14. aeviim. U muljam, v »teto. 18 imnnfla 1908. Xll. leta. Jzhaja vsa< dan zvečer izvzemši nedelje In praznike ter velja po poitl prejeman za amutom ogriha dežele za vse If to 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfubliano 8 pošiljanjem na dom za vse*leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. —Za Memčilo ćelo leto 27 K. Za ?ie drage detele in Ameriko ćelo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za T^it* Mfl se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dva k rat in po 10 h, če se tiska trik rat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Umilnijim ta mprmvaUtvo je v Knailovih ulicah št. 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Pountut itevilke p* 10 h. Upravni&tva telefon št 85. Perspektiva bodočlh dežel-nozborsklh uollteu. Dober meeec je komaj do dežel-nozborskih volitev, a vkljub temu še ni opažati skoro nobenega volilnega gibanja. Klerikalci so že sicer /ačeli pri-rejati sporadično volilne škode , a vendar tuđi 11a njihovi strani še ni videti j>osebne agilnosti. Povsodi je se vse tiho in spokojno, da se zdi, ka-kor da bi bližajoče te volitve ne vzbnjale niti na tej, niti na oni stra: ni nobenega posebnega zanimanja. A vse to je samo navidezno! Ta tišina je lik i brezvetrije pred viharjem. Obe stranki vesta dobro, ua je od teh volitev odvisna politična konstelacija v deželi in usoda volilne reforme, ki priđe brez dvoma že na dnevni red prvega zajedanja bodo-eega deželnega zbora. Ako torej še ništa razvili pri-merne volilne agitacije, je to pripi-sovati zgolj dejstvn, da neee nobena preje stopiti na plan, dokier si ni do zadnjih podrobnosti izgotovila svojega bojnega nacrta. Pri bodočih volitvah ima pasti kocka, da-li ostane status quo ante v političnih odnošajih na Kranjskem ali pa se spremeni položaj tako, da si pribore klerikalci absolutno premoć v. deželi. Klerikalei so se v času, ko dežel-nozborske volitve nišo bile neposredno pred pragom, kaj radi bahali, da je njihova moć v deželi *ako mogoe-no narasla, da jim je treba samo pi-hniti, pa so bo napredna stranka zvr-nila v prah. Sedaj pa. ko stojimo tik pred vo-litvami, jih je le, kakor se zdi, objela neka skrb, da se jim vendarlt* ne bo tako lahko posrećilo izttsniti narod-no-napredne stranke iz njenih pozi-t-ij, kakor so si preje predstavljali v svoji megalomaniji. Zato stoje sedaj pred volitvami iiki Fabij Kunktator. In ako trezno premotrimo polo-ž*ij, moramo priti do zaključka, da perspektiva za klerikalce ni baš rož-nata. Vse njihovo delovanje v zadnjih letih se je osredotočilo na to, tla si pribore v deželi takšno pozicijo, ki jim bo zasigurala absolutno gospodstvo. Ta pozicija pa se da priboriti lo v slučaju, ako se popolnomn unići narodna napredna stranka. Na to pa nemara ne verjame niti največji optimist v klerikalni stranki. Čim pa se napredni stranki posreći zmagonosno odbiti pri volitvah klerikalni naskok, so najbrže za ve-dno pokopani visokoleteči klerikalni nacrti. V tem slučaju ostane status quo ante, kar znači toliko, kakor da je bila klerikalna stranka poražena na vsi crti. Paradoksno se to sicer glasi, a vendar je resnično! Vse koprnenje klerikalne stranke se vrti, kakor je znano, okrog ene osi, da bi si namrec priborili tako ve-čino v deželnem zboru, da bi si lahko izvarili takšno volilno reformo, ki bi jim za nedogleden čas zagotovila ne-omejeno gospodstvo v deželnem zboru in odboru. Na svetu ni nič većnega in tuđi ruoč klerikalizma je minljiva. Klerikalizem na Slovenskem je sedaj v cenitu svojega si ja ja, a zakon narave je tak, da Medi kulminaciji neizogibno vsikdar propadauje. Klerikalci čutijo v sebi, da so že dosegli višek svojih moči in da jim bodo sedaj polagoma sicer, a vendar nevzdržno pojemale sile v tistem raz-merju, ko bo naraščalo napredno gibanje. Zato njih konvulzivno stremljenje, da bi se v zadnjem ugodnem momentu dokopali do pozicije, s po-močjo katere bi si na umeten način podaljšali svojo moc in s tem tuđi svojo eksistenco. Če 6e jim pa ta ujihov zadnji poskus, zagotoviti si umetnih sred-stev za svojo eksisteneo, izjalovi, po-tem je njihova vloga doigrana in nikdar več ne pridejo v položaj, da bi lahko tako usodepolno vpiivali na politične odnošaje na Slovenske;n kakor sedaj. Ako torej obdrži narodno - napredna stranka svojo dosedanj > pozicijo v deželnem zboru, je že s tem dovolj preskrbljeno, da klerikalna drevesa ne bodo rasla do nebes. V tem slučaju je nami-eč popol-noma izključeno, da bi bilo mogoče v deželnem zboru izvariti takšno volilno preosnovo, ki si jo žele klerikalci. Obstrukcija bo tisto orožje, ki bo začasno razdiralo vse klerikalne nacrte, čas pa bo napravil svoje. Napredno gibanje na Slovenskem je bilo dolgo časa ?mno v povo-jih, intenzivno napredno in >vobo*lo-miselno delovanje je bilo započeto sele v najnovejši dobi. A vendar si je pridobilo že pov-sodi tako krepka in stalna tla, da je ni vee sile, ki bi ga mogla izruvati. Razloček med klerikalno strujo in naprednim gibanjem je ta, da je napredna smer pri nas mlada, v pr-vein razvoju se nahajajoča, klerikalna struja pa stara, preživela, ki gre počasi sicer, a vendar konstantno na-vzdol. Svobodoini&elaost stopa svojo zmagonosno pot navzgor, klerikalizem pa se umiče in gre ]>o stezi na-vzdol. Na prvi hip ae seveda tega ne opazi, a statistika zadnjih držnvno-zborskih volitev nas uči, da je to »lej-stvo gola resnica. 9 5. 0 0 0 glasov so imeli klerikalci pri zadnjih volitvah za svoje kandidate, neklerikalni napredni elementi pa so združili na svoje kandidate 6 7. 0 0 0 g 1 a s o v. To daje misliti, saj te suho številke govore več kakor debele knjige. Mi stopamo navzgor nevzdrzuo, ta zavest naj nas navdaja, krepi pa naj nas prepričanje, da bo morda zu-dostovalo jedva nekaj let, ko si pri-dobe napredni elementi med Slovenci ravno ves je s klerikalnim i. Zato je več nego gotovo, da se bodo pod ugodnimi avspieijami za klerikalce vršile samo še te deželnozborske volitve i n n o b e n e več. Samo to pot je še treba zmagn-nosno odbiti naval klerikalne arma-de, pa bo za vselej etrta klerikalna mora, ki tišči ob tla kranjsko našo deželo in ž njo vse slovenske pokrajine! Narodno-napredni volilci, v vaših rokah je ta odloČitev! Ako boste krepko vztrajali v bojnih vrstan na-rodno-napredne stranke, ako boste sedaj, ko je nevarnost naj več ja, junu-ško stali na braniku za narodne in napredne svetinje, bo sijajno odbit sovražni naskok in s tem dano jamstvo, da se naša Kranjska ne t>o nikdar pof;reznila v močvirje in blato črne£-:s reakcionarstva! A kakor je dolžnost somišljeni-kov, da zvesto vztrajajo ob strani narodno-napredne stranke, taku je tuđi nujno potrebno, da se stranka sama nemudoma loti najintenzivnoj-šega dela. Stranki in njenemu vodstvu torej kličemo: Na delo tednj. ker re-snobni so dnovi! — Zmoga hondldota .Harodne stranhe* zasotovliena. Prihodnji četrtek, dne 23. t. m. bo nadoinestna volitev v celjskem okraju za deželni zbor. Prvič po dolgem času si bosta stala pri teh deželnozborskih volitvah nasproti dva slovenska kandidata. Klerikalna stranka je postavila za svojega kandidata nekega Alojzija Terglava, mlada »Narodna stranka« pa posestnika Josipa Z d o 1 -š k a s Ponikve. »Narodna stranka«, ki šteje jedva leto dni, odkar se je rodila, si je v tem kratkem času priborila na Štajerskem tako veljavo, da je postala faktor, pred katerim bo v do-glednem času morala preje ali sleje kapitulirati Korošćeva klerikalna struja. Priznati se mora, da so na Štajerskem dokaj ugodnejša tla med ljudstvom za napredne ideje, kakor kjerkoli drug je na Slovenskem. Vendar bi pa to ugodno raspoloženje v narodu nikakor ne bilo zadostovalo, da bi si »Narodna stranka« utrdila svoje stališče med širokimi ljudski-mi sloj i, ako bi ne bila takoj sprva segla po najboljšem sredstvu za ]>ro-pagiranje svojih idej — po izborni, do zadnjih podrobnosti izvođeni organizaciji. Okrajne in krajne organizacije so stranki že pri zadnjih državno zborskih volitvah priborile sijajno zmago v dveh okrajih, a priborile ji bodo sijajni uspeh pri volitvah v deželni zbor. Predhodnica splosiiih ileželno zborskih volitev, ki bodo prihodnje leto, je nadoinestna volitev 23. t. m. v celjskem okraju. Ta volitev bo med klerikalno in »Narodno strako« nekaka poskušnja za splošne deželnozborske volitve. Kdor bo pri tej volitvi zmagal, bo iz-šel tuđi nemara iz splošnih volitev kot zmagovalec. Ker sta že obedve stranki formirali svoje bojne vrste, se že sedaj lahko približno vidijo šanso, ki jih i inata obe stranki, in je možno aproksimativno izreci, kateri i/.med ol>eh strank bo pripadla palma ziuage. Ta sodba ni težka! Z veliko gc-tovostjo se namreč lahko že v naprej trdi, da je zma^a kandidata »Narodne stranke« g". Jos. Zdolška toliko kakor zaffoto vijena! Kakšno je razpoloženje v po-sainnih okrajih napram kandidatu napredne stranke! Ako sodimo še tako pesimistično, moramo priznati, da so volilci v pretežni većini za kandidatom »Narodne stranke«. V prvern momentu se je sodilo, da bo konjiški okraj oddal za napredno stranko najmanj glasov. Bo-jazen v tem oziru je bila jirenaglje-na, zakaj Zdolšku je tu že sedaj za-gotovljeno ogromno število glasov. Da bo šmarski okraj po veliki veči-ni volil narodno, o tem ni treba govoriti, saj se je baš v šmarskem okraju najprvo na Štajerskem pri-čelo napredno gibanje. Ožji celjski okraj, zlasti Savinska dolina stoji kakor hrast na strani »Narodne stranke«, kar se je na sijajen način pokazalo že pri državnozborskih volitvah. Da v tem oziru tuđi pri deželnozborskih ^volitvah ni* bo druga-če, to izpričujejo že sijajno U9i>elt volilni shodi, ki jih je imel narodni kandidat Josip Z d o 1 š e k pretekli četrtek v Št. Pavlu, v Št. Jurju ob Taboru in na Gomilskem. Mislimo, da se ne borno zmotili, ako trdimo, da bo probnjena Savinska dolina, ki je prva trdnjava slovesko narodne misli na Štajerskem, odlomila a ogronmo većino zmago kandidata napredne »Narodne stranke«. Ako uvažujemo, da se je tuđi v laškeni okraju za »Narodno stranko« marsikaj preokrenilo na bolje, da sta ji po pretežni većini zagotovljeni največji občini Trbovlje in Loka, ce upoštevamo nadalje, da je vranski okraj zanesljivo na strani »Narodne stranke« in da bo tuđi v gornjejrrad-skem okraju skoro do polovico volil-cev oddalo svoj glas naprodneniu na-rodnemu kandidatu, potem lahko s približno gotovost jo trdirao, «la bo za »Narodno stranko« 23. januar dan šija jne zmage! Napredne ideje zmagujojo na Štajerskem in nositelj naprednih idej je tamkaj poleg inteligence slovenski kmet. In na Kranjskem? Tuni silijo, kakor se čuje, takozvani inteligenti pod klerikalni jarom! Sramota' Jasoslovansba Mela pred 40 leti. Ilirski pokret jo bil prvi pojav jugoslovanske ideje. Sad tega giba- LISTEK. Reklama za veliko Ciril in Metolovo veselico dne I februarla letos v Harodnem dona v Ljubljani. Akerlinč ... —! Ce se namreč podlistek začenja z nadebudno l>esedo akerlinč, kje si morete misliti rodoljubnoga človeka, Ivi ne bi začutil takoj, — - da .se gre zu v»žno stvar in ki ne bi takega pod- listka resnično in pravilno pfećJlal — do zadnjega konca. Do zadnjega, kajti vsak podlistek ima kakor v.saka ^niga klobasa dva koneri: enegji I spredaj, enega zadaj. Od teh je spn»d- I oji zmerom spredaj, zadnji \m zi>dsi.j, m tako da je med podlistkom in n. pr. I psom razlika ta, da ima peH svoj zad- I nj i konec včasih tuđi spredaj, u. pr. I & se je okolu obrnil, dočiiu ga ima I Podlistek vsikdar zadaj. Seveda, čo ■ ^ globoko premisli, .so tuđi izjeuie, I ft- pr. če je podlistkov uredrlk pred- ■ <*asno opazi!', da je ves podlistek pre- ■ Plonkan in ga kar v .sredi amput irn, ■ da je podlistek poteui tak, kakor ■ fokslnov rep. Ampak moj podlistek J ^ vsaj to je ravno interesantno — ■ ti fokslnov rep, ampak čisto postpna I klobasa in zato ima oba predpieana konca, implicito orgo tuđi ^voj zadnji konoo, do kateregn priti jo tuđi moje duše najslajse hrejienonj^. Hm, kako lepo som to povetlal! Torej: A k o rl i nč! Akerlinč namreč, kako clolg naslov ima ta podlistek! Nevorjetno! Bogvedi, ali je okusno, delati tako dolge naslove? — Pa to nam do fe Čanka r povoda 1 v kateri svojih prihodnjih fars. Torej, da povem, zii kaj cUi se pravzaprav gro. Stvar jo namreč ta-le: 2. februar ja letos bo v Ijubljan-skem »Narodnom domu« velikanska narodna veselica v prid naše prejjo-trebne šolske Ciril in Metodovo družbe. To vam bo nekaj izredi\e^>;i., vam rečeni. Vsi #orenji prostori bodo, kakor se tako reče, nebesko k»po ozaljšani. In v teh nebesko lepih jiro-storih bodo plesali anpreljei — vam rečem! Nak! Kdor pri svojem (iekl»^-tu ni ]K>polnoiiiu na čistein, naj raje ne #re tja; kaj ti pK>lom bi bil neizo-9-iben. To vam bo toliko lepote — — no, ali niseni vodel, da ne bom vodel, kako bi ta stavek do koncu sjieijal, tako me je objelu misel na lepoto v »Narodnom domu«. Akerlinč, bo to lopota! Seveda bodo plesali tuđi mo-ški, in sicer bo vse to n^kakii rudutn izza tistih časov, ki jih dr. T«Mvčar popisuje v svojem, v »LjubljauskoiM Zvonu« žc dolgo izhajajočein ronumu »Izzn kongresa«. Sploh se bo vsji velika nska veselica vršila pod naslo- vom »I z z a kongres a« in bodo na njoj mistopnle domntagn vs(* v <\r. Tavčarjovom nmuinii orisa ne osobo: Kdor jih ne pozna, naj ta roman hitro še enkrat probnn.iiir-riiih itd. In, da toroj nadaljujoin: /daj se gre pa za to, da se za to velikausko Ciril in Metodovo veselico dne -• U1 bruarja letos v »Narodnom domiiv: v Ljubljani dola primerna roklii.iia. Orjaški damski zbor, ki ima vso pri-reditev v rokah, jo pov?ri! reklamo posebnomu odseku moškoj*-1 poniož-nega zbora. In ta odsek toroj naj bi s svojo reklamo na kolikor mo^tKO zvit način zvabil slavno javnost na t<> vo-likansko Ciril in Metodovo veseli«-o, ki se pod naslovom »Izza kongresi«'< vrsi dne t2. februar ja letos v vs<'li krasno ozaljsanih prostori). - Narod-neffa doma« v Ljubljani. Poklictati bi moral slavni javnosti v spomin, * I-1 so bile došlej še vse slično, priredbo Ciril in Metodovo družbe nektij tako izrednega, zab« vno.fr«, prosonetlji-veg«, čarobne#a in tako naprnj, da so se še vselej vsi tišti, ki nišo prišli iz toffii ali onegn iniUoinavnojr't. vzrokn, pulili lane in tužnegu jada jokali nad razvalinami svoje narodno zavedu©-sti dolgrih 40:clni, bridkih 40 noći. Po- vodiiti l)i moral ljudst\ i v brk, uji zvit in kolikor mo&očo rosnotnj* n način, da jo vsakopar proklemnna nni*o,bi vsaj par tisoč kron. Pr.ivzaprnv taka prirodbn, narodna in dobro«!oln;i k;i-kršna bodo ta z 2. fobru?»rj.j lotos v »Narda občinske^a tajnik.i, in ta na-piše za list, ki jo v dotičnem kraju iuijIhUj morodajon, notico, ki se po staroslavnom šiinolmi liere takole: Velikauska narodna veselica, ki so vrši dno 2. februar ja letos v vseh prostorih »Narodnoga doma« v Ljubljani \km\ naslovom »Izza koni^resacc v korist prepotrebue naše Ciril in Metodove šolske družbe, bo, po pripravan sodeč, nekaj izrednega in jo zanimanje zaujo volikansko. Izza ku-lis smo izvedeli . . . čarobno . . . cvet narodnoga ženstva . ., narodna dolžnost . . . Vse za narod in svobodot Le takt) naprej!« Pa je. Pri nas pa, ojej! Sestavil so ,hi odsek kar štirih gospodov in ti ugibajo, kaj naj bi naredili, da bi tein spretnejo zvabili ljudi na veliko tutroolitieneir. polju. Nositelj te ideje je bil takratni srpski knez Mihajlo, ki je v svoji politični dalekovidnosti prišel do prepričan ja, da je zalog1 boljŠe hodoč-nosti slovanskih narodov na jugu iskati edino v čim najtesnejši zdru-žitvi vseb jugoslovanskih plemen. Knez Mihajlo pa ni bil samo te-oretičen zagovornik te ideje, marveč jo je tuđi skušal z vscmi ra/položlji-vimi silami pretvoriti v dejanje. Za oživotvorenje te ideje se je trudil pred vsem tuđi knežev minister G a -rašanin, ki je po vsem slovan-skem jugu razpredel živahno propagando za ideal jugoslovnnske poli* tične vzajemnosti. Najprvo se je posrećilo pridobiti za to idejo crnogorskoga kneza Ni-kolo, ki je bil ćelo pripravljen se odreci prest ola na korist srbskemu knezu Mihajlu. Tuđi s Hrvati so stopili propagator j i jugoslovanske ideje v dotiko, toda tu nišo našli posebnoga odziva, ker tam nišo bili ugodni politični odnosa j i. Bolgarska se takrat ni bila svo-bodna, ječala je še pod težkin. turskim jarmom. Vendar pa se je že takrat vedelo, da so dne vi robovanja šteti že tuđi za bolgarski narod. Knez Mihajlo in Garašaniu stn stopila, da uresničita svoj ideal, v dogovor tuđi z bolgarskhm rodoljubi, ki so baš takrat z vso intenzivnost jo delali za osvoboditev «voje domovine. Ti dogovori so dozoreli v toliko, da je prišlo do sestank;i >bo-jestranskih delegatov v Bukureštu leta 1867. Na tem sestanku so Bolgari in pooblašeenci kneza Mihaila sklenili velezanimivo, 12 točk obse-gajočo pogodbo, ki je imela naineu, da ustvari popolno politično edin-stvo srbskega in bolgarskega naroda. Najinteresantnejše točke iz te pogodbe se glase: § 1. Narod srbski iu narod bolgarski, ki sta po pokolenju Slovana, iste krvi in iste vere, ki sta veji iste-ga Stebla in prebivata na istem ozem-Iju, sta že po božji previdnosti po zvana, da živita v prihodnje pod eno vlado in pod eno zastavo. § *J. Z ozi-rom na to, da tvorijo Srbi in Hrvati eno telo, prošinjeno z istim duhom, in ker imajo iste težnje, ki jih more-jo doseči samo združeni v eno Doli-tieno celoto, bosta ta dva bratska naroda osnovala skupno državo, ki bo nosila ime Srbsko-Bolgarska ali Bol-garsko-Srbija. § 3. Poglavar +e države ima biti knez Mihailo, sin jv-naških osvoboditeljev Srbije. To pogodbo, ki je v ostalih točkah določila še druge na odnošaje med Srbi in Bolgari se nanašajoče zadeve, je srb-ska skupščina soglasno sprejela; t?-kisto so jo odobrili tuđi bolgarski delegati, ki so se sestali na posve tova-nje meseca aprila leta 1867. Na tem sestanku je bil šesta vi jen tuđi protokol, iz katerega je zlasti jasno razvidno, kako krepka je bila v šezdesetih letih jugoslovanska ideja med Bolgari in Srbi. Iz tega zapisnika po-snemamo tele veleznačilne toMve: Med Srbi in Bolgari je treba ustvu riti bratsko edinstvo pod imenom »Jugoslovansko carstv o.<. Jugoelovansko carstvo, tvorijo Srbija in bolgarska, Trakija in Makedonija. Vsak narod ohrani svoje narečje in uradniki morajo biti vešči tistega jezika, ki ga govore prebivalci, kjer služi jo. Vsi ziikoni in vse naredbe v Jugoslovansjcem carstvu se morijo izdajati v obeh jezikih -- v srbskem in bolgarskem. — Bolgarski delegati so izvolili odbor sedmih čjanov, ki je imel skrbeti za to, da se icjeje, navedene v srbsko-bolgarski pogodbi in v protokolu z dne 7. aprila 18G7. uro-sničijo. Toda do oživotvorenja teli idej ni nikdar prišlo. Na delu so bile tište sile, ki so pred dvema letoma prepre-čile tuđi carinsko unijo med Srbijo in Bolgarsko. Naravno, močnu jugoslovanska država na Balkanu, bi bila najkrep-kejša zavora za nemški »Drang naoh Osten«. Zato bodo gotovi faktorji vodno z arguškimi očmi pazili, d:» 00 vagonov; s postaje Videm se prevaža v Novo me-sto žita 480 vagonov; tavolet se na-žaga v Gorjancih 550 vagonov; stavb-nega lesa po velikih žagah 400 vagonov. Izvoz svinj znaša na leto do 800 vagonov, to pa zato, ker je hrvaška stran proti nam zaprta. Neki Tržačan bo v Gorjancih žgal oglje ter skozi 10 let iz vazal 5(K) vagonov oglja na leto. Veliki sejmo-vi na Bučki, v ^kocjanu, v St. Jer-neju in drugod bi izvažali živine, konj itd. do 700 vagonov. KoKtanje-višjki okraj je letos pridelal 17.52G hl vina. Ko bi imeli železnico, bi se iz-va^alo vsa}to Jeto do 15.00«) bi vina. Osebni prQmet bi z Zidanega mosta pritekli i I nose v veliki meri Novo mes^o. Ker že pri vsakem železni-škem projektu upoštevajo strategi-čno važnost, bodi omenjeno le to, da bi ta železnica bila noprccenljive važnosti v slučaju kakih homatij na jugu naše monarhije. Le vzemite ge neralštabni zemljevid v roke, knmlo se o tem prepričate. V dogledneni času se Ogrska v gospo4arskem oziru odloči od Avstri-je, takrat bi bila obmejna železnica iz Dunajskega Novega mesta ob šta-jersko-ogrski meji do Brežic, od tod čez Savo preko Koštan je viče, Št. Jer-neja in Bele cerkve do Novoga mesta velikegu pomena. Upoštevajoč te okohrosti, se je, sestavil v Novem mestu in Brežieah konzorcij veljavnih inož, ki jt; pre-vzel trasovanje železniške proge iz Novega mesta v Brezice. Občine, le-žeče ob Krki, na noge! Žclezo se kuje, dokler je vroce. Naj vsi prizadeti faktorji zastavijo energično vsk» svoje moči v prid dobri stvari. Da nas bodo tuđi slišali na Dunaju, uaj se poslanci oglasi jo pri raznih vplivnih faktor jih, posebno še pri vojneni mi-nisti*stvu, kjer gotovo poznajo našo ravnino, saj so že večkrat todi imeli poučna potovanja. — Obeiue pa prid-no sestavljajte peticijo za peticijo, prvi neuspeh naj vas ne plaši, le tr-kati toliko časa, dokler se vas ne usli-si. Ko bi enkrat stekla pri nas železnica, bi se naš promet povzdignil za več nego 75%, Našt konjereja, naše konjske dirke, so povsodi znano. Vojna uprava je v novejšem času posvetila svojo pozornost konjereji v ftt. Jerneju. — Trgovina z živino je vedno bolj živahna. Kdo bi se rad ne ustavi jal v prelepi krški ravnini? Tujci bi ostajali tu na letovišču ter bi se sploh osebni promet pomnožil za 1007c. V rokah naših sedanjih in borio-čih poslancev pa je usoda projekto-vane železnice. Dopisi. Iz Trnovega na Notrunjskem. Zaželel sem po dolgih štiriJi letih zo-p*'t enkrat obiskati tužno nnšo Istro, v katere severovzhodnem delu, v takozvani Cičariji, sem bival skoro seri i ni let. Tedaj se mi je priprosti in revni, a zato pa pošteni istrski kmet, Cič ali Brkin, prikupil s svojo odkri-tosrčnostjo, da se ga še cianes sj>ouii-njam s posebnim zadovoljstvom. Za-eno pa ga moram tuđi pomilovati, da mu je kruta usoda določila trpeti še vedno naj huje zlo, ki mu ga pač morejo naprtiti njegovi nasprotniki: od ene strani italijanska, nenasilna gospoda, od druge pa slavna vlada, ki je še znairom bolj popustljiva za aspiracije italijanskih pohiepnežev, kakor pa za skromne želje vedno bedne, trpeče istrske slovanske raje. Ob svoji zopetni začasni povrnitvi med te bednike, se pa ne morem posebno pohvaliti, da bi je našei v bolj-šem gmotnem položaju, kakor izza časa svojega stalnega ondotnega bivanja, in ako se je v enein ali dru-gem kraju bodisi v čem malce napredovalo, ni ta napredek pripisati na rovaš drugemu, kakor le od ino tužnemu istrskemu trpinu, ki se za-veda, da je od vseh tlačen, da se mora zanašati zgolj na svojo sainoponioč in da ni daleč več čas njegovoga osvobojenja. — Spominjani se onih časov, ko sem skupno z znanim istr skim boriteljem, zdaj ie! blagopokojnim Slavojem .Tenkom, bivšini dežel-niin poslaneem in županom v Ptui-gradu, deloval ponajveč na narodno-gospodarakem polju v izboljšaiijt* derutiranih razmer knietijstva v pod-gradskem okraju. A st*daj som se si cer prepričal, da je pač Slavuj Jenko za vedno umri svojemu narodu, toda njegove ideje nišo umrle, temuč še vedno živijo: toliko politične, koll kor ideje racijonalnega gospodarstva. Njegovo gospodai*stvo in trgovina je pre&la na njegove dediče, to je na tri sinove, vodstvo trgovine pa je v rokah najstarejšega Tihornila. Pridnosti in žilavi vztrajnosti Jen-kovih dedičev sem se moral začuditi. Velik preobrat sem zapazil. Trgovinski prostori so popolnoma prenovlje-ni, in kakor čujem, so ludi prevzeli zastopstvo Vinko Majdič'wegH mlina iz Kranja. V krajih, kjer so do-zdaj v kupciji z moko dominirali ogr-ski Zid je, v Trnovem na Notrnnj-skem iu v Podgradu v Istri, scj Jen kovi dediči otvorili konsiginicijskt* zaloge moke in tu sem so dovolj prepričal, da si lahko vsak trgove^ iu obrtnik preskrbi z vsem potrebnim najkrajšim potom in najliitreje broz vsakega pisar jen ja in čitanja. Samo tja mu je treba iti, kjer jo zaloga i u pove, kaj želi. In ker gro k svoji ni 1 j u d e m , se mu pač ni bat i slab*' I>ostrežbe. Torej tuđi za te izdelke s«* naše ljudstvo lahko ravna po znanom geslu: Svoji k svojim in se mu ni treba več zatekati k Zidom. Predvsein moramo podpirati domačine, tiij'm židovskim pijavkam pa odločno pokažimo vrata. .Tenkovi dediči so si cer ne bavijo po zgledu svojega po-kojnega očeta Slavo ja z narodno politiko, kakor z narodno ekonomija. Oni podpirajo v prvi vrsti domačn obrtnast in industrijo in ee odločno bojujejo proti Zidom, kar je tuđi hvalevredno. In ko bo istrski kmet-trpin tuđi v gospodarskim oziru tr-den in samostalen, se mu pač ne l*> treba toliko badi prihodnjosti. S pon-z i dave trgovinskih prostore v v P«h! gradu v najmodernejšem stilu. Vs»* imajo tako urejeno, da se jira ui tiv ba bati nikake tuje, niti ne židovski« konkurence. — Te vtiske sem prim-sel seboj ob povrnitvi vz tužne Istr*'. Želim pa, da se kmalu uresnuMjo moje nade, da bo naš Istran srečon in tako osvobojen vseh onih spon, v ka-terih je še do danos vklonjon. li Hotederftlce V našo župnijo I smo dobili bojevitega župnika v osebi 1 A lozi ja Jarca, ki e neprizanesljivim sovraštvom kruto preganja vse, kar no trobi v njegov rog. Nasprotno pa hvali in povzdiguje v deveta nebesa svoje podrepnike, ki so pa v resnici binavci prve vrste, tretjerednike, ka tere je pred nekaj časom skupaj zbobnal in Marijino družbo. S temi igra kaj Čudno vlogo. £qo deklioo iz te družbe je spravil že ob pamet; revioi se mesa že dalj Časa. Šla j« namreč k njemu k us povedi in tam ji je zabi&l, da bo „ferdamana" ve-komaj To si ie deklioa vsela k srcu Tuđi druge ljudi, ki nišo v kaki I dražbi ali bratovštini, straši nedeljo I za nedeljo % večnim pogubljeDJem I Vrh tega pa zelo rohni Čez naše, po I (Dalje v prilozi.* klamne svrhe skozi tri večere poga-snejo že ob šestih vse električne sve-tilke po ljubljanskih ulieah, pa je, češ, da nihče izpremembe ne bi opa-zil, prav tako grdo propadel, kakor njegovi kolegi s svojimi predlogi. Zediniti se torej ni bilo mogoče. Ker pa je že Svatopluk v svoji oporoki zabeležil, da le v slogi je moč, so v.si Btirje gospodje složno vrgli s\-ojo reklamno puško v koruzo in naprosiH nekega ljubljanskega zaknti?egd pe-resnika, da naj se do prihodnje so-bote pri gospe dr. Tavčarjevi, ki vodi vso veliko akcijo za velikansko narodno veselico, ki se vrši pod naslovom »Izza kongresa« dne 2. februar-ja letos v vseh prostor ih >> Narod noga doma« v Ljubljani na korist Ciril m Metodo ve šolske družbe, informira o vseh posameznostih, in naj potom spusti v nas list zanimivo pisan pod-listek. In s tem naj bi bila reklama opravijena! Ali ni to skandal, to vprašam! Za tako narodno veselico, Jd naj bi naši šolski družbi vrgla ti-šočake, en sam podlistek! To je skandal, katerega ožigosati je bila naša sicer neprijetna narodna časnikar-eka dolžnost. Peter ali Pavel, nam je fo vseeno, kadar se gre 7a našo Ciril in Metodovo družbo ali pa za kako prireditev, ki je tolikega narodno-gospodarskega pomena, kakršnega je velika Ciril in Metodova veselica »Izza kongresa«, ki se vrši dne 2. febru-arja letoa ▼ vaeii prostorih ljubljan-4»kega »Narodnega doma«. Fr. Kobal. Udova Grad. Njeno telo je bilo vitko in visoko, lepo vzrastlo in kot ulito, polt rožna in čista, lasje le napol crni, a oči so se kot iz koketnosti, in le časih nenadoma zagledali vstran. Taka je bila na zunaj in na prvi pogled vdo-va Grad, s katero me je seznanilo življenje pred dvemi leti, in ki sem jo od takrat pogosto obiskaval. Nagaja-la mi je ta ženska, ne samo njena zn-nanjost, ampak še bolj njena odkri-tost in presrčnost, neprisiljenost, s katero se je vladala in govorila, in zdelo se mi je, da nima nikoli niti ene skrivne, zahrbtne misli. Njena odkritosrčnost me je presenetila, a zatrdila mi je, da z drugim bi ne mogla tako prosto govoriti kot z me-noj, in to mi je vsekakor zelo laskalo, zakaj bila je interesantna, lepa vdo-vica, razumna pa ćelo pre več, vsaj kakor je bilo meni prav. Sedel sem pri njej na zoti, na skromni, usnjeni zofi, tik nje, ki je šivala na šivalni stroj. Bil sem že precej intimen ž njo in jo objemal prešerno okoli vratu, vihal rukav čez komolec in jo poljubljal in grizel v rožnobelo, polno roko. Ni mi branila, ni me karala, samo včasih mi hipo-ma iztrgala roko in se nasrne jala nekako obnpno. Tako se zabavaje sva kramljala nad seboj, in vdova Grad mi je pripovedovala svojo povest: »Seznanila sem se ž njim na plesu, in to je bilo res čudno, kar takoj sva bila všeč drug drugemu. Že po tretji turi me je vprašal, če bi ga vzela, in jaz, ki sem imela ćelo dva doktorja na ponudbo, sem odgovorila da. Oni je bil namreč stražinojster pri orožništvu, bil jo kakih pet let starejši od mene, malo prečokat, a drugače čeden, ne lep, ampak možat. No, poslala sem ga k očetu, ki je bil tišti večer moj gardedama. Malo je bil v zadregi, to se pravi, bila sta oba v zadregi, oče in stražmojster, ali za enkrat ni bilo nič. Moj oče namreč ni mogel trpeti orožnikov in sklenil je kratkomalo, da ne dovoli ta zakon. Meni seveda ni bilo nič, s smehom sem se ločila od svojega oboževatelja, in skoro mi je bilo ljubše, da se je steklo tako. Bila sem še mlada in ne-skrbna. In tako sem ostala dekle. Hodila sem v gledališče, čitala romane, hodila na pleše, zakaj ples je bil moja strast, ki bi me bil kmalu ugonobil. Glejte, ples mi je pokvaril oči, skoro bi bila oslepela, in še zdaj gledam krivo, ples me je prehladil, zbolela sem in izgubila vse lase. Bila sem nekaj časa čisto gola po temenu, ha-ha-ha, res prava nakaza. Potem so mi zrastli, a ostali so kratki, in plesala nisem več. Tretje leto potem je umri moj oče, in dve leti zatem sem dobila na svojega godu dan čestitko od nepo-znane roke in iz tnjega kraja. Ugibala sem po pisavi, po naslovu, a nisem uganila. Odprla sem pismo. Čest i tal mi je moj stari čeetilec, etraimojster. Odgovorila sem, so zahvalila in pove-dala, da mi je umri oče. Začei mi je zopet dopisovati, in tako sva se sled-njič pismeno zaročila. Prišel me je obiskat, pa se nisva poznala, prišel je ženin k nevesti, a videla sva se samo enkrat pred pethni leti na plesu. Imela sem se sniti ž njim na kolodvoru. Šel je mimo mene, a seveda si ga nisem upala nagovoriti, in samo zato, ker je bil v orožniški uniformi, sem zaklicala za njim, ko je bil žo daleč naprej, njegovo ime. Bil je on. To je torej roman moje mladosti, to je bila moja ljubezen. Potem sva se poročila, bilo je zvečer majui-ka meseca, in nato sem šla z njim n:i deželo, kjer je služboval. Začelo se je dolgočasno, enakomerno življenje. Moj mož je bil predober, preniiren človek; kadar je bil v službi, ga nisem videla po dva dni. Služba je bila naporna in težka, parkrat bi bil kmalu ostal v snegu, nekoć je na sledu za tatovi padel po skalah v prepad in med padcem dobil notranje poškod-be.Začel je bolehati, operirali so ga na želodcu, prvič, brez uspeha, in zopet in zopet. Bil je rak. Bolezen se je vlekla, bil je dvakrat v bolnici, a se vedno vrnil na dom. Izpirala sem mu rano, strasno, gnjilo rano, in vedela sva oba, da ni pomoći. Njegova puška je visela v sobi, in večkrat je vstal in jo hotel sneti; vedno sem mu uhranila. ^Postal je neznosen. Mučil me je in mi oči tal nezveetobo. >Kadar bom umri, in se boš drugič možila, bom prišei k tvoji porofcL S puško bom prišel, in streljal ,da Ik> ver'y veselje.« — Tako je govoril. A po-tem me je začel siliti, naj ga ustn lim, zakaj boločine so postale nezuos-ne. Sklonil se je pokouci in strašen, bled in suh, uprl svoje globoke, gas neče oči name in pokazal s prstom iu orožje: »Prosim te, ako, si me kdaj ljubila, ustreli ine!« — To se jo p*1 navijalo dan za dnem. Slonela s*?m ob oknu in gledala na cesto. Spodaj se je sprehajal trski zdravnik, mlad; odkar sem se oiuožila, je gledul za menoj. Pozdrav i I me je in začel p< govor. Pozdravila sem, a v tem zaću-tila poleg sebe smrdljivo sapo. Mo* je stal poleg mene in gledal na ceste Pomagala sem mu v posteljo in g* odela. Takoj nato je začel vnović si; liti vame, da mu nisem zvesta, in naj napravim konec njegovim duševnim in telosnini mukam. Bila sem v ti-stem hipu popolnoma brezčutna i'1 stopila sem napol ne»avedno kot stroj I po puško v kot in jo nastavila nio^l ravno na srce. Položil je desnico n* mojo roko, ki je držala napetegn |^'; telina, in že je zadonel tih in bojtv pok po izbi. Moževa roka je oin»-hnila, in oči so se mu zaprle. I^e n*1 koliko krvave pene je pri vrelo iz ra ne, par kapljic krvi se je poznalo n* srajci. Položila sem puško na poste ljo in šla klicat ljudi. Vsem se je zdelo čisto naravn0' da bolnik ni mogel več prenašati b°; leoin in se je zato sam usmrtil. Njto se več ne spominjani, ali s© je bilo treba meni sami izmisliti to Ui, ^ L Priloga „Slovenskemn Narodu" ftt 14.. dne 18. lasnarl« 1908. njegovem „bresverflke" časopise; pravi, da je velik greh, čitati neklerikalne časopise. Če to velja sa nas, velja Se ▼ večji meri zanj, torej bode on na dnu peki a, mi pa na vrhu. Mi pa mislimo, da je najslabai list „Domoljub14, kajti ta list je najbolj lažnjiv, krade poštenim ljudem Čast in kali druiinski mir. Menda ga grozno boli to, ker pri nas ljudstvo pridno čita dobre časopise, kakor nSlov. Narod" in „Notranjoa", da je pri nas potep-tan sleparski klerikalizem in da nismo hoteli voliti z njegovo stranko, koji je Bog njih lastna bisaga. Dasi je pri prvi pridigi pri oas rekel, da ni prišel k nam po krone, temveČ naše duše zveiiČat, vendar se prav nič ne drži te obljube. Snedel je besedo. Prvi in edini njegov namen je, čim-preje si nabasati bisago. Za zveliČa-nje svojih ovčio pa skrbi tako, da jih s svinjskim betom mlati po hrbtu, za kar je imel že pred o. kr. sodiščem opraviti. Gorje tistemu, ki ima ž njim kaj opraviti; njemu iztrebi žep do dna. Krasni gozdovi so postali žrtev njegove nenasitne bisage; ž njimi ravna tako, kakor ravna kosel, če priđe v zelnik. Kje se je ta Človek naučil tako „vzorno" gospodariti, nam ni znano; mogoče od prevzvišenega g, Antona Bouapokore? Tlaka je že davno odpravljena, a on hoče, da mu bi ubogo ljudstvo tlaČanilo in robo-talo le še dalje. Iz gozda prodaja les po nizki opni, drva pa da bi mu ubogi km etiČi skupaj zastonj vozili in daj ali. Niti enega oČenaša noče za kako dušo zastonj zmoliti, ljudstvo pa da mu bi Še oel dan zastonj de-lalo. Radovedni smo, kdaj bo tožil one, ki nišo lansko leto hoteli iti na tlako in tište, ki mu nišo hoteli dati zastonj drv, ko jim je že tolikokrat grozil. Pridige njegove so bolj pri-merne za kako beznioo, kakor pa V cerkev. Ce ne pridiguje o liberaloih. pa o otrokih. O teh je tako govoril, da še odraščeni ljudje nišo kaj takega slišali. Ni Čuda po tem, ko že šolarČki več vedo kot pa starši. V Soli pa jih uči ženiti, krstiti itd. Ali ni to nespametno ? Klerikalci pa so za časa njegovoga bivanja pri nas postali surovi, in po-divjani tako, da ne mislijo na nič drugega, kot pri vsaki priliki na krvavo maščevanje za vsako malenkost. Svojega bližnjega napadajo 8 koli, poleni in s kamenjem; demolirajO niše svojih političnih nasprotnikov. To menda gre po nanku našega „pre-častitegau : vse za sveto vero in čast božjo. Dobro se tuđi Še apominjamo, ko je pripovedoval nekoč na prižnici: „Tak duhovnik, ki priđe v „Slov. Narod" in „Notranjca" je selo slab. Vsak, katerega devajo po omenjenem časopisju, je bil gotovo v smrtnem grehu, ko je prejel sakrament maš-nikovega posvečenja." če je to res, kakšni smrtni greh je moral imetd še le on, ko je bil že tolikrat v „Notranjcu" in „Slov. Narodu". A zvita buČa si pomaga! Pred nekaj časom pa je pridigal, da nbrezverskiu časopisi napadajo le dobre duhovnike slabe pa hvalijo na vse načine. Slab duhovnik ne bo nikdar prišel v „brez-verski4* Časopis, dober bo pa tak oj noter. Dobro vemo, kam je s temi bese dami jmeril. Spominjamo ga na pregovor, ki pravi: lastna hvala cena mala. Pa drugi6 kaj več! K. J. Kajvammar. Parlamentarni položaj Dunaj , 17. januarja. Ministr sM predsednk baron B e c k skliec po deželnozborskih volitvah za Češko, so jo našli sosedje. Prišel ;je tuđi zdravnik, ki je edini gledal malo sumi j ivo, a potem stopil k meni in mi izrazil svoje obžalovanje. Napra-vil je tuđi mrtvaško spričevalo, kakor sem mu narekovala, in samo par-krat pogledal nekako skrivnostno name. Jaz ga nisem hotela razuraeti, Moža smo pokopali, zdravnik je silil še vedno za menoj. Prišel je ćelo k meni na stanovanje in hotel nekaj začenjati. Sedel je na zofo, me siloma poljubil in slednjič se mi začel laskati, češ, kako sem srena, kako znam streljati ... Pokazala sem mu vrata. Preselila sem se iz onega kraja, prišla sem v mesto, a na možev grob grem vsako leto. Vem, da ga ni več nikjer, ali v spominu nanj živi njegova duša.« Gledal sem ji v obraz, in moja roka se je nekako bojece odvila z nje-nega vratu. Gledal sem jo in zazdela se mi je čudovita in neumljiva, pol-na nasprotstev, a vendar tako re-snična. Takoj nato sva začela govoriti o sosedni družini, kjer obiskujejo gospo golobradi lajtnanti. Dva meseca me ni bilo pri moji vdovi, a ko sem jo zopet iskal, je nisem našel. Dejali so, da se je vmila v trg, kjer ima svojega moža poko-panega, in ugibali, da se baje misli poročiti z bogatim krčmarj em. Da-nes sem pa izvedel, da je že bila poroka, da torej ni več vdove Grad. €. Golar. Galicijo in Tirolsko načelnike parlamentarnih klubov h konferenci, da đoloeijo, kdaj se naj skliča državni zbor. V tej konferenci se sklene tuđi zaradi zasedanja deželnih zborov. Kompromis med nemškimi strar^kami na Češkem. Praga, 17. januarja. Za predstojeće deželnozborske volitve se vrše med nemškimi strankami na Ce-škem, razun Schonererjancev, kompromisna pogajanja. V ta namen priđe jutri neinški minister P e s c h k a v Prago. Program novega hrva-škega bana. Budimpešta, 17. januarja. Vsi madžarski časopisi se bavijo Ja-nes na uvodnem mestu s programom novega hrvaškega bana baron a Raucha. »Pesti Hirlap« piše: »Program — in gnila jajca, v teh štirih besedah se označuje ves položaj na Hrvaškem.« Nadalje piše, ako se baronu Rauchu ne posreći napraviti miru in reda, potem mora pritl kraljevi komisar. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budimpešta, 17. januarja. Parlament je danes zaeel razpravljati o rekrutnem kontingentu za leto 1908. V imenu nemadžarskih po&lan-eev je izjavil posl. Brediceann, da odklanjajo rekrutno predlogo le iz nezaupanja do vlade. Obenem je predlagal, naj se vladi naroči, da takoj predloži nacrt za dveletno voja-ško službo. — Posl. Bozokv je za-hteval, naj vlada nemudoma izdeia zakonske nacrte za ustanovitev sa-mostojne ogrske armade. Z zvišanjem kvote je neodvisna stranka razrešena dolžnosti, ki jih je prevzela svoječa-sno v takozvanem paktu s krono. — Posl. Lengyel je zahteval madžarsko povelje van je ter dokazoval, da madžarski element popolDoma za-nemarjajo v annadi. Vojni minister ali načelnik generalnega štaba šc ni bil nikoli Madžar. Delegacijo je ime-noval stroj za votiranje, kakršnega nima niti ruski car. Trgovinska pogodba s Srbijo. Dunaj, 17. januarja. Za včeraj so napovedovali, da se dožene po-polno sporazumljenje med avstro-ogrskimi in srbskimi delegati, a to se ni zgodilo. Pogajanja so se odgodila do ponedeljka, da se avstrijski delegat je posvetujejo o novih srbskih predlogih in pogojih. Srbski delegat-je so namreČ zadnji trenotek prišli z novimi željami kot pogoji, da sprej-mejo avstrijske zahteve. Vendar so na merodajnem mestu uverjeni, da se trgovinska pogodba s Srbijo sklene že prihodnji teden. Bolgarski vstaši v Ma-cedoirji. Carigrad, 17. januarja. Načelnik bolgarskih vstašev Skir-8 č e v se je osebno prijavil turski oblasti, ker so mu oblasti zagotovile pomiloščenje za dosedanja hudodel-stva. Škirščev je povedal, da so se dragi tri je voditelji vstašev priprav-ljeni se vdati, ako se uverijo, da so turske oblasti izpolnile Skirščevu da-no besedo. Poljska predloga pred nemškim državnim zborom. Berolin, 17. januarja. Isto-Časno ko je pruska zbornica sprejela znani protipolj6ki zakon o nasilni razlastitvi, je interpeliral v ncm-škem državnem zboru posl. knez Radzivil zaradi ravno te stvari. Knez je rekel, da je tak zakon nekaj nezaslišanega v zakonodajstvu vseh kulturnih narodov. V neuo kričeča krivica je, da hoče vlada s takimi zakoni kaznovati nedolžno ljudsko pleme le zato, ker se to pleme oklepa svojega materinega jezika in svojega narodnega ponosa. — Posl. Del-s o r (Alzačan) je imenoval razlastil-no predlogo izjemni zakon naj kuj še vrste ter je podobna svoječasni diktaturi za Alzacijo in Lotarinsko. Konflikt med Italijo in Abesinijo. đ Rim, 17. januarja. Konflikt med Italijo in Abesinijo je postal tako resen, da ga bo komaj mogoče di-plomatičnim potom poravnati. Mini-strstvo zunanjih del ne more izvedeti, kakšna usoda je zadela i tali jonsko posadko v Lughu. Minister T i 11 o -n i je brzojavno prosil anglesko vlado, naj poizve o položaju na desnem bregu Juba. I talijanski poslanik v Londonu je nato brzojavil svoji vladi, da je pri napadu na Lugh bil stot-nik Bongiovanni ubit, stotnik Molinari pa njet in ranjen, vendar se ostanek posadke še drži. Revolucija na otoku Haiti. London, 17. januarja. V Port au Prince je izbruhnila revolucija. K vstašem so se pridružili tuđi mnogi bivši prognanci. Vodja vstašev je Jean J u n e a u. Vstaši so že za-vzeli Gonaives in Saint Mare ter se pomikajo proti Port au Prinee. „Sveta vojna1' v Maroku. Pariz, 17. januarja. Včeraj so prečitali v vseh mošejab pismo novega sultana Muleja Hafida, ki poziva ljudstvo, naj inu >ledi v pokrajine Šaujev, da zacno sveto vojno, posebno proti Francuzom. Mule j Hafid izraza v pismu upanje, da priđete Casablanca in Mediuun kma-lu zopet Marokancem v roke, in da nobeden kristjan ne ostane živ. Po vseh ulicah izklicujejo Mulejevi pristaši sveto vojno ter po-zivajo ljudstvo, naj sledi sultanu. Vkljub temu se zmanjšuje stevilo njegovih rednih vojakov, ker ne do-bivajo pravočasno plače. Sultan Mule j Hafid je prepovedal izvoz živil. Začetek svete vojne je bila bitka pri mestecu Setatu, kjer sta tabor ili posadki Muleja Hafida iu Muleja Rešida. Francoski general dJ A m a -d e je previdno napadel niesto ter raz-rušil Rešidovo taborišča. Izgube Ma-rokancev so bile prav velike, dočiin so imeli Francozi le 18 ranjenih. Dnevne vesti V Ljubljani, 18 januarja. — Vest o dr. Furlanovi kandidaturi v mestnem volilnem okraju Radovi jica - Tržič - Kamnik, ki smo jo zabeležili včeraj, ne odgovarja reb-nici. G. dr. Furlan nam je 6poročil, da ne namerava kandidirati ne v radovi jiškem, niti v katerem drugem okraju in da mu sploh niti na misel ni prišlo, kakorkoli poseči v politično življenje. — »Slovenec« dokazuje. Znano je, da je nam »Slovenec« podtaknil, da smo v članku »Snujmo zadruge« izrečno pozivali»uradnike, delavce in kmete«, naj snujejo konsumna društva. Mi smo na to podtikanje citirali iz dotičnega članka pasus, ki se tiče konsumnih društev, in obljubili, ker se nikjer v vsem sestavku niti z besedico ne priporoča konzum-nih društev, skofovemu trobilu bogato nagrado, če nam dokaže, da smo pozivali nradnike, delavce in kmete k snovanju jL^nsnmnih.v društev. In včerajšnji »Slovenee« je, »ut aliquid fecisse videatur«, iztrgal iz našega članka nekaj stavkov, jih zavil po svoje in jel kričati: Evo vam dokaza. S tena misli, da je stvar rešena, dasi ne more za dokaz svoje trditve navesti nieesar drogega kakor sta-vek »Konsumna društva zbira jo v sebi konsumente,ki jim preskrbujejo vse v gospodinstvu potrebno blago.« Iz tega stavka na to izvaja nekaj sholastično sofističnih konkluzij ter se bahato trka po prsih, češ, vidite, vse sem dokazal, kar sem trdil. Se-veda sedaj mu mora pripasti tuđi razpisana nagrada. Ne bos, Jaka, pečena piščeta ne frče nikomur v usta! Sofizini še nišo noben dokaz in če »Slovenec« in eausa ipsissima še tako kriči, da se mu je dokaz posrecll, ne spremeni na stvari še prav nieesar. Pribito ostane slejkotprej, da se je škofovo glasilo debelo zlagalo, ko je trdilo, da je naš list pozival so-mišljenike, naj snujejo zadruge. Značilno za pošteno gospodo okrog »Slovenca« pa je dejstvo, da so mirno vtaknili v žep naše oeitanje, da so »lažnjiva sodrga« in da ni »pod solncem božjim takih propalie, ki bi tako infernalno zlobno lagale in obrekovale, kakor kreature, ki odla-gajo odpadke svoje zlobne duše v blagoslovljenem glasilu škofa Antona Bonaventure.« S tem so sami priznali, da so grdo lagali in nas obre-kovali. A vkljub temu so še tako pre-drzni, da zahtevajo za svojo laž, ki so jo ponovili mesto dokaza, še nagrado! O da, če bi bila razpisana nagrada za naj debele jšo Jaž in za naj-zlobnejše natolcevanje, potem bi ne dobil nihče drugi te nagrade, kakor mojster na tem polju, častivredni »Slovenec«! — Klerikalna »Obrtna obrarab-na zveza« poka. Predlanskim so klerikalci ustanovili »Obrtno obrambno zvezo«, ki je imela nalogo obrtnike speljati v klerikalni tabor. Navidez-no je bila ustanovljena zgolj v to, da varuje koristi obrtniškega stanu, de-janski pa ni imela drugega namen a, kakor pridobivati pristašev klerikalni stranki. To se je zlasti pokazalo za časa zadnjih državnozborskih voli-tev, ko je bilo to društvo ognjišče in sredotočje vse klerikalne agitacije. In kako bi tuđi ne bilo, ko mu je predsedoval sam klerikalni kandidat Kregar. Takrat je obrtnike imel Kregar se na vrviei, za to jih je lahko izrabljal v svoje namene, kakor je hotel. Moža se nišo poznali, za to so mu slepo sledili cez drn in strn. A sedaj so se le zaslepljencem jele odpirati oči. Preteklo sredo je imel odbor »Obrtne obrambne zveze« sejo in na tej seji je prišlo do oštrih kon-fliktov med Kregarjem in posamni-mi obrtniki. Kregarju so očitali, da je za dela pri zgradbi svoje hiše ra-bil skoraj same tu je, pred vsem nem-ške podjetnike, domačim obrtnikom pa ni dal skoro ničesar zaslužiti, a še to, kar jim je dal zaslužiti, jim baje še do danes ni plačal. Kregar je bil v veliki zadregi, skušal se je iz-govarjati in braniti, a ves njegov trud, da bi pomiril razburjene duhove je bil zaman. Edini, ki ga je za-govarjal, je bil krojač Ložar, ki pa je moral za to slišati tuđi marsi-katero gorko. Govori se, da namera-vata odbornika Anžič in Pust izsto-piti iz društva. Če je to res ali ne, nam ni znano, vemo samo, da se namerava sklicati občni zbor, na katerem bodo skušali poravnati nastala nesoglasja. Ce se bo Kregar ju posrećilo, se obdržati na površju, je zelo dvomljivo. Obrtniki so ga spoznali in mu ne zaupajo več, ker vedo, da jih hoče izrabljati samo v svoje osebne in strankarske namene, kar je najjasneje pokazal pri zgradbi svoje hiše in pri državnozborskih volitvah. Nas bo samo veselilo, ako se gotovi obrtniki otrese jo sramotnega jerobstva takšne osebe, kakor je Kregar. — Duhov, kandidat Terglav šiba božja za duhovnike. »Nar. list.«, piše: Najgrozovitejši udarec za duhovni-ško stranko na Sp. Stajerskem bi bila zmaga njihovega kandidata Ter-glava. Ta mož je ob glasnem smeli u svojim voJilcem na Polzeli izjavil, da ni izmed modri janov naj več j i modri jan, pa tuđi ne izmed bedakov največji bedak. Mož, ki je »iovršil samo enorazredno solo na Polzeli, niti slovenski ne zna pravilno pisati. Postrežemo lahko z njegov im i pismi, iz katerih se vidi, da velikih zaeet-nih erk niti ne pozna, ampak piše vse povprek z malimi črkami, tuđi krstna in rodbinska in krajevna imena. Sicer morebiti hoče vpeljati nov praktičnejši pravopis, ki se res iz več strani priporoča, toda verjetno to ni, vzrok je brezmejna nevednost. Če Terglav v Celje priđe in odda kak denar na pošto, ne zna sam poštne nakaznice izpolniti, ampak naprosi neko tnkaj stanujoeo žensko, da mu nakaznieo popiše, kar se s pričani! dokaz«. Kaj sledi iz tega? Volilci naj to vprašanje sami rešijo na dan volitve. Mi pravimo, da je tega kandidata vsilil Slovencem nemški župnik Atteneder le iz sovraštva do Sloven-cev, drngaee te kandidature ne razu-memo. Trglavove sorodnike je sram, da on kandidira. Predkratkim se je vozil Terglavov sosed z bližnjim Ter-glavovim sorodnikom, ki je* dejal: »Na dan volitve grem raje v gošćo hlode vlačit, kot pa volit takega člo-veka, ki ničesar ne razume. — Ne vem, kako se more sploh tlačiti tam, kjer zanj ni prostora. ..« Neki drug sorodnik se je nad to kandidaturo ne-izmerno jezil ter dejal, da ga je sram in da si skoraj nikamor ne upa, ker ta kratkovidni Cepur na tako nepre-mišljen način izpostavlja vse sorod-stvo zasmehu. Slov. kinetje pač ne bodo tako neumni in tuđi nišo, da bi volili moža, kojega kandidatura je naj več j i predpustni — spas —! — Izborno gospodarstvo. Med tem ko se naši državni uslužbenci že leta in leta bore za zboljSanje svojih blapčevskih, današnjim, življenskim rasmeram, njih delovanju in odgovornosti neprimernih plač, vsiljuje država, ki pri vsaki prošnji teh njenih leSnih uslnžbenoev stoka in fiaan^ni minister skrbno bojeČ odgovarja, da nima de-narja za zboljsanje plače teh avstrij-skih Suooijev, svojim poslancem tuđi sa časa počitnio državnega zbora po-popolno plačilo sa njih ndelovanjeu. Zdrava pamet vsakega poslanoa ve-leva, da demonstrativno podari te ne-saslužene tisoče kron v potrebnejše dobrodelne namene. Kaj poreSe k temu postopanju vlade naš naančni minister? Ali je to zdravo gospodarstvo? Da žive državni uslužbenci res v neznosnih rasmerah, naj svedoČi le ena kategorija teh trpinov, puštnih oficijantov in aspirantov. ObČinstvo nima niti pojma, da tak uradnik, ki ima kapo z zlato žnoro in rozete na ovratnika, ob svoji slabi plači trpi ve$ lako te in pomankanja kakor pravi berač, kateri hodi od hiše do hiše! Evo dokaza! V Dunajskem Novem mesta je služboval kot poštni ofioijant Žlletni Frano Muller ter bil dodeljen za vplačevanje poStnih nakasnio in poštno hranilnifinih vlog tamošnjemu poštnemn tirada na železniški postaji. Mesečne plače je imel — 66 kron in živel baje selo skromno. — O ti sveta ironija! S plačo mesečnih 66 K naj živi raskošno, ako naj ne krade! 8 to plačo mora torej poštni ofioijant pošteno živeti, to se pravi: naj bo dostojno oblečen, naj ne zahaja v slaba društva in male gostilne na hrano, naj si kupuje sam uniformo, naj plačuje radno hrano, stanovanje, obleko, obuvalo, perioo, brijača, sa-varovalnino, ouroma v slučsju bolesni sam tuđi sdravnika in scbravila, naj no dela dolgov, pač pa naj sa to visoko plačo opravlja dnevno 8 do 12 urno težavno in zelo odgovorno službo, v kateri imaš mnogokrat na-kopičenega denar ja na sto tisoče pred seboj ter sa te ogromne vsote tuđi strogo odgovornost. PoŠtna uprava s slabim plačilom svojih nslnžbenoev vkljub svojim letnim milijonskim pre-bitkom same vsgaja nepoštenost s beraško plačo in izkoriščenjem svojih uslužbencev-trpinov! Muller je torej poneveril državne denarje, koliko? še poštna uprava sama ne ve! Dne 2. dec. je prosil na dopisnici svojega bivšega predstojnika odpuščanja za storjeno budodelstvo, ker je bil v svoji bedi in lakoti vendar prisiljen krasti! Ako ga sodišče dobi v pest, priđe pred porotnike in bo mogoče tuđi ubogi Muller, kakor že večina njega prednikov-defravdantov ia potrebe, oprošČen! Do vsega teg« bi pa ne prišlo, Če bi poštna uprava primerno plaČevala svoje uslnžbenoe. Prišel bode pa kmalu i za te trpine državne poštne uprave boljši Čas, kojega s moledo-vanjem in prošnjami ne dosežejo, pač pa z zavestjo svoje moči, ki tiČi v njih edinosti. Kdo bo imel od teh neznosnih rasmer škodo ali dobiček, pouči nas kmalu prihodnjost. Sicer je pa pri nas navada, da se tam is-metuje denar, kjer treba ni, tam ga pa ni, kjer bi moral biti. — Dr. Franko le Izgubll oli-kovo vejico miru In sprava. V Četrtek se je imel vršiti pogovor med kandidati goričke nar.-napr. stranke in delegati agrarne stranke. — Ali mož od agrarne, stranke ni bilo. Ka ehodu agrarne stranke 9. t. m. se je sklenilo, da bo „kmetska stranka" sa za poštene kompromise s strankami, toda čez osem dni so že pozabili na sklepe, to se pravi dr. Franko je imel vse skupaj za norca. Za Četrtek je sklical svoje „zaupnike", 3 katerimi je postavil kandidate sa deželni zbor, 8amo da ni bilo potreba zborovati % narodno - napredno stranko. Zboro-vanje je vlekel na dolgo in končno osorno povedal, da „agrarnih" dele-gatov ne bo. Lep mož ta dr. Franko. Hinavsko je napo vedo val, da napravi mir v deželi, kazal se je apostola miru in sprave, imel je dolge konfe-rence s klerikaloi, ali z naprednjaki pa noče spregovoriti niti ene besede. Seveda moža sa pametne politične be-sede ni dobiti, in če bi jih slučajno govoril, bile bi grda hinavščiaa. Dr. Franko je izgubil vejioo miru in Sprave, nič več ni mirovni apostol, ampak bojevit petelin proti — na-rodno napredni - stranki. — „Slovenski Gospodar11 fai — UČlteliStvOi Iz Savinske doline se nam piše dne 17. jan. t. 1. : Znano glasilo naših apostolov nazadnja&tva, mariborski „Slov. Gospodaru, v svoji 3. številki z dne 16. jan. t. 1, kjer dela roklamo sa dičnega svojega kandidata Al. Terglava, strupeno napada vtIo naše uČiteljstvo ter ljudstvo Šunta proti njemu na nečuven način. No, tega smo že vajeni pri „Slov. Groap.", ki pa ševe potem vedno taji, da bi bil 80-vražnik učiteljstva in sole. Toda gospoda pri „Gosp.u naj nikar ne misli, da je naše ljudstvo Še tako žabi to, kakor ona o njem sodi. Ljudje ie vedo oeniti, kaj učitelji store v soli in izven nje. Cimbolj boste vi „G-o-spodarjevoi" napadali uČiteljstvo, tem-bolj bode naš narod spoznal bres-stidno vašo lažnjivost in — gospo-darstvaželjnost. Vemo, da bi klerikaloi imeli naj raje same analfabete, a ker se le-teh štavilo od leta do leta vidno manjša, zato se ježite in zato lop — po učiteljstvu 1 A učiteljstva ne bodete spravili s poti njegovih dolžnosti! Zato pa ga le obrekujte Se dalje, le opravljajte ga pri ljudstvu, spreobrnili ga ne bodete! To vas boli, a je že tako. Kolo Časa se neprestano vrti naprej in narod naš gre ž njim tuđi — naprej. „Si. Gosp.u napredka v na sem narodu ne bode nstavil in če tuđi zmaga sto — Terglavov. A slušajmo, kako „Slov. Gosp.* piše o našem učitelj stu. Navesti hočemo v vzgled le par stavkov iz citirane številke. Komentar pa naj si ustvari vsak sam Evo jih! „UČiteljstvo vedno bolj is-rablja naše slovensko ljudstvo v sebične namene.1* — „Pomanjkanje narodnega čuvstvovanja med našim liberalnim učiteljstvom se prikazuje vedno strašneje.u — nZdaj pa imamo žalostuo skušnjo, da prihajajo od leta do leta is rasredov liberalnoga nČitelj-stva manj poučeni šolarji. Čim bolj se šola modernizira, tem več analfabebov dobivamo." — Mislimo, da je oitaranega dovelj. — Slerikalnm ,Kmetslui sma1 bode imela svoj občni zbor dne 6. februarja t. 1. v Celju. — Delegati ▼ Pol}«. V sredo večer ob šestih so dospeli s obema eskadrama a vatri jaki in ogrski dele-gatje v avstrijski vojni pristan, ki je bil v praznični obleki. Pri sprejemu je bil sapovednik vojne luke in trd-njav eksoelenoa podadmiral Ripper in okrajni glavar baron Reinlein. Delegati so isšli pri admralski palači v meeto, kjer jin je pričakovala mno-šioa ljudstva. IrredenUrjem je bil Še • tem pokvarjen apetit, da je prvi isfol đr. Laginja in podmar&al Tomi-Čićj hrvaški delegat, govoreČ seveda glasno hrvaSki. Ko se je prikaza! Ogrski delegat Barabas, so nekateri neodrešenoi kričali: „eljen Barabas !• kar je pa ta poslednji smatral sa Rfopanjeu. Delegatje in njih sprematvo ao najprej Sli v vladno palačo k okrajnemu glavar ju baronn Reinleinu na Saj. Ko so delegatje zapucali vladno palačo in odkajali v kaeino vojne mornarice, je pred palačo stojeća mularija in irredentisti, — kakih 200 na Stevilu — žvižgala, posebno Se, ko se je prikasal admiral Monte ouoooli. Policija in žandarmerija je demonstrante racgnala. Ta prizor je na delegate napravil mučen vtisk, in 8O nastop irredentistov selo ojsiro kritdairali. — V Četrtek so delegatje X vidnim zanimanjem pregledavali vojni arsenal in razae naprave vojne mornarioe, prisostvovali ostremn stre-yanju in vaji torpedovk. Ob sedmih ■večer je bil diner na „Thaliji" in admiralski ladji „Lacroma". Ob osmih »večer je bil koncert v mornar iČni kasini in nato ples. — V petek v jutro so delegatje zapustili Fulj z obema eskadrama in odpluli proti Reki. Vsem priredit vam delegatom na čast sta prisostvovala tuđi oba došla socialista: Schuhmsver in Ne-meo. Zaman so jih pa čakali v soci-jaldemokratični rezidenci „Aroo Ro-mauo*. Nekaj hrva&kih delegatov je bilo tuđi v nNarodnem domu", kjer so pregledali prostore „Sokola"4 „Či-talnioe" in druge lokale, ter se žalo pohvalno izrazili o napravi. 2*1, da so bili v Četrtek zvečer preokupirani in nišo mogli priti v „Narodai domu, kjer jih je Ča kala kakih 800 broječa množioa, misle5, da pridejo. „Sloven-8kegau delegata Štisteršiča seveda ni bilo blizu, kar se je splošno opažalo. Vabilu na Čaj k okrajnemu glavar ju se od italijanskega mešČanstva nihče drugi ni odzval, nego župan doktor Stani eh in poslaneo dr. Rizzi. „Grior-ualetto" je namreČ v zadajem momentu pisal, da se ne srne nihče od-zvati vabilu. No, ta odsotnost ni ni kogar motila, najma nj pa delegate. Upamo, da bodo gospodje iz najviš-jega zastopstva upoštevali od Hrvatov predloženo jim spomenico in šli njim na roko v njih težkem boju za ob-stanek proti ljute mu sovražniku, na lastni zemlji. — Zanfmtv prizor z ladjo „Tballa" v Pnlju. Na parnik „Tha-liau s kafcrim so se pripeljali delegati iz Trsta in na katerem je predsednik delegacije pl. Fuchs eprejemal razne peticije — je stopa! v Četrtek večer mož crne polti, že osivelih las, si cer pa pravi tip Jugoslovana, ako tuđi nosi brado po i talijanski, po krovu sem in tja, odgledoval to in ono in končno stopil v predsalon, kjer je sprejemal predsednik avstrijske delegacije. V tibtem momentu je stopil v predsalon gospod Lacko Križ z dvoma odbornikoma „Narodne del. organizacije" in dvema Članoma „gospodarske stranke". Fregatai kapetan jih je prijazno sprejel m jih naznanil Fuohsu, ki jih je takoj sprejel. Gori opisani mož je pog'edal srepo fregat-nega kapetana in hotel meni mČ tebi Bič *- "~ Ssu. nHalt!u je zaklical ka T f»ri so sedaj drugi gos^o- * je nato vsedel in jezno ana. Kapetan videč, kako .eo fiksira, je stopil k njega z resnim tonom vprašal: %v«r sind Sie den eigentlioh ? Sie ~oen s;ch mir nicht einmal vorge atellt!" Gospod je Se bolj srepo po-gledal kapetana, kot bi hotel reci: „Ksj ne poznaš prvega „oittadina" pnljskega?" — spgel v žep in oddal svojo vizitko. Kapetan je pogledat vi-eitko, zatnrmral nekaj nerazlučl.ivega in oddal vizitko predsedniku Fuchau. Leta — pročitavši ime na vizitki — je zaklioal kapetanu: „keine Z-it!a Ko se je kapetin vrnil v predsalon, dotične ga gospoda ni bilo več. „Ob'e kel je suknjo kot bi trenil in bežal jezno mrmraje iz parnika k» t srnjak ko mu pes slediu so pravili uslužbenoi sačudenemu kapetanu. In ta gugpod ni bit nihče drugi, kakor pu jski „po destatf dr Dinko Soan ć, vod te'j ir redentisti^ne klike in slavni hrvaški renegat. Preboleti ni mogel, da mu je hrvaška deputacija prel nosom uila k predsedniku delegaoij, a on je bil tako zapostavljen in osorno vprašan: Wer sind Sie den? Bjgu puliskega Župana 80 se smejali vsi, smejal seje oelo sam in ni vedel, kako je na „Tbalio" prišedšega gospoda „podosta* paljski .Pavl hau videl bežati. — li rudnliko aluibo Računski podčastnik 27. pespolka Avgust Heiss je imenovan za konoelista pri radarskih oblastvih. — ImenOfBDle pri driarol ftOleiO'GL V područja užaSkeg* rav* nateljstvb so imenovani: stavbni ko-IDisar Otokar Utler v Pragi sa predstojnika sekcije sasdrževaDje železnioe i V Ljubljeni; nradaiiki aspirantje po ., pobtali HiUrij Lavrentič in Fr. mLekež v Pazinu, Alojzij Šubio v -eiPolju, Min. Roiano v Novem mestu, v Anton Rupar v Lesoah, Rajmund -ofeslav v Kanala, Ivan Kratkj oi li v Gorici in Joi. Pe temelj ▼ Bo-hinjaki Bistrioi. PremeiSeni so: asistent Jos. Mora veo iz Plana k ravnateljstvu v Trst, aspirant Konrad ViSner is Škofje Loke V Palj, aspi-rant Jos. Koro Seo ii Kranja V Krpelje in Pavel Jele ia Hrpelja v Kranj. b gladallikt fltamt. Noooj (par) se uprizori moderna i talijanska drama „Nepo5teniu („I diaonesti**), spisal Gerolamo Rovetta i gospo Borštnikovo in g. Nučičem v glavnih vlogah. Tenorlst naio opare g. Jaatr-sebskl je angažovan, kakor Čitamo v hrvaSkih listih, na zagreb^kem gle-daliSču in bo že te dni nastopil v operetah „Čar valckau in „Vesela vdovioaa. Spomlnsklh ▼•ierov Simoma OrcgorčiĆa Čisti dohodek je name-njen na korist spomeniku, ki se postavi pesnikn. nGlasbena Maticau a prireditvijo teh večerov dejansko pokaže, da ve oeniti zaslužne može, ka-teri so bili zavzeti za povzdigo narodne prosvete, katere, kakor Simona GregorČiča vodi zvezda, in jim obeta: tvoj narod bodi srečen in napreduj v kulturi! „Glasbena Matioatf zatorej priČakuje, da se si. občinstvo odzove njenema vabilu in priđe na spominski večer jutri zveSer ob pol 8. v „Narodni doma in dne 26. t. m. ob B. popoldne v nUnionu. Sveta dolŽ-nost vsakega Slovenca je, brez razlike političnoga nazi-r a n j a, da po moŽnosti pri pomore, da se Čim preje in kar možno V dostojni obliki uresniči Želja, katero nam narekuje sveta narodna dolŽnost: G-regorčiČu spomenik! Obćnl zbor „Društva slovenskih književnikom in ćasnikarlev11 bo v pouedeljek, 20. t. m., ob polu 9 zvečer v restavraciji „Narodnega domau. Društvenike vljudno vabimo, da se zanesljivo udeleže obSnega zbora. I. redni obćnl lbor tolOvad-nega drn&tva „Sokol I.11 se vrši 1 fobruarja v hotelu „Ilirijau ob 8. zvečer. Občnl zbor slovenskoga pev-skega društva „ljubljanski Zvon" bode v soboto, dne 25. januar ja ob osmih zvečer v restavraciji „Narod-nega doma". Spored: 1 Poročilo od-borovo. 2. Poročilo preglednikov. 3 Volitev odbora in preglednikov. IV". Sklepanje o razvitju druStvene zastave. 5. Baznoterosti. Ker je ta občni zbor velevažnega pomena, vabi vliudno Častite člane k polnoštevilni udeležbi odbor. Slovensko pevsko dmitro iSlovan11 v Ljubljani priredi 1. svečana v gosti lm pri išteinerju na Opekarski cesti zabaven večer zjako zanimivim sporedom. Vstop prost. Uradoitko stavbno dmitvo ▼ Ljubljani Ko se je lansko jesen objavilo, da hoče vlada pudpirati uradoiška stavbna društva, se je ustanovilo v Ljubljani tako društvo kot zadruga z omejenim poroštvom, ka tere Član zamore oiti vsak javni in zas. uradoik. Odbor se je trudil, da pri-dobi čim največ Članov, trud pa je ostal brezuspfšen, osobito, ker po poročilih iz Đuuaja vlada ne bode podpirala drugih društev ko tistih, ki itejejo le državne uradnike za svoje člane. Ker turej društvo ne ustresa nameću, za katerega se je ustanovilo, s^ ga nemerava raspustiti, ako urad-nišovo z mnogoštevilnejim pristopom ne pomore, da se društvo vzdrži. V to svrho flkl čuje se občni zbor na 5. februarja t. 1. ob 6 aveČer v mestni posvetovalnioi (klubovi sobi) z edino to^ko dnevnega reda: razdruž tev. Pristopne izjave se bodo a preje male tuđi Še pred otvoritvijo občnega zbora. Trgtvski plesni Voniok bo danes zvečer v veliki dvoraui nNa-rodnfga domau, na kar vse prijatelje društva opozarjamo. iiTrgovSkJ dom11. Gosp. Ivan J e b a č i n, tovarnar iu trgoveo v Ljubljani jeizročil društvu ,,Merkur" na podlagi pogodbe od prodanih kav nib suro ga tov za Čas 1. ju lij a do 31. decembra 1907 K 250 — za „Trgov-ski dom" Naša želja je, da bi se ti izborni domaći izdelki, katerih kako-vost se lbhko meri z najboljšimi tu-jitni isdelki, pri nas popolnoma udomaćili. Simon Ciregorčičova čltalnlo« v Vegovi ulici 8t. 2 je od 15. t. m. naprej odprta v ponedeljek popoldne od 4 do 9, druge delavnike zjatraj od 10. do 12., popoldne od 4 do 9, ob nedeljah in prasnikih pa zjutraj od 8. do 12., popoldne od 3 do 6. ure KnjiiniČni red ostane oespremn-njen ražen v četrtek od 5. do 9. z^ečer. — Knjižnico in čital-nico je obiskalo v preteklem tednu, t j. od 11. do 17. t. m. skupno 618 Čitateljav. PovpreČni obisk je snsJsi torej 87 oseb na dan. Fodpomtgs pofrobno^si dm-i(va o kr. poAtalh in fcrsolavaik nslnibonosv v L|nbllanl odburova seja bo dne 19 t. m. ob pol 5 po-poldne v drultveni sobi, Emonska cesta it. 11, kjer se bodo spr jemsli tuđi novi Člani. > Odolotfea vtlaktr pri lifcil ddk flifftiltrab. Nekateri listi *o prinasli vest, da ja viija Tojaika oblast strogo prepovadala vojakom ndeleševtti sa sokolski prireditev. Ta novioa pa ni resnićoa. Predsednik fieike „Sokolske iyeaeM dr. Sohe i* ner se je informiral na pristojnom mestu in ivedel, da Tojaika oblast ni iadsla tske prepovedi. FOMttalko konl oposarjamo, da bo prihodnji teden v boloioi as živino (Poljsnska oesta it. 63, telefon 44) z osirom na magistratni ukaz, da se imsjo aradno, ali privatno pre-iskati po iivinozdrtvnikih vsi kopi-tarji, ordinacija nele od 9 —11. dop., mar več tadi popoldne od 4—5. V tem Sasa se sprejemajo tadi oglasi ia tmbulktorično preiskavo konj. Frodalnina na poitL Y smislu odloka trgovinskoga miniatrstva a dne 11. decembra 1907 št 34 533/P. imsjo od 1. februarja 1908 naprej stranke plačevati predalnino oiir. sabeletnino, ter akladarino sa dovoljenje prevse-mati postne poiiljatve na pofttnem uradu in njih hrani tev, v gotovini in ne več potom frankiranja vplačilnih potrdil. ProdkoneOSiU. Želesnisko ministarstvo je konsoroi u sa sgradbo lo kalne želesnioe i Vrhnike v Idrijo v Ljubljani izdalo dovoljenje sa teh nična preddela sa normalnotirao lo kalno želesnioo od postaje Sv. Luci ja Tolmin proge Jesenioe-Trst drž že-lesnio do kranjske meje pri Spodaji Idriji. Dovoljenje velja Ea eno leto OdllkOfantO Đunaiska rastava sa „Umetnost kuhanja44 je odlikovala našega rojaka F Goloba, prekaje valoa in posestnika v Sp. Šišk< ( Jerne eva oesta št. 50) z tlato svetinjo. Mladi obrtnik je bil tuđi leta 1904 v Parizu odlikovan z najviSjo diplomo, častnim križeem in slato kolajno. Vrlo narodnjakinlo bo turjaška dekleta. Na bližoji gori pri Sv. Aha-oiju so nabrale spomladan^kih ovetlio in jelenČevih vej (božjega drevesca) in spletle veneo, katerega so darovale našemu nepo zabijene mu pesniku fre-šernu, pred čigar spomenik v Ljubljani ga je položil g. Anton Perte-kelj Ysa čast savednim turiaškim gospodiCnam, posebno pa g Brajer-jevi in Kramarjavi in g. Bergantovi! Živele prave Slovenke! Otrpnonjo tllnika. V Spodaji Šiški pri Ljubljani je obolel sa otrp nenjem tilnika neki 19 letni fant, ki so ga prepeljali v dež. bolnico v Ljubljane Ukrenili so vse zdravstveno policijske odredbe. Umri fo na fVrhniki g. Mihael Tomiič, poseatnik in strojarski moJBter v 73. letu starosti. N. v m. p.! Bsdeokoga veteran. V Skofji loki je umri dne 15 januarja mestni ubožeo Mati j a Kržisnik, star 84 let. Pokojnik se je bojeval pod Radeofcrjem 1. 1848 N. v m p ! Prlinan|0« Otrajni živinosdrav-nik v Kranju, g. Anton Korošeo je dobil od deželne vlade primanje za trui in eneržijo ob priliki isbruba smrkavosti kooj v kranjskem obraju. Za ¥Oxao polto med Kamni-kont In Sorollm gradom je prosila občina Nova Šcifca pri ministrstvu ter se vrše sedaj pogajanja z ostal i mi prizadetimi občinami. Upati je, da se taka vosna podta upelie že letos kar bo posebno velikega pomena sa tu jski promet PeS se priđe is Kam ni ka v v Got grad v Stirib urah, pošta pa rabi danes poldrugi dan, in sioer preko MoBirja v Rečioo in od tam z železnioo preko Caija Zid. mosta in Ljubljane v Kamnik. Obenem dobi tuđi Nova Štifta svojo pc što. Pas)l kontamso ie proglašen nad občinama Va^e in Hotič. Ea| vao l|nboaumaost atorl. V Radečah biva na svijem posestvu bogata 60 letna vdova Marija plem Mt»yer, katere glavni poael je dresura konj, psov in krepkih mladih mo-žakov, koje si men jalno pri vsem a pod imenom oskrbn k, nad katerimi pa skrbuo du^a, da ne srne dotiČnik no-benega mlađega ženskoga bitja sim-patifino pogledat« in hode pri rasnih prilibah pokazati, da ji je sroe navslio 6 križem Še vedno mlado ostalo Tako je prišel pretekli torek njen sedanji oskrboik Anton Moser popoldan do-m )V in ko stopi v kn hi nj o, mu po maga sobarica sle5i suknjo, pri tem jo pa on v zahva o rabio pobož* po nekem bnjuem delu telesa ne opazi vSi, da ga je pri tem zasadilo oko milostne. katera je stala poleg Ste dilnika. TVj pa vzplamti mlado sroe v starih pieih ljubosumnorfti, pograbi na štedi I ni ku vreli krom pir ter ga zalufia v obraz nez vestern u oboievslou mlade sobarice, da se reveft od bo-le&in oneavea&en z gr u Hi na tla Elina sreSa Moaerjeva je, da je lonec sa* pazil nad svojo glavj in instinktivno sami šal, t*»r si na ta ntČin svoj vid ohrsnil. Kakor se fiuje, bo na eno uho oftlulil in leii sadaj teško ranjen v May»rjevi vili. ■oditillaki aoatutk priredi ljudska ftuia v Postoj di jutri po pol-doe ob pol 4 v I razredu Predaval bo g. iolski vodja F Juvaoeo o namena roditeljskih ssstaakov in o temi: „dola in do ma« a hita". Startl, udeleftite se tega sestanka polnoitevilno! iiMralfta<| list, ki je naperjen ▼ prvi visti proti celjski „Domovini" ili ki bo glasilo s'ovenskoitajerske klerikalne „inteligenoo", bo jel irha-jati dne 1. maroa, najbrže v Mariboru. „Bratlikl Sakoi" ima svoj oboni abor dne 26 t m. sveder ob 3. v mali dvorani ^Narodoega doma" z običajnim sporedom. Naj zunanji Člani vzamejo to obve^tilo na znanje, ker se druga vabila ne bodo razpo-iiljala. Foltr ¥ Mald teti Itloi. tr-■•¥lal „Markur" i Cel|a. Vsied premoćno sakurjene peči je včeraj v Maj diče vi trgovini na Gradki cesti v Celju nastal požar, ki je uničil strop v prvo nadstropje in lesene štelate. Ognjegasoi so požar uduSili, vendar je škoda precej velika. ieleintsko poslalo dobi siiv- nica pod Mariborom. Oiiftll JO podružnica družbe sv. Ctrila in Metoda v Braslovčah. U bil lo v Sevnioi pri kolodvorski restavraoiji pekovski pomoćnik nekega zidar ja s lato. OdrotolkOT ¥ Maribora je 14, od teh 10 Nemoev iu 4 Slovenci. Slovenskih odvetnikov je vsekakor premalo, če primerjamo število Slo-venoev v mariborsfcem okrajnem so-dis^u (kaj še le v okrožaem sodišču) k š te vila N^mcev. Izbajalo bi v Mariboru Se enkrat toliko slovenskih, od Vetnikov, kakor jih je danes Poskvien s«moiiior. V Cdiovou se je neba žeiezaiska maaipulaotinja zaklonila čez noč v pišamo in odprla plin. Zjutraj so jo naili nezave*tao, vendar so jo Še spravili k življenju. Vzrok poskuienega samomora je naj brž primanjkljaj v blagajni v znesku 600—600 K Acetilenska eksploilja o ka teri smo puročali vćeraj in pri kateri so se ponesrečile tri osebe, »e ni pri-petila v Cdiovcu, temuč v Šoaohorju pri kHučarskem m< jst.ru Wilhelmu ffladališčna predstava ¥ 8a rld se vrai jutri, t. j. 19 t. m ob 8. uri zvečer v Trgovdk«-m domu. Prozlraole slovenskoga |ecika In SlOTeacl- Trgovski potmk iz Trsta nam piše: Vozeč se po trgovskih opravkih iz Trsta v Celovec, izstop m kakor običajno v G-orici da bi se ne koliko pokrepčal, ter zahtevam v ta m >šnji restavraoiji nekaj pijace iu jedtl v slovenskom jeziku To da g'ej spaka; tu ti pomoli natakar tr žnik pod nos ter zarenČi „hasse Wirštel gfeliku, „kranerbir&t", drugi ti zopet regija „bir, birtt — kakor tam v rajhu! A. na pon žno slovensko za-htevo se še ne zmeni. Sploh Če kaj zahtevaš v slovenskem jeziku še niti c dgovora ne dobiš A že prHe mo-gočni debeli samo tajč govoreči nem-š&i portir ter kliče neinsteigen naoha morda tadi vČasi kako spakedrano laško besedo zvija, a slovenski še n^em slišal izklicevati. Ti atom u nem-Škemu načelniku haj lovcu. Wi^aerju, kateremu je ediDi smo ter geim^nizi-rati ves državni kolodvor goriški, je vse to ne le prav, ampak ćelo njegov ukaz Seveda ga drži pokonoi sam nemški mi ni s ter D rschatta, dasi je že bilo tisoč pritožb slišati o tem predrznem in zagrisea^m hajlo ou. Gorje slovenskomu uradmku, Če bi se npftl kje na Koroškem ai Gornje Šoajerskem kaj takega uganjati ! Takoj bi ga prestavili tja v Dalmacijo, Nemcu se pa ne srne skriviti noben las! Sploh so na goriškem kolodvoru isvestni ljudje, ki prav tako kakor njih šef ultrsgerman ošaboi Wieser slovenske potnitee nekako od strani g edajo, kakor da bi bila ta postaja 1« za nemške burše in vandrovoe ter morda k večiemu ša za kak^ga po-lentarja! A ved ta Derscbatta iu W>e-ser, prišel bo kmalu ča*, ko borno rekli vama mi: „hasse W riti gfolikrf — pa bod > vama prsvrufie Sročen X*| r, dne 20. j«nu»rja v restavraciji „Zam gruuen Toru VII. Lerohenfeldersurasse ob 3. zvečer. 81ovamki gost je, druitvo naklonjeni, dobro dol*i. Paaorasjia - Eotaoraoia n a Dvorskem trga pod Narodno kavarno. — Lastniltvo tega umet-niikega savoda nam poroca, da se je • I pogodila za dobavo alik % znamenito tvrdko, ki ima centralo v Petrograda, na Danaju, v Kijevu, B©valu in Dor-patu. Ta tvrdka si je stavila kot posebno nalogo, isvršiti krasne kolorirane alik© dežele Kranjske, tako, da bode krasota na&e dežele kmala snana po oelem sveta. Sresdvom.no bode to močno vplivalo na promet tujoev. — To bo tore i velikanska reklama sa Kranjsko. Prva serija teh slik raz-stavi se v „Panorami - Kosmorami od jutri, dne 19. t m nadalje in sioer „ĐohinJ8ka proga od TrbiŽa do Gonoe ** — P. n. občinstvo se vljudno vabi k Številnemu obisku — Nato slede druga naravna Čuda Kranjske. Kinematograf Edlaosi na Dn-nnfslil cesti nasprotl kavarol pvEfr- ropau ima od daoes do vsietega t Tka sledeči zanimiv spored: Hva« ležen pes (žalo i gr a). Pariška eleganoa (interesantna projekcija posneta po naravi). Stari bankir (drama). Trinajst pri miei (smesno) D obor Auerlkanec. Ivan Strgar, doma iz Volč v tulminskem okrsju, je bil svoj čas v A cd eri ki, kamor jo bode najbrže zopet potegnil. Tam si je nbhranil nekaj pesek in ko je prisel v Ljubljane, je hotel pokazati, kako 8e pije v Acn«*riki. V neki gođtilni si je kmalu pridobil „naklonjenost" treh gostov, za katere je zaČel plačevati vino iu pivo, a zraven tadi naše ni pozabil. Pilo se je toliko Časa, da je bil Strgar te popolnoma orno ten in tako so morali go^ti z njegovim de-nbrjem plačati z^užito pijaco. Ker pa so se bali, ako bi radodarnega S rgarja pustili samega, in bi ta prisel kje ob deoar, da bi ne imeli kakik neprijet-nosti, so sadevo naznanili policiji, ki ga je vsela pod začasoo zaščito. Ko si je mož danes prespal mačka in je polici ia dognala da ni ma sedaj na vesti nobenega gr eha, ga je ispustila in mu oddal a 808 K preje od v te tega denarja, ob katerega bi bil prav lahko na kak Dačin pnšel. Tatvlne V neki mesnici je do-sedsj se na neznan način izgimlo iz predala 200 K — Hlapcem Mantin-gerju, Mežnarju iu Zag rjanu je nek uzmovič ukradei iz odideojene shram-be na Ambroževem trgu st 7 za 15 kron obteke. -*- Knjigovežu g. Lp>o-poldu Kovaču je bila dne 16 t m. med predstavo iz garderobe ukradena denarnioa, v kateri je imel 23 krou denarja Iz Amerika se je vČeraj pripe-Ijalo 238 H'-vatov ia Slovenoev. Izgubila lo divilja g. Matilda Robi da. srebrno verižioo s različuimi oheski — Sprevodaikova vdova g. £ izabeta Lapajnejeva je izgubila de-narnioo. v kateri je imela 50 K denarja. Delovanlo mestna posrodo-▼al^lce sa dalo In staoovanla* Mestni trg stev. 27, telefon Štev 99. Od 10 do 16 januarja je delo iskalo 9 moŠkih in 48 ženskih usluibftnoftv. Delo je bilo ponuđeno 5 moŠkim in 56 ženskim uslužbenoem — V 40 slačajih se je delo sprejelo Od 1. do 16. januaria je došlo 166 de-lojema'oev in 138 delodajaloev V 97 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moŠki: 1 ključavni-Čar, 2 žagarja, 4 trgovski sluge, 6 konjskih hlapcev, v aj eno i: za klju-Čarja in pekanjo Ženske: 1 uroda-jalka mehane stroke, 1 točajna bla-gajuičarka, 3 natakarioe, 2 gost kuharici, 6 gost deklio, 4 sobario, 4 ku-hanoe, 11 deklio za vsako delo, 4 deklioe k otrokom, 1 v a ) e n k a za prodajalno. Dela idčejo moški: Več pisarniških slug in delavoev. Ženske: Več prodaja!k ratnih strok, 1 blagajničarka, 2 trtifikantioji, 1 ii-vilja, 5 računsk h natakario, 2 kuhari oi k orožnikom. Stanovanja: Od-dati je % 1, 2 in 3 sobami. ter več meblovanih meseČnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti zuamko za odgovor. Tddenskl semeo]. Dne 15 t. m. ie bilo na tedenski semenj pngnanih 53 vo'ov, 62 krav in telet, skupaj 115 g av. Kupci ja je bila dobra C ne goveji živine so bile 68 do 64 v kg žive vage. Na moatnont draaliičn pod Tivoltjem bo s.irala jutri 19 t m. od 3. d • 5 popoldne „Ljubljanska društvena godba. pDmitfoaa aodba l|abljan-aka*' kouoertuje jutri svečar v re-stavrnoiji Anton de Sohiava (hotel Orajcer, Danajaka oesta st. 32). Ztidetek ob pol 8. zvečer. V stop ni na prosta. Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo snoči v prostorih pisarae »Slovenske Matice« leiožnji občni zbor. Otvoril ga je predsednik g, L e-v e c , ki je prisrčno pozdravil navuo-5e. Letno poročilo je podal t»\jnik g. S t e s k a. Odbor je imel tri seje. Izdaj alo je društvo »Izvest ja*< in »Mittheilungen«. Urednik zadniih prof. Eomatar se je od po ve dal odbor-nistvu in tuđi odložil uredništvo. Število rednih članov je bilo 199 in je naraslo za 5 od prejžnjega letn. Na »Izvestje« je bilo naročenih 21 (Dalje v prilog!) 2. Priloga „SJovenskemn Narodu" št 14, dne 18. Jannarla 1908. eeeh, torej 3 manj od lani. Umri je med letom društveni Član dr. JSrnst Kramer, ki je prav pridno pisni v obeh publikacijuh. V znak sožiVia so se zborovalci vzdignili s sedožcv,-Društvo je zamenjevalo svoja izda-janja s 124 društvi. Brez podpor hi j društvo ne moglo obstojati in izdaja-ti svojih publikacij. Podporc so dali ministrstvo, Kranjska hraniluiea, častni član dr. Kos 1000 K, od dež. odbora se pa se ni nič dobilo za preteklo leto, vendar je upati. ila se te-koee leto dobi za 1907 in 1908. Društvo je stopilo v zvezo z »Zgodo,in->kim drutstvoni z:i Hporinji Štaier v Maribora«, da člani tm>ga in druge-ga društva dobe publikacije dru gega društva za polovično ceno. G. poroče-valec je želei, da bi se društvo oživilo in potem bolj dosegalo svoj cilj natančnejšega spoznavanja slovenske zemlje. Izgovor, da ni denarja, ne drži, kajti kranjska dežela izda 33 I milijonov na leto za alkoholne pijace. G. L e v e e je predlagal pismeno zahvalo g. profesor ju Komatarju za urejevanje publikacije »Mittheilun-♦ren«, »Slovenski Matici« za propu-stitev prostorov za knjige in spise, g. Koblarju za urejevanje »Izvestij«, tajniku in blagajniku za izvršavanje njih ftmkcij, g. prof. dr. Zmavcu za urejevanje listov in knjig ter gg. Pcnlkrajšku in Vrhovniku kot pre-dodnikoma. O dr. Kraraerju se napiše životopis in orise njegovo znmi->tveno delovanje. Blagajnisko porobilo je podal profesor g. Mi lan Pajk. Koncem lanskega leta je bilo pri-manjkljaja 1332 K. Letos t. j. 1907 ore. ces. akademija znanosti 300 K, prof. dr. Kos 1000 K, Kranjska lna-nilnica 500 K. Ministrstvo je obljubilo, da zviša podporo. G. blagajnik je pozival, naj se agitira na zvišanje ste vila Članov. Pred vsem naj bi bile članice vse okrajne učiteljske knjižnice. Ker je g. Podkrajšek v imenu pregledovalcev računov izja-vil. da sta našla vse račune in knjige v najpopolnejšem redu, se je dal bla-irajniku in vsemu odboru absoluto-rij. Nato je bil izvoljen za odbornika za eno leto mesto odstopivšega g. Komatarja kustos dr. Valter Šmid, j ki bo prevzel tuđi uredništvo za j »Mittheilungen«. Predsednik je nato Izakljnčil ohčni zbor. Opatijska državna centa. Iz Opatije se nam piše: Vsaka vas, pa bodi v katerikoli deželi se more ponašati s svojo cesto, da je lepša in širja ka-kor pa »državna cesta« skozi Opatijo. Koliko smo že vlado prosili, inter-pelirali, zaklinjali, ali do sedaj ni bilo še čisto nič storjenega na tej cesti. Kakor se pa sedaj vidi, je pa hotela naša slavna vlada, da se resi ved-nega moledovanja za popravek te ceste, skrb preložiti čisto navadno na rame podjetnika električne železnice J. L. Miinza, kateremu se je tuđi od strani vlade nakazal znesek 40.000 K z opazko, da mora na nekaterih krnjih v Opatiji s temi borimi par kro-nicami razširiti cesto. Miinz se seveda ni branil vzeti teh 40.000 K, brr.ni se pa na vse mogoče načine bodi si kje v Opatiji širiti cesto in preklada ua rame vlade vsako širjenje ceste z opazko, da je cesta dosti široka, da more poleg voza električna železiiice pasirati še en voz ali kočija. Kakor Iže omenjeno, se vlada ne ozira na za-hteve nikogar in dela od ino le Mihi-zu na voljo vso, kar on zahteva; zato smo prišli že tako daleč, da je vlada tlovolila sodnijsko eksproprincijo, s fcatero se zapirajo čisto navadao proda jalne in še ćelo trafika, katera žo obstoji ob državni cesti čez 60 let, brez vsake odškodniue dotičnemu gospodar ju, ker 800 K ni odškodnina 2a proda jalno, v kateri je 17.000 K letnega prometa samo na tobaku. To je en slučaj, ki je pa podoben drugim ^uakim. S tem se pa seveda vidi naj-jasneje, kako lepo skrbe naša ^ospo-, ki bi bil v Opatiji po številu tujeov najbolj po-tfeben op. dop.) Prošnje z dokumen-|*in slika se morajo priponlati do I**, januarja 1908 na upravo Kurko-^isij« v Opatiji. Ce bi bilo še kaj ^ati od naše strani, bi bilo edino to, da bo to čisto po nepotrebnom vun vržen denar, ker je pri tej kurkomisiji že tako toliko uradnikov, da čisto lahko opravijajo posle, kaie-re ima ta uprava. Dohodek in trošek Opatijske zdravili&ke komisije v letu 1907. V letu 1907. je bilo dohodkov 262.655 K 54 v, izdatkov pa 257.093 K 41 v. Gost je so plaćali kot pristojbo za godbo in vživanje zraka 237.776 K 50 v. To je vsekakor značilno! Električna železnica Matulji-Volosko - Opatija - Ika - Lovran. De-lo okoli te železnice je skoraj dogotovljeno in se že ludi osobje pridno vadi v vožnji. Ce pojde vse dobro od rok, vozilo se bo že v teku 1 dni pred poklicano komisijo, nakar se preda železnica javnemu prometu. Zgorelo dete. V Splitu je zgore-la 41etna hčerka delavca Čavala. Oče je v bolnišnici, mati se je pa sama ubijala z majhnimi otroci. Dva je oddala bratu, dva zaprla v sobo, ker sta spala, sama pa šla delat, da kaj zasluži. 41etno dekletce se je zbudilo, dobilo užigalice in zažgalo poslopje, kjer je ležala mlajša sestrica. Ker se je zažigalki vnela obleka, je zgorela v groznih mukah, dočim so nianjše revše še resili smrti. Prišedsa mati se je onesvestila, videč pregrozen prizor. Umri je v Zagrebu 711etni Josip Siebenschein, geometer, obč. svetnik in mhugoletni predsednik iz-raelitske bogoslužne občine. Bil je ze-lo spoštovan mož. Sinu je zažgala kočo. V Kamen-skem pri Karlovcu je ž i vela Dora Kladušič s sinom Jankom. Pred 10. leti ga je pa oženila s hčerjo seljnka DevČiča iz Mandić-sela in da bi ne bila na poti mladima zakonskima, omožila se je z očetom mlade žen3 oz. s sinovim tastom ter odšla na njegov dom. Včeraj teden je bila z možem v Karlovcu, kjer sta se pa nekaj spo-rekla, da je samo mož odšei demov. starka pa k sinu v Kamensko. Takoj je pa nišo nič kaj lahko videli. Sin in sneha sta ji očitala, zakaj ni šla z možem domov in ker sta se prepirali dve ženski, se je preje napravila noč, predno je bilo prepira konec. Ko sta se mlada dva spravljala spat, je sin pokazal materi vrata, češ, da ni za njo prostora v njegovi niši. Da je to starico zabolelo v srce, je gotovo. Sin ji reče kaj takega in v hiši, ki jo je ona zgradila v potu svojega obraza z rajnim možem. Odšla je vsa žalost-na. Tu pa se ji je pojavila v duši želja po maseevanju. Vrnila se je in zažgala nekdaj svojo hišo, ki je vogrore-la do tal. Nesrečna starica je lakoj priznala svoj prenagljeni čin orožni-kom, ki so jo oddali sodišču v Karlovcu. * Drobne novice. Turski sultan je d o b i 1 h č e r , ki so ji dali ime Samie. — Dr. L u e ge r je obolel za bronhialnim katarom. —- Filozof — ropar. Filozofa Hertzko, ki je lani v družbi z nekim 'Proschem hotel umoriti pro-dajaloa Krausa, so dunajski porotni-ki obsodili v Hletno ječo. — G r o z o v i t umor. V Plo-ještu na Rumunskem je imela mlada žena Aleksandra Antonescu z ved-nostjo svojega moža ljubavno raz-merje z grašcakom Tištokom, ki ji je tuđi zapisal za slučaj svoje smrti ćelo premoženje. Da bi prišli hitro do denarja, se je žena dogovorila s svojim možem in bratom, da sta pri-čakala. graščaka, ko se je vračal s plesa. Zahrbtno sta ga napadla s sekiram i ter mrtvemu odsekalsi frlavi>. Vse tri zločince so zaprli. — Londonske borilke z;i žensko emancipacijo so včeraj naskočile zopet palačo ministr-skega predsednika. Pripeljale so se pred palačo v kočijah. Policija jih je razgnala ter pet najhujših areto-vala. i — Prancoski senat si je ; izvolil za predsednika Dubosta. — Papežjezbolelzn proti n o m. — Parnik se je potopil. Blizu ameriškega nabrežja se je potopil angleški parnik »Hartfield« s 30 osebami. * Nesrečen zakon. Lorvans se je jako nesrečno oženil. Žena njegova je bila sicer prava milina in ver-nost, vendar mu je življenje do skrajnosti ogrenila. Silen strah ,ie imela pred lopovi, tatovi in drugimi I tak ini i nepridipravi, zato se ji je vedno zdelo, da so se ti Ijudje skrili v stanovanju. Posebno ponoči je imela strah pred njimi. TTro za uro je budila svojega moža, naj gre j»ogle-dat, če ni morebiti pod posteljo skrit kak zločince. Poslušni mož je zlaati v medenih tednih rad ubogal in lazil s postelje, kadar je zaželela ženičica, in jo vselej docela hotel uveriti, da je njen strah prazen. A vse je bilo zastonj. Nobene noči ni imel Lorvans miru pred svojo ženo in njenimi željarai. To ga je končno tako užalostilo, da se je sklenil ločiti od druge polovice svojega zakona. Sodnik je že hotel izreći sodbo, da so ločita sakonca, ker v takem se res ne da več skupaj živeti, kar inu pade dobra misel v glavo. Dejal je Lor- vansu: »Pojdite z ženo lepo tlomov, tam požagajte posteljema vse noge, tako da bodo postelje ležale na tle)i. Ako bo še potem žena živela v svoji fiksni ideji, da so pod posteljo lopovi, pridite in locil vas bom.« Lorvans je storil, kot mu je svetoval sodnik in danes lahko vso noč miruo spi, ker ga žena nič več ne nadlegnje z enakimi željami in prosu jami * Kralj hotelskih tatov umri. V Milanu je nenadoma umri kralj hotelskih tatov Juri Manolescu, imenovan tuđi knez Lahovarv. Manolescu je bil razvpit mednarodni pustolove«. Kot sin bivšega kavalerijskega castnika je hotel postati tuđi sam častnik, to-da že iz kadetne sole je pobegnil ter izvršil prvo tatvino na neki trgovski ladji. Pozneje je prišel na Dunaj, kjer je izvršil toliko pustolovstev, da so ga izgnali. V Parizu je ukradel nekemu draguljar ju dragocenosti za pc^milijona frankov. Po obsodbi se je poročil z neko grofico. Pozneje je bil zaradi velikih tatvin v Nici in Londonu obsojen. Po prestani kazni se je izselil v Ameriko toda kmalu se je vrnil v Pariz pod imenom princa Jurija Lahovarvja. V Berolinu je ukradel ženi adjutanta nekega veli-kega ruskega kneza beserno ovratni-eo vredno 40.000 mark. Na begu so ga v Genovi prijeli. Po prestani kazni je kradel po raznih evropskih botelih, potem pa se je zopet izselil v Ameriko, kjer je ukradel dragocenosti za 80.000 dolarjev ter se vrnil z njimi v Evropo. Tu so ga zaradi opetovanih tatvin prijeli, a se je delal blaznega, da so ga oddali v blaznico Erzberge. Leta 1903. ju pobegnii iz nerišnice. V Inomostu so ga prejeli, a se je tako j izmuznil. Veliko zanimanja so zbudili njegovi spomini, ki jih je pred leti izdal. Pruski državni pravd-nik dr. Wrulffen je spisal |O knjigi daljso studijo. * Tisoč milj peš, da bi se odvadil piti. John Gleeu, policijski nadzornik v Pittsburgu, je nasel slabo oblečene-ga mladeniča, ki pripada naj ugledne j si newyorski družbi. Ta mladenič je bil silno vdan pijaci. Da se ozdravi od te grozne strasti, odločil se je po-t ova ti peš in brez denarja od Newyor-ka do Chicaga. Po poti prosjaci, ali samo jedila, ker se boji denarja, da ne priđe v nevarnost, da bi ne začel spet piti. Do Pittsburga je vstrajal v svojem sklepu ter ni pofcusil niti kaplje vina, piva ali žganja. * Statistika vseučilišc v Nemciji. Na vseh nemških vseučiliščih je ima-trikuliranih tekoči zimski semester 46.471 dijakov. Preteklo leto 1906/07 je bilo v zimskem semestru imatriku-liranih 45.136 slušateljev, v letnem pa 46.655. Od lanskega zimskega semestra do letošnjega je narastlo šte-vilo za 1335 dijakov. Leta 1902/03 je bilo v zimskem semestru 36.652 slušateljev, leta 1897/98 jih je bilo 31.110, koncem osemdesetih let ?0.007. a 1. 1877/78 pa samo 17.867. Tnui o posamnih strokah nahajamo zanimive podatke. Pravdmkov je hi-lo leta 1877/78 4957, a 1907/08 11.900, filologov in zgodovinarjev 3909 :10.879, medicincev 3327 : 7035, matematikov in prirodoslovcev 2082: 6116, protestantskih teologov 1636 :2208, katoliških teologov 659 : 1708, farmacevtov 737 : 1865, slušateljev državnih znanosti 197 : 1235. Iz te statistike se vidi, da je na vsakem polju posameznih znanosti prilična rast. Naj priobČimo končno število dijakov na posameznih vseučiliščih Nemčije 1. 1907/08 in leta 1877/78. Berolin 8220 : 2834, Monakovo 5943 : 1360, Lipsko 4341 : 3036, Boun 3209:859, Halle 2237: 854, Breslava 2071 :1253, Gottingen 1857 : 909, Freiburg 1814:334, Strass-burg 1709 : 629, Heidelberg 1676:460, Marburg 1670 :415, Miinster 1600: 303, Tubing 1578 :946, Wiirzburg 1382 : 941, Jena 1375 : 469, Giesen 1114 : 315, Konigsberg 1105 : 655, TCr-langen 1058 : 448, Kiel 1025 : 242, Greifswald 803 : 460, Rostock 648 : 145. * Medved v svinjaku. Farmeri-ca velova Arminda Millipran v Port Jervisu se je ponoči prebudila, ker so njeni prešiči v svinjaku nepopisno krulili. Vdova se je hitro ohlekla in odšla k svinjaku, da vidi, kaj se je pripetilo. Jedva, dn je od pri a vrata, že je ugledala med svojimi prešiči srednjevelikega medveda, kateri je ugrabil malega presička, dočim ga je stara napadla z vso silo, da resi svoje »dete«. Ko je prišla fannerica, je medved svojo žrtev izpustil in skušal bežati, toda stara svinja ga je z vso silo prijela. Pri tem jej je Mi-lliganova pomagala z vilami, s kate-rimi je medveda toliko časa drezala, dokler ni obležal mrtev. * Vojne mornarice velesil. Mor-narnični almanah leta 1908. prinaša jako zanimive podatke o oboroženju |H>saniezmh držav. Na ćelu stoji seveda Anglija. 68 bojnih ladij ima, od katerih jih samo 12 ne stoji na višku časa. Ražen tega ima Angleška 38 modernih oklopnih križark, izmed katerih ni nobena stara nad 8 let, 21 oklopnih križark v starosti 10 do 19 let, 50 navadnih križark, 9 brzo voznih križark s hitrostjo 25 voziov, 155 razdiralcev torpedovk, 119 torpe bilo moških 930.000, žensk pa le 355.000. Od leta 1820. se je po uradnih poročil ih izselilo v Ameriko 25,320.000 oseb. Od teh jih je bilo 30% z Angleškega, 21% z Nemške-ga, po 10% iz Italije in Avstro-Ogr-ske, 8% iz Rusije, 7% iz skandinavskih dežela, 2% iz Franci je itd. Ako bi bil imel vsak priseljenec samo 10 dolar jev seboj, prinesli bi bili vsi skupaj četrt milijarde dolarjev ali V/4 milijarde kron. * Izdelovalee u ine tn ih dijamantom. Nedavno je zbudila veliko senzacijo vest, da je inženir Le Moine iz-našel način, kako je mogoče izdelati dijamante, ki se prav nič ne razliku-jejo od pristnih. Prvi mu je sedel na limanice znani lastnik zlatih rudni-kov Wernher, kateremu je svojo iz-najdbo demonstriral, pri tem i>a spretno spustil v električno peč prist-ni dijamant, ki ga je potem izvlekei kot svoj izdelek. Wernher mu je h-dajal 1,600.000 frankov. Poiskal pa si je žrtve tuđi drugje, tako v Nju-jorku, Hamburgu, Berolinu itd. Ba-je je prisleparil na ta način 5 do 6 milijonov. Sedaj so sleparja zaprli. * Dota na oblekf. V Bretaniji imajo čuden običaj. Ob posebnih svečanoetih nastopajo mlade dame v crnih oblekah, obrobljenih z beiimi našivi. Število teh našivov znači doto, ki jo misli oče dati svoji heeri. Vsak bel našiv, ki predstavlja srebro, označuje 100 frankov, vsak žolti pa predstavlja zlato in znači 1000 frankov. Vsak mladenič torej, ki mu ugaja kako dekličino lice, takoj na prvi pogled lahko spozna, koliko dote bo dobilo dotično dekle. 41 Kaj misli sin o svojem ocetnt V desetem letu svoje starosti misli, da njegov oče zelo mnogo zna; v petnajstem, da on toliko zna kolikor njegov oče; y dvajsetem, da ve še tn-krat toliko kot oče; v tri desetem, da morebiti lahko vpraša svojega očeta tuđi za svet; v štiridesetem, da njegov oče vendar naorda nekoliko veo ve od njega; v petdeseteni začne iskati očetovih naukov, v šestdese-tem pa, če je oče umri, misli, da je bil pokojnik najmodrejši ćlovek, kolikor jih je kdaj živelo. * Srbi na Ogrskem. Novosadska »Zastava« je prinesla statisti ko o številu Srbov na Ogrskem od leta 1870. do 1900. Glasom te statistike so se Srbi pomnožili v 30. letih, in sicer v bački eparhiji za 13.061, v temišvar-ski za 961, v vršaČki za 8114 duš, dočim so v budimski eparhiji nazadovali za 1013 duš. Skupno so se potemtakem pomnožili za 21.123. V budimski eparhiji so Srbi popolnoma izgi-nili v 44 občinah. Skupno so se pomnožili Srbi v ćeli Ogrski v 134, nazadovali v 147, popolnoma pa izginili v 54 občinah. Seveda jih statistika ne šteje po narodnosti, temuč po veri. * Slepee odvedel deklico. V Rimu sedaj vse govori o ljubavni aferi, katere junak je od rojstva slepi glas-benik Catalanoti, orglar v cerkvi sv. Marije. Slepee je bil oženjen, a je za-pustil ženo in otroke ter pobegnil z mlado lepotico iz odlične rodbine. * Reforma angleških vseueiliše. Odkar je Josip Chamberlain koncem 19. stoletja uredil vsenčilišee v Bir-minghamn po vzoni vseučilišc na evropskem kontingentu, se je pojavila želja, da se na enak način preustroje vseučilišČa v Oxfordu in Cambridgu. Birminghamski škof je že v preteklem zasedanju parlamenta opozoril na potrebo, da se resi to važno vprašanje, a vlada mu je obetala, da bo v ta namen imenovan odbor. Glaven namen je, da bodo vseučilišča pristopna širšim krogom in ne samo domena bogntašev in aristokracije. Druga točku, reforme je sprememba naučne osnove. * Sreća v nesreći. Na Dunaj u se je vozila mlada vdova Miiller v tramvaju. Prihajalo je vedno več ljudi, da je nastala že gneča. Posebno je občutUa to vdova, h kateri se je čim-dalje bolj pritiskal eleganten gospo-die v debelem kožuhu. Vdovi je postajalo toplo pri srcu, zardevala je ter pod trepalnicami švigala na svojega lepega soseda. Še bolj toplo čuvstvo jo je prevzelo, ko je začutila so-sedovo roko v svoji »blizini«. Vsa zmedena je izstopila, a ko je doma se-gla v žep, ni bilo v njem mošnjička s 15 kronami. Šli so z omamljujočimi »občutki«. Ni hotela verjeti, da bi bil lepi tujee mogel imeti tako grde na-mene, zato je še enkrat preiskala vso ropotijo, ki se navadno izvali iz žen-skega žepa. Med temi predmeti je našla velik zlnt moški prstan z brilan-tom. »Galantnomu« sosedu je nain-reč zdrknil j>ri preiskavanju njenega žepa s prsta, ker gotovo ni bil kupljen za ujegov prst. Prstan je nesla na policijo ter povedula ves dogodek. Naznanili so ji, da bo prstan njena last, ako se »lastnik« ne oglasi v do-ločeni dobi. Vrodnost prstana se reni na 600 K. t Veliki voloodo TosRonskl Ferdinand IV- Kakor je brzojav včeraj nazna-nU, umri je v svojem gradu pri Sol-nogradn veliki vojvoda Toskanski Ferdinand IV., star 72 let. Pokojni jo bil sin velikoga vojvoda Toskan-skega Leopolda II. in Marije Anto-nije, hčere Siciljanskega kralja Franca I. Leta 1859. jo veliki vojvoda Leopold II. pobegnil iz Toskane pred revolucijo. Istega leta se je od-povedal prestolu na korist svojemu sinu Ferdinandu, ki pa ni imel pogu-ma, so vrniti iiir<1 rovolucijonarj'^ na prestol, temuč se je umaknil v zasebno življenje ter se poevetil lepim umetnostim in lovu. Obdržal si jo naslov volikega vojvoda tor protestira! iz Draždan proti spojit vi svoje dedne dežele Toskane s Sardini jo. Oženjen je bil dvakrat. Leta 1859. se jo oženil s prineozinjo Ano, hčerjo saksonskega kralja Johanesa. Iz tega zakona je bila nadvojvodinja Marija Antonijeta, ki je umrla leta 1883. sele 25 let stara kot opatinja v Hradčinu v Pragi. Iz drugega zakona s princezinjo Alico Burbonsko-Parma so štirje sinovi in pet htier. Med sinovi so znani bivši nadvojvoda Loopold, sedaj W61fling, Josip Ferdinand, ki je služboval nekaj časa v Ljubljani kot podpol- kovnik, Peter Ferdinand in Henrik Ferdinand. Izmod hčer je bila njegova ljubljenka po-znejša saksonska princezinja, sedaj gospa T o s el 1 i. Pokojni veliki vojvoda je bil avstrijski podmaršal, to-da šaržo je imel le za reprezentacije. Po svojem značaju je ostal Italijan, ki je govorit nemško z italijanskim akcentom. Kot izboren lovec je bil najljubši spremljevalec eesarja Franca Jožefa na lovu. Ustrelil je nad 3000 divjih petelinov in ravno toliko jelenov iu srnjakov. Zapustil je veliko premoženje, ki sestoji iz ob-sežnih posestev v Italiji v vrednosti več milijonov. Nadalje je njegova last graščina Schlackenw*irt pri Karlovih varih ter krasna vila Lin-dan. S pokojnikom je umri zadnji veliki vojvoda Toskanski. Rodbinski poglavar je v dnigem rodu nadvojvoda Ferdinand, ki dobi naslov To-skanskega princa. Književnost — „Slovenski Trgovakl Vest- ■Ik" ima vi. letošcji stevilki sle-de<5o vsebino: 1. Naša trgovinska politika napraši inozemstvu. 2. O modernem trgovanju. 3. Trgo»sko društvo v Mariboru 4. Iz trgovske prakse. 5. Raznoterosti: Trgovsko-obrtna zadruga — nov kreditni zavod- — Jubilej post ne hranilm'ce. — Pomanjkanje gotovega denarja. — Delav8ko zavarovacje. — Pokojnin-sko zavaravanje privatnih ualužben-oev. — Otvoritev že dogotovljene delne proge Ljubljana Trst druge tek foni čne crte Đuaaj Trst št. 3766. — Jubilejska razstavo 1. 1908 v Pragi. 6 Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. Društvene vesti. 8. Oglasi. Vse tu naznanjene knjige in listi &e dobivajo v »Narodni knjigar-ni« na Jurčicevem trgu št. 3. Izprcđ sodliio. Kazenskt obravnave pred deželnira aodiščein. Huda ženska. Marija Zakušek, 22 let stara služkinja v Sapotah doma, ima že 6 predkazni. Služila je tuđi nekaj časa v Ljubljani, a se je me&eca decembra brez dela po Ljubljani potikala in se z raznim! moški-mi vlačila, dokler je ni službujoči Btražnik na Sv. Petra cesti aretiral. Tu je pa stražnik naletel na odloeen npor, kaj ti Zakušek ga je zgrabila za plaše, ga tepla z roko po prsih in ga. z nogo suvala po nog-ah in med nogi. Med potjo na glavno stražnieo ga je obkladala z raznimi psovkami. Ob-dolženka, ki je doloma svoje dejanje priznala, je bila obsojena na S mese-cev težke ječe. Nevarna politika. V Baragovi gostilni na Bledu je sedel dne 23. decembra m. 1. zvečer v nekem kotu hlapec Janez Pire iz Velesovega in poslušal pogovor med Antonom Ma-roltom in tamošnjo natakarico, kate-rl je prvi pripovedoval, kako ga je zdravil vojaški zdravnik. Tedaj mu pa seže Pire v besedo rekoč: »Kaj re-gimenearet! Japonci so Ruse natepli, Bedaj bodo pa še Ameriko, Trst je pa Že tako laske ga kralja.« — Na Maroltovo vprašanje, če je Lah ali Avstrijec, ki tako govori, je Pire iz-nstil jako žaljive besede na cesarja. V svojem zagovoru je Pire hotel zasukati inkriminirane besede, a se ni dalo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Slabo plaćana usluga. Vincencij Stoklas je bil zavoljo razuzdanosti izključen iz tretjega letnika učitelji-šča v Mariboru. Prišel je v jeseni v Ljubijano, da tu nadaljuje uk. Tu je naletel na svojega nekdanjega šol-Bkega tovariša Henrika Lorbegga, ki je tuđi nameraval vstopiti v tukaj-šnje učitelj išče. Dne 6. novembra m. 1. sta bila zvečer v kavarni, potem jo pa šel Lorbegg v svojo sobo v hotelu pri »Slonu« in vzel seboj Stoklasa, da je pri njem nočil. Ko se je Lorbegg zjutraj prebudil, ni bilo vec Stoklasa, ki je svojemu tovarišn iz nočne omare v zahvalo vzel 50 K. Obdolženec je bil obsojen na 2 me-seca ječe. Tcletonsto m Brzojavni florotlia Ministrski svet. DubIi 18 januarja. Danes je imel mioi8trpki svet sejo, kate e so se ude-ležili VBi ministri ražen obolelega dr. Ge88manDa. Nft seji se je raspravljalo 0 spložoem političnom položaju. Kđaj 86 parlament ekliče k Easedanju, ie ni doloSeDO, najbrže sele koncem meseoa maroa. VUdnl odgovor ni KollakOVO interpelacijo. Dnn*|, 18 januarja. V danaloji Mji d-želoega »bora je nameBtuik «rof Kitlmansegg odgovoril na interpelacijo pOflL Koligkt glede državu* pod pora foikim privatnim obrtnim »olam. Namestnik ja rekel, da sa po zakonu smejo snovati pri- I vatno obrtne lole a tem ali onim I uftnim jezikom. Te zavode podpira vlada po svojem svobodnem pren-darku. Mini9ter dr. Oeasmann oboUI. Dual, 18. januarja. Miniater dr. (jressmana je obolel. Zdravniki so odredili, da mora ostati v postelji, ako ne5e, da se mu boleaen shujsa. BUši ministrakl predseanik grof __ Thun pri nem*ksm c«aarju. £H Prafft, 18. januarja. „Narodioi listv" javljajo, da je nemiki oesar Viljem te dni sprejel v posebni av-dijenoi bivšega avstrijakega ministr-ftkega predsedaika grofa F r a n a T h u n a. Thuo je imel dolg razgovor tuđi z dižavnim kanoelarjem knezom Biilovom. Svrha Tbunovo misije na nemškem dvoru in pri kan oelarju je zelo zagonetna. Baron Rauch razvija program. Zagrob 18 januarja. Ban Rauoh je danes sprejel pravoslavnoga svećenika Pavlovića, kateremu je za-trjeval, da ni sovražnik Srbov in da je prepričan, da srbska inteligenoa ne verjame zlobnim vestern, ki se širijo o njem in ga slikajo kot strastnega nasprotuika srbskega naroda. Napram banalnemu svetniku dr. Mažurani ću se je izrazil, da ve, da ga caka trnjeva krona, kar pa ga ne moti, da bi ne posvetil svojih sil v službo domovini. Napram senatorju Katkiću je na glasa I, da sicer obsoja demonstracije, naperjene proti njegovi osebi, a da rad odpušča vsem onim, ki so proti njemu demonstrirali. Kot rojen Zagrebčan bo storil vse, kar bo v njegovih moČeh, za proovit svojega rodnega mesta. Rektorjn dr. Mau-rovi6u je rekel, da bo ŠSitil svobo-šSine vseu5ilišČa, vendar pa naj aka-demični senat vpliva na dijaštvo, da se ne bo dalo izrabijati za razue izgrede in demoDstraoije. Starčev ćeva stranka pr K la nm-biralnika. — G. Anton DraMek, nSiteU V D. M. Polju, * K 4 v, katere je Ebrsls veiels dražba Poljcev 1b Šeotlenartcev, sbrana pri Kub sit ju Ob prillki slavljenja petindvajset- letnega alažbovanja g ravnatelja Pavla SkaUta je bi o nabrano v Grnetovi gostilni na Sv. Pet a eeati 20 K. — Skupaj 6l K 6 v. — Srčna hvala! — Živelil Neteonloftllno poroeno, ViUaa sad nor)«a to«. Srvdoji *r»tat tu* tmi mm. A "«»» v mm gg_________________ i?.! ft. sv.! 74S g - 9 7 brssvetrao megU 18 i 7. wj. 744 6 —8 d Li. av«lM»d BQi>> . |». pop. 7437 - 80 aL Jftaod jaSM Orstaja f*najma tonpiHlfi^:mi ! rTM^AJ/UOCESREDSTVO I Borzna poročila. „Kreditna banka v Ljubljani1. Uradoi kani dan. bone 18. js&aarja l9 )8. aiatoso«ni papup. ij D«n«r , BUgo 4*y/# majska renti. . . . j i 6 60 »1 — 4'2*/t srebrna renta • • - || t8d6 98-85 VIi avstr. kronska renta. . jj S6 7f» 96 93 4»/f . slata > • • i nr-45 116 fi^ 4»'# ograka kronska renta . I: ta40' • 8rV» 4*/, . zlata „ . |j n tu sivo VU posojilo dež. Kranjske i! »7.^,1 59$> €*/■•/« posojilo mesta Spljet ! io^w' lol 6 : ♦V/o - st Z^r j! 998 ! 1 ^B6 •«/,•/• bos.-herc. ielezmško !j \ posojilo 1902 . . . r g^goj 9b 9: **/t češka dež. banka k. o. 93 — «9 - ^., f » • , ž: ?• 97- 98 -»*/,•/. zast pisma gal. dež. hipotečne banke . . ■ gj .. 99 gy !»/,•/, pest kom. k. o. z ; IO**/, pr. . . . . . r n g 35 V^-35 %t:i*i9 zast. pisma Innerst. ( hranilnice..... ;i 97 60 *8&0 8^/,» 0 zast. pisma ogr. centr. ij dež. hranilnice . . . j, jg . 39 __ •V.*/a z- Pis- °Sr- hJP- ban' || W6 86 *9 2i >r«»*u obi. ogr. loKahith že- j leznic a. dr. . . . a 9326 99 2, fV»*f; obi. češke md. banke jj gg &q |(>o _ W*u prior. Kfk. fcdez. Trst« i1 Poruč...... i! 99«9q -.•__ £> pnor. dolenjskih žeL ;j 98?6 t97, *•.', pnor. juž. žeK kup '//, j f9 m 3c08 j ft-.V10 avstr. poR.zAzel.p.0. ;i w lor— ršrsite. jj Jktfćke oU \. l^O1,-, . . . j 14990 lt-3 0U » od 1. IU«>4 . . . . j it6 50 :6 bO , tizske. . . - _. . Sji4t7 5U 1616U . zem. kred. 1. emisije ;ji^6.0 282 .0 • . v , H- > li 271 - 877 - . oisrske hip. haake . K X4& — 2 1- m srbske a im. SOfJr— j: iO8^5 I*i2b m turske. • • • • • i, 186 — j igV ~ gasilika sreCk« . . . ;: 2t9b 'i395 Kreditne • . • . !j 454 _ 464-~ Iftomoške • • . • i| 93 — 97- Krakovske . • • - i 96 50 104*50 Ljubljanske » • • • ? €«• - €8 Avstr. rdeč. kriia , • • • » 61 75 f6 7?> Ogr . . w . . . 8 x9 60.;.3>5, i^idolfove » • • • " 66 70 •• Sa'.cburskc m . . - k gig. 252--. Ounaiske kom. 9 . . j to3 — 518 — Južne železnice..... |1 ,49 70 160- 0 'J»r±avne železnice . . . • 1! ^^. _ cg) „ A vstr.-ogrske bančne dc\n.. !W7& _ 1785.__ Avstr. kreditne banke . . J m.^ e36.25 v/*rske. » • " * a V68-- 76J- Z.vnosrenske . • 9^9 ru 94A 85 Premogokopv Mostu (Bifia) 3 »8— 34 - Aipinske montan . . . « 60170 ćO2 7j Pvaške žel. ma. dr. . . . i!SA10_ >4Ž) _ Rima-Murtnvi .... i ti«.^ JSi n Trboveljske prem. družbe !j PS. - rI ^vstr. orožne tovr. družbe | ji;.'^..«, itškc siadkorne druide . p..4;j _i4|^q5o VtSutt. •" I f !?■. cekin...... • u.i6 n41 i Iranki.......| 19H!^l9->7 *•.■ marke.......} 2ib) 2367 $ /ereigns.......!• 24U7 24 0 jvstrke - • -......J 11765i;n785 L.^ki bankova.....h 95 80,^96 f-'Olji . . i » . » . •. h Mg62!!> 8 63 F---.larii ...».*.' »1484 * 6 Žitne cene v Budimpeitl. One 17. januarja 1&C&. Termin Pšenica sa april . . . . sa *0 kg K 12 82 Pšenica sa oktober . . . sa oO kg K 10 65 Ri sa april . . . . sa 50 kg K 11 27 Koraca u maj 1908 . . u 50 kg K 74 0fd8 sa april .... sa 50 kg K 8*30 ElVBttlv. Zmerno. * Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, oz. brat in tast, gospod Hihnel Tomšič pos«stnlk In itrofarskl moliter danes ob 3. popoldne, po kratki in mučni bolezni, previđen s sv. zakra-menti za umi raj oče, v 73. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob polu-treh popoldne iz hiše Žalosti, Triažka cesta 51, na pokopališče k Sv. Pavlu. St. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Pavla. Predragega rajnika priporočamo t blag spomin in molitev. Na Vrhniki, 17. januarja 1907. Ž&luloči ostalL SaMtskm poso|llnlca na Vrh-nlkl javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član ravnateljstva, gospod MM Tonriit i v petek, dne 17 t. m. po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. i S22 Ravaatellstvo. Zahvala. Za vse odkritosrčne izraze iskre- I nega sočutja med dolgotrajno, mučno I boleznijo in ob smrti nepozabne mi I matere, gospe I JVlarijc 3ošt i izrekam v svojem in v imenu bratov in sester ter vseh sorodnikov glo-boko iskreno zahvalo vsem, ki so z nami čutili in nas tolažili. Zlasti se zahvaljujem za darovane vence ter vsem dragim Gotovljanom, Žalčanom Celjanom in drugim prijateljem in znancem za častno mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Prav posebno se še zahvaljujem preč. g. župniku I gotoveljskemu Jakobu Zupaniču za za ves njegov obili trud in tolažbo ob priliki nešteviln»h obiskov med boleznijo sedaj v Bogu spavaj oče pokojnice in pevkam za genij ivo na-grobnico. Bog plačaj ! 211 Franlo Jo*t I ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. I Gotovi je, 17. januarja 1907. iViporoc« a«*, paziti na to znamenje, uzdano v prubek, in na etiketo % rnrieftini orlom, ker se jako pogostoma {»!M»(iajji,jo ponaredbe Mattoni-jeveGiesstiubler slatine. --------------------------------------------------------------------------_----—_--------------- y V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju iu Petru Lasnik-u in v vseh lekaruah, vecjih ipoceniah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Obstoječe iz 3 sob \u pritiklin s porsbo vrta se odda lancajoikov termin v hiii Št. 14 v Komentkrga dHcu Več ac izve v pekari]! Avg. JenkoU na Marili Terezile cesti ftt 7. 220 Spre]mcm s t Iebroar|em zm Pređo vi će vo S€l0 z^nettljivega m tret-nega mi tara iva ali feljufcavuičarst* zmožnega hišnika sredaje starosti pr »ti mesećni plati 60 krOD| eveutoblno rudi prosto «ts- DovaDje. — E Pređović, Ambroter trg 7 ¥ Ljubljani 2) Hiša štev. 57 v Ribnici na DoleDJgkem 1 dvoriSčem, I hlevom, gospodarskim poslopietn io| vrtom sez&j(»Čim do hile Št. b& tam se proda iz proste roke. Tndi se proda vrt ta biiam* štev. 58 in 59 in sa stavbišče pripraveo prestor poleg bi&e št. 59 219-i Ponndhe sprejema FrftB StnpiCli c kr noCI na uprav. .Slov. Nareda". ViB » *J • ***** ***** -^V ■ WS* VVW ^*^ SA Mično darilo i Vani p Šijemo a obratno p »što zastonj in > pOStnblO prosto, ako nam v svrho raz-poiiJjatvenašega eenovnika pošljete 0 našlo- > vov pr.v. in drž nradnikov, učiteljev, \fcje '< du» ove ine, ekonomov, ekouomijskih nr. d nikovTfvon)i5*rje¥ in tvorničarskib nr<*dn kov, . boljše sita ranih zasebnikov, trgovcev, obrt- • n kov ltd iz Vašega okraja in najbližie okulice, či*to> ii razložno naoiaano na polo > Ip^pirja. Samo z dežele! - Razpecavante patentovanlh novosti \ LeoDoId \Ueiss su I Dnaaj, II 2 Lichtenhuergasse 4. Optični zavodi Jos Ph. Goldstein Podtrančoštl priporuča 2 veo v svojo stroko sprd9joče pred* mete po zelo n.- zk h cenah. Poprave to no mceno. Vnanja naročita z obratno pošto. Bazpošilfam nsilitieffte izdelke! Prave, fine kranjske klo- ViQqp velike, 1 ki s gld.—"20 uaoc' male, li k'sov „ 1 — Fine salame iz gnjati )4noke) .... kg. a gld. 1 20 Brunšviške salame **• k* (Jnjati kakor praška čanka) ležfee od 5 kg vide kg a gld. 1* — Povojeno meso in svinjski karć itd. kg gid. — 90 Čista domaća mast J«kr* Vas proti po¥xet)n od 5 kg vt*le. IPriporočam se z velespoštovanjem m. moDic «s-i V SlSki pri Ljubljani Plesna glasba! Sfiloioo znani in Trio priljubljeni salonski kvintet na lok J. Eflzmaan prej Barti *» H priporoea oenj gg. gost Iničarjem in p. o. đmitvom za pleše in drage vese liee. Naslov: Linbljana, gottilna pri iiloni Kraalon« Florjanaka nlioo. ^fc. ___ Vtieinlte si podobo in ime» JJ^^TTIOIT13I1 (cigaretni papir in stročniee) v spomin, ker hočejo s pona- redbami zavajati konsumente. i «,»-6 m 11% Tlllifilll II v vsaketn mesta sa mIIiILUhIIIIiII 8tro!e iQ 8Peoi»|n« * predmete ia vao in- dastriio Zastopnik bb sa poslovanje poadi. — Barel Saeusgen, Daaa| VI.,-L ^6 Zaradi preselltve se takoj proda na Tar-iaikem trgu atev. 2, IL nadatropfo kompletna lepa hopnlno oprngn s podlo vred hs \ Jabolka lepa, dobro hranieoa, raiprođaja od 50 kg naprej 100 kg po 24 kron na tukajšaji kolodvor pont vijena 190-1 lann Slmončžč, urtnir»LltUI. s uprauitiTT teli vstopitl v službo mlad samec z dobrim i^pričevalom enake službe. VešČ je popol-noma slovenskega in nekoliko tuđi nemškega jezika, v besedi ia pisavi. Vstopi tako| ali s 1. svečanom. Ponudbe pod „npravlteli" na upravni-štvo „Slov. Naroda". i85 - i Proda se na Gorenjskem dobro idoča Rouačlla z dvema ognjiŠčema ii z vsem kova 6kim orodjem. iio~2 Kje, pove npravniltvo BS1. Nar." Maihno, dobro idočo 179 l gostilno iolim vzeti v najem ali na račnn. Dopisi ae protiijt) pod naslovom nj. R 47" pos'e Tesrante Ljubljana, Spreten gostilničar Iftčo dobro idočo tfostilno v Linhljani ali v kakera letoviSča ? zaknp ali na račnn. Poloii Uhko kavejo. 181—1 Vpr&^a se naj pod „Spreten go-stilnićar11 poste restante^ Ljubljana. Hotel „GRAIZER" (A do Scblava) Jutri, u neđello, 19. t. m. KONCERT Ljublj. društvene godbe. loćetek ob polaosmlh. Vstop prost. Za obilen obidk se priporoča A đe SCBIATA 809 hotellr Noben gospodar naj ne bo brez koledaria ■ 169-3 za i I uredtl dež. m. nadzornik J. Legvart ' III. zelo popolnejši 1 etnik z vsebino: ' Kratek op s umne iivinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prasičev. Reja domače perutnine, mlekaretvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obde-lovanje travn kov, naprava ia osuše-vanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja Živinozdravnifitvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cona a potto B t-SO in se naroča pri U. Boaae« v M«U|aaL Vsled pnhnnitve dragega povtetja, se naj znesek naprej đopoilje. Izprašan strojnik iznčen kovaS in strojni kljnčavoičar, velč tadi monttranja, ioll iL aniOOM premenltt slnibo* — Ponndbe oa npravr. nSl. Nar." pod „atrofnlh". 187 II1 VI V •! za stavbna dela in štedi laike se sprolme proti dobri plači v trajno dela. Kie, pove uprav. „Slov. Naroda41. ^ &f Krasne ^*.^ največja izbera v avUl in drugem :-: modnem blagu tuđi po meri. :-: Vsakovrstna krila ter :■: otročja oblekce :-: priporoča po na|ali|ih cenah v M. KRISTOFIČ s **£s^ por. Bnčar X± \^V «*»' *■• **•*■• S& ^ Panorama International Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 19. jannarja do vitete sobote 25. janaarja 1908. Švica. JunjfrausKn železnia Novo! NotoI ]Ca]boljše ure Dobro idoča nikljaata remontoirka a atkund. kaz lcem rParna 1 gid. 4^ kr. — Gloria srebrna remontoirka lepo gravirana a cek. kazalcem, 3t> urna t gld. 70 kr. — Pristao poslač. remon-toirka, Ia svic kolesja, 3^ urna z gld. 35 kr. — Roskopf patent remontoirka, đvojnat pokrov 8 gld 2;i kr. Amer. donble zlata remon- toirka z lepimi 3 gravir pokrovet '6 gld. faO kr. Za vsako uro Bletoo pismeno jamstvo. Po povietju posija. 183 2 S. KOHANE Izvoz ut Krakov it. 358. Za nengajajoče denar nazaj. NeŠteto ponaročil od dosto anstveaikov In dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Za obrtne I zadruge. I Obrtne zadruge, kt morajo i svoja pravila premeniti in )ih spraviti v soglasje z novim obrtnim redom, dobivajo od mi nisi rat va prirejena vzoriia pravila za obrtoe zadruge j I (Izvod 50 ▼• vs pošto 15 v. ?e£.) > I to I i izorna i I pvkapoiDOČDiškezbore | i (izvod 20 v., a pošto 15 v, vei.) i i t JTarođni tajisarni' | i v Ljubljani. i Spretnoga trojni poifca in učenca sprolmo takol Pran Eralther, kro- miki mojater v Llttbl|anl| Kongroinl Irf itov. 5. i77- s no Joiornlkn Jtw. 93 v popolnem redn z ve£ aobatni, peka-njo in velikim vrtom kot stavboim prostorom, hlevom itd. |o naprodaj. Pripravna je za vsako obrt, posebno za gostilno, ker je bliza plavia in kolodvora. 149-3 w£>.iAHEHHiHBI9HB8H0R&HHB9IHB8HHHH^^H^B^^ Otnj. iiiat\ _jsajX A /^ tirttirjtvi imm ?. y/^ Knižati na 2 ali 3 Je p-metoo^ [ iD pr hrani mno^o denatja ^ Z»n€8liWo navodilo *a to »M ipi8em, pofiUe tajno ta 80 hl K^ v avtrtf. »oaiDkah goapa J ■^^ den.traMe 60. ^JBP Ljudevit Borovr^k poiluur ▼ Bor^vljAM (Ferlaoli) na RoraikaM •a priporofia • lađeovanj© vtakovratnih puiak a lovoa in atrelca po namovojSifc ■istemih pod popotnim Jamatvom. Todi pra-dalu|« atara aamokroenice, Tsprojema veako vratna popravila, ter jih tofiao in dobre tavraoje Vaa pnlke ao na c. kr. preekaae /alnici in od mene preekufleoe. — lluatro* 46 vmni oanlkl xaaton|. 8 OdLlils:o^TaL.ixeL ftra Lr.tnnia Unijnr Ljubljana Hilierjeve ulice 5 Bliza Gradišća Rudolf A. Warbinek Jamstvo G let. Eksport v vse dožele. PriporoSa svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina y klaviiie in harmonila tndi samo-Igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 1706 3 Malv/acia troralea aa |«gv A¥Strl|a. iKa^cljlS Kdor troje sdravje ljubi, odstrani kale«. Kaisedeve prsne karamele. 8 tremi jelkami. Zđravoifiko preiiknieno in pripo-roč«DO pri kašlju In hrlpavostl, kataru, laslizenju In kataru v požfralnlku, dušijfvem (oslov-skam) kašlju. 5245 B0** P0Ter^eniil iipriSeval potrjoje uspeh pomoći. ZiviJ 90 20 In 40 via.. Mtljica 80 rln. Zaiogo imajo: V Orlovi lakarnl polag železnega mostu v Ljubljani, v lakarnl Joa. Mayr v , Ljubljani, v dai. lakarnl pri Mariji PomagaJ Milana Leustaka v I Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koozyju In pri O. Ploooliju v Ljubljani. — V Novam maatu v lakarnl Karei Andrljanlo. - V Vlpsvl v laksml I. Hua. — V Rlbnlol v lakarnl pri av. *te-fanu Joa. Anolk — V Idrljl v lakarnl Danlal Ptro. — V Mat-llkl v lakarnl Ivan OJurldlć, v Radovljlol lakarnar A. Roblak, Hlnko Brilll, laka-nar v Litljl. V Kranjuv lakarnl Karal Savnlk. v Ljubljani v lakarnl A. Bohlno pri Kronl. — Joa. Moćnik, Ie-ktrna pri 3v. Trojici v Kamniku. Rijfić|i zilifi ftitttiih di lajtiMilb otroikih vozičkov Ni navadu* do n«|flna|to zima 1. Paklč v Ljubljani. tsffli urnama. J. KEBER i I trgovino z manafak:unilm; In pertlnlm masom i = v H^jubljaiii = < n& Starim trgu Št. 9 j ' priporoia j vance in šopke I za navaste i ter i nagrobne vence] po Uredno nlzklh cenah. \ Potrebščine za krojača in šivilje. i 6. CADE2 ▼ Izubijani Mestni trg dl 14 ptlei Irtačm NDifaktino tnjovlN priparoca 3 klobuke fiepice, Fazno mofko pilo, tate, ovratnike itd. Blago imam solidno, cenezroeme. Postrežem točno. B^* Odlikovan -^a s častno diplomo in zlato kolajno na III. dunajski modni razstavi 1. maja 1904. pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Viaokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marijs Josipme. P.CASH krojaška obrt ? Ljubljani, Šelenburgove ulice kl 3 ■e priporoea t iigotovljanjc moikib oblek kakor tadi vseh avstr. tmifonn po najnovejiem kroju. Primano solidno dalo In imarna cana. Pristao angleiko blago je ▼ najveći la- beri vedno v salogL Nalboffate|io ulogo In nnl-runovrstnelfto isbiro Aiovlrlev In harmonije« Ina Alojzij Kraczmer Izdalavalao klavlrjav In a od na za-arlaalanl zvadanao Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. Vedno so ▼ salogi prelarr»nl pa breshibui Iilavvlrjl. ' PraTia- mem «aft>l- VAnJe Im —" p*S»P«V- |Ja¥Mj« ▼•••» sjlateM«v« Glaraa ■utopatva arorulk flrm li« 9Sae«» sls>rft>r ■• DuMS\|m» Ctobritđer 9flsm«l ■• B«siA|9f Avajoat r*vmimw ▼ !*•»>»ww» Tla. Ma\amm-a>*rsr ▼ lapakesn. Za vsak, pri ■aai kapU« klavfer iasala lmtmi\wm. - Hsjaitja Hi»»M«JejaIsU«aw -^Omkmm pls^llsu________ Oraha, suh« gobti kumnOa ovas I ter splob vie deželne prtelke knpuJ Anton Kolenc v Celju] ▼ nnl«m m ođd« otironn m Um proda 116-J petama i tranjarii in poineje gostilnn ni mtaa pol nrj od celjakega mesta in Četrt are cq| štorovske tvornice. I Dopisi posestoika MtUmrtll Joh ▼ Teharlih, pošta Štore. | Ueč hišl v Mariboru I se proda iz proste rokel Vse 80 zidane nanovo, pripravne i\\ najemninske in trgovinske htie, davkjj proste ter s e obrestujejo po 6V^%1 Iatotako je tik ■ a I 1 ■ I Maribora na-IAmn lfII I proda, ve^ipn II U | Naslov pove npravniltrol nSloil Naroda". g| ■*■ maMB -■.»- ■ awwssi b wm-'i proda. -^i[ » t Pojasnila pod yiAchtxlgeins": i poste restante Boro vile, RotaiF dolina, Korosko. >'**+ **i|* ^ M -MHslBlB^BVBliBVHHHBVBiBVBSB^BlaS^-!1 Jodella":~} NalboUSe, nafuspoiiiejsei najpri-l llnbllenolfte ribjo ollo. * I Tvori krt, obnavlja sokove, pospe-1 Suje tek, povzdigne v kratkem času 1 telesne moči. Priporočati je slast I malokrvnim, slabotnim odraslim, n-hitikom (angleška bolezen), škrofu loznim, pri razvitku in učenju zt ostalim slabotnim otro kom. Ceni kron 3*50 in 7*—. Zdravljeoje &e lahko pričoe kadarkoli, ker je oljc vedno sveže. ; irial Wt EđJnl lzdelOTaleo: lGkornor UlU. Lahascn, Bremen Da se varnjete ponaredb, palite d-ime ^Jodella". Vse droge izdelke u vračajte kot nepristoe. ¥ ulogl v vseh lekaraah ▼ L|mi ljanl In okoiioL 3407-i- -—■-----------------------------------------------------i Jteckenpfert' £-" Mljsko mlečnato milo BergmiBBi ft Kesmp^l Draždanc in Dečin n. L. je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najnspe^nejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate poltL Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajainicah mila. Pozor! Us Koncesionirana = lom1] no irn(lliQ no Inlr liU ptllld ild M ■ do 5 mol, naj si bodi v meatu ali L deseti, §e naroča pri 167—8 ianjo Vrtniku, Mestni trg 9. I e* Ceno češko |^y posteljno perle! |^9lHHr! 5 kg novega skubljenega Ik 12--, belega, jako mehkega skub- ILiega K 18*-, K 24--, sneino be- £, nEhkegfc skubljenega K 30--, Rfi*— Pošilja se franko proti povzetju. 5JS se zamenja ali nazaj vzame proti povniitvi poštnih stroškov. gcncdikt Sachsel, Lobes 35. pri Finu na 6eškom^4H66 E^se za L aU 15. letoruar ona Eiia ali dvole manlftih sratlih 1 gtavbno pisarno v pritlicju ali I. ¥ nadstropju. |Tnđi se sprejme dober stavbnl tisar 5 Išč slovenakega in nemškega jezifea »nekoliko korespondence. I VeS pove Iv. OgriD, stavbni moj- Ifr na VrhnlkL n3 2 kovinu z manufakturnim m meSanim Masom I HrvaŠkem, na kranjski meji, se Lađi bolezni tako] Ođđa I Letnega prometa okoli 50 000 K* Itrebne glavnice 10 tiso6 kron. Ob-lem se tuđi daje v naj em vsa hiša I 5 ali 10 let. 107—2 I Za vsaj nekoliko spretne ga Slonica je to prava zlata Jama. I Naslov pove uprav. „SI. Nar." I novih dveh hišab na Domobranski Isti fe oddati tako] već moderno I iztrftenih 165 2 tonovanl. Vsako je popolnoma za-se izolirano obstoji ii 3 parketiranib sob, pred-be, knhioje z balkonom, sbrambe za dila, kleti, podstreSja ia pralaice. K akemu stanovanja p ipada tadi del rajenega vrta. Krasna lega. Oene tmerno nizke, t Pojasnila daje lastnik na Domo-nskl cesti št 1, I. nadstrople. 68 m.lijonov potnikov se fe poalniilo doalej legitimacijskih kart iveze društev „Credltreform" zaradi ■-------- brezplaćnlli ------------- iTtdb pri £06 puelovalmcah tuzemstva in inozemstva. 818 8 atevaite prospekt §L 19 od dmStva „Credlt-reform" v Građen, H*ydnga88e U rorccilo no----«^k— I vsakovrstne KASHIK6 |rwue I strokovne liste I zabavne liste I rs Ilustrirane liste f ° Humoristične liste f modne liste I3 ruk«, tetke, po!|«ke, srbsk«, I: Inucosk« angleik«, itallianslM ■ti**1** itd. prevzema Narodna knjigama a Jurčičev trg štev. 3. y 1 * iLj> 000000 Klnemntosrnf „Cđijon" ^a^za V «n*edo in aoboto no-v spored. Fermač nemlke paime, lep, kratke dlake, ie pređa po primeraif eeni. 1Ž0—1 #OSfp ArkOf intUlrnter ma aceki- lonsko raisvetliavo v Biboici. Vodovodi knnoll}flcl]et kopnllJke naprave Projekti in izvršite/ pri domaći apecialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe xastoni). inženlr-hldrotekt ^k Konrad Lachnlk, LjubUatiđ fettnonnNe ona itn. k. Brzoiovl: Loduitt-uniiOaiu. Slama in seno v balah= |o codo aaprodal w akladlita mm MarttooTl oestl itev 10. 4O?e 19 Dobra kuharica z dobrimi izpričevali, ki bi opravljala tadi nekatera domaia opravila in ki govori dobro nemSko, se takoj sprefoie pri taatnllkl drniint. Ambrožev trg 3| I. nadstrople do 7, 11. dp. ia od 1 — i/\4 popoldne. 176—8 15OOO met ov ostankov 8-20 metr. dolgih najflaejše, breihibne, beljeoe, za najfinejSe te-leano in poateljoo perilo pripravne oepokoučijive 82 om. široko rumbursk^ tliA^I««^ meter po 24 kr Ol^sforil k» ar*Jee, saoovitae b»nre meter po 17 kr FUneU mwt «r»|ee In btusr —^mm meter po 18 Vs kr. Crflr za oblelte, bluz**, dunmf» In otrosl4» oblae., predpain •*« meter po 18 kr. 116 em, Širok kanffa«, stanoTitne h»-vc, Ia 11 kakovost m«-ter po 35 kr. RJ alie brez «l»a9 2 metra dolge, <) um iirok^, kos po 80 kr. Brlsulne rotf, rdećt* banr, tacat 85 kr. itafftlnjel&e brl•»«■«, kos po . 18 kr. Treba je vzeti najmaaj savoj sa h kg = 45 m^trov po povsetja. Tsorei se p iloie aamo poickasnema sa roja. Kdor Tsame sa nad 6 > K dobi o<7, rabaU. 1)8 1 Tkalnica za platnino EMIL FU1HS ]V«cttod tt (Hrkonusl). ■v- u$odno priliko -*■ za trgovce in obrtnike. Eer mi preostoja več tiaoč reklamnib MdarjeT za leto 1908 gem jib primoran prodajati pod tovar-niftko Ceno« Ako so torej katereum zmaDikali, D»j ae obrne Da ra« io tvrriko ter ma napravim izredao nizko OOBO* PriČakajoč obilnih naročil se pri porožam 127—6 Fr. Iglič trgorloa s papir em Ia ga lan te rilo wmm drobno In n« đr!»*!«•. Jedilno >n n^mi/no orodje IVtotMMMi najtmUe p—rehrem: NAJLEP6E OBLIKE. K vjerno opraTliene KASETE za NAMIZ-NO ORODJE SKLEDE. PO-SODE za OMAKE. KAVNl In ČAJNI SERVSI. NAMIZNI NASTAVKU UMETNINE. Eiiu lafceistlii rnl d«>b««ltcljl CHRBTOFLE i Cle DUNAJI OPERNRNG5 J«žo tTorni»"Q poniknin po Ino ii»« (iffiaisini»iaiW3« st "02 Ustanova. "" Od 1. semestra ttkocega i Uk^ga l<*ta je icpraznjenn eno meMto eeaar Frano JoielotIh nstanov ia realeo v zne ka Ittuib 100 K. Do te V8taucve imaio pravico v Ljnbljano pristojni, a i ko bi ta&ih pro-ailcev ne bilo, na Kranjskem r«j^ni revni d'jaki, ki obtgkujejo tnkajinjo c kr višjo realko. Pn šnie za p«delitev te nstanove morajo bti opremljene b krgtnim listom, z domovnico, nboinim »prićeval« m t* r z zadojtrn ŠoUkim «oH£evalt»rn ia jh je v U ga ti do 20. febmarla letoa pri iolskem lavntitdis.va Nestnl magistrat (lODllonskL dne 10. jaoaarja 1^08. pn Dakupu Hap za wta ♦ ■-ifi Ugoste oblete na bllxn 40 let obate|ećo tvrđko R. NIKLAUC Cjubljana 8 Strttarjeve (Spltalske) ulice ilev. 5. ! ik«- Ra sahtevo ■• | depo*l|e|o vaoret Blotploe, 3 proti poiara in vlomo, „Fox" pitalni gtroji, ameriiko po-hiltvo im pisarnice ceneje nego kierk^ii. — Bečko aUadlito blafa|nat dtlmearsko društvo, lagreb, Utea 11 8424-44 P=trtovBljstim Aolenjsld kosounl premos srednokosnl premos orehovnl premog Srušeni premos pe nafniiilh cenali, na ćele vagone po premogukupnih cenah, priporoća lastnik premogovnikov 4 7 13 JDnlilln J*m «•»», krovca io klepankega mojatra v Ljubljani, kjer se tuđi Udclujejo ttrelovođl, kleparska in krovska dela Iz različnega blaga.______________________________________________________________I Knjigovez * dobro vajen raznih boljlih đel (đel po naročilib), dobi stalno meato. 161—8 Naslov v npravniltva „SI. Nar.*. Prodnlnlko in____ 162-8 loteri$tinjo sprejme t?rdka Oton Homan v RadovljicL g^ Bencinov i s 18—SO kon|- %M ATA^ aklml sllami, UlLJ LUl se lahko goni tuđi ■■■w WW« ggesalnimplinom, se zaradi povećanja podjetja cen6 proda. Motor je popolnoma dobro obranjen, kakor nov, in se ga l*hko vsak dan do 15. gve-I £ana t. 1. vidi v dela. Več Dove lagtnik Androf BovaBf Col pri VlpavL 109—8 Uglaševalec^ ^^ klavir jev! Tn5oo itvrffujeai «ylaievaBJa la popra%l|ula klaiirlev. Moja jako 1 doo/a de a m nainitje cene nitnajo konkarence. Preglainjem brezplaČDO. I PriporoČam se 48—1 G. F. Jurasek — L kranjski nglaievalec kla¥tr|ev — y LjDbljnnl, Sv. FlorUana nlicefl.28 L Deklica 17 let stara, \% dobre bile ix Poreč na Koroskem, izniena in iznrjena v ka-hirji ia gospodinjstvu sploh, seli priti v slatbo v Ljobljano k poftteoim ljudem ipolj zsr^d« tega, da bi se nsnčila sloteoskega jezika, ki ga potre- boje za gftitilniftko obrt v rodni hiii. Ponndbe so poslati na ime: Martin Krainer go»tllnl6ar vtzur 8eerosetf v Poredah ob Vrbekem jezeru na Koroškem. i7_s Razglednice umetniške/, in pokrajinske se dobe veđno v veliki izbili v .Narodni Injipmi' JnrtltCT tri ft 3. -------------------------------------------------------------------------------—----■-------------------------------- , » ------------------------------------------------- ^^^^^^™ podružnico u spiieta. Ljubljanska kreditni banka v Ljubljani podružnico o ceiovcn| MBcil. Blavmlea M* 9,000.000. StvitavJovdNllfoe At« 2. HeaervMl n»a€« K 3IOO.OOO.1 11-7 ■; j •»•»•»IpaMai - -,.,. . : n; b ^- **r m JT* -A vloge na vložne knjžee in na žiro-račun proti Vit0!«"" obrestm, 1 viogo na tokoci racuny obrMn|« prot> starat odledi. 9 /e nonini uavvK «•■«. 1 Panorama-kosmorama^ Dim« trt Jt 3 pođjhrodno tomno". , Od 19. januarja do 25. jantiarja Movan]ez!noooBohlnlsko žclcznlco. PrtložnostnI nctanlrnu nakap:::: UoidlllVUf :: :: :: 40 mttttV :: « :: icfira, barhenta, flanele, voala in drngega pralnega blaga, lepo I razvrstano v kosih po 1 do 8 m I poiiljapo povzetju in poštaine prosto za 8 gld. 5O kr. I slavnoznana iivozna trgovina 4067 7 V. J. HAVLIČEK Iv Podebradlh (vriko). ^_ __ ________*& Proda se majko poijetje s dobro vpeljanim predmetom, ki ga labko vodi vsakdo. Vsa oprava i sa- logo okoli 15.000 krom in se dovolijo ugodni placilni pogoji. Dopisi na npravniitvo »Slov. Na* roda« pod „Podletio". 164—4 Oe». kr. avtr|j»fce f{| državn* žoleznloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odbod ix LlvMlaM ini. iaLi 7"OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beliak, Juž. žcl., Gorica, d. ž., Trst, c.kr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7»O7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-suplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. •-OO predpoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. II-4O predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenke, Trbiž, Beljak juž. iel., Gorico drž. žeL, Trs drž. žeL, Beljak, (Žez Podrožčico) Celovec I*O5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-suplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7MO zvedor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*30 zve&or. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. IO*4O ponodl. Osebni vlak v srneri: Je-senice, Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica drž. CeL, Trst drž. žeL, Beljak jul. žeL, (čez Podrožčico). Odbod te LfvMlaM dri, koUdrori 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. S*OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik. 7MO zvečer. Osebni vlak v Kamnik K»*5O ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobra.) Dobo« v I4«M|uo !■*. ieLi «•58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Il-IB predpoidno. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc in Trbiž, Gorice drž. Žel*, Jesenlc 2?32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Topile, Rudolfovega, Grosuplja. 4-3e popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Gorice dri. žeL, Trsta dri žel. Jesenic. e*BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Topile, Rudolfovega, Grosuplja, 8-45 zvooor. Osebni vlak Iz Beljaka Jui žel-, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod-rožčico) Trsta dri. žeL Gorice dri. žeL, Jesenic. II-5O ponodl. Osebni vlak li Trbiža, Cc-lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsi* drž. žel. Gorice dri. žeL, Jesenic Doto« v If«M|aM dri. fcoloiwi C-4O zjutraj. Osebni vlak iz 1^™«^, IO*5O predpoidne. Osebni vlak iz Katnirffc^ e>'O zveder. Osebni vlak iz K*™"»ra 9-5© ponodl. Osebni vlak iz Kamnlka. (Saatt ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.} (Odhodi In dohodi so naznačeni v sredm> evropejskem času.) C. kr. ravnateljst?o državnih železnic v Trsta. St. 1677. ^^ 18J-8 Razglas. Ker se je smrkavost pri kon|ih9 ki je bila doslej razSirjeoa po kmetib, pojavila tuđi v mestu ljubljanskem, odreja mestni magistrat na podlagi določil zakona 0 odvraćanja in zatiranju Živinskih kužnih bolezni iirailii'lkifđtaiiiiJfiiifttoiB^ T ozemlju Ijubljanskega mesta. V to avrho imajo pripeljati vai posestniki svoje konje odnoano osle in male na tuka|&nio mestno Sdlalftče, in sicer: L okraj: Solsko predmestle l ¥ fotrtek, dna 23. t«. do-IL „ Jakobsko predmestle I poldae od 10.—12. IIL „ Dvorska predmestle: Isti dan popoldno od 2.-4. IV. n Kolodvorsko predmestle: ▼ poteki dao 24. i. nu do- poldne od 9 —12. V. „ Barie, Dolenlska cesta In Hradeekegs Tas: Isti dan popoldne od 2.-4. VL „ Vodmat! Isti dan popoldne od 2.-4. Kdor bi ne mogel pri pel jati svojega konja, osla ali male k ogleda na sejmiiSe, srne preiskavo dati izvršiti tndi doma le po ftlvlnOZdravnlkU, kateri mora takoj oddati tozadevno potrdilo mestnemu magistratu. JKestni magistrat ljubljanski dne 15. jannarja 1908. Župan: Ivan Hrlbar, 1. r. Novo! Novo! Tekoča Somdtose ICaJodllčticjJc lon~18 slast pospeinfote, žive« ]a<«St krepilno sredstvo i U klMMlMB Mlalrtlltt. DsUva m po Ukanuk ta infltniak. '_____________________________________________________--------------------------------------------------------------------------------------------------'—■ \JMMt I vence in trakove I BenedOrt, Ljubljana. H -------------------■----------■— Zastonj razpošiljam ■sol Ihutrovanl oenovnik. Ura, razno zlatnino = in srebrnino = proddjam po želi zn M h ceiati FRANC KEBER urar In trgovina zlatnine In srebrnlna Ljubljana, Đunajska cesta i\ 12. Za spomlad!!! Krasne novosti za ženske mt volnene obteke. ■•■ ulog&iištogaSitaa Za neve«te prav ugoden nakup. Imam sveso s nsjboljlimi tTomieami in tom lahko svojim ceoj. odjemalcem Haj bolje postregel. — Nnjzaneiljiv^ša trgovina, ker atrežejo đomači Ijudje. „Pri Ciriln in Mit t L]i.U]a&i, Li&g&ij^e ulice it. L Nagproti loteriji. IBR. HLAVK1 iidelovatdja kirg. Inttramentov. atelje za ortop. aparate la bandaže Ljubljana, Prešernove ul. 5 j priporočata I svojo veliko salogo obresil ta iđravstvo I in bolniško poBtrežbo, bilc^ev, irigatorjev, II ap» atov sa mrsle in inba acije s paro, IBteril sirane obveze in banđaia, kakor tndi nogavie sa kr6ne Žile, kilne pasove, I vaakovrstne brizgalke in aparate sa I Bamoklistiranje, najboljSa kval teU gumi- II jevib stvari in gnm^jevih posteljnih podij loŽk. — Vse bandaSe se isdelojejo pod j| strogim nadzorstvom po odredban p. D. II gg. Jidravnikov. I Zunanja naroćila se Isvriujejo i točno, hitro fin diskretno. «al«ttnleiil ponlkior«%i«t sa»-I vod b obratom na motor. I Popravila ae izvrsnMo tofcno A in ceno. JOSIP STUPICA f LJMlul, KiMfinb riki Hn. 1 konjskih opvtv fcalt tnurn feđao ¥ amiogi, kakor tođt PATENTE M. OELBHAUS 4377-41 lataalr ta Basvlaataal vatMital pearadalk na Duaala 1 VO. Stofc—itemiM 7, B—prott o. kr. p«te»tneaw nrađ«. | pozor! Čitaj! ?ozot| Pakraške želodčne kapljice! Staro slovito, isvretno delnjoie sredstvo pri bolesnib v šeloden in Srevih, osobHol priporolajo pri saprtja in neredn«m odvajaojn pebanjn, kongest^ji — pomanjkanja J kr&h itd Nedoteioo sredstvo sa vadr£a?anje dobre ga prebavanja | O^lo^s^nJ«* l£»rt»tiio, napehitlaiireii. Crna Je ks%^19 Stelalral Gb> lar«»ai»aa Crsfrnbo u* *»al4o posto po povietju, »II e« at* f»otfl 4ea\«r niiprej« Manj kot 12 steklenio se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravi ost ■ ___„ « • %IUri^lUcif (Slavonija). JL . _ '-. kr. iiriv. tovarini /h eemenil Trboveljsk« promogokopn* družbs v Trbovijah I «tporoč» avoj pripoanano ian-aten ■P«K*«*#lauBi«l - ^tmaamaaam* v lođc 1 adnakomenii, vae od avBtr^akega đruBtva inflenirjev is arhitektov đoloCene proO I tpia« giajt tlakovDe in ođpbrne trdote d»I«4 aiAđUrllJiiJo^i dobroti, kakoi| tuđi avoje priamano isvrstno as|aaa«»» I Prlporoćlla In sprtčevialtt I Mfcooeh oriđov lo Di]iiovifeo](lh ivrđk ao na raapolago. I Centrtim urad: 2962^1 Prva iparsh vino: ejska zih^i 7 ?ip»i': 193—1 ima v zalogi vefi sto hehtolitrov izvrstnega ulpaoskefia uina 1 ter ga oddaja v vsaki množini od 56 litrov naprej. Cene so zmerne, postrežba točna. Ako bi ne imela slučajno | kakih desertnih vin na razpolago, preskrbi jih v slučaju naročbe komisijonalno pri svojih Članih po lastni ceni. ---------------- Za pristnost vln lamii nateUfro.---------------- Ker je ^iaoka c. kr. vlada dala podpisanim dovoljenje ta ustanci deloiike druibe pod f rmo: „Delnlslui drniba kranjskih parnih opektrl ali nemftko : „Krainigche Dampfiiegeiwerke Afet. 6cs.M s sedežem v TroJj pri Ilirski Bistrici ter odobrila predložena pravila, sklicnje se b tem ustanovni obeni zbor „Delniške družbe kranjskih opekarenl na torek. dne 28. januarja 1908 ob eni pop. L tt ZCxjCLO^roioCL pri Ilirolri DBistrici št.lC| x nastopnim dnevnim redom: I a) volitev predaedoika zborovaoja; I b) ikleparje o ustaaovitvi delniške drnibe na podlagi pravil v obliki, odoli po driavDi upravi; I c) sklepanje o pogodbab, s katerimi pridobi delni&ka dmiba predmete, m Čeoe v 4. odstavkn § a 2. pravil; I d) izkaz o podpisaDJm in popolnem vplačilu delniške glavnice; I e) sklepanje o ustanovnib stroških; I i) volitev prvega npravnega sveta; I g) volitev nadzornega sveta. I V Ljubljani, 17. januarja 1908. I Dr. D Halaron. Ant Dečman I V Trnovem pri Ilirski Biarici, 17. januarja 1908. I Dr J Krillnik. Aleks Spelar. Iv Urbančič. Iv. Valel Ijfttclci „pri T^alicai te točile od danas napref po najnltliii cenab priatna doiaa|aka n», Ylpavaka vlan in alcer: rttlMateC gosp. Đolenca v Vipavi. tob-i rlsltng kmetijskega đrnštva v Vipavi. dOln]Ski CtICtk gosp. V. Pfeiferja v KrSkem in Torns^ ' graSČine (gosp. J. LenarČiSa) v Leskovcu. ImrgnttdtC, Sral gosp. J. LavrenČiSa v Vrhpolju. bnrgttHitC, fctlt gosp. Kaučica v Št. Vidu itd. itd. ** ter najboljSe plstSSM11 ^«lidai|limttsaM fl* dehra kmhinla. Hnffovn zsissii 'r^ri: V LJUBLJANI Selenburgove ul. 3 186 1 Z veleapoatovanjem F. TKKISHUi« VIImmIa* lenaibolfii brxo- ^ Prihrani v- časa, 75% mila jtln kuriva. Varuje perilo. Perilo sne- Sžnobelo. Se da na poizkušnjo, ne * da bi se moralo kupiti. Več 1000 v obratu. Prospekti, lepaki, izpri- čevala in reference zastonj. MT Zastopniki se l*te|o."VB ^_ Ufcolnc iPH 9QiJalnlce ^^J^ (mnage) z 2—3 ^"~ vaJjarji iz trdega lesa; najboliša izvršitev; pet-letno jamstvo, od 40 K naprej. Tltanla ožemolnlkl (Helsswrlnger) s Ia paragu-mijevimi valjarji. Tvornice TITANIA, Wels 161, (Gor. Avstrijsko). iKiifiajHo «e kot «a«»c>«Ailt<-te: parni atroii, llkalne valtalnlce, oiemalnikl, parilnlki, aeialnl atroii ln kmetftiakl atroii. **♦* <* If.F.Zajec Ljubljana Stari tri 26; prlporota bto| dobro ureleni :: optlčni zavod:: * k&kor rasna Otalft, aćlpalce dalinoglaie toplomerle, srako- marfa itd\ — ofcaia in ščipaici b© napravio na- tandno po zdravniftkem recepta. 1 Velika uloga rasnih žepnlb ln stensklta "zlatnina in arabralaa ItaUki sa optično * blago in leparafni cenikl nr In I zlatnina sa raspoilllafo franko. ■ narodna knjisorna v tiubljani, Jttrčičev trg štev. 3 priporoča naslednja dela: Io. Conkor: Alei Iz Razora. Ta povest it narodne ga Življenja je vele- zanimiva ia upada med najboliša đela tega pisatelja. BroS. K loJ, vez. K 260; po pošti 20 v več. luan Uh: Utika kronika. Ta knjiga obaega ve& ik vratnih zgodo vin- 1 akib povesti iz slovenske preteklosti in sieer iz dobe turskih vojak^ kmetekih vstaj, reformacije in renesance. Broš. ! K 1-70. vez. K S-70, po poSti 2 v veS. i Josip JurčU: Zbranl spisi. [ V 11. zvezkih bo zbra^i najlepši romani \ in povesti tega cnamenitega pisarelja, t ki se te s svoj im i deli slovenskemn [ obfcinstvu tako priljnbil, kakor eamo malo ■ drugih avtorjev. 1. Deseti brat. t. Juri { Kozjak. Spomini starega Slovenca [ 3 Domeu. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. ? Grad Roj inje, KloStraki žolnir. 5 Hći t mestnega sodnika. Nem&ki val pet. Sin | kmečkega eeaarji i. dr. ^ Sosedov bio. ■ Mac in pravica i. dr. i. Lepa Vida. Era-i zem Tatenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor [ Zober. i . Rokovnjači i dr. 1 <. Tngomer. ) Veronika DeseniSka i. dr V&ak zvesek t velja broširan K t*«0t vezan 2 K, po [ pošti 2U ▼ već. i Dr.Jos. UoSnJak: Zbrani dra-i matični In prlpouednl spisi. I II. Doktor Dragan, drama ▼ petih de-J&njik. Broš. 1 K, po posti 20 vin. več. HL Lepa Vida, drama v petih dejanjih. [ BroS 1 K, po pošti tO r veft. I Dr VoSnjak ni samo jako priljubljen ) pripovedovalec, marveč tuđi eden naj-; bo^Sih slovenskih dramatikov. Njegovi igri ; Doktor Dragan in Lepa Vidb ata dosegli > na odra najlt-pSe nspehe. Ves čisti dobicek , je namenjen dražbi bv. Cirilm in Metoda. Draintln Jesenko-Doksov: PesmL \ V ugiepst moSki dobi umrli Jesenko je btt velenadaijen pesnik, a bil je pri tem ikromea čiovek, ki tas« ni delal reklame !Q«ffOV« peimi, priobSene ▼ rasnih listih, •o vsb^ale obeno posornost. Po njegovi >wtt to bile tadane in je Sisti dobidek aameajea mnogoitevilni nepreakrb^enl tvdfefai, ki jo je sapuni Jeatako. Tea. brod Tefla 8 K, i pofto 10 ▼ ve5. | Ljubljanski Zvon. [ Tega prvega in najodličnejSega sloven- ( Bkega Jiterarnega časopisa je dobiti 6e t naalednje 1 etnike: 1»U1, 1901, 19 3, 1904, [ 1J06, 1UG6 in 1907. Vsak letoik velja r broširan K 9 iju Fr.Lipič: Strahovalci dveh kren. • Zgodovinski roman is dobe velikih bojev -med beneško repnbliko ia turskim cesar- • stvom, v katerih bo igrali hrraski in slavenski pomorski roparji Enamenito vlogo 2 zTeska. Broš. oba 2 K, po posti 40 v več # * * Konstko. Roman is Ijnbljanskega gledaliskega iiv- ^enja v polprtteklem Času Broš. 80 v, po pofiti aSU v več. H. Rlrchsteiser: Pod spo-uednlm petatom. Ta roman iz duhovekega Življenja odkriva skrivnoBti iz žapnišć in duhovskoga stana sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva sveska. Broš. oba K 4 6*», po pošti 4( > v več. Zbirka znamenitih povesti. I. = Jtlrl ruske slike. = Cena 60 v, s pošto 70 t. Ta kojiiica obsega fitiri Bvetovrnoslavslh poveatic, ki so jih spisali Gorki], Oehov in Torgenjev. Hovi obrtBl ret \ ; Slov. izdaja. IK, po pošti 1 K 10 v. 1 | Novi vinski zakon, i ki ga mora imati sabitega v svojih I ; proBtorih vsak eostttnilar, vsak kavamar, i > vsak vinotrlee ln vsak vinogradmk. č \ Cena 70 ▼, s pošto 80 v. 1 Uzorna pravila 1 sa obrtne sadrnge. j * Cena 6o v, s pošto 63 ▼• 4 Uzorna pravila i sa posiožigiTs ibor«, 1 Cena BO ▼, s poito 40 t. I AVBUST REPIQ •odar UubttMM, Itotos4rii* aSM It pr T»»Ttm tsđalu)« proditt« >» po»i«««a V^SkMMMlaA* »ode Pripvnte m trgovina z oMifllnlm Ntton HUGOIHl Stritar|«v« aUf« it 4. Velika zaloga najnovejšega Ul najboljšega blaga za Senske in moike obUke. | Vnrd m zaltivanli psitiilss irtsH. | IT0T»r&s\ tu prodaj* oljnatlli j b«rrt flrnettb tu lakov. \ \ ^ BraU Ebsrl ^ i J* prodajalna in komptoar: ! . Mlkloildeva oesta it. 6. | ! DeUvnioa: ! i Igrlik« ulio« it 8. ! ! UmIMbI Mlstill-ti. ttkH.ll. frtl. |sti isiHL | I Slikarja uplso?, \ StivklBiki li piklitma pteshuji.' [ Velika liblrk* dr. Sohoenfeld-oTife I tarv T tubak sa akad. tlikajje. i Kal«ir« dopld«Y n pl#9kar|sj. slh I karj« In tfdar]«, it#dlln«g« m«zll* mm n hrastov« pod«, k«rbolln«ja Hd. | Poaebno prlporoCava alt*, ob&tatvs I najnovejBo, nsvibo^ie in neoreoesujiVO S sredstvo ia Ukanja sobnu tal pod imdDOzn >9lta^idolM. | Piiporočava ao tuđi aL obCuattn sa Ivaa t oajinc atroko apadajooo đelo v mašta in na doSeđi kot prianano realno I in fino po nainisjih ceiiah. Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg 11 pripovoča klobuke cilindra, čepiće itd. — ausJai«>Y«isW flafoai« — [ pa siajitltil otnl. nSunonJFdćhvetećca paHPaRMnasssf momu/mm* Jfi*rt ^^S^^8m3s I3PETER" JURlSlĆ B "H' ijUkaraar «i?akrac« lltv. 66 « Slavoai|i.I IVAN $1. NIKOLAJfŽIC tigro^riaaa z vinom na -^r©113so. prodajata vina: vino « Visa, «rn , . . Utcr po 40 in 42 b Teran (obran) . . . . liter po — ia 40 b w „ „ belo ... n „ 48 „ b* „ Muškat (belt sladki) . . , . 66 r 60 . btrtlanee, fcni.....„ '^4 . R6 „ ^ (jmj giadki) . . „ „ 66 , 6J „ < . bali ... „ . 4o „ 42 , *an*U........- +¥ ŠUJer, (Opolo).....„ 34 m 36 „ Pelinkovce.......• ** franko kolodvor Pulj V isposolenih posođah, ki se ne ara Manijo, pa jih je treba čimprej vrmid traAkO kolodvor Palj Pošitja se le po povsetju in sicer samo od 56 Utrov naprej. Za prirodnost bVojih vin popolnoma jamčiva, S596—12 Oglas. OMlMka štedionica, ki se ima ustanoviti v Bankoveo, raipisaje me«to u rad ni ka ki bi imel nalogo, voditi vge pisarnidke ia kojig^vodstven« posle. Progitelji nsj d^kaiejo starost, pripadnost, dovriene nauke, doaedaojc slalbovanje m pozoaoje hrva^kega e?. sloveaskega jeuka. Ocu, ki bo te slof-bovsli pri enakih zavodih, imaju prednost. S to službo so spojeni dobodki do 2400 K po dogovoru ia ipo&obnostL V dotičoi proftnj«, ki jo je vložiti pri poJpiganem 55—3 do 15. febrnarj a 11. oaj se prosilci iirazijo, do kdaj bi mogli natopiti slažbo, kar bi se moralo vsekako igoditi do konca marca t, 1. Občinsko upraviteljstvo Benkovac. ▼ Dalmaciji, dne 7. januar ja 1908. Mino Wovaković I. E. Ivanković načelnik. prisjednik. Ustanovljena leta 1882. Melon itov. 185 TaTelon itev. 185 Ustanovljena leta 1882. Poitne hranilaloe račun itev. 828-409. Kmetska pjilDica liliaiste oMce I r«glstroTmna saArngB b noomejeno i»t«so i HUMB židružBis dosi y LjllbljSini "»Đmal$kl cisti {tJH7l8 j po4r^)ena ikontrae^i aZa4rnftne srese v CeQn*. I ja imela koncem leta 1906 denarnega promete . * S 90,4M.9S51f npravnega premoicoja...........K U^ttS.TŽt*M obrestoje hranilne vloge po 4l|2°|0 bre« T«»ltefrtt e>dt»lt^i% rentnega davka« atatorega I pla^ui« p«>««e>jlliaiea »ama sa vl+atalke* u-i Spreiema tuli vlp^e na tekoči račun v svezi s čekovnim |rometom is ]ili obrestuje od dne vloge do dne dvjga. I Stanje braailaib viog dne 31. decembra 1906 E IMMO^Mt'tt. PM«JaU« •al^ffMl<|* W *V4#/. ■ »•/.•/• ■• sus»»rU»M.J« sat I ►• P* *'/A bs44 »ssse>rtlma^lj«»9 ■• ■»••!•• ** ••;,. I Poao|ll. apra|Mia tuđi vtak drug« naOrl glede amortliovanja dolga. I UBJLĐVB JTBik: T»fW dao od 9.-18. Ia od 3.—4. Uron ^^^_—.^^__ — .. _ _ ._ . — —....._..-------------------------------________________^____^____________^_^._.____. SVfcTOVNOSLAVM tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN KZKLJUĆNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU | JE NAJU8PE&NEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU I Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesi trgovini in v vsaki kavarni. Zaloga skoro v vseta lekarnlcah! HerbmbayteY podfosforokisli apneno žcleznati sirup. Že 38 let zdravniško preizkušen )n priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj pospešuje tek,'PovzdigujeTslast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. t Steklenica 2*K 50.h, po pošti 40 h več za zavoj. ■erbabnjjov Sarsaparilla sirup. Že 33 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kit Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. , -' ■ w~~ agg r Pred ponaredbami se svari. „^^•r.^."' Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" £SJS^^A Zaloge pri gg. lekarnarjih w M-*f «■■»!# »s&t !■» IVovem iti«»«tii. 42*6-3 Nov vegetabilski_c eme za prsi. Najoovejša iznajdba ir prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi 56 MIBO iunan|o. Zdravnilko preiz- kušeno LoDČek z Davcdilom ataue K 3 — m K 5—, pcŠtnina 70 b. Prodaja in razpožilja gospa Kflfthe Memel oa Donatu, XVIII, SchnlgaSSO 3» I. nadstP. 11. Zaamke vaeh dežela se^sprejemaio. 2317—2? Pred inventuro 5e bode po 3ni%ani ceni prodaja/o ko^uho-vinasto blago in modni zameti, kolikor je se 3aloge. 117.3 *>fc 4- Perscha ^* trgovina $ modnim blagom Ljubljana, Pred Skofijo 2t. Ceneje kot oovsod drugodl P. n. $lav občinstvu, uradom, šolam in društvom vijudno pri porocam svojo na novo ustanovljeno •-• •-• •-• knjigovežnico •-• *-* •-' opremljeno 3 najnovejšimi stroji tako, da mi bo mogoče ijvrše-vati vsa v Jcnjigroveš^o in galanterijsko široko spadajoča dela, fakor vejavo protofolov lepo se odpirajocih, hranilnih %njiyic v platno s crnim ali platim napisom, šolskih društvenih in drugih knjig po najnQjih cenah Pri veejih naroČilih v 3nesku 25 %ron naprej od stopim tOl}'^ v korist naročni^u ali društvu, n. pr. od , del, katera mi blagovolijo doposlati šolska vcdstua ali gg. uči- } ielji, odstopim gori navedene odstotke v korist učitelj, konviktu. \ Za mnogobrojna naročita se priporoča faltOTl J-CITieziČ i 19*m1___________- odl' *POŠtoca»jem knjigovez J "^ Ljubljana, žlorjanske ul. 14 , dmJ6 "dnf "^sT^li^S^ov^n;£ne ™ znajnovejšimi leta 1905in&ezgrajenimi veliKan$Hjmi parniHj » ^S. J\ H.aKordo sedaJ veI'Ki parniKj 26*12p00iawmi Fbjasnila daje zastopnil^ Tfl QCUHIC| i j i ubijana j^iodvorete-uiice stv.28 ' iJ Od hod izHubjjane vsaKj ponedele\,toreK in četrteK v tednu. 1 —^ ^—» ienitna por. lifta. Vdovec, 37 let star, pnjetne zu Daojosti, dubrovoijuega zoačaja, s tremi otroki v starosti 5—7 let, z dobro, že Čez deset let obatojeČo trgoviuo v lepem meatu oa Spodojem Šta-jerskem se želi poročiti z gospodično ali vdovo, ne čez 40 let atar io z nekaj tisoči dote. Resne po-nndce 8 sliko pmg m do 25. prottiDca pod „Heaiio' puste restaote Maribor 1£9 % Fapofaia oprema za novorojeaćke •troftKo perilo ▼ salogi ss Tttko starost pripo-nim nuna trgovina s p#rllo» C. J. HAHANN IiJUlil^lAIVA. Perilo lasteega litelka. ^p ttfO T?0*Bm0i*t«m« 1970. £^ BUT lalotnlk e. kr i¥iM|iklb Mavalh vadalkov *VS Klobuke m v najnovtjftlh faoonah In v vallklh Izberah ———— prlporoči — 8 Pod traumo **• 2« PoaUija eleb« Eel#sni«» Ravnokar došle krasne kravate, najnovejse bluze, *^ i ■«gg'»^" fina vrhnja in spodnja krila 3335 >8 priporoča po znano nizkih cenah tvrdka i fi. Oivod-Jtfozetič S3 v Ljubljani, Stari trg št. 21 USA i modna trg. ter salon za damske klobuke. * Filijalka v Kranju, Glavni trg. - Vio i\ um ii iB$\&. Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče kakor rudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, mmo?e kompoxidje, ramovrstalli £a|«v, koniako^malage, LacrimaeChristl flnega |ama|skega mmafprlstne sllvovke, brlnfevca, tropinfevca 1b pa rseh vrst llkerl#v. Ugodno |e za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj. 3675 -)2 Za obila naročita se priporočam s spoštovanjem Avgust Benigar I. kranjska trgovina s čajem, rumom In esenci. Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3. y Prevzetje trgovine. ^ Usojam si slavnemu obČinstvu naznaniti, da sem z novim letom prevzel trgovino 57-3 = s Speceriisklm blnsom, mobo, zimo in morsko travo = od g. Antona Ječmineka na Sv. Petra cesti št. 14 ter se slav. občinstvu priporočam, mojemu prednikn izkazano zanpanje tuđi nadalje meni nakloniti. Potrudil se bodem cenjena naročila kar najbolj točno in po možnoati najceneje iz vrše vati. fe Z velespoštovanjem P^ J©& Seknla. m% KoIueHIo — — zaloga Đokolenic (gamaš) iz usnja 2^. ^lll#tltfi za gospode, gospe in otroke. — Turistovskih tevljev ----- ^meriikih čavljsv '!Wit™hhka * w kmkovostih po OtrOŠkih ČCVljeV = »memih Cen«h. tr$\\\ sa dom Š*11 ~~" Fm i« Diiniji zaloga Miti i Knistn J. Szantncr {elenbnrsooe unce 3 * Ljubljana ^ Selenbursove unce I£ Ttiftl vaatoml te »oitalas prosto, lvaanl« nmroćlia toteo proti powsot|«. g ladajate^j in odgovorni urednik: Baito Pastoslemiok. Xiastnina in tisk „Narodno tiskarooJ