^5 281- it. — 5. !eto. Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke 1 D. '9f>0 ob. ''sini, v Četrtek, 7. decembra 1922 Maročnina za kraljevino SHS ®Že*t-čao 15 D i.etno 180 D’ ,.t. inozemstvo: Mesečim 30 O. Letno 360 D Oglasi: enostpipna mm vrsta enkrat 50 para, večkrat popns JUuOSLAVi Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava; Aarijtn trg 8. Telefon 44 Rokopisi se ne vračajo. Vprašanjem je priložiti znamka za odgovor. Odločitev demokratskega kluba pade danes. OSTRI NASTOPI PRIBIČEVlCEVfH PRISTAŠEV. PRIZNANJE, DA TE DAVIDOVI CEV A AKCIJA IZZVALA RAZDOR V KLUBU. VOLITEV ODSEKA ZA KONČNE REZOLUCIJE. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Danes predpoldne in popoldne je demokratski klub nadaljeval svoje diskuzije. Popoldne so govorili govorniki obeh skupin v klubu in je bil h koncu izvoljen odsek sedmih Članov, ki naj položaj v klubu prouči in potem predloži eventuelno skupno resolucijo, ako bi mu to sploh aspelo. Imenovani odsek se sestane Jutri ob 7 uri, nato pa bo klubova seja. ki Je napovedana ob 10 uri, razpravljala © končnih sklepih. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Danes predpoldne ob 10 uri je demokratski klub nadaljeval svojo sejo. Po kratkem Id brezpomembnem govoru Rajka Ar-StČa je govoril minister financ dr. Ku-asanudi, ki je v daljšem govoru pojasnjeval svoje stališče in kritiziral govor Davidoviča, češ da je ta govoril to, če-**r pravzaprav ni hotel, ni pa govoril o tem, kar je bil glavni namen njegovega govora. Kumanudi je povdarjal nadalje, da je on sam izprva simpatiziral z idejami zagrebškega kongresa, v katerem je videl pot k sporazumljenju V notranji politiki. Ko pa se je pokazalo da zasleduje isti čisto druge namene, Radikalci nezadovoljni z dem. razpravo. namreč strmoglavljenje vlade .tedaj se je moral demokratski klub postaviti na nasprotno stališče. Nadalje je dr. Kumanudi obsojal tudi Radiča, ki je samo za svoj prihod v Beograd zahteval, da se strmoglavi stara in sestavi nova koncentracijska vlada. Govornik je po-vdarial. da je nemogoče v tej skupščini ustvariti drugo koalicijo, kot je sedanja, češ da bi druga kombinacija peljala le h katastrofi. Ne pustimo, tako je dr. Kumanudi zaključil svoj govor, da postanejo radikali boljši zaščitniki sedanje ustave kot mi, ki smo bili doslej vedno prvi boritelji za Vidovdansko ustavo. Nato je govoril poslanec Šumenkovič, ki je naglašal, da v klubu ni nikakih programatičnih, marveč da so samo taktična nasprotja. Le nujnost hrvatskega vprašanja, da je privedla v klubu do nesporazumljenja. Kot tretji govornik je nastopil poslanec Vilder, ki je istotako napadal Davidovičevo akcijo, češ da je bila prosta partijska spekulacija, ki je le povzročila razdor v klubu in napravila mučen utis na demokrate na Hrvatskem. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič Je danes obiskal poslance Jovanoviča, Trifkoviča lo Miletiča, s katerimi se je razgovarjal © političnem položaju, nastalem vsled krize, Istotako se je že včeraj zvečer vršila ožja konferenca poslancev radikalne stranke, ki z razpravami v de- mokratskem klubu niso zadovoljni, ker se je iz njih razvidelo, da so demokrati povečini za pogajanja s hrvatskim blokom. Radi tega so radikalci mnenja, da predstavljajo edini izhod iz sedanje situacije nove volitve, ki naj se vrše spomladi leta 1923. Vstaja macedonskih Četašev. MOBILIZACIJA POSEBNIH KMETSKIH ODDELKOV PROTI MACE- DONSK1M USTAŠEM. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Poslednja poročila iz Sofije javljajo, da je bolgarska vlada z ozirom na vstajo Protogerova, Todorova in Aleksandrova, kakor z ozirom na zavzetje Custen-dfla povzela energične korake. Razven regularne vojske je vlada mobilizirala tudi kmetske oddelke iz severne Bolgarske. Ti kmetiški oddelki so že odšli Proti Custendilu in se nahajajo baje že v boju z uporniki. Slednji so se umak-Bfli proti srbski meji. V zvezi s tem je naša država ukrenila vse potrebno v bojni minister Pešič v tej zadevi konfe-rirai s predsednikom vlade Pašičem. Sofija, 6. decembra. (Izv.) V ponde-ljek zjutraj je navalila tolpa macedonskih vstašev na mesto čustendil. Ker ni naletela na nikak odpor, je pretrgala žične zveze z Sofijo, aretirala več članov inacedonske stranke, kakor tudi drugih meščanov. Bolgarska vlada je napravila že potrebne korake, da zaduši to bivanje. Ker vlada v ostali državi popolen red in mir, ni ta dogodek vzbudil posebne pozornosti. Dvoličje italijanske politike na lausannski konferenci. Lausanne, 6. decembra. (Izv.) Ker Je prva seja komisije za morske ožine ponedeljek predpoldne tako burno po’ tekla, je lord Curzon danes povabil zavezniške delegate k sebi, da se z njimi posvetuje o bodočem skupnem nastopu napram sovjetski Rusiji. Soglasje med francosko in angleško delegacijo je bi- lo hitro doseženo, dočim je pri italijanskih zastopnikih angleški zunanji minister naletel na nepričakovan odpor. Italijanski delegat je namreč izjavil, da mora popreje informirati Mussolinija o poteku pogajanj. Splošno se ponašanje italijanske delgačije na konferenci živahno komentira. Čudno se ždi, da se italijanski delegat Carrone pri vsaki težkoči takoj skrije za šefa svoje vlade Mussolinija. Nastop italijanske delegacija vznemirja konferenčne kroge tembolj, ker se sedaj Krarin nahaja v Italiji, kjer se pogaja z Mussolinijem. Različne intrige, ki jih spleta sovjetska Rusija med posameznimi delegacijami, se ostro obsojajo ni so zavezniški krogi prepričani, da nameravajo ruski delegati Turke pregovoriti, da ne sklenejo z zavezniki nikake pogodbe. Nadaljevanje pogajanj odvisi sedaj od odgovora Italije. Zavezniki dvomijo, da bi bil odgovor Italije na angleško-francoske Predloge zadovoljiv, čeprav se lord Curzon zelo trudi, da bi zopet vzpostavil medzavezniško fronto. SPOPAD MED ANGLEŠKIMI ČETAMI IN CARIGRAJSKO POLICIJO. London, 6. decmbra. (Izv.) 'Glasom vesti iz Caragrada, se je včeraj tam pripetil resen dogodek. Turška policija je zabranila vkrcanje grških in armenskih podanikov, ki so hoteli zapustiti Carigrad. Angleške čete so nato zasedle carinsko poslopje in od tamkaj % pomočjo strojnih pušk omogočile vkrcanje. Danes popoldne pa je turška policija zopet zabranila izkrcanje beguncev iz otoka Samos, ki so na krovu neke francoske vojne ladje dospeli semkaj. Oba incidenta sta prišla pred razsodišče vrhovnih komisarjev. SPOR MED GRŠKIM KRALJEM IN REVOLUCIJ ONARN1M ODBOROM. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Glasom Poročil iz Aten je grški kralj Jurij baje zahteval razpustitev revolucionarnega odbora. Ta kraljeva zahteva je vzbudila Veliko presenečenje. V političnih krogih je kraljev nastop, ki naj bi imel značaj demonstracije proti sodbi nad Princem Andrejem, le še potrdila mnenje, da je cela grška dinastija kriva poteza v Mali Aziji. Razpoloženje za pro- klamacijo republike raste vedno bolj. Vest, da je princ Jurij poskušal ubežati, se ne potrjuje. PREGANJANJA KRISTJANOV V TURČIJI. Lausanne, 6. decembra. (Izv.) Apostolski nuncij v Bernu je poslal predsedniku lausannske konference noto, v kateri pravi, da je sveta stolica iz Carigrada prejela vznemirljiva poročila glede tamkaj nahajajočih se kristjanov. Zato prosi v imenu svetega očeta, da podvzame konferenca čimpreje uspešne korake v svrho zaščite kruto preganjanih krščanskih podanikov turške države. UGODEN POTEK RAZOROŽITVENE KONFERENCE v MOSKVI. Varšava, 6. decembra. (Izv.) Kakor poroča poljski brzojavni urad iz Moskve, so pri prvi skupni seji komisije za razorožitev po končanem govoru Litvinova posamezni delegati povdar-jali miroljubne tendence svojih držav in njihovo pripravljenost k vojaški in politični razorožitvi, DR. KOROŠEC 2E SILI V NOVO VLADO. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva ni bilo nikakih pogajanj, oziroma posvetovanj o novi vladi. Danes predpoldne so se vršile seje opozicijonainih klubov, na katerih se je razpravljalo o položaju. Jugoslovanski (dr. Korošcev) klub je pripravljen vstopiti v novo vlado, ako bi se izpolnili nekateri pogoji, ki jih stavi z ozirom na Slovenijo. POVRATEK DR. NINČICA v BEOGRAD. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Danes zjutraj se je vrnil semkaj minister zunanjih del dr. Ninčič. RAZPRAVA O IZVOZU sVlNJ SE NADALJUJE. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Včeraj je ekonomsko-finančni komite nadaljeval razpravo o znižanju carine za izvoz svinj. Do končnega sklepa še ni prišlo. Sekcijski šef v ministrstvu za trgovino in industrijo Todorovič je zagovarjal stališče Puclja. Ker je ta zadeva administrativnega značaja, more biti rešena tudi ako je dosedanja vlada demisijonirala. USTANOVITEV DRŽAVNEGA SA. VEZA INDUSTRIJCEV, Beograd, i. decembra. (Izv.) Danes predpoldne se Je vršila konferenca poslanikov vseh industrijskih zvez cele države, na kateri je bila ustvarjena organizacija osrednjega industrijskega saveza. Predsednikom konference je bil izvoljen Bajioni, ki je sejo otvoril in pozdravil navzoče. Delegat Turčin je nato razpravljal o uspehu svojega proučevanja centralnih organizacij v inozemstvu. Po končani diskusiji o tem vprašanju je bil sprejet pravilnik osrednjega urada in proračun za prvo leto. Predsednikovim namestnikom je bil izvoljen Aleksander, predsednik industrijske zveze v Zagrebu, in nato še cn član upravnega odbora Zveze industri-jalcev v Ljubljani. Prvim tajnikom je bil izvoljen Turčin, drugim g. dr. Gregorčič. Industrijski savez bo pričel poslovati s počektom prihodnjega leta. GRŠKI DEMANTI O NEREDIH V TRAKIJI. Atene, 6. decembra. (Izv.) Grško časopisje dementira vesti o uporu grških čet v Trakiji in o odstopu komandanta trakijske armade generala Nicderja. Borzna poročila. Curih, 6. decembra. Berlin 0.06375, New York 531.50, London 24.19, Pariz 36.95, Milan 26.25, Praga 16.82, Budimpešta 0.23, Zagreb 1.80, Bukarešta 3. 35, Varšava 3. 25, Dunaj 0.075, avstrijske krone 0.076». Berlin, 6. novembra. Dunaj 11.77, Budimpešta 359, Milan 413.96, Praga 26.432, Pariz 58.104, London 38.154.375, New York 8391.46, Curih 157.106, Beograd 11271. Praga, 6. decembra. Dunaj 0.04225, Berlin 0.3275, Rim 154.25, italijanske lire 154.25, Budimpešta 1.3025, Pariz 219.25, London 142.45, Ncw York 31.40, Curih 593.25, Beograd 42.50. Dunaj, 6. decembra: Devize: Zagreb 237.75—238.75, Beograd 951-953, Berlin 8.50—8.80, Budimpešta 31.15— 31.25, London 325.450—326.050, Milan 3526—3524, New York 71.525—71.6275, Pariz 4969—4981, Praga 2262—2268, Sofija 539.50—540.50, Curich 13.460. — Valute: amerikanski dolar 71.150— 71.450, bolgarski levi 512—522, nemške marke 8.65—9.65, angleški funti 324.950 —325.950, francoski franki 4910—4940, italijanske lire 3492.50—3507.50, jugoslovanski dinarji 940—944, romunski leji 440—442, švicarski franki 13.370— 13.430, češkoslovaške krone 2245— 2255, madžarske krone 30.40—30.60. Zagreb, 6. decembra. Devize: Dunaj 0.1075—0.1125, Berlin 0.80—1, Budimpešta 3.05—3.35, Bukarešta 45—0, Italija 355—359, London 328.50—333.50, New York 73.50, Pariz 502.50—507.50, Praga 228.50—231.50, Švica 1367-1377 Varšava 0.35—0.55. Valute: Ameriški dolar 71.50—72.50, avstrijske krone 0.108—0.113, bolgarski levi 0—49, češkoslovaške krone 225.50—228.50, angleški funti 325.50—330 50, francoski franki 497.50—-502.50, madžarske krone 3.05—3.25, romunski leji 44.25—45.75, švicarski franki 1360—0, italijanske lire 351—355, poljske marke 0.37—0.47. Beograd, 6. decembra. Dunaj'0.1125, Berlin 0.975, Budimpešta 3.20, Bukarešta 48, Italija 355, London 326, Ncw York 79, Pariz 503, Ženeva 1365, Solun 75.95. Misli italijanskega učenjaka. Gosp. dr. AvrellJ Palmierl, vodja rimskega »Zavoda za vzhodno Evropo«, torej vsekakor oseba z znanstvenimi ambicijami. Je obelodanil v včerajšnjem »Slovencu« članek, v katerem pledira za sporazum z Italijo. Članek, ki Izhaja morebiti od dobrega človeka, pa vsebuje stilistično tako zapletene stavke In nazive, da jih kot dobri patrijoti ne moremo dopustiti v slovenski Javnosti. Danes po preteku štirih let izzivalne politike od strani službene Italije, danes po preteku v nebo vpijočih nasilstev, ki jih Je izvršil italijanski narod nad našim rodom v Julijski Benečiji, se spozabi slovenski list, da prinese Slovencem članek z naslovom »Za sporazum z Italijo«, kakor da bi Jugoslavija bila potrebna italijanskega prigovarjanja k spravnim odnošajem z Italijo, kakor da bi jugoslovanski narod bil kriv spora, ki je nastal na obalah Jadranskega morja. Z vso odločnostjo moramo zavrniti mnenje gosp. Palmierija, kakor da je odlaganje Izvršitve rapallske pogodbe in dogovora v St. Margheriti glavni razlog sedanjega spora. Z enako določnostjo mu moramo Izpovedati, da ne verujemo v skorajšnjo likvidacijo naših spornih vprašanj In v podovlt mir med obema narodoma. Kajti ta likvidacija se bo od strani Italije izvršila kvečjemu na sporednem poprlšču, medtem ko bo ostala glavna likvidacijska masa nedotaknjena, tn ta masa Je ravno »primorsko vprašanje«, pod katerim razumevamo dosedanjo in bodočo nsodo našega naroda v zasedenem ozemlju. Samo na enem mestu svojega članka se gosp. Palnleri dotakne tega vprašanja, omalovažujoč ga s frazo o i bolestnih epizodah«. To ni epizoda gosp. Palmierl, od tega vprašanja, ozir-od teh. epizod bo zavisela nsoda vsega prijateljstva, ki sl ga želita z Jugoslovanskim narodom in ki je Italiji vsekakor Iz gospodarskih In kulturnih razlogov zelo potreben. Kako prezirate In kako ne upoštevate teh epizod, se razvidi tudi iz Vašega Izzivalnega stavka, ki ste s! ga upali napisati v članek namenjen slovenskemu listu, v katerem govorite, da so nieje Italije »sedaj ustanovljene v smislu njenih teženj«. Ako bl so vi zavedali, da je Italija edina kriva na sedanjem sporu, da jo ona edina zavlačevala sporazum na Jadranski obali, da Je ona edina kriva na golgotl Jugoslovanskega naroda v Julijski Benečiji, da so njeni državljani vršili skozi štiri leta nezaslišana nasllstva nad našim rodom, da so mu sežigali domove, da so mu pljuvali v njegov posvečen obraz, da so ga teptali, da so mu odjemni! narodne šole, da so zavirali polet in svobodo njegovega žlahtnega hrepenenja po samolastnern duševnem življenju, tedaj bl se vi ne osmelil pomoliti nam pod nos članek »za sporazum z Italijo«, tedaj bl nam rajši govoril o »sporazumu z Jugoslavijo« In bi pripovedoval svojim rojakom, da je barbarizem, da je sramota za Italijansko kulturo, za značaj Italijanskega naroda, ako se na ta način postopa proti našemu življu. To b! morali ravno vi s posebno vnemo zagovarjati v Italijanskem tisku, ki Je vaše življensko delo posvečeno duhovnim tvorom slovanskih narodov. Mel, o katerih pravite, da jih Je dosegla Italija v zmlslu svojih teženj, ml ne bomo priznali, dokler se bo postopalo z našim narodom na dosedanji barbarski način. Res, huda je beseda o barbarizmu, 4oda na mestu pri vaših dejanjih v zasedenem ozemlju. Tukaj, v »primorskem vprašanju« leži problem sporazuma z Italijo, oziroma, ker smo m! trpeča In Izzvana stranka, tiči možnost rešitve sporazuma Italije z Jugoslavijo. Likvidacija pogodb In dogovorov je samo formalna stran. Materijelna pa za-visi od načina, s katerim ravnate s primorskim narodom. VI premalo upoštevate dejstvo, da bodo Slovenci postali glavni čini-telj politike napram Italiji In da se bo naša nacljonalna bol razširila v občo jugoslovansko. S tem člankom in njega izzivalnim naslovom ste na neeleganten način hoteli dolžiti Jugoslovane, kakor da bl bili oni kakorkoli sokrivi na sporu Italije z Jugoslavijo. Noben resen človek ne more trditi da smo mi kakorkoli zavlačevali likvidacijo pogodb In dogovorov, da smo mi kakorkoli zakrivili brezsrčno usodo naših rojakov onstran meja. Krivda leži edino na italijanski strani, tamkaj je dlplomatična za* vratnost In odlašanje, tamkaj so zločini in strahote, dočim nismo mi od premirja dalje skrivili niti lasu italijanskega državljana in smo vedno kazali najboljšo voljo. Toda ta dobra volja ne more iti tako daleč, da bi dovolili italijanskemu učenjaku, da nam dopoveduje o potrebi sporazuma v Italijo. še enkrat: govoriti smete samo o sporazumu z Jugoslavijo. Vaša dolžnost Je, da se zavzamete kot človek, ki se zanima za slovanske duhovne svetove ta ki Vam Je prijateljstvo z našim narodom na sren, za to, da se v Italiji doseže povoljne pogoje za življenje in razvijanje našega naroda v Julijski Benečiji. MI pa vemo natančno, da tega gosp. Palmierl ne bo storil, kakor vemo tudi do razvidnosti, kako je Italiji bistveno do tega, da člmprej uniči ta Izbriše sledove slovanskega življenja na slovanski zemlji Julijske Benečije. Odkrito pa pri-znamo, da bodo ti poslednji smotri napravili njeno zapadno mejo vse bolj krhlo ta hromo, kakor če bi iskala z nam! rosnično, odkritosrčno, trajno prijateljstvo na podlag popolne ta nezavirane svobode svojih Jugoslovanskih državljanov. Italija, oiicijelna in učenjaška, se je zazibala v vero, kr kor da bl mi ne imel! pravice sočusvovati z usodo našega naroda v Julijski Benečiji In temu primerno odločevati o naših Čustvih napram našemu zapadnemu sosedu. Prljateljsvo med narodi temelji na Čustvih in te je treba gojiti z nežno ljubeznijo, z neomadeževano voljo. AH lahko trdi gosp. Palmierl, da je volja Italije, da so njena čustva napram nam nc-omadeževana in ljubezniva? Baš v tem Je problem sporazuma med jugoslovanskim ta Italijanskim narodom: odpraviti vsa nesoglasja, v prvi vrsti omogočiti jugoslovanskim državljanom v Italiji svobodo, kakor Jo tma:o Italijanski državljani v Švici, končno dokazati z odkritosrčno diplomacijo, ali Je prijateljstvo narodov na Jadranskem morju potrebno ta ali je Italija pripravljen« na mirno sožitje enakovrednih in enakopravnih narodov. Pričakujemo od gosp. dr. Palmierija, da posveti vprašanju »sporazuma z Jugoslavijo« največjo pažnjo, ker le to vprašanje, združeno s kardinalnim problemom »Jugoslovanskih državljanov v Julijski Benečiji« vodi na srečna pota ItaHjansko-jugosIovan-skega prijateljstva. Spor radi morskih ožin. ANGLIJA ZA SVOBODEN PREHOD VOJNIH IN TRGOVSKIH LADU. RUSIJA ZA UTRDBE IN PROTI VOJNIM LADJAM. Lausanne, 6. decembra. (Izv.) Komisija za teritorijalna in vojaška vprašanja je danes predpoldne nadaljevala proučevanje vprašanja morskilt ožin. Lord Curzon je najpreje na kratko pogledal predloge ruskih delegatov, nato je poročal o predlogih zaveznikov, nanašajočih se na svobodo morskih ožin tako v vojnem kakor tudi v mirnem času in na njihovo razorožitev. Barre-res in Carroni sta podpirala Curconove predjoge, ki upoštevajo splošne interese. Child in Spajlakovič sta nato poročala o stališču ameriške oziroma jugoslovanske delegacije, dočim sta si Izmet paša in Cičerin odgovor še pridr žala. NEMIR V RIMU RADI BEOGRAJSKE VLADNE KRIZE. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Vest o demisiji beograjske vlade je v Rimu izzvala veliko presenečenje in to tembolj, ker se v kratkem pričakuje sestanek našega zunanjega ministra dr. Ninčiča z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem v Milanu. Na tem sestanku naj bi padla odločitev glede bodočih odnošajev Italije napram Jugoslaviji. Glasom poročil nekaterih italijanskih časopisov bi se imel dr. Ninčič sestati tudi s Contarinijem. Italijansko zunanje ministrstvo ni o tem sestanku izdalo nikakih oficie’n'h vesti in so mogli zato italijanski listi priobčevati različne kombinacije. V italijanskih političnih krogih se sedanja situacija z ozirom na medsebojne odnošaje ne presoja ravno optimistično. ITALIJANSKO JAVNO MNENJE O PADCU PAŠICEVE VLADE. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Kakor javlja »Politika« iz Rima, si Javno mnenje v Italiji še ni na jasnem, ali je padec Pašiča smatrati za vesel ali neugoden dogodek. Kot naslednik Pašičev se omenja dr. Ninčič, katerega smatrajo italijanski politični krogi za prijatelja Italije. Pariz, 6. decembra. (Izv.) Ameriški delegat Thester je odpotoval v Ango-ro, da začne tam pogajanja v svrho zaščite ameriških interesov v Turčiji. Iz Angore odpotuje nato v Carigrad, kjer bo imel posvetovanje s tamošnjira ameriškim zastopnikom. Clemenceau v Ameriki. Clemenceau je gotovo velik patrljot 1» navzlic svoj! starosti mož Izredne energije. Ko Je po dobljeni svetovni Vojni kandidiral za predsednika francoske republike in v zahvalo za svoje zasluge propadel, ga ta neuspeh ni vrgel v pozo užaljenih veličin, ampak je mož delal dalje za svojo domovino. In sedaj Je vzel nase nalogo, ki bi si jo komaj upal prevzeti danes kak Francoz: podal sc je v Ameriko, da s predavanji po glavnih mestih razloži položaj Francije in upravičenost njenih žalitev proti Nemčiji. Predzgodo\ ina tega potovanja je sledeča. Kakor znano, se je vršila lanskega leta konferenca v VVasliingtonn, ki je imela za cilj, da pridobi evropskim državam pomoč Združenih držav. Na tej konferenci pa je Imela Francija nesrečo. Njen zastopnik, ministrski predsednik Briand, je dopovedoval ameriSkim poslušalcem, kako Je Franciji potrebna velika stalna armada in koliko ta armada stane. Amerikanci so nekaj časa poslušali te tirade, končno pa so se začeli vpraševati: zakaj nam pripoveduje vse to? Ali mislijo v Evropi, da jim bo Amerika za to dajala denar, da se bodo oborotfevali in prl-fravljall na novo vojno? S tem je bil uspeh konference zapečaten. Lloyd George, ki je bolje poznal Amerlkance, Je nato predlagal Briandu konferenoo evropskih držav, kjer naj bi »e te zedinile vsaj v glavnih vprašanjih. Zato bi morala Francija nekaj popustiti v svoji lntransigentnosti. Tako sporaz-umljene države bi potem kot zastopnice Evrope prosile ameriške pomoči. Briand je pristal na to. Komaj pa so začeli v Franciji nekaj slutiti o Briando- Politlčnl položaj. Vladna kriza traja že dva dni. Kako in kaj bo 2 njo. zavlsi od razprav v demokratskem Hubu, kjer so desničarji pod vudstvnm Svemzara Pribičeviča Izzvali odločilno razčiščenje namenov Davidovičcve politike .'.isno je, da sc Davidovič in njegevi prijatelji ne boJj vpognill pred Pribičevičevo vlastoželj-nostjo in da se bodo pri tej priliki izjavili o svojih končnih namenih z vso odločnostjo in nedvoumnostjo. Politika zagrebškega kongresa, na katerem je sodeloval Davidovič sam, je dozorela. Prejšnja koalicijska vlac’a je padla, ker ni bilo več enotnosti med demokratsko ln radikalno stranko. Poslednja se je zaenkrat postavila za Pašičsm in za brezizjemno izvršitev vidovdanske ustave, torej za politiko proti sporazumu s Hrvati, medtem ko se je Davido-vičeva skupina približevala hrvatske-mu bloku in v tem oziru gledala ra konsolidacijo države, ki more priti edino od sporazuma med Hrvati in Sr-H Radikali so demokratom postavili enostavno vprašanje: ali ste 5e nadalje t nami ali pa se pridružite hrvatskemu bloku, oziroma politiki, ki predvideva koncentracijsko nacijonalno vlado, svobodne volitve in končno revizijo ustave potom malih izprememb nekih številčnih in upravnih določb vidovdanske •stave. Ce se večina demokratskega kluba izjavi za Davidoviča, potem bo radikalni klub ali stopil za Protičem in ge nadalje ostal na vodstvu države, «11 pa se bo odločil za opozicijo, kar pa bi pomenilo pri tej izraziti vladni Stranki nevarnost organizacijskega nazadovanja. Odločitev o sedanji krizi le- ll torej v rokah Davidoviča in njegovih pristašev. Če zmaga Pribičevič, potem PRAN BRKIN: Kanclist Branimir Sraka. Tiho in mirno je živel gospod Branimir enakomerno življenje vladnega kanclista. Od osmih do dveh je sedel v svoji zaprašeni, mračni in zaduhli pisarnici, po obedu je pa narezal ženi drva in ko je ona pomila, sta odšla, razgovarjajoč se o draglnjskib dokladah na izprehod. Zvečer je nataknil copate ln bral ženi, ki je pletla nogavice in krpala perilo — vladni »Ljubljanski list«. Volil je vedno one kandidate, ki mu jih je priporočal »Ljubljanski list« in na katere je namigaval njegov pisarniški ravnatelj, sicer se je pa bal politike kot hudič križa. Organiziran je bil samo pri »Uradniški zvezi«, katere blagajnik )e bil njegov uradni predstojnik. V to tiho in srečno življenje Je pa naenkrat udarila strašna bomba. Politično življenje, katerega on ni razumel In katerega se tudi ni upal doumeti, se je zapletalo ln končno zamotalo tako Čudno, da Je postal njegov resorni minister dr. JurlJ Štorklja, načelnik »Napredne stranke«, deželni predsednik dr. Milivoj Sraka, voditelj »Narodne Stranke«, njegov novi pisarniški ravnatelj pa Ognjeslav Pezdir, odločen prlstai »Ljudske stranke«. In tedaj so bile razpisane tudi vo* v Rjubtifmpu občinski svet Bra- vem popuščanju, se je začela prot! njemu strastna gonja, ministrski svet Je Imel seje pod vodstvom MHIeranda, in ko se je vrnil Briand v Pariz, je ostal samo toliko časa še ministrski predsednik, da je lahko podal dcmlsijo. Njegov naslednik je bil Polncare, ki ni hotel ničesar vedeti o dogovorih Brianda z Lloydom Georgejem, kar je na eni strani še bolj ohladilo razmerje med Anglijo in Francijo, na drugi strani pa ni podvzel Poincarč ničesar, da bi bil skušal ublažiti nepovoljni vtis, ki ga je dobila Amerika o Franciji. To nalogo je prevzel sedaj nase Clemenceau, vendar se zdi, da je ne bo srečno izpeljal. Sicer so mu kot zmagovalcu v svetovni vojni prirejali povsod veličastne sprejeme, njegova izvajanja o upravičenosti francoskih zahtev proti Nemčiji pa so poslušali precej hladno. To je sangviničnega Clemenceauja zapeljalo do nekoliko neprevidne taktike. Da izzove o svojih Izvajanjih čim najširšo kritiko in v polemiki pobije svoje nasprotnike, je začel priobčevati v ameriških listih članke, kjer je dokazoval upravičnost svojega stališča. Na protičlankc pa je odgovarjal s satiro in z napadi na posamezne osebe ameriškega javnega življenja. To pa so vsi Amcrikanci takoj občutili kot nedopustno vmešavanje v ameriške notranje zadeve. Od takrat ne samo, da nič bolj ne pritrjujejo njegovim dokazovanjem na govorniškem odru — tudi sprejemi po posameznih mestih so mnogo manj sijajni in dosti bolj hladni. Ali bo delež moža, ki je poznal v življenju samo uspehe, na stara leta neuspeh za neuspehom? bo vladna kriza kmalu rešena, če pa odloči Davidovičevo naziranje, potem bo kriza trajala nekaj časa, ker se bo radi sestave koncentracijske nacijonal-ne vlade razgovarjalo z vsemi činite-Iji današnje opozicije, predvsem z voditelji hrvatskega bloka. Davidovič o svojih razgovorih s hrvat-sklm blokom. Sotrudniku »Večerne novosti« je izjavil Davidovič glede svoj:h razgovorov s hrvatskim blokom nastopno: »Razgovor, ki ga vodim s predstavniki naših hrvatfkih strank, da se odzovejo svoji dolžnosti v parlamentu, je v teku. V interesu uspeha teh razgovorov pa Jc, da o njih poteku zaenkrat ne obveščam Javnosti. Povem Vam lahko le tnliko, da sem velik optimist v vprašanju utrditve naš:ga edlrstva, ki jc nobena mrnčna sila ali posrešno pojmovanje ne bo omajalo. Zdrav element našega rodu bo trium-firal. Dares zvečer se je z mano dolgo razgovarjal g. Drinkovič, vodja lirvat-ske zajednice in verujem, da je samo vprašanje nekaj dni, ne pa daljšega časa, da bo večina poslancev iz hrvatskega dela našega naroda izvrševala svojo dolžnost v skupščini. S tem bo podana možnost, da se ojači vlada, ker bo naslonjena na celokupni naš narod. in da bo zedinjena delovala na poboljšanju naše države. S tem sc bo povečal ugled naše države v inostran-stvu. Storiti bomo morali neke žrtve, da omogočimo hitri razvoj naše domovine. Te žrtve niso nedopustne, ker ne prekoračijo okvirja naših načel. Sedaj nastaia o 'ločen trcnotek našega političnega razvoja, ki bo našemu narodu nimir Sraka se izprva ni mnogo brigal zanje, a čim bolj se je bližal odločilen dan, tem tesneje mu je postajalo pri srcu. Nervozno je listal po »Ljubljanskem listu«, iskaioč pojasnil in navodil, a ta je molčal kot sfinga. Pisarniški ravnatelj je postajal vse prijaznejši z njim in že sc je nagibal k njegovi stranki. a tedaj izve, da gospod deželni predsednik na tihem poizveduje po mišljenju podrednega uradništva. Ubogi Branimir Sraka je prvič v življenju začutil grenke posledico, ki jih prinaša kleta nesloga med njegov ljubljeni narod. Do vrhunca Je pa prikipela njegova stiska, ko mu Je iz urada grede povedal tovarii Solzislav Žolna, da snuje »Napredna stranka« po Jasno izraženi želji svojega načelnika dr. Štorklje »Klub naprednih kanclistov« in da računajo tudi na njegov pristop. V njegovem srcu se je prvič v življenju oglasil črv skrbi in razdvojenosti, postajal je vedno bolj molčeč, nemirno se je premetaval ponoči po postelji, ležal je v dve gubi in srebrne nitke na glavi so se začele množiti. — žalostno je upirala žena oči nanj in ko Ji je nekoč na mehko prigovarjanje razodel svoje srčne muke, je nemo obsedela tudi ona in šele čez nekaj časa se JI je izvilo Iz dna duše: »Oh, to Je kazen božja za naše grehe.« Cim bolj se je bližal strašni dan vo. litev, tom hujše je postajalo njegovo trpljenje, kajti kakor sulice so se zabadale v pisarni neštete oči vanj. In ga vpraievale po političnem prepričanju. dal veJJi polet za izgradnjo t mukami pridobljene drfav«*« Rcdlč o položaja. Te dni je St. Radič podal sotrudni* ku zagrebških »Novosti« zanimive izjave. iz katerih veje odloč.n optimizem. Na vprašanje, kaj namerava storiti lir-vaUki blok, ako njegovo sedanje delo ne doseže cilja, je odgovoril Radič nastopno: »Mi hočemo to državo in v njej sporazum srbskega in hrvatskega naroda in bomo v tem pravcu tako dolgo delovali, dokler ne dosežemo svojega cilja. Od tega nismo daleč. Ta ideja zajemlje hitro množice za sebo) in že sedaj je tako tnočna, da tudi radikalci ne morejo drugače, kakor da se izjavljajo proti sporazumu. Mi smo na svojem mestu in sreča Je, da smo tu, kajti ne vem, kam bi mase zapeljali frankovci, da so oni na našem mestu. Hrvati zahtevajo sporazum, prej pa se bo zgodilo, da bomo mi razgovarjali z nekom, ki bo prišel na mesto radikalcev, kakor da bi razpravljali radikalci z nekom, ki bi prišel na naše mesto«. Na vprašanje o bodočih dogodkih je izjavil predsednik hrvatskega bloka: »Kmalu bomo imeli volilno vlado, ki bo vlada široke koncentracije, sestavljena vsekakor iz večine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta bi izvedla popolnoma svobodne volitve. Volitve bi se vršile v znaku narodnega sporazuma Hrvatov in Srbov. Po volitvah pa pride na vrsto slika, ki sem jo nedavno podal češkemu novinarju: ako zmagajo zemljoradniki, tedaj je sporazum gotov v nekaj urah, ako zmagalo demokrati, se sporazum ne bo dolgo zavlačeval. Sporazum je sporazum ln kot tak predpostavlja zadovoljnost na eni in drugi strani. S tem sem vam povedal vse!« Jugoslavija In Rušila. Znani so naši odnosi z Rusijo. Nobenih stikov, nobenega približevanja. Pašičevi zunanji minstri so škilili na rusko protirevolucijo in njene generale in pričakovali skorajšnji povratek ca-ristične Rusije. Ves svet je že opustil nado na preobrat v Rusiji, samo naš Beograd je upal, neupogljivo upal na carizem. V poslednjih mesecih pa so se končno tudi naši izpametovali. Dr. Ninčič razvija prilično zunanjepolitično akcijo. Hoče se uveljaviti s širokimi pogledi. Zato se približuje Bolgarski, posreduje med Turčijo in balkanskimi državami ter vodi uljudne pregovore s Mussolinijem. Sedaj prihajajo iz Lau-sanne vesti, da se je sestal tudi s sovjetskim diplomatom Čičerinom In s t^m razdrl ledino naših odnošajev z Rusijo. Ta sestanek je celo bil tako uspešen, da se Je dosegel precejšen spoiazum. Gotovo Je že, da še pred konccm t^ora leta prispe v Beograd zastopnik Rusije o obliki delegata sovjetskega rdečega križa, naša vlada pa odpošlje v Moskvo enakega zastopnika. Izgloda pa, da se je dosegel še drugi sporazum, glasom katerega bo naša država čimprej stopila z Rusijo v redne diplomatične stike. »Slovenčev« bum, bum. Oni dan je »Slovenec« na debelo oznanil, da pripravlja »Jugoslovanska zajednica«, proti klerikalcem — demonstracije. Gospodje v črnih talarjih so se »Slovenčevega« oznanila tako zbali, da so zabarikadirali Katoliško tiskarno in knezoškofijsko palačo s centralističnimi bajoneti. Odveč je bil strah, demonstracij ni bilo, ker tudi nihče demonstrirati ni mislil. — S'ovencc pa ne more živeti brez senzacij ni zato je svojim brumnlm bralcem predložil novo straš- o katerem ubogi kanclist niti pojma ni imel ter si ga tudi ni upal imeti. Direktni in indirektni migljaji pisarniškega ravnatelja so postajali med štirimi očmi vedno bolj jasni, deželni predsednik je že dal večkrat razumeti, da računa njegova stranka brezpogojno tudi na vse uradništvo in tovariš Čolna Je namigaval na maščevanje dr. štorklje, če bo glasoval kak uradnik z njegovimi najhujšimi političnimi nasprotniki. Ko je pa prihajal ubogi Sraka ob dveh domov, ga je čakal na krožniku cel kup agitacijskih dopisnic, pisem, letakov in časnikov, ki so mu jih pošiljale narodna, napredna in ljudska stranka. Pred leti je bil na take pošiljatve ponosen, ker je bral iz njih upoštevanje, ki mu ga posvečajo vse politične stranke, danes so ga spravljale v obup, kajti če gre s pisarniškim ravnatel.:em, ki je njegov neposredni predstojnik, se zameri deželnemu predsedniku, ki je mogočnejši, če gre s tem, si nakoplje ministrovo maščevanje, če pa voli z njegovo stranko, mu zavijeta vrat prvi dve. Ni imel več miru ne doma, ne v uradu in ne na cesti. Ves zbegan ln obupan je blodil po ulicah, a tu so se mu rogali v obraz kričavi lepaki, ki so ponuiali in vsiljevali svoje stranke, ka. kor 2id svoje blago. Karkoli je pogledal, povsod so ga udarile v obraz strašne volitve, kamorkoli je stopil, povsod so mu bile za petami volitve. Prišel Je zadnji dan, zadnji večer, zadnja, strašna, obupna noč. Lezel le no vest: »Zajednica* vloži pritožbo proti občinskim volitvam v Ljubljani. Znjcdničarskl zarotniki so se sestali v Narodni tiskarni in sklenili to In to!« Seveda jc tudi ta vest od konca do kraja izmišljena. Nihče nc misli na pritožbe, najmanj pa »Jugoslov. zajednica«. Gospodje okrog »Slovenca« naj r.e bodo tako nervozni. Zmagovalcem sc kaj takega kar nič ne poda. Sami spadate na obtožno klop! »Slovenec« zelo rad besediči »o re-akcijor.arstvu zadnjih 40. let na mestnem magistratu.« Gotovo, marsikaj ni bilo v redu, ponovno smo kritično ugotovili napake, ki jih je zakrivila bivša narodno-napredna stranka na mest- NAS BLAGOVNI PROMET Z ROMUNIJO. Ena najvažnejših nalog naših na-rodno-gospodarskih faktorjev je definitivna ureditev trgovskih in prometnih odnošajev z Romunijo. Provizorično stanje, ki vlada med obema državama, je v mnogih slučajih zlasti za našega trgovca nevzdržno ter kriči po skoraj-šnl ureditvi. Romunija nima modernega carinskega zakona. Njeni carinski predpisi so nekak konglomerat odredb, ki so prevzete iz starega carinskega zakona iz leta 1860. Tedaj Romunija še ni imela železnic ter se je uvažalo blago le z navadnimi vozovi ali pa po vodi. Vozniki, ki so to blago prevažali, že tudi tedaj niso bili posebno tankovestni napram državi, ki so jo skušali prav pogosto ogoljufati s tem, da so blago preje prodali, kakor pa je bilo ocarinjeno. Proti temu se je zavarovala država na ta način, da je naložila odgovornost za razliko v teži blaga, t. J. pri uvozu in pa ob priliki končnega ocari-njenja na naslovljenca. Ta določba velja v Romuniji Še danes, kar pa nikakor ne odgovarja sedanjim modernim prometnim razmeram. Danes se uvaža blago potom direktnih tovornih listov po železnici in naslovljenec nima niti najmanjšega vpliva in pravice razpolaganja z blagom, predno mu ga carinarnica ne izroči. Obmejni carinski uradi, odnosno špediterji zaznamujejo v takdzvanem tranzitnem listu one podatke o teži blaga, ki se nahajajo na voznem listu, ne da bi se blago pri tem tehtalo. Ako se sedaj pokaže pri končnem ocarinjenju pri kaki carinarnici v notranjosti države, kjer se blago tehta, kaka razlika med tu ugotovljeno in v tranzitnem listu označeno težo, je za ta minus naslovljence, ki največkrat blaga niti videl ni, niti ni nnimanje z njim razpolagal, občutno kaznovan. Znano je, da se na železnicah mnogo b'aga pokrade. Carinska oblast se seveda ne briga za take tatvine. Nekaj nezdravega in velik nesmisel pa Je v tem, da mora naslovljenec plačati v slučaju, da Je v notranjosti države pri carinjenju teža manjša, kakor pa je navedena v voznem listu, (ki je, kakor Je znano iz izkustva, dostikrat skrajno ne-zanesliiv), ne samo v polnem znesku carinsko pristojbino za primanjkljaj, ampak tudi celo še kazen v štirikratnem iznosu. Tu je nekdo kaznovan zato, ker mu je del poslanega blaga ukraden. Z Romunijo stopamo v vedno tesnejše trgovinske odnošaje. Radi tega je upati, da se bodo naša oblastva zavzela za koristi našega trgovstva s tem, da bodo delovala na to, da se ta In slične in zopet vstal, kajti oči ni mogel zatisniti, v glaiv mu Je tolklo kakor pod stopami, iz prsi se mu je vilo obupno ječanje, žena je pod odejo onemogla prebirala jagode rožnega venca. Voli naj kogarkoli, njegova eksistenca visi na niti, že jc gledal, kako mu izroča vsakega jutra uradni predstojnik z suhim in mrzlim glasom dekret, v katerem jc bilo črno na belem brati, da je reduciran. In potem je vidci, kako sestradana prezebata z družico v skromnem stanovanju brez sredstev, videl je že viseti palico, ki ga bo nosila od hiše do hiše, ko bo prosil miloščine. »O Bog, o mili Bog, samo skorjico kruha Te prosim, prav nič več«, je ječal, zvijajoč se od bolečine, skrbi in obupa. »Saj sem z vsemi, samo dovolite mi in glasujem z vsemi, s teboj, mogočni štorklja, s teboj silni Sraka in tudi s teboj močni Pezdir. O, ne uničite me in moje dobre družice, saj vam svoj živ dan ni storil nihče ničesar žalega, ne z besedo In ne z dejanjem, da niti z mislijo. O Bog, zakaj sl me tako strašno udaril!« Kako zadovoljen je pozdravljal kanclist Sraka vsak dan jutranje solnce, danes se mu je pa zdelo, da oznanja sodni dan. Kakor krvav meč maščevanja je pogledalo v skromno kancllstovo sobo, kjer je čakalo dvoje strtih duš poslednjega udarci, poslednjega trenutka -------— Kakor obsojenec, ki odhaja na morišče, se je oblekel in neka neznana sila ga je gnala na ulico. Mimo nicaa so nem magistratu. Vendar p« krivde w nosi samo narodno-napredns strank«, ampak v prav isti meri, če ne več —* kl-rikalna stranka. Ljubljana le ni po* zabila na politična razbojnišiva bivšega deželnega odbora kranjskega in njegovih eksponentov Štefeta in Kregarja v občinskem svetu. SLS je preprečila odobritev mestnih proračunov, SLS je ovirala redno mestno gospodarstvo, SLS je kriva, da ni regulirana Ljubljanica, SLS je kriva, da nima Ljubljana električne centrale z vodno silo. »Slovenec« jc kot zastopnik bivšo avstrijske SLS najmanje opravičen obsojati rcakcijonarno mestno gospodarstvo bivših občinskih svetov, ko spade sam na obtožno klopi nesmiselne odredbe, ki promet med obema državama samo ovirajo, odpravijo. »Z. T.« -f Dohodki naše države v oktobra so znašali na kolekih in pristojbinah 36,305.000.34 Din, za 13,638.000.85 Din več kakor v istem mesecu pretečenega leta. *+ Pogajanja o tržaškem pristanišču. V kratkem se bodo vršila med češkoslovaško in Italijo pogajanja, na katerih se bode obravnavala zadeva čsl. tranzita preko Trsta. Pri tem gr« za izpopolnitev in izvedbo posebnega Čsl. italijanskega dogovora iz leta 1920 o olajšanju tranzita preko tržaškega prsitanišča. Blagovni uvoz v Jugoslavija. Ves uvoz v našo državo se vrši P® dovoljevalnem postopanju. Naši trgovci smejo blago naročiti šele tedaj, če imajo od pristojne oblasti dovoljenje uvoza. Blago, ki pride brez takega do* v oljenja na mejo, se brezpogojno t»* vrne. -f Produkcija živega srebra v Rusiji je v zadnjem času občutno padla. Zivosrebrna industrija Je namreč prisiljena, vsled pomanjkanja odjemalcev omejevati svojo produkcijo. Po podatkih sovjetske Rusije se je produciralo v oktobru v južnoruskem industrijskem okrožju v celoti samo 120 pudov žive-ga srebra. V splošnem so vsi živosre-brnl producenti mnenja, da se produkcija živega srebra v doglednem času in nc bo dvignila. -I- Nove carinske postavko v Italffl, Z novimi carinskimi postavkami Je Italija zelo povišala uvozne pritsojbine za kemijske produkte. Carina za anillnske derivate znaša od sedaj 300 lir na me-terski stot (preje 120 lir). xa naftalinske produkte naftol, derivate ln karbola, benzola, toluola, xylola, po 300 lir ** meterski stot. -f Madžarske tovarne itrojev ta naša carina. Vsled padca nemške marke so postali pri nas nemški stroji tako poceni, da je Izključena konkurenc* vsake druge države, kar zlasti v veliki meri občutijo madžarske strojne tovarne v trgovini z Balkanom, to tembolj, ker uživa nemško blago privilegirano carino, medtem, ker se mora s* madžarsko blago plačati polna carin*. Zato namerava madžarska vlada po dovršenju gospodarskih dogovorov s češkoslovaško začeti po^janja z Jugoslavijo, da dobi tudi madžarsko blago razne carinske in transportne ugod-nosti. -I- Obtok bankovcev v Madžarski Je znašal 23. novembra t. L 70 ln eno tretjino milijarde. Ta obtok Je zrastdl od 16. do 23. nov. za 160 milijonov madž. kron. vrveli ljudje. Srečavali so ga znanci, na njihovih obrazih Je pa bral samo zlobo in posmeh. Opotekal se le dalj* in dalje, ne vedoč kam, slutil je samo to, da ga vlečejo na strašen, prestrar šen kraj, hujši kot morišče. »Kaj ste že volili, gospod Sraka?« se oglasi naenkrat za njim. Pogled*, bil Je gospod ravnatelj Pezdir. »K-a-a-aJ — — prosim.... oprostite ------------kam... kakkkko?« »No Ja, saj ste mož, računamo na vas z vso gotovostjo, tretja skrinjic* Je naša«, mu zablčl ln odhiti dalje. Nasproti mu prirdvl tovariš Žolna. »Zdravo Prijatelj, Iskal sem te že, le hitro na volišče, peta skrinjica, glej da se ne zmotiš! In tudi hiti dalje, le grozeč pogled ga je še ošinil. Od strani pa že pridrvi znanec I* predsestvene pisarne. »Bog te živi, Sraka, ali že greš, prav, veS gospoa predsednik se zanima za vsakega posameznega uradnika.« Sraka je le še jecljal nerazumljiv® besede, njegove oči so zmedeno gl*“ dale po mimo idočih in koiena so se mu šibila. Z največjo težavo se je vlekel dalje in komaj živ še priblodil ne vedoč in kedaj na Golovec. Tam je P« omagal in se zgrudil pod krivim ga*>* rom. Zazvonilo je poldne, pokleknil1 Je še enkrat odmolil angelovo C^cenj«, priporočil svojo družico Bogu, je pa odpel pas in se obaiii.** Politične vesti. Gospodarstvo. itev. 2&\ .JUGOSLAVIJA*, 7. decembra 1932 dOVR «Rr **f Povišanje Jamčevfn® fa waro8ene tagone. Od 1. t. m. je povišana jam-fcvina za naročene železniške vagone V svrho natovorjenja na 200 Din za Vsak vagon. Ta svota pripada železnici, ako se naročeni vagon ne uporabi, *a kar ie bil naročen. Hh Uvedba avtomatične telefonske centrale v Beogradu. Ministrstvo pošte ta telegrafa je imenovalo posebno komisijo, ki se bavi s proučevanjem u-vedbe avtomatične telefonske centrale ▼ Beogradu. + Italijansko francoska trgovinska pogodba je bila podpisana te dni. S to Pogodbo se je v bistvu podaljšala leta 1898. sklenjena pogodba ter velja to Podaljšanje za dobo enega leta. ki pa se je more z obojestranskim molčečim sporazumom podaljšati za nadaljno doba 4” Obtok novčanlc v Avstriji je zna-ttne 23. m. m. 3,„133„276.346.096 kron. V osmih dneh se Je zmanjšal obtok nov-Sanlc za 28„394,426.544 a. kron. + Obtok novčanlc na Francoskem le znašal 2. t. m. 35„789,271.000 papir-aatih frankov. -f Denarna kriza v Rumunskl. Ka~ kar vse druge države, trpi tudi Romunija na denarni krizi. Da se reši iz te krize, je prepustila vlada Narodni banki 20,900.000 zlatih kron, ki jih je dobila Iz zlatega zaklada a. o. banke. Dnevne vesti. — Posnemanja vredno. Uprava metla Beograd se je odločila, razdeliti 300 vagonov premoga med mestne reveže. -*» Imenovanje. Načelniku v mini-atrstvu za narodno zdravje in privatnemu docentu na medicinski fakulteti v Zagrebu, dr. Andreju Štamparju je kralj podelil naslov Izrednega vseučili-Ikega profesorja. — V stalni pokoj so stopili: Jakob Zevnik, kanclist pri okrajnem sodišču V Kamniku, Ivan Rakovec, izvršilni Uradnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Jurij Kolman, sodni sluga v Radovljici in Ignacij Lampič, višji pisarniški oficljal pri sodišču v Ljubljani. — Kraljica pro tek tora tlca avtoklu-ba. Naša kraljica je prevzela protektorat nad srbskim avtomobilnim klubom. — Dovoljen uvoz amerikanske ma* BtL Gospodarska zveza v Ljubljani je dobila dovoljenje, da sme upeljati ame. rikansko mast. Cena. ki se je uradno Ugotovila kot primerna, znaša pri prodaji na drobno 108 kron na debelo pa 106 kron. — Volitve v pokojninski zavod zn nameščence v Ljubljani. Članom pokojninskega zavoda za nameščence se naznanja, da se volitve delegatov do sedaj radi neobjave Statuta v Službenih novinah še niso mogle razpisati. Statut je sedaj v Službenih novinah razglašen in se bodo volitve še ta mesec razpisale. Imenik volilcev bo razgrnjen v 5 izvodih pri pokojninskem 2avodu od 8. do 20. ure v 3 izvodih v . trgovski zbornici in delavski zbornici V Ljubljani, v 2 izvodih na magistratu v Mariboru, po 1 izvod na magistratu ▼ Celju, Ptuju in obč. uradu v Trbovljah, v trgovski komori in v radnički komori v Splitu. — Iz »Uradnega lista«. 124. štev. »Uradnega lista« prinaša med drugim spremembe zakona o obči upravi, na« redbo pravosodnega ministrstva o trošarinah, hodarlnah.prenočninah in vroč-nlnah, razglas o železniški taksi za od-Jemanje vzorcev iz državnih vagonov, razglas o Izvrševanju ocarinjenja po železnici, razpis vrtnarske službe, razglas o Izdajanju dovolil, za nabavo premoga ter več drugih razglasov in pa objav. — Ogenj. V Moškanjcih pri Ptuju je te dni nastal ogenj, ki je uničil enemu posestniku skedenj, dvema pa celo gospodarsko poslopje. Požar je baje nastal vsled neprevidnosti s petrolejko. S’ioda je ogromna. — Umrl je v Podkorenu na Gorenjskem posestnik gosp. Lovro Benet, v 64. letu starosti. Pogreb je bil včeraj. Naj počiva v miru! — llmor. Na Selovcu pri Guštanju je posestnik Pušnik s pomočjo svoje žene obesil svojega lastnega očeta. — »Vzgledni« par se nahaja že v zaporu. — Žeparji na semnju v Kamniku. Dne 4 t. m. se Je vršil v Kamniku semenj. V veliki gnječi je bilo izvršenih kar devet žepnih tatvin in sicer vse Pri ženskih osebah. — Najmanjši ukradeni znesek je bil 480 kron; največji Pa 9000 kron. — Skupna svota po žeparjih ukradenega denarja znaša 43 tisoč 520 kron. —• Orožništvo je radi suma teh tatvin aretovalo nekega Janeza Luskovca, mesarskega pomočnika 1* Britofa, občina Predoslje p. Kranju. — Brzovlak povozil ženo. Danes dopoldne ob 4.15 je brzovlak, ki vozi Iz Maribora^ med postajama Sevnica in “lanco povozil ženo posestnika Zalokarja iz Ločarjevega dola št. 20. Po-n*srečenka je bila na mestu mrtva. — Nesreča na cestL Blizu Mavčič m tolar Jane« Hvasti, na goti V. iolo Narodna banka pa bo *a to svote dala vladi na razpolago angleške funte. Te bo vlada prodala v inozemstvo za leje, katerih se nahaja tam silna množina in ki se jih bo sedaj uporabilo za pokritje kreditnih potreb industrije in trgovine. Ugodno bi vplivalo na rešenje rumun-ske denarne krize tudi nova izvedba agrarne retorme, vsled katere bi morali kmetje plačati dodeljena zemljišča z tezavriranimi denarnimi sredstvi. Dodeljena zemljišča so vredna okrog 3 milijarde lejev, ki se bodo izplačali de-posediranim zemljiškim posestnikom. Ta kapital se bo pa investiral v industrijska ni trgovska podjetja. -f Produkcija petroleja na Poljskem. Produkcija petroleja na Poljskem je v primeru z letom 1921, do katerega leta je redovito padala, v zadnjih mesecih leta 1922 precej narasla. Leta 1919 je znašala produkcija 83.170 cistern, leta 1920 76.502 cisterni, leta 1921 70.000 cistern. Prvih 7 mesecev letošnjega leta je znašala produkcija 40.860 cistern, medtem, ko je v isti perijodi pretečenega leta znašala 40.796 cistern. + Število avtomobilov na Dunaja. Na Dunaju je 5739 osebnih avtomobilov. tako da odpade na 323 prebivalcev 1 avtomobil. 1650 avtomobilov se izposoja, 4000 pa jih je v porabi privatnikov. Vzdrževanje enega avtomobila stane na mesec 3 milijone a. kron, na leto 144 milijard. lezel na neki mimoidoči voz. Pri tem mu je noga zašla med kolo, ki mu je strlo nožno kost. Oddali so ga v bolnico. — Tako ga !e udarila, da si je zlomila roko. V Kozarja hpri Dobrovi je Franja Galič tako udarla svojega sina po hrbtu, da si je zlornila roko. No, ta sin pa mora imeti prešmentano trd hrbet. — 8000 kron vredno plahto je ukradel neznan tat tvrdki Hapler in Aich na Rečici. •— Detektiv, ki ni detektiv. V torek so se peljali z železnico štirje trgovci iz Velikega BeČkereka proti Vršcu. Da bi si nekoliko krajšali dolgočasno vožnjo, so igrali karte. Pri tem je naenkrat vstopil v kupe ml^d človek v spremstvu orožnika, ki se je legitimiral kot detektiv, ter zaplenil trgovcem karte In denar, ki je bil v igralni blagajni, okrog 250 dinarjev, ter odšel. — Kratko za tem pa se je orožnik vrnil in povedal presenečenim trgovcem, da se je legitimiral prefrigani »detektiv« z napačno legitimacijo ter je nato pobegnil. O prefriganem detektivu ni nobenega sledu. — Huda nevesta. Rezervni kapetan D. Simič, ki je bil kot invalid nastavljen pri beograjskem policijskem ravnateljstvu, je živel že od leta 1919 v prav sladkih odnošaiih z Zoro Rakič. Ker pa je bil kapetan Simič silno »lahke« narave, je skušal v poslednjem času potihoma zlesti Iz teh sladkih vezi, kar pa je njegova Roza opazila ter preprečila na ta način, da je prišla v urad svojega ljubljenca ter oddala nanj dva strela iz revolverja in ga težko ranila. Ker Je bila ravno na pf'icljl, so Jo kar tam spravili v »hladilnico«. — Grozen zločin razbojnikov. V vasi Veliškovci pri Osjeku so te dni neznani razbojniki ubili posestnika Rajiča. njegovo ženo, hčer in mater. Razbojniki so oplenili svoje žrtve in vso hišo, nato pa zbežali. Med tamošnjlm prebivalstvom vlada silno razburjenje. Orožniki pridno zasledujejo morilce, toda doslej še brez uspeha. — Vnuk in babica — zakonski par. V kanadskem mestu Calaisu je prišel te dni pred mestnega pastorja mladenič, star 18 let, in ženska, stara 48 let — pozneje se je ugotovilo, da se je zlagala za celih 28 let. Predstavila sta se pastorju kot ženin in nevesta. Pastor jima je ugodil in poročna ceremonija je bila kmalu gotova. V času, ko sta novopečena zakonska sprejemala običajne čestitke, se je vrnil iz župnišča pastor in hitel dopovedovati, da je pravkar sklenjeni zakon neveljaven. On je namreč po izvršeni poročni ceremoniji dobil obvestilo, da je nevesta ženinu — babica. Mladenič je bil sin njene hčere, ki je bivala v nekem oddaljenem mestu. še kot detetu mu je umrla mati in otrok je bil izročen babici v vzgojo. Ko je dorastel, ni vedel, da je njen vnuk, nego si je bil v svesti, da je ona popolnoma tuja ženska napram njemu. In iz hvaležnosti, da ga je tako lepo vzgajala, jo je poročil. Sedaj pa iz tega zakona ne bo seveda nič. Ljubljana, = Iz sodnih krogov. Za sodnike za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega so imenovani avskultanti dr. Stanko Žitko, Joško Brgoč, dr. Ivan Šlibar in Jos. Rus. — Prijeli so ga. Svoj čas smo poročali, da je Matej Tomšič ukradel stav-niku Curku v Ljubljani več stvari in ga tako oškodoval za 6720 kron. Sedaj so tega ptička našli orožniki v Velikih IjI^hIi in n spravili na varna «e Prihodnje predavanja urednika ; tv. Beraota: »O razrednem boju« se bo vršilo v četrtek, 7. t. m. ob 20. uri v zakurjeni dvorani hotela »Lloyd« na sv. Petra cesti. Vhod z vrta. Vstopnina: sedež 3 Din, stojišče 1 Din. =* Samomor starega Ljubljančana. Včeraj srno poročali o samomoru v Cerkveni ulici, danes pa žal, beležimo že drugega. Zgodilo se je včeraj dopoldne. V svojem stanovanju na Rimski cesti št. 5 si je končal življenje čevljarski mojster Karel Kordelič. Ko se je njegova žena vrnila s trga, ga je našla že mrtvega. Pogreb se bo vršil jutri. Naj počiva v miru! Maribor. O eksplozijski nesreči, o kateri smo poročali včeraj, smo izvedeli še sledeče podrobnosti. Vsled silne eksplozije se je zrušilo za Cupičevo delavnico stoječe poslopje, ki je podkopalo pod svojimi ruševinami, kakor že poročano, hišnico Ano Škrbine in njenega 11 mescev starega sinčka Francka. Cupiča samega bodo kljub zelo težkim poškodbam naj-brže rešili smrti. Pri izkopavanju razvalin so našli v Čupičevi delavnici okoli 30 bomb in 1 ročno granato. Od poslopja sta ostali le še dve steni. Tudi v bližini se nahajajoče stanovanje trgovke Lopič je močno poškodovano. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru naznanja, da se vrši občni zbor nepreklicno v nedeljo, dne 10. decembra ob 9. uri dopoldne v Mariboru v dvorani restavracije pri Stari pivovarni (Halbwidl) v Jurčičevi ulici s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo društvenega vodstva (predsednika, tajnika, blagajnika). 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo ptujske krajevne skupine. 5. Poročilo tiskovnega odseka društvenega glasila Odvetniška pisarna. 6. Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani. 7. Določitev članarine in naročnine. 8. Mezdno gibanje In novi tarifi. 9. Volitve novega odbora ter tiskovnih odsekov. 10. Slučajnosti. — Posebno se opozarja na 6. točko »Zveza«, h koji bode govoril predsednik Kluba zasebnih nameščencev Delavske zbornice iz Ljubljane. Zlasti glede osme točke se bode vnela živahna debata, ker je naš lojalen poziv »Novi tarifi in naše pričakovanje« v zadnji »Odvetniški pisarni« naletel pri večini šefov na gluha ušesa in povsem krivično pojmovanje zakonske odredbe o novih tarifih. S tem so šefi tudi pokazali, da slabo pojmujejo določbe novih tarifov. Seveda veljajo ta Izvajanja za celo Slovenijo — ne le za Maribor — torej tudi za Celje, Ljubljano itd. Poživljamo vse člane, da pridejo-točno s primernimi predlogi na naš občni zbor, pa tudi gg. šefi so povabljeni, da bodo slišali naše opravičene očitke in da se zamorejo zagovarjati. —- Maribor, dne 5. decembra 1922. Odbor. Porota v Mariboru. Porotne razprave se prično v pondeljek 11. t. m. in sicer so razdeljene sledeče: Dne 11. dec. Maks Kocbek (posilstvo), zagovornik dr. Stor; dne 12. dec. Llpoš Farkaš (požig), zagovornik dr. Irgolič; dne 12. decembra Kare! Ribič (umor), zagovornik dr. Mflller; dne 13. dec. Josip Linče (posilstvo), zagovornik dr. Lipold; dne 13. dec. Ivan Kramer (posilstvo), zagovornik dr. Lipold; dne 14. dec. Ivan Žalik (uboj); dne 15. dec. Ivan Stubec (poneverba, goljufija), zagovornik dr. Irgolič; dne 16. dec. Simon Britvin, Liza Tomažič, Marija Tomažič (umor). Tudi jubilej. Dne 4. t. m. je v mariborski kaznilnici doslužil svojo petdeseto kazen neki Ivan Žabjek. No, tudi to je jubilej, čeravno zelo žalosten. Celje. Ljudsko vseučilišče v Celju. V pon-deljek dne 4. decembra je na našem Ljudskem vseučilišču imel zanimivo predavanje »o banki« g. ravnatelj Gruden. Gospod predavatelj je govoril o bankah v splošnem, kako so razdeljene bančne kupčije in kupčije z vrednostnimi papirji, dalje o kupčiji z devizami, o borzi ter o notranjem ustroju bank. Poslušalci so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem. — Prihodnje predavanje se vrši v pondeljek dne 18. t. m. — Po končanem predavanju se je vršila odborova seja, v kateri se je tudi zavzelo stališče nasproti gonji, ki io je zadnje dni pričelo klerikalno Časopisje »Straža« in »Slovenec« na-pram temu važnemu celjskemu kulturnemu društvu. Češkoslovaški kvartet *Zlka* priredi v sredo dne 13. decembra v mali dvorani hotela »Union« v Celju ob pol 9. uri zvečer drugi komorni večer. Vstopnice se bodo dobile od 8. dec. dalje v predprodaji v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. Miklavževo v Celju. Tudi letos je bilo »Miklavževanje« v Celju veselo. V nedeljo se je vršil Miklavžev večer športnega kluba »Svobode« v dvorani hotela »Skoberne«, v pondeljek je bil Miklavžev večer v dvorani Sokolskega doma v Gaberju, pri katerem so bili obdarovani revni otroci. V torek popol- dvoranJ Narodnega doma« Istega dne zvečer pa je bil v Narodnem domu običajni Miklavžev večer za odrastle, ki je bil dobro obiskan. Po nastopu Miklavža je bila prijetna prosta zabava. — Tudi po mestnih ulicah smo imeli zvečer pri- | liko opazovati Miklavža s svojim spremstvom, kar je bilo posebno v zabavo mladini. Klerikalna gonja proti Ljudskemu vseučilišču v Celju. Zadnje dni je klerikalno časopisje, posebno »Straža« in »Slovenec« pričelo ogabno gonjo proti celjskemu Ljudskemu vseučilišču in njega predsedniku g. vlad. svetniku Lileku ter podpredsed. nadučitelju g. Bizjaku. Klerikalni listi se hudujejo nad g. vladnim svetnikom Lllekom radi njegovih predavanj o razmerju srednjeveških južnih Slovanov do katoliške cerkve. Ta predavanja so bila popolnoma stvarna na historični podlagi, kajti g. vladni svetnik je priznan historik. Klerikalci so pa baje naieli neke dijake, ki so ta predavanja stenografirali in na podlagi tega so klerikalni listi prinesli ostudno zavita in lažnjiva poročila o tem predavanju. Te laži in nesramne klevete klerikalcev je g. vladni svetnik v obširnem odgovoru v celjski »Novi Dobi* popolnoma pobil. Enake članke je poslal klerikalnim listom, samo vprašanje je, če jih bodo objavili, ker njihova de-viza je pač, boriti se z močjo teme in laži napram kulturnim zavodom. Klerikalnim mračnjakom bi pač svetovali, če nočejo; dasi so bili tudi povabljeni, sodelovati pri tej kulturni inštituciji, da isto puste vsaj pri miru in naj ji ne skušajo škodovati z neosnovanimi klevetami in lažmi. Verjamemo, da bi jim bilo ljubše, da bi naše ljudstvo tavalo v temi, zato mu ne privoščijo takih znanstvenih razprav. Roke proč od naših kulturnih inštitucij! Sokolstvo. Izjava. V zadnjem političnem boju v Ljubljani so vkljub ponovnim opo?o-ritvam vlačili Sokolstvo v politiko. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza obžaluje to dejstvo, ki je proti načelom naše organizacije. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je v tem oziru Izdalo na podrejene enote poseben ukaz, da mu vsak tak posamezen primer v svrho sokol-sko-pravnega disciplinarnega postopanja takoj naznanijo. — Strešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Savc2a. Gledališče in glasba. Narodno gledališče v Ljubljani: Četrtek, dne 7. decembra 1922. Drama: Idijot. Začetek ob Red D. Opera. Brivec sevilski. Red E. Iz Gledališke pisarne. Gg. abonenti se vljudno vabijo da plačajo tekom tekočega tedna II. obrok. Uradniški abonenti, ki niso še plačali III. obroka, se nujno naprošajo, da to store zanesljivo še tekom tekočega tedna. — Uradniške vstopnice so veljavne le v zvezi s slikami, katere je treba pokazati vselej z vstopnicami vred biljeterju. Opera. V Carmen poje vlogo Mlca-ele g. Katnerjeva, ki razpolaga z lepo zvenečim sopranom in JI tudi naš Jezik ne dela preglavic. Nje prvi debut je ostavil lep vtis. — V »Jenufi« je pri zadnji predstavi pel rihtarja g. Bagrov, ki pa svojega prednika g. Zupana ne doseza. Čudno, da je bila topot gledališka publika za to krasno opero skrajno nedostopna. Dasi je bila predstava dobra kot ponavadi, se je po prvem de- Znižane cene L HI ril B LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 19. Janin koma! par rok dvignilo k plosko, Po drugem in tretjem dejanju je aplav* nekoliko narasel. Med solisti Je imela zopet gospa Thlerryjeva srečen večer. Orkester z nezmanjšano pozornostjo sledi svojemu ognjevitemu kapelniku g. Matačiču. 13 zvezek Male Pesmarice Je IzšeL V njem je natisnjena, skoro že pozabljena lepa »Podoknica« Avgusta Lebana. Zbori in čveterospevl je bodo gotovo veseli. Cena številki 1 in pol dinarja. Dobiva se v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. 10 moških In mešanih zborov Emila Adamiča na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke. Izdala Zvezna knjigarna v Ljubljani. Končno je vendar ta prelepa izdaja dotiskana. Našim zborom lahkih in melodljoznih pesmi zelo manjka. Tu jih dobe deset, katere so druga lepša od druge. Naročila sprejema Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Pevska šola spisal Marko Bajuk. kr. profesor in učitelj petja na I. dri. gimnaziji v Ljubljani. Izdala »Pevska zveza«, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 45 Din. Prepotrebna knjiga z« pouk v srednjih šolah, v pevskih šolah po društvih. Podrobno-je bomo o priliki o nji govorili, za danes Jo toplo priporočamo. Pevski koledar za leto 1923 izid* koncem tega tedna. Razpošiljala ga bo Zvezna knjigama v Ljubljani. Na| n« bo slovenskega pevca in pevke, ki ne bi kupila tega koledarja, ki bo brezdvom-no po vsebini in obliki najlepši, kar Jffi letos bide. Originalne so v njem karikature Mateja Hubada, Emila Adamiča, Zorka Prelovca in Ivana Dražila. Društva! Naročite koledar skupno za vs« svoje člane, da si člani prihranijo plsa-renie In nekaj poštnih stroškov! Prvo slovensko pevsko društvo »lira« v Kamniku priredi v proslavo svoje štiridesetletnice, v četrtek, 7. do« cembra t. 1. v prostorih Narodne Čitalnice v Kamniku slavnosti koncert, h kateremu se vabijo vsi prijatelji društva in petja. Koncert se ponovi v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol •» url popoldne v Domžalah v dvoran! Sokolskega doma. — Odbor. Društvene vesti. Pozdravni večer novincem (bn»- covškl večer). Kakor običajno, priredi tudi letos jugoslov. napred, akad. društvo »Jadran« pozdravni večer novincem in sicer v soboto, 9. t. m. ob 'i. url zvečer v salonu gostilne »pri Lozarju« na Sv. Jakoba trgu. Tovariši, tovarišice .pridite v polnem številu! Vljudno se vabijo gg. starešine. — Odbor veseličnega odseka j. n. a. d. Jadran. J. A. D. »Triglav« v Ljubljani V soboto, dne 9. dec. 1922 predava brat Ambrožič: »O Sokolstvu*. Predavanje se vrši ob 8. uri zvečer v učilnici Akad. kolegija. Člani so obvezani udeležiti se predavanja, akademiki Sokoli so vabljeni. — Kulturni odsek. Klub »Primork« In društvo »Soja« priredita Miklavževo obdaritev za otroke v petek 8. t. m. ob 15 (treh) popoldne v prostorih »Jadrana« (na vrtu Narodnega doma). Otroci brez spremstva nimajo vstopa. — Darovi se sprejemajo istotam od 10. ure predpoldne do 14. ure (dveh) popoldne. — Vstopnina za spremljevalce 3 Din za osebo. Za otroke vstop prost. — Miklavžev večer za odrasle se vrši, kakor že Javljeno, danes, 7. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. £. Adamič: 16 jpiovii mili jei II. del (mešani zbori) ur ie izšel In se dobiva v Zvezni knjigarni, Ljubljani Marijin trg 8. Cena Din 12'-. da« j« bilto ob&*ov§atf otrok v veliki Nosiie z&tadi n j ihovih velikih rednosti ,rol* peinike^Lnpof- pl&ie ,JUUU5LAVJJA\ 7 decembra 1922. Itev. 281. TaJinstvenl morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Ne, ne, prav gotovo se ne motim, bi! je on. Prokleto me je grdo pogledal! Bleščanje njegovih oči kaže, da je to človek, ki ne razume nobene šale. Ali morda ve. da se je nahajala njegova nevesta v hiši barona Hardyja. To bi bilo prokleto nerodno! Ker, d.asi je le ponižen »kramar«, se mi vendar zdi, da ima nekaj, kar opravičuje, da se ga bojim, kot živega satana!« Past. V resnici je bil Viljem Morris, katerega je videl Clifford. Mlad! mož je bil nenavadno razburjen in za svojo razburjenost je imel v resnici dovelj vzroka. Odkar je zadnjič govoril z ljubljeno Elen, se mu ni več posrečilo, da bi jo sreča! in spregovoril z njo nekaj besed. Ko Jc je danes preprosil za nujen sestanek, mu je prišla naproti hladno in odbijajoče in je odgovarjala na vse njegove ljubezenske izlive mrzlo in umerjeno. H kor.cu jo je ves divji zapustil, ne da bi opazil, da je bila Elen že na tem, da mu popolnoma odpusti. Sedaj se ga je zopet popolnoma polastila njegova druga narav, sedaj Je bil zopet strašni tajinstvenl mož, ki je iska! svojih žrtev. Viljem je vedel, da policija ne opazuje več krčme »Pri britanskem levu« in tako je sooročil svojemu pomočniku Jimu. naj ga danes čaka v znani sobi brez oken. Kmalu je stopil Viljem skozi zadnja vrata na dvorišče krčme, takoj nato pa v hišno vežo, kjer si je z nekaj prijemi pritrdil krinko na obraz. Nato je v že znanih presledkih potrkal na vrata Sobe brez oken. Vrata so se takoj odprla in Jim se je spoštljivo priklonil maskiranem Viljem se je vsedel na enega stolov in poklical Jima bližje. »Kaj je novega?« »Ne mnogo, gospodar! Kot ste mi ukazali, sem obiskal vse krčme v Whitechaplu in prisluškoval, kaj da govore ljudje o zadnjem umoru.« »No in kaj ste slišali?« »Povsod vlada popolna zbeganost. Vlačuge trumoma zapuščajo svoja dosedanja stanovanja in se preseljujejo v oddaljena predmestja. Nekatere zapuščajo celo London sam. le da si rešijo svoje življenje.« »Hahaha!« se je smejal Jak. »Ravno to sem hotel. Vsa druha! naj trepeta pred menoj!« »To ste popolnoma dosegli, gospodar. Hujše jim že ne more biti, ker med njimi vlada pravcata smrtna panika m zvečer ne spravite nobene več na cesto.« »Dobro, dobro! Toda sedaj mi povejte, kaj je počel Clii-ford zadnje dni? Da je od Mary Jenkinsove prejel moje pismo, ste mi že poročali. Kaj se je zgodilo dalje?« »Oospodar,« se je smejal Jim, »zdi se mi, da se je Clifford prokleto ustrašil. Videl sem ga, kako je bled kot stena zapustil hišo v Nelsonovi ulici, kjer sedaj stanuje gospodična Jenkin-sova In nekaj dni se potem sploh ni več prikazal na beli dan. Pravili so. da je bolan, toda jaz sem vedel bolje, kaj da mu. manjka. Včeraj pa sem ga videl, kako se je podal k baronu Hardyju. od njega pa semkaj k .Britanskem levu’.« »Lopov menda vendar noče zapeljati ljubke krčmarjeve hčerke? No tukaj pride na pravo! Dekle je skozi in skozi pošteno in bo dalo lopovu odgovor, ki mu je zvenel precej časa v ušesih.« »Ne gospod, radi krčmarjeve hčerke ni prišel Clifford. semkaj, pač pa radi nove natakarice.« »Radi nove natakarice?« je začudeno vprašal maskiranec. I MAL' m narnili stroiih. išče mesta v Ljubljani a'i drugje. Naslov: Leopold Keber, elektrika. Smarcer pri Kamniku. 910 PRODAJA: ISCem SPRETNEGA DE-LAVCA s primerno šolsko naobrazbo. ki bi Imel veselje RADI NESPORAZUMA dn febnkacije papirnih izdel-mnetni mlin - celo poslop k°v;f Bit, mora vo.ašč.ne Je, vse popolnoma novo impros* I. Bonač, s*n- obsega 5 sob, 2 kuhinil, 2,pnva ccsta 1*'_________884 hleva In svinjak ter 1 ora)LnMTnD.„Tn,.. , zemlie. R—ta Kovačič, Pod-\KONTORISTINJA s pisar- lož, Ptujska gora. 909,ni5k" prakf bl, rada ?rc‘ -—------------------------- menda mesto. Sla bi naira- TRGOVINO z nekaj oral’ !c ;» blagajničarko ali v zemlje sredi vasi. pri farni,;cako.. £*ov,5° “ cerkvi po nizki ceni. Naslov ~ nn ' v upravi lista__________902^ 5,fro »Poštena« na Uprava »OFICIRSKOG DO. MA* v Ljubljani rabljen klavir. Ogleda se lahko pri majorju Brabek v pisarni Dravske divizije soba št. 7. 917 »APNO* la, kamniško, pri-znano najboljše kakovosti POSESTVO pol ure od me- Vedno v zalogi, (dnevna prosta Celje, pripravno za tr- dukcila 1 vagon) po zmer-fovlnc, 3 4 ornle zemlje na njj, cenah. nudi: Fr. Bodla!, dobrem prostoru takoj. Sta-frE0Vec z jesom In apnom, aovanje na razpolago. Cena Kregrajevo. p. Kamnik. >X)0 RAZNO: Za ftoži? jEnkratna objava Tla džn. -fffl Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie: M03 ZVERIN3AK kmiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za po uk in kratek čas K 20* M031 L3UBCK1 živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32’— MLADI SLIKAR 10 tiskanih predlog za po' barvanje z akvarel - barvami ali pastel-barvniki K 12‘ ČRNI PETER staroznana, vesela družabna igra za zimske večere, 1 igra K 12*-Vse s« dobi « to naslov pri podružnici goslavijč«, Celje »Ju- __________________________916 GOSTILNO V NAJEM ali HIŠO Z VRTOM in njivo.!™ račl,n K5e »»podlCna v 6 mernikov setve v Cerčnh t?! stroki dobro tz«riena. Nn- 26 pri Kranju za Oeno 35.00ojslnv Pri wravl lista. 912 dinarjev. 914 11)11 » Ljubljani. Marijin trg ct|| Pjsporočalo se sledeče tvrdke: fes! 1 ŠPEDICIJE: O^ent d d. Ljubljana. Sodna ul. 3, tel. 463. Galkan. d. d. Ljubljana. Dunajska c. VELETRGOVINA VINA B~nča AntH"vi(, . veletrgovina dalma-finsko?" vina. žganja In olia. Pitve — Jelšo — Dalmacija. — Podružnica: Logatec — Lož. Slovenija. Restavracija »Zlatorog« Ljubljana. Gosposka ulica. FOTOGRAFSKI ATE LIJE: Kunc Franc, Ljubljana. Wo1iova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik. SLAŠČIČARNA: Kalaš. Ljubljana. Zidovska ul. pranc Pmmat, trg 251. Ljubljana Mestni KUPI: Zen, ssonudtee LIURLJANČAN, 28 let star, HIŠO na prometnem kralu 3 JSL pripravno za trgovino v Ma-|„^.ie ® riboru ali kie na deželi. Na-| * 0 KosPod,cno slov v »pravi lista. 915 dežele. Pogoj: neomadeže- vana preteklost in nekaj premožen>a. Le r®sne ponudbe. ako mogoče s sliko pod šifro »Poštenost« na anončno družbo Aloma Com-STRO.INI KLJUČAVNIČAR,pany. Ljubljana. Kongresni veSč eleklrotelmike in pri trg 3. 913 SLUŽBE © AUTO Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nud: 3uso-Auto d. z o. l v Liubllanl. STAVBNO IN UMETNO TESARSTVO: 'akob Pavlič. Domžale. KNJIGARNA: Zvezna knjigarna. Ljubljana. Marijin trg 8. KAVARNE: »Central«, Ljubljana poleg jubilej nega mosta. Štefan Mikolič. JADRAN. Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA 7. 71 ATNINO IN SRE BRNI NO: Ivan Pakiž. Ljubljana. Stari trg 20 RAMNOtOM IN OPpv r’ Kleemanns ver. Fabriken, tilrkhem and Faurndau. Ober Produktivna zadruga pleskarjev sobo- in črkoslikarjev reg. z. ? o. z.. Ljubljana Gnsnoska ul 4. PARNA PEKARNA; lakoh Kaučič. Ljubljana Gradišče PAPIRNA TRGOVINA: Gajšek. Ljubljana. Sv. Petra C. VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezdirnik S Cie Ljubljana — Zg. Šiška. KONFEKCIJE: O. Bernatovit, Ljubljana. Mestni trg. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: ■. J. Maček. Ljubljana Aleksandrove cesta št. 3. DOBAVLJAI.EC KLOBAS: Novak TavJadijac. Ljubljana. Moste 145. najcenejše in najlinejše klobase. TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD.. Karl Prelog. Ljubljana, Stari trg 12 PRODA IA BUKOVIH DRV NA DEBELO IN DROBNO: Družba Ilirija. Ljubljana. Kralja Petra trg 8. se sprejme pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani. Pogoji: Popolno znanje dvostavnega knjigovodstva, slovenščine in stenografije. Več* letna praksa. Nastop službe 1. febr. 1923. Poizve se ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šol® v Ljubljani vsak delavnik od 9. do 10. ure m od 12 ure do 7,1. ure___________ Flf Čašica tega kalnega llkera J" '• nepopisen užit®*. Priporočamo: (fen a c Dalmatin Mcdicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirup* Prva dalmatinska odlikovana parna destilacija 17. TnORPURGO, SPLIT Zasto^ri^: Adolf Mn, Eiuiitlana. Momma »icaL © © 9 m ^•atnnBi««e»e0i Rlojzij Lenček stoieoi in galanterijski klepar Ljubljana Y £ S Sv. Pelra cesta 29 © se priporoča za vsa v njegovo • e stroko spadajoča dela in popravila. • %, Solidna postrežba I sat Zmerne cenel S 0 A M P. n gospodinje, šivilje, kro-}afe, čevljarje. tn sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Critzner“ v vseh opremah materija! predvojni. cene najnlije edino le pri 3osip Fetelincu ia, Ev.Fctfa nasip iti Pouk v vezenju brezplačen! Istntam :gle. olje. vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih strolev in koles. - Potrebščine za ilvllle, krojače, čevllarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate. Ičetke, palice