Conti. Po želji tudi garaža. Telefonirati med 14. in 15. uro aU zvečer na tel. 793-364. ZLATO, zlate kovance kupi aU ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine, Trst. menjalnica 4. 5. 84 Ameriški dolar................ Kanadski dolar................ Švicarski frank............... Danska krona ................. Norveška krona ............... Švedska krona................. Holandski fiorini............. Francoski frank............... Belgijski frank............... Funt šterling................. Irski šterling................ Nemška marka.................. Avstrijski šiling............. Portugalski eskudo............ Japonski Jen ................. španska pezeta ............... Avstralski dolar.............. Grška drahma.................. Debeli dinar.................. Mali dinar.................... 1.667.— 1.290.— 746.— 167.-215.— 208.— 548.— 200.— 27.50 2.345.- 1.890.— 617.50 87.- 11.- 6.- 10.- 1.425.- 14.- 10.- 10.50 ialB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 1G - S1-446 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Za vaše zlate zelje òraquliqrna cttalalan Narodna ul. 28 Opčine film - film - film ureja kinoateljc filmi na tv zaslonu IL POSTINO SUONA SEMPRE DUE VOLTE »Poštar pozvoni vedno dvakrat«, 1981 Režija: Bob Rafelson. Igrajo: Jack Nicholson, Jessica Lan-8C, John Colicos in drugi. Banale 5, v ponedeljek, 7. maja, <>b 20.25. Brez dvoma je vrednost in uspeh filma mnogokrat odvisen od dobrih ‘Bralcev, če preskočimo hollywoodski zvezdniški sistem, ki je izrecno izkopal popularnost igralcev predvsem ?a finančni uspeh, se je v letih ’70 izoblikovala in prodrla na fi'msko PJatno vrsta mladih igralcev : Al Pacino, Dustin Hoffman, Ryan O’Neal, De N ir o in seveda Jack Nicholson. Nicholson in nenaključno H. "Ogart - igrata podobne vloge — sta se igralsko izpopo njevala v drugoraz-ednih filmih in si tako ustvarila lik negativnega junaka in igro na meji •Ned šaljivim in heroičnim. Prvi večji Uspeh in priznanje je prejel Nicholson , Bepperjevim filmov »Basy Rider« UJ69). Svoje igralske sposobnosti je nato potrdil s »Pive easy pieces« (1970) j - Rafelsona, »Chinatovvn« (1974) R. »lanskega, »One flew over thè cuckoo's nest« (1975) m. Formana in seveda Pričujočega filma ponovno 13. Raf elitna- Z Rafelsonom sta ga družila glo-oko prijateljestvo in večletno sodelovanje’ ki ju občutimo tudi v tem fil j“u. saj mu je vloga besnega in gro-nega jetnika zelo prikladna in izkiljuč-0 njemu napisana. Zgodba je verjet-« bralcem že znana; gre se aa žival-.' ljubezenski odnos med bivšim jet 'kom in prikupno Coro. ‘ 'L PORTIERE Dl NOTTE »Nočni vratar«, 1974 Režija: Liliana Cavani. •grajo: Charlotte Rampling, Dirk "»garde, Isa Miranda in drugi. Canale 5, v torek, 8. maja, ob 21.25. Cavani jeva je umetniško dozorela s ‘Umi »Francesco D’Assisi« (1966), »I cannibali« (1970), »Milarepa« (1974), »Fortiere di notte« (1974) in »Al di la uel bene e del male« (1977). Na itali jnusko sceno je prodrla z modernim, P»vsem osebnim stikom, ki ga k arak rizira politična angažiranost in izbi-n izredno krutih in neobičajnih teti n T’sihoanalistiCna in sociološka /'Uiza sadomazohističnega odnosa »d bivšo deportiranko in njenim rab-™ nacističnega lagerja. Skrajno perverzna, »črna« zgodba, obenem fe--,1.|Uslična poučna pripoved o človc-Q,'.' odnosih para v sodobni družbi, ^nicajno se Ca vani je va oprijema prav pjP1' ti jih javna moreva zamolči in ,-|,L .va' češ da so demonske in ne-c n'eske. Subtilen odnos med morilcih in njegovo žrtvijo in sadomazohi-• m nacizma pa so, glej Freuda, Sa-lu.in Batailleja, del dvoumne in v otl nepozabne človeške narave. SUSPIRIA - »Suspiria«, 1971 veži ja; Dario Argento. ^ajo: Stefania Casini in drugi. "AI 3, v sredo, 9. maja, ob 20.3(1 *i cucito, filmski kritik in nato re p' ,n.si je pridobil vzdevek italijanske »Q, ,:chcocka (»Profondo rosso« 1975 197lìi •''esche di velluto grigio susn V,saka Primerjava z mojstron filnv ?Za pa j° zaman, saj so njegov ckn e stereotipi »Psihe« in Hitchco ni n.e °dukc uporablja le v komercial Are Čeprav ga je v »Suspiriji rjìp nt° popolnoma polomil s scena PričliivT Zg0dba je plitva' 01810 prc ernvi ' • — n® manjka suspenza n ‘Jivih ali celo ostudnih scen. 1 koš je namreč nametal brez reda vse, kar se je dao, od črvov do običajnih krikov in vikov, do besnih psov, prividov in mor. Tak kaos dopolnjuje sicer dobra fotografija L. Tovolija, ki spretno uporablja nasilne in nerealne barve ter scenografsko opremo G. Bas-sana na poti med gotico, liberty in pop-art. DIECI INCREDIBILI GIORNI »Deset nenavadnih dni«, 1971 Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Orson Welles, Marlene Jo-bert, Michel Piccoli in drugi. RAI 1, v petek, 11. maja, ob 22.10. Obdobje med leti 1969*" in 1973 je umetniško najbolj plodno za Chabrola. Filmi iz te dobe (»Le boucher« 1969, »Le repture« 1970, »Le decade prodi-gieuse« 1971) imajo skupno nit v kritični obravnavi malomeščanske morale, ki sloni na lažni svobodi in lažnem napredku ter privede do vsakovrstnih »presežkov«. Posledica teh in razuzdanega živjenja — pohlepnost po denarju, družinska tiranija, uživalska požrešnost, intelektualna prevzetnost, i-deološki ekstremizem — so tema o-menjenih Chabrolovih filmov. V »Decade pnodigieuse« je glavni adut napeti odnos med družinskim tiranom, očetom - gospodarjem, Theom von Homom in pisateljem Paulom Regi-som, ki so mu naročili naj razvozla družinsko tragedijo »čudno« bolnega Theovega sina. Oba junaka pa sta žrtvi istega za — »presežka«: Theo, ker preseže človeško stanje in se smatra za božanstvo, Paul pa do skrajnosti veruje v racionalno razlago dejstev in iz prevzetnosti ne vpošteva instinktivne narave človeka, tako da postane past Theovih spletk. v kinodvoranah SCHLOCK - »Schlock«, 1972 Režija: John Landis Igrajo : John Landis in drugi. »Skok v kino«, v Kulturnem domu — Gorica, v sredo, 9. maja, ob 19. in 21. uri. Prvenec Johna Landisa, ki pa je prišel na italijansko tržišče šele sedaj, ko že dobro poznamo avtorja filmov »Blues Brothers« (1980), »Animai House« (1978) in »An American Were-wolf in London« (1981). Kariero je začel kot stunt man v približno sedemdesetih filmih in bil celo v Jugoslaviji kot asistent produkcije v filmu B. H. Huttona »Kel'y’s herocs« (1970). »Schlock« je posnel leta 1971 v trinajstih dneh z majhno vsoto denarja. Čeprav mu ni film doprinesel veliko uspeha, zmagal je prvo nagrado leta 1973 na Festivalu znanstvene fantastike v Trstu in nagrado za najboljše komične prizore na Festivalu komičnega fi'ma v Chambrousseju (Francija), je končno prodrl v filmski svet in dokazal izredne režijske sposobnosti. »Schlock« je grozljiva komedija v smislu, da se v njem prepletata dva žanra, ki se v Landisovem stilu enačita kot funkciji istega subjekta — očarljivosti in grozote telesa. V »Schlocku« a še bolj v »An American Werewolf in London« ali v videu z Michaelom Jacksonom »Thriller« je namreč subjekt človeško telo, ki se spreminja in vzbuja zdaj grozljive zdaj vesele občutke, ne da bi ena funkcija prevladala nad drugo,, Dinamični in skoro akrobatski prizori dopolnijo že tako pestre fime mladega avtorja, ki nam bo gotovo priskrbel še veliko presenečenj. Tomažinčič Ivan Predelovanje zdravilnih zelišč Mi>n°V00dpr,i Prodajalni TAV2ENTRQ2A v Izoli, Cankarjev drevored 9 D 00 m od PTT proti Kopru), vam nudimo: različne čajne mešanice in zeliščne kapljice, ki pomagajo pri: astmi, kašlju ~ delovanju želodca, jeter, žolča, ledvic rani na želodcu In dvanajstniku ~ sladkorni bolezni ~ pri regulaciji krvnega pritiska zenskih težavah (belem toku, neredni menstruaciji) oboleli prostati kreme in tekočine, ki pomagajo pri: revmatičnih bolečinah išiasu in prekrvavitvi obolelih udov __otrdelih sklepih, trdih mišicah, krčnih žilah __ zlati žili (hemoroidih), ranah, ekcemih krepitvi lasišča in odstranjevanju prhljaja p°leg naštetih izdelkov, vam še nudimo kozmetične preparate (mleka, tonike, kreme), šampone (žveplen, brezov, jabolčni, kamilični, zeliščni), opeli (smreka, sivka, limona). Prodajalna TAV2ENTR02A je odprta vsak dan od 8. do 12. ure, od i hi,do 19' ure- v soboto od 8. do 12. ure. Za morebitne informacije i J50 pokličete na telefon (066) 62-800. Zahvaljujemo se vam za obisk 'n želimo mnogo zdravja. radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Le leggende di Kalevala 10.15 Rojen za morje - 3. nadalj. 11.10 Za kak kilogram manj - dok. 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Trije vnuki in majordom TV film 12.30 Check-Up - oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 14.00 Prisma: varietejski tednik 14.30 Športna sobota Imola:, 2. dan preizkušnih voženj za VN San Marina Rim: 52. Mednarodno tekmovanje v konjskih dirkah Monza : Golf 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja 18.20 Napoved programov 18.40 Forte fortissimo TV top 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Al Paradise - glasbena oddaja 22.00 Dnevnik 22.10 Tam Tam aktualnosti Dnevnika 1 23.00 Pranzo in TV 24.00 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 00.10 Polčas tekme play-off v košarki Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Napoved programov JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice 8.20 Ciciban, dober dan: Potepuh 8.30 Jole, Jole - otroška serija 9.00 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja 9.3Ó Diamanti na nebu - dok. serija 10.20 Včeraj za jutri: Pomlad 1946 - dok. serija 10.50 Portret Bratka Krefta 11.15 Poročila 15.25 Niš: PJ v nogometu Radnički - Budučnost 17.25 TV plošča: »Kerber« 17.45 Poročila 17.40 Ribiči iz Moorhovda - nadalj. 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka: Čudno nebo 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Kisli, dež - kratki film 20.30 Zrcalo tedna 21.00 Luksemburg: Izbor popevke za veliko nagrado Evrovizije 23.00 Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Jadran CANALE 5 8.30 L’albero delle mele - TV film 9.00 Enos - .TV film 10.00 Vacanze alle Hawaii - film 12.00 Simon Templar - TV film 13.00 II pranzo è servito 13.30 Venere imperiale - film 15.30 Arabesque - TV film 16.30 T.J. Hooker - TV film 17.30 Record - športni tednik 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.25 Eisatissima - glasbena oddaja 22.25 Super Record - športni tednik 23.25 Rocky Marciano - film RETEQUATTRO 9.00 Alberto il ciccione - risanke 9.30 Archie e Sabrina - risanke 10.15 Chico - TV film 10.45 Fantasilandia - TV film 11.45 Mai dire si - TV film 12.45 Superamici - risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Sport: lov na 13 15.30 šport: nogomet 16.30 Šport: zmagovalci 17.00 ABC šport: Amerika 17.20 Space star - risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 Risani filmi 20.29 A Team - TV film 21.30 Stupidissima - predstave 22.45 Sponsor City 00.45 Le bambole - film 2.30 Šport: nogomet ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Doppio gioco - film 11.30 Phyllis TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn Chobin - risanke Marco Polo - risanke 14.00 šport 16.00 Bim Bum Barn Lalabel - risanke Lady Oscar - risanke Vita da strega - TV film 10.45 Sobota 12.30 Dnevnik 2 - Start 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 - Lepa Italija 14.00 šola in vzgoja : Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 L’ultimo aereo per Venezia 3. in 4. nadaljevanje 15.50 Sereno variabile: turizem in prosti čas 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 18.30 Dnevnik 2 - Šport 18.40 Ulice San Francisca - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 II boom - film 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 29. Evrovizijska popevka 1984 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.50 Šola in vzgoja: Ustanove 16.20 Šola in vzgoja: Kaj je v modi? 16.50 Piccola posta - film 18.25 II pollice programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo: raziskave 20.15 Napoved programov 20.30 Indagine sui sentimenti oddajo vodi Ubaldo Lay 21.30 Dnevnik 3 22.05 II lebbroso po povesti M. Djilasa -J2. del 23.05 Dee Jay glasba 23.05 Reportaža z atletskega mitinga za Skokov memorial v Celju Koper 14.30 Bančnik iz Pittsvilla - film 16.00 Lahka atletika - Celje: Skokov memorial 17.25 Nogomet: Vardar - Rijeka 19.15 Risanke 19.30 Dnevnik - Stičišče 19.50 Ameriške komike 20.00 Koncert Manfred Mann’s earth band 20.30 Lucy in astronavti - TV film 21.00 Popevka evrovizije Dnevnik - Vse danes 23.30 Dekle, ki mora uživati -, film Zagreb 17.30 Sedem TV dni 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja 18.30 Prisrčno vaši - dok. oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Ana Pavlova - nadaljevanka 21.00 Luksemburg: evrovizijska popevka 23.00 Poročila 17.30 Musica è 18.30 Be Bop a Lula - glasbena odd. 19.40 Italia 1 - flash 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum P.I. - TV film 22.25 Drive In 00.15 Dee Jay Television TELEPADOVA 13.00 Šport: Catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara cara - TV film 17.00 Shogun - risanke 17.30 Tigerman - risinke 18.00 Lupin III - risanke 18.30 Sampei - risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Cuori solitari - film 22.00 Sport: Catch 23.00 Šport 24.00 A caccia di spie - film TRIVENETA 6.00 Film 7.30 Risanke 8.30 TV film 9.30 TV film 10.00 Q.P. Coupons 13.00 TV film 14.00 Dražba , 16.30 TV film 17.30 Dražba preprog 20.30 II testamento del dottor Mabuse film 22.00 TV film 22.30 Dražba preprog 1.30 Horoskop 1.40 Film 3.00 Non stop programi TELEFRIULI 14.30 Nogomet: Udinese - Lazio 16.30 L’ora di Hitchcock - TV film 18.00 Spaziotto 18.30 Regione verde - rubrika 19.30 Sree in zdravje - rubrika 20.00 TV film 20.25 Pierino il fichissimo - film 22.15 L’ora di Hitchcock - TV film 23.30 Tutta da scoprire - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik; Kulturni dogodki (ponovitev) ; 8.40 Glasbeni potpuri; 10.10 Javni koncert Glasbene matice v Trstu: 11.05 Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi Matjaž Šček; 11.30 Beležka 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Igrali so jih v Narodnem domu: Fran Govekar: »Deseti brat«, ljudska igra. RADIO OPČINE Do 14. ure glasba; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo: telefon: 21-26-58; 18.00 Listajmo po časopisih, vodi Vinko; sledi non stop glasba. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev: Kruh in sol radia Koper; 13.40 Zamejska reportaža ; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, J2.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček ; 7.00 Dober dan, dan; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah ; 12.45 Pike na i; 14.30 Popoldanski glasbeni spored ; 14.35 Siamo tutti nel pallone ; 15.50 Glasbeni weekend ; 16.55 Pismo iz. . .; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Weekend, radijski variete; 10.15 Blackout; 10.55 Glasbeni trenutek; 11.10 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 La lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.25 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.05 Glasbena oddaja ; 14.40 Master; 15.03 Varietejski spored; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Plošče, radovednosti in odbojka; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Glasbeni trenutek; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 20.00 Black-out, ponovitev; 20.40 Tudi mi smo tukaj ; 21.00 Oddaja o zdravju ; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v Patrici; 22.28 Mali oder: Enrico Caruso; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Labirint; 8.00 Igrajte z nami; 8.05 Otroštvo, kako, zakaj. . .; 8.10 Napoved programov; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Od A do Z; 10.00 Posebna oddaja o motorjih ; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 Gaetano Donizetti, radijska priredba; 15.45 Hit Parade ; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 La vedova scaltra, C. Goldoni; 19.50 m 22.50 Od sobote do sobote; 21.00 Ljudska simfonična sezona '83-84. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila ; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika ; 7.35 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.00 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča ; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 21.05 Litečami nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. ZASEBNE POSTAJE Na posvetu o drobnem gospodarstvu Nakazane številne stvarne možnosti Središče za računalništvo v stavbi hotela Argonavti obmejnega gospodarskega sodelovanja Boljša medsebojna informacija o gospodarskem položaju ter postavitev temeljev za daljnoročno sodelovanje v malem gospodarstvu med deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter Slovenijo in Hrvatsko. To sta bili poglavitni misli izrečeni včeraj na shodu, ki sta ga na Espomegu v okviru dneva Jugoslavije pripravili goriška trgovinska zbornica in medobčinska gospodarska zbornica za Severno-pri-morsko območje iz Nove Gorice. Shod, katerega se je udeležilo več gospodarskih operaterjev ter predstavnikov oblasti z obeh strani meje, je začel novo fazo v gospodarski stvarnosti med obmejnimi deželami, fazo, ki mora sloneti na medsebojni pomoči in dopolnjevanju pri realizaciji visokih oblik gospodarskega sodelovanja. Od besed torej k de ja jem. Tako so se namreč izrekli številni gospodarski predstavniki, ki so se zvrstili na govorniškem odru. Uvodoma sta Luciano Sacchetti in Artur Štrukelj, v imenu prirediteljev shoda, pozdravila to pobudo in podčrtala izredno pomembno vlogo male industrije in obrtništva v gospodarskem kontekstu obeh dežel. Važnost pobude in potrebo po nadaljevanju na začeti poti je izrekel tudi podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Milan Samec. Predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Henrik Marko je povedal, da si pri slovenski vladi prizadevajo, da bi odpravili vse ovire pri uresničevanju obmejnega sodelovanja. Pozdrave shodu sta prinesla tudi predsednik go- riške pokrajinske uprave Silvio Gum peta in goriški župan Antonio Scarano. Osrednji del posveta pa je obsegal vrsto poročil s strani jugoslovanskih in italijanskih predstavnikov o vlogi drobnega gospodarstva v obeh državah, njegovem mestu in njegovih pravnih .deviznih in carinskih predpisih. Po tem je sledila še predstavitev nekaterih stvarnih izkušenj dosedanjega sodelovanja. Pti pravnih aspektih male industrije in obrtništva sta govorila deželni odbornik za industrijo Francescutto in Jože Štefančič, podtajnik republiškega komiteja za industrijo. Oba govornika sta podčrtala prizadevanja obeh vlad, da bi priskočili na pomoč drobnemu gospodarstvu, ki je v kriznem obdobju potrdilo, da se lahko razvija in zagotavlja zaposlitveno raven. Pri tem je pomembna izjava Francescutta, po kateri bodo temu gospodarskemu sektorju, s strani dežele, nakazali 300 milijard lir. na 'podlagi zakona štev. 70. O možnostih sodelovanja, izkoriščanja posebnih deviznih fondov, iskanja novih poti, ki jih narekujejo tudi obmejni sporazumi in nenazad nje osimska pogodba so govorili predstavnik deželnega inštituta za razvoj obrtništva Rosmann in predstavniki obrtnikov iz Slovenije Ivan Bukovec, Emil Pavlin in E met Draš. Glede državnih predpisov, v prvi vrsti pa bančnih uslug, sta govorila predstavnik goriške hranilnice dr. Bragaglia in Vanja Kruh. Prvi je podčrtal zapletenost bančne normative v zvezi z mednarodnim gospodarskim sodelovajem, drugi pa izrazil potrebo po omejitvi deviznih ovir, ki ravno tako zavirajo možnost takega sodelovanja. Predstavniki Mipota iz Krm ina, Go-metala iz štandreža in Eta iz Cerkna pa so govorili o konkretnih izkušnjah dosedanjega sodelovanja. Rado Starc (Mipot) je podčrtal prednosti, ki jih je dobilo krminsko podjetje z uresničitvijo sodelovanja s podjetjem Iskra v Sloveniji, prednosti, kot je povedal, ki zadevajo predvsem razširitev lastnega tržišča. Podobne ocene je izrekel tudi Li vij Antonič (Cometa!), ki je omenil, da se je glede tega premalo storilo in da večkrat besedam ne sledijo dejanja. Antonič je izrazil tudi željo, da bi čimprej prišlo do ustanovitve mešane gospodarske zbornice, ki bi lahko pomagala pri u-stvarjanju sodelovanja v malem gospodarstvu na obmejnem pasu. O sodelovanju med konzorcijem Gome-tal in cerkniško tovarno Eta, pa je govorila predstavnica te delovne organizacije Marta Deisinger. Spored ob dnevu Jugoslavije na E-spomegu pa je poleg shoda o drobnem gospodarstvu predvideval še o-bisk s strani uradne jugoslovanske delegacije sedeža trgovinske zbornice, sprejem na županstvu ter obisk prostorov deželnega gospodarskega združenja. V popoldanskih urah si je delegacija ogledala sejem, kasneje pa je pripravila uraden sprejem za pred stavnike oblasti. Ustanovila ga bo delovna NOVA GORICA — V objektu nekda njega hotelskega in rekreacijskega centra Argonavti, ki je zaradi slabega gospodarjenja in raznih napak od govornih organov in posameznikov prišel v stečaj, torej v likvidacijo, bodo razvili veliko šolsko središče za računalništvo. Projekt je v bistvu že potrjen in na voljo so tudi sredstva za preureditev hotelskega kompleksa v šolo, ki bo usposabljala kadre za najbolj obetavno in najhitreje razvijajočo se industrijsko oziroma elektron sko panogo. Iz tistega, kar smo zvedeli od odgovornih ter zanesljivih virov, izhaja, da bo nov center za u-sposabljanje delavcev za računalništvo najpomembnejši v Jugoslaviji in bo imel morda tudi mednarodne razsežnosti. Ustanovila ga bo Iskra-Delta, specializirana delovna organizacija znane jugoslovanske Industrije za e-lektroniko v Ljubljani. Iz analiz o stanju in perspektivah računalništva je razvidno, da se bo v novogoriškem centru lahko vsako leto usposabljalo okrog 6 tisoč delavcev oziroma študentov s področja računalništva. Izobraževalni proces bo obsegal bodisi tečaje ali seminarje, ali pa tudi daljše oblike usposabljanja. Zagotovljenih je približno 33 milijard starih dinarjev, potrebnih za razši- Kulturno društvo JEZERO DOBERDOB Spevoigra KOVAČEV ŠTUDENT Danes, 5. maja 1984, v občinski telovadnici, ob 20.30. Ob sklepu prvomajskega slavja Jutri 5. spominski pohod V V' Steverjan - Gonjače - Steverjan 0 sojenju zaradi tihotapstva bo odločalo kasacijsko sodišče Prekinili obravnavo proti 16 osebam Zaključni del letošnjih prvomajskih prireditev v Števerjanu, v priredbi KD Briški grič in sekcije VZPI-ANPI, bo kulturno-rekreacijskega značaja. Prvomajsko slavje se bo sklenilo jutri, 6. t.m., ko bo v dopoldanskem času 5. spominski pohod Steverjan - Gonjače - Steverjan, popoldne pa na Dvoru zanimiv program z nastopom plesalcev folklorne skupine in tambura-škega ansambla iz Medvod. Peti spominski pohod med spomenikom v Števerjanu in Gonjačah se bo odvijal ob vsakem vremenu. Udeleženci bodo tudi jutri lahko izbirali med daljšo (20 ki lometrov) in krajšo (10 kilometrov) progo. Pohoda se lahko udeležijo tako posamezniki kakor skupine, prijave pa bodo zbirali neposredno pred odhodom in sicer od 8. do 9. ure na Dvoru. Start bo točno ob 9.30 izpred spomenika NOB -pred cerkvijo v Števerjanu. Pohod ni tekmovalnega značaja, posebej poudarjajo prireditelji, kljub temu pa so določili maksimalni čas v katerem je treba opraviti pot: 4 ure. Udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno, posebej pa bodo nagradili najbolj številne skupine. Popoldanski spored se bo pričel ob 16.30, zvečer pa bo ples z ansamblom »Modrina« iz Kranja. Seveda bo še jutri odprta tudi razstava in pokušnja briških vin. SLOVENSKO :STALNO„. •GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE v Kulturnem domu v GORICI Georges Feydeau BARILLONOVA POROKA Režija: ZVONE ŠEDLBAUER v ponedeljek, 7. maja, ob 20.30 — ABONMA RED B v torek, 8. maja, ob 20.30 — ABONMA RED A, C Na goriškem sodišču se je včeraj pričel in tudi kmalu zaključil proces proti 16 osebam v zvezi s tihotapljenjem tobaka skozi goriške in tržaške mejne prehode. Gre za proces, ki se je že pričel oktobra lani na tržaškem sodišču. Takrat so tržaški sodniki odločili, da niso pristojni za obravnavo dogodkov, ki naj bi se pričeli v Gorici. Obsežna dokumentacija (šest zajetnih svežnjev obsega več kot 10 tisoč strani dokumentov in zapisnikov) je zato romala v Gorico. Vprašljivo pa je, če je goriško sodišče pristojno. Ugovor v tem smislu je sodnikom postavil odv. Maniacco v imenu treh od obtožencev, pridružili pa so se mu tudi ostali odvetniki. Po njihovem mnenju, naj bi bilo kljub vsemu pristojno sodišče v Trstu. Po krajši prekinitvi so sodniki Succi, Marinelli in Castro z odlokom odredili posredovanje aktov ka-sacijskemu sodišču, ki naj razreši uganko in določi katero od dveh sodišč je pristojno. Raznoliko skupino obtožencev (poleg nekaj Goričanov in Tržačanov so na zatožni klopi sedeli en Jugoslovan, dva Švicarja in več ljudi iz raznih mest Lombardije) dolžijo, da je s pomočjo finančnega stražnika, ki je bil zaposlen na prehodu pri Solkanu, organizirala med marcem 1982 in a-prilom 1983 tihotapsko tolpo, ki je ilegalno uvažala tobak. Dokazano gradivo temelji predvsem na telefonskih prisluškovanjih pogovorov med obtoženci. Le-ti so: Paola Tedesco, 20 let, Sergio Scapaticci, 46, Dragan Popovič, 50, Jean Claude Nicolet, 35, Antonio Paolo Tedesco, 26, Piero Crisma, 40, Sergio Naccini, 42, Corrado Bianchi, 60, Carlo Rigiamd, 54, Alberto Selva, 40, Franco Selva, 38, Ruggero Deamesi, 57, Renato Agostinelli, 44, Salvatore Tedesco, 43, Augusto Arcellaschi, 40 in Alberto Morelli 47 let. V glavni skupščini KZE odobrili proračun Na zadnji seji glavne skupščine goriške krajevne zdravstvene enote, v sredo zvečer, so vendarle odobrili finančni načrt za tekoče leto. Za je glasovalo 29 članov skupščine, proti 8. Trije roparji okradli podružnico goriške hranilnice v Ronkah Plen znaša okrog 12 milijonov lir Po skoraj polletnem zatišju smo včeraj na Goriškem zabeležili nov rop v banki. Trije oboroženi mladeniči so okrog 11.30 vstopili v podružnico goriške hranilnice v Ronkah ter ukradli okrog 12 milijonov lir. Podvig so izpeljali tako hitro, saj so vse opravili v skopih dveh, treh minutah ter se zatem odpeljali v golfu črne barve, kjer jih je menda čakal pajdaš. Vozilo so kmalu zatem našli v Romjanu, na cesti v neposredni bližini avtoceste. Golf je bil pred kratkim ukraden v Gradežu. O samem poteku ropa imajo preiskovalci menda na razpolago bolj malo podrobnosti. V banki je bilo včeraj ob 11.28, ko so vstopili roparji, kakih 10 klientov. Približno prav toliko je bilo ta čas prisotnih tudi u radnikov. Dva od roparjev sta bila oborožena, vsi trije pa so imeli zakrit obraz. Vsi so bili oblečeni v kavbojke. Medtem ko je eden ostal pri vratih in z orožjem ustrahoval klien te in osebje, je eden od trojice skočil čez pult do blagajne, zagrabil nekaj šopov denarja v predalu. V naglici najbrž ni opazil na polici svežnjev bankovcev, ki jih je nekaj pred tem vložil eden od klientov. Medtem ko so bili roparji na delu, je v banko vstopil, nič hudega sluteč, tudi klient Franco Mazzucchin. Ropar, ki je stal na straži pri vratih, ga je zagrabil za roko ter ga postavil ob zid, skupaj z drugimi. Nekaj deset sekund za tem so se roparji tima knili. Preden so stopili na ulico, so si odkrili obraze. Odpeljali so se v črnem golfu, ki je bil parkiran v bližini, proti križišču v centru Ronk. Ulica Roma, kjer je banka, je v tem delu namreč enosmerna. Sodeč po kraju, kjer so našli potem avto, je mogoče sklepati, da so pobegnili po avtocesti. Ta možnost se zdi v tem trenutku najbolj verjetna, čeprav preiskovalci ne zanemarjajo tudi drugih možnosti. Podružnico goriške hranilnice so roparji oropali že 27. januarja lani. Takrat je plen znašal okrog 40 mi lijonov. Rop v tej banki so utrpeli tudi julija leta 1975, ko so zlikovci odnesli okrog 35 milijonov. Včerajšnji rop je prvi v letošnjem letu na Goriškem. Lani novembra je neznanec okradel posojilnico v Sovodnjah. Odobritev proračuna za leto 1984 je bila na dnevnem redu že pred tednom dni, vendar se zasedanja takrat ni udeležilo zadostno število članov. Iz bolnišnice Zaradi poškodb, ki jih je dobil včeraj dopoldne v prometni nesreči v Ul. Trieste, se bo moral 30-letni Armando Pojan iz Gorice, Ulica Lungo Isonzo 39, zdraviti 20 dni. Zdravniki so mu ugotovili zlom štirih reber in udarce v kolenu leve noge ter po desni roki. ZOBOZDRAVNIŠKO AMBULANTO je v Doberdobu od pii dr. Gianfranco Ferrari. Odprta je ob sredah od 15. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško priredi 17. t.m. izlet v Trbovlje in Savinjsko dolino. Preskrbljeno bo za zajtrk, kosilo in večerjo ter druge usluge. Vpisovanje na sedežu društva od 7. do 11. maja od 10. do 12. ure. DANES, 5. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU javna manifestacija - Za Goričane bo avtobus odpeljal s Travnika ob 15.30; ustavil se bo v Štandrežu (pred spomenikom) ob 15.45; v Sovodnjah (pred Kulturnim domom) ob 15.50; v Gabrjah ob 15.55 in na Palkišču ob 16. uri. organizacija Iskra- Delta ritev oziroma prilagoditev kompleksa Argonavtov v Novi Gorici. Zdaj je v objektu na voljo 142 ležišč, imajo pa tudi 50 pomožnih ležišč. Predvsem bodo morali obnoviti streho osrednjega poslopja in opraviti druga dela, tako da se bo zmogljivost bodočega izobraževalnega središča povečala na 200 ležišč. Predvideno je, da bodo v kompleksu delovale vse službe, ki jih potrebuje tako izobraževalno središče. Vsaka soba bo imela, recimo, računalniški terminal, ki bo rabil za delo in vaje slušateljev. Novo šolsko središče bodo skratka razvili z velikim optimizmom in pričakovanjem, saj se računalništvo tudi v Jugoslaviji hitro razvija na raznih področjih, ter je bistveni pogoj za preobrazbo jugoslovanskega gospodarstva. Za nabavo opreme, to je šolskih rekvizitov in ostalih pripomočkov, bo Iskra - Delta investirala okrog 17 milijard starih dinarjev. Mišljena je tudi oprema, ki jo bodo prenesli iz obratov osrednje organizacije, se pravi Iskre - Delte v Ljubljani. Izobraževalni center bo seveda u-godno vplival na napredek računalništva na Goriškem. Že zdaj poudarjajo, da bo središče razvilo tesno sodelovanje tudi z računalniškimi centri v tujini. V poštev prihajajo računalniški sistemi v Italiji in Avstriji, v Novi Gorici pa bi lahko usposabljali tudi računalniške kadre iz raznih tujih držav. Osrednjo zgradbo Argonavtov bodo začeli preurejati kmalu, še prej pa bo novogoriško sodišče, predvidoma 22. maja, formalno ukinilo hotelski in rekreacijski center. Slednji Novi Gorici ni prinesel ugleda, saj so bili Argonavti primer slabega gospodarjenja in prakse, ki je nezdružljiva z odgovornim poslovanjem. Zato so v javnosti novico o preureditvi kompleksa v sodobni šolski center za računalništvo sprejeli z zanimanjem in skoraj z olajšanjem. razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ vpisuje do 10. maja otroke za letovanje v Škofji Loki od 25. junija do 9. julija (otroci od 6. do 15. leta) in v Savudriji od 10. julija do 24. julija (otroci od 7. do 13. leta). Vpisovanje v uradu SKGZ v Gorici, Ulica Malta 2, telefon 84 644. Uredništvo Pastirčka vabi na 5. Pastirčkov dan, ki bo v Štandrežu jutri, 6. maja, ob 16. uri se bo začel bogat program, zabava in nagrajevanje. ZSKP - ZBOR »L. FOGAR« Drevi ob 21. uri v goriški stolni cerkvi KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA iz Ljubljane. Sodeluje : prof. HUBERT BERGANT kino Gorica KULTURNI DOM 19.00-21.00 »Tistega lepega dne«. Režija France Štiglic. VITTORIA 17.30-22.00 »Piacevolmente pomo«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.30—21.00 »Scarface«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Bianca«. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Due come noi«. PRINCIPE 18.00-22.00 »Coraggio fatti ammazzare«. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Krvna brata«. Ob 22.30 »Emanuela H., antidevica* SVOBODA Zaprto DESKLE 19.30 »Nathalie«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72-341- DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, telefo» 84 879. POGREBI Ob 8. uri Nicolò Udina iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku m na glavno pokopališče. I prispevki Namesto cvetja na grob dragi in dobri Mariji Hmeljak darujeta Danic in Vilko 50.000 lir za krvodajalce 1 Sovodenj. Cez nekaj tednov tudi v Gorici posode za zbiranje steklenic Zaposlovanje v industriji in sekundarnih dejavnostih Analiza podatkov ljudskih štetij 1951-1981 Poleg ekološkega tudi varčevalni učinek Ena od značilnosti potrošniške družbe je nagla uporaba in odmetavanje predmetov, ki bi lahko sicer bi: b še uporabni. Tako se dogaja tudi s steklenicami, na primer piva in drugih raznovrstnih pijač, ki ne vento, kaj bi z njimi, ko so prazne. Navadno roma večina steklenic v smeti, nemalo pa je takih, ki prazno steklenico odvržejo kamorkoli. V pr vem primeru se po nepotrebnem bremeni občinska smetarska služba, v drugem prihaja do ekološke škode (m do nevarnosti, ki jih lahko povzročajo kosi razbitega stekla), v o-beh primerih pa imamo poleg tega ludi ekonomsko škodo. Morda ni vsem znano, namreč, da le za steklo, za razliko od drugih materialov, možna 100-odstotna ponovna uporaba. To pomeni, da je steklarnam vsaka stara steklenica dobrodošla : stero steklo zlijejo in ga balo spet uporabijo pri izdelavi temnejših steklenic, kakršne se navadno uporabljajo za pivo, vino in tudi za brezalkoholne pijače. V mnogih državah, kjer so se že Pted dolgim časom odločili za izkoriščanje in preuporabo odpadkov, je zbiranje starih steklenic prišlo že v navado. Tudi pri nas niso več redka mesta, kjer se občani poslužujejo posebnih posod za odlaganje odrabljc nih steklenic. Po dolgih razpravah o umestnosti in učinkovitosti te pobu de, bo končno tudi goriška občinska uprava v prihodnjih tednih dala namestiti podobne posode. Čeprav mora dokončni sklep še sprejeti občinski odbor, je zelo verjetno, da se bodo posode pojavile ob naših cestah že sredi meseca maja. Namestili naj bi 24 večjih cilindrov, iz posebne plastične snovi in zelene barve, tako da ne bi njihova namestitev bila preveč nasilna za videz okolja. Vsak cilinder bo imel prostornino približno dveh kubičnih metrov in bo namenjen izključno zbiranju stekla. Cilindre bodo namestili po vseh mestnih rajonih, s posebno pozornostjo na bolj obljudene predmestne rajone. Posebno skrb bodo zato posvetili namestitvi pri Sv. Ani in Lečniku. Uslužbenci občinske službe, ki bo ob sodelovanju specializiranega podjetja poskrbela za namestitev, so nam povedali, da uvedba posod ne prinaša nikakršnih tehničnih problemov. S posebnim tovornjakom bo mo goče vsako posodo izprazniti v nekaj minutah. Poleg tega, bi se moralo zmanjšati delo smetarske službe, saj bi se morala skupna količina smeti z izločevanjem stekla zmanjšati za kakih 7 in morda še več odstotkov. Glede tega pa je kot neobhoden pogoj potrebno sodelovanje občanov. Pobuda bo lahko imela zaželeni u-speh, samo če se bodo vsi privadili na odnašanje steklenic v posebne po sode. Marsikdo bo moral prehoditi par sto metrov več, saj posode ne bodo prav pod vsako hišo. Nekateri so skeptični in dvomijo v to, da bi velika večina Goričanov premagala lenobo in se napotila do posode za steklo. Drugi pa so kljub vsemu prepričani, da je pobuda koristna in da se ne bo izjalovila že po nekaj ted nih, ko bodo ljudje verjetno prinašali vsakovrstno stekleno šaro, pač pa da bo ta ekološka navada postala za goriške občane trajna. V ta namen bodo priredili širšo propagandno akcijo z nalepljen jem lepakov in postavitvijo tabel, ki bodo opozarjale na zbiranje steklenic. Pripravljajo tudi informacijske letake, ki jih bodo delili po šolah, da bi predvsem mlajše generacije vzgojili s pravim'odnosom do varstva okolja. Pomen načrtnega zbiranja gradiva o delovanju in preteklosti društev Zdenko Vogrič Ko nas obišče v redakciji : teto oddide, vedno zagotovi k Ptojev, dopisov in drugega ma 1 ga dnevno dobivamo, in ki aJno mečemo v koš. Vse t Ptevi in nese v arhiv v Krii ^enko Vogrič to dela že , ’ °dkar so na Zvezd slovensl urnih društev odprli etnograf Kumentatijski oddelek. Zadn, as to obiskal, sem se o tem 6,11 ^delu« nekoliko dlje pog in izvedel, da je že pet let, odkar se je oprijel tega posla. Najprej je začel v Števerjanu, kjer je ob sode lovanju nekaterih domačinov zbiral staro kmečko orodje. Vse, kar so dobili na raznih domačijah, so poslikali in o tem pripravili tudi razstavo, da bi pokazali ljudem vrednost, ki jo imajo tudi taki predmeti pri dokumentiranju naše prisotnosti v teh krajih. »Delo v Števerjanu se je s časom razširilo po vsej Goriški,« je nadaljeval Zdenko Vogrič, »saj sem nemala prebredel vse vasi in zaselke in povsod povpraševal po starih predmetih, dokumentih in drugem materialu. Tega sem nabral toliko, da je postal sedež v Križni ulici že pretesen, da bi vanj spravil vse. Predvsem gre za dokumentarno gradivo, ki ga marsikdaj, ne da bi dvakrat pomislili na vrednost? ki ga ima, vržemo' v smeti. Da je temu tako priča razstava ob 75-letnici ustanovitve KD Skala v Gabrjah. Kljub določenim težavam, sem le nabral dovolj materiala, ki govori o tem društvu, oziroma o Gabrjah če pa bi načrtno zbirali to dokumentacijo, bi za vsako razstavo imeli materiala na pretek. To je tudi kar že nekaj časa ponavljam, ko obiskujem razna društva. Mislim, da je vredno, da bi tudi druga naša kul- turna društva sledila zgledu Gabrcev in ob raznih priložnostih pripravila razstave. Za vse to pa je potrebno, da imamo na razpolago čimveč raznovrstnega dokumentarnega gradiva.« »Rekel si, da se s tem ukvarjaš že nekaj let. Zanima me, kako so ljudje sprejeli te tvoje pozive. Razumejo vrednost zbiranja etnografsko - dokumentarnega gradiva?« »Moram reči, da ponekod že pridno sledijo tem nasvetom, žalostno pa je, da najmanj odziva dobim pri raznih društvih. Zaradi tega bi bilo skora nujno, da bi vsaka naša skupina imela v odboru človeka, ki bi skrbel za zbiranje dokumentacije.« Kot mi je povedal Vogrič, pa se delo tega odseka usmerja tudi na razstavno dejavnost. Lani so v Kulturnem domu pripravili razstavo o beneškem tisku, ki je naletela na veliko odobravanje. Letos pa so v okviru Prešernove proslave pripravili razstavo o Preglju, v programu pa je razstava o Kosovelu. To seveda uresničujejo ob podpori podobnih inštitucij v Trstu in Sloveniji. Razvejano in pomembno delo odseka, ki ga gre brez dvoma podpirati in to bomo najbolje storili, če bomo sledili nasvetom Zdenka Vogriča in mu shranjevali ves material, ki bo prišel v poštev za njegovo delo. (PR) Ob zadnjem popisu prebivalstva so v Sovodnjah, Doberdobu in Števerjanu našteli 711 oseb, zaposlenih v raznih industrijskih panogah, ki so bile vključene v sekundami sektor. Njihovo število se je v sedemdesetih letih skrčilo za nekaj več kot 20 odstotkov. Krčenje števila zaposlenih v raznih proizvodnih panogah je v slovenskih občinah potekalo hitreje kot na ravni pokrajine; sicer pa so bili tudi trendi razvoja industrijskega delavstva v teh občinah nekoliko drugačni od pokrajinskih. Najprej moramo opozoriti na to, da je bila med Slovenci stopnja zaposlenih v industriji po drugi svetovni vojni relativno nižja kakor med Italijani. Leta 1951 namreč v nobeni slovenski občini niso dosegli pokrajinskega povprečja. S pospešenim razvojem industrije v petdesetih in šestdesetih letih pa je tudi v teh občinah prišlo do prehajanja delovne sale iz kmetijstva v industrijo. To še zlasti velja za doberdobsko in sovodenjsko občino, saj sta se ti občini že leta 1961 povzpeli nad pokrajinsko povprečje. Zaradi posebnih pogojev, vmesnega položaja med obema urbanima središčema, Gorico in Tržičem, kot tudi zaradi slabo razvitega kmetijstva, sta ti dve občini delovali kot manjši rezervoar predvsem nekvalificirane delovne sile. Stopnja zaposlenih v industriji se je namreč tako v Sovodnjah kot tudi v Doberdobu dvigala tudi v šestdesetih letih, medtem ko je na ravni pokrajine in v večini goriških občin že začela padati na račun trgovine in storitev. Ob popisu leta 1971 so namreč v obeh občinah našteli med zaposlenimi približno dve tretjini zaposlenih v industriji, kar je bilo precej nad pokrajinskim povpreč- jem. Pri tem je treba sicer poudariti tudi, da v goriški pokrajini industrija ni nikoli presegla polovico zaposlenih, kar je na primer značilnost industrijsko razvitih italijanskih pokrajin. Razvoj v števerjanski občini je bil podoben kakor v že omenjenih dveh občinah, le da je potekal na precej nižji stopnji. V tej občini namreč niso dosegli ob nobenem popisu prebivalstva niti tretjine zaposlenih v industriji. Najvišjo stopnjo so dosegli lete 1971, ko je znašal delež industrijskih delavcev 26,6 odstotka. Že lete 1981 pa je ta delež padel na 22,5 odstotka. Razlika med tremi slovenskimi občinami izhaja predvsem iz teže kmetijstva in se nato seveda odraža na najrazličnejših poljih družbenega življenja. Razporeditev zaposlenih v sekundarnem sektorju po občinah v goriški pokrajini nam zelo jasno pokaže tudi bipolarnost goriške pokrajine. V Tržiču je bilo na primer med zadnjim popisom več kot 40 odstotkov zaposlenih v industriji, v Gorici pa le ena četrtina. V obeh občinah so v sedemdesetih letih sicer beležili močno krčenje sekundarnega sektorja, vendar je bilo to močnejše v goriški občini, kjer se je zmanjšal za 25 odstotkov, v Tržiču pa za 16 odstotkov. Zanimivo je tudi, da so zaposleni v industriji v zadnjih letih relativno gledano še najbolj zastopani na ruralnih območjih, kar kaže, da se tudi v naših krajih prebivalstvo mest v večji meri usmerja v trgovino in storitvene dejavnosti kakor prebivalci podeželja. K.DEVETAK Zaposleni v sekundarnem sektorju in njihov delež glede na vse zaposlene med povojnimi popisi prebivalstva. 1951 Doberdob 283 (43,6) Sovodnje 423 (43,8) Števerjan 64 (15,3) Goriška pokrajina 25.908 (46,7) 1961 365 (57,7) 444 (53,3) 103 (25,2) 27.666 (48,9) 1971 321 (61,6) 468 (62,7) 101 (26,6) 23.866 (45,7) 1981 284 (48,2) 339 (46,5) 88 (22,5) 20.493 (37,1) Kovačev študent drevi v Doberdobu Spevoigra — danes bi rekli kabaretna prireditev —- bolj poredkoma zaide na oder amaterskega gledališča, pa se le zgodi. Tako bodo drevi v Doberdobu, v občinski telovadnici s pričetkom ob 20.30 predstavili spevoigro Vinka Vodopivca - Kovačev študent. Pripravili so jo člani KD Jezero. V predstavo so v zadnjih mesecih vložili precej trdega dela in so pri realizaciji pravzaprav sodelovali vsi odseki društva. Pri režiji je doberdobskim prosvetnim delavcem pomagal Sergij Verč. Poleg članov zbora in godcev, bodo v glavnih vlogah nastopih Karel Fer-letič, Vilko Frandolič, Magda Prinčič, Marino Lakovič in Evgen Gergolet. prispevki Za združenje pionirjev prve pomoči so v razne namene darovali druž. Costi 30 tisoč, podjetje Mario Perco 30 tisoč, n., Ul., IV. C razred učiteljišča Slataper 144 tisoč, druž. Brodie 20 tisoč, druž. Azzarello 50 tisoč, druž. Jvetich 50 tisoč, druž. Feresin 30 tisoč, druž. Z in 30 tisoč, druž. Zonch (Bruno) 15 tisoč, druž. Zonch (Alfredo) 60 tisoč, druž. Tasca 20 tisoč, druž. Cantalino 10 tisoč, g. Celdini 10 tisoč, Anna Ricciardi 20 tisoč, druž. Verbič 10 tisoč, druž. Azzarello 50 tisoč (2. prispevek), druž. Bertogna 120 tisoč, druž. Bertolini 15 tisoč, druž. Piani 10 tisoč, druž. Feresin (2. prispevek) 30 tisoč lir. TONE SVETINA A7ecf nebom in peklom -------133.------ XXVII. Inšpektorja Losanno je vest o smrti poročnika Zan-n9a in zvestega davkarja Chiuca hudo pretresla. Zan-«L njegov ljubljenec... Bilo mu je, kot bi mu umrl kdo “d domačih. Ker prijateljev ni imel, sovražnikov pa veli-?* diu je izguba neizmerno vdanega poročnika pome-jV a toliko, kot bi izgubil desno roko. Poznal je mnogo ludi, ki so bili na jeziku zelo zagreti za stvar — in tudi spesni — v srce pa jim ni prodrla. Nekateri pa so bili ^r‘Pravljeni dan za dnem tvegati življenje, čeprav so edeli za neprizadetost drugih vodilnih, ki so še sredi °)ne poležavali na ženah, ljubicah in lovorikah ter 6 okoriščali s položaji. Njegova žalost je prehajala v besnilo. Poročnik je Poginil tam, kjer sta oba zaslutila začetek in jedro Pora. Celo krivega se je počutil, da tega mladega, borznega človeka ni več. Moral bi mu bil omogočiti pre-zstitev k tajni policiji, kar so mu tako dolgo obljub-r! -Ai *n ^ar s* je tudi sam vroče želel. Do tega pa ni Prišlo, ker je bil poročnik preveč odkrit in prizadeven. til uTak°i ko je odložil telefonsko slušalko, se je napoli n generalu Nevarri, poveljniku tržaškega vojnega v r.°^ia- Ta ga je takoj sprejel in poslušal njegov pod Pavom različnih čustev spočeti protest proti sloven-1 predrznosti in nesramnosti v tej pokrajini, ki bi fW.rala biti že kdaj čisto italijanska. Želel je vzpodbu-ltl generala, da bi končno vzdignil na noge vojsko in jo pognal v gozdove. Zato je močno pretiraval, ko je opisoval razmah partizanskih sil in ogroženost ita-lijanstva. Njegova ocena je bila, da je v pokrajini nekaj sto upornikov. Občasno da vdirajo čez bivšo mejo tudi drugi, pomagajo pa jim domačini. General ga je poslušal pazljivo in hladno. Najprej mu je izrazil sožalje za izgubo dveh podrejenih. Potem se mu je zahvalil za obveščevalne podatke, ki sproti prihajajo z vseh karabinjerskih postaj. Zahvalil se je tudi njemu osebno za prispevek k usklajevanju sil, ki se trudijo, da bi na tem tako pomembnem ozemlju preprečile vstajo. Ko je končal s formalnostmi, je šel general korak dalje kot navadno. Dokaj prizadeto je rekel: »Ukazal bom, da vojska s podporo policije izvede povračilni ukrep. Pojdite tja in pokažite Slovencem, da se ne bomo pustili izzivati. Naš odgovor bo: ogenj in meč! Zaprite vse, kar diši po odporu! Mi pa bomo uničili njihove vojne potenciale v najkrajšem času! Sramota, da nam sedaj, ko zmagujemo, kljubuje peščica slaboumnih fanatikov, komunističnih zagnancev, ki dobivajo podporo od zunaj!« Losanna bi bil generala najraje objel. Ni vedel, od kod pri njem ta nenavadna sprememba. Zdaj bodo tudi njega, Losanno, in njegova prizadevanja gledali v Rimu v drugačni luči. Zvečer je obiskal Zanni j a in Londeia na mrtvaškem odru. Ležala sta v veži poveljstva karabinjerjev, vsa med rožami in svečami. Imela sta častno stražo. Tu je videl tudi majorja Vanellija in poročnika Fulvia, ki sta pomagala izvajati v hribovju poslednjo Zanni-jevo zamisel. Ob poročnikovem smrtno spokojnem, bledem obrazu je Losanna prisegel maščevanje. Če tega ne bi napravil, njegova žrtev in prizadevanja ne bi imela pravega smisla in pomena. V vojni je pač tako, da kri kliče kri, žrtev nove žrtve in smrt drugo smrt. Če tega ne bi bilo, bi se vojna prehitro nehala. Strasti bi se razvodenele in bila bi dolgočasna. Tako pa se strasti razvnamejo iz iskric v nezadržne plamene. Duše mrtvih so gorivo živim, da vztrajajo v boju za svoje ideale. Smrt je poročnika dokončno opredelila. Z njo so odpadli predsodki, napake, ki so ga kazile. Zdaj je zablestel kristalno čist in oster kot nož, vsem za vzor, zlasti mladim, da bi ga v boju posnemali. Major Vanelli je pripovedoval Losanni, s kakšno zagnanostjo so iskali davkarjev grob in našli taborišče. Na tihem pa si je mislil: »Bil je mlad norec, ki je pokopal sam sebe in dobil, kakor davkar, prav tisto, kar je iskal... On, Vanelli se bo trudil, da se njemu in njegovim vojakom kaj takega ne bo pripetilo...« Ob mrliču je Losanna zvedel, da je neko dekle iz vasi povedalo, da sta morilca Bečanova. Losanna si je očital, da so delali v rokavicah in pustili, da je uporniško tihotapsko gnezdo tako dolgo ostalo nekaznovano. Maščeval se bo za nazaj! V glavi se mu je spočel strašen načrt. Slovenci si bodo zapomnili, kdaj so ubili njegovega miljenca, in Bečani še posebej ! Dobro, da je stari rokovnjač že v zaporih. Druge mu bodo kmalu privlekli. Vse, ki mu bodo prišli v roke, bo dal pobesiti v mestu ob reki. Za vsakega posebej je že izbral drevo! XXVIII. Lok teme nad gorami je naglo bledel. Kriki petelinov so naznanjali jutro. Prosojna modrina neba se je rumeno obarvala. Sveže listje, ki je komaj vzbrstelo, se je kopalo v jutranji rosi. Ptiči so začeli zgodaj žvr-goleti. Bila je velika nedelja, ki jo je Jožefa vedno pričakovala z veseljem v srcu in se je nanjo pripravljala vso pusto in sivo zimo. Tokrat je prišla naglo, negotovo in žalostno. Ko so ji Italijani vzeli moža in se je družina razkropila, se je zavedela, da se začenja ura obračuna, ki se mu ne more izogniti. Čeprav je dobila od sina Karla sporočilo, kaj se je zgodilo, ni mogla in ni hotela zbežati. Na poskusnih vožnjah za VN San Marina Jadranovci gostujejo jutri pri prvouvrščenem Maltintiju Albereto (ferrari) v težavah Tekma v Pistoii: formalna ali odločilna? SAN MARINO — Najboljši čas v prvem dnevu poizkusnih voženj za VN San Marina formule ena na dirkališču v Imoli je dosegel Brazilec Nelson Piquet na brabhamu, ki je progo prevozil v 1’33’’493 s poprečno hitrostjo 190 km na uro. Za njim se je uvrstil Francoz Alain Prost na melarmi, ki je po spodrsljaju v Zolderju že dokazal, da se vrača na ni voj iz prvih dveh dirk, ko je bil z Laudo praktično nezadržen. Tretji najboljši čas je dosegel njegov rojak Tamhay na renaultu, prvi od Italijanov (4.) pa je bil Andrea De Ce-saris na ligieru. Oba Ferrari jeva pilota, ki veljata za favorita, sta dokaj razočarala. Amoux je dosegel šele deseti čas, Albereto, zmagovalec v Zolderju, pa je s 24. časom celo na robu izpada iz startne liste. Albereto praktično včeraj sploh ni vozil, saj sta se mu tako glavni kot rezervni bolid ustavila, baje zaradi pomanjkanja dotoka bencina. Njego- ve kar 13-sekundne zamude za Pi-quetom torej ne gre jemati v poštev in že danes bo gotovo uspešnejši, čeprav se seveda postavlja vprašanje, ali bo sposoben ponoviti u-speh, ki ga je dosegel v Belgiji. Glavna značilnost včerajšnjih poskusnih voženj je bilo spremenljivo vreme z dežjem, ki je pilote prisililo, da so večkrat zamenjali pnevmatike. Vremenske napovedi pa tudi danes ne obetajo nič boljšega. Cosulich novi predsednik Bica Trgovec Silvio Cosulich je nov predsednik tržaškega košarkarskega prvoligaškega kluba Bic. Cosulicha, ki je bil pred leti že na tem položaju, je izvolil izvršni odbor društva na svoji včerajšnji seji. Hkrati se v krogih Bica govori, da bodo reprezentanta Tonuta za milijardo lir odstopili Peroniju. Jutri zvečer bo v Pistoii srečanje med Maltintijem in Jadranom, na katerem se bo dokončno razčistilo stanje glede skupine moštev, ki se bodo potegovale za napredovanje. Naši košarkarji si bodo z zmago absolutno zagotovili mesto v »play-off«, v nasprotnem primeru pa bo o uvrstitvi našega moštva odločal izid dre-višnjega srečanja med Fiamme in S. Bonifaciom. Zanimivo je, da se bo šele po zadnjem kolu izvedelo, kateri moštvi poleg Maltintija in Stefanela se bosta še borili za napredovanje, saj imajo v tem trenutku teoretično možnost uvrstitve v končnico prvenstva kar tri ekipe — Castelfranco, Fiamma in Jadran. Jadranovci in Fiamma imajo sicer več možnosti, da dosežejo »play-off«, toda poglejmo, kaj se še vse lahko zgodi v zadnjem kolu. V primeru da Fiamma in Jadran doživita poraz in da osvojijo zmago košarkarji Castelfranca bi bila vsa tri moštva z istim številom točk, tako da bi o uvrstitvi v drugi del prvenstva odločala razlika v koših iz neposrednih srečanj med temi tremi moštvi. To bi bilo za jadra-novce negativno. Če bosta Fiamma in Castelfranco zmagala Jadran pa izgubil v Pistoii se bosta v nadaljnji del uvrstila Fiamma in Jadran, ker imajo Žagarjevi varovanci boljšo koš razliko v medsebojnih tekmah s Castelfrancom ( + 1). V primeru, da zmagata Jadran in Castelfranco in da doživijo bocenski košarkarji poraz, bo Fiamma izločena iz borbe za napredovanje. Kot vidimo sta Fiama in Jadran precej vezana eden na drugega. Za naše košarkarje bi zmaga Fiamme pomenila uvrstitev v »play-off« tudi v primeru poraza. Bocenski košarkarji pa bi lahko zamudili »vlak za play-off«, če bi se jim dre višnje srečanje ponesrečilo in če bi Jadran osvojil zmago v Pistoii. V takih o- koliščinah je jasno, da bodo skušali bocenski košarkarji zmagati tudi zato, da bi ne bili vezani na rezultat tekme v Pistoii. To pa je za naše moštvo prej koristno kot škodljivo. Castelfranco bo v zadnjem srečanju imel relativno lahko nalogo, saj se bo v Milanu pomeril z moštvom Monkey’s. Ob koncu pa še to. Košarkarji Maltintija nimajo več nobenih skrbi, saj so prvenstvo sklenili na prvem mestu, zato je možno, da bodo na jm trišnjem srečanju taktizirali in igrali lagodneje in bolj popustljivo zato, da bi prikrili svoje taktične načrte ki jih bodo uporabljali v »play-offu«. Naši bodo vsekakor nastopili v okrnjeni postavi brez centra Roberta Daneva. Kljub temu pa lahko gledamo na jutrišnje srečanje z dokajšnjo mero optimizma. Srečanje med Maltintijem in Jadranom bo jutri v Pistoii (telovadnica Auditorium, Ul. Panconi) s pričetkom ob 18. uri. Cancia Mednarodna dirka Alpe-Adria Danes prva etapa Ljubljana-Celje LJUBLJANA — Z današnjo prvo etapo od Ljubljane do Celja (132 km) se bo začela 18. izvedba mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria. Start bo ob 11. uri na Trgu revolucije. Letošnja dirka je še posebej zanimiva, ker je kar šest držav prijavilo celo svojo olimpijsko reprezentanco, da bi se bolje pripravili na bližnje olimpijske igre v Los Angelesu. Le-te so NDR, Poljska, ČSSR, Avstrija, Madžarska in Lichtenstein, Jugoslavijo pa bodo zastopali reprezentanti Hrvatske in Srbije ter slovenski klubi Sava, Rog in Novo mesto. Nastopil bo tudi lanski zmagovalec Primož Čerin. Letošnja dirka je, kot znano, razdeljena na šest etap. Peta, ki bo 8. maja, pobliže zanima tudi naše ljubitelje kolesarstva, saj so progo speljali od Humina do Portoroža, mimo naših krajev. Ta etapa bo dolga 161 km, cilj pa so organizatorji po: stavili pred hotelom Palače. a*,'« Tradicionalnega prvomajskega planinsko-orientacijskega pohoda v Števerjanu se je udeležilo lepo število tekmovalcev nase ekipe v košarkarskih prvenstvih KADETI Bor — Libertas B 87:81 (40:32) BOR: Petaros, Krapež 2, Jogan 18 (2:2), Pieri 16 (2:3), Horvic, Parisi 15 (5:7), Kovačič 16, (2:5), Pupulin 10, Petirosso 6, Žerjal 4. Borovci so proti skromnemu Liber-tasu B dosegli šesto zaporedno zmago. Tokrat pa se »plavi« z igro niso izkazali. Res, da so tokrat nastopili tisti, ki so doslej manj igrali toda to ni opravičilo za tako slab nastop. »Plavi« so sicer igrali še kar v redu do 11. min. p.p. (28:14), nato pa so popustili in nasprotniki so se začeli bližati, ter so celo povedli 62:60 v 31. minuti. Borovci so se nato zbudili in zadali nasprotnikom delni izid 19:2. Nasprotniki so s to zmago že matematično osvojili prvo mesto. Borovci so odigrali dobro tekmo in so bili enakovreden tekmec. V drugem delu so se borovci borili do zadnjega in se približali na 6 točk razlike (58:64), a več niso zmogli, kljub temu, da sta bila Fabrizio Korošec in David Pregare neustavljiva v napadu. Pohvalo pa si zasluži celotna ekipa, predvsem zaradi požrtvovalnosti in zagrizenosti. Ob koncu tekme so bili borovci deležni iskrenih pohval s strani zmagovalcev in gledalcev. Borovce sedaj čaka še nekaj težkih tekem, če bodo tako nadaljevali lahko računajo na zelo visoko uvrstitev. (Vanja) Inter Milje — Bor 90:79 (48:35) BOR: Pregare 18, Semen 10, Jogan 2, Pieri 6, Smotlak 6, Parisi, Kovačič 9 (3:6), Korošec 31 (7:8), Pupulin 1 (1:3), Krapež. e ITALIJANSKI MOTOCIKLIST Virginio Ferrari si je med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami za VN Španije zlomil nogo. Ferrari je bil za krmilom yamahe v kategoriji 350 ccm. Za upravljanje jadrnic Uspel jadralni tečaj Cupe Pri Boru reorganizirali atletski odsek Od januarja do marca smo imeli mladi jadralci kluba Čupa tečaj za dosego patenta za upravljanje jadrnic, ki ga je vodil Bruno Volpi. Tečaj je potekal v prostorih kulturnega doma na Opčinah. Sestajali smo se enkrat tedensko. Začetno je bilo v tečaj vpisanih 17 članov, vendar se je to število v teku tečaja še povečalo. Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko. To potrjuje tudi dejstvo, da so ga obiskovali mladi iz številnih vasi od Devina do Padrič. Tečaj je potekal v prijetnem vzdušju, bodisi zaradi izredno zanimive vsebine, bodisi zaradi izčrpnega predavanja. Po teoretičnem delu moramo sedaj opraviti še praktične vaje. Sicer smo te imeli že dvakrat, vedno pod nadzorstvom inštruktorja Volpija. Konec tedna bomo še dvakrat odjadrali po morju v upanju, da bo vreme naklonjeno. Ob koncu tečaja bomo morali opraviti še izpit. Del tečajnikov bo opravilo izpit v Tržiču konec maja, drogi pa v Trstu kasneje. (J.K.) MLADINSKE IGRE: ODBOJKA »Kosovel« prvak Kosovel — Bergamas 2:1 (15:10, 12:15, 15:10) KOSOVEL: Kalc, Komar, čač, Paulina, Tognetti, Ota, Kralj, Taučer, Sain, Radetti. Mladi odbojkarji openske nižje srednje šole Kosovel so z zmago proti Bergamasu osvojili naslov pokrajinskega prvaka v okviru mladinskih iger. Letošnja atletska sezona se je že začela in odslej bodo na sporedu najrazličnejša tekmovanja in atletske prireditve. Tudi pozimi atleti in atletska društva niso mirovali. Tekmovalci so celo zimo trenirali in nabirali moči za tekmovanja, ki jih pričakujejo. Številna društva, ki se ukvarjajo z atletiko pa so imela kar precej težav. Tako je bilo tudi pri atletski sekciji Bora. Prvi problem s katerim so se morali soočiti je bil nov pravilnik italijanske atletske federacije FIDAL, ki zahteva, da mora imeti vsako društvo, ki želi nastopati v kategoriji članov, vsaj enega trenerja s kvalifikacijo državnega specialista. Število takih trenerjev je zelo majhno (v Trstu so le trije). To kvalifikacijo je precej težko doseči, saj je treba obiskovati dveletni tečaj in nato o-praviti izpit. Število udeležencev na teh tečajih pa je omejeno in zelo majhno. Federacija je za letošnjo sezono sicer dovolila vpis društev tudi brez takega trenerja, vendar s tem problem še ni rešen. Kmalu so se pri atletski sekciji pojavile nove težave. Del starega odbora je namreč odstopil, isto pa je storil tudi eden izmed trenerjev. Odborniki, ki sestavljajo novi odbor večinoma nimajo zelo velikih izkušenj in so se tako znašli pred težko nalogo. Najprej je bila potrebna reorganizacija znotraj odbora samega. Mesto načelnika je prevzel Peter Zupan, blagajnik je Mira Kermec, gospodar pa Neva Kozlovič. V odboru so še Ana Gustinčič in Devan Cesar in trije trenerji Anči Lasič, Ivek Pertot in Ivo Gherlani. Da bi svojim atletom nudila čim boljše pogoje za trening in nastope na tekmovanjih, je sekcija odločila. da sprejme sponsorizacijo in bo tako nastopala z imenom Bor Infordata. Delovanje atletske sekcije bo letos pestro, čeprav morda nekoliko skromnejše kot v preteklih sezonah, že 24. in 25. aprila so se mladi tekmovalci podali v Spilamberto pri Modem na že tradicionalno srečanje s tamkajšnjim društvom Polisportiva Spilambertese, s katerim so navezali stike pred tremi leti. Na domovih so jih gostili tamkajšnji mladi atleti. Drugi dan je bilo na sporedu tudi atletsko tekmovanje, kjer so nastopila skoraj vsa društva iz dežele. V juniju nameravajo pri atletski sekciji organizirati tradicionalni mednarodni atletski miting, ki bo letos sedmi po vrsti. Vsako leto so se tega mitinga udeležili zelo kakovostni tekmovalci iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. C. D. V tekmovanju za naslov državnega prvaka »gran fondo« Rolkarji SK Devin odlični v Oderzu Na turnirju za učence in dijake Priložnost za mlade šahiste 1. maja so se rolkarji SK Devin udeležili tekmovanja za naslov državnega prvaka »gran fondo« v 0-derzu. Udeležilo se ga je 135 rolkarjev iz 20 društev. Naši rolkarji so se odlično uvrstili. Andrej Antonič je zmagal v kategoriji cicibanov, na dobrem petem mestu je prispel Rajko Zečevič, Miloš Šušteršič pa je bil 7. V kategoriji mlajših začetnikov se je Ervin lori uvrstil na solidno 7. mesto. Odlično uvrstitev si je priboril tudi Aleksander Sosič v kategoriji mladincev. Prispel je 7., Elio lori pa se je med tekmovanjem počutil slabo in je bil le 11. Zelo dobro sta se uvrstili tudi naši rolkarci v kategoriji mlajših začetnic. Kristina Gabrovec je bila odlična 2., Elena Verč pa 3. Na klubski lestvici se je SK Devin uvrstil na zelo dobro 4. mesto. LESTVICE Cicibani: 1. Andrej Antonič SK Devin (letnik 1971) 26'53,-76 ; 5. Rajko Zečevič SK Devin (1971) 33’33”99; 7. Miloš Šušteršič SK Devin (1971) 35' 49"24. Mlajši začetniki: 1. Diego Graselli Skirol Mestre (1969) 24’36”; 7. Ervin lori SK Devin (1970) 29T1"20. Mladinci: 1. Stefano Stanziai (Gruppo sportivo forestale Roma) (1966) 48’23”21; 7. Aleksander Sosič SK Devin (1966) 56TV24; 11. Elio lori SK Devin (1967) 1 ura 2TV36. Mlajše začetnice: 1. Lucia Zanella (SK Skio) (1968) 30’26"97; 2. Kristina Gabrovec SK Devin (1969) 31 minut 46”70; 3. Elena Verč SK Devin (1969) 33T4"18. (Elio lori) Špancu 17. etapa dirke po Španiji MADRID — Sedemnajsto etapo ko-, lesarske dirke po Španiji je osvojil domačin Josè Redo. Vsi najboljši so na cilj prispeli z 38” zamude. Moser je bil tretji. Na skupni lestviti še naprej vodi Francoz Caritoux, njegov neposredni nasprotnik, Španec Fer-nandez, pa je odstopil. Deželna šahovska zveza F-JK prireja jutri v sodelovanju Tržaškega. šahovskega društva (Società Scacchistica Triestina) pokrajinske šahovske turnirje za osnovnošolce ter nižje in višješolce. Turnir bo ob 9.30 na sedežu šahovskega društva (Ul. Tara-bocchia 3), udeležijo pa se ga lahko dijaki ter učenci. Turnirji bodo veljali za deželno selekcijo, saj se bo prvih šest uvrščenih vseh treh turnirjev udeležilo deželnega finala, ki bo v Tržiču teden kasneje. Slovenske učence in dijake vabimo, da se turnirja polnoštevilno udeležijo, saj se je šah prav v zadnjem obdobju razveseljivo razširil med našo mladino. Ekipa ZSŠDI v Portorožu To nedeljo se bo šahovska ekipa ZSŠDI udeležila moštvenega šahovskega turnirja med društvi Sežane, Kopra, Izole, Pirana, Sečovelj in ZS ŠDI iz Trsta, ki ga prireja šahovsko društvo iz Sečovelj v Portorožu, v Palece hotelu s pričetkom ob 9. uri. Turnir bo na osnih deskah, zaključil pa se bo še istega dne. Turnir prirejajo v počastitev OF slovenskega naroda in praznika dela. Skupščina šahistov IDRIJA — Primorski šahisti so v preteklih dveh letih svojo dejavnost usmerili predvsem utrjevanju in obnovitvi šahovskih društev, ki imajo vse pogoje za delovanje in katerih delo je zamrlo zaradi premajhne skrbi za mlajše delovoljne organizatorje. Primorska šahovska zveza si je Pn' zadevala, da se še naprej razvija pi°' nirski in mladinski šah ter nadalju-jejo tradicionalni prijateljski stiki z zamejskimi šahisti v Italiji in Avstriji. To je nekaj ugotovitev skupščina delegatov Primorske šahovske zveze, ki je bila v Sežani. Med 1.200 ref?1' striranimi šahisti zveze je 11 mojstrskih kandidatov in dva šahovska moh stra. Na skupščini so sprejeli tudi termine nekaterih pomembnih prireditev. Tako bo mednarodni moštveni četveroboj desetčlanskih ekip Pirana. Nove Gorice, Celovca in ZSŠDI 20-maja letos v Kulturnem domu v Tr-stu, člansko prvenstvo posameznikov Primorske pa se bo pričelo 25. maja v Cerknem. (Silvo Kovač) L'ASSICURATRICE ITALIANA Di Fonda & Zafred AGENCIJA TRST - Ulica Torino 22 Tel.: 730-011 Odbojka: danes prva tekma za prestop v C-2 ligo Bor JIK Banka pred odločilnima tekmama Odbojkarji Bora JIK Banke so zaključili letošnje prvenstvo D lige z osvojitvijo drugega mesta in si s tem Pndobili pravico do igranja še dveh tekem z ekipo Gasilcev iz Pordeno-oo, ki so nastopali v C-2 ligi in v skupini za obstanek osvojili tretje m«to. Skupni zmagovalec iz obeh srečanj bo v prihodnji sezoni nastopal v C-2 |igi. Prva tekma med obema nasprotnikoma bo na sporedu že danes zvečer op 20.30 na stadionu »1. maj«. Barov-CI imajo tako priložnost, da se po enoletnem premoru vrnejo v družbo teetjehgašev, vendar morajo prej iz-ociti ekipo iz Pordenona. Nedvomno so naši fantje v letošnjem prvenstvu dokazali, da znajo igrati in da lahko dosežejo potreben rezultat v ključnih enutkih, kot je bil to primer v zadnji tekmi letošnjega prvenstva D li-ko so si z zmago tudi zagotovili drugo mesto na končni lestvici. V Ivo Marušič današnji tekmi bo odločilna vsaka točka in set, saj bo vse to vplivalo na določitev končnega zmagovalca obeh srečanj. Psihološka prednost bi morala biti na strani naših igralcev, ki so letos skozi celotno prvenstvo igrali dokaj dobro in predvsem u- spešno, medtem ko so gotje bili stalno v boju za obstanek Po besedah trenerja borovcev Guida Neubauerja so gostje za njih prava neznanka, vendar meni, da po kvaliteti ne bi smeli biti boljši od njegove ekipe. Plavi so zadnji mesec zelo redno trenirali in odigrali precej prijateljskih tekem. Da bi se ekipa psihološko umirila, so se odpravili za en dan tudi v Poreč, kjer so imeli dva treninga na prostem in Neubauer pravi, da je ekipa dobro pripravljena in težko pričakuje obe tekmi, v katerih se bo odločilo celotno prvenstvo. Pričakuje težko tekmo, vendar upa, da bo končni izid šel v prid njegovim varovancem. Problemov s sestavo ekipe ni in tako bodo nastopili v popolni postavi, kar je bilo letos zelo redko v prvenstvu in to daje še dodatno upanje ekipi, da doseže tisti cilj, ki ga pred prvenstvom niso načrtovali. domači šport Danes SOBOTA, 5. maja 1984 NOGOMET CICIBANI 16.00 v Doiini: Breg - Domio; 16.00 v Čarboli: Chiarbola - Primorje. MLAJŠI CICIBANI (play-off) 17.00 v Dolini: Breg - Soncini. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.00 v Trstu, Ul. della Valle: Alabarda - Bor Radenska. 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Trstu, Ul. Ginnastica : SGT -Bor. KADETI 16.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Polet; 18.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Breg. MINIBASKET 17.15 v Trstu, Ul. Ginnastica: Alabarda - Bor A. ODBOJKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Trstu, na stadionu »1. maj«: Bor JIK Banka - Gasilci Pordenon. 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Soča. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, telovadnica Morpur-go: Cortina Sport A - Konto vel Electronic Shop. UNDER 15 MOŠKI 16.00 v Trstu, telovadnica Visintini: VIS - Bor UNDER 15 ŽENSKE 15.00 na Opčinah, šola De Tommasi-ni: Sloga B - Centro Olimpia; 18.00 v Trstu, rekreatorij Lucchini : Ricreatorio Nordio - Breg; 16.30 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Inter 1904 A. Jutri NEDELJA, 6. MAJA 1984 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Pierisu : Pieris - Vesna. 2. AMATERSKA LIGA 16.00 v Repnu: Kras - CGS; 16.00 pri Dom ju: Domio - Zarja; 16.00 v Vermeglianu : Vermeg aano - Primorje. !T ALI JANŠKI TENIŠKI POKAL Poraz in zmaga Za ŠZ Gaja 2 lepim vremenom se je tudi polno £™°vilo delovanje teniške sekcije ŠZ yaja' Začela se je tekmovalna ka-?r. tudi rekreacijska sezona. Ago-istični odsek Gaje se, kot vsako te, udeležuje ekipnega tekmovanja a ^alijanski pokal. Prvo srečanje je bilo v nedeljo z tejustvom Obelisco, ki je zmagalo s Takoj zatem so gajevci poprajo razmerje in na domačem igrišču ‘•^teagali klub Ato z Opčin z okroglim 6:0. K. R. ODBOJKA — Danes bo na spore-ita r^rva finalna tekma play off v aujanskem ženskem odbojkarskem Prvenstvu. V Ra venni se bosta pome- iz Barija63 Te0d0ra ^ Victor Village V kvalifikacijah za odbojkarski turnir prijateljstva Jamlje osvojile turnir na Goriškem V organizaciji Komisije za odbojko pri TO ZSŠDI za Goriško, je bil v četrtek zvečer v telovadnici Kulturnega doma v Gorici kvalifikacijski turnir za »Pokal prijateljstva«. Kot smo poročali že v prejšnjih dneh, so se turnirja udeležile tri goriške moške članske ekipe, članice ZSŠDI in sicer Jamlje, Naš prapor in Sovodnje. Najprej sta stopil na igrišče moštvi Našega prapora in Sovodenj. Sovo-denjsi so na turnir prišli precej okrnjeni, zato se z ekipo iz vznožja Brd niso mogli enakovredno kosati, pa čeprav jim je uspelo osvojiti drugi set. Okrnjenost sovodenjske ekipe je prišla še bolj do izraza v drugi tekmi večera, ko se je pomerja s šesterko iz Jamelj, ki v prvenstvu igra ligo vise od ostalih dveh ekip. Jameljci so tekmo z lahkoto dobili. Sledila je zadnja tekma turnirja med Jamljami in Našim praporom, ki je odločala o prvem mestu in obenem o pravici do nastopa v drugem krogu kvalifikacij. To je bVa najlepša tekma turnirja, saj sta bili, predvsem v prvih dveh setih, moštvi povsem enakovredni in sta osvojili vsako po en set. V tretjem, odločilnem setu pa je prišla do izraza večja izkušenost Jameljcev, ki so po našem mnenju popolnoma zasluženo osvojili tekmo in obenem turnir. Ekipa Jamelj je torej zmagova’ec goriškega turnirja in si je tako priborila pravico do nastopa v drugem krogu kvalifikacij, kjer se bo srečala s štandrežkim Valom in tržaškim Borom. Prvo in drugouvrščena ekipa s tega turnirja pa bo jeseni na Reki zastopala ZSŠDI na finalnem delu^e- tošnjega »Pokala prijateljstva«. IZIDI Naš prapor - Sovodnje 2:1 (15:7, 13:15, 15:3) Jamlje - Sovodnje 2:0 (15:0, 15:9) Jamlje - Naš prapor 2:1 (15:9, 9:15, 15:4) POSTAVE EKIP JAMLJE: Soban, Gergolet, Ferfolja, Devetak, Antonič, Pernarčič, Bagon, Cotič. NAŠ PRAPOR: Bevčar, F. in M. So-šol, Pahor, P. in D. Klanjšček, Mi-kluš, Legiša, Komel, Prinčič, Bensa. SOVODNJE: Prinčič, Devetak, Cotič, Gulin, Butkovič; Cijan, Vižintin. Vili Prinčič 3. AMATERSKA LIGA 12.00 pri sv. Sergiju: S. Sergio -Breg. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Miljah : Fortitudo - Zarja; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS -Breg. KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 18.00 v Pistoii : Maltinti - Jadran. PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 na Proseku: Lavoratori Porto - Polet; 11.00 v Trstu, Miramarski drevored : Ferroviario - Kontovel. 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Trstu, Ul. della Valle: Sani tas - Breg; 8.15 v Tržaški športni palači: Baloncesto - Sokol. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 na Opčinah: Polet - Gefidi. KADETI 11.00 na Kontovelu: Kontovel - Rar-colana B. ODBOJKA UNDER 15 MOŠKI 11.00 v Trstu, licej Galilei: Inter 1904 - Sloga. Prvenstva v amaterskih nogometnih ligah v zaključni fazi Vesna na težkem gostovanju v Pierisu 1. AMATERSKA LIGA PIERIS - VESNA ■ v V Prid zadnjem kolu letošnjega pi diw•Va’ v katerem Vesni še vedn nevarnost izpada, čaka juti Pj~an<2 težko gostovanje pri ekip styriSa’ k* je v prvem delu prver .a praktično gospodarila na vrh p: '?Ce; Ob koncu prvega dela j nart ^e štiri točke prednosl a drugouvrščeno Muggesano. V na ko Jevaniu Pa Pieris ne igra več tč di in to potrjujejo tudi iz: del a. Pi1 devetih nastopov. V ter ,u Je furlanska enajsterica prema Del . Sangiorgino, izbojevala ka t»t-:,rerniiev brez gola ter doživela ti žu j26, ^dnjega v nedeljo v Grack vrhi11 ,’3rav s tem porazom jo je n Ra lestvice dohitel San Giovano risa t,iivo ie’ da bo enajsterica Pi« Ko ykrat odločno štartala na zrna staneh '/esP° torej, ki se bori za ot mora Z bgi, bo to res naporno i tekrn tudi odločilno srečanje, kaj: 661 Vesne v boju za obstane imajo razmeroma lažje naloge. Osvojitev ene točke v Pierisu bi bil za Vesno, ki bo čez teden dni gostila Ponziano, že izreden uspeh. 2. AMATERSKA LIGA KRAS — CGS Tudi v tem prvenstvu bodo igrali tekme predzadnjega kola. Kras -CGS bo nedvomno osrednja tekma kola, saj bo izid tega dvoboja dokončno odločil usodo Krasa, ki je praktično že obsojen na izpad, čeprav minimalne možnosti za obstanek v ligi še obstajajo. Razumljivo je, da mora Kras zmagati, kajti že remi bi obsodil Kras na izpad. Zgodi pa se lahko, da niti zmaga ne bi zadostovala Krasu, če Libertas in Campi Elisi, ki gostujeta pri Aurisini oziroma Radio Soundu, zmagata in tako ohranita tri točke prednosti pred Krasom. Zaradi tega vlada v taboru Krasa veliko razočaranje in zato je le upati, da bodo nogometaši kljub vsemu dali vse od sebe in z zmago ter ugodnimi ostalimi rezultati obdržali možnosti za obstanek. DOMIO — ZARJA Zarja, ki z uvrstitvijo nima problemov, bo lahko proti Domiu, ki ima enako število točk (29), igrala sproščeno. Izid v tem dvoboju bo posrednega pomena, vendar pa še vedno važen, saj si z zmago obe ekipi lahko popravita položaj na lestvici. V takih tekmah običajno pridejo na svoj račun navijači, ki lahko uživajo ob lepem nogometu ekip, ki v tekmah, ki ne odločajo o vrstnem redu, lahko pokažejo vse, kar znajo. VERMEGLIANO — PRIMORJE Proseška enajsterica je v zadnjih dveh nastopih (zmaga nad Domiom, remi proti Radio Sound), dobesedno presenetila. Tokrat pa res nima mo» žnosti, da bi lahko prekrižala račune prvouvrščeni ekipi Vermegliana, ki ima za seboj pozitivno serijo, ki traja že 17 nedelj zaporedoma. V tej seriji je ekipa Vermegliana izbojevala kar 30 točk (13 zmag in 4 remije). Za podatek bi lahko dodali le, da je po 10. kolu bila ekipa Vermegliana na predzadnjem nrestu lestvice s sedmimi točkami, Primorje pa na repu s štirimi točkami. Sedaj pa je Primorje še vedno na repu s 15 točkami, Vermegliano pa je z zlato serijo pozitivnih nastopov na vrhu s 37 točkami in z zmago proti Primorju, bi lahko še bolj utrdil položaj na lestvici. 3. AMATERSKA LIGA S. VITO — BREG Brežani, ki so v zaključnem delu prvenstva znatno popravili položaj na lestvici, proti S. Vitu starta jo na remi, ker se dobro zavedajo, da nasprotnik sodi med močnejše ekipe te skupine. GAJA — UNION V poslednjem nastopu letošnjega prvenstva bo Gaja igrala zaostalo tekmo proti Unionu. Glede na to, da podlonjerska ekipa v tem prvenstvu ni dosegala vidnih rezultatov, je Gaja velik favorit v tem srečanju. (B.R.) obvestila ŠK Kras obvešča, da bo v okviru proslave 39-letnice osvoboditve danes, 5. maja, v organizaciji ŠK Kras MNOŽIČNI POHOD OB SPOMENIKIH NOB. Zbirališče ob 19.30 pred vaškim spomenikom v Gabrovcu. Vljudno vabljeni! ZSŠDI TO za Goriško poziva svoje člane, da se udeležijo jutri, 6. maja, spominskega pohoda v Števerjanu. Šahovski turnir jutri, 6. maja, ob 10. uri zjutraj prireja Società scacchistica triestina pokrajinski šahovski turnir za osnovne šole, za srednje šole in za dijake višjih srednjih šol. Turnir bo na sedežu Società scacchistica triestina v Trstu, Ul. Tarabocchia, 3. Teniški odsek Gaje sporoča, da se bodo v četrtek, 9. maja pričeli tečaji za najmlajše, ki bodo dvakrat tedensko čez celo sezono. Informacije in prijave zbira Karlo Ru-dež, telefon 763-229. Na občnem zboru SK Devin so proslavili deseto obletnico ustanovitve Bogata aktivnost elanov kluba na vseh področjih je HfUtarSki klub Devin letos praznu-tei nJ-vì0 obletnico ustanovitve. Ob K) v'bki so imeli v sredo, 2. maja, Tein ”lrU !*^n' ?-bor kluba, na kate-ga (,y.° Opravili obračun desetletne-obr.lZ tevanja in še posebej podroben zdm*,Ua Pretekle sezone. SK Devin člaru. X svojib vrstah, preko 300 tih hV’ •80 v Poteklih desetih le-t* osegli marsikatere uspehe, pri Vilni n? 80 86 srečevali tudi s šte-UsnJ; Preblemi, ki pa so jih večino Pesno prebrodili. Kral i predsedniškega poročila Maria Devin R razvidno, da je bil SK din« i aktiven pri delu z mla- Voli n aa K3 bilo v klubu vedno do-Vensu>;r0«tora 26 tiste, ki sta jim stote rin „?lveD ter mladina pri srcu obdniv6Žen* rezultati v desetletnem de auV- samo Potrjuje njegove beseda iem,1'?8*' kluba je zelo široka in sk0 .j? sk(rolkanje, nordijsko in alp-VrstahlUČanj° in planinstvo. V svojih r°lkah Una, državnega prvaka na ski-tudi n’ .*? dobre rezultate dosega Strmite,8 .na8*b tekmovanjih v alpskem “Oju, dve smučarki kluba pa sta se tudi udeležili državnega finala. Po mnenju predsednika Maria Kralja pa je najvažnejše dejstvo, da so dali pobudo za ustanovitev združene zamejske smučarske ekipe, ki jo sestavljajo smučarji SK Devin, ŠD Mladina, ŠD Breg in SPDT. S pomočjo ZSŠDI so za to ekipo imeli demonstratorje iz matične domovine. Dosedanje izkušnje na tem področju to pobudo samo potrjujejo in želja vseh je, da bi se to sodelovanje med društvi še okrepilo, saj se lahko le z združenimi močmi enakovredno kosamo s predstavniki večinskega naroda. Kralj je v nadaljevanju svojega p<>-ročila poudaril tudi težave, s katerimi se srečujejo odborniki pri svojem delu in v bodoče bi bilo nujno potrebno, da priskočijo na pomoč tudi starši smučarjev, ki do sedaj niso bili aktivno vključeni v delovanje društva. Poleg tega pa bi bilo odbor društva treba okrepiti z mladimi močmi, ki naj bi predstavljale jamstvo za nadaljnje uspešno delo in razvoj smučarskega kluba Devin. Poseben problem pri njihovem delovanju pred- stavlja tudi sedež kluba, saj se sestajajo v eni sobi, ki je privatna last, zato upajo, da bo občinska uprava izpolnila svojo obljubo v zvezi z dodelitvijo ustreznih klubskih prostorov. Na kcrncu svojega poročila se je dosedanji predsednik Kralj zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je klub lahko deloval in dosegel tako uspešne rezultate. Po predsedniškem poročilu, je sledilo podrobno tajniško poročilo Lucijana Sosiča, ki je orisal delovanje kluba v pretekli sezoni. Tako so imeli odborniki kar 55 rednih sej, večkrat pa so se sestali tudi s predstavniki Smučarske zveze Slovenije, s smučarskimi učitelji iz Kranjske gore in imeli stalne stike z ostalimi zamejskimi društvi, ki se ukvarjajo s smučanjem, sodelovali pa so tudi s SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in SK Lokve. Tako široko delovanje nujno zahteva okrepitev odbora, zato so na občnem zboru sprejeli sklep, da se devet članski odbor, kot ga predvideva statut kluba, okrepi še s tremi pomožnimi odborniki, ki naj bi omogočili bolj enakomerno porazdelitev nalog. Planinski odsek kluba je v preteklem letu skupno s planinskim odsekom Sloge organiziral številne ture po Sloveniji in zamejstvu in pripravil program izletov za bodočo sezono. Zelo aktivni so bili tudi skirolkarji, ki so na raznih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe, dobro pa so tekmovali tudi pozimi, ko so v smučarskih tekih z dobrimi nastopi utrjevali u-gled SK Devin. Uspešni so bili alpski smučarji, ki so poleg drugih pomembnih rezultatov osvojili tudi letošnjo trofejo SP DT na zimskih športnih igrah kot najboljše društvo. Stalno so sodelovali tudi pri skupnih treningih in nastopih z združeno smučarsko ekipo, dve smučarki pa sta bili izbrani tudi za nastop na državnem prvenstvu v alpskih disciplinah. Smučarji so sezono zaključili v aprilu na Kaninu. Iz zelo podrobnega poročila tajni- ka Sosiča je razvidno, da je SK Devin razširil svojo aktivnost tudi na telovadbo za odrasle in aerobiko. Po tajniškem poročilu je sledilo še poročilo blagajnika in nadzornega odbora, ki je dal razrešnico staremu odboru. Po pozdravih gostov je bila na dnevnem redu razprava na poročila, ki pa je ni bilo, čeprav bi prisotni s svojo aktivno vključitvijo in morebitnimi predlogi lahko dali doprinos k še bolj uspešnemu delovanju kluba. Na koncu je občni zbor izvolil nov izvršni in nadzorni odbor kluba. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Mirko Škabar, Luti jan Sosič, Antonio lori, Bruno Škerk, Ruggero Pieri, Dario Bensi, Edi Bemhart, Alojz Semolič in Jordan Purič, kot pomožni odborniki pa Bruno Franza, Bruno Metlikovec in Igor Dolenc. Nadzorni odbor pa bodo v naslednjem letu sestavljali: Srečko Paulina, Neva Godnič in Dorina Terčon. Novi odbor bo razdelil funkcije na svoji prvi seji. (rg) Naročnino: Mesečno 10.000 lir - celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina zo zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga-nizociie in podietia mesečno 250,00, letno 2.500,00 din Poštni tekoči ročun zo ltali|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubljona Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST k iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samse Izdaja L ZTT lEìT?{l ^lan itall