Dunajski državni zl>or. V soboto, dne 27. marcija se je sešlo okoli 400 državnih poslancev k otvoritvi državnega zbora. Izmed Slovencev so bili razun g. Povšeta vsi navzoči. Ministerski predsednik, grof Badeni, pokliče najstarejšega poslanca, liberalca Proskoveca, da otvori zbornico. Ta poslanec je že v 80. letu svoje starosti, že 36 let državni poslanec, ter je pozval zbornico, naj se ne peča toliko s politiko in narodnimi prepiri, kakor se je to do zdaj godilo in potratilo mnogo časa, temuč za gospodarske stvari naj se brigajo poslanci. Ta opomin naj bi bil stari liberalec podal svojim ožjim tovarišem, ki so bili uzrok, da se za zboljšanje gospodarskih razmer ni skoraj nič zgodilo, ker so njegovi tovariši vedno netili narodnostni prepir ter pritiskali slovanske rodove na steno. V ponedeljek, dne 29. marcija opoldne so bili državni poslanci povabJjeni na cesarski dvor, da zaslisijo prestolni govor presvetlega cesarja. Tu vam je bila po dvoranah gnječa, kakor v vaši župni cerkvi, kadar obhajate god farnega patrona. V prostorno dvorano, kjer stoji cesarski prestol, se ni dovolilo precej vstopiti in tu se je res tiščalo in slednjič že vriskalo, naj se vendar dovoli vstop v cesarsko sobano. Slednjič se je temu ugodilo. Udje gosposke zbornice so stali na desnici prestola, državni poslanci pa na levi. Na desnici sta bila v prvi vrsti kardinal dunajski in praški, pa raznoteri poslanci v svojih narodnih nošah. Resnično jako zanimiv pogled! V povabilu k temu shodu se je izrekla želja, naj pridejo poslanci v svojih narodnih nošah. Fresvetli cesar so sprejeli iz rok ministerskega predsednika dolgi govor, ki so ga sede na tronu prebrali z čvrstim glasom. (ilavne misli tega govora so te-le: Najprej naglaša, da državni zastop popolno opravieuje zaupanje, ki se je stavilo v minulem zasedanju v njegovo ljubezen do domovine, in izraža nado, da bodo sedanji poslanci izvršill, kar se je srečno pričelo. Opozarja se na razSirjeno volilno pravico, ki omogočuje interese vseh krogov zastopati in varovati z odgovornostipolnim sodelovanjera za blagor celoskupnosti, v kolikor so li opravičeni. Ustava se je s tem znatno zboljšala posebno z ozirom na zahteve po zdravi socijalni preosnovi. Prestolni govor naglaša potrebo skrbi za prebivalstvo v materijelnem in kulturnem oziru, oblaženja nasprotstev v okviru družabnega reda, ne da bi se morale staviti prevelike zahteve na zmožnost podjetnikov in slabiti zmožnost konkurence v inozemlju. Prestolni govor navaja nadalje potrebne preosnove glede preskrbovanja v prilog nezgodam in boleznim, pospeševanja obrti in sploh industrijske delavnosti, naredb proti težnjam kmečkega stanu. Najvažneja in liajnujneia pa bode naloga obno- vitve pogodbe z Ogersko. V svrho gojitve vede in umetnosti bode vlada obrnila vso svoio skrb, na polju javnega šolstva pa si bode prizadevala z mirno preosnovo povzdigniti splošno izobrazbo. Najodličneja naloga Sole ostane pa vendar odgoja mladine. Prestolni govor omenja potem preosnov v pravem zakonodajstvu, vojaškem kazenskem zakoniku, pobiranju naravnostnih davkov, preosnov zakonov za ohranjenje reda z ozirom na dežele in občine ter obrtnih zvez. — Ako se posreči rešitev tako ranogih in važnih nalog, reševale se bodo narodnostne zadeve, ki potem ne bodo povzročale prevelikih težkoč, in bode rešitev teh vprašanj blagodejno vplivala na razvoj narodov vsake dežele. V dosego tega namena se morajo zjediniti vse moči. Vlada si bode prizadevala, odpraviti vse zapreke k zbližanju v okviru vel.(avnih ustavnih določb. Prestolni govor naglaša dalje potrebo nagle izvršitve del, da se s tem pridobi več prilike za delovanje v tteželniri zastopih. Deželnim zborom odkazane zadeve se iz stvarnih in strokovnih ozirov lahko pomnože. Glede zunanje politike izraža prestolni govor nado, da bode skupno postopanje velevlastij vkljub različnim mnenjem in pomislekom dovedlo do ugodne rešitve. Koraki, ki jih je storila avstrijska vlada v ^porazumljenju z zavezniki in zaupnim občevanjem z ostalimi velevlastmi, bodo mnogo pripomogli za ohranjenje statusa quo in pomirili razburjene duhove. Konečno prestolni govor ne odobrava postopanja (irške in sveluje Turčiji, naj odpravi žalostne razmere, ki so bile vedno povod novim nemirom. — Govor se je sprejel z zadovoljstvom, čeravno se v njem marsikaj pogreša, kar bi bilo razveselilo stiskane slovanske narode. Obeta se v govoru marsikaj lepega in dobrega za obrtnike in kmete, kar bo tema stanovoma brez dvoma v veliko korist, če se vpelje. V torek, dne 30. marcija so se izžrebali poslanci v 9 oddelkov in se njim zopet po žrebu razdelili volilni zapisniki. Kadar se večina volitev potrdi, se izvoli predsednik in 2 podpredsednika. Predsednik utegne biti dozdajšnji prvi podpredsednik, katoliški mož dr. Katrein, prvi podpredsednik Poljak dr. Abrahamovič; bode li drugi podpredsednik Čeh ali krščanski socijalist dr. Pattai, kakor zahteva dr. Lueger v neki poslanici na slovenske poslance, je še negotovo. (iovori se, da se napravi še eno mesto za tretjega podpredsednika. V novem državnem zboru sedi, kakor znano 425 poslancev, in sicer: 79 čeških poslancev in čeških veleposestnikov; 77 nemških naprednjakov in ustavovernih velikih posestnikov; 59 Poljakov; 6 poljskih poslancev, ki so pristaši Stojalovskega ; 43 nemških nacijonalcev; 43 katoliških Nemcev ; 30 kršč. socijalistov; 29 Jugoslovanov; 18 italijanašev; 14 socijalnih demokratov; 11 Husinov; 4 Schonererjanci, 1 socijalni politik in 1 de- mokrat. Veliko klubov (skupine poslancev) je že uslanovljenih; med Slovenei, kojih je 16, in Hrvati se vršijo neprenehoma pogajanja, dase ustanovi jugoslovanski klub, kateri bi štel 29 poslancev. Nastale so pri teh pogajanjih sicer velike težave; vendav se zanašamo, da se bodo srečno premagale.