Iti).
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.F.D. 39/3,4 1999. stran ¡04
Slika 4: Pogled na vas z območja porečja Zgornje Tise Foto: T. Hotincc. september 1999
nameravajo realizirati do leta 2008. Po muzeju nas je vodila etnologinja Tiinde Zentai, odgovorna za enoto šL. 10, ki predstavlja arhitekturno dediščino pokrajine Kisalfold na severozahodu Madžarske, na območju Velike madžarske nižine (siika 3), Program muzeja poleg splošnih posamičnih in vodenih ogledov dopolnjujejo tudi občasni prikazi v obrtnih delavnicah, delovnih in prazničnih šeg, organizacija glasbenih festivalov in podobno. V muzeju je ves čas čutiti delovno razpoloženje in vnemo. Verjamemo, da bodo rezultati v delovnih razmerah, ki nikakor niso skromne, vedno boljši. Tudi v mednarodnem merilu, kar je eden od zastavljenih ciljev ekipe Madžarskega muzeja na prostem v Szentendreju.
Alja Kotar
ETNOLOŠKE RAZISKOVALNE DELAVNICE, POLEINE ŠOLE... ZA MLADE RAZISKOVALCE
lz leta v leto je mladim raziskovalcem na voljo čedalje več delavnic. Nekatere postajajo že kar tradicionalne. Različne delavnice, zanimive raziskovalne teme. spoznavanje novih ljudi in krajev privabljajo k sodelovanju zmeraj več študentov. Od 23. do 28. maja 1999 je v okviru organizacije ŠKUC in v sodelovanju z Goriškim muzejem potekala muzeološka delavnica v Breginju, ki jo je organiziral Boštjan Kravanja. Namen delavnice je bil inventarizacija muzeja v Breginju.
V organizaciji Muzeja novejše zgodovine Celje je od 27. junija do 2, julija potekala muzejska poletna delavnica Jožefov hrib '99, Pod vodstvom mentorjev so študentje in dijaki raziskovali življenje na Jožefovem hribu, njegovo zgodovino in arhitekturno obliko naselja. To je bila sedma poletna delavnica, ki jo je organiziral Muzej novejše
zgodovine Celje.
Od 12. dol9. septembra je v Novi Gorici že tretje leto potekala Poletna šola vizualnega v sodelovanju avdiovizualnega laboratorija Z Rt' SAZU in območne izpostave sklada za ljubiteljsko kulturo Nova Gorica. Dijaki, študentje, kulturniki in drugi raziskovalci so se pod vodstvom mentorjev seznanjali in usposabljali v zvezi z metodami snemanja avdiovizualnega gradiva, njegove analize in montaže.
Letos je v Piranu že šesto leto potekala Mednarodna etnološka poletna šola - MESS v Piranu. Od 20. do 26. septembra so naši in tuji profesorji študentom etnologije in kulturne antropologije ter sociologije kulture predavali o antropološki, etnološki in zgodovinski tematiki.
Od 25. do 28. septembra je pod vodstvom dr. Vita Hazlerja potekala Raziskovalna delavnica Kog. Skupine študentov so na terenu raziskovale vinogradništvo, sadjarstvo, ledinska imena, vencu le in vencalije. religiozno in družbeno življenje. Namen delavnice je bil izboljšati turistično ponudbo kraja, izdelati osnovo za ustanovitev lokalne muzejske zbirke, pomembno pa je bilo tudi raziskovalno terensko delo.
Od 4. do 8. oktobra je potekala Raziskovalna delavnica Podsreda. Študentje etnologije in kulturne antropologije so sodelovali v dveh skupinah. Ena je dokumentirala in inventarizirala Fiketovo domačijo na Lesičnem, druga pa je pregledovala in popisovala stavbe na območju Kozjanskega parka.
Od 25, do 31. oktobra je potekala interdisciplinarna delavnica Raziskovanje obrti v Mengšu, na kateri so sodelovali etnologi, zgodovinarji in arheologi. Cilj raziskovanja na delavnici je bil poiskati zamisli za darila, povezana z ustvarjalnostjo tamkajšnjih ljudi v preteklosti in sedanjosti. Delo je potekalo v več skupinah: ena je raziskovala sedanje oblike obrti in drugih dejavnosti v Mengšu; druga je odkrivala ideje, ki se skrivajo v arheoloških in zgodovinskih virih. Ugotavljati so, kateri predmeti, povezani z Mengšem, so primerni za darila, kdo ima znanje o tehnologiji, da bi jih lahko izdeloval ali pa jih že izdeluje.
Pester izbor delavnic in taborov je študentom in drugim raziskovalcem omogočil teoretično in praktično poglabljanje znanja. Seveda pa na delovno vnemo vpliva tudi družabni del, za katerega poskrbijo študentje sami pa tudi mentorji, organizatorji in seveda krajani ter domačini, ki se radi udeležijo sklepnih predstavitev in zabav.
Boštjan Kravanja
POROČILO Z MUZEOLOŠKE DELAVNICE DOKUMENTIRANJE BREGINMEGA MUZEJA
Muzeološka delavnica Dokumentiranje Breginjskega muzeja je potekala v zadnjem tednu maja. od nedelje. 23. maja. do petka, 28. maja 1999.
V Breginju je v zadnji fazi deialo 15 študentov, kot je biio predvideno, sicer pa je začetna dela opravljalo 11 študentov. Vsi so imeli bolj ali manj dobro predznanje s področja muzeologije (teorija
Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999. strun 105
poročila OBZORJA STROKE
ILO.
in terensko delo v okviru fakultet), tako da je naš motor po predvidevanju že na starini ravnini pokazal dobre pospeške. Evidenčna dokumentacija eksponatov v Breginjskemu muzeju je v celoti narejena v digitalni obliki. S tem se ponašajo redki muzeji v Sloveniji. Dodatno nam je strokovno svetovala višja kuslodinia Inga Miklavčič - Brezigar iz Goriškega muzeja, ki je leta 1996 tudi postavila njegov koncept.
Drug pomemben rezultat delavnice je muzejska fotoleka. V kariotečni obliki jo bo v začetnih fazah hranil Goriški muzej. Strokovno evidentiranih in fotografiranih je bilo torej 442 muzealij. kar je celoten fond Breginjskega muzeja.
Pri laki podatkovni poplavi se le redko zgodi, da ne pride ludi do napak, V začetni fazi dokumentacije so vse napake natančno identificirane in navedene v opombah evidence. Slednjo bo (z delovnimi kopijami) hranilo Turistično društvo v Breginju, v digitalni obliki pa tudi Goriški muzej, kot primerjalno gradivo futoteki.
Predlagane naloge. kijih bo dokumentacija opravljala, so:
*	eksponati muzeja so z dokumenti začetno identificirani in s lem zavarovani;
*	dokumentacija je z računalnikom uporabna v vseh smereh in po različnih ključih (podobno kot digitalni slovarji in enciklopedije);
- takšna uporabnost dokumentacije pripomore k boljšemu pregledu muzejskih eksponatov in s tem ludi lažjemu načrtovanju razvoja muzejske zbirke;
z razvojem zbirke naj bi se sočasno razvijala tudi sama dokume niacija; s tem bi bil Breginjski muzej nosilec znanja o izdelovanju in dopolnjevanju muzejske dokumentacije tudi na splošno. Samim udeležencem je delavnica koristila kot obšolska dejavnost. Na delavnici so se naučili tehničnih muzeoloških znanj in jih tudi Poglobili. Za večino udeležencev pa je bil to tudi prvi obisk Slovenske Benečije, skrajnega zahoda Slovenije, ''oleg zbirke, s katero smo teh nekaj dni živeli in dihali, smo si ogledali še dve podobni, vendar popolnoma drugačni muzejski zbirki na tem kulturno zelo bogatem območju (liobidišče, Breginj).1
Izvedba delavnice:
1.	Udeleženci:
Študentje na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani"
2.	Organizacija:
Boštjan Kravanja, enota ŠK.UC Breginj-Kobarid
3.	Podpora:
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani Občina Kobarid Klub tolminskih šludenlov Goriški muzej, grad Kromberk Turistično društvo Breginj
Ada Tonkli, Breginj Zdravko Mazora, Breginj
4,	Pomoč:
4.1.	Informatorji:
Pavle Tonkli, Breginj Marija Bric. Breginj
4.2.	Strokovno svetovanje
Inga Miklavčič - Brezigar, Goriški muzej, grad Kromberk
4.3.	knjižna nagrada udeležencem: Turistično društvo iz Breginja
4.4.	l/posoja šolskih klupi: Gasilski dom v Breginju
5.	Reševanje težav in težavic: Pavle Tonkli. Ada Tonkli
Vsem se zahvaljujem
1	Prva zbirka jc zbrana v tako imenovani črni kuhinji v vasi RobidiSee. na skrajnem zahodnu Slovenije, drugo pa je zbral zasebni zbiralec v svoji hiši Zdravko Mazora v Breginju,
2	Študentje so sodelovali prostovoljno, s tem pa so opravili tudi obvezno letno študijsko prakso na oddelku:
ThiernO Damjan Diallo, Ljubljana
Maja tvanež, Novo mesto
Matej Kodric. Ljubljana
Alis Kotar. Ljubljana
Tina Oman. Kranj
Saša Poljak. Radovljica
Nina Vodo pivec, Ljubljana
Živa Gobbo. Izola Samo Klemencie, Ljubljana Irena kolenc, Ljubljana Sarah Lunacck. Ljubljana Dan Podjed, Ccije Saša Roškar. Domžale Jasna Vogrin. Lenari