Leto H., štev. 136 V Ljubljani, petek dne lO. junija 1921 Posamezna štev. 30 par - 1*30 K izhaja ot» 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno....... 20 M za zased, ozemlje. S60 „ ra inozemstvo .. 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) • 1 . Uredništvo: Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Miklošičeva cMta St. H\/L Telefon St. TO Upravnlštvot Soda« uiiea Iti Telefon it 86. Račun kr. poŠt ček. urada Ster. 11.842. Ljubljana, 9. junija. ! V bodočo bodo Ljubljano komandi-j fali klerikalci. Oni so gospoda Peska j boljša in močnejša polovica in v po-j godbi ž njim so si zasigurali odločilno besedo. Radi priznamo, da socijalisti in komunisti ne spadajo k ožji koaliciji. Že iz strankarsko taktičnih razlogov jim je to nemogoče in že danes zatrjujejo njihovi ljudje, da bo ena glavnih njihovih nalog, kompromitirati socijalizem NSS. Trdno stoji torej le Predlog SKS za upravno razdelitev države 'DEVET OBLASTI IZVEN SRBIJE. Beograd, 9. junija. (Izv.) Klub po- j pan, ki ga postavlja kralj. Veliki žu-SKS je predložil dva važna! pan upravlja pr?ko državnih organov a. Prvi je, da se naj glasi člen posle državne Upravne oblasti. Razprava v švicarskem parlamentu o Karlovem izgonu KLERIKALCI PROTI IZGONU KARLA IZ ŠVICE. Drugi predlog se nanaša na člen 135. in se glasi: Dokler se ne izvrši slancev predloga. Prvi je, 95. ustave sledeče: Uprava v kraljevini se vrši po oblasteh, srezih ln ob- _ Lr. činali. Razdelitev na oblasti se izvrši j razdelitev na oblasti, \elja30 okrožja Mfr-;kamn narodno - sociialna zveza z zakonom po prirodnib, socijalnih in v Srbiji in Orni gori kot oblasti in v t^tain kSkaloi nremoT 'evifa ekonomskih razmerah. Izven teritori- vrše funkcije po tej ustavi _ tej imajo klerikalu premoč „teviu ^ ^ ge obra2ujejo s]edeče! Iz teh predlogov sc vidi težnja, da oblasti: mariborska, ljubljanska, za-j ustava reši vprašanje oblasti, da se grebška, šušaška, osješka, splitska, j tako spravi z dnevnega reda. Pred-dubrovaško-mostarska, banjaluško- log je vzbudil zanimanje in se bo v sarajevska, novosadska in banatska. ustavnem odboru podrobno pretresal. Na čelu oblasti sc nahaja veliki žti-' iu izkušnje. Ne bo važno za Ljubljano, kar bodo govorili ali mislili narodni socijalei, temveč to, kar bodo hoteli klerikalci. Njihove izjave, so torej i.ue-rodajne za komunalno politiko našega mesta. Gospodu Pesku so koneodirali svobodo besede ■— ne pa svobodo dejanja. Kot mandator SLS je pred včerajšnjo volitvijo ljubljanskega župana najstarejši občinski svetnik .Tanko Jeglič poudarjal zlasti, da naj bodoči župan skrbno čuva »avtonomne pravice naše bele Ljubljane kot kulturnega in ^ ^ 9. junija. (Izv.) V teku gospodarskega središča celokupne Slo-, J^j ^ morala vlada yemie-> ., j odgovoriti na komunistične zahteve. Iz te izjave odseva vsa_ neodkrito- j^akor doznava naš dopisnik, vlada Komunisti zapuste konsfifuanfo ? VLADA ODKLONILA KOMUNISTIČNE ZAHTEVE. srčnost in nepoštenost klerikalno politike. Zgodovina zadnjih desetletij ljubljanske občinske uprave je obenem zgodovina klerikalnega sovraštva iu zatiranja bele Ljubljane, ter negiranja njenih avtonomnih eksistenčnih pravic. Klerikalizem je vršil nad Ljubljano vsa politična, kulturna in gospodarska nasilstva, da bi degradiral slovensko prestolico na nivo zadnje hribovske vas!. Da uniči samoupravo ljubljanske občine in okrne pravice ljubljanskega meščana, je klerikalna stranka sklenila v deželnem zboru pakt z Nemci ter z njihovo pomočjo uzakonila volilni red, po katerem so smeli v ljubljanski občinski svet voliti prebivalci najbolj oddaljenih okoliških občin, ki niso imeli na ljubljanski mestni upravi absolutno nobenega interesa. Da ti strmoglavila narodno in napredno trdnjavo, je vzela SLS s pomočjo avstrijske nemške birokracije ljubljanskemu mestu svobodno izvoljenega župana ter uničila njega avtonomijo s tem, da je zasedel županski stolee kot vladni komisar Nemec, ki je po zaslugi klerikalcev prizadjal slovenski prestoliei sramoto, da je po 3(1 letih čisto slovenskega občinskega sveta prišlo v mestni svet 7 Nemcev. V državnem in v deželnem zboru, pri vladi in v deželnem odboru so klerikalci z vso brezobzirnostjo vodili sistematično izstradalno politiko proti Ljubljani. V državnem proračunu so skrbno pazili, da Ljubljana v njem sploh ni bila vpoštevana, v deželnem proračunu so veliko večino deželnih bremen naprtili na ramena ljubljanskih davkoplačevalcev, ne da bi Ljubljani dali za to najmanjše ugodnosti. Ce so le mogli, so iz strankarske zagrizenosti skušali preprečiti in zmanjšati vsako njeno slučajno pridobitev. Spomniti se je pri tem treba samo na novo zgradbo ter ustanovitev višje obrtne šole, proti kateri so klerikalci nastopali z vso vehemenco. Kako je klerikalcem utripalo srce. sa slovensko prestolico in njen pro-cvit, kaže zlasti tudi hudobija, s katero je klerikalni deželni odbor onemogočil zazidanje bivšega vojaškega oskrbovališča na Dunajski cesti. Koliko škode je napravila SLS v Ljubljani s tem, da je preprečila elektrarno z vodno silo na Ljubljanici, se vidi šele danes, ko mora plačevati mestna občina samo za prevažanje premoga stotisoče in ko mora biti na tisoče strank brez električne sile in luči In na kulturnem polju? Kako smo Beograd, 9. junija. (Izv.) Včeraj je dr. Krizman kot zastopnik finančnega ministra podpisal naredbo, s katero se ukine vsako zunanje računanje na Zadnja redakcija o uvozni carini SAMO NEZNATNO POVIŠANIE. — AGIO ZA UVOZ IZ SLABO-VALUTNIH DRŽAV. — LEZARINA V CARINSKIH SKLADIŠČIH. domačo produkcijo, ima finančni mini- Berlin, 9. junija. Berlinski listi potrjujejo vest, da se je sklenil nem-ško-angleški dogovor glede obnove Rusije. Predmet tega med angleškimi in nemškimi industrijalci sklenjenega dogovora, ki ima popolnoma privatno-gospodarski značaj, so predvsem gospodarske koncesije, ki bi jih sovjetska Rusija morala nuditi kot odškodnino. Ljeninu se bo stavil pogoj, nai preosnuje sovjetsko vlado na podlagi koalicije vseh strank, iz-vzemši monarhističnih. j Washington, 9. junija. Churchill je 1 izjavil v govoru, da je edino jamstvo Beograd, S. junija. (Izv.) V finančnem minis"trstvu se dela na definitivni redakciji nove carinske uredbe, ki jo je ministrski svet že sprejel in ki izide prihodnji teden. Uvozne carine se bodo vobče le malo povišale; posebno carina na vsakdanje potrebščine, kakor obutev, obleko in perilo bodo razmeroma jako nizke, dosegle ne bodo niti polovice tega. kar so smatrali naši producenti za neobhodno potrebno, da morejo konkurirati z inozemstvom. Tudi carina na železo in železne izdelke in stroje bo razmeroma nizka. Za slučaj pa, da bi se valuta kake države, ki nam dobavlja blago v znatni meri, poslabšala, tako da bi mogel uvoz iz take države onemogočiti našo ster pooblastilo, da sme povišati agio za uvoz iz take države. Ležarina za blago v carinskih skladiščih se za uvoženo blago prva dva dneva ne plača, potem pa pol dinarja za 100 kg, ako je blago na odprtem prostoru; ako pa je blago vtovorjeno v zaprtih prostorih, ee plača 1 dinar od 100 kg dnevno. Za vnetljivo in eksplozivno blago se plača 2 dinarja za 100 kg dnevno. Za izvozno blago se ne plaža nobena ležarina dva dni. potem pa 30 par dnevno za 100 kg To takso sme finančni minister povišati, ako bi se blago v skladiščih čezmerno kopičilo po krivdi pošiljateljev. Iz ustavnega odbora Beograd, 9- .junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ustavnega odbora, ki je pričela ob 11- uri. Razpravljalo se je o izpremembah 1L oddelka ustave o vojski. Odklonjen je bil predlog klerikalcev o uvedbi narodne vojske (milice). Vsled tiskovnega pogreška ni v nstav-nem načrta člen 121., ukoravno je bil sprejet. Vojni minister general Hadžič ja predlagal, naj se glasi člen 12L: Krivice, ki jih narede državljani v družbi s vojaki, sodi civilno sodišče. Ta predlog je bil sprejet z večino glasov. Nato se je prešlo k 12. oddelku ustave o izmeni ustave. Pri tem oddelku so pred lagali socialisti, naj se črta beseda «kraljevem*. Predlog je bil zavrnjen. Pri členu 127 je predlagal Momčilo Ivanič, da bi se smeli za časa vojne izdati začasni zakoni, v katerih bi se moglo odrediti kaj proti posameznim določbam ustave. Predlog je bil odklonjen. Jutri preide ustavni odbor k 13. in 14. oddelku ustave. Stanovanjska uredba spremenjena Beograd, 9. junija. (Izv.) Stanovanjska uredba za kraje izven Srbije in Črne gore je bila na včerajšnjem ministrskem svetu sprejeta z nekateri-ga 'klerikalizma ni zmogla, dokler so mi izpremembami, ki odgovarjajo v Ljubljani vladali demokrati i splošnim 'kraiin. zahtevam prizadetih po- Vlada odobrila po« godbo z Romunijo Beograd, 9. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predložil predsednik Pašič pogodbo z Romunijo, ki je bila odobrena. ZAMENJAVA POŠKODOVANIH BANKOVCEV. Beograd, 9. junija. (Izv.) Davčni uradi in državne blagajne so dolžne poškodovane bankovce zamenjati za nepoškodovane. Vsakdo je upravičen zavrniti poškodovan bankovec, ako bi mu ga hotela dati kaka državna blagajna. ZEMLJORAnNIKI OSTANEJO V KONSTITUANTL Beograd, 9. junija. (Izv.) Jutri dopoldne ima zemljoradnički klub sejo, na kateri bo razpravljal o tekočih strankinih zadevah. Ugleden član kluba je izjavil vašemu dopisniku, da so vesti listov, da bodo zemljoradniki' zapustili skupščino, izmišljene. Prisostvovali bodo sejam skupščine in sodelovali v specijalni debati. O njihovem končnem zadržanju in glasovanju o ustavi na koncu še ni mogoče ničesar odločiti, ker je to odvisno od zadržanja vlade. za trajen mir sodelovanje Velike Britanije, Francije in Nemčije. Razumeti moramo, je nadaljeval Churchill, stališče Francije z ozirom na sovražno Nemčijo. Francija še ni od angleške ne od ameriške strani dobila zagoto. vila za pomoč, ako bi se ponovili dogodki leta 1914. Razumljiva skrb je spravila francosko politiko v smer. ki je povzročila nesporazumljenje med Francijo in med nami. Velika Britanija naj se potrudi, da omili nepri-jateljstvo med francoskim hi nemškim narodom. Otvoritev prometa na ljutomerski progi Dunaj, 9. junija. (Izv.) Ker je beograjska vlada odobrila celovški železniški aranžma, bodo dne 15. t. m. začeli voziti direktni tranzitni vlaki na progah Maribor-Radgona-Ljuto-mer in Gradec-Maribor-Celovec. MEŽIŠKA AFERA. Beograd, 9. junija. (Izv.) V ministrskem svetu se je glede prodaje v Mežiški dolini konstatiralo, da nikdo ničesar ne ve o tem, da bi bil Beograd to kupčijo odobril. Podpisanih je bDo veliko Število ukazov finančnega ministra. VTIS DIMITROVEGA OBISKA NA FRANCOSKO JAVNOST. Pariz, 9. junija. (Izv.) Kakor se poroča iz Sofije, je imel bolgarski zunanji minister Dimitrov sestanek z jugoslovanskim ministrskim predsednikom Pašičem, ki bo najbrž imel za posledico znatno zbližanjc obeh držav. Dimitrov je izjavil po svojem povratku, da se je dogovorila skupna policijska služba v svrho preganjanja banditov v Macedoniji. Pašič da je za sporazum in lahko sc reče, da ze skupen nastop vseh Jugoslovanov ni več resnih zaprek. ODGODITEV KONFERENCE V PORTOROSE, Rini, 9. junija. (Izv.) Konferenca v Portorose, ki se je po dosedanjih dispozicijah imela otvoriti dne 15. junija, je odložena na 2. julij. Na tej konferenci bodo zastopali Italijo pol-nomočni minister komendator Cer-zutti in italijanski poslanik na Dunaju. Konferenco bo vodil prvi delegat italijanske vlade. PREGLED INVALIDOV. Beograd, 9. junija. (Izv.) Ministrstvo ia socialno politiko je odredilo naknadni pregled vseh invalidov v časn med 15. junijem in 15. julijem. NOVI ITALIJANSKI SENATORJI. Rim, 9. junija. (Izv.) Izšlo je imenovanje 11 novih senatorjev, ki so sledeči: Alfred Baccelli, Arsfost Be-renini. Adolf Berio, Peter Chimienti, Alfred Lusignoli, Malagodi, Cezar Nova, Edvard Pantano. Septimlj Fla-centini. Salvator Contarini, Ferdinand Ouartieri. KRVAVI IRSKI BOJL London, 9. junija. (Izv.) Včerajšnji dan je potekel na Irskem zelo nemirno. Poroča se o sedmih napadih na vladne čete in na policijo. Število mrtvih in ranjenih se navaja različno; zanesljivih podatkov še ni. Delovale so vse vrste orožja. Straža jc ustavila v Cork-u skupnio, ki se poziva in takoj odzvala; vsled tega jc oddala strel in so padli trije mrtvi. JZ ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. London, 9. junija. (Izv.) V spodnji zbornici je odgovarjal pravosodni minister na vprašanje poslanca Bottomleva, da sa ne bo izrazil o razsodbah sodišča za vojne krivce v Nemčiji, dokler vse tozadevne francoske in belgijske tožbe ne bodo rešene. Lord Chamuerlaine je izjavil na vprašanje polkovnika Wedgewooda glede Gornje Šlezije, da bo sklicana med-zavezniška konferenca, za katero se pa, še ne ve, kdaj se bo vršila. Na neko drugo vprašanje je izjavil, da se čudi, kako je mogoče govoriti o francosko- angleški zvezi, ker obstojajo med Anglijo in Francijo itak prisrčne zveze, za katere bi bilo samo želeti, da bi se ne zrahljale. ENORMNO POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV V RUSIJI. Moskva, 9. junija- (Brezžično). Po na-rodbi ljudskega komisarijata se tarifa za daljnje vožnje na železnicah poviša zz, 20krat, na lokalnih progah pa za lOkr-al, toliko kakor poprej. Menijo, da se bodo dohodki železnic s tem zvišali za 68 milijard rabljev. Dunaj, 9. junija (Izv.) Na zborovanju krščansko-socialne stranke je bil za predsednika izvoljen poslanec dr. Seipel. ! POROKA PARMSKEGA PRINCA. OROŽNE VAJE REZERVNIH ČASTNI. Kov , Kodanj, 9. junija. (Izv.) Danes jej bila v Kodanju poroka princesinje 'Margarete Danske s princem Renejem j Bourbonskim. Pri slovesnosti je bil na-ivzoč tudi znani princ Sikst Bour-i bonski. Beograd, 8. junija. (Izv.) Tekom in prihodnjega meseca bodo stopnjema pozvani na orožne vaje vsi rezervni častniki Po županski volitvi Še sinoči je imel gosp. Pesek neokusno korajžo, . ladar- Ljeninove smeri, je vendarle končnojjih. Tako odreja Radič.-vo Voliean-j zmagala njegova tendenca ter bo po- stvo, naj se proslava izvrši v dveh Slovenska dramsko, noviteta v Meri-temtakem sovjetska vlada pazila naj dneh, v soboto iu nedeljo. V soboto j boru. .Mariborsko narodno gledališče nato, da sc nerazpoloženje naroda proti I zjutraj ob 6. naj sc vrše v cerkvah i morava šc to sezono vprizorit: Alojzija sovjetom ubije na ta načiu, da so daicelc Hrvatske maše za Stepana Kadi-1 Remca izvirno - 'ovensko dramo - Pavla'. kolikor mogoče široke koncesijo tuje-!ča. To maši naj se. kmetje vrnejo na i Pevski večer priredi pevski odsek Go-ihu kapitalu, da se izboljšajo prometne! svojo domove in opravljajo svoja ohi- j spodarskega naprednega društva za šent- razmere kakor tudi prehrambene pri-j čajna dela., zato pa naj celo nedeljo like. Ta Ljeuiuova tendenca pa zuači; posvetijo proslavi jubileja svojega vo- jakobski okraj na vrtu gostilne pri .kožarju* v Rožni ulici v snbfeto dr.e 11. t. pot lahkega prehoda po vseh uoseda-; ditelja. V vsakem selu iuij se vrši slav- l:l- ob S. uri zvečer z raznovrstnim pav-njih neuspehih na vseh poljih, kjer so j nostna skupščina s predavanjem o i programom. Pcvovodja mestni uei- --- -- - - - - - - ........- - ^ pre. jtclj iViarolt. Vstopnina dva dinarja. Pri- stranke1 Poročamo v najštevilnejši obisk! zenumu m boIj-§eviki lotili rc[orm sodoL,uc Ru-1 življenju in delu Stepana Kadita. Prt da se 30 rdeča zastava preselila «ajg}jc inJceIoga gveta. idavatelja določi glavni odbor strank Lassmkovo hiso, zato priliva vode mj " • sam,- ki razpošlje tudi vsa predavanj; zatr.iu.ie, da izid včerajšnje volitve m----=? '■■■— __ .....1 ir'.....1 Po svetu ki predavanja' že izdelana. V nedeljo popoldne pa j naj se vrše povsod velike ljudske za- : bave, na katerih pa so dovoljeni le | govcori in deklama ei je o Radiču. Tudi i tombole dovoljuje Radič. SoteisM UBEtnIli -f- Jugoslavija in Bolgarija. Bukare-ški -rindependant® javlja iz Sofije, da: mokratom: »Ne napravite te neumnosti!® Klerikalci so se čez noč zavedli, da je njihovo zavezništvo v sramoto vsaki stranki, ki hoče biti poštena in da ni v njihovem interesu, ako Antona Peska koj prvi dan kompromitirajo, njegove diplomatske zmožnosti mora Zato proglašajo, da 111 bilo nobenega biti nebotično. kajti že prihodnji sta- j dogovora in nobenega kompromisa z narodnimi socijalisti. Izjavljajo pa, da jo s Peskom zmagalo njihovo avtono-mistično načelo in mu obetajo svojo V uvodniku, ki so ga v »Jugoslaviji' novemu županu napisali njegovi prijatelji, se nahaja kot glavna pro-gramatiena obljuba, da bo gospod Pesek zastopal le načela soeijalfc*'. komunalnega programa. Zaupanje v vek se glasi, da bo sporazumno sodelovanje vseli strank, ki jim je za resno delo, neobhodno potrebno. S približno isto resnostjo bodo Ljubljančani vzeli te konfuznosti na znanje, s katero či-tajo sodbo gospoda Peska, da jc v Ljubljani štirideset let (torej oukar je bilo naše meso v slovenski upravi!) vladala lažinaprednost. Ilf! Naprej. Poleg Peskovih novin je glasilo so-eijalno - demokratskih koufuzijonistov najbolj interesantno. »Naprej® opravičuje socijalne demokrate, češ glasovali tio proti demokratu v znamenju pro, testfa proti Obznani in policijskemu režimu. To je ena tistih praznih fraz, ki so .dobre za politične otroke. Pred očmi gospodov socijalnih demokratov je podajal svojo sovjetsko izjavo gospod Vencajz, voditelj ljubljanskih komunistov in kot aktiven državni uradnik povrh živa priča, kako nasilen je demokratski obznanski režim. »Naprej® silno vneto zatrjuje, da socijalni demokrati nimajo nobene zve-se s klerikalci in narodnimi socijalisti. Pa kakor so klerikalci s svojo taktiko podporo — dokler bo v skladu z čeli SLS! Ta izjava je seveda v polnem protislovju z zatrjevanjem, da dogovor ne eksistira, kajti brez pakta bi narodni socijalci vendar ne mogli voditi občinske uprave po načelih klerikalcev in bi bilo torej absurdno za SLS, jim zagotavljati vnaprej svojo podporo. Klerikalni »dokler® pomeni torej »dokler se bo gospod Pesek držal pakta®. To je tako jasno, kakor je jasna njegova lažnjiva hinavščina, da bo vodil «so-cijalistično politiko®. Za pričo se ponuja »Novi Čas®, ki odkritosrčnejše nego »Slovence® pove, da so klerikalci podprli gosp. Peska «skoro spontano® in ki trimnfira, da je padla »trdnjava centralistično misli v Sloveniji®. Kdor ve, da je pri klerikalcih beseda »centralizem® sinonim za vse, kar je unitaristično, državno, nacijonalno — ta bo precenil pomen vzklika, da je prišel za narodne soci- j jalce — »naš dan!®, kakor triumfirai vzpostavijo med Bolgarijo in Jugosla- — Konferenca vrhovnega sveta, se je imela vršiti prihodnjo dni v Boulogne-Sur-Mer se po najnovejših poročilih preloži v London, ker hočejo Angleži, tla se ob tej priliki razpravlja tudi o sankcijah na Renu ter o vpra- in politični krogi na vse načine, da šanju nemških obligacij na finančnem ' trgat. — Vitoš bolan. Iz Varšave poročajo, da je poljski ministrski predsednik Vitoš nenadoma obolel. Zdravnik mu je prepovedal vsako delo. — Poljski zastopnik v Parizu. Predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve prof. Grabski se jc te dni podal v Pariz, kjer bo zastopal poljsko republiko pri razpravah o vprašanju Gorenje Šlezije. — Poziv generala Hoferja k umiku. Iz Londona poročajo, da jc nemški dr-j de korekture bolgarskih žaviu kancler dr. \Virth na prizadeva- j Solunu in Bo-porju. Ta predlog je ngleškega poslanika v Berlinu po- Ljubljanski ^ Sokol sprejema prijave za zlet v Osijek dne 10., 11. in 13. junija od 5. do 7. ure zvečer v odborovi sobi. Vsak prijavljencc mora plačati za . zleino izkaznico 40 kron in če želi skup-si prizadevajo bolgarski diplomatski no prehrano, za vsak dan 40 kron, to jc i skupno za tri dni 120 kron. Vse natanč-' nejse informacijo poda poslujoči brat v vijo prijateljski odnošaji. Ze predsed-1 pisarni. Zajcdno sc izdajajo tudi Savcz-nik vlade Stambolijski si je prizade-j val, da pride do dogovora iu sporazu-' ne legitimacije iu znaki. Jezdni odsek * So kola* v Ljubljani oporna, toda brez uspeha, ker ni mogel j zarja člane na prijave za zlet v Mengeš, predložiti nobenih stvarnih predlogov, j ki sc vrši dne 12.t. r.i. in na pokrajinski Posredoval je dosegel, sprejela noto bolgarske vlade, v kateri ta izjavlja, da se Bolgarija za vedno in definitivno odpoveduje svojim aspiracijam na Macedonijo, ako Jugo- je nato neki diplomat, ki | zlet v Osijeku, ki se vrši v dneh 26. do da je jugoslovanska vlada 29. t. 111. Prijave sprejema br. Mulačck Josip, "Kmetijska družba®, Turjaški trg, kjer dobi vsak tudi natančna pojasnila in navodila. Zaprli zlet župe Ljubljana I se vrši dna Mali, da obstoja formalna zveza med!gosp. Pesek v svoji « Jugoslaviji®, Volitve na Koroškem Dne 19. junija so vrše na Koroškem molitve v koroški deželni zbor in v dunajsko narodno skupščino. Teh volitev se udeleže tudi Slovenci. »Koroška slovenska stranka® jo izdala slovenskemu narodu na Koroškem oklic, v katerem ga pozivlje, da se vsi do zadnjega udeleže volitev hi tako dokažejo, da Slovenstvo na Koroškem še iivL »Koroška slovenska stranka® razbija v svojem volilnem oklicu sledeči program: V narodno - političnem in kulturnem oziru bo naša stranka brezobzirno vodila boj, dokler ne izvojuje popolne enakopravnosti naših slovenskin rojakov in državljanov z nemškimi ne le, kadar gre za davke in druge dolžnosti, ampak tudi, kadar gre za pravice in zahteve, katere so nam itak mednarodno po senžermenskem miru garantirane. Pri oddajanju javnih, občinskih, deželnih iu državnih služb mora Slovenec ravnotako prihajati v poštev, kakor Nemec. Na slovenskem ozemlju bomo zahtevali take učitelje, nj« _ _ zval generala Hoferja v Gorenji Šlczi-ji, naj se umakne s svojimi četami. — Uradniško gibanje v Italiji. Rimska vlad je izdala proti gibanju med državnimi namtščenci strogo odredbe. Doslej je uvedeno kazensko postopanje proti 80 državnim nameščencem, ki so se pregrešili proti zakonu v uradniškem delu. — Nadvojvode na Dunaju. Zadnje dni so dunajski listi poročali, tla se je v zadnjem času mudilo na Dunaju več nadvojvod, med njimi tudi bivši nadvojvoda Maks, brat razkralja Karla. Nasproti tem vestem ugotavlja du-n k ter da prebivata na Dunaju sedaj samo bivša nadvojvodi Rainer in Leopold Salvator. ki sta se odpovedala nadvoj-vodstvu ter smeta vsled tega stanovati v avstrijski republiki. — Ameriški polkovnik House, znani Wilsonov prijatelj, je dospel na Dunaj. kjer namerava stopiti v stike z vodilnimi možmi, da si pri njih ustvari jasno sliko o položaju v Avstriji. 5 i — Razoroževanje ljudskih hramb I na Bavarskem. Iz Monakova poročajo, da j<> deželni komisar za razoro- da v domovini boljševizma ni pravega j pr"^. J,'V katerimi' določa "oddajo otož-reda, miru in soglasja. Ruska država1 slavija pritrdi bolgarskemu načrtu gle-j 31. julija 1921. v Liub';-ni pri Sokolu II. granic proti: na kar opozarjamo bratsko društvo. Iz Št. Pavla pri Preboldu nam poro. jugoslovanska vlada zavrnila kot ne-;čajo: Naš podstarosta brat Julče Sadnih sprejemljiv in izjavila, da se nc spušča i jc pri neki priliki daroval domačemu v nobene dogovore z Bolgarijo, dokler «SokoIu» 100 kron, za kar mu izrekamo ni ta izpolnila vseh določb mirovne pogodbe. -f- Novi zapletljaji glede Albanija, Zveza narodov jc pozvala v albanskem vprašanju zainteresirane države, naj pošljejo svoje zastopnike na konferenco o albanskem vprašanju, ki sc bo vršila dne 20. junija. Zveza narodov ugotavlja, da se je položaj v albanskem vprašanju znatno spremenil. Ko je zavezniški vrhovni svet v jeseni ie najsrčnejšo hvalo. — Zdravo. Šport in Kolesarska dirka Ljubljana-Jesenice se vrši v nedeljo s tartom ob 9. uri zjutraj na Celovški cesti pri 1 km, gostilna Cilj je na Jesenicah pred kolodvorom in je pričakovati dirkačev okrog popoldanske ure. Prvenstvene nogometne tekme dne 12. t. m. (Službena objava LNP.) Ilirija : Svo- (a 1019. uredil interesne sfere v Alba-lajska policija, da je bila pred krat-jnjjj Grški in Jugoslaviji, jc izročil ob- [" i™"™ ^ rira ua Dunaju samo Maksov,, žena | i tudi Italiji m JatJ nad ostalo ^^-^ino^: Albanijo. Italija se je sedaj odrekla u g ob W mi; sodnjk g-Kra. svojemu mandatu, vsled tega izgube marčič- _ primorje rez.. Hermes rez. svojo pravno moc tudi ostali sklepi zavezniškega sveta in je potrebno, da se regulira to vprašanje na novo. Na ta poziv zveze narodov je sedaj odgovorila grška vlada, ki je odklonila ude-j j ležbo na albanski konferenci, ker smatra sklep zavezniškega sveta glede EvoSueiJa boljševizma Že delj časa se lahko razbere iz poročil, ki prihajajo iz sovjetske Rusije, j m~preWvalsivo~v * deželi opravičen" ii" nemaren, kor" bi tako po ilfj v nrimniniii hn I v i vin 'I m nruvrurn , , , . , , ~ _ . ~ ... . '.. na igrišču Sparte ob 9. uri; sodnik g. Hus. — Razen tega se vrše prijateljske tekme: Ilirija : Mariborski atletiki na grišču Ilirije ob 18. uri, sodnik g. Jerala j in Sparta : Jadran na igrišču Sparte ob 16. uri; sodnik g. Hus. Tekme na Ljubljanici. "Ljubljanski Albanije ša vedno kot pravomočen. I sportni klub„ prjrcdi i'etos, ob svojem Jugoslavija na poziv še m odgovorila. | sportnem prostoru na Ljubljanici, 24. ju-Angleški »Manchester Guardiau® ugotavlja, da je nastop grške, vlade ne- tudi pod boljševiškim režimom nc uspeva z mirnimi sredstvi. Komaj se moskovskim sovjetom posreči udušiti majhno vstajo, žc se pojavi plamen v večjem obsegu na katerem drugem mestu. To zadaje sovjetski vladi mnogo brige. Kakor nam poročajo zadnje vesti, je zadnji čas vedno bolj opažati, da postaja ruski narod vse bolj nezadovoljen. Nerazpoloženje je posebno opaziti v saratovski, orlovski, ufimski, rjazanski, vologodski, tambovski, vo-ronežki, čeljadinski in kurski guber-niji. Ljudstvo se je začelo buniti radi pomanjkanja hrane in radi agitacijo menjševikov in socijalnih rovolucijo-narjev. Veliko opasnost tvori pojav, da so se nezadovoljnežem med ljudstvom pridružili tudi delavci. Celo med vojsko so boljševiki izgubili mnogo simpatij. Med komunističnimi četami in med ostalimi vojaki je v zadnjem ja od strani ljudske hrambe. Na podlagi antantinega ultimata morajo biti do 10. junija oddani vsi topovi iu strojne puške samoobrambnih organizacij, do 30. junija pa vse ostalo orožje, ki spada pod zakon o razoroženju. Bavarske ljudske brambe so sklenile, da se komisarjevemu pozivu uklonejo. — Baltiška antanta. Iz Helsingforsa poročajo, da se bo v kratkem vršila konferenca držav nastalih na ozemlju stopanje moglo izzvati nove komplikacijo v slučaju, da Italija prekliče svoj sklep. List opozarja grško in jugoslovansko vlado, da naj se zavedata, da jo albansko vprašanje eno najdelikatnejših evropskih vprašanj, ki krije v sebi mnogo eksplozivnega materijala. lija popoldne javno plavalno tekmo, dne 2S. avgusta popoldne pa veslaško rega-to. Obe tekmi sta dostopni za vse klube, ki so včlanjeni v Sportni zvezi Ljubljana in sc vršite v splošnem z istim sporedom in z istimi pogoji, kakor lani: prvenstva Slovenije seveda ne bodo ua programu. Nova točka regate bode vožnja v navedenih — nc strogo športnih — čolnih. Podrobneje sa še objavi. Klubi sc prosijo, da se ozirajo na ta termin. Namestnik finančnega Ljubljana, 0. junija, ministra, j nasieunja določila: Advokatura se prido- prejšnjega ruskega carstva. Konference se udeleže Finska, Litvanska. Poljska in Letska. i Ker je finančni minister gosp. dr. Ku-jbi z vpisom v imenik odvetniške zborni — Severnoirski kabinet. Iz Londona j manudi odpotoval v Pariz radi nujnih ce. Načeloma se priznava neodvisnost ii poročajo. odpotoval da so bili za severnoirski! državnih poslov, je začasno prevzel za- _ *_ _ J _ *____ -___ . . ^ T . , - 1 _ i '__________M.. . ..... ,rt 1 t T« «1 (ulstrski) kabinet imenovani: ministr ski predsednik sir James Kraigh, finančni minister Macdonald Pollack, notranje in delavsko ministrstvo S. M. Androvr, prosveta lord Londonderrv, poljedelstvo iu trgovina M. Archibald. stopstvo poslov finančnega ministra avtonomija odvetniškega reda brez vplivanja ministrstva pravde. Odklanja se gos]-, tir. Krizman, minister za .v.ime hvnumerus clausus ter imenovanje, a sprej- uuhovnike sodnike in uradnike, ki z Cagu mo do ponovnih Fp0padov, ki! nasini ljudstvom čutijo m znajo nje- * 1 •4'ov jezik pisati in govoriti. V naših ljudskih šolah se mora ves pouk prva leta vršiti v maternem — slovenskem jeziku in šele zadnja leta tudi v nemškem. Zahtevali bomo slovensko go--podarsko šolo v Št. Jakobu in gospo-linjsko šolo v Velikovcu, na naših meščanskih in srednjih šolah pa več temeljitega pouka v slovenščini. Naša stranka bo odločno in možato zastopala gospodarske, narodno - politične in kulturne zahteve koroških Slovencev, sklicujoč se na pravice, zajamčene nam kot narodni manjšini v senžermenski pogodbi. Slovenski kandidati, fti jih je postavila za volitve Slovenska stranka, so: a) za zvezno skupščino na Dunaju: Tonez Vošpernik, posestnik v Po-iravljah in Franc Aichholcer. učitelj v Ločah; b) za koroški deželni zbor v Celov- m: v spodnjekoroškem volilnem okrožju: Kraiger Ferdo. posestnik v Pod-iuni; dr. Mischitz, profesor v Borov-jah: Poljane Vinko, župnik v Škoeija-au; G rili Anton, posestnik na Beli in !"arf Jurij, kolarski mojster v Veli-kovcu; v gornjekoroškem vohlnem okiozju: Cošpernik Janez, posestnik, Podravlje; Gastl Anton, posestnik, Šteben pri Be-•jaku; Groblaeher Vinko, posestnik, Deščice, in Kriegl Franc, posestnik, Zahomc na Sli> jih je sovjetska vlada sicer udušila, kau-ri pa kljub temu pričajo kakšen i . CI je dulu ki vlada med vojaštvom, ki nc i T &Wvenceve pripada k rdečim gardam. na->manJ Pnkrat Vesti o vseh teh dogodkih so naravno razburile vladajoče kroge v Moskvi. Zato je bila sklicana v dosedanjo rusko prestolico koncem maja meseca konferenca izrednih boljševiš-kih komisarjev. Na tej konferenci se jc razpravljalo samo o notranjem položaju v sovjetski Rusiji. Debate, kako naj se onemogoči razširjanje proti-boljševiškega gibanja, so bile zelo burne. Kot glavna nasprotnika sta se v teh debatah pobijala boljševiška poglavarja Ljenin in Trocki. Ljenin je dokazoval, da so neposredni vzroki nezadovoljstva gospodarske težave sovjetske Rusije. Vsled tega je treba boljševiško notranjo 111 zunanjo politiko reformirati, sicer se lahko zgodi, da propade sovjetska Rusija na celi črti. Na ta izvajanja je Ljenina napadel Trocki, ki je hudo zdelal pomirljivo politiko Ljenina ter označil, da je ta politika glavni vzrok oslabljevanja sovjetske vlade. Trocki je zahteval, da se režim železne pesti obdrži še za naprej ter da se celo poostri, kajti samo na ta način je mogoče rešiti sovjete pred gotovo smrtjo. Ljenin je ua izvajanja Trockega odgovoril, da se more sovjetska Rusija izviti iz strašnih razmer, ki sedaj vladajo v njej, samo potom evolucije mak-simalisiične politike. krize. Vsak teden objavlja ^Slovenec® senzacijonalne vesti o krizah v Beogradu. Dosedaj smo menili, da naseda »Slovenec® znani bujni fantaziji svojega informatorja iu smo ga pomilo-vali raeli njegove naivnosti. Tudi danes je izbruhnila v »Slovencu® neka beograjska kriza, že ne vemo več katera. Izsledili pa smo, da je zrasla povsem v domačem vrtu. Beograjske depeše o krizah delajo pri «Sloveucu® doma! Izdali so sc danes, tako, da so neprevidno porabili zakasnelo vest Dopisnega urada o potu ministra Puc-lja v Ljubljano in skrivnostno javljajo, da je gospod Pucelj 7. junija vznemirjen odpotoval v Ljubljano, ^ da s,e posvetuje so svojo stranko. Medtem je mnister Pucelj — že zopet sedel v Beogradu . . . Tako je nepremišljena poraba vesti dopisnega urada odkrila, da so njegovi krizogrami — uvide in Ljubljana. Neprijetno, kaj? -f- Pot naših delegatov v Pariz. Iz Beograda javljajo: Parlamentarni kro-git rdijo, da je potovanje naših delegatov v Pariz v zvezi z določitvijo naše meje na severu. -p Radičeva petdesetletnica. V soboto, dno 11. junija slavi Stepan Radič oOletnico svojega rojstva. Radič hoče tudi to priliko zlorabiti za svoje temne namene. V svojem glasilu »Svobodni dom® jo izdal obširna iu natanč->na navodila, kako nai se praznuje nje- rude. * Osebna vest. Deželna vlada j" v dana-našnji seji odvzela zdravniku Simonitsehu v Rogaški Slatini zaradi njegovega pro-tidržavnega in protinarodneza. delovanja naslov »zdraviliškega zdravnika®. * Za ravnatelja v Rogaški Slatini je imenovan dr. Fran šter, uradnik industrijske tvrdke Hartig v Wieuer-Neustadt. * Dopust za znanstveni študij v Parizu I rnc načelo, da je zbornica sama poklicana, da varuje čast in ugled svojih Članov. Izenačijo sc izpiti za sodnike, od-vetnjke in DOtarje. V vsej kraljevini naj traja odvetniška praksa 5 let. in sicer eno leto pri sodišču, tri leta pri odvetniku in 1 leto po volji pri upravni oblasti, pri sodišču ali drugod. Profesorji prava lahko postanejo odvetniki brez izpiti in prakse, a morajo opustiti svojo pro- ir>. drugod je dobil za dobo enega leta i fesorsko službo. Doktorat in pogoj za advokaturo, ker se smatra le za akademsko čast, ki naj bi bila potrebna le za profesorje. Doktorandi bodo morali izdelati tudi disertacije. Odvetniške zbornice bodo volile za triletno dobo stalno delegacijo. Nadzorstvo nad odvetniškimi zbornicami pripada ministru pravde. ♦ Varčevanje vojaške uprave. Z oz!« na rom na. velike upravne stroške voj i- j ške uprave je vojno ministrstvo odredilo vojaškim oblastem največjo Slednjo. Z razpisom ministrstva je še enkrat izdana naredba vsem komandam, da morajo vsi vojaški uradi nemudoma zapustiti zasebne hiše ali stanovanja, ki jih imajo v najemu in se preseliti v vojašnice, oziroma erarična poslopja. Ministrstvo ne bo odobrilo nobenega kredita za najemnine zasebnih prostorov. Za vojaška dela se ne smejo dalje uporabljati civilni nastav-ljenci in uslužbenci, nego se morajo vsa dela izvrševati z vojaštvom; nadalje se zmanjšajo razne postavke v proračunu vojnega ministrstva v tehničnih strokah, tako da se zmanj:a proračun za eno milijardo kron. Za izvrševanje te naredbe o varčevanju bodo odgovorne podrejene vojaške oblasti, oziroma njih komandanti. * Evakuacija šibenika. Iz Splita po, vsem odvetniškim zbornicam, da podajo ; ročajo: Pri pogajanjih z Italijo se je o niem svoje mnenje. Obsega v slavnem I sklenilo, da se prične izpraznitev dru- asistent licejskc knjižnico dr. Milko Kos. Vseučilišče mu je naklonilo v a namen še štipendijo v znesku ."0.000 K. * Rudarsko inženjerski izpit je položil z odličnim uspehom na montanistični visoki šoli v Pribramu g. Viktor Fettich iz Ljubljana. Iskreno čestitamo! * Orožne vaje rezervnih oficirjev. Iz Beograda, poročajo, da bodo tekem tekočega in prihodnjega meseca pozvani na orožne vaje vsi rezervni oficirji naše vojske. * Volitev župana v Mariboru. Ker je dežeina vlada zavrnila rekurz proti občinskim volitvam, so bo vršila županska volitev v soboto, 11. t. m. * Demokratski župan v Tržiču. Pri današnji županski volitvi je bil izvoljen za župana Lončar Ivan. odločen pristaš demokratske stranke. Za jirve-pra svetovalca je bil izvoljen socijalist Henrik Snoj, za II. demokrat Tone Jelene, za III. socijalist Viktor Čad rž. za IV. demokrat Karel Globočnik. Dolgoletna klerikalno - nemškutarska trdnjava je prešla s tem popolnoma v napredne roke. * Načrt novega odvetniškega zakona. Kakor smo žo poročali, se jo vršila nedavno v Beogradu konferenca, ki jc razpravljala o vprašanju edinstvenega odvetniškega zakona. Načrt je bil poslan j jaško si r zaznamov se ustav:' novega trn j gega pasu dne 19. in konča dne 23. tj m. šibenik bo evakuiran dne 23. t. m.' * Kaj so bankokrati? Po splošnem mnenju je bankokratska politika tisto. Id se vdinja bankam. Politika v službi velikih denarnih zavodov je demokratičnemu razvoju države škodljiva in zato velja bankokratstvo kot nezdrav pojav v narodnem življenju. Glasilo gospoda Peska je drugega mnenja. Že večkrat smo opazili in danes eitamo posebno jasno v neki notici, da smatra za bankokratstvo ne politiko, ki jo banke diktirajo, temveč politiko, ki je diktirana bankam. Sedaj razumemo, zakaj gosp. Pesek svoje stranke n-j smatra za bankokratsko. * Neb?» ,telefonskih vprašanj smo dobivali danes čez dan iz vseh krajev Slovenije, ali je res, da so se v Ljubljani zvezali narodni socijalci s klerikalci. Odgovarjali smo, cla je vendar v »Jutru, to dovolj jasno povedano. Ker mnogi navzlic temu še zmajejo glave in nočejo verjeti, da, je mogoče, da so si dali narodni socijalisti izvoliti svojega župana od klerikalcev, še enkrat ponavljamo: Žalostna resnica je, da je danes gospod Pesek župan ljubljanski edino po milosti klerikalcev. Nesramna istina je, da je njegovo glasilo proglasilo slavno zgodovino Ljubljane, odkar je prešla v slovenske napredne roke, kot režim lažinapredno-sti in da slavi narodno - socijalno-lderikalno »zmago. kot »napredno in narodno usmerjenje. slovenske prestolnico. * Odkrita boljševiška propaganda ob naši severni meji. Mariborski obmejni policiji se je posrečilo aretirati znanega komunističnega, agitatorja Severja. pri katerem so našli vse polno boljševiških brošur in letakov, kakor tudi inštrukeijc glede boljševiške propagande v Jugoslaviji. Sever se nahaja že v zaporu, materijal pa se odpošlje notranjemu ministrstvu. Ob tej priliki je prišla policija na sled še 15 sokrivcem. * Jugoslovanski komunisti na moskovskem kongresu. Iz Moskve poročajo, da je prišla v Moskvo deputacija jugoslovanskih komunistov, ki bo zastopala Jugoslavijo na tretjem kongresu tretje internacijonale. Deputacijo, katero tvori 20 ljudi, vodita komunistična poslanca dr. Sima Markovič in Pavle Pavlovič; v deputaciji je 5 poslancev, 7 delavcev in osem kmetov. * Orli se sramujejo svojega imena. Zadnje dni so Orli v Studencih pri Mariboru pobirali prispevke za svoj telovadni odsek. Ker pa so uvideli, da jim občinstvo ni naklonjeno, so izpre-inenili barvo, zatajili samega sebe in pričeli pobirat: za c Telovadno društvo v Studencih*. K uspehu pa jim tudi ta metamorfoza ni pripomogla. *> Novinarsko stanovsko glasilo. Kakor se nam poroča iz Beograda, prične v kratkem izhajati strokovni časopis «Novinar», kot glasilo Jugoslovanskega novinarskega udruženja. V prvi številki novega časopisa se med drugim objavijo društvena pravila, statut pokojninskega in bolniškega fonda, sindikalne organizacije ter besedilo kolektivne pogodbe. List se tiska kot manuskript in je zaupnega značaja. * Dopisnik lista «Journal des De-fcats» gro! Begouen je v torek večer predaval o odnošajih med Francozi in Jugoslovani. Posebno je omenjal in orisal za naše osvobojenje zaslužne Francoze, med njimi znanega publicista Avgusta Gauvaina. Navajal je njihova dela, potem pa se je obzirno; 1,3,vil s škofom Strossmaverjem in Djegovimi odnošaji napram Franciji. * Zgraditev mostu med Zemunem In Beogradom. Na predlog ministra za javna dela je vlada sprejela ponudbo finančne skupine za zgraditev mostu med Zemunom in Beogradom. Skupina bo dobila koncesijo za cksploatacijo mostu za 50 let. * Simon Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani vabi občinstvo k slavnostni otvoritvi preurejene kniižniee v nedeljo dne 1". junija ob 10. uri dopoldne knjižničnem lokalu, Vidovdanska cesta 2. V torek dne 14. junija ob 5. uri popoldan pa se prične z rednim izposojevanjem knjig. * Podružnica Jugoslovenske Matice v Litiji priredi v nedeljo dne 12. junija ob 16. uri javno tombolo. Ker so železniške zvezo jako ugodne, kliče podružnični od- j Celia. Fohn jc bil med * Dramska sekcija jug. naprtil afcad. društva c Jadram, priredi v nedeljo dne 12. junija t. L Cankarjevo farso cKohuj-šanjo v dolini Šcntflorjanski> v Logatcu, točno ob 19. uri, dne 19. junija t. 3. v nedeljo pa v Zagorju ob Savi v Soko-skem domu, ob isti uri. Predprodaje vstopnic v Zagorju ob Savi pri g. Ahča-nu v trgovini. * Gozdni piknik priredi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 12. junija vrh Golovca na konci vojaškega strelišča. Dohod z Dolenjskega mostu mini" VVestra (Malija) ali skozi vo- če. Hoje je četrt ure. Pot, bo .u, Na. obeh izhodnih točkah : i 1 ramvaji. Piknik je nekaj Ljubljano in traja od 9. zju-zvečer. Točilo se bo vino in pivo, r.a razpolago bodo različne jestvi-ne. Svira godba. Vstopnina 1 dinar. Kozarce je prinesti s seboj. * O narodnih nošali na Moravskem in Slovaškem predava v petek dne 10. junija ob 20. nri v Mestnem domu dr. Ivan Lah. Nav no predavanje je že tretje iz cikla pre nj, katera prireja tukajšnji konzulat .osiovaške republike. Predavanje, spremljano z večjim številom barvastih diapozitivov, pokaže našemu občinstvu, posebno pa ženstvu, koliko lepote in prave domače kulture ima braMki narod ravno po teh krajih. Priporočamo cenjenim bralcem udeležbo zanimivega predavanja. * Českd obec v Ljubljani upozorimje opetni svoje členy na prednašku ktera se kona v pate k dne 10. čerona v 8. hodine večer v velko dvorana narodnega doma. Predmet je Slovaško o jeho narodni kroje. Zučastnete sc hojne. * Stanovanjska komisija v Trbovljah. Poverjeništvo za soc. skrb je postavilo v Trbovljah stanovanjsko komisijo, ki obsega kraje Trbovlje, Restje, Loke, Gaber-sko, Planinska vas, Knezdol in Ojstro. Za predsednika komisije, v kateri so zastopane vse stranke, je imenovan šolski ravnatelj Vodušek. Področje stanovanjske komisije na Dolu je ra z širil o poverjeništvo na občini Dol in Sv. Krištof ter na kraje Sv. Lenart (Hrastnik), Studenci, Sv. Katarina, Sv. Marko, Plesko in Pra-pretno občine Trbovlje. * Tobačna zaloga v Mozirju, spojena z založno trafiko., se vnovič razpisuje v oddajo po javnem natečaju. Invalidi imajo prednost. Podrobnejše pri fiu. okr. rav nateljstvu v Mariboru in pri županstvu v Mozirju. *Višnjegorska pravda. Že nad eno leto teče pred ljubljanskim sodiščem kazenska pravda zaradi žaljivko »nemčur». Prirejajo velike debate o tej besedici, pišejo sc obširni zapisniki iu spisi. Pravda je bila že pri vzklicnem senatu, a je bila sedaj ponovno vrnjena okrajnemu sodišču. Stvar je sledeča: Ves čas do poloma strastni pristaš Šusteršiča in velik germnnotil, nadučitelj Mirko Dermeli jc zaradi žaljenja časti vložil tožbo proti učitelju Rudolfu Ilabjanu v Višnji gori. Slednji mu jo na nekem ženitovanju očital «ncmčurstvo». Zaradi te žaljivko jo bil Habjan sprva obsojen na 100 K. Habjan je predložil sodišču obsežen dokazilni materijal. Na prihodnjo razpravo je vabljenih nad 30 prič. * K poročilu o poneverbah v trgovini Szantner. Kakor smo se naknadno uve-rili je bilo naše poročilo o senzacionalni Szantnerjcvi razpravi pred ljubljansko poroto v zadnjem odstavim netočno. Pred porotniki se je samo prečital odlomek iz akta ljubljanske policije o intimnih zabavah. katerih so se udeleževale nekatere izmed zaslišanih prič. Pri tem se jc imenovalo tudi ime nekega duhovnika, a ne v zvezi s takimi dejanji, kakor stoji v dotičnem pasusu poročila. Popravljamo to napako, nastalo iz nesporazumljenja. Kakor se nam dalje zatrjuje, je. tudi policijsko poročilo samo netočno in deloma iskrivljeno. Javnost bo brezdvomno prinesla preiskava, ki sc bo — kakor čujemo — obnovila. Tudi mi smo mnenja, da mora državno pravdništvo, ako ima za to poveda, zadevo zasledovati brez ozira na levo in desno. Vsako zatušanje se i nam zdi ravno tako nedopustno, kakor »Slovenčevim* žurnalističniin moralistom. Toliko tudi tem slednjim v pomirjenjc. * Aretacije v Mariboru. Zaradi tajne prostitucije so bile aretirane v Maribora Marija Javornik, Marija Pongračič in Ela Rosenfeld. — Josip Kersnik je Lil zaradi i tatvine čevljev oddan v zapore. — Pred- ! včerajšnjem je zapore Rudolf IZVOZ NAŠE ŽIVINE IN DUNAJSKI TRG. Jugoslovansko trgovinsko zastopništvo na Dunaju javlja, da jc v St. Marku na Dunaju od dne 2. t. m. odprto sejmišče za prodajo rogatc živine (goved), že dalj časa se trguje — kakor pred vojno — z drobnico, prašiči in ovcami Tržni dan za govejo živino je ponedeljek, za prašiče torek, in za ovcc četrtek. V slučaju praznika jc naslednji daD tržni dan. Po četrtkih se vrši prodaja vsega v tržnih dneh ostalega blaga. Drc: 17. maja so do-vedli jugoslovanski tr^vci 302 komada goved, avstrijski trgovci pa 10. Prašičev je bilo 930, vse naše blago. Cena za govedo, prva vrsta, je znašala od 170 do 178, druga vrsta 150 do 160 iu tretja vrsta 139 do 148 avstrijskih kron za kilogram žive teže. Prašiči so sc prodajali po kakovosti blaga od 215 do 220 avstrijskih kron za kilogram žive teže. Prodaja jc bila dosti težavna, ker je bila cena kupcem mnogo previsoka. Največ povpraševanja jc bilo po mlajših prašičih v teži 260 do 300 kilogramov par. To so prvi poizkusi svobodne trgovine z živino v Avstriji. V prihodnjih tednih se pričakuje še večje povpraševanje in živahnejši trgovina. Zaklana živina najde odjemalcev samo, če ni žive živine na trgu. Dne 19. preteklega meseca je prišlo na Dunaj okrog 400 komadov goved iz Ru-munije. Živina je slabše kvalitete, kakor naša in jc zaradi tega tudi cenejša. Madžarska je dovolila kontingentiran izvoz živine v Avstrijo, zmanjšala izvozno carino in olajšala carinsko postopanje. Zaradi tega konkurira madžarska živina z lahkoto l.ašemu blagu. Posebno velja to za mlajše in lažje prašiče, katerih izvoz v Avstrijo se ne izplača vsled carine po komadu. Naša trgovinska agcncija bo otvorila v St. Marsu svoj urad in bo šla v vseh ozirih jugoslovanskim izvozničariem na roko. Tako sc jc začela razvijati svobodna trgovina z živino na Dunaju. Pri nas pa ravnokar razmotriva strokovno časopisje, ali bi ne bilo potrebno, pospešiti izvoz goved, drobnice in prašičev z uvedbo olajšav v izvozu in v znižanju izvozne carine. V »Jugoslovanskem Lloy-du» jc napisal agr. Dragan Turk članek, v katerem poživlja vlado, da pospeši izvoz konj in regate živine izpod 500 kg teže z znižanjem izvozne carinc. Potrebo po izvozu utemeljuje s pomanjkanjem sena, ki ga bo letos mnogo manj, kakor v normalnih letih, medtem ko se ua Hrvatskem in v Slavoniji nahaja inaogoveč živine kot normalno. Sedanji preostanek živine je zaradi tega tako velik, ker jc že dve in pol leti zabraujen, oziroma z visoko carino cbiemenjen vsak izvoz a dizavc. Mnenje, da opustošenj kraji Srbije potrebujejo mnogo živine, po g. Turku nc drži, ker se doslej na opetovane pozive zagrebškega poverjeništva za nakup živine na Hrvatskem iz Srbije če niiičc ni odzval. Po našem mnenju bi moglo nastati po-draženje mesa v domačem konzumu, če bi se izvoz v inozemstvo znatno olajša!. Škode r.e sme trpeti pri tem domači kon-zument. Seveda pa sa na drugi strani brezdvomno mora tudi domačim živinorejcem v slučaju potrebe pomagati, da ne bo letos propadala živina, kakor sc je lansko zimo kvarila koruza doma, namesto da bi sc pravočasno izvozila na inozemske trge. Od slovenskih krajev bo posebno Prekmurju in severozapadni Štajerski z olajšanim izvozom pomaga-no. Od tam smo v zadnjem času čuii ravnotake pritožbe, kakor prihajajo sedaj iz Zagreba. = Uvoz blaga v poštnih paketih iz Avstrije io Češkoslovaške. Iz Maribora poročajo: Carinski poštni urad razglaša: Opazuje se, da dobivajo stranko za blago, ki ga prejemajo v poštnih paketih iz Avstrijo in češkoslovaške, od pošiljateljev še vedno precej drago zaračunana cuve- znano, se ▼ zadnje n časa v Jugoslaviji uvozna carina na les ni povišala, temveč so le naši lesni industrijalci zahtevali, da se poviša, ker je nczmiselno, da uvažamo iz tujine les, katerega sami v veliki meri izvažamo. Razumljivo je sicer, da slovaškim lesnim industrijalcem no bi bilo prav, ako zgubijo svoj dosedanji trg Vojvodino, Srem in Srbijo, kamor se za časa Avstroogrske in še sedaj izvažali po cenini poti po Donavi. Zahteva naših lesnih industrijalcev je, da se ta prednost j ccncnega pota po Donavi izenači potom ! povišanju carin. j = Tvornice papirja v Jugoslaviji V Jugoslaviji imamo sedem tvornic papirja iu sicer pet v Sloveniji iu dve na Hrvatskem. Tvornica v Medvodah proizvaja letno 130 vagonov papirja, tvornica v Goričanah 150 vagonov in v Vevčah 1040 vagonov. Vse te tri tvornice so eno podjetje. Potom imamo v Sloveniji še premoga iz rjavega premoga 9,272.938 (7.221.935) ton. = Bilanca Wienerbankvereina izkazuja za preteklo leto čisti dobiček 76.774.000 avstrijskih kron. Banka bo izplačala 12-odst-otno dividendo, dočim je bila divi-denda v letu 1919 samo 8 inpolodstotoa. = Poslabšanje švicarske trgovinske bilance. Po uradnih podatkih izkazujejo številke švicarske izvozne trgovine za prvo četrtletje 1921. leta veliko nazadovanje. Izvoz je padci na 495 milijonov frankov, dočim je v prejšnjem četrtletja znašal šo 866 milijonov frankov. Tudi uvoz j je v tem času nazadoval za 24 odstotkov. V izvozu so najbolj nazadovali sledeči predmeti: ure, veziva, barve, čokolada in kondenzirano mleko. = Gospodarski položaj v Zedinjenih dr. žavah. Po poročilu General Reservc Bo-ard-a so je v zadnjem času položaj nekaterih industrijskih strok zboljšal. Na splo- dve tvornici in sicer v Zrečah in Breži- j šno zboljšanje pa še ni upati. Trgovina cah, ki ne pridejo toliko v poštev. Na | z inozemstvom še vedno ne uspeva. Brez- poselnost se je povečala. Nepovoljno vreme je povzročilo, da bo žetev žita ii» bombaža pozna. = Promet bankovcev v Angliji jo znašal 2. t. m. 129.095.000 funtov šterlingov (v naši vrednosti okrog 70 milijard kron). = Ruska zunanja trgovina. V eni sej zastopnikov ljudskega komisarijata za zunanjo trgovino se je razpravljalo o vprašanju potrebne zlato valuto za nakup blaga v inozemstvu. Konštatiralo se je, da jc potrebno 400 milijonov zlatih rudijev. — V Jekaterinoburg so dospeli zastopniki velikih nemških družb, da so informirajo o razmerah in o ležiščih azbesta v področju reke Sosve ter o ležiščih železno rude v Bavenovu. Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrsto! (493) Hrvatskem sta tvornici v Zagrebn, ki proizvaja letno 260 vagonov in na Su-šaku z letnimi 70 vagoni. — Z konference o likvidaciji a. 0. banke. Po likvidatorjih bivše Avstro-ogrske banke sklicana konferenca nasledstvenih držav je dovedla, kakor poročajo listi, včeraj do začasnega zaključka v vprašanju razdelitve zlate zaloge v znesku 50 milijonov kroti. Dalje eo se izcdinili glede razdelitve pokojninskega zaklada. Prav tako jc smatrati za rešeno v splošnem prevzet,jc aktiv in pasiv banke po nasledstvenih državah. Konferenca se zopet sestane koncem meseca junija. = Češkoslovaški izvoz. Kakor poročajo iz Prage, sc med podjetji v Češkoslovaški še vedno množijo slučaji konkurzov in insolvenc. Žrtve niso samo podjetja, ki se imajo zahvalit za svoj postanek vojni konjunkturi, temveč tudi mnogobrojne stare tvrdke. Sprejem antantinega ultimata po Nemčiji jc znatono oslabil napetost gospodarskega položaja. Češkoslovaška si obeta, da bo lahko zopet konkurirala z Nemčijo in njenimi cenenimi produkti Značilno za položaj češkoslovaškega izvoza je n. pr. dejstvo, da se nemško in belgijsko blago prodaja na Balkanu za 25 do 33 odstotkov ccnejše, nego češkoslovaško. Tudi Avstrija precej konkurira Češkoslovaški, češkoslovaška išče trg za svoje blago. Poljska zaradi svojo slabe valute ne more uvažati večjih količin češkoslovaškega blaga. Uvoz v Rusijo pa bi bil pri današnjih razmerah še vedno zelo rizkanten. "V Rusijo je Češkoslovaška poslala 18člansko komisijo, ki naj pripravi tla za trgovinske odnošaie. Češke tvornice so osnovale družbo za dobavo v Rusijo. Med drugim obstoji tudi družba za izvoz konfekcijskega blaga v Rusijo. Vendar sc pozitivni uspehi te »ruske akcije-> doslej še niso pokazali — Izvozna carina za laneno in pcllaneuo blago v Češkoslovaški ukinjena. Urad za zunanjo trgovino v Pragi jc ukinil z veljavo od 1. maja izvozno carino na laneno j Praštediona ni pollaneno blago. Izvozniki imajo pla- j Banka Brod na Savi > • i čati samo odgovarjajočo pristojbino. ! i;utman ,.»..» i < = Stanje češkoslovaških lokomotiv in ' Srpska banka . * . . = i vagonov. Češkoslovaška poseduje sedaj j Narodna banka . . , . o«?.) i-„. _________ Dubrovacko parobrodno dr. lokomotiv, kar zna« od preobrata ; Rc-ka pučka banka sem narastek za 6o0 lokomotiv. Potreba j Narodna šumska industrija , vagonov bo za to leto popolnoma krita, ; Slovenska eskomptna banka dočim je leta 1919 manjkalo za 31 od- j Oorani i stotkov potrebnih vagonov. — Cena pšenice na Madžarskem. Po poročilu iz Budimpešte se je v komitatu Bekeš sklenilo več kupčij za novo pšenico po 600 madžarskih kron (okoli 350 naših kron). Pri nas pa so ponuja nova pšenica za ceno med 700 do 900 kron. Razlika v ccnah madžarske in naše nove 9. luniia Zagreb, devize: Berlin 211 — 211.7», Milau 687 — 698, London izplačilo 532 — 538, Newyoit kabel 141 — 142, ček 139 — 140. Praga 197 — 200, Sofija 160 — 161, Švica 2115 — 2425, Dunaj 22.2."» — 22.32, Pariz 1125 — 1132, Budimpešto 58 — 58.50. Valute: dolar 137 — 139.25, avstrijske krone 23 — 23.50, rublji 30 — 34, češke krone 195, napoleoni 462 — 165. marke 21« — 218, leji 227 — 228. fnnfci 530 — 550, lire 685 — 690. blago denar Hrvatska eskomptna banka , Ljubljanska kreditna banka • Jugoslavenska banka , , , Slavonia ... , > , , Trgovsko-obrtna banka ■ . Jadranska banka i . , t > 625 635 900 405 420 705 240 260 1850 4925 4950 425 43U 1030 1070 695 705 525 59,1 4800 39, 400 575 600 650 800 sc jionuja mnogo ceneje, nego naša. Pri takšnih cenah seveda bomo mi mogli v jeseni d rav malo pšcnice izvažati. — Dunajski mednarodni sejem. Od 11. do 17. septembra se bo vršil na Dunaju jesenski mednarodni sejem, na katerem bodo razstavljeni vzorci raznih proizvo-rcuja» (certifikat d ongine — L rsprungs-, dov in fabrikafov. Posetniki kot razstav-ccrtifikat). Vsled tega sc ponovno opo- j ljaJci bodo jraeli olaj,avc g]edo potnega zarja, cla se za poštne pakete ne potre-. Usta ?ledc potoval, Rok za, prijavo bujc nikako »uverenje., ker se blago iz j razstavljaloev traja do 1. julija. Natančnejše, podatke daje naša dunajska trgo- ! Ljublj. strojna tov. in liv. \ Beograd. Zaradi pravoslavnega praznika je bila lx>rza danes zaprta. Danci, devize: Zagreb 449.50 —> 453.50, Berlin 955.50 — 961.50, Budimpešta 253.90 — 262110, Bukarešta 1(107.50 — 1017.50. Milan 3100 — 3120, Nc",vyork644 — 648, Pariz 5090 — 5130, Praga 894JH) pšenice znaša torej povprečno vsaj 120 900.50, Sofija 710 — 720, Varšava 49.50 odstotkov. Tudi ameriška nova pšenica ''-7-1- ■> imenovanih držav carii.: po minimalrii tarifi na podlagi carinske napovedi, ki mora biti dodana vsaki poštni spremnici. St.roj;kc se obveščajo nadalje, da poštni carinski uradi uo potrebujejo pri carin jc — 51.50, Zuirieh 10865 — 10945. Valu te: dolarji 638 — 642, lovi 705 — 71.■. marke 956 — 962. funti 2405 — 2425. franc. franki 5067.50 — 5107.50, lirc30S0 — 4110. dinarji 1787 — 1807. poljske marke 51.90 — 53.90, leji 100230 -1012.50. švic. franki 10875 — 10925, češkoslovaške krono 8D3 — 899. Zuirieh, d e v i z c: Berlin 8.775, >.> .•.■■ vork 591, London 2221, Pariz 46.60. Milan 28.30, Praga 8.25, Budimpešta 2.40, '/.: -greb 4.20, Bnkareš'a 9.25, Varšava 0.55. Dunaj 1.30. avstrijsko žig. krone 0.97. ; Praga, devize: Berlin 106 — 107.50, = Nova uvozno - carinska tarifa v Av- j Zuirieh 1213.50 — 1216.50, l iilan 344 — striji. Avstrijska vlada jc izdelala zakon- :346, Pariz 568.50 — 571-50, London 209 sko osnovo o novi uvozno-carinski tarifi, j — 271. Netnvork 70.5(1 — 71.50, Beograd vinska agencija Wien I., Seilcrstrasse 30. . ™aan v ,zaP°re" ~ ! nju poštnih pošiljk nobenih posredovanj ; ^ ° n.0V1 "vozno-cannsiu tarifi, i - 271. .Netnvork 70.50 - 71.50, Beograd je bil prepeljan v sodmjske | ^^ ^kih posredovalcev. Stran- I postavke stop.jo takoj ; 201 - 203, Bukarešta 112.50 - 116, So- f loto, bivši doktor mris iz . noštni uradnik, či-ar dolžnost ' T flrn-° P* juhjal«^ fija 80.50 - 81.50, Dunaj 10.675 - 1L675, vojno prav ni pr; bor vsem rodoljubom in prijateljem lepe j tikant v Mariboru in Celju, kjer jo bil za- j t„ sc ne smo odstraniti, dokler ni cari. narave: na svidenje v nedeljo: j radi tatvino obsojen na vec mesecev jcce. * Iz Celja nam poročajo: Prihodnjo nc- ' Sedaj je bil zopet aretiran zaradi tatvine, deljo, 12. junija, bo v Celju velika prire- " ■ ke zastopa poštni uradnik, čigar dolžnost , V"T*" ^ T 1 ~ 1,una3 ik-, je. da. ie nri odniraniu paketov nrisoten i ko Pečejo obveze senzcrmenske mirovne j Varšava 15 - 16, Zagreb 49.75 - 50.75, da ie pri odpiranju paketov prisoten sc ne smo odstraniti, dokler ni cari-' njenjc dovršeno in se pošiljke no zapro. pogodbe. Carina se ima plačati v zlatu j Budimpešto 28.62 - 29.62. Valute: ali v toliko bankovcih, ki odgovarjajo marke 106 — 107.50, švic. franki 1208.50 ditev v korist Jugoslovanske Matice, na kateri bodo sodelovala pevska in narodna društva. V soboto zvečer bo kres na gradu, v nedeljo ob 11. uri dopoldne pro-menadni koncert v parku, popoldno ob 3. uri pa velika zabava na celjski «Gla-ziji», kjer bosta dve godbi, skupen nastop naših pevskih zborov, tamburaži, govori, deklamacije, primorski narodni ples itd Dame in dekleta nastopijo v narodnih nošab ter se strnejo zvečer v krasno skupino pred stolpom gosposvetskeg3 zvona; vse bo ožarjeno z bengaličnim njem. * Za «Družbo sv. Cirila 'a Metoda> se 5e nabralo ob odhodnici gosp. Pečkaja v gostilni Štepic v Spodnji Šiiki 160 K. — Iskrena hvala darovalcem! * Članice «Kola jugoslovenskih sester» v Ljubljani, udeležite se v častnem številu predavanja g. prof. dr. Ivana Laha v petek 10. junija v dvorani Mestnega doma ob 20. ori. j * Nezgoda v rudnika. V rudniku Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju so delavci pripravljali naboj z dinamitom. Naboj jc predčasno eksplodiral in je rudarskemu delavcu Rudolfu Lukaču iz Toplic močno poškodoval obe očesi Lu-kača so takoj prepeljali v ljubljansko javno bolnico. * Cirkus Renlow. Vse dosedanje predstave cirkusa Renlow, ki je vsak večer nabito poln, vzbujajo splošno pozornost po svojih lepih vsporedih, ki sc vedno mo" njajo. Dresura je prvovrstna, akrobatika in variete-program popoln, Klowni in Avgust vzbujajo dovoljno smeha in zabave. Podjetje je slovansko češko — ga toplo priporočamo. Vsak večer ob pol 9. uri predstave z novim vsporedom, ob nedeljah dve predstavi ob 4. in pol 9. uri. Cirkus ostane le šc par dni v Ljnbljani LJUBLJANSKA POROTA. (Poročilo na 4. strani!) . vrednosti zlata. Nova tarifa se bo nana-Monopolna pristojbina na petrolej se j ;a]a v ?iavRem na kolonijalno blago, za- čiube, jiižno sadje, sladkor, riž, pivo, vino, žgane pijače, sladkorne predmete, mine- pobira cd čiste teže. Na predlog direkcije carin jc uprava državnih monopolov sklenila, da se za petrolej, ki se uvaža iz inozemstva v kantah, brez ozira na to, ali sc uvaža iz držav, o katerimi je sklenjen dogovor, ali n?, računa monopolska pristojbina za netto-težo petroleja. = Načrt novega trgovinskega zakona. V ministrstvu za trgovino in industrijo se je sestavila posebna strokovna komisija, ki bo izdelovala načrt novega trgovinskega zakona ki bo veljal za vso državo. Novi trgovinski zakon bo v glavnem izdelan na istih temeljih, kakor stari srbski zakon. = Vprašanje povišanja uvozne carine na les. Kakor smo včeraj poročali, so slovaški lesni industrijalci zahtevali od češkoslovaške vlade, da ta napravi potrebne korake pri jugoslovanski vladi zaradi povišane uvozne carinc na les v Jugoslaviji, da so zopet omogoča izvoz slova-i škega lesa v Jugoslavijo. Kolikor nam jo 1211.50, lire 311 — 343, francoski franki 565.50 — 568.50. funti 266 — 269. dolarji 69 — 71, dinarji 195.75 — 197.50, leii 110.25 — 111.75. levi 77 — 78, avstrij rahie produkte, kakao, čokolado, zlate iu i ske kroue 10.675 — 11.675, poljske mar srebrno predmete, drage kamene, parfeme I ke 5.10 — 6.10. itd. Za kavo sc bo povišala uvozna carina za 20 odstotkov, pri sladkorju se določi carina na 7.80 do 13 kron, pri pivu 8 kron v zlatu. — Avstrijski dolg. Po načrtu avstrijskega finančnega zakona znaša celokupni avstrijski dolg 170 milijard. Temu nasproti stoji aktiva: glavnica monopolov in zveznih uprav 96 milijard, potem ostala mobilna in imobilna zvezna imovina, ki se še ni ocenila. — Produkcija premoga v Nemčiji znaša (brez Saarrkega področja in Pfalze)od januarja do aprila t. L: črnega premoga 44,462.270 ton (lani v tem času 40,714.703) rjavega premoga 40,359.556 (33.923.000) ton, koksa &264.9S5 <7.488.258) ton, stisnjenega premoga iz črnega premoga I 1.865.845 (1.427.083) ton ter stisoieneza i Vremensko poročilo lviub!,aiia 106 m na'! moriem O a a : l s i UL i U VetroTi Nebo t = 3 j g £ s is! o c j /.' — > 9. ,nnij 7. nn! 731 8 si. mg le'. 14. □ ril 7 2S-9I -1 jZ»p. iT": T) 11. ori! 750-0 1 13 5 1 b iti vetra . ■ t.,,J Srcdn a včerajinia temperatura 15 t. ufiraftlsa Vremenska napoved: v obl. mimo Treme Solnca TzHaia ob 4 C6 z&aam ob 18"50 Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Ftsale Hfelleri Blagajno ueliiisp vojvode Roman. Poslovenil F. J-o. Gosopd Bekker se je hitro obrnil k senorju Paquenu in ga je opazoval z novim in velikim zanimanjem. «No», je rekel, «kaj pravite vi k mojemu predlogu. Ali mi prodaste grad? Koliko hočete zanj?» Vse razburjenje in vsa jeza, ki se fe zbirala v senorju Paqueni in ki jo ie z ozirom na svojega vladarja z največjo muko krotil, je prikipela se- 9 da šfe nas obiskali in hoteli olajšati naš gmotni položaj. Toda vi po nepotrebnem zapravljate svoj čas in — oprostite — tudi moj. Vi ste business-man, toda ako tudi moj poklic ni tak, da bi mi nalagal mnogo dela, vendar imam za danes še mnogo opravkov, ki bi jih hotel izvršiti«, j Vstal je, toda gospod Bekker ni hotel razumeti, da je avdijenca končana. Kot da ni ničesar opazil, je nadaljeval neumorni trgovec: «Torej v božjem imenu 150.000, pomislite 150 tisočakov! 150 — recimo torej 175.000 — pomislite 175.000. Predstavite si samo, kaj po- ■ tuj Uiunv &LOU1, IV- uimiutici o*-- . , T daj z vso silo na dan. Hitro je vstal, men^a ta svota f Yas- T J ' otrnfi;iam Mfmriiin trth 17a IN lil nnna opazoval gospoda Bekkerja s prezir-nimi pogledi in skoraj hripavo zakli-cal: -"Kaj jaz pravim? Ako hočem? Kaj hočem... Senor, kako si upate priti semkaj s takimi ponudbami, kako si nas upate žaliti s takimi predlogi? svetujem vzemite teh 175.000, poberite kar še morate pobrati na otoku in potujte proč od tod... »In začnite novo življenje, to ste hoteli reči gospod Bekker», je odgovoril veliki vojvoda. Hvala! Ako bi mi to svetoval kdo drugi nego ravno Prodati? Nikdar, posebno pa vam vi, mogoče bi ga vpošteval. Sedaj pa ne! Raie bi videl, da Punta Hermosa j vas prosim, da se odstranite in da postane žrtev ognja...» ; nas ne nadlegujete več». Utihnil je, ker je videl, da je don 1 Položil je svojo železno roko na Ramon zopet zamahnil z roko in sa-1 okrogla Bekkerjeva pleča in ga počasi mo čakal, da se starec malo pomiri,! ter previdno porival proti izhodu, potem je šele rekel gospodu Bekkerju: j Ves ta čas pa so Bekkerjeve ustnice «Senor Paqueno ni navajen na ta-' šepetale šestoštevilne številke vedno ke kuočije gospod Bekker. On se je j večje in večje, kolikor bolj sta se pri-■dozdai pečal z mnogo slabšimi, go- j bliževala pragu. Ko je gosopd Bek-spod je namreč moj finančni mini-! ker že položil eno nogo na prag, so ster Toda sedaj gotovo veste, da j njegova usta mrmrala že 300.000; v grad ni naprodaj*. i tem trenotku se je veliki vojvoda hi- «Mislil sem ponuditi sto tisoča- i obrnil, ker je čutil, da ga nekdo fcov», je rekel gospod Bekker popol-!viece za rokav. Bil je to stari senor netra mirno. «toda, ako je stvar tako,! Esteban, ki ga je nervozno vlekel na-pripravijen sem dati tudi 125. Kaj; zah njegov obraz je bil popolnoma pravite na to?» j spremenjen, ko je nervozno šepetal: Gledal je in opazoval sedaj senora i «300.000 — Semjon Markovič! — Paquena, sedaj velikega vojvodo, da I Visočanstvo, premislite, prodaite». bi opazil utis, ki so ga napravile nje-1 Don Ramon se je nervozno stresel; gove besede. Obraz finančnega mini- j v razgovoru z gospodom Bekkerjem stra ie bil še vedno razburjen in poln I je popolnoma pozabil na preteči Da-prezira. Veliki vojvoda se je pa jako i klejev meč, ki je visel nad njegovo dobro premagoval in mirno rekel: j glavo in ki ga je sedaj spomnil nanj « Obžalujem gospod Bekker, da j senor Esteban. Takoj je razumel ves moramo končati današnjo konferen-! položaj m se trenotek obotavljal... co. 'Jako ie bilo lepo in Ijubeznjivo, 1 Senor Paqueno ima prav — 300.000 J — la svata popolnoma zaefostuje, da \ I izplača Semjona Markoviča in da po-! j stane zopet častivreden rfož, '300 000 i — in ta gosopd Bekker ponuja teh J300 tisočakov za Pumo liermoso ... Kaj, ko bi sprejel ponudbo... V se-| danjem času je skrajno dvomljivo ali i celo nemogoče, da bi na drug način prišel do take svote. Kake pol minute se je obotavljal, še vedno je držal roko na Bekkerjevi rami; gosopd Bekker ga je opazoval z molčečimi in napetimi pogledi, polnimi pričakovanja. Njegove oči so se blestele pod neob-robljenimi naočniki, njegove debele ustnice so se nervozno tresle. Naenkrat je preletel vojvodin obraz lahen smehljaj, potegnil je gospoda Bek- j kerja nazaj v sobo in mu ponudil stol. Stari senor Esteban e glboko vzdihnil, kakor da se mu je odvalil težek kamen od srca in se je zavalil v j naslonjač. Nekaj trenotkov so bili vsi trije tiho, veliki vojvoda je zamišljeno motril gospoda Bekkerja, nato pa šele rekel: «Oospod Bekker, ali veste, kaj po-menja grad Punta Hermosa za mene in senora Paquena? Bolje je, da veste tudi to, kajti potem smo si vsi trije na jasnem. Grad Punta Hermosa — ki ga je sezidal don Jeronimo Srečni — z vsemi bližnjimi posestvi je naše zadnje zavetišče, gospod Bekker, izhod za silo iz pekla za dva uboga preganjana lisjaio. Vi poznate naš položaj, pravite in veste tudi, da stojimo vsak trenotek ded jure pred državnim bankrotom kakor pravi naš j prijatelj Paqueno, jaz pa mislim, da 1 je ta državni bankrot de facto že davno tukaj. Ko sera prevzel vlado, (go-; spod Bekker se je nehote namuznil, j ko je slišal besedo «vlado» iz ust te- j ga bankrotnega kneza) je bil grad Puna Hermosat zastavljen za neko manjo posojilo pri tvrdki Apelmann v Barceloni*. (Dalje prihodnjič.) Porotno sodUfte j tatova iz potrebe. Ljubljana, 0. juniia. j. Fii popoldanski razpravi su »ila ol*o-' j jena .lože Lince na osem uesccev težke TATVINA KR \NiLNE KNJIŽICE. ječe zaradi hiidadel: Ua Tatvino >r. Matija Pred današnjo poroto se jo zagovarjala ; Rcbeniii, na tri dni strogi zapora za-v Smart.no pod Šmarno goro pristojna Jo- - rafli ,avm0' k:r 5Ka?Jl10 kot sipina Konjar zaradi tatvine, ker je lan- i >'" TrSsna v Kr;i:'Ju kra" sko leto koncu julija ukradla kuriaču drž. f* d» « Homan. ker mu je posodila 800 K. Homa- j KUp,la ~~ Rn,ua" na pa niso mogli nikjer izslediti. Knjižico i * * je pozneje Konjarjeva shranila pri nata- Jutri. 10. junija, jc porotna razprava karici Karlinci Udovičevi, ki jo je iz pre- j proti poslovodji Karolu Polaneku in trg. vidnosti izročila policiji. | pomočniku Franu Zavadlahu. ki sta lan- Porotniki so soglasno potrdili krivdo i *eto izvršila razne manipulacij* vscc. tatvine. Josipina Konjar je bila na to obsojena na tri leta težke ječe. SKRITI ZAKLADI. Konrad Valentinčič, 241etni delavec iz Medvod pri Št. Iliu na Koroškem, je jeseni lanskega leta večkrat obiskal kmetske hiše v Plavskem nad Jesenicami. Štirim družinam je odnesel mnogo stare zlatnine, srebmine, stare dvajsetice, stare krone. tolarje itd., dalje obleko in nekaj čevljev v skupni vrednosti 12.597 M. Valentinčič je tatvine deloma priznal in omenil, da je vse prodal na Koroško. Zagovornik je v svojem pledojeju ak.diral na slučaj čv.antner in p!°dira1. naj porotniki stavijo vrednost pod 1000 i\. Voro*niki so tri vprašanja soglasno potrdili, obenem pa je neki porotnik v imenu vseh odločno protestiral proti očitkom. l:cr tudi oni sodijo po svoji vesti in : •• :•!*.•—,iu. Konrad Valentinčič je bil obsojen na tri leta težke ječe. demokratskem konzumu v Litiji. Razprava je določena na ves dan. NARODNO GLEDALIŠČE. Opera: Četrtek 8.: Rimski-Korzakov: . Red B. Ponedeljek 12.: Weingartner: «VaSka šola*, Dohnanv: cPieretin pajčolan-. Torek loj Rimski-Korzakov: cSehereza-da>. Red B. SLOŽNO DELO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE! , Sveže telečje meso za pečenko po 20 K kilogram od 106 v tukajšnji mestni klavnici zaklanih prvovrstnih teletse bo prodajata ^ v petek, soboto in nedeljo "p v Šolskem drevoredu na Brezovičevl. Smolfanovi in Krašovčevi stojnici. 954 2-1 I ovarnišla zaloga papirja j šolskih in pisarniških poterebiSln. I Založništvo raznovrstnih razglednic. M. Tičap, Ljubljana Furnir (iapn). Tovarna fnrnlrja,! V _ _ _ žaga in trgovina z| .^^RflBSS lesom, Podredje, p. Domiale. 76S 20-10 : --1 Tgjh vrst, moški, 709 20—S Fini slonokoščeni izdellil t hrti liledališka ulica 7/III, Ljubljana. 831 15 Nudim brezobvezno Ciril - Metodove vžigalice nFRAVA"T VŽIGA U CE~7! ružbe sv. Cirila ir« Metoda. 11 Zaloga pri Iv. Pardanu v Ljubljani. ženski in otročji, se ; dobe po najnižjih dnevnih eenah pn znani ! tvrdki ALEKSANDER OSIAT, LJubljana, Sv. Petra cesta 3Z. 28. Razpošiljajo se pe psratjn po T«m traljeslta. 661 26-10 sprejme takoj Karel ITenmaa. Jesenioe, Gorenjsko. 944 3—2 Zasebni o 160 »raii. «d 15. do 21. Jndnlo, Vodovodna cesta 28,2>jnbljana, 852 n >9 * prid družbi av. Cirila In Melona "J }L V LJUBLJANI. J| Pri posameznih zabojih čkatljiea K 1'06 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imojo primeren popust. J. Perdan, Ljubljana. i B ■ I E i ' z B f« ! e j B llmerilsenslio strojno , ■BaaBBBMaeBnaeaaaaaaraeBaa 900 9 Največja zaloga finih platnenih robcev. Graumann - cefirji. C. J. Mestni trg 8.