UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poštni ček. račun št. 9-17768 — Poštnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 4.
GORICA DNE 28. JANUARJA 1948.
Cena L. 15
Ne skruni božjega imena!
Pred nekaj leti smo brali v čas sopisju sledeči dogodek :
Neki delavec iz severne Italij,c je prišel opoldne utrujen in la* čen domov z upanjem, da se kot po navadi okrepča in odpočije. Toda žena je imela tisti dan toliko dela, da ni mogla do časa
pripraviti kosila. Zato prosi mo< ža, naj malo potrpi. Mož pa se začne jeziti in zmerjati ženo in v navalu besnega srda izusti gr* do, umazano kletvino zoper Bo* ga. Uboga žena pogoltne gren= ko solzo in molči. Sredi kuhinje pa se je igral mali štiriletni de* lavčev sin Bruno in si na vse na* čine prizadeval, da bi pognal v skok svojega lesenega konjička^ Ta se ne zmeni za ukaze in pri* govarjanja svojega malega gospodarja in stoji negibno sredi kuhinje. Bruno ga končno jezno sune in konjiček se seveda pre* kopicne po kuhinji. Deček ga dvigne in pri tem opazi, da si je konj zlomil nogo. Ujezi se, začne zmerjati svojega konjička in nenadoma zazveni po kuhinji jasna in razločna kletvina zoper Boga, ista grda in umazana klet? vina, ki jo je bil trenutek prej izgovoril dečkov oče.
Delavca pretrese ta prizor do dna duše. Zgrozile, mrzel pot ga oblije, ko vid* kakšno raz* dejanje je povzročil z eno samo kletvijo v duši svojega nedoiž* nega otroka. Žena tiho joče. Nesrečni oče se sramuje samega sebe. Skoči k svojemu otroku pritisne si ga na srce in z bolestjo v duši ter solzami v o* ceh zakliče: »Ne, dragi Bruno! Nikdar več ne smeš ponoviti be* sed, ki si jih slišal od mene! To so grde, zelo grde besede. Tvoj oče te prosi, da mu odpustiš. Nikdar več jih ne bo izrekel. Reci z menoj: »Bog je dober! Gospod Bog, rad te imam!«
Deček je jokal (sam ni vedel.
zakaj) in se tesno oklepal očeta. Žena je stala zraven in se je s solznimi očmi zahvaljevala Bo« du. Od tistega dneva ni delavec nikdar več preklinjal.
Ali te ta resnična zgodba ne presune, dragi moj? Tebe, ki morda kolneš od jutra do večera, doma in zunaj, pred odrasli« mi in malimi? Tebe, ki kolneš ženo in otroke, starše, živino, delo in — kar je zlasti hudo — Boga, dobrega, ljubečega Boga, ki te je ustvaril, odrešil, te po* svečuje in bo nekoč tvoj sodnik? Vse tvoje življenje je preplete« no in prepojeno s kletvino, ki te dela surovega, divjega, satanske-' ga. Ali se zavedaš, kako strupeno zelišče seješ v svojo lastno dušo in v duše svojih dragih? Tvoja žena kolne, ker je slišala kleti tebe, tvoj sin kolne, ker se je tega naučil pri tebi, tvoja hči kolne, ker si jo ti pohujšal. Ali te ni groza strašnih posledic tvo« jega bogokletja? Morda se boš
izgovarjal: “Tako sem vajen. Ne morem se premagovati. Kar sa« mo mi uide, ne da bi se zavedal. Saj potem mi je žal, ko je že
prepozno«. To te prav nič ne o« pravičuje. Dolžnost imaš, in si= cer težko, strogo dolžnost, da slečeš to železno srajco navade, ki te teži in grdi. Jasno, da je to težko, ni pa — nemiogoče. Po« časi, s tem, da paziš na svoje be--sede, da se ne razburjaš in je« ziš, da si vsak večer izprašuješ vest, da se pustiš posvariti od drugih, da se zatečeš k Bogu v molitvi, da zadostuješ za svoja in tuja bogokletja — se boš ob« vladal, boš znal brzdati svoj jezik in sc tako odvadil predli« njevanja.
Zavedaj se vedno besede božje : » Gospod ne pusti brez kazni njega, ki skruni njegovo ime« (2Moz20,7).
Uničimo duševno
Zadnjič nam je nekdo rek d : Ko vidite, da je toliko zaslepi ljertcev proti vašemu listu zakaj ga ne ustavite?
Prvi del je resničen; polno je še zaslepljencev, ki lista niti v roke nočejo vzeti. Stalna lažni« vost OFarskega časopisja jih je popolnoma omrežila. Že sv. pismo govori o ljudeh, ki bodo i« meli temo za luč, resnico pa za laž. Pa pravi tudi, da bo takrat ljudem gorje.
Evo par zgledov: Komunistič« no časopisje trobi kar naprej, da papež hoče vojno, da se je zvezal z reakcijo, ki pripravlja vojno, in da so le komunisti za svetovni mir. Resnica pa je, da komunizem pošilja vsakovrstno orožje svojim somišljenikom v drugih državah, da drži velike oborožene armade doma in da hujska na upore in krvave izgre-' do delavske mase. Sv. oče pa ukazuje nedolžnim otročičem, naj oni molijo za m i r med na« rodi, državnike pa opominja, naj ne začnejo novega svetovnega klanja. A pri vsem tem je po komunističnem časopisju papež za vojno, komunisti pa so za
mir. Ali ni ta laž prav otipljiva? In vendar še cele trume naših ljudi imajo za resnico te grobe laži.
Na tako grdo obrekovanje ka« toliški časnik ne sme molčati. On mora resnico oznanjati, svet-
nasilje!
lobo imenovati svetlobo in tgmo imenovati temo. Svariti mora pred komunizmom, tudi pred komunizmom, ki je zakrinkan z narodnostnim navdušenjem, pa naj je to ljudem prav ali ne. Za« to ne moremo in ne smemo jc« njati z izdajanjem lista. Noče« mo, ne smemo v svoji vesti ho« teti, da bi nam kedaj zgodovina očitala in da bi nas Bog sam kli« cal na odgovor, da smo videli ne« varnost človeških duš, ki so rinile v pogubo, in da smo molčali.
Ljudje, ki so v zadnjem letu padli v komunistične kremplje, danes priznavajo, kako prav in resnično je vedno pisal »Slov. Primorec«. Drobec našega na« roda v Italiji pa še vedno slepo verjame lažem »Pr. dnevnika«, »Soče« in kar je še teh lažnivih tovariških listov. Menda ga bo ozdravila od slepote le komunistična pest.
L
Slovenci, ali veste, kako je mnoge naše rojake preslepil internacionalni, brezbožni komunizem?
Tako hudo, da radi gojijo fratellanzo in skupno nastopajo z breznarodnimi in veri sovražnimi italijanskimi komunisti, a da kot nekako izdajstvo obsojajo vsako pravično sodelovanje s poštenimi in krščanskimi italijanskimi ljudmi in strankami. Ista slepota je zadela tudi premnoge Italijane.
To ni ne po veri ne po pameti!!
Izza »železne zavese*
prihajajo neprestano poročila o slabih gospodarskih razmerah in bedi, ki vla« dajo tam.
*
Bivši reški škof
Msgr. Hugo Camozzo je bil imenovan od sv. očeta za nadškofa v Pizi.
Krajevne volitve kmečkih sindikatov
V	goriški deželi se vršijo te dni vos litve zastopnikov krajevnih kmečkih sindikatov. Ti zastopniki bodo nato mo« rali izvoliti pokrajinsko zastopstvo in vodstvo pri kmečki zbornici.
Na volitvah v furlanskih vaseh n as to* pata povsod vsaj po dve kandidatni listi: komunistična in demokrščanska. Pone« kod je še tretja lista neodvisnih. V slo* venskih vaseh se prav tako vršijo ali pa sc bodo vršile take volitve. Na njih pa nastopa povsod le ena kandifna lista, namreč komunistična. Tako so se vršile volitve v Sovodnjali in so bili izvoljeni trije komunistični kandidati, ker nobenih drugih ni bilo.
Pri tem so nam rode pomisleki: ali
bomo mi Slovenci vekomaj ostali pri si* stemu ene same stranke in ene same kandidatne liste, kakor nam je oboje vsilila komunistična partija? Čas je, da stopijo demokratični in krščanski Slo« venci na dan ter se otresejo diktature komunistične partije. Te volitve naj bo« do zadnje v znamenju ene same kandi« datne liste, in to komunistične. Ker ni mogoče, da bi v tako kratkem času po* stavili v naših vaseh drugo kandidatno listo, je dolžnost vseh korajžnih demo« kratičnih slovenskih kmetov in kmečkih delavcev, da se volitev ne udeležijo in s tem pokažejo, kako obsojajo nedemo« kratično metodo, da ena sama stranka vsem vsiljuje sebe in svoje kandidate. Če bi vsi Slovenci volili komuniste, bi pokazali, da smo ali neznačajni ali zares sami komunisti, kar nam Italijani tako radi očitajo. Enotnosti iz hudobije in v hudobiji naj bo konce!
Sovjetsko gospodarstvo
NEIZMERNO BOGATA RUSIJA PADA POD BOLJŠEVIŠKIM GOSPO« DARSTVO.M TZ SMOLE V SMOLO. »Ameriška Domovina« poroča 2.1. : »Odkar je sovjetska vlada odpravila racioniranje živil in zmanjšala vrednost rublja, je nastalo veliko pomanjkanje živil v deželi... vlada je odpravila racio* niranje za odjemalce, toda prodajalnam daje le gotovo količino živil.
Angleški poslanik Peterson poroča, da pošilja vse uslužhence po mestu, vsakega v drugo prodajalno, da morejo nakupiti najpotrebnejše stvari... In vrhu tega pa
dnevno naraščajo cene živilom.«
Vse to po tridesetih letih »najbolj naprednega gospodarstva !«
Cerkvi očitajo komunisti, da tolaži delavske množice le z onostranskim rajem. Vse kaže, da komunizem pa tola« ži delavce le z rajem, ki bo na zemlji onstran zgodovine, t. j. takrat, ko ljudi ne bo več na svetu, tako da ostanejo rdeči delavci brez raja tu in brez raja tam.
To naj bi si zapomnili vsi tisti, ki pri nas ob polnih loncih hrepenijo po pol« nih čebrih komunističnih dežel.
BRITANSKA NOTA JUGOSLAVI« .II V ZADEVI TRSTA. V zvezi z ostro noto, ki jo je poslala britanska vlada jugoslovanski vladi glede Trsta, piše 17. jan. »Dailv Tclegraph« : Ves čas je obstajala upravičena bojazen, da bo skušala jugoslovanska vlada obiti in kr« Siti določila statuta, ki je v mirovni po« godbi z Italijo ustanovil Svobodno tr« žaško ozemlje. Nota, ki jo je izročila britanska vlada jugoslovanskemu vele« poslaniku v Londonu, je dokaz, da so bile te bojazni povsem upravičene. Ka« kor je lastno komunistični taktiki, je neka prejšnja jugoslovanska nota obto« žila anglo«ameriško upravo, da krši pre« bivaleem njihove »pravice«, katere jim določa statut. Britanska vlada pa v svoji sedanji noti zlahka dokazuje neosnova« nost teh obtožb. Resnica je prav obrat« na. Jugoslovani so tisti, ki na svojem področju delajo prav tiste stvari, ki so jih v svoji pritožbi naprtile upravi an« glo«ameriškega področja. Na njihovem področju sme imeti zborovanja le ko« munistična stranka, nekomunisti pa so postali žrtev nezakonitih ukrepov za razlastitev zemlje itd.
Jugoslovani ne upravljajo svojega področja po določilih statuta, ampak tako, kakor da bi imeli suvereno oblast nad tem ozemljem. Resnično bistvo njihove pritožbe proti anglo«ameriški u= pravi je, da ta uprava noče dovoliti po« dobne samovoljne boljševizacije anglo« ameriškega področja. Vprašanje iskanja guvernerja za celotno ozemlje pa že več mcsecev tiči na mrtvi točki zato, ker Jugoslovani s sovjetsko pomočjo odklanjajo imenovanje vsakega kandi data, za katerega ni verjetno, da bi se obnašal kot njihova lutka. Komunisti so očividno odločeni, da bi iz 'Prsta podob
no kakor iz Grčije naredili trajno tori« šče nemira v Evropi.
SOVJETSKA TAKTIKA NA BAL« KANU. »Ne\v York Times« piše 16. 1. v svojem uvodniku, da je treba obrniti pozornost na sovjetsko taktiko na Bal« kanu. List pravi med drugim: Zgovoren zgled o delovanju tako imenovane ljud« ske demokracije, katero je vsilila Sov« jetska zveza Vzhodni Evropi, imamo v nedavnem primeru, ki se je pripetil v Bolgariji. Žilavi eksponent te »demo« kracije« Gcorgij Dimitrov, bivši sovjet« ski državljan, bivši glavni tajnik komin« terne ter iznajditelj »taktike trojanskega konja« za komunistično pronicanje v druge organizacije, je predložil zbornici svoj proračun. Ko so imeli socialdemo« krati toliko poguma, da so ga kritizirali, jim je Dimitrov dal na izbiro, da glasu« jejo za proračun, ali pa bodo obešeni. Da je svojo grožnjo še bolj podprl, je svoje kritike opozoril na usodo Niko« laja Petkova, katerega je dal obesiti za« radi njegove opozicije. Pozval jih je, naj se »spametujejo«, ali pa bodo dobili nauk, o katerem bodo lahko razmišljali pri sv. Petru. Opozicionalci so se »spa« metovali« in proračun je bil gladko sprejet, ko je bil Dimitrov že na potu v Bukarešto, da bi cementiral »večno prijateljstvo« .z drugo takšno ljudsko demokracijo, Romunijo.
ZAKAJ JE MORAL ODSTOPITI ROMUNSKI KRALJ MIHAEL. »Nev York Times« razpravlja o razlogih, ki so dovedli do prisilnega odstopa romun« skega kralja Mihaela. V članku beremo med drugim: Člani romunske kraljevske rodbine, ki so sc v posebnem vlaku pe« ljali skozi Dunaj v Švico, so povedali, da bo po prisilnem odstopu kralja Mi« haela verjetno kmalu ustanovljena ro«
munsko«bolgarsko«jugoslovanska unija pod predsedstvom maršala Tita. Dopis« nik omenjenega lista John Mae Oormac nadalje poroča: Govorijo, da bo moral romunski ministrski predsednik Petru Groza kmalu odstopiti in da bo prišlo do intenzivne boljševizacije Romunije. Možno je celo, da bi bila Romunija s svojimi podonavskimi sosedi priključena k Sovjetski zvezi.
DVE LETI ZDRUŽENIH NARO« DOV. »Ne\v York Herald Tribune« po« daja pregled dvoletnega delovanja Zdru« Ženih narodov. Ta organizacija sicer ni bila splošno zdravilo za vsa vprašanja, bila pa je vendar v marsikaterem pogle« du koristna. Pred dvemi leti so se dele« gat.i prvič zbrali v Londonu in pričeli z drugim poizkusom za ustanovitev sve« tovne organizacije. Takoj po končani vojni in dragi zmagi je bil primeren tre« notek 7.0. ta poizkus. To je bilo v pra« vem kontrastu z dvomi in razočaranji okoli Združenih narodov, ko stopajo v trgtje leto svojega delovanja. Pa tudi takrat je bilo slišati resne opomine proti temu, da bi preveč pričakovali od te organizacije. Že pred Londonom je bilo mogoče predvideti zamotani značaj ve« čine problemov, ki jih bodo morali re« ševati Združeni narodi, kakor n. pr. vprašanje nadzorstva nad atomsko silo, ki je prinesla nove možnosti za vojsko« vanje. Nadalje vprašanje številnih brez« domeev, ki so blodili po opustošenj Ev« ropi. Že takrat je bilo jasno, da bo v veliki nevarnosti enotnost med velesila« mi zaradi prepada med Sovjetsko zvezo in zahodom. Ta prepad se je poslej še povečal in je onemogočil učinkovito de« lovanje Združenih narodov v številnih primerih, Ker je veto onemogočil sklepe v Varnostnem svetu, je bila ustanovlje« na mala skupščina. Dokler pa bo Sov« jetska zveza s svojimi sateliti bojkoti« rala malo skupščino in dokler se bo mo« rala mala skupščina naslanjati le na svo« jo moralno moč in javno mnenje, bo veliko odvisno od intelektualne moči nje« nih članov. Toda če je mala skupščina dokaz za neuspeh v prvotnih osrednjih odborih Združenih narodov, je po drugi strani dokaz življenjske sile osnovne ideje te organizacije.
BRITANSKA ZUNANJA POLITI« KA. Ker bo v kratkem v britanskem parlamentu debata o novi smeri britan* ske zunanje politike, je razumljivo, da časopisje že zdaj razpravlja o tem važ« nem vprašanju. Vse kaže, da bo britan« ska zunanja politika v bodoče odločnej« ša v dveh pogledih: 1. da bo prevzela vodstvo v zunanji politiki nekomunistič« nih zahodno«evropskih držav, 2. da bo postala odločnejša proti komunistične« mu vzhodnemu bloku.
ATMOSFERA NA MARSU. Po zad« njih proučevanjih doktorja Gerda P. Kuiperja v observatorijih čikaške in tek« saško univerze vsebuje Marsova atmo« sfera isto količino ogljikovih hidratov kot zemeljska in brez strupenih plinov. Po sodbi Kuiperja so Marsove vzpetine verjetno pokrite s snegom in obdane z meglo. Kuiper ima namen poglobiti raz« iskovanja o domnevnem pomanjkanju vode na Marsu, in sicer s svojim poseb« nim spektroskopom, ki je 1000 krat pre« eiznejši od dosedanjih. Z raziskovanji bo pričel 17. marca 1948, ko se bo pla« net najbolj približal zemlji, in sicer na
97,600.000	kilometrov.
POLOŽAJ V FRANCIJI. »Dailv Te« legraph« piše :	Otvoritev zasedanja
francoske narodne zbornice v letu 1948 je bila burna in to ne brez razloga. Ne« vihta je nastala iz prepričanja vseh ne« komunističnih poslancev brez razlike, da postaja komunizem vedno bolj in bolj rušilna in razkrojevalna sila. Kako upra« vičeno je to mnenje, nam je pokazalo odkritje, da je kominforma, katere so« ustanovitelj je tudi francoski komuni« stični voditelj Duclos, ukazala netenje stavk v Porurju. Za Francijo je to po« sobnega pomena, kajti Francija nujno potrebuje porurski premog. ‘Zadnje stavke v Franciji so pokazale, da komu« nistom, ki so povzročili te nemire, niso popolnoma nič pri srcu koristi franco« skega ljudstva. Vsemu temu pa je zdaj
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev. 4
dodan še nov dokaz v dejstvu, da vodi komunizem po vsej zahodni Evropi ofenzivo proti obnovi in proti svobodi. Scena francoskega parlamenta je zato izrazila le prebujanje demokracije proti novi komunistični nevarnosti. V Fran* ciji so se komunisti med stavkami že pokazali v svoji pravi luči, in sicer zelo umazani luči. V tej luči so jih spoznali vsi zavedni Francozi. Komunisti so se morali umakniti, kar pa seveda ne po* meni, da bi bil to njihov končni umik.
„Za brezposelne brate"
zelo hvalevredno pobirajo doneske po vseh trgovinah, pred cerkvenimi vrati itd. Upamo, da bodo te podpore deležni predvsem. tisti brezposelni, kateri mo* rajo vzdrževati svoje družine, in taki brezposelni, ki nimajo osebnih prihran* kov ali svojcev, kateri so jim v prvi vrsti dolžni pomagati.
Pri vseh podpornih akcijah naj vsa javnost pridno kontrolira, kako se pod* pore delijo, da ne bodo najbolj potreb* ni odhajali praznih rok, medtem ko bo* do manj potrebni ali celo nepotrebni prejemali pomoč od vseh strani.
Ljudje, ki niso resnično bedni, pa se rinejo v ospredje povsod, kjer je mo* goče kar koli dobiti, so škodljivci in odjedalci kruha ubožcev.
Kdor ima vsakdanji kruh, katerega prosimo v očenašu, naj ne berači za podpore.
Ti daruj svoj prispevek najrajši tiste* mu, o katerem si prepričan, da je v ve* liki potrebi!
DOMAČE NOVICE
Msgr. Ivan Trinko
Dne 23. t. m. je obhajal oče, buditelj in voditelj Beneških Slovencev svojo 85*]etnico. Naš list želi temu velikemu Slovencu in največjemu sinu Beneške Slovenije, da bi se ohranil v gorskem zraku svojega doma v Trčmunu tako dolgo zdrav in čil, dokler ne doživi uresničenja svojih življenjskih sanj, to je, dokler ne napoči tista krščanska do* ba, ko se Beneški Slovenec ne bo več ne sramoval ne bal povedati, da je Slove* nec, ki ljubi ne le svojo zemljo, ampak tudi svoj jezik in njegovo kulturo. In ta doba ne more biti daleč, če Bog sam ni odločil, da sploh uniči vso našo ci* vilizacijo in vse pridobitve krščanske demokracije med evropskimi narodi.
Ta jubilej jo na zelo lep način prosla* vil slovenski tržaški radio, ki mu je v nedeljo 25. t. m. posvetil pol ure posebne oddaje z zelo pestrim sporedom, name* njenim Ivanu Triniku in Beneškim Slo* vencem. Prijatelji in občudovalci Ivana Trinka so nam z govori in recitacijami prikazali lik Ivana Trinka. Eden izmed njegovih učencev pa mu je v beneškem narečju voščil še »pitno, puno let«. Med posameznimi točkami pa je gori.ški žen* ski trio prav lepo zapel pet zelo prisrč* nih beneških narodnih pesmi.
„Ladja prijateljstva'4
V	torek 20. t. m. so v Trstu proslavili prihod ameriške »Ladje prijateljstva«, ki je pripeljala vsemu ubožnemu prebi* valstvu Trsta 200 ton darov, ki so jih Američani zbrali iz ljubezni do bližnje* ga v potrebi. Razni govorniki so pro* slavili to ameriško plemenitost. Narod* ni nestrpneži pa niti ob tej priliki niso mogli zatajiti, da jim ni do mednarodne strpnosti in solidarnosti, ampak da ved* no iščejo le sebe in svoje koristi. Pro* slavo so spremenili v nacionalno mani* festacijo.	,
| Žrtev ljubezni
Težko bolni Milini sestri je pisala v Gorico: — »To leto je Bog bogato obi* skal Vašo družino s trpljenjem. Jaz se vsemu temu prav nič ne čudim. Saj je Marija v Fatimi že naprej povedala, da bodo nedolžni mučeni. Moramo pač vsi trpeti, zato nikar ne bodi žalostna radi tega. To naj Ti bo jasen dokaz, da Te Jezus ljubi. Kako se bomo po prestanem trpljenju v raju tesno objeli! Skupaj bomo, ne bo se nam treba več ločiti. Čez naš obraz ne bo več legla nobena senca bolečin ne žalosti.«
Njena ljubezen do Jezusa je posta* jala ravno po trpljenju vedno večja, žlahtnejša. Nobene želje mu ni odrekla. Nadvse je ljubila svoje domače, vendar je bila že kot 16 letno dekle pripravlje* na, vse zapustiti, vsemu sc odreči iz 1 ju*
Cerkev sv. Justa
v Gorici, ki je bila med vojno razrušena, so popolnoma obnovili in prevzv. g. nad* škof goriški jo je posvetil v soboto 24. t. m. Ves ta teden se vršijo v tej cerkvi posebne pobožnosti.
Smrt matere dveh goriških duhovnikov
Pozno sicer poročamo, ker smo pozno zvedeli, da je v Kamnjah na sveti večer zatisnila svoje trudne oči dobra mati čč. gg. Stanka in Viktorja Staniča. Stara je bila 78 let. Pokopali so jo v Sv. Križu tisti dan po sv,- Štefanu. Upamo, da uži* va pri Bogu večno plačilo. Preostalim naše sožalje.
Smrt rojakinje v Ameriki
Starejši duhovniki se še spominjajo podmelškega rojaka in pesnika Andreja Smrekarja, ki je bil župnik v Ameriki pri slovenski župniji v Colinvvoodu in je mlad umrl leta 1913. Njegova sestra Marija je bila po njegovi smrti za ku* harico v nekem uršulinskem samostanu v Ameriki. Tam je zgledno živela še 35 let in je umrla dne 1. decembra 1947 v svojem 82. letu. Kar je zaslužila, je vse razdala revežem. Dne 3. dec. lanskega leta so jo slovesno pokopali. N. p. v m.!
Začasna namestitev
Ker je župnik v Moši č. g. Puehio o* bolel, je imenovan za začasnega njego* vega namestnika bivši župnik iz Prvačine č. g. Drekonja.
Odšel je v Ameriko
Bivši profesor slovenščine v Malem semenišču č. g. France Levstek je te dni srečno prispel v Argentino. Njegovi nekdanji učenci se ga s hvaležnostjo spominjajo in mu želijo srečo v novem svetu.
GOSPODARSKE VESTI m
AMERIŠKI DAROVI ZA GORICO.
Odbor ENDSI je določil za tekoči te* den razdelitev blaga, ki ga je pripeljal v Gorico »Vlak prijateljstva«. Otroci po zavodih, sirotiščih in drugih dobro* delnih ustanovah dobe po 5 kilogramov za vsakega člana v sladkorju, moki, ov* senem zdrobu in različnih drugih živilih. Za družine s številnimi otroki se bo vr* šila razdelitev prihodnji teden.
PAPEŠKA PODPORNA KOMISIJA je otvorila v jezuitskem zavodu »Stella Matutina« posebno Dijaško kuhinjo, pri kateri danes obeduje več kot 250 sred* nje.šolcev, med njimi tudi precej Slo* vencev. Za dijakinje je enaka ustanova pri ss. križarkah na Korzu. Tu obeduje okrog 100 dijakinj. Pri patrih kapucinih pa je ista ustanova s 1. januarjem od* prla kuhinjo za reveže. Tu se razdeli vsak dan 250 obedov brezplačno. Sedež Papeške podporne komisije je sedaj v hotelu pri Treh kronah. Istotam jo na razpolago hrana po nizki ceni za tiste, ki se prijavijo.
SPORAZUM Z AVSTRIJO ZA U* VOZ LESA. V Vidmu so se sestali zastopniki Avstrije in Italije ter se de* loma sporazumeli radi lesne trgovine. V aprilu bo lahko prišlo v Avstrijo 2.000 gozdnih delavcev za sekanje in pogozdo* vanje. Nadalje so se dogovorili, da bo šel izvoz iz Avstrije skozi Italijo, in si* cer preko Porto Nogaro v Benetkah. V nadaljnjih pogajanjih se bodo pogodili še za izvoz celuloze, magnezita in jekla, ki tvorijo poleg lesa glavne uvozne pred* mete za Italijo.
LES ZA KURJAVO V GORICI. Tu* kajšnja Trgovska zbornica javlja, da 31. t. m. zapade rok za nakup lesa za kur* javo s tozadevnimi nakaznicami. Les za kurjavo ima na prodaj samo tvrdka Be*
bežni do Jezusa. A On jo je hotel še vse drugače preizkušati. Čakati je mo* rala še celih 14 let, predno se ji je ta želja izpolnila, a na vse lepši način, ka» kor si je ona mislila.
Na Milo jo je vezala globoka duhov* na ljubezen in hvaležnost. Saj ji je ona največ pripomogla, da je pred njo že jasno žarel njen cilj. Računala je, da bo odpotovala takoj, ko se bo Mila opo* mogla in so bodo razmere malo izbolj* šale.
Ob misli na ločitev je Mili večkrat rekla: »Najino slovo bo najlepše, ker bo najtežje.«
Minili so božični prazniki in Mila je še vedno ležala. Malka ji je požrtvoval* no stregla noč in dan, vedno smehljajo* ča se in vedra.
Mila ji je bila iz srca hvaležna in nje* ni domači tudi, saj iz mestu ni mogel nihče v Cerkno.
ZANIMIVOST
ČLOVEŠKO OKO MORE RAZLO* ČEVATI 17.000 BARVNIH ODTEN* KOV. Dr. David L. Mae Adam, član Eastman Kodak Research Laboratories v Rochestru (New York), je na podlagi izvršenih poskusov z novim preciznim optičnim instrumentom ugotovil, da more človeško oko razločevati več kot
17.000	barvnih odtenkov, medtem ko so do zdaj menili, da človeško oko razliku* je samo 2.100 odtenkov.
rani V. D. Aosta 29. Les se dvigne na odrezek C. Po gori navedenem roku za* pade veljava izdanih nakaznic.
PRIJAVA KMETIJSKIH MOTOR* JEV. Deželni inšpektorat za kmetijstvo javlja vsem lastnikom kmetijskih mo* torjev, da zapade dne 31. t. m. na ne* preklicen način rok za prijavo motorjev. Vsi, ki te prijave ne bodo izvršili, bo* do naznanjeni finančni oblasti in bodo ostali v tekočem letu brez nakazil toza* devnega goriva.
MINISTRSKA KOMISIJA ZA GO* RIŠKO DEŽELO. Ker se nahaja gori* ška provincija v velikih gospodarskih težavah, so nekatere politične stranke vložile v Rimu posebne gospodarske spomenice. Dne 22. t. m. je seja celo* kupnega ministrstva sklenila ustanoviti posebno ministrsko komisijo, ki naj hi* tro prouči te ekonomske in socialne predloge.
POVIŠEK VOJNIH PENZIJ. S po* sebnim ministrskim dekretom je bilo določeno, da dobe vojni upokojenci pr* ve kategorije, ki že uživajo tako zvano »superinvaliditeto« takoj enkratno pod* poro v znesku 20.000 lir.
NOVE CENE ZA VODO IN PLIN. Na podlagi najnovejših vladnih odredb je goriška vodovodna ih plinska cen* trala določila za dobo od 1. januarja da* lje sledeče cene: plin (z državnimi in občinskimi pristojbinami vred) 19.20 lir za kub. meter, voda pa bo stala 11.50 lir kub. meter. Koks iz plinarne pa bo stal 1.700 lir stot.
PROGRESIVNI DAVEK NA PRE* M'QŽENJE. Finančna intendanca v Go* riei javlja, da se bo progresivni davek na premoženje začel v naši deželi pobi* rati z junijskim davčnim obrokom v tem letu. Februarski in aprilski obrok bo razdeljen med tako preostale davčne obroke tekočega leta.
KULTURNI KOTIČEK
Sedemdesetletnica pesnika Župančiča
Te dni praznuje pesnik Župančič svo* jo sedemdesetletnico. Tudi mi se klanja* mo veličini pesnika Župančiča ob tej priliki, vendar moramo z žalostjo ugo* toviti, da veličina pesnika v Župančiču nikakor ne odgovarja veličini človeka v njem. Ko se je v bivši Jugoslaviji šo* piril centralistični režim, se mu je glo* boko klanjal; ko je prišel na vlado av* tonomist Korošec, je dal njemu prvi svoj volivni glas; pozneje je proslavljal kralja Aleksandra in rotil mladino k zvestobi do Petra II.; za časa italijanske okupa* cije je vodil gledališče v italijanskem smislu; za časa nemške okupacije pa je vodil predstave, kakor so mu pač le Nemci dovolili. Ko se je ustoličil Tito, mu je pel in mu še poje urnobesno sla* vo. To je Župančič kot človek. »Proč od Zapada«, kliče sedaj, »naša luč je od Vzhoda«. Nekoč pa je bil med nami glasnik Zapada. Kakor je Župančič velik kbt pesnik, tako in še bolj je majhen kot človek. Pesnik velikan — človek slabič!
Svečnica je jemala slovo. Onemele so božične pesmi, ugasnile svečko ob jasli* cah. Proti polnoči je že šlo in vsa vas je bila zavita v temo in mir.
Malka je mirno spala v Milini sobi, utrujena od dela celega dne. Mila ni* kakor ni mogla zaspati. Čudna tesnoba ji je stiskala srce. V nočni tišini so se pred njo obnavljali vsi grozni spomini oktobrskih dni.
Trdi koraki na eesti... koj nato po ka* menitih stopnicah, ki so vodile do nji* hove hiše.
»Moj Bog, Malka!« Mili je glas zamrl v grlu, srce ji je razbijalo od tesnob* nega pričakovanja. V prostorni veži so koraki odmevali kot udarci kladiva ob mrtvaško rakev. Električni zvonec je za* brnel.
»Malka!« V smrtni grozi je Mila za* klicala njeno ime.
Malka je planila kvišku, vsa zmedena
Pij XI. in arhitekt Plečnik
Poznejši papež Pij XI. je še kot knjiž* ničar v Milanu ob proslavi tristoletnice sv. Karola Boromejskega, leta 1910., iz* dajal ilustriran mesečnik v proslavo ve* likega svetnika. Na strani 631 poroča tudi o novem Karlovem vodnjaku, ki so ga postavili na Dunaju. Ves navdušen za lepoto in monumentalnost tega vodnja* ka, ni pozabil z izredno pohvalo imeno* vati obeh umetnikov, ki sta vodnjak u* stvarila, namreč našega rojaka arhitekta Plečnika in kiparja Engelharda.
URH in ŽEF
PISMO IZ RIMA
Dragi Žef !
Včeraj sem srečno prispel v Rim. Neki sopotnik, ki je bil nekoč kot ce* star nastavljen v naši vasi, me je peljal v neko gostilno na kosilo. Tam so bili zbrani vsakovrstni godrnjači proti De Gasperijevi vladi. Kaj vse so kvasili! Človek bi mislil, da De Gaspcri odloča celo o vremenu v Italiji. Najbolj kri* čavi so bili tisti, ki hrepenijo po rde* čem raju, kakor so se nekoč Izraelcem v puščavi cedile sline po loncih mesa iz Egipta. Ti reveži pa niso znali ničesar povedati o udarniškem delu, o prepo* vedi stavk, o nizkih plačah delavcev in o bedi in pomanjkanju v vseh deželah, kjer vlada rdeči teror. Ti ljudje še da* nes ne vedo, da komunizem spremeni vsako še tako bogato in cvetočo deželo v deželo lakote in vsakega gorja. De Gasperi je mučeniški krotilec tropa zve* rin in milijonov norcev.
Od tam sem šel k Pepijevemu Julčku v Via dei Golli. On me bo spremljal kot tolmač na argentinsko poslaništvo in mi bo s pomočjo p. Antona izposlo* val avdienco pri sv. očetu, ki ima kri* stjane vseh narodov zelo rad in gotovo komaj čaka, da pridem tudi jaz k nje* mu. Potem bom obiskal še naše begunce, ki se pripravljajo na odhod v Argon* tino v Bagnoli pri Neaplju.
Potem pa, kakor upam, odletim malo v Kenijo v Afriki in nato v Ameriko.
Najzanimivejši je bil doslej sestanek, h kateremu me je peljal sinoči g. Julče.
V	neki gostilni na Piazza Risorgimento so se zbrali številni gospodje, ki so v prejšnjih časih službovali v Julijski Be* nečiji in so ohranili naše ljudstvo v naj* boljšem spominu. Ti gospodje se še danes zelo zanimajo za vse, kar se godi v naši deželi, in bi radi, da bi vendar prišlo do najožjega, zares pravičnega in prijateljskega sodelovanja med tistimi Slovenci in Italijani, ki odklanjajo fa* šizem in komunizem. Radi bi pripravili nekak most med Italijo in slovanskimi narodi za čase, ko bo vsepovsod zrna* gala resnično krščanska, t. j. zares člo* veka vredna demokracija.
Izmed številnih udeležencev sc sporni* njam sledečih gospodov: Gino Novelli, sanator podjetij v likvidaciji; Stano Stenni, mestni ekonom in upravitelj ljudskih kuhinj; Gigi Paolini, nekoč nadzornik vseh pašnikov Kobariškega kota; Bino Martini, referent za proiz* vodnjo vsakovrstnih zvonil in trobil; Časi Cumaldi, svetovalec ministrstva za socialno skrbstvo; Fonsi Cucco, ki mu je poverjena šolska reforma in skrb za slovensko šolstvo v Italiji; Franco Fa* rinata, upravitelj zaplenjene imovine; pesnik Fano dei Tonicclli, ki mu je pe* sniška žila usahnila, ko je spoznal ko* munistično prozo; Felice de Gregoris, komišar za mednarodne podpore; Na* talino Chiassi, ravnatelj stanovanjskega urada; glas vpijočega v puščavi Rico Tamburini. Bil je navzoč še ta in oni, a mi ni ostal v spominu, ker se je malo udeleževal živahnega razgovora.
Govorili smo zelo veliko in iz mene so skušali iztisniti prav vse, kar sem doživel v zadnjih mesecih. Pogovor je nanesel tudi na »Slovenskega Primorca«. Vsi ga radi berejo, a radi bi videli, da bi se še zelo izpopolnil. Zanimivo hi
od Milinega krika in neprestanega hrnc* nja zvonca. Prižgala je luč in sc za silo oblekla. Medtem je tudi kaplan Lado, ki je komaj legel, spet vstal in šel odpirat. Težki koraki oboroženih partizanov so prekoračili vežo in se ustavili v kuhinji na drugem koncu.
Smrtno bledi sta Mila in Malka pri* sluškovalj oddaljenemu govorjenju med partizani in kaplanom Ladotom. Niče* sar nista megli razumeti.
Potrkalo je na njuna vrata. Vstopil je kaplan Lado. Njegovo obličje je bilo bledo, a mirno,
»Mila, po tebi izprašujejo. Oba bi mo* rala na komando radi nekih informacij. Povedal sem jim, da si bolna, pa mi ne verjamejo. Hočejo te videti.«
»Lado, kaj zopet hočejo od tebe? Bo* jim se zate.«
Mila je prezrla nevarnost, ki je tudi njej pretila in je trepetala samo za brata.
bilo napisati vse izražene želje, a to je nemogoče. Toda če bi jih mogel ured* nik izpolniti, bi bil list tak, kakršnega na tem svetu še ni bilo. Na samih dveh straneh bi zadovoljil vse potrebe in okuse vseh ljudi. Tekmoval bi z nabož* nimi in posvetnimi, s političnimi in go* spodarskimi, z novičarskimi in lepo* slovnimi, s filozofskimi in zabavnimi, s kletarskimi in čebelarskimi in ne vem kakimi listi še. Ob kritiki »Urha in Že* fa« pa je postalo razpravljanje kar bur* no. Nekateri so ga poviševali kot skraj* no zanimivega in poučnega, ker nazorno podaja sliko razmer doma in v tujini ter na poljuden- način poučuje ljudstvo o najbolj perečih vprašanjih sedanjega časa. Drugi so spet dejali, naj bi že kmalu izginil s te poloble in se nikdar več ne vrnil, ker ni »na višku«.
Tedaj sem se dvignil in rekel: »Jaz sem tisti Urh!«
Pri sosedni mizi je vzkliknil neki tu* j ec dvema prijateljema; »Križ božji! Pojdimo hitro ven, kajti sicer pridemo še v »Primorca!« In res so takoj izgi* nili. Družba našega omizja pa je bila sicer nekoliko v zadregi, a se je takoj pomirila, ko sem dejal: Gospodje, ve* seli me, da se za naš katoliški list tako zanimate in bi ga radi napravili vedno bolj zanimivega in prikupnega. Poseb* no sem si vzel k srcu in bom priporo* čil g. uredniku, naj se skrbno varuje vsakega zbadanja in naj se bori proti nasprotnikom tako, da jim bo njegova borba v sladko tolažbo in veselje. Ven* dar moram priznati, da ne vem, kako naj se napravi za današnje pokvarjene želodce kaka jed pikantna brez soli, pa* prike in popra; niti ne vem,, kako se morete boriti proti komu, ne da bi mu bilo nasprotovanje neprijetno. To je mogoče samo v vojnah na gledaliških odrih. Zato bi jaz svetoval glede kato* liškegu tednika sledeče:
Izhaja naj z istim naslovom kot do* slej. Pod naslovom pa naj bo napisano: Tednik za verski, nabožni, narodni, mednarodni in nadnarodni, za politični, gospodarski, literarni, znanstveni in za* bavni — nikdar pa ne zabavljiv ali za fašizem in komunizem kakor koli žaljiv pouk za vse ljudi vseh krajev. Na prvi strani naj bo napisano z velikimi črkami:	»Govorjenje	je srebro, molčat
nje pa zlato«. Na drugi strani pa naj se bere: »Človeka ne dela požiranje črk, ampak dobra raba zdrave pameti!« To in nič drugega!
Sporoči ta moj predlog g. uredniku, da si prihrani delo in neprijetne kriti* ke. Prepričan sem, da bo predlog rad sprejel, ako bodo na ta način reformi* rali svoje pisanje tudi njegovi nasprot* niki. To bo pravo zdravilo za vse zme* dene glave, ki so ob neprestanem branju in poslušanju drugih pozabili rabiti svo* jo pamet. Pred seboj imam važne na* loge in zato se bom odslej le redkokdaj in le na kratko oglašal.
Pozdravi vse domače in vse slovensko ljudstvo, ki ljubi tisto svobodo, katere ne more biti brez resnice, četudi je ta včasih grenka.
Tvoj URH. DAROVI:
N. N. za par cigaret na Ferjanovi svatbi 70 L; nekatere Openke iz veselja, da se kat. tisk na Opčinah dobro razvija 1.800; N. N. 220; N. N. 100; N. N. Šalita di Gretta 220; N. N. iz Štandreža 1 000 L.
Bos povrni!
Za » SLOVENSKO S1ROTISČE « :
Neimenovana gospa iz Štandreža da* rovala o Božiču za Slov. sirotišče pre* cej obleke in perila.
G. Medvešček Marij, bančni uradnik, 500— L; N. N. v Gorici 500— L; N. N. iz Gorice 1.000— L; N. N. iz Rojana 1000.—■ L; Frančiška Brezavšček 20.— L; Neimenovana 180.— L; Lutman Be* nedikt iz Štandreža 180— L.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
»Mila, moja vest je mirna, zato se n® bojim.«
Kmalu se je vrnil s tremi partizani.
»Ali res ne moreš z nami?« je eden izmed njih osorno vprašal Milo.
Mila je tako trepetala, da jim ni mo* gla odgovoriti. Njen shujšani obraz je bil bel kot rjuha, iz njega je gledalo dvoje na smrt preplašenih oči.
Malka je pogumno stopila pred par* tizane;
»Ali je ne vidite, da je bolna? Že celo zimo leži in zdravnik ji je strogo prepovedal, da bi vstala pred pomladjo. Saj vam lahko tudi zdravila na omarici pričajo o njeni bolezni.«
Njihova obličja so sc spačila od jeze. Kdo je to dekle, ki se jim upa ugo* var jati?
»Ker jo že tako braniš, pa pojdi ti mesto nje. Le brž se napravi!«
(Nadaljevanje)