10. zasedanje delavskega sveta SOZD Vesna Bleiweis — Center za obveščanje Poslovanje sozda v letu 1982 in sprememba letnega plana 1983 taercator Qlasilo delavcev in združenih kmetov l'eto XX Ljubljana, april 1983 št.: 4 I žijseja koordinacijskega odbora kako dolgo še Vsak po svoje? v ^seda 3e ° 104- členu samoupravnega sporazuma o združitvi v »OZD Mercator, n. sub.o. Ničkolikokrat smo že pisali o njego-J?*} namenu in o variacijah, variantah in drugih v srce segajo-; a‘nterprctacijah tega člena sporazuma. Očitno od vseh osta-3o samo individualne, kajti skupne so tako redke, kot so redki del Sk* sveti in razpisne komisije za imenovanje poslovodnih »avcev (direktorjev), in pri postopku za imenovanje upošte-“30 ta člen. to n&ntovitvijo se je zamislil tudi koordinacijski odbor . ntukata sozd Mercator, ko je obravnaval osnutek sprememb ^ dopolnitev samoupravnega sporazuma. Trdno pa je vztrajal, čj.^ra člen v nespremenjeni obliki, kljub zahtevam nekaterih aJUc Mercatorja po njegovem črtanju, ostati. Zahteval je, da su.ravni sestavljene organizacije začnemo razmišljati o kadrov-innkciji, enakovredni ostalim, ne pa je potiskati v kot z ^dvorom, da so drugi problemi aktualnejši, da članice sozda te”3° ne kažejo nobenega zanimanja, oziroma ne pritiskajo na gj *l?acijo sporazuma o združitvi v sozd, ki v posebnem po-gVJU določa tudi osnove kadrovske politike. l{0rirez realizacije tudi tega poglavja sporazuma dolgo najbrž-ojjl*® ne b° šlo, saj se uresničevanje nekaterih zadev, ki smo jih Hj. ddeUli kot skupne, lomi ravno pri kadrih, najbolj odgovor-V s *a n3ihov° uresničevanje. Heterogenost v dejavnostih, ki jih 0Pravljamo, najbrž ncmorc biti bctcro^cnost v urcsni- ^Su skupnega. Vesna Bleiweis Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smo v letu 1982 dobro poslovali, prizadevati pa si moramo, da bomo vsaj enake, če ne boljše rezultate dosegli tudi v letošnjem letu, je sklepna ugotovitev delegatov delavskega sveta SOZD, ki so se v tem sestavu zbrali zadnjič v tem mandatu. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smo v letu 1982 dobro poslovali, prizadevati pa si moramo, da bomo vsaj enake, če ne boljše rezultate dosegli tudi v letošnjem letu, je sklepna ugotovitev delegatov delavskega sveta SOZD, ki so se v tem sestavu zbrali zadnjič v tem mandatu. V na splošno dobri oceni poslovanja v letu 1982, ne smemo prezreti slabega poslovanja tako iz objektivnih kot subjektivnih razlogov. Prav tej oceni razlogov je treba dati v prihodnje večji poudarek in na tej oceni naj sloni tudi odločitev delavskega sveta, ko bo obravnaval predloge za odobritev koriščenja solidarnostnih sredstev skupne porabe za regrese, pokrivanje izgub in druge solidarnostne namene. Na oceni razlogov za slabe poslovne rezultate naj temeljijo tudi pogoji pod katerimi članice sozda lahko prejmejo solidarnostna sredstva. Ta zahteva naj bo obenem tudi razlog za spremembo do sedaj veljavnega pravilnika o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe, so menili delegati delavskega sveta. Določitev stopenj za končni obračun razporeditve skupnega prihodka med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno za leto 1982 in sprejem teh stopenj za leto 1983, je bila tesno povezana z določitvijo predloga sa- moupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu sozd Mercator. Na predlog poslovodnega sveta je delavski svet oblikoval predlog sporazuma tako, da je v poglavju o delitvi skupnega prihodka sprejel formulacije, ki po vsebini ustrezajo prejšnjemu tovrstnemu sporazumu. O predlogu sporazuma, ki ga je določil delavski svet SOZD, se morajo prizadete organizacije izreči do 20. maja 1983. Nenavadno, brez komentarja so delegati sprejeli poročilo izdajateljskega sveta našega glasila. Podražitve glasila v !etu 1983 so se jim zdele razumljive, da bi pa zato podražitev (čeprav samo podražitve tiska, papirja in distribucije), zahtevali kaj več od samega glasila, pa se jim očitno ni zdelo potrebno. Odločitvi poslovodnega sveta, da bomo sredstva za interne kompenzacije v letu 1983 zagotavljali samo na osnovi solidarnosti, je terjala spremembo letnega planskega akta SOZD za leto 1983. Tu pa se je zataknilo: delegati niso imeli pooblastil za glasovanje in so opozorili na neskladnost samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev za interne kompenzacije in letnega planskega ak- Ponudbo Šmarskega hrama si oglejte na 13. strani. Morda vas bo zamikala... N se je sestal izdajateljski svet našega glasila 'ehte_ °bveščanje t^dlo število sodelujočih Predsednik Ferdo Lovrec je na začetku seje poudaril, da je sedanjemu sestavu izdajateljskega sveta mandat že potekel, vendarle pa je nesmiselno delegiranje novega sestava, ker je s pripravljenimi spremembami samoupravnega sporazuma o združitvi določen drugačen sestav družbenega organa za obveščanje v sozdu. Bodoči svet za obveščanje, katerega jedro bo koordinacijski odbor sindikata sozda, bo prevzel tudi naloge in pravice sedanjega družbenega or- Nadaljevanje na 4. strani ta (delegati MIP). Ta neskladnost res obstaja, vendar pa bi s sprejemom predloga za spremembo plana odpadla. Sama sprememba plana pa še ne bi rešila problema »šnicl-dinar«, kot mu pravijo na Ptuju. Solidarnost naj ne bo davek na članstvo v sozdu niti naj ne 1 bo razlog za prerekanje o formalno pravnih straneh njenih opredelitev, temveč in predvsem osnova za iskanje rešitev, ki bodo na eni strani zagotovile upravičenost do dinarja, na drugi strani pa zrezek. Torej, za poslovno sodelovanje in dogovarjanje tudi za tisto blago, ki enemu prinaša izgubo, drugemu pa pripelje kupca. V tej številki Na strani 2 preberite tri kritične oz. polemične zapise Odobrena so bila solidarnostna sredstva - poročilo na 3. strani Pregled največjih dobaviteljev sozda Mercator in poročilo o ugotovitvah in sklepih izdajateljskega sveta časopisa Mercator - stran 4 Dve sindikalni odličji v Mercator -str. 5 O jubileju tozda In-vesta berite na 6. strani Strani 7 do 9 so pripravili v M-Nanosu Na strani 10 berite o dveh otvoritvah Preprost prikaz nekaterih pojmov iz ekonomike OZD preberite na strani 11 V rubriki Drugi o nas na strani 12 berete izjave generalnega direktorja sozda pri okrogli mizi Dela Ponudbo M-Jelše preučite na strani 13 Ne spreglejte razpisa letne mercatoria-de na zadnji strani! APRIL '83 Ob sprejemanju nekega sporazuma Mile Dolenc — Mercator - Velepreskrba, TOZD Grosist Kaj je in kaj ni skupni prihodek Odnose med Mercatorjevimi grosisti in detajlisti, ki so glede na strukturo dejavnosti v SOZD Mercator gotovo ključnega pomena, ureja samoupravni sporazum, sprejet v letu 1981, ki naj bi prav v teh spomladanskih dneh po precejšnjih porodnih težavah ugledal luč sveta v novi, prenovljeni, času bolj primerni podobi. Prejšnja številka tega glasila mu je posvetila precej prostora, pa vendar ni odveč še kakšen pogled pod površje samoupravnega sporazuma, ki se ponaša z zvenečim nazivom: samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator. Samoupravni sporazum ima gotovo nekaj dobrih zamisli ali vsaj namer, ki pa jih tokrat pustimo ob strani. Poglejmo si predvsem pomanjkljivosti, nedorečenosti in nedoslednosti, pa tudi teh ne vseh, ampak le tiste, ki so najbolj bistvene in ki še vedno povzročajo nesporazume in še kakšen sindrom povrhu. Ključni problem odnosov med grosisti in detajlisti, ki je tudi povzročil zahtevo po reviziji samoupravnega sporazuma, je ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka. Prvo in temeljno vprašanje, ki se pri tej-n postavlja, je, kaj sploh razumemo s skupnim prihodkom. Skupni prihodek je prihodek od prodaje blaga, ki je predmet skupnega poslovanja, ne pa akumulacija grosistov. Skupni prihodek je lahko le prihodek, dosežen od prodaje blaga, ki je predmet skupnega poslovanja. Zajema tako materialne stroške in amortizacijo kot tudi dohodek in ga je zaradi tega potrebno z vsemi temi sestavinami tudi razporediti med tozde, ki so ga skupaj ustvarili. Tako definiran skupni prihodek je ustvarjen šele (ali pa že, odvisno od vrste blaga) ob prodaji blaga potrošnikom, ne pa tedaj, ko grosist prejme plačilo od detajlista. Tako plačilo je namreč že razporejanje skupnega prihodka ali vsaj plačilo akontacije udeležbe grosi- sta v skupnem prihodku. Pomembna je še natančna definicija predmeta skupnega poslovanja, torej konkretna opredelitev proizvodov ali skupin proizvodov in s tem opredelitev meje skupnega poslovanja. Izven vsakega dvoma pa je ob tem seveda, da skupni prihodek ne more obsegati prihodkov, ki ne izhajajo iz skupnega poslovanja, ki so doseženi na primer v ozdih, ki niso udeleženci samoupravnega sporazuma. Skupni prihodek je v samoupravnem sporazumu opredeljen predvsem v 75. in 76. členu. Ta definicija je, teoretično vzeto, povsem zgrešena, saj pomeni pravzaprav opredelitev skupnega dohodka in ne skupnega prihodka. Pri razporejanju skupnega prihodka (pravilno definiranega, seveda) so temeljnega pomena standardi oziroma normativi stroškov. Potrebni so predvsem zaradi tega, da ne bi iz skupnega kotla preveč zajemal tisti, ki slabo gospodari in povečuje svoje dejanske stroške na račun tistega, ki dobro gospodari in stroške zmanjšuje. Standarde je potrebno postaviti za daljše obdobje, ki naj ne bi bilo krajše od srednjeročnega, s tem da se predvidijo primeri nujnih korekcij standardov ob končnem letnem obračunu. To bodo predvsem primeri zunanjih vplivov, na katere udeleženke sporazuma ne mo- rejo vplivati. V samoupravnem sporazumu pa standardi sploh niso opredeljeni. Gre le za povprečja dejanskih stroškov, opredeljenih glede na vse udeleženke sporazuma, ali pa ločeno glede na dejanske stroške detajlistov ali grosistov. Povprečij seveda ne moremo jemati kot sinonim za standarde ali normative. Še eno stvar je potrebno v zvezi z razporejanjem skupnega prihodka posebej podčrtati: v skupnem poslovanju poznamo le udeležbo posameznih partnerjev v skupnem prihodku, z vsemi posledicami, ki iz tega izvirajo, ne pa marž, rabatov in superrabatov, ki so pojmi, vezani na kupoprodajne odnose, ne pa za skupno poslovanje. Dokler nam te stvari ne bodo jasne, nima prav nobenega smisla govoriti o združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje. Prav zato, pa ne samo zaradi tega, se ni mogoče izogniti vtisu, da je samoupravni sporazum zgolj slaba kozmetika, ki si brezuspešno prizadeva prekriti in zakriti star, naguban in izsušen obraz priletne gospe, katere najlepša leta se nepreklicno iztekajo. In kaj storiti, da bo staro gospo zamenjala lepa Brena oziroma, da bo slabo zamaskirane kupoprodajne odnose nadomestilo pravo združevanje dela in sredstev za skupno poslovanje? V pripravo samoupravnega sporazuma je potrebno vložiti več trdega, inventivnega, analitičnega dela strokovnih služb, več pripravljenosti za uveljavljanje novih izvirnih konceptov in odreči se bo treba kakšnemu kratkoročnemu, posamičnemu interesu, na račun dolgoročnega skupnega, v večji meri pa bo potrebno vpreči tudi iskrega, pa še vedno premalo izkoriščenega konjiča, ki mu pravimo računalnik. Če na to nismo pripravljeni, pa rajši recimo bobu bob, prenehajmo frazariti o skupnem poslovanju in skupnem prihodku in ostanimo rajši pri dobrih starih kupoprodajnih odnosih. Bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Razmišljanje ob enem izmed zaključnih računov Metod Škrjanec — Mercator — Hoteli gostinstvo Ljubljana Kje si in kam greš, gostinstvo? Običaj je, da ob koncu poslovnega leta, pa ne samo zaradi tega, ker je tako zapisano v zakonih, ocenimo rezultate poslovanja v preteklem obdobju, predvsem zato, da realno presodimo (ne)ugodnosti poslovnih procesov in stanj, ki so skupaj z navdihi - željami posameznih okolij, osnova za nove poslovno politične odločitve v temeljnih in delovnih organizacijah. V kolikor so te ocene površne in enostranske in izhajajo samo iz či-tanja indeksov kazalcev poslovnega uspeha, potem laka ocena ne koristi nikomur - še najmanj pa nosilcem odločanja v združenem delu; v tem primeru je prepuščeno načrtovanje razvoja samo navdihu. Ker imajo prav vse poslovno politične odločitve poleg poslovnih tudi socialne posledice, je nujno, da ob razpravi o poslovnih rezultatih v temeljnih in delovnih organizacijah osvetlimo njihove poslovne procese in razmerja, ne samo iz poslovno-sistemskega, temveč tudi iz družbeno socialnega vidika, tako da se na osnovi skupnih dokopljemo do spoznanj o realnih možnostih razvoja. Moja razmišljanja iz razprav ob zaključnih računih tozdov, združenih v delovni organizaciji Mer-cator-Hoteli gostinstvo, pa tudi ob prebiranju poslovnih rezultatov drugih dejavnosti v sozdu Mercator v letu 1982, ne gredo samo v smeri ocenjevanja kazalcev poslovne uspešnosti v finančnem smislu, temveč predvsem v smeri presoje gospodarskih zakonitosti, ki so predpogoj za načrtovanje tistega dela razvoja gostinstva, ki ni odvisen samo od primernega odnosa gostinskega delavca do gosta in kakovosti nudene'storitve. Prikaz poslovnih rezultatov delovne organizacije Mercator-Hote-li gostinstvo samo iz kazalcev rezultatov dela delavcev in poslovanja tozdov, ki jih predpisuje metodologija za spremljanje izvajanja TABELA 1 Iz bilance sredstev izhaja na primer, da s poslovnim skladom pokrivamo le 77% vrednosti osnovnih sredstev in plasmajev iz poslovnih sredstev, da dolgoročni vi- dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, nas lahko pripelje do ocene, da smo dobro gospodarili kljub vsem neugodnim gospodarskim razmeram, ki se kažejo v neurejeni politiki cen, v ukrepih ZIS, poslabšanju oskrbe z blagom, povečanju stopenj minimalne amortizacije in drugih, za ugodno oceno vse, objektivnih težav, kar pomeni v poslovanju temeljnih in delovne organizacije svetlejšo stran medalje. Resnico o položaju tozdov v dejavnosti gostinstva moramo iskati ne samo v zahtevah po izboljšanju kakovosti storitev - pa tudi teh ne kaže zanemariti - temveč predvsem v razmerjih sredstev in njihovih virov in v reproduktivni sposobnosti posamezne temeljne ali delovne organizacije kot celote (glej tabelo 1). ri pokrivajo le nadaljnjih 15% in da moramo z drugimi kraktoroč-nimi viri pokrivati preostanek 8%, kar pomeni za delovno organizacijo Mercator-Hoteli gostinstvo (v tisoč din) Sredstva Viri sredstev dolgoročni plasmaji - iz poslovnih sredstev 79.023 poslovni sklad 601.768 osnovna sredstva 698.350- dolgoročni viri 118.597 Skupaj 777.373 Skupaj 720.365 razlika 57.008 Anketa ali izpraševanje Vesna Bleiweis O izsiljenem sestanku Ali reči bobu bob, ali iskati mile oblike za imenovanje neprijetnih dogodkov, ki jih povzročita neinformiranost in nezadovoljstvo delavcev? Včasih smo temu rekli štrajk, nato stavka, kasneje prekinitev dela (občasna, začasna, kratka itd.), sedaj izsiljeni sestanek do 30 minut in več. Kaj je to in zakaj, smo vprašali nekaj delavcev. Odgovorov ne moremo spraviti na skupni imenovalec, zato jih preberite take, kot smo jih dobili. »Izsiljeni sestanek? Ne vem. Morda je to sestanek, ki ga izsih direktor od predsednika delavskega sveta za reševanje neke zanj pomembne zadeve. Zakaj? Da bi izkoristil svoj položaj.« »Izsiljeni sestanek? Ne vem. Sestanek za tiste, ki so izsilil1 razpravo o usmerjenem izobraževanju v Cankarjevem domu. Zakaj? Da bi javno govorili in povedali kje jih žuli.« »Izsiljeni sestanek je sestanek, ki ga nekdo izsili, da bi uveljavil nekaj, za kar ve, da je v njegovo korist.« »Izsiljeni sestanek je sestanek, ki ga nekdo izsili zato, da bi na hitro nekaj dosegel. Kje se pojavljajo izsiljeni sestanki? Tam, kjer želijo goljufati delavce. Kdo? Vodilni delavci.« »Ne sprašujte, ker ne vem, slišal pa sem to besedo.« »Vem kaj je to. To je drugo ime za štrajk. Kaj pa je to? Delavci se uprejo. Komu? Ali sami sebi, saj imajo pravico in dolžnost samoupravljati? To je vse res, vendar od te pravice in dolžnosti se ne da živeti. Treba je delati in zaslužiti, če tega ni, se uprejo.« »O izsiljenem sestanku sem slišala na televiziji. Niso prav dobro povedali kaj naj bi to bilo. Če sem prav razumela, je to stavka. Za stavko pa dobro vem kaj je, koliko ima izsiljeni sestanek z njo skupnega, pa ne vem.« »Štrajk. Zakaj ne rečemo temu tako? Če smo samoupravljalci in če v temeljni organizaciji v medsebojnih odnosih točimo čisto vino, potem ni porebno ne štrajkov ne izsiljenih sestankov. O vsem se lahko pomenimo in dogovorimo. Res pa je, da se o ključnih vprašanjih kot je delitev dohodka lahko vse manj, ker smo odvisni od tega do kam seže roka administrativnega odločanja in urejanja. Če se pogovarjamo o delitvi rezultatov dela - ten pa ni, ne po krivdi delavcev ne po krivdi vodilnih delavcev, lahko izsiljujemo sestanek le proti administrativnim posegom v naše pravice. »Ne vem. Ne maram odgovarjati.« »Ja. Izsiljeni sestanki so tam, kjer ni dovolj denarja za osebne dohodke. Stroški za življenje pa so vsak dan večji. V današnj111 časih z 700 starimi jurji ne moreš živeti.« »Zakaj so izsiljeni sestanki? Zato, ker ljudje premalo delajo, Pa mislijo, da morajo zaslužiti več. Na silo nekaj uveljavljajo.« , »Novo ime za štrajk, ki so mu prej rekli prekinitev dela. Namen-Izraziti nezadovoljstvo z razmerami v tozdu. Je tako prav? Je in nj: Če ni samoupravljanja, je treba z izsiljenim sestankom opozoril na probleme. Samo zaradi osebnih dohodkov? Ne, na vse, o čeme* nas noče nihče slišati ali pa se dela, da ga problem ne zadeva « Sanjalo se mi je o... pravljični deželi, kjer je veliko brezposelnih, pa nihče ne dela' Nihče ne dela, pa produktivnost raste. Produktivnost raste, pa ničesar nimajo. Ničesar nimajo, pa vsi vse imajo. Vsi vse imajo, pa so vsi nezadovoljni. Vsi so nezadovoljni, pa vsi glasujejo »Za«. Ljubljana 57 milijonov dinarjev prelivanja kratkoročnih virov v dolgoročne. kot to izhaja iz odloka o klasifikaciji dejavnosti. Poleg vseh naštetih objektivnih težav, ki izhajajo iz ukrepov gospodarske stabilizacije, je ta ugotovitev dodatna obremenitev dohodka združenih tozdov v obliki povečanih obresti, kar pomeni, da bodo sedaj še ugodni kazalci poslovnega uspeha lahko postali zelo neugodni, brez krivde delavcev. stmstva. bprememoa poioza javnosti gostinstva v prihoc zavisi od kakovostnih progr razvoja, ki morajo izhajati 1 Poleg nakazane neugodne strukture sredstev in njihovih virov pa je za izbiranje med različnimi smermi mogočega poslovnega delovanja tozdov potrebno upoštevati še reproduktivno sposobnost temeljnih organizacij, ki se izkazuje v razmerju sredstev za reprodukcijo in obveznosti. gostinstva v sozdu s sodelov drugih temeljnih in delovni! nizacij, ki bo poleg zdrui« sredstev odvisno predvse Iz poslovnega rezultata je razvidno, da so obveznosti približno enake kot sredstva za reprodukcijo, da tozdi, združeni v delovne organizacije, ne morejo zagotavljati niti minimalnih zahtev enostavne reprodukcije. (Glej tabelo 2) To pa pomeni le dosiecu sničevanje ciljev združitve (v tis' Tabela 2 v v >». - amortizacija po predpis« stopnjah - akumulacija Skupaj razpoložljiva sreds Razmišljanje o razvoju gostinske dejavnosti moram dopolniti še z ugotovitvijo o zelo neugodnih razpoložljivih kapacitetah, ki pogojujejo specifično strukturo ponudbe in gostov (preko 60% realizacije v bifejih in 10% v gostilnah), ob dejstvu, da sodi v gostinsko dejavnost še niz drugih storitev, - anuitete - obveznosti združenja v - - rezervni sklad Skupaj obveznosti prosta sredstva za eno starin razširjeno reprodukcijo Samoupravno sporazumevanje 'esna Bleiweis — Center za obveščanje Trajno združevanje dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo Zakon o obveznem združevanju dela in sredstev organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, s proizvajalnimi organizacijami praženega dela, ureja način in obliko združevanja dela in sredstev, način odločanja o skupnem poslovanju in skupnem prevzemanju rizika ter določa načela razporejanja skupno ustvarjenega dohodka. Enostavne povedano: trgovske ^ganizacije na debelo in organi-^Clle, ki To zakonsko določbo smo v sozdu vzeli resno in rodilo je: 275 sa- moupravnih sporazumov (dvesto-petinsedemdeset), od tega 90 za področje živil in 185 za področje neživil. Od tega je sklenjenih 141 sporazumov (71 za živila in 70 za neživila). Ker pa zakon nalaga evidentiranje teh sporazumov pri pristojni Gospodarski zbornici, je Gospodarska Zbornica Slovenije evidentirala 113 Mercatorjevih sporazumov. Jasno pa je, da zakon zborničnim službam nalaga anali- zo vsebine sklenjenih sporazumov in spremljanje njihovega uresničevanja, saj bi bilo brez tega težko opravičiti evidentiranje.' Ni naš namen analizirati razloge za sprejem zakona, niti komentirati njegove določbe, temveč se želimo ustaviti na realizaciji posledic njegovega uresničevanja. Če je vsaka asociacija združenega dela, ki jo kot subjekt za uresničevanje zakon zadeva, posredovala samo 275 samoupravnih sporazumov proizvajalnim organizacijam in vsak sporazum šteje pet tipkanih strani, razmislite o gori papirja, ki zraste pred vami. Zamislite pa si strokovnega delavca Gospodarske zbornice, ki mora vsak sporazum analizirati in spremljati njegovo uresničevanje. Že samo spremljanje usode Mercatorjevih, predvsem tistih, ki zadevajo blago, ki ga ni, je hudirjevo zamotano. Ko bomo prejeli prvo poročilo o rezultatih spremljanja uresničevanja teh sporazumov, vas bomo z veseljem obvestili. Lahko pa se zgodi, da bo zakonodajalec vsem doslednim uresničevalcem zakona poslal plačljive recepte za zdravila, ki preprečujejo papirnate glavobole. Plačljive recepte zato, da bo zbornicam lahko nadomestil stroške evidentiranja sporazumov. Poslovodni svet, kompenzacij e se ukvarjajo z izvozom ter določenimi gospodarski-v 1 storitvami s tujino, morajo ob-s združevati delo in sredstva Proizvajalno temeljno organiza-tra°’ s katero trajneje poslujejo. Za sj ]nei?e poslovanje pa se šteje po- Vesna Bleiweis — Center za obveščanje vanje, ki se ureja na trajnejših j ^hgah in skupnih interesih za bo petih let ali daljšo dobo. 14. 4. 1983: sovlaganja, skupni prihodek, interne ^Ljubljanski dnevnik« je objavil... Mercator na svojih Zavojčkih za sladkor še v®dno oznanja - Vsi so si ®dini, pri Mercatorju dobite Podatek ima samo eno Pomanjkljivost. Manjka to. 'ra, katerega leta je bilo Kmetijske zadruge v sozdu: oster »ne« za kure Zahteve po sredstvih oziroma združevanju sredstev, ki so jih pred SOZD postavili rejci perutnine, so naletele na ogorčen komentar predstavnikov kmetijskih zadrug. Tej zahtevi so se odločno uprli s svojo alternativo: če hočeš bika, ga plačaj po tržni (črni) ceni. Mercator letno potrebuje približno 4.500 ton piščančjega mesa, Po variantah perutninarjev pa naj bi za to količino zagotovil: ali 20 centov (100 del US$) na kg, kar je približno 1 milijon US!p> ali 30 din na kilogram mesa, kar je približno 13 starih milijard v obliki nepovratnih sredstev, ali pa zagotovil trajna obratna sredstva v višini 100 din na kilogram, kar pomeni 45 starih milijard za dobo nekaj let s 5% obrestno mero. Ta zahteva, združena s pogojem »daš-dam«, ali pa nič, je sprožila ogorčen komentar direktorja Mercator-Kme-tijske zadruge Cerknica, Slavka Tomiča. Njegov komentar je izhajal predvsem iz zadreg, ki jih kmetijskim zadrugam povzročajo prekupčevalci z živino, ki preplačajo vsako vzrejeno žival, predvsem goveda. Tako nam fondi živine odtekajo v toplejše kraje, zadruge so deležne negodovanja rejcev živine, ker ne plačajo po dejanskih cenah, temveč po dogovorjenih. Mesna industrija v sozdu tarna nad nerednimi in količinsko nezadostnimi dobavami, otepa se z izgubami itd., zadruge naj bi postale hlevski policaji, če hočejo izpolniti plansko dogovorjene obveznosti in biti deležne bonitet, ki veljajo za tovrstno proizvodnjo. Verjetno bi rekli, da so zadružniki znoreli, če bi pred kupce postavili zahtevo, enako perutninarski. Zahteva po sredstvih za kure bi bila kme-tijcem nekako razumljiva, če bi bilo perutninarstvo neakumulativna dejavnost, pa ni. Člani poslovodnega sveta, ki predstavljajo pretežno trgovce, pa so vseeno menili, da je treba s perutninarji le najti skupen jezik. Pohana piška vendar ne more kar tako z jedilnika. Salomonska odločitev, kar se tiče samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na drobno v sozd Mercator. Nič drugega kot potrditev našega komentarja iz prejšnje številke: sindrom neodločnosti. Sta skupni prihodek in skupni dohodek in vse, kar sodi k njima, res tako trd oreh, da ga z močjo ekonomskih argumentov in dogovarjanja, ne moremo streti v smislu zakonskih določb in čistih medsebojih odnosov? Kompromisarstvo se še nikdar ni obneslo, zlasti, če ga nikakor nočemo imenovati s pravim imenom. Gordijski vozel - kar nekaj historičnih prispodob moramo uporabiti za komentiranje te seje poslovodnega sveta - interne kompenzacije. Najprej samoupravni sporazum o internih kompenzacijah, nato planski akt sozda za leto 1983, variantni izračun po sporazumu in nato po planu, na koncu pa Aleksandrova odločitev: zagotavljanje sredstev za interne kompenzacije samo po eni osnovi -solidarnosti. Res nekoliko višji, kot je določeno s planom za leto 1983, in nekoliko nižji, kot je bil odstotek za združevanje določen v letu 1982. Odločna in enostavna rešitev zelo zapletene zadeve, Hic iacet lepus (tu tiči zajec!). Sgjgvci 7 ozdov bodo dobili regres od ostalih v sozdu Usedanja delavskega sveta sozda Odobrena solidarnostna sredstva O, a komisija pri delavskem svetu sozd Mercator za Cr^oje uPravičenosti črpanja solidarnostnih v^tev je na svoji seji, dne 24. 4. 1983, obravnavala ski^e Za koriščenje solidarnostnih sredstev sklada ^Pe porabe. °rgar - hmeljne oziroma delovne J-or SoZaci:ie v sestavu sozd Merca-kto lorR0 zaključnem računu za sklacja dolžne formirati 5% od »šerifi UPne porabe za druge ^921 kar znese skupaj t hgolJ9>00 dinarjev. *QZdi v, ■>v jeno je bilo, da nekateri ° višin;S.? Sijali točnih podatkov Lestev 0rrn^ran^a solidarnostnih ih biL ln k zato komisija upora-iji’ % igoi^e uspeha vseh tozdov za 0d ^la5o/o "-r na podlagi njih ugoto- aiWt'jl?Ve2nost formiranja soli-,,r . P0 nr11 sreH,w SW solidarnostnih sred- jO' vUmku o oblikovanju in jf' > sksolidarno: K.°stna Porabe so solidar- w J bUllUcU- rf V W^rStva namenjena za po-2d' °rna r) bnim organizacijam ozi-> uetovnim organizacijam ^ i>6cht.ev P™ oblikovanju bhčii0 r^ a<^a skupne porabe za regresa za letni dopust v isifssssr ^ šgiM&S mv'ra“Idril* višini minimalnega družbeno dogovorjenega zneska in za oblikovanje sredstev za regresiranje družbene prehrane v višini minimalnega družbeno dogovorjenega zneska. Glede na to, da republiški družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo predpisuje le maksimalno dovoljeno formiranje sredstev sklada skupne porabe za druge namene, komisija meni, naj se upravičencem do črpanja solidarnostnih sredstev odobri 900,00 din mesečno na delavca, za katerega se regres za prehrano ne more pokrivati iz materialnih stroškov, in v višini 3.000,00 din na delavca za regres za letni dopust. Komisija je ugotovila, da je od devetih prosilk za črpanje solidarnostnih sredstev skupne porabe upravičenih sedem prosilk. Število Od tega Regres zaRegres za letni zaposl. adm. delavcev prehrano 900 din x 12 mesecev dopust 3.000 din 168 21 226.800,00 504.000,00 180 22 237.600,00 540.000,00 185 40 432.000,00 .555.000,00 110 12 129.600,00 330.000,00 470 110 1,188.000,00 1,410.000,00 151 - . 453.000,00 210 - 630.000,00 2,214.000,00 4,422.000,00 6,636.000,00 Navedene prosilke izpolnjujejo vse kriterije pravilnika o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe. Dve prosilki sta izplačevali oziroma izplačali v preteklem letu višje povprečne mesečne osebne dohodke na delavca od povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v SOZD Mercator v prvih devetih mesecih preteklega leta in zato nista upravičeni do črpanja solidarnostnih sredstev. Tako nista zajeti v predlogu. Komisija ugotavlja, da so v letu 1980 črpale solidarnostna sredstva Mercator-Nanos, TOZD TMI; Mer-cator-Velepreskrba, TOZD TMI in Mercator-Hoteli gostinstvo, TOZD Kavarna Evropa. V letu 1982 je vsem trem zapadla obveznost vračila solidarnostnih sredstev, vendar je le TOZD Kavarna Evropa formirala toliko sredstev sklada skupne porabe, da je svojo obveznost lahko izpolnila, za ostala dva tozda pa je bil podaljšan rok odplačila za 2 leti. V letu 1981 so bila solidarnostna sredstva odobrena Mercator-Vele-preskrbi, TOZD TMI Ljubljana; Mercator-Nanosu, TOZD TMI Postojna; Mercator-KK Sevnica, TOZD Proizvodnja, TOK Kooperacija in TOZD Klavnica. Razen Mercator-Nanos, TOZD TMI Po- stojna so vsi tozdi formirali toliko sredstev sklada skupne porabe, da bodo lahko svojo zapadlo obveznost za vračilo solidarnostnih sredstev v letu 1983 vrnile. Za Mercator-Nanos, TOZD TMI Postojna komisija predlaga, naj se obveznost vračila solidarnostnih sredstev podaljša za toliko časa, dokler ne bodo sposobni formirati sklada skupne porabe in vrniti svoje obveznosti, vendar največ za dobo dveh let. Komisija je razpravljala o obrestni meri, po kateri naj bi se odobravala solidarnostna sredstva. Predlagala je, naj bi obrestna mera znašala 12%. Predlog komisija utemeljuje s tem, da imajo ta sredstva poseben družbeni tret-man in jih ne moremo obravnavati enako kot avista sredstva na računu Mercator-Interne banke. Na predlog komisije je delavski svet sozda Mercator na 10. zasedanju, 21. 4. 1983 sprejel naslednje sklepe: 1. TOZD in enovite DO, združene v SOZD Mercator, so dolžne združiti sredstva po priloženi tabeli »Obveznosti združevanja sredstev po Pravilniku o oblikovaju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe po stanju 31. 12. 1982 za leto 1983, in sicer za: v skupnem znesku din Mercator-Nanos, TOZD Trgovina Rakek Mercator-Nanos, TOZD Indus Koper Mercator-Nanos, TOZD TMI Postojna Mercator-Hoteli gostinstvo, TOZD Sremič Krško Mercator-ROŽNIK, TOZD Veleblagovnica Bgd. Mercator-Rudar, TOZD Univerzal Idrija Mercator-Ograd Ormož 730.800.00 777.600.00 987.000. 00 459.600.00 2.598.000,00 453.000. 00 630.000. 00 2. Za vse naštete je rok vračila dve leti, vendar so porabniki dolžni svojo obveznost vračila izpolniti prej, v kolikor so sposobni formirati sklad skupne porabe za druge namene v taki višini, da obveznost vračila lahko izpolnijo. Porabniki morajo solidarnostna sredstva vrniti v enkratnem znesku, najkasneje do 30. 5. 1985 po 12% obrestni meri. 3. o" Vse TOZD in enovite DO, združene v SOZD Mercator, so dolžne izpolniti svojo obveznost do tozdov - porabnikov solidarnostnih sredstev in jim nakazati svoje deleže v posojilu na njihove račune po priloženi tabeli »Obveznosti združevanja« v roku 15 dni od podpisa posojilne pogodbe v skladu z 11. členom pravilnika. 4. Za podpis posojilne pogodbe s porabniki solidarnostnih sredstev je skladno zli. členom pravilnika o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe za vse TOZD, ki združujejo solidarnostna sredstva, pooblaščen generalni direktor SOZD Mercator. 5. Mercator-Nanosu, TOZD TMI Postojna se odloži zapadla obveznost vračila solidarnostnih sredstev v znesku din 614.000,00 najkasneje do 30. 5. 1985, o čemer se sklene ustrezen aneks k pogodbi. Aneks mora vsebovati tudi pogoj, da v kolikor je Mercator-Nanos, TOZD TMI Postojna sposobna formirati sklad skupne porabe za druge namene pred potekom dveh let, je tudi dolžna prej vrniti solidarnostna sredstva. Razmišljanje na delavskem svetu, naj bi bila v prihodnje ta sredstva vsaj brezobrestna ali celo nepovratna, naj bi upoštevali v prihodnje pri pripravi predloga sprememb pravilnika, ki ureja solidarnost v sozdu. 4. STRAN____________________________APRIL'83~ MERCATOg 5. aprila se je sestal izdajateljski svet našega glasila Center za obveščanje Upadlo število sodelujočih Nadaljevanje na 1. strani gana glasila. To naj bi se zgodilo še v letošnjem letu. Na letošnji seji so bili prvič navzoči tudi delegati v zadnjih dveh letih pridruženih delovnih organizacij in so že posegli v razpravo. Delegati so slišali poročilo predsednice uredniškega odbora, Kristine Antolič. Uredniški odbor se sestaja redno mesečno, pri čemer oceni po vsebinski, oblikovni in odmevnostni plati pravkar izšlo številko ter sprejme vsebinsko zasnovo za tekoči mesec. Člani uredniškega odbora tvorno sodelujejo in sooblikujejo vsebinsko zasnovo, čeravno je seveda dokončna podoba glasila pretežno rezultat delavcev centra za obveščanje, urednika in novinarja. Izdajateljski svet je ocenil, da sta odgovorni urednik in uredniški odbor glasila Mercator v letu 1982 skrbela za kakovostno uresničevanje temeljne vsebinske zasnove in uredniške politike, kakor sta določeni v ustanovitvenem aktu časopisa Mercator iz leta 1979. va karakteristika oziroma kakovost je, da so: 1. zbrane iz vseh predelov dejavnosti in življenja v sozdu, da so 2. izbrane (selekcionirane), da so 3. usmerjene (postavljene v nek odnos oz. komentirane), da so 4. vrednostno rangi-rane (uvrstitev v stran, grafična sredstva), ter smiselno in pregledno razvrščene ter opremljene še z vsemi potrebnimi podatki in ponazorili. Nekaj količin Iz poročila je bilo razvidno, da so delavci centra za obveščanje v letu 1982 izdali 12 številk glasila, 7. in 8. v skupni izdaji. Vsaka izdaja je obsegala 16 tiskanih strani, kar znaša v vsaki številki okoli 150 tipkanih strani besedila in povprečno 40 likovnih prispevkov. Število naslovov (obdelanih informacij) na stran je bilo povprečno od 3 do 4, kar znese mesečno povprečno 50 novinarskih informacij. Njiho- Porabljena sredstva Pri sredstvih je treba poudariti, da so z vsakoletnim planom res odobrena, vendar niso združena vnaprej, pač pa po dejanskih stroških za številko, oziroma se plačuje izvod, ki ga prejmejo tozdi in DO za delavce, kmete kooperante, upokojence in še kaj. V letu 1982 je bilo za 12 številk glasila Mercator porabljenih 2.269.475,40 dinarjev, to je za 230.024,60 dinarja pod odobrenim planom. Sredstva niso bila realizirana zaradi omenjene skupne izdaje dveh številk v poletni sezoni. Cena izvoda je v letu 1982 znašala povprečno 17 in pol dinarja. Toliko je plačal tozd oz. DO mesečno, da je bil lahko vsak njihov delavec oz. kmet obveščen o vseh pomembnih zadevah iz celotnega sozda. Izdajateljski svet je ocenil, da so bila s planom odobrena sredstva smotrno porabljena. Poudaril je še, da je razmeroma nizka cena za izvod takega časopisa nasledek prednosti, ki jo v velikem sistemu, kakršen je Mercator, nudi visoka naklada. To je hkrati ena od prednosti članstva v sozdu. Tudi to je dobro vedeti... Promet z največjimi dobavitelji sozda Mercator V računalniškem centru Delovne skupnosti SOZD so bili obdelani skupni finančni podatki o nabavi blaga v organizacijah sozda po dobaviteljih. Obdelano je bilo blizu 1800 blagovnih (nestoritvenih) dobaviteljev. Izdelane so bile posamezne preglednice. Podatke so posredovale prav vse naše organizacije,ki se ukvarjajo z blagovnim prometom. Obavljamo pa podatke o navečjih dobaviteljih v sozdu Mercator po sestavljenih organizacijah v letu 1982 z vrednostjo nabavljenega blaga. Na pravem mestu je sozd Mercator, kar pomeni interni promet med članicami. Ostale preglednice imajo komercialne službe v tozdih in delovnih organizacijah. Zap. Naziv sozda št. Kraj Promet v dinarjih 1 Sozd Mercator Ljubljana 10.882.800.287,00 2 Sozd KIT Ljubljana 1.079.920.522,00 3 Sozd HP Ljubljana 781.370.137,00 4 Sozd ABC Pomurka Murska Sobota 777.604.596,00 5 Sozd Tima Maribor 625.359.116,00 6 DO Žito Ljubljana 579.587.469,00 7 Sozd Vipa Ajdovščina 544.070.981,00 8 Sozd Uniles Ljubljana 479.766.973,00 9 Sozd Emona Ljubljana 461.241.599,00 10 Sozd Slovin Ljubljana 358.340.871,00 11 Sozd Merx Celje 326.512.241,00 12 Pik Sirmium Sremska Mitroviča 321.908.713,00 13 AIK Senta Senta 278.385.454,00 14 Sozd Slovenijales Ljubljana 276.534.205,00 15 Sozd Timav Sežana 249.788.109,00 16 Sozd Hmezad Žalec 213.305.862,00 17 Sozd Agrocoop Novi Sad 212.397.274,00 18 Sozd Gorenje Titovo Velenje 190.488.797,00 19 Sozd Slovenijaavto Ljubljana 148.795.414,00 20 Sozd Agros Subotica 112.039.453,00 21 AIK Agrouniverzal Kanjiža 103.115.751,00 22 Sozd UPI Sarajevo 31.407.024,00 23 Sozd AIPK B. Krajina Banja Luka 19.522.619,00 Iz pregleda stroškov, ki so ga dobili tudi delegati delavskega sveta sozda in drugi prejemniki gradiva za zasedanje delavskega sveta, je viden obseg stroškov po vseh postavkah, njihova struktura in odstotek povečanja po planu za leto 1983. Naj zapišemo, da v strukturi stroškov našega časopisa predstavljajo stroški tiska 77,4%, stroški razpečevanja 7,1%, brutto honorarji 14,4%. Skupni stroški za številko so znašali v letu 1982 povprečno okoli 205 tisoč dinarjev. Številka v januarju 1982 je stala še 192 tisoč din, v septembru pa 213 tisoč dinarjev, nakar se je rast stroškov proti koncu leta ustavila. Izvajanje uredniške politike Glavna izhodišča uredniške politike uredniškega odbora in odgovornega urednika časopisa Mercator so, poleg splošnoveljavnih norm kakovostnega obveščanja: množičnost sodelovanja iz tozdov, enakopravnost v obravnavanju stališč avtorjev, poudarek na osebnem, individualnem in posebnem, spodbujanje kritičnosti itd. Kar zadeva uresničevanje uredniške politike, od nje uredniški odbor in odgovorni urednik v letu 1982 nista odstopala, če ocenjujemo njuna prizadevanja; če pa ocenjujemo rezultate, ugotavljamo nazadovanje v množičnosti sodelovanja s strani OZD, članic sozda. Število sodelavcev se je od 104 v letu poprej zmanjšalo na 85 v letu 1982. Vzroki za to so v kadrovskem osiromašenju centra za obveščanje, kjer ni bilo mogoče vzdrževati trajnih osebnih stikov s sodelavci, brez česar pa sodelovanje upade. Zaradi različnih omejitev pri stroških smo se morali odpovedati tudi že pripravljenemu seminarju za te sodelavce, ki po izkušnjah iz prejšnjih let ne le poživijo, ampak tudi zvišajo kakovost sodelovanja. V glasilu v letu 1982 nismo ničesar poročali in za to tudi ni bilo pobude s strani naslednjih OZD: Iz sestava M-Mednarodne trgovine: TOZD Slovenija sadje, hladilnica Zalog TOZD Slovenija sadje, Maloobmejni promet TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina Iz sestava M-Nanosa TOZD Opskrba Čabar (že nič v letu 1981) TOZD Preskrba Portorož (že nič v letu 1981) TOZD Trgovina Rakek M-Potrošnik Lenart (že nič v letu 1981) TOZD Javornik (M-Rudar Idrija) TOZD Hladilnica Ljubljana (M-Velepreskrba Ljubljana TOZD Trgopromet Kočevje (M-Velepreskrba Ljubljana) Rudi Corn, AOP Vprašanje naklade je določeno z ustanovnim aktom Izdajateljski svet je ugotovil,da posamezni odgovorni delavci v tozdih enostransko in svojevoljno odločajo o zmanjševanju naklade časopisa za svojo temeljno organizacijo. Vprašali bi se lahko, kdo je tisti, ki naj ne dobi glasila, in kdo tisti, ki o tem sme odločati. Z ustanovitvenim aktom časopisa, v Pravilniku o izdajanju in urejanju časopisa Mercator, je bilo natančno določeno, kateri so prejemniki glasila. Drugo pa je seveda vprašanje, ali je sedanji način distribucije ravno najbolj učinkovit. Zaradi tega je izdajateljski svet glasila naročil centru za obveščanje sozda Mercator, da za prihodnje leto pripravi vse potrebno, hkrati s finančnim načrtom, da bi pošiljali glasilo vsakemu delavcu oz. delavki na domači naslov, kakor to delajo tudi zelo velike OZD, kakor n. pr. Iskra. Potrjeno in sprejeto na delavskem svetu sozda Na predlog izdajateljskega sveta je delavski svet sozda Mercator 21. aprila 1983 sprejel naslednje sklepe: V letu 1983 bo izšlo 12 številk glasila Mercator, na 16 straneh, uveljavljenega formata, z zunanjo in notranjo polo v dveh barvah. Glasilo bo izšlo vsak zadnji petek v mesecu. Dopustno je, da 7. in 8. številka v poletni sezoni izideta v eni sami izdaji neposredno pred začetkom meseca septembra. Za izdajo 12 številk se v letu 1983 namenijo sredstva v višini 3.310.800,00 dinarjev, kar predstavlja zvišanje v primerjavi z letom 1982 za 33%. Cena posameznega izvoda bo povprečno 22,99 dinarja. Višina naklade za posamezno OZD se oblikuje v skladu z določilom v ustanovitvenem aktu časopisa, po katerem prejemajo časopis vsi delavci, združeni kmetje, upokojenci delavci in delavci na služenju vojaškega roka ter štipendisti. V skladu s tem se izstavijo tudi obremenilnice za zbiranj6 sredstev po utečenem način«’ Zmanjševanje naklade v izjemnin primerih dovoljuje uredniški bor glasila. Center za obveščanje Delovn6 skupnoti SOZD naj za leto l9®4 pripravi tak sistem distribucije časopisa, da bodo vsi upravičenci>z izjemo sezonskih delavcev, pr6)6' mali časopis na domači naslov, i« naj v skladu s tem pripravi finančni načrt. Pri tarifi za nagrajevanje sod6" lavskih prispevkov v časopisU Mercator se zviša vrednost točk6 za besedne zvrsti do sedanje vrednosti 0,015 din na 0,02 dinarja z3 točko. Predlog je utemeljen s P°' trebo po nujni stimulaciji sode)6' vanja. Dosedanja vrednost točk6 in višina nagrad izpred dveh l6 nista bila več inštrument uredn1' ške politike. Tako zvišane nagrad6 predstavljajo v brutto znesku l4’4 procentov v strukturi stroškov č3' sopisa. Notranjost Šmarskega hrama Za enotno označevanju v sozdu Objavljamo predlog z namenom, da ga po potrebi delovne o n?3 nizacije lahko ša dopolnijo. 1. CORN Rudi-AOP 2. KOČEVAR Anton - Studio EP 3. LOGAR Metod - M-Konditor 4. OROVIČ Slavko - M-IP 5. PATERNOST Sergej - M-Nanos 6. PRAJS Aljoša - M-MT 7. SKERLAVAJ Peter - M-Tehna Morebitne dodatne predloge pošljite do 18. maja letos Studi« za EP SOZD Mercator, 61000 Ljubljana, Breg 22. je h O G Zlati znak sindikata Suzani Modrijan Razveselili smo se obve-?*Ra, ki nam ga je pred zaključkom redakcije našega časopisa poslal republiški Svet ZSS, da je med preje-kjuiki zlatega znaka zveze ^•Udikatov za leto 1982 in naša sodelavka in kjužbenopolitična delavka ^UZANA MODRIJAN. Zla-znak prejmejo organiza-sindikata in posamez-- sindikalni aktivisti _ večletno napredno in Uspešno družbenopolitično kelo, za prispevek k uresni-sLVanju interesov delav-kega razreda, k samoupravljanju ter uveljavljanju in razvoju sindikata. ..Jkvnostna podelitev zla-lh znakov je bila v petek, r,, aprila v Skupščini SR Slovenije. ^Uzana Modrijan je v tem v SU delavka v tozdu Grosist skSKStavu Mercator-Velepre-e, kjer je organizatorka Vn a za avtomatsko obdela-Podatkov. Članica sindi-p®« je od leta 1960. Odtlej do danes je opravljala v tU^i sindikatov 11 različnih 2^ kcij, od ravni sozda do ci(a?2ne®a odbora sindikata ^ avcev v trgovini. Zdaj vo-sk ■ ° komisije za življenj-kat ln delovne pogoje sindi-5 delavcev v trgovini, j^ljala je tudi vrsto na-Oia V or§anih samoupravlja-in v delegacijah za SIS. tv?l^emeljitve pri podeli-°dliko vanja: O Modrijan je od za-Zs§0v svojega delovanja v g^Oi^ č^kviru sestavljene or-Kler acije združenega dela ^dnitn^ Posebej pa še v Oo šestih letih, odločil-žaja fuvala k utrditvi poletov v1! vloge zveze sindika-sptva lej vehki organizaciji, Pa knt^0^ sekretarka, nato Pika j^Qarnestnica predsed- Se njenega delovanja sindikata v sozdu Pos^i °r notranje utrdil in PiemK n.°sdec mnogih po-Pih ako lh družbenopolitič-Pq ni P. skupnega pomena. P°ve?ani osebni zaslugi in kata na °Sti 2 organi sindi-blike ® ravni občine in repu-^ereatrf sl.ndikat v sozdu akcije f izpeljal številne krati pa prenašal Sjj sinHii?Snovnib organiza-Odlikov2ka,ta na višje ravni. °Sebnih odlikuje več ^kazaln ifStnosti’ ki so se nern sS°t odiočilne v nje-" širina .‘kalnem delovanju f. fdovani? ?dločnost pri za-^Ijev ‘P utemeljevanju mUnikatnP°lltike zss> kolut Vn°St in nastop. n- borr?^J5 ■ Suzano Modri-k števiik|)riob^ili v prihod- Ključ: organizirano reševanje gmotnih potreb Dušan Lončar — M-Sadje zelenjava Ljubljana Oživljena osnovna organizacija — neoživijeni mladinci Že več kot pol leta je minilo od ustanove program-sko-volilne konference OO ZSMS v delovni organizaciji Mercator-Sadje zelenjava Ljubljana. V tem času je bilo že marsikaj storjeno, marsikaterega mladinca je delo v osnovni organizaciji pritegnilo, da tudi s svojim delom prispeva del tistega, čemur se reče delo v mladinski organizaciji. Od takrat, ko smo se zbrali in sprejeli programske usmeritve, smo imeli že več sestankov in tudi opravljenih nalog je veliko. Med drugim smo se uspešno povezali z IO OOZS, ki ima veliko posluha za naše delo. Kljub temu, da je aktivnih okrog deset mladincev, je to še vedno veliko premalo in kar je najbolj nerodno, ne vemo, kako bi mlada srca pritegnili za delo v predsedstvu, da bi tudi s svojimi zamislimi vzpodbudili ostale in s tem okrepili moč naj mlaj še med družbenopolitičnimi organizacijami. Skoraj na vseh seminarjih in sestankih v okviru OK ZSMS Ljub-Ijana-Center se postavlja problem nezainteresiranosti posamezni- kov, in to prav v vseh OO ZSMS. Pri nas smo poskušah na vse načine, od osebnega stika z vsakim mladincem posebej, do organiziranega izleta v Kumrovec, hkrati pa bi proslavili tudi odhod Titove štafete na njeno dolgo pot iz Zadra. Udeležba je bila skromna. Samo 23 mladincev se je udeležilo tega izleta, in to je znatno premalo. 2e na začetku smo vedeli, da je pred nami težka naloga, da je treba »prebuditi« iz spanja mladi rod v naši delovni organizaciji, kajti od ustanovne konference je delo v DO ZSMS počivalo. Osnovah smo komisije za kulturo, izobraževanje, šport in rekreacijo ter kadrovsko politiko. Morda je to ključ, da bomo zopet pridobih zanimanje mladega človeka, ki preživlja iz dneva v dan brez ustvarjalnosti. Morda smo preveč zapostavljali vsakdanje potrebe mladega človeka. Zato smo z OO ZK pripravili za konec meseca problemsko konferenco o vsem tistem, kar tare mlado srce. To so predvsem stanovanjski problemi, štipendiranje, zaposlovanje, izobraževanje in odnos do delavca v delovni organizaciji. Prepričan sem, ko bo mladinec spoznal, da ni samo številka v kolektivu, ki mora delati osem ur kot avtomat, da je tu nekdo, ki ga bo razumel in mu priskočil na pomoč, ko mu bo najtežje, potem ne bomo mogli več reči: »Kaj nam bo oživljena OO ZSMS, ko so nosilci te družbenopohtične organizacije še vedno neoživijeni.« Odgovorni so ozdi Stališče sindikatov Obveščanje na deloviščih v tujini Odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando je na seji 24. februarja obravnaval informiranje delavcev v de-taširanih obratih. Informiranje delavcev, ki delajo na gradbiščih in deloviščih v drugih državah, je odbor obravnaval kot sestavni del uresničevanja samoupravnih pravic in obveznosti delavcev in v zvezi s tem politične odgovornosti zveze sindikatov za to področje. Odbor je ugotovil, da kljub napredku na tem področju, posebej v lanskem letu, vsebina in načini informiranja ter povratno informiranje niso taki, da bi vedno in povsod zagotavljali zadostno informiranost, ustrezno pohtično razpoloženje in preprečevah različne dezinformacije, tako na deloviščih v tujini kot v matičnih organizacijah združenega dela in v širši družbeni skupnosti. Odbor je menil, da so za obveščanje delavcev v detaširanib obratih (tako obveščanje za odločanje kot obveščanje o dogajanjih v domovini) odgovorne matične temeljne, delovne in sestavljene organizacije oziroma njihovi organi in strokovne službe. Sindikalne organizacije pa naj v okviru svoje siceršnje aktivnosti obravnavajo to problematiko in pohtično ocenijo kakovost obveščanja delavcev v detaširanib obratih in povratno informiranje ter od pristojnih organov in služb zahtevajo ustrezne ukrepe. Zato je razumljivo, naj bi temeljne in druge organizacije združenega dela te svoje obveznosti in pristojnosti opredelile v svojih samoupravnih aktih (pravilnikih in sporazumih). Odbor je poudaril, da je na gradbiščih in deloviščih v tujini, posebej tam, kjer delajo delavci iz več organizacij, nujno, da je informativna dejavnost med organizacijami usklajena. To med drugim pomeni, da je treba že pri dogovarjanju o skupnih objektih opredeliti tudi mesto in načine informiranja. Nosilci projektov naj zato v sodelovanju z vsemi udeleženci zagotovijo tudi skupne enotne osnove obveščanja. Vsak udeleženec (ozd) pa naj izmed svojih delavcev, ki bodo delali v detaširanib obratih, določi posameznika, ki bo skrbel za organizacijo pretoka informacij med matičnim ozdom in delovišči v tujini in obratno. Odbor priporoča temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, da že v pripravah na izvajanje del v tujini delavce, ki naj bi tja odšh, temeljiteje seznanijo s pogoji dela in življenja v tujini, odnosi med našo državo in državo, kamor odhajajo. Predvsem pa je treba delavce seznaniti z njihovimi pravicami in obveznostmi, osebnim dohodkom, dolžino bivanja v tujini in možnostjo zaposlitve po vrnitvi. Pri tem ni dovolj, da delavci dobijo na vpogled le samoupravne akte, ampak naj pristojne službe opravijo pogovor z njimi in jim pripravijo izvlečke iz samoupravnih aktov o njihovih obveznostih in pravicah. Pri posredovanju tiskanih oziroma pismenih informacij o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji (v glavnem je to tisk) je treba upoštevati tudi carinske in druge predpise posameznih držav, ter zagotoviti take oblike in načine posredovanja informacij, da bodo te čimprej prispele na delovišča. Odbor je menil, da je pri tem treba bolj izkoristiti možnosti, ki jih lahko s posebnimi bilteni nudijo diplomatska in konzularna predstavništva SFRJ v tujini, Tanjugove posebne servise in teleks naprave, ki jih imajo ozdi. Ne nazadnje, kazalo bi proučiti možnost, da bi vodilnim delavcem in pobtičnim aktivistom pošiljali tudi biltene, ki jih izdaja komite za informiranje. Odbor podpira uvajanje sodobnejših vizualnih sredstev informiranja (video rekorderji). Tudi na tem področju je potreben enoten nastop zainteresiranih organizacij, ki bi se z RTV Ljubljana lahko dogovorile za nakup potrebnih naprav za snemanje videokaset oziroma zagotovile snemanje kaset in njihovo kroženje po deloviščih, saj nekatere organizacije (npr. SCT) že imajo take naprave. Odbor je menil, da mora informativna dejavnost dobiti ustrezno mesto tudi v družbenem dogovoru o enotnih osnovah za izvajanje investicijskih del v tujini, ki ga pripravljamo v Sloveniji. Odbor meni, da morajo biti delavci v detaširanib obratih sproti obveščeni o dogajanjih v njihovih matičnih organizacijah združenega dela. Zato ni dovolj, da dobivajo samo glasila in biltene, ampak jim je treba omogočiti, da bodo pravočasno dobili vsaj povzetke (izvlečke) gradiv za pomembnejše samoupravne odločitve in sklepe samoupravnih organov, posebej tiste, ki vpbvajo na njihovo delo, položaj in osebne dohodke. Odbor ugotavlja, da zaradi poznih in necelovitih povratnih informacij večkrat prihaja tako v matičnih organizacijah kot tudi v širši družbeni skupnosti do različnih dezinformacij, govoric, ki ustvar- jajo izkrivljeno sliko o delu in življenju delavcev v detaširanib obratih. Zato odbor meni, da je treba povratnemu informiranju nameniti večjo pozornost. Tako bi morali delavci z delovišč v tujini oziroma odgovorni za povezavo z matičnimi ozdi sproti pošiljati v domovino zapisnike sej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, obveščati o drugih dohodkih na deloviščih in bolj redno dopisovati v glasilo matične organizacije. Srebrni znak sindikatov koordinacijskemu odboru sindikata sozda Mercator Pred praznikom občine Ljubljana Vič-Rudnik, v kateri je sedež sozda Mercator, je bil predstavnik KO sindikata sozda Mercator povabljen na slavnostno sejo, na kateri je prejel srebrni znak zveze sindikatov, podeljen KO sindikata. V obrazložitvi je bilo rečeno: Koordinacijski odbor sindikata na ravni sestavljene organizacije združenega dela Mercator se je skozi pet mandatnih obdobij, od ustanovne seje 29. junija 1973 dalje, skozi neprekinjeno delovanje in trajno navzočnost v razvoju sistema Mercator notranje utrdil in izoblikoval učinkovit način in metode dela v sestavljeni organizaciji. KO sindikata SOZD Mčrcator je usklajevalec načrtov in dela 82 osnovnih organizacij ZSS, kolikor jih je v sestavu Mercatorja, in predstavlja interese 14 tisoč delavcev iz osem gospodarskih dejavnosti. Zasluga KO sindikata SOZD Mercator je, da so bila v sozdu pravočasno in uspešno uveljavljena določila zakona o združenem delu in ob izdatni podpori vseh delavcev izpeljane številne integracije iz domala vseh slovenskih regij. Integracije še vedno tečejo. V tesni povezanosti z občinskim sindikalnim svetom v domicilni občini Ljubljana Vič-Rudnik in ob stalnem sodelovanju z republiškim odborom sindikata delavcev trgovine je ta odbor izpeljal številne široko zasnovane akcije za uveljavitev politike zveze sindikatov v temeljnih in delovnih organizacijah iz sestava Mercatorja, hkrati pa je njegova zasluga, da so bile številne izkušnje in pobude teh delovnih kolektivov posredovane v primerni obliki na višje ravni odločanja in tako družbeno verificirane. Odlike koordinacijskega telesa v sestavljeni organizaciji Mercator so v njegovi politiki strpnosti in spoštovanja posebnih interesov posameznih delov integracije, hkrati pa jasna in dosledna podpora uveljavljanju širših interesov združenega dela ter odkrito obravnavanje posameznih pojavov odstopanja od razvojnih zasnov sistema in družbe. 20 let Investe Leon Čebular Mercator v Ljubljani Svetovalec investitorjem Konec marca 1983 so delavci M-Tehne, tozda Inve-sta zabeležili 20 let svojega delovanja oziroma 20 letnico obstoja. Ob tej priložnosti so podelili priznanja delavcem, ki v Investi delajo 15 in več let. Pred 20 leti je bil na pobudo poslovnega združenja proizvajalcev tekstila in konfekcije in izvršnega sveta SR Slovenije ustanovljen Zavod za poslovne objekte v Ljubljani. Namen ustanovitve Zavoda je bilo pospeševanje izgradnje in posodabljanja trgovskih objektov. Sredstva za te namene je Zavod zagotavljal na podlagi posebnih oprostitev plačevanja obresti za poslovni sklad. Ta sredstva so bila namenjena za modernizacijo trgovske mreže, istočasno pa zagotavljala ekonomsko neodvisnost Zavoda. Na podlagi tega je Zavod začel opravljati gospodarsko dejavnost in zato se je moral tudi spremeniti opis njegove dejavnosti in pa njegovo ime. V register gospodarskih organizacij je bila vpisana nova organizacija »Investa« z naslednjim predmetom poslovanja: izdelava investi-govskih objektih kot njihovega oblikovanja. V tem obdobju so bile zgrajene prve Mercatorjeve blagovnice in atraktivnejši trgovsko gostinski objekti, ki so tudi na zunaj začeli spreminjati videz Mercatorja. V letu 1974 so delavci Investe sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Mercator Ljubljana, z namenom, da z združevanjem dela in sredstev dosežejo usklajen razvoj svoje in vseh organizacij, združenih v delovno organizacijo Mercator. Med leti 1973 in 1976, to je obdobje težkih preizkušenj za vse projektantske organizacije oziroma organizacije, ki so se ukvarjale z inženiringom, se je odločitev o združitvi v delovno organizacijo Mercator pokazala ne samo kot utemeljena, temveč kot edina možna alternativa. V teh letih so jino ter skupna in enotna zunanja podoba ter visoka stopnja medsebojne vzajemnosti in solidarnosti, življenjsko povezuje perspektivo razvoja tozda Investa. S srednjeročnim planom SOZD Mercator začrtana organizacijska sprememba samoupravne organiziranosti, je zahtevala ustanovitev nove de-mov so praktično rešila vse stanovanjske probleme v temeljni organizaciji. Objekti družbenega standarda v Červarju, Kranjski gori in Dajli pa omogočajo delavcem cenen oddih, sredstva, namenjena za rekreacijo pa aktivno rekreativno dejavnost skozi vse leto. Treba pa je doreči tudi vlogo in pomen Investe v organiziranju proizvodnje domače opreme za opremljanje trgovskih objektov. Izdelana projektna dokumentacija za tipsko oziroma serijsko opremo je zahtevala tudi povezovanje lovanja projektantov z neposrednimi uporabniki objektov. To skladnost dokazujejo v zadnjih dveh, treh letih zgrajene blagovnice v Krškem, Lenartu in Ločni, poleg tega pa še nekateri skladiščni objekti. Temu delu oziroma na področju modernizacije trgovine so bila namenjena tudi posebna priznanja, ki jih je prejela Investa: nagrada Borbe in Prešernovega sklada za blagovnico v Idriji in srebrna plaketa splošnega združenja trgovine Slovenije v letu 1981. cijskih programov in investicijsko tehnične dokumentacije ter projektov za notranjo opremo, nakup in prodaja gradbenih zemljišč, opravljanje gradbenega nadzora in podobna dejavnost, ki sodi med pripravo investicijskih gradenj. Kasneje je bila tem dejavnostim pridružena še zunanjetrgovinska dejavnost, ki pa je bila leta 1972 opuščena. Ta usmeritev, ki izhaja iz predmeta poslovanja, še danes pomeni temeljno razvojno in prevladujočo dejavnost Investe. Bila pa je tudi odločilnega pomena za odločitev v decembru 1968, ko so se delavci Investe priključili Veletrgovini Mercator. Prav vključitev v Mercator je dala nove investicijske vzpodbude poslovnim in obratnim enotam Mercarja, Investi pa zagotavila nov razmah, saj je kot nosilec izgradnje investicijskih objektov Mercatorja lahko pokazala tako svoje znanje, izkušnje in težnje po dopolnjevanju in razvoju tako tehnologije dela v tr- bili uvedeni depoziti na investicije in na podlagi zamrznitve marž tudi omejeni pogoji za pridobivanje odhodka, Prav Mercatorjeva heterogenost je Investi pomagala iz težav, saj se je Investa lahko preusmerila oziroma del dejavnosti usmerila na organizacijo nabave in prodaje strojne opreme, povezane z dejavnostjo projektiranja in inženiringa. Pomemben mejnik v razvoju Investe je leto 1977, ko se je združila v sestavljeno organizacijo Mercator. Za omenjeno združitev so se delavci Investe odločili zavestno, ker je ta zagotavljala večjo delovno in poslovno učinkovitost, s tem pa večji dohodek in socialno varnost. Samoupravni sporazum o združitvi v sozd Mercator oziroma njegove fundamentalne opredelitve: skupno opravljanje bančnih, kreditnih in denarnih poslov, skupno uresničevanje razvojnih investicij z združevanjem sredstev, skupno usmerjanje in usklajevanje ekonomskih odnosov s tu- lovne organizacije, ki naj poveže vse storitvene organizacije oziroma dejavnosti v eno delovno organizacijo. Tako je v letu 1980 nastala nova delovna organizacija Mer-cator-Tehna. O njeni ustanovitvi oziroma upravičenosti in smotrnosti povezovanja v enotno storitveno organizacijo smo vse bolj prepričani. Vzporedno s samoupravno organiziranostjo moramo omeniti tudi materialne pogoje poslovanja Investe. Predvsem moramo tu poudariti skrb za urejene delovne pogoje in družbeni standard delavcev Investe. V tej skrbi je treba poudariti predvsem izredno skrb in odgovornost delavcev Investe za realizacijo vseh programov in s tem tudi rasti dohodka. Poudariti moramo nenehno rast dohodka, ki je v letu 1981 znašala 804.000 din na zaposlenega, kar je Investo uvrstilo med najboljše organizacije med projektanskimi organizacijami. Znatna sredstva, namenja za reševanje stanovanjskih proble- z njenimi proizvajalci. Zavidljiv uspeh je Investa dosegla pri načrtovanju sestavljive opreme, ki jo poznamo pod imenom Abstracta-IKS-individualni kovinski sistem. Ta oprema je znana po svoji fleksibilnosti, enostavnem sestavljanju, večnamenskosti in estetskem videzu. Pomembno pa je Investino sodelovanje z nekaterimi velikimi proizvajalci hladilne, gostinske, trgovske, hotelske in druge opreme, kjer gre za organizacijo proizvodnje, prodaje in montaže tako individualne kot serijske opreme. Zavidljiv uspeh je Investa dosegla na področju projektiranja in izgradnje blagovnih hiš, samopostrežnih trgovin, restavracij in gostišč, skladišč in nekaterih industrijskih objektov. Cela vrsta -nad 100 zgrajenih objektov na področju Slovenije to potrjuje. Ob tem je treba poudariti, da imajo Investini objekti svojstveno, lahko rečemo, Mercatorjevo zunanjo podobo in trdno izdelano notranjo tehnologijo. Ta skladnost je plod dolgoletnega proučevanja in sode- Razvoj temeljne organizacij6 te- melji na izkušnjah, ki. smo ^ lavci dobili v dosedanjem , ' .i* jF Poleg tega pa mora temeljijo' medsebojni povezanosti, vanju in dopolnjevanju dela f10 jo njih organizacijskih enot vseh podrobnosti izpeljani teologiji dela. Samo tako orga1?1^ na notranja povezava bo lah^ ,0i-gotavljala Investi delo v vse nejši zaostritvi pogojev ] močnejši konkurenci pri Si vanju del. Zato se moramo o Investe v sedanjem trenutka , dati, da je biti svetovalec m* ^ torjem imperativ današnjega ^ nutka in prav kvaliteta tega j,,j-vanja in sodelovanja pri teg* ^Ot Jč investicijskih objektov j- , kar naj Investi prinese oZ’fpfe'v0 ohrani sloves. V tem pa 17106 wJJ' S; vladovati težnja za dosegaaj^jj^' ^ ših poslovnih rezultatov, ° jie,1' k,1 Ijanje na trgu širom Jugosja ^ Ji tudi uveljavitvi zunaj njenm _ f tULUL UVdJdVlLVi Z.LIIIclJ P" . Garant za ta razmah ji 1X1 0kv' obstoječa organizirnost v sozda Mercator. ^tvoritev APRIL '83 Sergej Pa tern ost f*renovljena blagovnica v Postojni . V mesecu januarju 1983 se je tozd Izbira v Postojni ^tila preureditve blagovnice na Tržaški cesti v Pogojni. tlela je prevzelo podjetje »Grad- je blagovnica pri tem poslovala. Z Je" iz Postojne z vrsto kooperan- 10. 2. 1983 so blagovnico zaprli za v za obrtniška, instalacijska in promet, tako da so mogli opraviti |leklarska dela. Najprej so opravi- vsa notranja gradbena in obrtni-1 Vadbena zunanja dela, tako da ška dela. Ponovno je bila odprta za promet 14. 4. 1983. S preureditvijo smo pridobili za okoli 300 m2 novih prodajnih površin, s tem da je izkoriščena dosedanja pokrita terasa in zgrajen prizidek na levem, zapadnem delu blagovnice. Poleg tega, da smo pridobili nove prodajne površine, je bila zamenjana dotrajana električna napeljava, prezračevalne naprave in rg2širjene seje konference sindikata ^Po^r-DSSS ^črti sindikata O ■ t^^dnja točka obravnave na razširjeni seji konfe-| sindikata in koordinacije dela OO ZK je bila W°st sindikata v letu 1983 oziroma program dela j M-Nanosa Postojna. r ^W- lriaštej emo samo bistvene prvine načrta dela, v r bo deloval sindikat. J1, ^ fVa^ se bo v pripravo, cjrlri1 ^^uresničevanje osnov in r v? ,0cike elltev sredstev za osebne J' P*? delu in rezultatih dela ;4^savcbo ■ hi, , bo uresničevanje !i ^0S°vora o razporeja- 1 in delitvi sredstev za d>otfhfhodke v letu 1983. Vatlia oKsPremljal rezultate po-'-sprejemanju obdob- nih obračunov in zaključnega računa, z vidika uresničevanja gospodarske stabilizacije ter predlagal ustrezne ukrepe. Vzpodbujal bo usposabljanje članstva zveze sindikatov. Nudil bo pomoč osnovnim organizacijam sindikata v tozdih zaradi oživitve delegatskega sistema in doslednega izvajanja samoupravnega odločanja. Ocenjeval bo obveščanje v delovni in temeljnih organizacijah po obliki in vsebini kot tudi pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje obveščanja, koder še ni zadovoljivo. Sodeloval bo pri SLO in DS. Ščitil bo življenjsko raven delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in njihovih družin v zaostrenih gospodarskih razmerah ter skrbel za organizacijo oddiha delavcev. Prizadeval si bo za boljšo organizacijo dela zaradi smotrne izrabe delovnega časa in delovnih sposobnosti delavcev. aSSBHBBfiMBi delno zamenjani stropovi. Prav tako so bile na dotrajanih tlakih zamenjane keramične ploščice. Urejena je bila okolica in nekoliko razširjeni parkirni prostori. Tudi opremo so zamenjali z novo, sodobnejšo in funkcionalnejšo, tako da lahko mirno rečemo, da smo Postojnčani dobili novo blagovno hišo. Predmet poslovanja blagovnice je tudi dopolnjen s športno opremo, pri čemer je ukinjena dosedanja poslovalnica TRIM, in z otroško konfekcijo, ki jo je do sedaj prodajala poslovalnica Kekec. Celotna naložba je stala 117 milijonov dinarjev. Otvoritve blagovnice so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in množica občanov. Otvoritveni govor je poleg direktorja tozda Izbira, Iztoka Mi-sleja, imel tudi predsednik izvršnega sveta Sob Postojna, Franc Glažar, ki je poudaril nujnost in upravičenost naložbe. Nanosove vesti Posebej moramo pohvaliti, poleg izvajalcev gradbenih in obrtniških del še kolektiv blagovnice, ki se je potrudil, da je bila blagovnica predčasno odprta, in njenega vodjo Eda Elesinija, ki je med potekom gradnje skupaj z vodjem investicije Nanosa, Dragom Ponikvarjem, nesebično sodeloval z izvajalci del. Kolektiv blagovnice v Postojni pred uradno otvoritvijo. Otvoritvi blagovnice v Postojni sta prisostvovala tudi generalni direktor sozda Mercator, Miran Goslar, in direktorica interne banke sozda, Draga Vaupotič. Vse foto: Sergej Patemost Spremljal bo zaposlovanje učencev, ki prihajajo iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja ter pripravnikov. Spremljal bo ocene vzrokov pri vseh oblikah odsotnosti z dela ter na njihovi podlagi predlagal ustrezne ukrepe. Konferenca sindikata je namenila posebno pozornost obravnavi višine nekaterih prejemkov iz dohodka, materialnih stroškov, sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe v letu 1983. V razpravi je bilo ugotovljeno, da imamo v Nanosu najnižje dnevnice in kilometrine. To je posebej očitno v tozdu Grosist, predvsem zaradi kadrovske strukture (večje število trgovskih zastopnikov). Znesek dnevnic in kilometrin se ne more bistveno povečati, ker bi morali hkrati zmanjšati njihovo število. Ker so posamezne kategorije rasti prejemkov odvisne od rasti materialnih stroškov, osebnih dohodkov in ostalih prvin dohodka, ter omejene z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev in z družbenim dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983, se je konferenca sindikata zavzela za enotne višine teh prejemkov in na predlog dala tudi svoje soglasje. 8. STRAN APRIL '83 Žgoče teme Franc Čuk Delo samoupravnih organov Na svojih rednih sejah sta se sestala tako izvršni odbor kot delavski svet, da bi na podlagi analize rezultatov poslovanja v letu 1982 pripravila oziroma sprejela spremembe plana za leto 1983 in ukrepe za izvajanje plana. Zmanjšanje kupne moči prebivalstva, vedno skromnejši blagovni fondi trajnih potrošnih dobrin in zelo zaostreni kreditni pogoji narekujejo zmanjšanje obsega poslovanja zlasti v grosistični dejavnosti z industrijskim blagom. Celotno poslovanje Grosista se bo moralo zelo hitro prilagoditi novonastalim tržnim pogojem. Tudi v maloprodaji je treba takoj pričeti z zmanjševanjem zalog in z drugimi ukrepi za hitro obračanje zalog trgovskega blaga. Posebno analizo in posebne ukrepe pa bo potrebno takoj opraviti v večjih enotah, ki so poslovale z negativnim rezultatom. Poseben problem so tako ime- novane vaške trgovine, ki so praktično že dolgo vrsto let »dotirane« iz dohodka, ki ga ustvarijo druge poslovne enote. Ker je tudi v teh drugih enotah vse manj dohodka, je zadnji čas za ukinjanje vaških trgovih oziroma za prenos teh trgovin na zasebnike, ki bi jih bili voljni sprejeti. Analize poslovanja v letu 1982 kažejo, da še ne znamo varčevati. Varčujemo le tam, kjer nas v to prisilijo zakonske omejitve. Sami moramo takoj preiti k varčevanju in bolj smotrnemu poslovanju. Zlasti je mogoče privarčevati pri smotrni uporabi avtoparka, pri ogrevanju in še marsikje. Nadaljevati je potrebno začeto reorganizacijo služb tozdov, delovne sestavljene organizacije, saj ta režija predstavlja za združeno delo veliko breme. Podatki za leto 1982 kažejo, koliko stanejo delavce Nanosa te službe: službe na ravni dinarjev TOZD 65,020.156 DO 55,121.675 SOZD 6,542.379 SKUPAJ 126,684.210 Sprejeti skupni predlog povračil materialnih stroškov, ki jih imajo delavci pri opravljanju dela, in predlog višine prejemkov iz sklada skupne porabe sta naravnana stabilizacijsko zlasti tam, kjer nas k temu silijo družbeni ukrepi. Dnevnica, 230,00 din polovična oziroma 420,00 din celotna, je verjetno med najnižjimi v Mercatorju. Tudi povračilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene, 7 din za kilometer, pokriva morebiti stroške za fička, ne pa za stoenko ali celo kaj boljšega. Smučarski slalom in teki Sergej Fatemost M-Nanos na občinskem sindikalnem tekmovanju Po enoletnem presledku, zaradi pomanjkanja snega v letu 1982, je smučarski klub Pivka prevzel organizacijo občinskega sindikalnega tekmovanja v veleslalomu in smučarskih tekih za leto 1983. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 6. 3. 1983, na Mašunu, ob prekrasnem sončnem dnevu. Zanj se je prijavilo 314 članov in članic sindikata v vseh kategorijah. Tekmovanja se je udeležila tudi skupina Mercator-Nanosa in dosegla sorazmerno dobre rezultate. Tekmovanje v veleslalomu je bilo ob 10. uri na progi, ki jo upravlja SK Pivka. Najprej so tekmovale na skrajšani progi starejše članice, nato mlajše članice in končno še veterani nad 50 let. Na daljši progi so tekmovali člani v skupini C, B in A. V ženski kategoriji A je Marija Meze iz tozda Grosist dosegla 9. mesto s časom 29,50. Pri moških, kategorija D (nad 50 let) sta člana delovne skupnosti skupne službe M-Nanosa dosegla prvo mesto Dušan Arko s časom 19,84 in drugo mesto Sergej Pater-nost s časom 21,38. V kategoriji C je startal le en tekmovalec iz Nanosa, tozda Grosist, Alojz Bajc, in dosegel 8. me- sto s časom 43,55. V kategoriji B je startal Peter Marinšek iz tozda Grosist in dosegel 22. mesto s časom 55,90. V kategoriji A je nastopil Ivan Bricelj iz tozda Grosist in dosegel 12. mesto s časom 45,19. Poudariti moramo, da se smučarskih tekov delavci in delavke naše delovne organizacije niso udeležili. V celoti gledano udeležba Nanosa ni bila taka, kakršno bi si želeli, čeprav je bilo nekaj upravičenih izostankov. Menim, da bi v bodoče sindikat z bolj usklajeno akcijo in boljšo propagando uspel pritegniti k tej obliki športne rekreacije večje število članov, predvsem začetnikov, saj vemo, da se zimski šport nenehno razvija in pridobiva nove člane, ki pa jih je potrebno organizirati in pripraviti na rekreacijska tekmovanja. Nanosove vesti Sergej Patemost Pravnik svetuje Kdo je upravičen zahtevati uvedbo disciplinskega postopka Določila o uvedbi disciplinskega postopka najdemo v 202. členu zakona o združenem delu, v 149■ najprej . -----—*---------— —--------------, . členu zakona o delovnih razmerjih in v ustreznem pravir O discinlinski in odškodninski odgovornosti. DO niku o disciplinski in odškodninski odgovornosti, uveljavitve teh predpisov je veljalo, da so lahko delavci povsem samostojno določili v svojih samoupravnih splošnih aktih, kdo vse lahko predlaga uvedbo disciplinskega postopka. To je imelo za posledico najrazličnejše ureditvi v OZD, s tem pa tudi različno pojmovanje disciplinske odgovornosti. Zakon o združenem delu kot tudi zakon o delovnih 'razmerjih sta zaostrila vprašanje odgovornosti, a tem, da sta točno določila oziroma naštela vse tiste, ki imajo pravico pa tudi dolžnost zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, brž ko zvedo za kršitev delovne dolžnosti, ki pa mora biti navedena v ustreznem pravilnik11-Postopek za ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavca se začne na zahtevo: - delavskega sveta - individualnega poslovodnega organa (direktorja) - predsednika kolegijskega poslovodnega organa - samoupravne delavske kontrole - zbora delovne enote - družbenega pravobranilca samoupravljanja - sindikata - pristojnega organa družbenopolitične skupnosti. Sicer pa vsak delavec lahko da pobudo za uvedbo disc plinskega postopka, brž ko izve za kršitev delovne dolžnosti. Razlika med zahtevo za uvedbo disciplinskega P°' stopka in med pobudo je očitna: Če disciplinska komisija prejme zahtevo za uvedbo dij' ciplinskega postopka od pristojnih organov, ki smo l1, navedli, mora začeti oziroma nadaljevati in končati disc plinski postopek, ne da bi prej presojala umestnost ož' roma ustreznost uvedbe disciplinskega postopka, če V disciplinska komisija dobi pobudo za uvedbo discipD ' mora obvestiti, v kolikor postopka ne uvede, z navedb0 razlogov. Še to moramo poudariti, da pristojni organ za uvedb0, disciplinskega postopka mora začeti disciplinski pek, kakor hitro izve za kršitev, v nasprotnem prim& krši disciplino sam. % Razvoj informacijskega blagovnega ^ podsistema poslovanja M-Nanosa Slobodan Milinkovič Skladišču več vpliva na poslovanje t>0 va: Wt bj-, &>. b* i S Namen prispevka je prikaz nekaj konkretnih ^ logov za reševanje določenih problemov s podr0^ računalniško podprtega informacijskega podsist6 blagovnega poslovanja. Predpostavka je obdelava nabavne in prodajne poslovne funkcije na osnovi ažurnega dela oziroma sprotnega vnašanja vseh nastalih sprememb ter dnevnega prikaza (izpisa) zahtevanih podatkov in poročil. Poznejši prikazi obsegajo praviloma le statistične podatke, ki niso nujni za dnevno ažurnost poslovanja. Začenjamo z naročanjem blaga. Sedanja organizacija blagovnega poslovanja ne predvideva posebnega registriranja naročanja blaga. Naši vodje referatov (nabavno prodajni referenti) nabave „ t- ^ ne registrirajo na posebno ^ določenem dokumentu f v , čnici, naročilnici...). Potret^jl^ omenjenem registriranju ^ lahko temeljimo na dveh 0 < nih razlogih: - skladišču posredovana /J' naročil (zaključnice) omog0. fcF moteno planiranje in kontr ^ ga ter planiranje skladiščne^ štora, kar je nedvomno v pomoč ažurnosti in produ a sti dela v skladišču; ^ fr x - osnovni del kalkulativT1 Nanosove vesti APRIL '83 v PreJšnji številki smo objavili sliko onesnaženega dvorišča z napovedjo očiščevalne akcije. WrP°Ved 86 ^ v ce,oti uresničila, saj so v akciji, ki je bila v soboto, 2.4.1983, sodelovali delavci tozdov G-osist, očj^a ln Skupne službe, ki so delo v celoti in uspešno opravili, tako da je sedaj okolica z zelenicami v celoti ^Pamo, da akcija ne bo osamljen primer, ampak da bomo skupno skrbeli za čisto okolje tudi v bodoče. Sergej Patemost Franček iz Kopra javlja... Ura gor — ura dol Važno je, da smo tu in da gre po naše. 27. marca smo korajžno pristopili k evropski menjavi (ne)delovnega časa. Točno ob drugi uri zjutraj me je zbudila moja Franca in mi prav milo zašepetala: »Franček, zdaj pa gre po novem času.« Pa še res je bilo. Vsi trije bifeji, mimo katerih grem v službo, so bili po novem času, to se pravi ob 7.00, ali po sončni uri ob 6.00, spet 100% zasedeni. Ti bifeji ali gostilne so barometer časa. Od 7.00 zjutraj do 13.45 so glavno zbirališče delovnega ljudstva. Ob 13.45 se spraznijo, ker morajo njihovi obiskovalci na popoldansko delo. No, ostanimo pri novem času. Najbolj posrečena »finta« je bila uvedba delovnega časa po novem. Vsi nadrejeni forumi so reklamirali kar najbolj enotne urnike in da se ne bi prezgodaj začelo, da se ne bi potrošilo preveč elektrike, pa sploh, da ne bi to ali ono bilo tako, da ne bi bilo prav. Tukaj pa se je zataknilo. Samo majhen vpogled v to samoupravno dogovarjanje o novem urniku: predsedujoči je takoj po uvodni pozdravni besedi predložil nov urnik od 7 do 15. »Joj, saj to ni mogoče, moj Lojze začne ob 8.00, pa dela do 16.00! Kako bom pa prišla na delo!? Sploh pa to ne pride v poštev, ker moja najboljša prijateljica dela pri drugem Pexu, tam imajo drseči umik in se vsak dan dobiva ob pol osmih na kratek pogovor do 8.15 pri baru Črni muc. Ne, to sploh ni mogoče! No, to bi še vse šlo, ampak vprašanje, kdaj bo odpiral kiosk za časopise. Jaz hočem biti dnevno na tekočem, predno začnem svojo samoupravljalsko dolžnost!« je bil predlog komercialistke. Predsedujoči se je premikal na stolu, kot bi imel pod seboj skledo ledu. Predlagal je: od 8.00 do 16.00. Ja, tovariš, a si že čisto... do 16.00? Kdaj bom skuhala kosilo? Ob 18.00, in nato takoj v posteljo? Ne, nikakor, tako ne gre. Saj se nam bodo zmešale vse prebavne funkcije.« Pa so se dogovarjali in dogovorili, predvsem pa so iskali krivca za ta način dela. Ja, nihče drug ni kriv, kot ta neumni premik časa. Kriv je kapitalist, ki si je izmislil tak način. Saj si še ni nikdar kaj prida izmislil; samo delaj, bodi discipliniran, zdaj pa še to. Predsedujoči je prišel z novim predlogom: delajmo po starem. Ja, to pa ne gre! Saj je vendar priporočilo, naj se pred 7. uro ne prične z delom, mi pa ne moremo biti nekaj posebnega. No, so se le nekako dogovorili, kajti ura se je bližala 14.45. »Samo še eno vprašanje, tovariš!« se je oglasila kurirka, ki je del dneva izven podjetja. »Kedaj pa naj bi bila malica?« »Kakšno neumno vprašanje,« je rekla saldakontistka, »ob 9.30, kot do sedaj.« »Saj to ni mogoče! Bomo zijali do 15. ali 16. ure, kakor se bomo pač dogovorili; vsaj ob 11. uri naj bi bila malica.« »11.30,« je rekla telefonistka, 12. uro je predlagala tajnica, in tako je šlo naprej v nedogled, kot na licitaciji. Mesec je naokrog, počasi se nevihta umirja, umirjajo se tudi urniki. Nekaj dobrega smo pa mi trgovci potegnili iz tega. Kadar imajo kolektivi malice, je tudi večji obisk v prodajalnah. Prej je bilo to od 9.30 do 10.30, sedaj pa kar od 9.30 do 12. ure. Ne smemo misliti, da bo uvedba novega časa rešila naše trenutne gospodarske težave, še zdaleč ne, pokazali smo le, kako se znamo dogovarjati. Upamo, da bomo kmalu sprejeli dogovor o boljši delovni disciplini. Zapisal Franček iz Kopra - med drsečim urnikom ob 7.30, po novem ali ob 6.30 po sončni uri. Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Patemost (telefon: (067) 21-441) na enem mestu (doke r10 la>T knlkulantom omog Predvsem pa produ) ^ J e delo. z drugim razlogom f ;n° sPomniti na tako imen ®neiranje zalog s tujim k k^sti« ’naj bi bil »kamen m )5>2lroma cilj vsakega d k°erwf ®?Vca- Gre namreč (< g^Plaem010) za primerjanje . P' Orv,.. nabave in prodaje bi; hierianipga klaga in njihovo pr Z Toki rVliaZnla - r?ki plačila prodaneg L-JUalrig a jasno sliko naše k< j, a Jasno sliko naše niie’ ko]ii,Uspešnosti in nam hl^erpi, ,° smo se približali orr J % Sto Dovk^mnu modrosti«. Pi 11 \Č PQclla^fdano, gre za kazal« - sj Katerega lahko ugota žal ranio aJ.ko .kreditnih sredst ni lak?S- Oh ^^nati za vzdrževar brez Sedanji ceni kapita ,pij* V Porih Sredstev kuPCev- tej trditvi nuc V982ktura oKrn,kretnih podatko ene/atnih sredstev v lei l#'t'ga^a: od f00od naših tozdov ^ aij, . ‘ranih sr T^bjnpov skupn f °v. c , nih „ ‘ ““junov SKUpni 0bresth d.®tev je cena kap Približno 40 milij< Iz podatkov v naročilu oziroma iz fakture dobavitelja, ki se nanašajo na pogoje plačevanja, lahko dobimo tudi dnevni prikaz transakcij z dobavitelji, kar kombiniramo s podatki iz naročila kupcev (dobavnice oziroma naše fakture kupcem) in pa z dnevnim prikazom transakcij s kupci, lahko veliko pripomore k planiranju odliva in priliva sredstev po dnevih zapadlosti. Pogoj je seveda ažurna dnevna obdelava oziroma zanesljiv računalnik ustrezne moči. Primerjanje rokov plačila nabave in prodaje nam očitno nemalo pomaga pri povečanju rentabilnosti dela komercialne poslovne funkcije. Nekatere druge ugotovitve kažejo na potrebo po večji integrira-nosti naših skladišč v poslovanje delovne organizacije. Poleg že omenjene nezadostne povezave naročanja blaga s skladišči, je oči-vidno pomanjkljiva tudi povratna zveza med skladišči in nekaterimi drugimi deli delovne organizacije. Skladišču bi namreč morali omogočiti več povratnega vpliva na poslovanje. Analiza postopka je pri reklamiranju blaga s strani kupcev za eno od naših skladišč pokazala, da je neupravičeno visok odstotek priznanih reklamacij. Navzlic naporom skladišča so informacije povratne zveze pre- malo upoštevane. Veliko je tudi drugih koristnih pobud iz skladišč, ki bi jih morali upoštevati več kot doslej (o kvaliteti kadra v skladišču in načinih za poboljša-nje te kvalitete, o poboljšavah tokokroga dokumentacije itd.). Vtis je, da prepogosto pozabljamo dejstvo, da je funkcija skladiščenja (sprejem, skladiščenje in izdaja blaga) dejansko osnovni del tako imenovane neposredne proizvodnje v našem poslovanju in bi kazalo v zvezi s to našo neposredno proizvodnjo nenehno krepiti in izboljševati. Informacijski podsistem blagovnega poslovanja vsekakor mora temu delu posvetiti veliko več pozornosti kot doslej: Optimalizacija zalog je ena od pomembnejših nalog v našem poslovanju. V razmerah, kakršne sedaj vladajo, je marsikateri od elementov gospodarjenja deformiran in izven normalnega toka, kar seveda deformira običajne pogoje poslovanja. Ne glede na to optimizacija zalog ostaja ena od ključnih točk rentabilnosti našega poslovanja. Kaj torej lahko naredimo na tem področju? V prejšnjih prispevkih omenjenem izračunu in prikazu koeficienta obračanja zalog lahko dodamo še povezavo z minimalno, varnostno in maksimalno zalogo, in sicer na ta način, da povišanje oziroma zmanjšanje koeficienta avtomatsko povišuje oziroma zni- žuje izhodiščne (minimalne, varnostne, maksimalne) zaloge. To bi lahko delal računalnik sproti. Nastavitev začetne minimalne, varnostne ter maksimalne zaloge pa zahteva večje angažiranje naših komercialistov. Sam računalnik v tej fazi našega razvoja na zadostuje. Računalnik bo sicer izračunal povprečno dnevno porabo (izdajo) po artiklih, vendar bodo morali komercialisti v odvistnosti od povprečnega roka dobave blaga za vsak artikel izračunati izhodiščno minimalno, varnostno ter maksimalno zalogo. Tako izračunane izhodiščne zaloge bodo potem osnova za računalniško »odpiranje« naročila (dejanska zaloga pod varnostno ali minimalno) ter kontrolo količine naročanja (naročena količina ne sme biti večja od maksimalne zaloge). In še enkrat se izkaže, da je človeški faktor odločilnega pomena. Če poskušamo ovrednotiti rezultate in razloge za optimizacijo zalog, dobimo naslednjo sliko: Znano je dejstvo, da koeficient obračanja lahko povečamo na dva osnovna načina. Prvi je, da povečujemo realizacijo ob enaki povprečni zalogi - povečanje števca v ulomku. Drugi način je zmanjšanje povprečne zaloge ob enaki realizaciji, ali v primeru padca realizacije, odstotek zmanjšanja povprečnih zalog mora biti večji od odstotka zmanjšanja realizacije - zmanjšanje imenovalca v ulomku. Naša optimizacija zalog upošteva način drugih oziroma možnost avtomatskega prilagajanja minimalne, varnostne ter maksimalne zaloge spremembi koeficienta obračanja zalog. Deset odstotno zmanjšanje povprečne zaloge (kar je pričakovani minimum pri tej metodi) prinaša našemu tozdu letno približno 40 milijonov dinarjev prihranka z nekaj več kot 11% povečanja koeficienta obračanja zalog. Ponovno poudarjamo odvisnost uspešnosti metode od pravilnosti postavljanja izhodiščnih zalog! Informacijski podsistem blagovnega poslovanja v Mercator-Nanosu ima za nekatere od naštetih možnosti izdelano osnovo in bi zadostovale le določene dodelave, za del prikazanega razvoja pa bi morali poseči po novih aplikacijah v okviru podsistema blagovnega poslovanja. Za očitno velike koristi, ki jih nudi pravilen razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema, se je treba tudi močno potruditi. Prej, preden se bomo močno potrudili za realizacijo omenjenega razvoja, v Mercator-Nanosu potrebujemo predvsem jasno opredelitev, kaj in kako dalje od tistega, kar imamo. To, kar imamo, pa dobro vemo, kaj je in koliko je vredno ter koliko še lahko nadaljujemo na dosedanji način. Ob prazniku KS Hrušica — Fužine Mile Bitenc Mercator v Ljubljani MERCATOP • ] c M Dvaindvajseti april - praznik krajevne skupnosti Hrušica-Fužine. Najlepše darilo krajanom: nova samopostrežba z bifejem. Našemu tozdu Golovec posebno priznanje. Tisto aprilsko dopoldne je rahlo deževalo, toda to ni odvrnilo krajanov, da se ne bi v velikem številu zbrali ob Litijski cesti na svečani otvoritvi nove trgovine. Sedem let želja, hotenj in potreb po boljši preskrbi je minilo. Zdaj, ko krajani že nakupujejo V novi, lepi in dobro založeni trgovini, so več kot zadovoljni. Lučaj stran od te nove trgovine je Mercator pred sedmimi leti staro ukinil. Zato je v naselju, ki se je med tem zelo povečalo, takšna trgovina seveda bila več kot potrebna. Otvoritev, ki je bila 22. aprila, je bila še bolj svečana, kot bi se utegnilo zdeti. Krajevna skupnost, ki je letos prvič praznovala svoj praznik, je ta dan prilagodila otvoritvi novega objekta. Vse to potrjuje, da so takšen objekt res potrebovali. Ko je bila svečana seja krajevne skupnosti, so Mercatorjevemu tozdu Golovec tudi podelili posebno priznanje za izgradnjo trgovine kot velik prispevek k razvoju krajevne skupnosti. Izboljšanje oskrbe občanov na območju občine Ljubljana Moste-Polje imata tako občina, kot Mercatorjeva temeljna organizacija Golovec opredeljeno med temeljnimi cilji. Na tem področju je prav Mercator najpomembnejša organizacija osnovne preskrbe in po svojih močeh skuša prisluhniti že- ljam krajanov. V 36 poslovnih enotah tako Mercator ustvarja mesečno nad 10 milijard (starih) dinarjev prometa. Priprave na novo gradnjo so bile dokaj težke in zapletene, saj je objekt »zrasel« v izjemno neugodnih razmerah. Težko je bilo zagotoviti potrebna sredstva: investicijska vrednost novogradnje znaša namreč kar nekaj več kot 31 milijonov novih dinarjev. Eno tretjino od tega je v obliki posojila prispevala RGS občine Ljubljana Moste-Polje, ostanek, nekaj nad 20 milijonov, pa so združili delavci Mercatorja. Novozgrajeni objekt ima 413 kvadratnih metrov uporabne po-Vršine, od tega je 168 kvadratnih metrov namenjeno prodajnim prostorom v samopostrežbi, in 36 m2 bifeju. Približno 100 kvadratnih metrov je skladiščnih površin, ostalo pa so pomožni prostori. Pod objektom je zgrajeno zaklonišče v velikosti 43 m2. Izvajalec del je bila DO Marles s kooperanti. Nadzor je opravila skupina Mercatorjevega sektorja za investicijski inženiring. Dela so bila opravljena kakovostno, po dogovorjenih cenah in v dogovorjenih rokih. Trgovina je za nakup zelo prijetna, lepo opremljena in dobro založena. Tako zdaj lahko prebivalci KS Hrušice-Fužine na enem me- Prenova samopostrežbe v ljubljanski Rožni dolini Mile Bitenc Po dveh desetletjih Po dvajsetih letih končno le prenova - lepša, večja trgovina s pestrejšo ponudbo - stroški: 11 milijonov dinarjev iz sredstev pospešene amortizacije. Rožnodolčani so enaindvajsetega aprila prišli v nakup v »njihovo« trgovino povsem drugačni, kot sicer: prišli so v pričakovanju nečesa novega, boljšega, lepšega. Niso bili razočarani. Po dveh mesecih in pol obnovitvenih del je trgovina podobo popolnoma spremenila. Samopostrežba je večja kot prej (75 kvadratnih metrov na račun bifeja), povsem na novo opremljena in tako seveda ponudi tudi veliko več. Poseben poudarek so dali delikatesi, ki je bila vsaj na dan otvoritve bogato založena. Pravijo, da se bodo trudili in da bo tako tudi vnaprej; tudi na sosednjem oddelku s sadjem in zelenjavo. Prenove so se v tozd Dolomiti lotili po dveh desetletjih, saj je bilo delo v stari trgovini težko in tudi nakup že kar neprijeten. Cas je »povozil« vse in gradbena skupina v Mercator-Rožniku je pod vodstvom Franca Škofa v sodelovanju z Emo Žulič pripravila projekt za prenovo. Program opreme je pripravil naš investicijski inženiring, dela pa so opravili različni izvajalci. Povsem nova oprema je v veliki večini iz kamniškega Al-prema, hladilne naprave iz LTH Škofja Loka, mizarska dela (regale, obloge, police) pa so napravili v mizarstvu v Grosupljem. Nekaj mnenj o prenovljeni trgovini sem zbral med prvimi kupci: ta so kaj enotna in pohvalna, saj je bila ob sami otvoritvi trgovina založena malodane kot v pravljici. Bilo je, razen kave, vsega dovolj. Povečana delikatesa bo nemara še najbolj ustregla številnim mlajšim nakupovalcem, saj je v neposredni bližini študentskega centra. Za založitev nove trgovine so se, to je poudaril direktor tozda Dolomiti, Ludvik Čampa, prav »domači« še posebej potrudili: vsi, od Grosista, TMI, Sadja zelenjave do Konditorja. Pričakujejo seveda večji promet, tako, kot je povečana ponudba, kar za celih 30 odstotkov. In ob koncu: med prenovo je vse breme nakupov morala sprejeti precej manjša klasična prodajalna v Rožni dolini in kolektiv se je za to pošteno potrudil. Nekaj besed pa je potrebno napisati tudi o sosednjem bifeju, ki pa je bil prenovljen že pred mesecem dni. Na račun trgovine so ga pomanjšali (želja KS) in je namenjen zdaj le stoječim gostom. Poleg pijače ponudijo za prigrizek le vročo hrenovko, kot posebnost pa priporočajo toplo gnjat s hrenom in kruhom. Tudi bife je lepo urejen in z aranžerskimi dodatki, tako kot tudi trgovina, lepo popestren. Prav je, da ob tem omenim aranžerja Miha Srklja, ki se je tokrat pri aranžiranju res močno potrudil in v delo vtkal nekaj dobrih zamisli. stu dobijo živila, meso in dehkate-se, mleko, kruh, sadje pijače, pa mešano industrijsko in galanterijsko blago, gospodinjske potrebščine in še kaj. V sosednjem bifeju ponudijo kavo in osvežilne ter alkoholne pijače. Poslovodja trgovine Marica Sešek pravi, da se bodo trudili, da bo trgovina vedno dobro založena in lepo urejena. Da pa je lepo urejena ne le notranjost, temveč tudi zunanji videz, je z aranžerskimi posegi pripomogel aranžer Zvone Gale. Ob koncu še tole: da je bila nova trgovina res želja vseh, tudi mla- S C dih, priča šolski spis »Dobili s^0 ^ trgovino«, ki ga je ob otvoritvi1’ v ---------------:—i ..a; 4. TV ve trgovine napisal učenec 4.r . reda. Spis so prebrali ob otvohv' ko so mladi tudi s harmonij ,j skim nastopom in petjem sku$ k—V '—I .—^ '—I —1 1 O of V slovo Vladu Domanjku Težko je, ko izgubiš sodelavca, prijatelja. Če to pride tako nepričakovano, kot je usoda iz naše sredine vzela Vlada, se zdi prav neverjetno. In vendar je res: Vlada Domanjka ni več. V kolektiv Mercator-Potroš-nika v Lenartu je prišel pred štirinajstimi leti. Bil je dober delavec, vključil se je v družbenopolitično delo in povsod svoje obveznosti opravljal zanesljivo, iskreno, tovariško. Tako, kot vsakdo, je tudi Vlado imel svoje težave. Toda, znal jih je skriti, znal je biti vesten in ustvarjalen, delaven in reden, vse do zadnjega dne. Zdaj Vlada ni več. Nastala je praznina, ki jo bo težko zapolniti. Vendar bo misel na Vlada Domanjka ostala vedno med nami. Sodelavci Mercator-Potrošnika APRIL '83 ^eprosto o nekaterih gospodarskih kategorijah °0^e Renar — upokojenec tozda Grmada Amortizacija — obresti —minulo delo sta ° -80 neP0Srešljivi elementi gospodarjenja in se-^vni del razvoja družbenoekonomskih odnosov o kr ke- Pripričan sem, da vse navedene elemente ^ Vs u ^emu’ da se Pri svojem delu z njimi več ali manj ,2. akodnevno srečujemo, premalo poznamo. j ^ortizacija flhČ °t>jekt zgradimo, poženemo fnontiramo opremo, pravi- Temeljno načelo pri določanju višine procenta za amortizacijo je trajnost, na primer stavbe iz trdega materiala 50 let, oprema 10 let »lo, ^ Začni? /nvesticija končal n v. teči nrr»r»P>c tmčor-i f^acgtsedajelat s?0šeno ’ ji po naše lahki > je v'^amortizacija-^ °ttierri gospodarstvu in s] Pel, ‘<0 "eo1 i(V Vsai h ina da j< 52lije mem° poznati(vl Ogrio ,i ^ tuafdlh niso vsi rač le?V ia kor^?^6*3110 ni, dS )r*avei, k0tStno pa ie’ da s ^Q^nanienfnoupravlja: e važn ';^’ paj se z nj konaša osnn 6 ^e’ da vern leU 1Zrab];^pvna sredstvE Skratk 7 trošiio v ] 5hv ^snŽS!L0_ol?računa laS*1 ow?di hii ipd: kar pomeni pri stavbah 2%, pri opremi 10 procentov od nabavne vrednosti. Stopnje amortizacije določajo zvezni organi z zakonom. Amortizacijo moramo obračunati zaradi tega, da bi kupili nova, ko se osnovna sredstva iztrošijo. To je neizprosen naravni zakon gospodarjenja. Minimalna amortizacija je tista, ki jo določajo predpisi, funkcionalna - realna pa je tista, ki upošteva dejansko iztrošenost osnovnih sredstev. Na primer za tovorni avto je predvideno, da se bo iztrošil čez pet let ob prevoženih 250 tisoč kilometrih. Isto število kilometrov je prevozil v treh letih in se iztrošil. Če družba (ali ozd) ni upoštevala funkcionalne - realne amortizacije ob izrabi tovornjaka, ni imela dovolj denarja za nakup novega. Na tak način sta se osiromašila ozd in družba, lahko bi celo rekli, da sredstev niso namensko koristili in praktično lahko tudi, da so neupravičeno delili za osebne dohodke. Pospešena amortizacija je tista, ki jo delavci ozda sami določajo nad predpisano stopnjo. Številni ozdi so v preteklih letih, z namenom, da bi prišli kar najhitreje do prepotrebnih sredstev za nakup nujno potrebnih sredstev za nemoten in hitrejši razvoj predpisali višje - pospešene stopnje. Take težnje, v kolikor ne bi bile v nasprotju s predpisi, bi bilo potrebno tudi v bodoče podpirati. Nizka amortizacija, ki je bila značilna za naše gospodarstvo vsa zadnja leta, je žal delovala močno antistabilizacijsko, in sicer: z nizko stopnjo, ki je bila določena za posamezno skupino osnovnih sredstev, in s počasno revalorizacijo osnovnih sredstev. Skratka, osnovna sredstva so se hitreje trošila, kot se je nabiral denar za nakup novih. Denar je tako preko večjega dohodka odhajal nenamensko drugam - siromašilo se je gospodarstvo. To je tudi eden temeljnih vzrokov, da se je gospodarstvo v preteklem obdobju premalo finančno in tehnološko utrjevalo, obnavljalo in razvijalo. Zato menim, da je treba lanskoletni sklep zveznih organov o povečanju amortizacije, ne glede na povečanje obveznosti, podpreti, saj je le to predvsem v korist gospodarstva. Dejstvo je, da je bilo o amortizaciji že dosti napisanega, pa še bo, saj je življenjski in delovni proces v stalnem gibanju - trošenju in obnavljanju. Minulo delo Kaj je minulo delo, na to odgovor ni lahek. Mogoče bi za razumevanje rekli: vse tisto, kar je človek v vsej svoji zgodovini ustvaril, to so vsa mesta, vasi, ceste, železnice itd., a samo ne gradbeni objekti, temveč tudi vsa kultura, strokovno znanje itd. Zakaj sploh govorimo o minulem delu? Trdim, da tisti, ki ne gospodari z minulim delom, ni gospodar, še več, nihče ne more gospodariti brez minulega dela. Tega se žal večina sploh ne zaveda. Kaj je minulo delo v ozdu? V to spadajo vsa osnovna sredstva: stavbe, stroji in oprema, vsa obratna sredstva (zaloge blaga, drobnega inventarja, embalaže itd), razni skladi, krediti, strokovno znanje zaposlenih itd. Kakšno zvezo imajo amortizacija in obresti z minulim delom? Menim, da so vsi ti trije elementi tesno povezani. Dostikrat smo že razpravljali, pa še bomo, kako bi celovito in uspešno nagrajevali pri gospodarjenju z minulim delom. Res to ni preprosto, vendar menim, da je zelo napačno gledanje, češ da tu ni mogoče ničesar narediti. Dejstvo, da številni ozdi (verjetno se tega niti ne zavedajo) že sedaj delno nagrajujejo (v bodoče jih bo visoka amortizacija in še višje obresti v to še bolj prisilili) svoje delavce v trgovinah glede na višino zalog in količnika obračanja. To praktično pomeni nagrajevanje po uspehu gospodarjenja z minulim delom. Verjetno je res želja, da bi v kratkem dosegli celovito nagrajevanje po uspešnosti gospodarjenja z minulim delom, le utopija. Skratka, tu je potreben čas, toda čakanje ne pospešuje, ne spreminja odnosov, zato je potrebna akcija. Minulo delo bi mogoče lahko delili tdi takole: a) minulo delo v širšem pomenu besede, to je v občini, republiki, federaciji, b) minulo delo v TOZD, DO, SOZD c) minulo delo v zasebnem sektorju (bi lahko še naprej delili). To kaže, kolikšna je zamotanost pri iskanju jasnih osnov in kriterijev za nagrajevanje minulega dela, na kar so nas oblastni organi večkrat opozarjali in zahtevali, da uredimo to nagrajevanje. Dostikrat sem se spraševal, kje naj se tega lotimo. Nekdo mi je celo svetoval, da bi morali za vse in vsakega, ki se zaposli pri ozdu, napraviti točno evidenco za ves čas, od sklenitve do prenehanja delovnega razmerja, koliko je prejel osebnega dohodka in koliko je prispeval v sklade. Prav slednje naj bi bilo ena izmed osnov za delitev osebnega dohodka na podlagi minulega dela. Tak delni način nagrajevanja bi lahko uvedli vsi ozdi, ki se organizacijsko niso mnogokrat spreminjali in še posebej, če niso imeli velike fluktuacije zaposlenih. Številni so na račun osebnih dohodkov ustvarjali družbene sklade - s tem pospešeno poveče- vali delež minulega dela. Pošteno in vzpodbudno bi bilo, da bi taka pozitivna dejanja primerno nagrajevali. Verjetno je iskanje osncv po tem načinu le preveč zahtevno in da bo potrebno iskati druge. Neizprosno je dejstvo, da tisti, ki razpolagajo z minulim delom, tudi vlagajo. V naši družbi pravimo, da razpolaga ne samo z minulim delom, temveč tudi s presežkom dela, delavec. Res je tudi, da je tista država, republika, občina, ozd itd., ki razpolaga z večjim minulim delom, bolj bogata. Tudi v okviru ozdov imamo zelo velike razlike v višini minulega dela na zaposlenega delavca oziroma prodajalne. Na primer, 5 delavcev dela v blagovnici, v kateri vrednost samo zalog blaga znaša več kot staro milijardo din; če k blagu prištejemo še vrednost objekta, ki znaša 3,4 pa tudi več milijard, kar praktično pomeni, da vsak delavec v taki prodajalni upravlja z milijardo din. To je ogromno družbeno premoženje. Medtem v prodajalni - kiosku s sadjem in zelenjavo ali v stari špecerijski trgovini vrednost (zalog in objekta) minulega dela na zaposlenega ne dosega niti sto ali celo pod 50 starih milijonov. Ti in podobni podatki opozarjajo vse člane kolektiva, posebno pa še strokovne službe, da je potrebno že danes, jutri pa še bolje gospodariti z minulim delom kot doslej. Ne zato, da bi hoteli minulo delo malikovati, temveč iz preprostega gospodarskega računa, ker je iz leta v leto in iz dneva v dan dražje (amortizacija in obresti), tako da stroški le tega vedno bolj odločilno vplivajo na dohodek ozdov. Res, za vsestransko uspešno gospodarjenje ni dovolj sama količina in vrednost minulega dela, temveč, kot temu pravimo, potrebno je nekaj več. Ta več pa je boljša organiziranost in boljše nagrajevanje delavcev. Pri nagrajevanju po delu je zanesljivo najtežje določiti osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, a te moramo sami poiskati. Ravno tako velja za osnove in merila za nagrajevanje po minulem delu. Toda tudi tu velja temeljno načelo, da brez podatkov ni ne osnov niti meril. Kje pa lahko najdemo osnove? Menim, da so osnove zelo blizu delovnih mest oziroma v samem ozdu, kot na primer: a) vrednost premoženja (minulo delo), s katerim upravlja ozd kot celota (te podatke ima vsako računovodstvo); b) vrednost premoženja, s katerim upravlja prodajalna (podatki kot prej); c) vrednost premoženja, s katerim upravlja posamezni delavec itd. V računovodstvu so tudi drugi podatki, kot na primer koliko denarja ali sredstev so posamezni ozdi po letih nalagali v svoje sklade. Prav zato menim, da je koristno, da vsak ozd ima v svojem arhivu bilance, ne samo za 10 let, temveč vse od svoje ustanovitve dalje. Res, trud za uspešno nagrajevanje na podlagi upravljanja z minulim delom je velik in zapleten. Toda vloženi napor se bo večkratno obrestoval, ne samo v obliki finančnih rezultatov, temveč še v večji meri kot rezultat spoznanja vsakega delavca, da sam gospodari z minulim delom in da sta predvsem od njega odvisna rezultat poslovanja in standard. Še več, z dobro zasnovanim nagrajevanjem se dosega poleg vsestranskega gospodarskega učinka večja zavest članov kolektiva. Končni cilj dobrega gospodarjenja je povečati minulo delo in, razume se, osebno porabo. Res, da mora biti to povečanje relativno, skladno, saj absolutne skladnosti ni. V nobenem primeru pa ne smemo in ne moremo mimo osnovnega pravila dobrega gospodarjenja, to je, da s čim manjšimi sredstvi - osnovnimi in obratnimi (oboje je že minulo delo) dosegamo čimveč-ji rezultat - promet, prihodek, dohodek, čisti dohodek - in seveda tudi osebni dohodek. To naj bo tudi vodilo pri našem vsakdanjem delu. Obresti Zelo pomemben element v gospodarskem toku so obresti - najemnina za minulo delo. Žal so bile tudi te v naši bližnji preteklosti pri nas zelo nizke. Medtem ko je bila inflacija vse višja, so obresti zaostajale. To preprosto pomeni, da so tisti ozdi, ki so skrbeli za »svoja lastna« sredstva pa tudi družbeni skladi, bili iz leta v leto nižji, manjvredni. Skratka, razvrednotilo se je minulo delo oziroma se je na neekonomski način prenašalo iz enih na druge. To načelo je tudi v nasprotju z našo samoupravno zakonodajo, ki ne dovoljuje, da se sredstva odtegujejo od ozdov. Ne samo to, še hujše je bilo, da so številne delovne organizacije, ki so razpolagale s številnimi posojili po nizkih obrestnih merah in so prav zaradi tega prikazovale v bilancah uspehe, čeprav bi po realnem obračunu obresti izkazovale izgube. (Nerealno prikazovanje gospodarskega stanja pa ima, dolgoročno gledano - zelo velike in nepredvidljive posledice). Še več, v času visoke inflacije, ki je bila značilna za naše gospodarstvo, in hkrati pri zelo nizko določeni obrestni meri, se je izredno izplačalo najemati kredite - minulo delo. To pa se je lahko dogajalo samo zaradi neekonomske obravnave le tega (v privatnem in družbenem sektorju). Na primer: objekt, katerega cena je znašala pred 17 leti 100 starih tisoč din za m2, je danes več kot tri stare milijone (razlika 30x); tisti, ki je dobil 30 milijonov starih din posojila za stanovanje ob 40% inflaciji, je kar v enem letu privarčeval - zaslužil 12 starih milijonov din ali en milijon na mesec; skoraj več, kot je dobil osebnega dohodka. Zato se ne smemo čuditi, če so se številni ozdi ali posamezniki tako »hrabro« in vztrajno borili za finančna sredstva. Tudi v naših ozdih nismo bili izjeme. Ne samo, da ni spodbudno, tudi pošteno ni, če si sposodiš danes 100 din in jih po enem letu dni vrneš le 70 ali še manj.. Res, v gospodarstvu vsi težimo, da bi vse tisto, kar potrebujemo, dobili kar najceneje, prodali pa kar najdražje. To je osnovno vodilo gospodarjanja - napredka. Zakaj pa je prišlo do tako velikih neskladij, da so morali nekateri denar - blago dajati pod ceno, drugi omejitev niso imeli ali pa so bile le v lažji obliki? To je, žal, čestokrat težko breme razvijajoče se družbe, katere sestavni del smo. Žal je tudi pri nas preveč delovala administracija in premalo ekonomska samoupravna zakonodaja. Priznajmo še to, da naša administracija zelo počasi popušča svoje vajeti. Ce hočemo uskladiti trg in to želimo, se moramo bolj kot doslej boriti, naj se cene blagu in denarju čimbolj približajo realni -tržni vrednosti, katero naj bi v znatno večji meri kot doslej določal trg. Prav zaradi tega (ne zaradi veselja) moramo podpirati zvišanje obresti. Hkrati bi morali tudi delo v trgovini z živili bolj ustrezno vrednotiti; tudi tu bi bilo potrebno, da bi bolj delovale ekonomske zakonitosti in ne sprejemati nobenih omejitev - to je enim dajati, drugim jemati. Trdo je dejstvo, da so se stroški za obresti od -osnovnih in obratnih sredstev močno povečali. To nam narekuje, da vključimo in prilagodimo v naš sistem nagrajevanja še zaloge blaga ter vsa osnovna in obratna sredstva. Skratka, kot dobre gospodarje nas čas, v katerem delamo in živimo, sili, da ne samo z živim, temveč tudi z minulim delom vsestransko dobro gospodarimo, to je da s čimmanjšo količino le tega izraženo v obrestih (posojilo za minulo delo) dosežemo čimvečji promet, prihodek, dohodek, čisti dohodek in tudi višji osebni dohodek. Končno je višje vrednotenje minulega dela ne samo spodbuda za boljše gospodarjenje, temveč tudi bolj spodbudno za združevanje dela in sredstev na vseh ravneh. Drugi o nas INDUSTRIJA -GOSPODARSTVO Kmečki glas, 9.3.1983 Čeprav nameravamo z izvozom mesa in mesnih izdelkov ustvariti več kot polovico kmetijskega deviznega priliva, ne kaže nič dobrega, piše novinar Vinko Vasle v članku »Klavnice na črni listi«. Zaradi nespoštovanja dogovorjenega in sporazumov v Sloveniji nimamo izvoznega obrata za izvoz trajnih mesnih konzerv, niti za izvoz trajnih klobas, dehidriranega mesa, nimamo registrirane hladilnice za države EGS in imamo eno samo izvozno klavnico za zakol in razrez mesa prašičev. V ljubljanski regiji po podpisu sporazuma še nismo pripravili samoupravnega sporazuma o razvoju klavnice in hladilnice v Zalogu, kar bi omogočilo ukinitev stare in neprimerne klavnice Mercator-TMI v Ljubljani. Podpisniki sporazuma so dolžni vzpostaviti poslovni odnos, ki pa ga še vedno ni. Do danes še ni bil podpisan niti en samoupravni sporazum ali pogodba glede na uresničevanje letnega ali večletnega načrta proizvodnje mesa, oskrbe tržišča, usklajevanje proizvodnih in razvojnih programov. Delo, 6.3.1983 Na prvi strani časopisa Delo-fo-to vest, da valjčni mlini v Stični, last grosupeljske pekarne - melje pšenico okoliškim kmetom v moko, ki ji je cena v prejšnjem mesecu precej poskočila. To pa bo potegnilo za seboj podražitev nekaterih vrst kruha in peciva. Ljubljanski izvršni svet je potrdil nove cene kruha in peciva. Delo, 7.4.1983 »Gradnje v Iraku so tudi šole za delo in organizacije« je naslov prispevka Stojana Žitnika, ki se je pogovarjal z Borisom Mikušem, koordinatorjem slovenskega gradbeništva v Iraku, ki je med drugim pohvalil ljubljanski Mercator, ki skrbi za osnovno preskrbo na iraških gradbiščih. Lani je Mercator s tem ustvaril 10 milijonov dolarjev izvoza, med tem ko na gradbiščih na iraško zahtevo prodajajo po iraških cenah, ki so za večino blaga do trikrat višje kot pri nas. S tem je treba opozoriti na pripravljenost številnih drugih trgovskih podjetij, da bi prav tako nastopala v Iraku. Ne gre le za to, da je Mercator zadostil potrebam, ampak bi moral zdaj razmišljati drugače in se pravočasno povezati s tistimi našimi gradbeniki, ki se jim odpirajo velika dela v Egiptu in Alžiriji, tam pa naj poskusi uveljavljati takšne pogoje, kakršne so dosegli naši prodajalci prehrambenih izdelkov na iraških gradbiščih. Dnevnik, 17.3.1983 »Ni dovolj le preživljati« je članek Tatjane Keršmanove, ki piše med drugim tudi o oskrbi Ljubljane, ki je občasno slabše oskrbljena tudi z najnujnejšimi živili (meso, mleko in mlečni izdelki). Udeleženke sisa za preskrbo se dogovarjajo za pravočasno in stalno dobavo Ljubljani, ker ni zagotovljenih dovolj sredstev, da bi nadaljevali s sovlaganji v nove proizvodne zmogljivosti. Člani predsedstva MK SZDL so v zvezi s tem menih, da bo treba rešitev iskati v združevanju sredstev vseh, ki se v Ljubljani ukvarjajo s preskrbo, torej ne le Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo, ampak tudi Emone, Mercatorja itd. SIS načrtuje za preskrbo mesta spremembo v strukturi porabe, zaradi neurejenih tržnih razmer na jugoslovanskem trgu in zaradi širšega družbenega interesa za povečanje izvoza živil. Razpoložljiva sredstva se namreč zaradi reševanja sprotnih potreb v preskrbi uporabljajo predvsem za investicije. Zato je treba odložiti že sprejete razvojne programe za pospeševanje kmetijstva in dolgoročnejšo preskrbo mesta. Dolenjski list, 7.4.1983 »Prednost računici« Zakaj Do-lenka sama ne kupuje živine za zakol; čeprav je dobila dovoljenje, da lahko za začasno rešitev mesne krize sama kupuje živino in organizira zakol. Zapletlo se je, ko so hoteli to možnost tudi izkoristiti. Novomeška kmetijska zadruga o tem ni hotela prav nič slišati. Po drug strani pa je zadruga naredila prav malo, saj je Dolenki ponudila vsega nekaj živali. Svoje hladilni-ške zmogljivosti pa je ponudil zasebnik iz Škocjana, ki je tolikokrat reševal mesno krizo po Dolenjski. Tako, da je Dolenki in Mercatorju odstopal meso, ki ga je imel za svoje potrebe. TURIZEM -GOSTINSTVO__________________ Dnevnik, 1.3.1983 Prispevek D. K. z naslovom »Danes spet« nas obvešča, da je turistični obveščevalec z Merca-tor-Turistom organiziral izlet pod naslovom Velika panorama Prekmurja. Program je obsegal obisk več znamenitih krajev, za dolge večere pa je poskrbel voditelj Mercatorjev Mile Bitenc, ki je med drugim organiziral tudi srečelov, darila pa je prispeval tudi Merca-tor-Sadje zelenjava. Mercator-Konditor je med potjo mimo Trojan postregel s krofi, za katere so vsi dejali, da so boljši od Trojanskih. Dnevnik, 13.4.1983 »Gostinci se pripravljajo na sezono« Ljubljanski gostinci po navadi uredijo vrtove in prično streči gostom na prostem v začetku maja, le ob izredno lepem in toplem vremenu konec aprila. Prošnje že prihajajo na komite za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve občine Center, med njimi je tudi prošnja Mercator-Konditorja za vrt na trgu OF. MALOPRODAJA____________ Delo, 5. 4. 1983 Borut Čantalo piše, da inšpektorji v ljubljanskih mesnicah in trgovinah nemalokrat naletijo tudi na živila, ki niso primerna niti za predelavo v živilsko krmo. Tudi pregledi skladišč, predvsem za meso in mesne izdelke, so pokazali, da je bilo blago velikokrat higi-jensko oporečno. V Hladilnici Zalog je bilo med 200 tonami sadja kar polovico plodov poškodova- nih. Bili so tudi primeri občasnega zapiranja trga, ko so posamezne delovne organizacije trgovske mreže povsem neenakopravno obratovale. Slovenija sadje tako ni dobilo dovoljenja za odkupovanje gozdnih sadežev v SR Srbiji, z utemeljitvijo, da jih na njihovem območju že odkupujejo domača podjetja. Zaradi neprimerne deklaracije »živila na smetišču«, so tržni inšpektorji MUIS Ljubljana izločili iz prometa precejšnjo količino živil. Tako so pri Mercatorju, TOZD Grosist izločili 1.600 kilogramov fižola in pri Mercator-Sadje zelenjavi na Poljanski 2.000 kg fižola. V obeh primerih je bil fižol nepravilno deklariran. Dnevnik, 23. 3. 1983 »ČOKOLADA« je naslov, ki nas obvešča, da v Konditorjevi slaščičarni na Miklošičevi imajo Kraševo mlečno čokolado. Toda kupite jo lahko le skupaj s piškoti in Kraševo čokoladno tablico... Dnevnik, 6. 3. 1983 V članku- »Pomladna prodaja jesenskega obiIja«novinar Bogomir Šefic sprašuje, kako poteka prodaja jabolk pri treh najmočnejših ljubljanskih tržnih preskrbo-valcih. V imenu Mercator-Sadje zelenjave je odgovarjal Franc Dolinšek, komercialni direktor, ki je povedal, da nameravajo do konca aprila prodati 110 do 120 ton jabolk. Prodaja ne poteka gladko, na tržišču je velika in kakovostna ponudba in tako tudi njim ne preostaja drugega, kakor prodajati odlično sadje. V hladilnici pa je še 150 vagonov jabolk. S temi jabolki bodo lahko oskrbovali tržišče še do 20. junija. Delo, 13. 4. 1983 V rubriki »zakaj tako« piše Mojca Kavčič o tem, da ima Ljubljana večerno dežurno trgovino že nekaj let, ki je bila odprta do 22. ure, sedaj pa do 21. ure. Trgovina naj bi imela tudi zvečer kruh in mleko, vendar kruha marsikdaj zmanjka. Do konca aprila je do 21. ure odprta Mercatorjeva trgovina na Gerbičevi 13, vendar, je dan prej zmanjkalo kruha že ob 19.30 uri. Ne samo, da ni bilo svežega kruha, tudi tistega trajnejšega ne, ne toasta, skratka ničesar. V tem času, ko Z okrogle mize smo delovni čas premaknili ] prej in hodimo kasneje domov, se verjetno morala trgovina - . potruditi, da bi imela kruh, še P0-sebno večerna dežurna. Dolenjski list, 7. 4. 1983 jeva Sami stiskajo papir - Mercat^ va trgovina v Šentjerneju ) najbrž edina med trgovinami. Dolenjskem, ki ima svoj i stiskanje odpadnega papirja, j ton in drugo embalažo stisne)0 r kvadrate in jih tako odpeljejo ° Dinos. Dvakrat koristno in P°n * valno dejanje. 1 ___ na INVESTICIJE Delo, 23. 3. 1983 ta »Na Trati trgovina z zamud0^ Trgopromet, Kočevski tozd ^ catorja je invstitor nove trg0 na Trati v Kočevju. Trgovin3^ morala biti že dograjena, ven ld’ v , po se je začetek zidave zavlekel-,^ predračunu bo stal novi Pr°^ o(j 5,5 milijona dinarjev, polovic0 tega je posojil. 1 Dnevnik: 16. 4.1983 Zanesljiva pot do hrane: ker ^ \ dovolj sredstev za sov laganj0 vseh 18 razvojnih progr^ kmetijstva, velja prednost hs . -j ki bodo.v najkrajšem časubJ . Ijani zagotovili več hrane, r ^ v Brest, pitališče Kop n vnik 0 t0 prvi vrsti farma v Krškem-tretjo investicijo, Mercatofi ^ farmo prašičev v Krškem bo bJ ■ Ijana prispevala 20 milijon0^ ^ narjev. Njena predračunska .eV V; dnost pa je 500 milijonov dinan Dnevnik, 22; 4.1983 Mercator-Rožnik, TOZD ^,0$ ^ ,r Mr-nSir-i nnVO S31 .bh vec, je v Hrušici odprl novo postrežno trgovino. Mon1^^ Marlesova trgovina, ki so jo vili v letu dni, ima 169 kvadra Jrg vin v itriu ni ii, m id iuj7 ivvc*— -cr «3 metrov prodajne površine v postrežbi, 36 kvadratnih rnetjrf/'a: bifeju in 70 kvadratnih skladišč. Predračunska naložbe je nekaj manj kot 31,°^^ lij ona dinarjev. Trgovino s° dili z lastnimi sredstvi, združ°P ^6: sredstvi Mercatorja in sreds^t-^r zvojne gospodarske skupno čine Moste-Polje. 'a O gospodarski politiki Ko so na seji predsedstva CK ZKJ razpravljali o problemih pri preskrbi prebivalstva - enaka tema je bila na seji predsedstva CK ZKS - so ugotovili, da so poleg objektivnih težav razlogi za pomanjkanje nekaterih vrst blaga tudi subjektivne slabosti, med njimi slaba organiziranost in nepovezanost proizvodnje in trgovine, nespoštovanje dogovorjenih obveznosti in še marsikaj. O tem, kaj je trgovina doslej že storila za izboljšanje preskrbe v povezovanju s proizvodnjo, česa še ni in kje tiče vzroki, da ne more uspešneje opravljati svoje preskrbovalne naloge, so na pogovoru za okroglo mizo pod naslovom »tudi trgovci so v težavah z novci«, ki jo je organiziralo Delo, nanizali misli in podatke Franc Ban iz celjskega Merxa, Valter Drozg iz oskrbnega centra mariborske Time, Miran Goslar iz ljubljanskega Mercatorja in predsednik izvršilnega odbora splošnega združenja trgovine Slovenije. Povzemamo vprašanja Dela in odgovore generalnega direktorja SOZD Mercator. Delo: Se strinjate z ocenami, da trgovina ni storila dovolj, da bi predvsem z dolgoročnejšim povezovanjem s proizvodnjo ustvarila pogoje za boljšo preskrbo? Goslar: Edvard Kardelj je v knjigi »Svobodno združeno delo« opozoril na nujnost enakopravnega obravnavanja trgovine. To kaže omeniti zaradi tega, ker je praksa nenehno drugačna. V konkretni ekonomski politiki do trgovine gre za nekakšno svojevrstno po- javno obliko zanikanja trga in tržnih zakonitosti, ker trgovino s praktičnimi ukrepi neprestano potiska v vlogo distributerja. Delo: V času, ko je trgovina imela priviligiran položaj, je bilo takšnega prelivanja denarja precej. Goslar: Zato smo v ustavo zapisali načelo o povezovanju med proizvodnjo in trgovino, da bi onemogočili neodvisno , samostojno in odtujeno oblikovanje trgovskega kapitala. S tega vidika je povezovanje proizvodnje in trgovine na mestu, ker gre za to, da se tudi trgovski del akumulacije vključuje v splošne procese družbene reprodukcije, v medsebojno povezovanje in pomoč med proizvodnjo in trgovino ter obratno. Medtem pa so se tržne razmere bistveno spremenile. Še pred petimi, desetimi leti smo imeli v Jugoslaviji v vrsti dejavnosti veliko proizvodnjo, ponudba je bila večja od povpraševanja. Danes je položaj spremenjen, marsikaterega blaga primanjkuje in trgovina je v položaju, da kot kupec išče blago in je v ekonomsko podrejenem položaju. V takšnih razmerah ni več razlogov za to, da bi še z dodatnimi administrativnimi ukrepi tiščali trgovino navzdol. Delo: Mislite na zamrzovanje absolutnega deleža trgovine v ceni blaga? Goslar: Ekonomski politiki zamerimo to, da z odloki, ki urejajo družbeno kontrolo cen, obravnava trgovino drugače kot proizvodnjo. Za režim proizvajalčevih cen velja eno merilo, za režim pokrivanja stroškov blagovnega prometa pa drugačno. Če je družbena kontrola cen upravičena in če so bili določeni odstotki za posamezne blagovne skupine, potem pri zamrznitvi cen ni nobenega razloga, da se trgovski del cene tretira posebej. Kajti če je cena zamrznjena, velja zamrznitev za proizvajalčev in za trgovski del cene. Če pa se cena popravi, naj se popravi v enakem odstotku za oba - ne pa, kot je zdaj, da se popravljajo posamezne cene na področju proizvodnje, delež trgovine v ceni pa ostane zamrznjen. V tem je neenakopravno obravnavanje trgovine pri konkretnem izvajanju ekonomske politike na tem področju. Delo: To najbrž velja predvsem za živilsko stroko in ne za vseo trgovino? Goslar: V zvezi z izgubami še to:' prednost trgovine v primeri s proizvodnjo je predvsem v tem, da je zaradi širokega asortimana blaga prilagodljivejša. Razen tega imamo tudi objektivno lažji položaj, da laže držimo osebne dohodke niže kot drugi, ker imamo delavce razdrobljene po majhnih enotah. Če bi osebne dohodke zvišali za 15 do 20 odstotkov, da bi se približali povprečju v proizvodnji, bi bilo izgub v trgovini precej več. Delo: Ali sodi tudi odpiranje bifejev v okviru trgovin z živili med notranje ukrepe, s katerimi rešujejo svoj težaven položaj? Goslar: Tudi to je sestavni del ukrepov, ki prispevajo k izobljše-vanju položaja trgovine za osnov- no preskrbo. Če bi dosledno izvajali načelo, da bi se moral vsak proizvod pokrivati v dohodkovnih povezavah, marsikaterega blaga ne bi bilo na policah v trgovinah. Proizvajalci si laže privoščijo, da opustijo proizvodnjo izdelka, ki dohodkovno ni donosen. V trgovini pa si ne moremo privoščiti, da bi prenehali prodajati za preskrbo prebivalstva pomembne izdelke, čeprav nam zmanjšujejo dohodek. Delo: To pa lahko nadoknadite zlasti z večjo prodajo blaga, ki gre dobro v prodajo... Goslar: Zal, proizvajalci izdelkov, ki jih na trgu primanjkuje ali po katerih je veliko povpraševanje, izkoriščajo svoj položaj »močnejšega« in za dobave takšnega blaga v trgovini zahtevajo »dodatne« pogoje, ki so v normalnih tržnih razmerah neobičajni: plačilo predujmov, investicijska sovlaganja - pa ne za nove proizvodne zmogljivosti, ampak zato, da bodo blago sploh dobavili - zmanjševanje udeležbe trgovine pri delitvi dohodka, neobičajne plačilne pogoje in podobno. Delo: Kako pa bo trgovina zmogla opravljati preskrbovalno nalogo, če bo uveljavljen zakon o obveznem zagotavljanju trajnih obratnih sredstev? Goslar: Mislim, da je ta zakon hud strokovni spodrsljaj sestav-Ijalcev. Zasnovan je tako, da je tozdu onemogočeno vsakršno investiranje in združevanje sredstev, dokler ne pokrije povprečnih zalog s sredstvi. To bi za nas v Mercatorju, kjer imamo 70 pomenilo, da bi bili razen oV je vsi investicijsko sposobni. ’ v . ’ -tev- z. udarec združevanju sredstev- 0 cer pa problem tudi perspek^1 ^ ni rešljiv: če bi vlagali v obj^r sredstva vso akumulacijo, ne bi dosegli polnega pokrit)3 log s sredstvi. Delo: Torej bi bilo onemož»%j no povezovanje, ki ga je že malo... Goslar: Povezovanje je. Delo: Kakšno? .•? Goslar: Trajno poslovno P® y zovanje. Med proizvodnimi govskimi organizacijami obstaJj < trajni odnosi, ki so verificif3* se sporazum*’ .rfii- samoupravnimi sporazum^’ bolj pa z vsakodnevnimi PoS ‘Ljd' mi odnosi. Vendar se pri . mi odnosi. Vendar se pri (j-kovnem povezovanju pogost0 zabija na eno, zaradi česar to Fr0ri’ ^o^irio in umazanijo od katrana. Zelo veliko jt delali ob nedeljah in prazni- kih, ne za denar, temveč udarniško. Takrat smo bili skoraj vsi zaposleni mladinci in mladinke, skratka, naš kolektiv je bil mlad. Delali smo z veseljem in ljubeznijo, ker smo bili srečni, da so utih- nili topovi in smo svobodno zaživeli. Dobili smo različna priznanja, med njimi tudi tako, da sem kot sekretarka SKOJ leta 1948 bila izvoljena na kongres SKOJ v Beogradu. To so daljni spomini, vendar živi - ne da se jih pozabiti. Ko sem zadnje dneve hodila po podjetju, sem bila kot omotična od razmišljanja, kaj je nastalo od te moje male »Kopitarne«. Razcvetela se je kot roža, in to v najslabših časih svetovne gospodar- ske krize. Od kod ji vsa ta moč? Kako srečna bi bila, da sem mlajša, da bi bila vsaj malo udeležena teh sadov. Vendar čeravno odhajam v pokoj, sem zadovoljna, ker me spremlja ponos, da naša »Kopitarna« ni več na repu vsega dobrega, kot je bila še pred nekaj leti. Ponosna sem, da lahko rečem, živela in delala sem v »Kopitarni«. Naj zaključim s temi bežnimi spomini. Ob tej priložnosti, ko odhajam, bi rada povedala, da sem se zelo dobro počutila med vami. Ko sem si pred leti začela graditi svoj dom, ste mi sodelavci in sodelavke priskočili na pomoč s svojim delom. Zato bi se ob tej priliki še enkrat zahvalila vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali, za izkazano pomoč. Na zadnji moj delovni dan so me moje najožje sodelavke in sodelavci obdarili z darilom, katero me je pri tako majhni skupini zelo presenetilo. Čuvala ga bom kot drag spomin na sodelavke in sodelavce, z drugimi besedami na moje dobre prijateljice in prijatelje. ^rizionske storitve v Šmarskem hramu ^koristimo ugodnosti: šmarski popust r" y ^ esha Bleiweis — Center za obveščanje ifl' ib- na v tol VO d1 l^Mator-Jelša ima v novem objektu sredi Šmarja 25 A k*vam ji*1 ponuja, ponuja vam odlično hrano -kp s Popustom, če ste delavec ali upokojenec ene od ^atorjevih članic. Mije plehko zaobljenimi griči se JMari* od Šentjurja pri Celju do /V* Pn Jelšah. Tudi železna PnPelie do ^tega ,/rga bolj ali mani vaškega v- '^Vn.^enega P°d grič in med r sai izdelke Radenske, pa tudi novi Stil, že prav t0u Poznate. Radenska rada preseneti, tako kot je s Stilom. Da bo vse v stilu, 1111 bo^at izjemoma ne zapišemo, koliko bo nagrad. Naj šepnemo na uho le to, da E^ilrf113^110 več k?i običajno. Seveda bo žreb delil v svojem starem stilu, med ftuC^i rešitvami. Te pošljite v zaprti ovojnici s pripisom »Križanka Stil« v l ^k Za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana, najkasneje do 16. it* i. ja ePanja nagradne križanke »STIL 3 M KZ Sora Žiri-Oprema Rovte 4' fkš tv,OSTEVC, M-Agrokombinat Krško 5 parila M'Nanos- Tozd Trgovina Rakek '0Ou>ni/ . R’ upokojenka, M-Rožnik, Tozd Grmada Ljubljana, Rožanka 2 KRSTO VIČ. M-Velenreskrba. Tozd Grosist. I.inhli^na ' navlaerpD^5STOVI<5’ M-Velepreskrba, Tozd Grosist, Ljubljana, Slovenčeva 25 ličila r * I^’ upokojenka, MTP Ptuj, poslovalnica Majšperk 9 M-Rožnik, Tozd Golovec, Ljubljana, Aškerčeva 3 | Id ?tane P ^^NIK, M-Rožnik, Tozd Jelka Ribnica - blagovnica i'___________________________— Va^ja Tozd Contal, Ljubljana, Cankar jevaS ^Oh^de n^T^AK’ M Sadje zelenjava, Ljubljana, Poljanska 46/A ^ Pa&aildo, aH prek° svojega zastopnika prežamejo v Studiu za ekonomsko 'na rešitev prejšnje /Al K 1 \HFmM A/ 6!o£ •mM Včeraj Deit, danes Stil Že v prejšnji številki Mercatorja smo zapisali, da Deita kmalu ne bo več; da prihaja namesto njega enaka pijača, Stil. Prav je, da zdaj, ko je Stil že v naših trgovinah, o njem še enkrat napišemo nekaj besed. < a 3 < a » r a 9 « » » i< ts i? tg is » st » a? *» žb as » as a» so %. mm. «s umooiB ttefrn*. ifiZ »unenivo vkOC -'Andtofitk:. vmittc ■:« nzispsnim icvH&vttvni. ? d? * iŽS »tj sadiva, V.£ 00* •-« vrts»mi»t vT«W>ft«C. 2 tosifcfi* ift ts fr*}?'. rAseam, ml tMUtikabotoa pet*, ** mm#.-*™ voecp-. - ¥«awc:; W}fsuita. q» «*x#i p:.». tta* uf^sAf^sm {yi v -n fsrc&a/M ZsriMsvctf-? Br e* konasrvansov. 8600"2318 OSVEŽILNA DIETETIČNA BREZALKOHOLNA PIJAČA Pred kratkim so nam iz Radenske sporočili, da bo med izdelki, ki nam jih pošiljajo, prišlo do zamenjave: Deit, ki so ga prodajali deset let, bodo umaknili, namesto njega pa bodo kupcem ponudili enako pijačo, imenovano Stil. Povedali so tudi, zakaj so se odločili za tako zamenjavo. Licenca za Deit, prvo pijačo te vrste pri nas, je bila kupljena pred desetimi leti pri nemški firmi Kajo. Tehnologija za izdelavo naravnih izvlečkov sadja, ki jih mešajo z mineralno vodo, da dobijo osvežilno pijačo, ni tako zapletena, da je ne bi mogli obvladati tudi pri nas. In tako so sčasoma v Radenski začeli sami izdelovati vse sestavine, nemškemu proizvajalcu pa so še vedno plačevali licenčnino. Zdaj so pogodbo prekinili in poslali na trg svojo osvežilno pijačo - Stil. Mislimo, da pri prodaji ne bo nobenih težav. Radenska se je namreč potrudila in pripravila številne predstavitve, da bodo ljudje res temeljito seznanjeni z novo pijačo. Pri potrošnikih, zlasti pri starejših, ki so bolj nezaupljivi, bo morda kdaj kakšen zaplet. Pojasnili jim bomo, da Deita pač ni več, da pa je Stil enakovredna, če ne celo boljša zamenjava zanj. Pa še nečesa ne smemo pozabiti: tudi Stil je, tako kot Deit, nizkokalorična pijača na osnovi mineralne vode Radenska, skoraj brez sladkorja in torej ne redi: podatek, ki je za marsikaterega kupca pomemben. Deciliter Stila vsebuje le do 5 kalorij, precej vitamina C in B6. Prijetno aromo dajejo Stilu naravni izvlečki pomaranč, grenivk, limon in jabolk. Ko boste dobili prve pošiljke nove pijače, boste na nalepki opazili novost: kvadratek z neenakomerno širokimi črticami. Nekateri najbrž že veste, kaj je to, marsikdo pa tudi še ne; zato povejmo, da je ta kvadratek, strokovno imenovan koda, jugoslovanski zametek no- vega načina obračunavanja in registriranja prodaje, ki je drugod po svetu že zelo uveljavljen. Počasi bomo namreč začeli uvajati računalnike tudi v trgovine; kvadratki, natisnjeni na nalepki, vsebujejo vse podatke o proizvodu (vključno s ceno), ki jih elektronski čitalec pri registrirni blagajni dešifrira in takoj sporoči računalniku. Na ta način je zalaganje z blagom bolj hitro in pregledno, saj so vsak trenutek na voljo podatki o tem, koliko je še blaga v določenem lokalu. V Radenski bodo pripravili posebno brošuro z navodili, kako uporabljati novo tehnologijo registriranja in obračunavanja. Še nekaj o Stilu: Stil je pijača za osvežitev, prijetnega in rezkega okusa, pijača, ki pogasi žejo, vendar ne redi. Pijača ima vse možnosti, da bo pri ljudeh priljubljena, pijača, ki si drznemo staviti nanjo. KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE I I I I | Ime in priimek______________________ | I I I --------------------------------- I I _________________________________ I | Naslov iz delovnega mesta ____ | I _________________________________ I I I DO ali TOZD ju rvujsvraa jsa 11 * n. a v. o » j tvi križanke, na ovojnico pa ' obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I I bo pravilna, pri žrebanju ne | I bomo upoštevali. Drugarsko srečanje i mali jubilej Z izmenjavo ne bo nič! Vsem tistim, ki ste se veselili, da boste morda preživeli počitnice v drugem kraju, pa vendar v objektu ene izmed Mercatorjevih organizacij, sporočamo, da s tem veseljem ne bo nič. Nobena od Mercatorjevih organizacij ni ponudila izmenjave, ki smo jo objavili v prejšnji številki našega glasila. Kar je moje, je moje! Konec. Razpis 6. letnih športnih iger delavcev in združenih kmetov Mercatorja KORŠ Mercatoriada 83 Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo in Mer-cator-Izbira Panonija Ptuj organizirta v soboto, 4. junija 1983 na Ptuju 6. letne športne igre Mercatorja. Vse delavce in kmete temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, združenih v SOZD Mercator, vabimo, da prijavijo skupine in posameznike za tekmovanje, ki bodo letos organizirana v naslednjih športnih panogah: - mali nogomet - kegljanje (ženske in moški) - namizni tenis (ženske in moški) - streljanje (ženske in moški) - plavanje (ženske in moški) - šah - kros (ženske in moški) - vlečenje vrvi - ribolov - tenis (ženske in moški) - rokomet Pravila za vsa tekmovanja v omenjenih panogah so razložena v razpisu, ki so ga prejele vse sindikalne organizacije oziroma športni referenti. Opozarjamo vse, ki bodo prijavljali skupine ali posameznike, naj se dosledno držijo Pravilnika športnih iger Mercator - posebej še določil, ki se nanašajo na pravico udeležbe na tekmovanju ter se tako izognejo neprijetnostim na tekmovanju. Posebna opozorila Ker tudi letos ne bo predtekmovanj, razen v tenisu, prosimo, da se pravočasno prijavite, saj bodo v tekmovanju uvrščeni samo tisti, ki bodo pravočasno prijavljeni. Tekmovanja v posameznih športnih panogah se bodo časovno prekrivala, zato pri prijavah tekmovalcev to upoštevajte. Tudi letos bodo teniška predtekmovanja organizirana v Ljubljani, zadnje dni meseca maja, na kar še posebej opozarjamo. Zadnji rok za prijavo je 20. maj. Prijave pošljite na naslov: Delovna skupnost SOZD Mercator (za Sonjo Bastar), 61000 Ljubljana, Aškerčeva 3. Informacije je moč dobiti po telefonu (061) 221-044 (Sonja Bastar). Posebej obveščamo udeležence, ki bodo potovali na Ptuj preko ali iz Ljubljane, da KORS prijavlja prevoz s posebnim vlakom. Informacije o tem bodo dobili vodje skupin ob prijavi. Tudi to je koristno prebrati! Cankarjev dom v Ljubljani vas obvešča Za vse abonmajske koncerte so na voljo tudi vstopnice v prosti prodaji. • Abonente simfoničnih koncertov obveščamo, da lahko obroke plačujejo pred ali med odmorom vsakega abonmajskega koncerta v I. preddverju Cankarjevega doma; abonenti simfoničnih koncertov Slovenske filharmonije pa tudi pri blagajni Slovenske filharmonije vsak dan (razen sobote in nedelje) od 10.00 do 12.00 • Razstave so odprte od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 v soboto in nedeljo od 9.00 do 13.00 ter v času prireditev. Za razstave ni vstopnine. • Blagajna Cankaijevega doma je odprta od 9.00 do 11.00 in od 16.00 do 20.00, ob sobotah od 9.00 do II. 00 in pred pričetkom predstave: rezervacije po telefonu 222-815. Prosimo, da rezervirane vstopnice dvignete tri dni pred prireditvijo. Z rezervacijami vstopnic imamo, žal, slabe izkušnje. Ker smo na željo obiskovalcev vstopnice hranili do začetka predstave in medtem zavračali druge intere- sente, jih kasneje nismo mogli več prodati! • Opozarjamo, da za kupljene vstopnice denarja ne vračamo. Za zelo komercialne prireditve individualnih rezervacij ne bomo mogli upoštevati. • Zaradi varčevanja z energijo in da ne bi motili programske dejavnosti v Cankarjevem domu, bomo oglede organizirali le ob sredah med 13.00 in 16.00. Izjemoma jih bomo poskušali organizirati za skupine izven Ljubljane, kadar bodo obenem obiskovali naše prireditve. Prosimo za razumevanje, ker ne bomo mogli dovoliti ogleda, kadar bodo dvorane zasedene. Skupinske oglede lahko organizirate tudi na telefon: 221-121 int. 443. Na terasi Cankarjevega doma je od 12.00 do 24.00 odprta restavracija. Če želite rezervirati mizo, pokličite telefon 211-211. Vhod v restavracijo je z Erjavčeve ceste. • Obveščamo vas o petkovih nočnih kabaretih. Vstopnice za kabaret lahko kupite pri blagajni Cankarjevega doma, pred začetkom prireditve pa tudi pri vhodu v okroglo dvorano. Vukadin Nedeljkovič U robnoj kuči Mercator u Čupriji Ni j e običaj, da se poklanja pažnja godišnjici poslovanja neke robne kuče, pa je ipak bila ta pažnja posvečena robnoj kuči Mercator u Čupriji. Radni kolektiv se je okupio, da proslavi mali jubilej u dvorani JNA u Čupriji. Svaki pojedinac je zaista prijatno i sa velikim zadovoljstvom preživeo to veče. Nije običaj, da se poklanja pažnja godišnjici poslovanja neke robne kuče, pa je ipak bila ta pažnja posvečena robnoj kuči Mercator u Čupriji. Radni kolektiv se je okupio, da proslavi mali jubilej u dvorani JNA u čupriji. Svaki pojedinac je zaista prijatno i sa velikim zadovoljstvom preživeo to veče. Atmosfera je bila taka da niko-me nije smetalo da su svi zajedno ostali do kasno u noč. Ljubazni pozdrav direktora, druga Žike Pavloviča, je bio ukomponovan u za-nimljiv program toga srečanja, ko-jeg je posebno obogatio nastup umetničke grupe omladine iz Senja, sa pesmom, muzikom, igrom i koreografijom. Njihov nastup izmamio je gromke aplauze i saz-nanje, da je svuda talentovane omladine, samo joj treba dati prili-ku da se pokaže. Ako se pogleda u poslovanje robne kuče, u njenu urednost, odnos prodavača do kupaca i Na podlagi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti Mercator Rožnik, n. sub. o., Aškerčeva 5, Ljubljana z dne 18. 4. 1983 objavljamo javno prodajo odpisanega osnovnega sredstva tračne žage tip Kirchner, letnik nabave 1969, inv. štev. 0286. Tračna žaga ni v uporabnem stanju. Začetna cena je 5.000,00 din. Ogled je mogoč vsak delavnik razen sobote od 7. do 15. ure po predhodni telefonski najavi v mizarski delavnici delovne skupnosti Mercator-Rožnika na Oraž-novi 12 v Ljubljani. Rok za zbiranje pisnih ponudb je do vključno 30. maja 1983. Po tem roku bo tračna žaga prodana najboljšemu ponudniku. Možnost sodelovanja pri javni prodaji imajo pravne in fizične osebe PREDSEDNIK DS Kristan Janez 1. r. Orgle v Cankarjevem domu... Foto Kancijan Hvastija Pri organiziranju nočnih predstav kabareta smo mislili tudi na obiskovalce zunaj Ljubljane, ki v tako poznih urah nimajo več prevozov z lokalnimi prevoznimi sredstvi. Če se boste na blagajni Cankarjevega doma prijavili tudi za prevoz na predstavo in z nje, ga bomo za bližnjo okolico Ljubljane skušali organizirati prek turističnih agencij. POPUSTI ZA PRIREDITVE, KI SO V CANKARJEVEM DOMU V PROGRAMU SVOBODNE MENJAVE DELA Organizirane skupine otrok in mladine nad 20 oseb imajo 50-od-stotni popust. ugled kojeg ta robna kuča ima, onda je zaista i zaslužila takvu paž-nju, koju so nazvali mali jubilej. Robnu kuču predstavljaju njeni radnici, što znači da sve ono što je dobro i slabo, je namenjeno njima, to je njihovo. Mnogo više je do-brog nego slabog. Uklopili su se u privredu i potrebe svojeg grada. Danas u nestašici nekih roba oni je ipak nadu. Na policama u pro- dajnem prostoru mnogo put pac nade i onu robu, koje nejl drugim trgovinama. Ostaje oW za i zadatak da i u buduČe Jfe Čine i da se još jedan put doli spremnost na osečanje i potj za zajedništvom. A torne dopl si i pomoč grosističkih OOlf Slovenije. Kupci ne sakrivaj1] dovoljstvo, da kad je naj poti1 je, dobijaju robu iz Slovenije; le, da je te robe još mnogo v'-l,A C Sve to je opravdalo rešenos' ® lektiva da proslavi godišnjiciL jega poslovanja, prijatno proV*® XX ni časovi uz osečanje jedne doživljene drugarske večeri.0 če svima u sečanju. Nije iskl)1 no da takva srečanja ne poSH"*^. tradicija. POSEBNO NAVODILO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE, KI ŽELIJO KUPITI IZKAZNICO CANKARJEVEGA DOMA S 50-OD-STOTNIM POPUSTOM Skupine nad 20 oseb iz delovnih organizacij Ljubljane imajo 20-od-stotni popust, organizirane skupine izven Ljubljane pa 40-odstotni popust. Zaključene prireditve za mladino dobijo 50-odstotni popust, za delovne kolektive pa 25-odstotni popust. Za nekatere prireditve, pri katerih je cena enotna, že najnižje korigirana zaradi možnosti množičnega obiska, popustov ni. Sproti vas bomo obveščali, za katere predstave popustov ne bo. Za dijake in študente, ki se posamezno odločijo za oglede prireditev, velja 50-odstotni popust, vendar le za oglede Cankarjevega doma, ki jo lahko dvignejo pri blagajni Cankarjevega doma. Izkaznico dobite za 500 din pri blagajni Cankarjevega doma in vanjo vpišite osebne podatke ter nalepite ‘fotografijo. Šola oz. fakulteta naj vam s pečatom potrdi, da se redno šolate. Nato vam pri blagajni Cankarjevega doma dajo na izkaznico pečat. S takšno izkaznico lahko kupite vstopnico za 50-odstotkov ceneje (vendar ne za vse prireditve); vstopnica bo imela poseben pečat, zato boste pri vstopu v dvorano morali pokazati vstopnico in tudi izkaznico. Popustov ni mogoče uveljaviti za prireditve, ki so razprodane (abonmaji), in za tiste, ki jih ne financirajo iz svobodne menjave dela. Za dijake in študente je za posamezne prireditve na voljo le določeno število vstopnic. O spremembah višine popustov za nekatere predstave vas bomo sproti seznanjali. R/lercaU? Glasilo delavcev in f*] nih kmetov SOZD MercatoG sub. o., Ljubljana, Aškerče^jtj Izdaja Center za SOZD j Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana Ureja uredniški odbor: % jC > stina Antolič, Jože Cerd^f ^ Sonja Dolinšek, Sergej P3V u e' nost, Anton Kočevar, Nad3 V htar in Mirko Vaupotič .J 1 iJr ®‘te> Odgovorni urednik Ja«-0 '"IS vak (telefon: 221-044) ((6 Novinarka Vesna Ble>'v (telefon 221-010) ^ Tajnica redakcije Katja k Vjj j novec (telefon: 221-010) bo j Tisk CGP Delo , ^ Oproščeno temeljnega o od prometa proizvode ^ e.t Izhaja zadnji petek v _ *‘b Glasilo prejemajo ^ kmetje, učenci v gospoda* in upokojenci SOZD Me** Naklada: 12.000 izvode*^