Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, 17. marca 1935. Štev. 11. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Našim izseljencom. Kak so že Novine poročale, se bo vršio v Ljubljani 28., 29. i 30. junija drügi evharistični kongres za vso Jugoslavijo. Prvi se je vršio pred petimi leti v Zagrebi. Včasi po evharističnom kongresi se bo pa vršo prvi slovenski izseljeniški kongres. To je prvoga julija. Sklicüje ga Drüžba Sv. Rafaela v Ljubljani. Pravi: „Za letošnji evharistični kongres Pričaküjemo tüdi dosta naših izseljencov iz vseh držav i delov sveta. Mogoče je šče nikdar v zgodovini našega izseljenstva ne bilo v domovini naednok telko izseljencov i iz tak različnih krajov sveta, kak jih bo letos. Iz zapadne Evrope pridejo v velkoj sküpini. Iz drügih držav pridejo v vekših i menših skupinah i dosta posameznikov. Vsi tej pridejo, kakpa, v prvoj vrsti na evharistični kongres, a vseedno pa Drüžba sv. Rafaela nesmi te prilike opüstili, da jo ne bi namenila tüdi inači v hasek izseljencom. Zato sklicüje 1. vseslovenski izseljeniški kongres za 1. julij toga leta, v pondelek po zaklüčki evharističnoga kongresa. Naši izseljenci naj se, prle kak razidejo, zberejo šče posebi na po svetüvanje i razgovor vküper z vsemi prijateli izseljenstva tü doma. Zdaj, kda je naša javnost pridoblene za lübezen i skrb za izseljence, je prišeo čas, da pridejo izseljenci se domo i nam tü povejo, ka pričaküjejo od domovine, da za nje včini i kak. Vnogo je izseljenskih zadev, štere so vsem sküpne. Naj se ednok vküper od teh posvetüjejo i nam tü doma povejo svoje mišlenje, v kom i kak si želijo naše pomoči. Med sebom naj se spoznajo i zvežejo vekše zveze, da se bodo tüdi sami med sebov čütili kak celota, tak kak je domovina ma kak edno zaokroženo celoto našega naroda. S svojimi vnogimi i odkritimi prijateli tü doma naj se porazgovorijo o vsem, ka majo na srci. Tü doma je vsa domovina — cerkev, država i narod — pripravlena napraviti za nje vse, ka je po človeško mogoče. Zato, dragi izseljenci po sveti ! Pridete letos domo, šteri je le mogoči! Domovina vas bo vse sprejela z odprejtimi rokami, šče bole odpretim srcom! Posebno pa vabimo na te I. vseslovenski izseljenski kongres: 1. Vse naše izseljence, naj so gdekoli na sveti izven svoje vozkejše domovine. 2. Vse one, ki so bili izseljenci, naj so tüdi zdaj že več let pa doma. 3. Vse Jugoslovanske izseljenske drüžbe (organizacije) cele države. 4. Vse, ki se zanimajo za naše izseljence. 5. Vse, ki so po svojoj slüžbi ali svojem deli v kakšoj zvezi z našim izseljeništvom. Podrobnejši spored kongresa se bo naznano pravočasno. — Drüžba sv. Rafaelaˮ. Tak se glasi vabilo naših slovenskih izseljencov na té izseljenski kongres. Tüdi naša Slovenska krajina ma dosta izseljencov v raznih krajih sveta. Tüdi za vse nje vala to vabilo. Šteri more, naj le pride. Šče več pa je pri nas takših, ki so že bili v tüjini, v Severnoj i Jüžnoj Ameriki, v Nemčiji i Franciji — pa so zdaj doma. Istinsko, v našoj krajini je že redka hiša, štera ne bi mela koga v tüjini. Tüdi tej bivši izseljenci se naj v kak najvekšem števili vdeležijo teh izseljeniških pogovorov. Zato pa prosimo vse tiste, ki bodo šli na evharistični kongres v Ljubljano, naj ostanejo, če bo le mogoče, tüdi na tom prvom , izseljeniškom kongresi. Kak se kaže, pride na kongres preci Slovencov celo iz Amerike (Severne). Jako bi želeli, da bi prišlo z njimi, bar nekelko, tüdi naših prekmurskih Amerikancov. Da bi se zveze med njimi i nami pojačile. Boj za düše mladine v Meksiki. Calles se je lansko leto v mesti Cuernavaca v ednom svojem govori izjavo: „Revolucija je šče ne gotova... Jako je potrebno, da začnemo z drügov dobov revolucije. Mi si moramo osvojiti düše dece, düše mladine, ar njüve düše pripadajo in morajo pripadati revolucijiˮ. Mladina mora postati brezverska. A prvi stopaj, da si osvojijo düše mladine, je brezverstvo i slabo, nečisto živlenje. Lani je izdao uradnik v ministrstvi pravde, Germano List Arzubide, knigo : „Vadnica brezverske vzgojeˮ. Namenjena je za malo i lücko-šolsko deco. Kniga je predpisana za šole. V njoj pisateo z velkov zlobnostjov piše, da so vse vere, posebno krščanska, v slüžbi bogatinov i so navadne izmišlotine, pripovesti. Zato jo moramo odpraviti. Tüdi Boga. Rusija so prava nebesa. Za deco izdavajo knige z jako slabimi vsebinami. Edna od tej knižic: „Ka mora znati vsako dete?ˮ je tak grda, nesramna, da časopisje, štero šče nikelko ostati na višini, nemre od nje pisati. Tak izjavljajo celo meksikanske novine Excelsior. Verske šole se morajo odstraniti.' Vsakši vpliv vere na deco morajo odstraniti. Mladina se slobodno vzgaja samo v obveznih socialističnih šolah. Vse privatne, verske šole morajo prenehati. Vzgajanje more biti samo „znanstveno i socialističnoˮ (to je brezversko). Člen 3. meksikanske ustave je dovolavao verske šole. A 26. septembra 1934. leta je bila v parlamenti predložena poprava 3. člena ustave. Poprava toga člena pravi: „Vzgoja more izklüčevati vsakši verski vpliv.ˮ Lüdje kakšegakoli reda, „šteri stojijo v zvezi z razširjanjom šterekoli vere, nesmijo na nikši način sodelüvati pri vzgoji mladineˮ. Proti tomi predlogi so nastopili dijaki v mesti Meksika. Sklenoli so, da se bodo ostro borili za to, da verske šole morajo ostati. Na njüvoj strani je stao sam rektor univerze. K tem študentom so pristopila tüdi vnoga drüga vsevučilišča v državi. A vse to je nikaj ne pomagalo. Vladni list je 10. oktobra javlao, „da je parlament enoglasno sprejeo sklep, ka se 3. Člen ustave spremeni i se vpela socialistična vzgoja v vse šole zvün univerzˮ. Zapovedane manifestacije. A vlada je šla šče dale. Priredila je nato v mesti Meksiki velko manifestacijo, kak izraz veselja i zadovolstva nad spremembo 3. člena ustave. Da bi prišlo kem več lüdi, je odredila: šteri od uradnikov ne bo manifestirao, zgübi državno slüžbo za vsigdar i pravico na penzijo. I najšli so se vseedno tüdi višji uradniki i vučiteli, šteri so se tej groženj ne bojali i so ne šli manifestirat. Za socialistično vzgojo so morala 18. novembra preminočega leta manifestirati tüdi deca. Naznanilo se njim je, da nihče ne dobi izpričevala, što se ne priklüči manifestaciji. V pokrajini Sonora se je starišom naznanilo, da bodo mogli plačati kazen, če svojo deco ne bodo pošilali v te šole, ar je to znamenje, da se branijo socialističnoga vzgajanja. Katoličanske matere so stopile v boj proti takšemi brezbožnomi vzga- I janji njüve dece. 2500 se jih je obvezalo, da do hodile okoli i roditele I nagovarjale, da naj svoje dece ne daI jo v šole, če se v šole vpela sociaI listična vzgoja. Najnovejše novice javlajo, da je v začetki letošnjega šolskoga leta — to je 6. januara 1935 — stopila prisiljena socialistična vzgoja v veljavo v vsoj državi. Tak se je framasonom posrečo njüv dugoletni namen: pognati Cerkev iz šole i mladini vzeti versko vzgojo. Stariš več nema pravice do svojega deteta. Deca so postala popolna lastnina države. Dnesden je pač skoro po vsej državaj tak. Dužnost i pravica starišov je zdaj po novom edino to, da rodijo deco, jo hranijo, oblačijo i plačüjejo velke davke, štere navadno brezsmiselno zapravlajo malovredni lüdje. — Nemajo pa več stariši pravice, da bi sami odločali, kakša naj bo vzgoja njüve dece, kakši naj bodo vučiteli njüve mladine ! Stariši, ali ste kda kaj mislili na te — jako čüdne i strašno krivične, nečloveške razmere denešnjih dni? Drüžina i komunizem. Za marksiste nema drüžina nikšega onostranskoga pomena. Drüžina je njim navadna naravna uredba, Ureditev, štera slüži namenom poedinih lüdi. Zato trbej drüžino, kakša je zdaj — oni jo zovejo „buržujsko“ — vničiti, odstraniti. Na kakši način? Tak ka drüžino popolnoma prevredijo. To dokazüje Sovjetska Rusija. Namen komunizma je med drügim, da poedinoga zakonca oslobodi od močnih drüžinskih vezi. Zakaj ? Zato, ar njemi je drüžina takša, kak zdaj je, na poti i veliki zavor pri komunističnem deli i cili. V te namen je sovjetsko zakonodavstvo drüžino po svoje prevredilo. Dvoje stvari davle drüžinskomi živlenji v Rusiji novo obliko: 1. Iztrgati matere iz drüžine. Vlada in komunistična stranka močno skrbita za to, da kak največ žensk spravita v tovarne, da je kem-več zaposlita v najrazličnejšom poklici, pozvanji. V sovjetskih tovarnaj (fabrikaj) dela dnes do deset milijon žensk. Vse slüžbe so njim odprejte. Na vse mogoče načine se skrbi, da se ženske oslobodijo od „hišnoga robstvaˮ. Javne kühnje, zabavišča i drüge takše ustanove se vsešerom ustanavlajo i majo namen matere kak najbole iztrgati iz domače drüžine. Zato je v Rusiji čiduže več takših drüžin, gde sta oba, oča i mati po cele dneve z doma na deli. Deca se izročajo v skrb javnim ustanovam. 2. Deco kak najbole odtüjiti starišom i veri. Sovjetski način vzgajanja mladine je jako spremeno drüžinsko živlenje. Ustvaro je novo razmerje med decov i roditeli. Komunistična mladina se mora zavedati toga, da je neodvisna od nadnaravnoga, onostranskoga živlenja. Komunist žive samo na zemli i ne čaka drügoga živlenja po smrti. Namen socialistične vzgoje je vzgojiti „borce za socializemˮ. Zato se deca že od ranoga detinstva računajo za kotrige (člane) komunističnoga društva in zato sovjeti nemrejo dovoliti, da bi deco roditeli vzgajali. Vzgajanje deteta se more že včasi od začetka vršiti po državnih navodilaj. Komunistična država je ustanovila vnogo posebnih drüžb, organizacij za deco i mladino. Vnogokrat postanejo mladina, štero je ležej pridobiti za komunizem, apoštoli komunizma pri svojih roditelaj. Dete v svojem šestom ali sedmom leti postane „rdeči pionirˮ. Vzgaja se zvüna domače drüžine. Deca se redko vidijo s svojimi roditeli. Vse dozdajšnje drüžine previditi v takše nove, to je cilj, namen komunizma. Edino vezalje, ki veže kotrige (člane) drüžine med sebom, je komunistična misel. Takša drüžina je drüžina tovarišov, „sodrugov“ raznih let i različnoga spola. Tak je komunizem strašno spremeno drüžine i tak so postanole komunistične drüžine jako različne od naših krščanskih. Čüdaki. Milijonar Montanari v Bologni na Taljanskom je ednomi brivci dao do 20 jezero lir, da bi tü pri njem za te peneze vse ženske iz varaša dale vlase na kratko zrezati kak majo moški. Siromak brivec je ne zadoleo, telko žensk je prihajalo k njemi. Gda je že nekaj prek sto ženskam lepo zrezao, ga je policija rešila dela s tem, ka je prepovedala to komedijo. Ka mislite, što je bio vekši čüdak, milijonar ali ženske ? ♦ Či ne bi pisale same budim peštanske novine, bi nam znao što praviti, ka smo si zmislili sledečo zgodbo. Na brežnom kraji pri goricaj so kmetje povali hiže. Ves materijal je bio kredi, samo vode nikaj ne na bregi pa ne v dolini. Brez vode se moti nemre delati. Ka si zmislijo v toj stiski ? Kleti so hvala Bogi bile pune vina, zato so z ležejšìm vinom delali mort, močnejše pa so pili. Znabiti so šmarnico nücali za mori No, ve je ona tak za drügo ne; * V Varaždini je mro Jožef Maršič. Od svojega premoženja je zapüsto 50 jezero Din svojim nekdašnjim šolskim pajdašom iz tretjega razreda a ne vsem, nego samo tistim, ki so ga nikdar ne bili. Teh je deset. * V Gretweini poleg Gradca je živo 34 let star Franc Handl. Večkrat je pripovedavao, ka se bo ženo tri dni pred smrtjov., Vsi so se njemi smejali. Dne 28. jan. se je oženo i tri dni nato je mro. Žlak ga je vdaro. * Iz Toronta v Kanadi pišejo, da je tam leta 1926. mro čüdaški milijonar John Vance Millar v teštamenti je zapüsto pol milijona dolarov tistoj ženi, štera bo v prvih desetih letaj po njegovoj smrti mela največ dece. * Pred ednim dobrim letom je na Madžarskom nekši Matuška napravo na železnici pri Bia Porbagy, ka se je vlak prevrgeo i ž njim vred lüdje. Mrtvih je bilo 22, ranjenih pa dosta več. Na sodniji je Matuška povedao, ka je to zato včino, ka bi rad postao slaven. Razgled po katoličanskom sveti. Za sklep svetoga leta bo po odredbi sv. Oče Pija XI v Lurdi Svetovna evharistična svečanost. I to v dnevaj od 25. do 28. aprila. V teh dnevaj bo opravlenih po noči i po dnevi pri oltari v lurškoj votlini 140 svetih meš. Mešüvali bodo püšpeki i mešniki vseh narodnosti i obredov. Letos meseca avgusta se bo vršilo štirinajsto romanje v Lurd i to iz Zagreba. Mehika. Če što vči verenavuk v Mehiki, ga včasi zaprejo. Tak so zaprli v varaši Telepane dve deklici, ar sta napravile s tem, ka sta včile verenavuk, protidržavno delo. Verenavuk sta včila doma v svojoj hiši. V Beči so odkrili tajno komunistično tiskarno. 2 NOVINE 17. marca 1935. NEDELA. Drüga postna nedela. Nikomi ne pravite toga, ka ste videli, dokeč Sin človeči od mrtvih ne stane. V. Svojim angelom je za tebe zapovedao. O. Naj te varjejo na vseh tvojih potaj. Molimo O Bog, ki vidiš, da smo brez moči, čuvaj našo notranjost i varüj nas na zvüna, da se obvarjemo vsej nesreč na teli i očistimo slabih misli na düši. Po Gospodi našem . . . O. Amen. Evang. sv. Mataja vu 17. táli. Vu onom vremeni: Vzeo je sebom Jezuš Petra, Jákoba i Jánoša, brata njegovoga f pelao je nje na breg visiki zosed: i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obráz njegov, liki sunce; gvant pa njegov je beli gratao, liki sneg: I ovo skázala sta se njim Mojzeš ino Eliáš žnjim gučeča. Odgovoréči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščeš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga i Eliáši ednoga. Gda je pa on ešče gučao; ovo svetli oblak je obsenčao nje; i ovo glás z obláka, govoréči: Eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli vučenicke, spadnoli so na obraz svoj i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš i dotekno se je njih i pravo je njim: stante gori i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so ne vidili, nego samoga Jezuša i doli idoči oni z brega zapovedao je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povejte videnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stane. * Berite iz pisma svétoga apoštola Pavla Tesaloničanom (1 Tes. 4). Bratje! Prosimo vas i Opominamo v Gospodi Jezuši, da čiduže bole napredüjete, kak ste od nas sprijali, kak vam trbe živeti i Bogi dopasti — kak tüdi živite. Vej znate, štere zapovedi smo vam dali po Gospodi Jezuši. To je najmre vola boža, da se posvetne : da se zdržite nečistosti; da vsakši od vas razmi svojo ženo meti v svetosti i časti, ne v poželivoj strasti, kak pogani, ki Boga ne poznajo; da nišče pravic ne prestopa i svojega brata v dejanji ne vkani; zakaj Gospod vse to kaštiga, kak smo vam prle povedali i posvedočili. Bog nas najmre ne pozvao k nečistosti, nego k svetosti, v Jezuši Kristuši, našem Gospodi. * Glavna miseo denešnjega berila je: „to je vola boža, da se posvetite da postanemo svetniki ! Po navuki božem je to jasno, kak beli den. Svetniki moramo postanoti vsi, če ščemo Boga gledati. Nikaj, ka je ne svétoga, nema prostora v nebesaj. I denok smo vsi zato stvorjeni, da bi v nebesa prišli. Ovak bi bilo bolše, da nas nikdar ne bi bilo na zemli, ar nas čaka samo eden drügi prostor ešče — večno pogüblenje. Svetniki! Kak nekam daleč zleti naša miseo, kda čüjemo i čtemo reč svetnik. Negdi tam visiko nad oblakami so. Davno pred nami so živeli! Nekam čüdno nenavadno so živeli, za naše misli, pojme tak tühinsko. I niti v glavo nam ne spadne miseo, da pravzaprav tüdi mi moremo postanoti svetniki. Zato i edino zato živimo tej par let na zemli. No, pa nekak bi šče razmili, da bomo svetniki v nedoglednoj prišestnosti. Tam na ovom sveti ednok. Nego düša draga, gda prestopiš prag na ov svet, te že moraš biti sveta. Što v tistom hipi, kak prestopi prag v večnost, ne svetnik, ne vidi lica božega. Tam več nega prilike, da bi se posvetili, zvün vic. Čas za naše posvečenje je tü na zemli, dokeč živimo. Pa ne samo na stára leta, nego vse živlenje — od mladosti do groba. To lehko spoznamo iz apoštolovih reči, da pravi nadale, kak se naj posvetimo: da se zdržite nečistosti. Če bi što šteo svojo Posvetitev nehati na stara leta, kak si pa te naj razloži apoštolove reči: da se zdržite nečistosti. Staromi človeki (zvün izjem) se ne trbe zdržati nečistosti, ar toga nagnenja nema. Posvečenje samoga sebe je teda delo celoga živlenja. Je to najvekše delo, ki bi ga naj vsakši človek zvršo v svojem zemelskom živlenji, začenši taki od kraja. Nazadnje ne bo mogeo toga velkoga dela dokončati, ar ga prle dosegne smrtna kosa. Če pa je nej dokončao tü na zemli, v nebesa z nedokončanim ne bo mogeo iti. Končavati bo morao posvetitev na drügom sveti — v vicah, če ne bo za vekomaj zgübleni. Apoštol sam nam posebi pove dvoje reči za pomoč k posvetitvi: „Zdržite se nečistostiˮ; — „da nišče pravic svojega brata ne prestopaˮ. To je glavno. Drügo bo prišlo samo po sebi. Kem bole se što od teh dveh zapovedi čistosti i pravičnosti izogible, dale je od svetnika, žmetnej bo dosegno svoj cil: nebesa. Ka pravite, g. urednik? V nedelo 3.. marca je bilo v ednoj gostilni lendavskoga sreza S... nekaj Živahno. Zbrani so bili vsi tisti, ki so že na stotine vnebovpijočih krivic napravili. Ali mislijo tej naprednjaki, da bodo kaj dosegnoli pri našem lüdstvi? Nikak ne! Jezero let kesneje bodo lüdje pripovedavali svojoj deci, što je bio tisti, ki je podpirao jezuite i što ne? Ka pravite na to? Delo dečkov v katoliškoj akciji. Vsi dobro znate, ka je katoliška akcija i katoliško delo. Dnesden se vse drüži, da vküper delajo i da leži premagajo vse neprijatele, ki se vsaki den bole povnožavlejo. Dragi dečki! Štera pa je naša prva dužnost? Naša prva dužnost je ta, da pomagamo Obnoviti v srci vseh krščenikov pravo živo vero, krščansko živlenje, Boga, na šteroga je svet že skoro pozabo. Lüdje mislijo, da morejo živeti brez Boga, ali jako se motijo. Če oni neščejo poznati Boga, On nešče poznati tüdi nje, njihove težave, njihovih nevol. Od toga Prihaja telko nevol, štere preživla dnes svet. Že pri nastopi krščanstva so bile takše razmere, da nišče ne znao za rešitev. Ali prišeo je Kristuš i je napravo vse lüdi za brate i je vsem zapovedao lübezen do bližnjega. Po rečaj Pija XI. je dnesden nastopo čas staroga Rima, gda vnogi pravijo, da je krščanstvo odpovedalo. Kak je mogoče to, da je denešnji svet, ki pozna Kristuša, tak daleč zablodo ? Odgovor je jasen. Stisko so povzroči tisti, ki so Kristuša zavrgli. Ali kak delajo sovražniki proti Kristuši, da dobijo takšo zmago? S pomočjo tiska. Oni širijo slabe knige i zastrupiajo düše, ki po mali zapüstijo vero, cerkev, Boga i zato tüdi Bog nje. Dragi dečki ! Tü nas čaka veliko delo. Naša naloga je, da se borimo proti slabim knigam, da jih ne čtemo i tüdi drügim zabranimo čteti. Drüga naša naloga pa je, da skrbimo za živo versko živlenje med nami, da hodimo vsaki svetek k svetoj meši, da se ne bojimo tüdi opoldne, kda zvoni, Odkriti i moliti i. t. d. Naj zavlada med nami novo živlenje i bomo vidli, da se bodo tüdi drüge razmere spremenile. Mladost. Drüžba sv. Rafaela. Na drügom mesti današnje številke Novin priobčüjemo vabilo vseh naših izseljencov na I. vseslovenski izseljenski kongres, ki se bo vršio v Ljubljani 1. julija toga leta. Pozáva je drüžba sv. Rafaela. Da bodo naši čitatelji ználi, ka je to za drüžbe, naj napišemo od nje nekelko reči. Drüžba sv. Rafaela je nastopila kak prva in edina izseljenska drüžba (organizacija) med našim narodom. S svojim glasilom „Izseljenskim Vestnikom“ je dosegnola velke uspehe v Sloveniji in državi. Tü doma v domovini je vzbüdila velko zanimanje za izseljenstvo. Vsako leto je svetila izseljeniško nedelo. Na te svetek „naše krvi v tüjiniˮ se je vsako leto skoro po vsej našij cerkvaj pripovidavalo od izseljeništva in se molilo za izseljence. Tak so slovenski izseljenci po sveti začütili vso lübeznivo skrb domovine za nje. Splelo se je novo vezavlje lübezni in zvestobe do izseljencov in izseljencov do domovine. Vse se Zaveda svete dužnosti, štero imamo mi tü doma do onij sto jezer naših izseljencov raztepeni, ki so skoro po celom sveti in z znoji in tež- kimi trüdi pripravlajo svoj krüh. Vse to je velki blagoslov dela drüžbe sv. Rafaela. Z velkimi težkočami se je morala ta drüžba boriti. Posebno na konci lanskoga leta. Vse se je bojalo najhüšega, da naimre preneha z vsakim delovanjom. A hvala Bogi, pá se je drüžba opomogla. Njeno glasilo „Izseljenski Vestnikˮ se je letos zdrüžilo z listom ˮRafaelomˮ, šteroga so požrtvovalni slovenski izseljenski dühovnik! izdavali za naše Slovenske izseljence v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Urednik toga glasila „Rafaelaˮ je bio nam že poznani izseljeniški dühovnik i dühovni svetnik lavantinske škofije, Drago Oberžan, bivši kaplan na Cankovi. To zdrüženo glasilo Drüžbe sv. Rafaela v Ljublani: „Izseljenski Vestnik Rafaelˮ je tak postalo ne samo glasilo te drüžbe doma, nego tüdi glasilo vseh slovenskih izseljencov po celom sveti. Urednik je p. Kazimir Zakrajšek, ništernim našim Prekmurcom ža poznani dühovnik. Skoro vse velko delo drüžbe sv. Rafaela leži na njegovih ramaj. In sam pravi: „Vsi — mi tü doma in naši izseljenci na tüjem — smo en narod in edna država, izseljenci na tüjem so samo — „mi“ na tüjem. Niedna žrtev, nieden trüd, niedno delo za nje je ne prevelko. Vse za nje, vej je vse samo — za nas same.ˮ Velko poslanstvo ima to izsel-jensko glasilo. Želi, da bi se ga posebno slovenski izseljenci, šteri Živijo v zapadnij državaj Evrope, oklenili in dobili za njega čimveč naročnikov. Vabi pa tüdi vse prijatele izseljencov tü doma po celoj Sloveniji, da si list naročijo, sledijo njegovomi deli in njemi pomagajo, da bo mogeo svojo plemenito nalogo krepko in odločno vršiti. Šče je dosta dela, štero mora biti opravleno. „In pri tom deli smo dužni sodelovati vsi, prav vsi brez razlike. Niedna hiša, štera ima koga v tüjini, nesmi biti brez toga lista. To zahtevle že lübezen in zvestoba do njih.ˮ Tak pravi sam urednik toga lista — Zakrajšek. V našoj krajini v velkoj meri vršijo to delo: Novine. Stalno zasledüjejo živlenje in delovanje naših v tüjini in priobčüjejo pisma napisana z žülnatimi rokami naših izseljenov. Vnoga pisma so jako lepa in ništeren pa ništeren človek, tüdi „izobraženiˮ, bi se lehko iz njih včio tiste prave, | krščanske lübezni do Boga, vere i sv Cerkve pa tüdi lübezni do domovine in domačih zadev (problemov). Sprevido bi iz njih, tüdi kak važno pitanje je naše krajevno (lokalno) izseljenstvo iz verskoga, narodnoga in gospodarskoga ozira. Dosta dela šče čaka vse One, ki zaistinsko ščejo dobro domačemi lüdstvi! . , Opomba. Glede Drüžbe sv. Rafaela pa še to pripomnimo. Iz srca nas veseli, da si je zastavila tako velko nalogo z svojim glasilom: Zasledovati delo in življenje vseh slovenskih izseljencev. To je bilo jako potrebno. Kar so „Katoliški misijoniˮ z ozirom na zasledovanje dela naših slovenskih misijonarjev v misijonih in z ozirom na opozarjenje Slovencev na tako važno misijonsko vprašanje — isto in še več naj postane „Izseljenski Vestnik — Rafaelˮ z ozirom na izseljeniško vprašanje in zasledovanje delovanja slovenskih izseljeniških duhovnikov in življenja vse naše krvi v tujini. To bo pa Rafael postal, če bo našel v domovini Vsaj toliko razumevanja, kot ga imajo katoliški misijoni. Upamo, da se bo domovina vsaj zdaj, čeprav že nekoliko bolj pozno, tega zavedla in zato zelo pomagala družbi naprej po tako lepo začrtani poti ! Politični pregled. Za letošnje volitve se je dozdaj že prijavilo nad 7000 kandidatov. Položaj se že začne razčiščevati. Edno je gnes že gvüšno, najmre, ka v bodočoj narodnoj sküpščini ne bo nam že dobro znanih voditelov JNS, kak Uzunoviča, Srskiča, Kramera itd., ar gospodje ne kandidirajo. Tüdi je že skoro gvüšno, ka tüdi bivši poslanci od stranke JNS v dravskoj banovini ne bodo kandidirali, to pa zato, ar ma v Sloveniji pooblastilo za Sestavo vlade minister dr. Marušič, on pa kak se vidi je drüge vole. Najhitrej se zgodi, ka kandidati, štere postavlajo JNS-arske organizacije, (kak v našem srezi Hajdinjak) sploh ne bodo sprejeti na listo g. Jevtiča. Pridejo pa za kandidate najmre samo pristaši g. dr. Marušiča, šteri se müdi ravno te dni v Sloveniji i zbira kandidate. Državljanska vojna v Grčiji. V petek 1. marca večer je v Grčiji nastanola revolucija, štero vodita bivši grški ministerski predsednik Venize-los i general Plastiras. Upor je najprle nastano med vojno mornarico. Uporniki so se polastili več vojnih ladij i se z njimi odpelali na morje. Venizelos se je na otoki Kreta dobro zavarüvao. Tü je dao zgrabiti i zapreti guvernera, nadale so njegovi pristaši zasedli radio postajo i 100 milijonov drahem javnoga premoženja. On vodi od tű ves upor. Poročila, štera prihajajo iz Grčije, so si jako nasprotna. Vlada je že prvi večer uradno Poročala, ka je revolucija za-trta. Po drügih poročilih pa se upor širi po vsoj Grčiji. Skoro gvüšno je, _ ka Vlada premaga upornike, ar ma na razpolago vse čete vojakov na kop-nom i vse letalstvo. Uporniki pa majo v svojih rokah vso mornarico i se z uspehom branijo proti vladnim aero-planom. Kak se poroča vodi te upor Venizelos s pomočjov edne tüje velesile, šteroj ne je po voli sodelovanje Grčije pri Balkanskom sporazumi. Madjarska Vlada z Gömbösom na čeli je v pondelek 4 t. m. odstopila zavolo notranjih težkoč. Novo vlado je Sestavo i to pa Gömbös z vsemi starimi ministri. Italijansko—abesinska svaja se šče izda ne poravnata. Italija najmre šče vedno zahtevle, ka njoj more Abesinija dati zadoščenje za razžalitve i pošila či duže več vojakov v Afriko. Evropsko javno mišlenje pa je, ka med obema državama nastane boj, kak friško henja deževno vreme v Abesiniji. Kitajsko—japonska zveza, štere se evropske velesile tak bojijo, je, kak se poroča, že zagvüšana. Pogodba se je sklenola zadnje dni februara v najvekšoj tajnosti i obsega politično, gospodarsko i vojaško sodelüvanje obeh držav. S tov zvezov se bo razvoj dogodkov na dalešnjem vzhodi ščista spremeno. Nevarna napetost med Bolgarijo i Turčijo. Bolgarska vlada je v zvezi z Grškov revolucijov začnola zbirati vojaštvo na Bolgarsko - grškoj meji, ka povzroča v javnosti dosta skrbi. Položaj je jako napet i lehko pride do neprijetni!! iznenaden. Kak poroča časopisje, tüdi Turčija zbira vojaštvo na meji. Turška vlada je že protestirala pri bolgarskoj vladi, zakaj zbira ta vojaštvo na meji, vendar te protest bolgarska vlada ne je vzela na znanje. Zato pa, ka zbira Bolgarska svoje čete, je prisiljena to včiniti tüdi Turčija. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Urednik naših Novin doma. Po ednomesečnom zdravlenji v ljubljanskoj bolnici so se povrnoli urednik Novin domov v Črensovce, da si tü spravijo nazaj po betegi zgüblene moči i da tü nadalüjejo z zdravlenjom. Dugši čas ešče ne bodo mogli delati, zato naj nišče k njim ne hodi, dokeč v Novinaj ne razglasimo, ka so znova prevzeli vrejüvanje Novin. Pri toj priliki se g. urednik najtoplej zahvalüjejo vsem tistim gospodom, ki so jih v bolnišnici obiskavali i vsem, ki so njihovo delo nadalüvali i še nadalüjejo. Bog povrni vsem. Zahvalnost našemi listi. Kolenko Marija iz Gor. Bistrice, ki je v slüžbi v Franciji, je poslala lepo na les našlikano podobo sv. male Trezike uredniki Novin. S tem se je zahvalila za tisti krščanski düh, šteri se razširja iz Novin i šteroga je štela viditi v vsakom časopisi ravno sv. mala Trezika. Bog plačaj za lepi dar. 17. marca 1935. NOVINE 3 Gospod Benko ne bo kandidirao. Kak je bilo znano je mislo g. Benko ponovno kandidirati za poslanca v soboškom srezi. Kak poroča „M. Krajinaˮ je odstopo, ar ga vežejo interesi njegove drüžine i njegovoga obsežnoga imanja. Zapüšča ga tüdi sin, ki odide k vojakom i zato more sam prevzeti delo doma. : Dolga vas. Naša šola je bila 4 dni zapreta zavolo gripe. Zadnje dni je že skoro Polovica dece v šoli falilo, ka je prej glava boli. Deca so že bosa začnola hoditi v šolo pred nekaj tjedni, pa je ravno zdaj najbole nevarno. Lendava. V soboto večer pred prvov postnov nedelov so nam beltinski igralci šteli pokazati svoje igralske sposobnosti z igrov „Radikalna kura“. Igra sama na sebi je ne vredna, da bi jo igrali tüdi pred najbole razvajanji gustuši. Najmenje je pa ta igra za to, da bi jo igrali v resnom postnom časi, gda se vsakši pravi katoličan želi zbrati v premišlavanja Kristušovoga trplenja. Tüdi dvomimo, da li je igra kaj dosegnola v nacionalnom pomeni. Če beltinska mladina želi v tom pogledi ešče gda kaj prirediti pri nas v Lendavi, naj se z inačišimi rečmi pripravi. Štiri meše. V Lendavi so g. upraviteo Bakan vpelali ob nedelaj i svetkaj ešče edno mešo ob 6. vöri. To pa zato, da se je tüdi slüžečke dekle i trgovski pomočniki lehko vdeležijo. Ovak so vnogi po več let brez meše. Črensovci. Lüdje se tožijo, ka je kriza, ka nega penez, ka je vse drago. Ali kak se je v zadnjih dnevaj opazilo je ešče preveč penez. Oštarije so bile nabito pune. No ja, pa to, či je bila oštarije v fanjščekove dneh puna, se spregledne. Ali da šče v pošti nega mira, to je že vnebokričeči greh. Pa če se že ide v oštarijo, šče tüdi ne tak hüdo, liki če se zahtevle muzika i to, kak že povedano, v posti, to je pa že preveč. Postni čas je čas pokore, ne pa veseljačenja. Se pač vidi, ka stara poganska navada ide pa naprej. Prosvetno drüštvo v Črensovcih ma svoj redni mešečni sestanek v nedelo 17. marca. Na sporedi so koristna predavanja o „Vrtnarstviˮ (gdč. Luthar Boža) i „Boj alkoholiˮ (g. Kolenko). Sestanek je za člane obvezan; nečlani dobrodošli. — Odbor. Kak se čüje, se pripravla v Črensovskoj fari materinski den. Ar mamo v našoj fari drüštev za eden tucat, ne vemo pod kakšov firmov se bo isti vršo. Pevski zbor prosvetnoga drüštva se za to slovesnost že pripravla. Vse čtitele našega lista opominamo na denešnjo priloženo knižico „Zdravjeˮ, da jo dobro preglednejo i si potom naročijo te zdravilni čaj „Hersanˮ, ki se dobi v vsakšoj apoteki i šteri jako dobro delüje za vse betege. Kniga vsebüje, kak se „Hersanˮ pripravla i kak se ga nüca. Vnogo zahvalnih pisem svedoči, kak je jako potreben „Hersanˮ pri vsakoj hiši. Preštite si to knižico dobro i jo j priporočajte tüdi drügim. Glavno za stopstvo za Jugoslavijo „Radiosan“ j Zagreb, Kovačičeva ul. št. 2. (kraj Pejačevičevog trga). Strašen napad na trgovca g. Hirschl Leopolda v Soboti. Preminoči tjeden je prišeo v trgovino g. Hirschlna na Lendavskoj cesti eden - neznanec i proso za 2 Din Drava cigarete. Gda je že dobo cigaretline, je naednok skočo k trgovci i ga vrgeo na tla i tam tukao po glavi i grlo. Na trgovcov krič je pribežala iz kühinje njegova žena, štero je tüdi zgrabo i vrgeo na tla i začno oba mlatiti. Na velko larmo sta pribežala dva sosedniva dečka i sta napadalca taki j odstranita i predala orožnikom. Trgovec je dobo smrtno težke vdarce, a žena menše. Oba so spravili v bolnico. Napadalec je .napravo to v dü-ševnoj zmešanosti i je doma iz Kroga. Kupšinci. Po kratkom betegi so mirno v Gospodi zaspali 5. marca t. 1. Franc Flegar, v starosti 62 leti. Pokojni so bili dugoletni naročnik Novin i Marijinoga lista. Kak dober drüžinski oča i skrben gospodar so bili Povsedi prilübleni. To se je vidlo tüdi na njihovoj zadnjoj poti. Vnožina lüdi je prišla tüdi iz sosednih vesi, da sprevodi dobroga moža na zadnjoj poti v hladno zemlo. Drüžina pokojnoga se vsem najtopleje zahvalüje, ki so jih hodili tolažit v zadnjem be- ' tegi i Sprevajali na zadnjoj poti. Naj njim bo Bog smileni na ovom sveti. Gančani. V našoj vesi je vsigdar dosta novoga, posebno preminoče fanščekove dni. Dosta gostüvanj je bilo, od šterih pa zdaj v posti ne bomo gučali, samo naprej damo, kak se je fanšček obslüžavao. Pozna se, ka nega krize, ništerni so šče cilo na pepeonico okoli. 5 vöre plesali, na Boga so si pa nej zmislili. — Ništerni naši dečki so tak vrli, ka kda drügoga dela nemajo, te se spravijo i od par poštenih hiš nosijo zvečer dverca pa košare okoli po vesi. To je jako pošteno. — Kak se čüje, se naši vrli igralci pali pripravlajo na igro, štero do vodili gdč. Nežimova. — Opazovalec. Beltínci. Naša FKA jako lepo napredüje. Vsaki mesec mamo redno sestanke. Vsa čast, da se naše drüštvo tak lepo razvija, ide našemi odbori, ki se telko trüdi za procvit naše KA. Le naprej po začrtanoj poti i na konci leta mo lehko z mirnim srcom gledali svoje plodonosno delo. — Tüdi knižica je odpreta vsako nedelo i svetek od 9—10 vüre. Odškodnina je po navadi 50 p. od knige. Vsaki, ki želi knige, naj pride med uradnimi vörami po nje. Kratke novosti. Prve razrede na vseh potniških vlakih je s 1. marcom ukino prometni minister. Samo na tistih vlakih ostanejo, šteri vozijo tüdi v drüge države. Ravnotak tüdi II. razreda ne bo na vseh tovornih vlakih, šteri prevažajo tüdi popotnike. Potne liste ščejo odpraviti med državami Male antante (Jugoslavija, Čehoslovaška, Rumunija). Gripa (Španski beteg) je razširjeno po vsoj državi. Vnogo lüdi je betežnih, tak ka so skoro vsi uradi na pol prazni. To se vidi najbole v Beogradi, Zagrebi i Sarajevi, gde so mogli vse šole za 8 dni zapreti. Za javna dela v dravskoj banovini je odločenih 1,300.000 Din. Od teh penez pa ne dobimo mi nikaj, pa kak bi bilo potrebno, ka bi se regulirala Müra, posebno pri vseh treh Bistricaj; bar da bi naj nakazali nikelko penez. Ne vemo, što je to tak določo, izgleda pa, da Slov. krajina ne bi bila v Jugoslaviji, ar se za njo nišče ne briga, ka se tiče javnih del. Iz Kijeva v Rusiji poročajo, ka so znašli pripravo, s pomočjov štere bodo slepci lehko šteli vsakšo knigo. Na otoki Koreja je 18 letna deklina iz osebnoga maščevanja zbrala 600 možov i dečkov i z njimi napad nola celo ves. Pri tom so bujli ednoga Japonca, pri šterom je deklina slüžila i šteri je ž njov slabo ravnao. Avstrija ma po zadnjem lüdskom štetji 6.726.687 prebivalcov. Tüdi ljubljanski škof dr. Rožman je izdao odlok, s šterim prepovidavle dühovnikom svoje škofije kandidatno našterojkoli kandidatnoj listi za narodno sküpščine. Odlok se ne tiče vpokojenij dühovnikov. Te dni obešeni morilec Lakner je zvečer pred usmrtitvijov v Maribori izjavo, ka ga je pokvarila samo drüžba, kino i slabo čtivo. Ka napovidavlejo za I. 1940. Lüdem, šteri se včakajo 1. 1940, se obeče podobno razburjenje kak te, kda so krivi preroki napovidavali konec sveta po Halleyevi repatici. Zve-zdoznanec dr. Reimuth iz Heidelberga je najmre odkrio nov planetoid, šteri leta 1940 pride zemli tak blüzi, ka obstoji nevarnost ka vküp vdari z zemlov. Če se to zgodi, nastanejo strašne Posledice za vnogo zemle, ar bi ; jó planetoid popunoma vničo. Malo ‘straha-" lüdem nikdar ne škodi, tak pravijo neverni lüdje. Ves, v šteroj prebivajo same ženske. Na angleškom je edna mlada vučitelca sklenola, ka v svojem živlenji nešče meti opravka z moškimi več, ar jo je njeni zaročenec zapüsto. Püstila je slüžbo, odišla v samoto, gde sí je küpila hižico z velkim vr-tom i potem. Od tam je začnola vpli-. vati na drüge žene i dekle, štere so tüdi zapüstile dom i se preselile k njoj. Nastajale so poleg te hiše drüge, tak da je zdaj že cela ves, v šteroj prebiva okoli 800 žensk. Vse delo opravlajo same. Edino edna cesta pela v to ves. Pred vesnicov je tabla, štera opozarja moške, da ne smejo v njo: Pri njoj pa straži ženska straža. Ar pa na Angleškom na pošto ne Sprejemajo žensk i pošto raznašajo samo moški, so bile primorane do- voliti da njim prinaša pošto moški pismonoša. To pa je tüdi edini moški, šteri slobodno stopi v to Čüdno ves. Od veselja je znoro. 67 letni starček Frank Greges v New-Yorki je našeo 45 jezero dolarov. Peneze je zročo policiji i lastnik njemi je za to da jezero dolarov i njemi oblübo slüžbo sluge pri ednoj banki. Starček je dobo dosta čestitke tüdi radio je o njem poročao. Vse to ga je razveselilo, da je odnoro. PREKOSNICE. Gospod pita svojega prijatela: „Ti si tri žene meo, povej istinsko, štera je najboša bila?ˮ „Vjej v tri kisile jaboke, pa mi te povej, štera najbole sladka.ˮ Žena i mož se prepirata. Žena: „Jako mi je žao za to, ka mi je prvi mož mrtev.ˮ — „Meni šče pa bole žaoˮ— odgovori mož. Čüdno pitanje. Gospa: Zakoj ste iz vaše dozdajšnje slüžbe bili odpüščeni? Dekla: Kakše pitanje je to?! Sam jaz Vas pitala, zakoj je dozdanja dekla ne mogla pri Vas zdržati?! Pogrüntanost. Gospod: Mi bomo ešče bogati postali. — Moja žena je pogrüntala novo snov, štera se ne potere. Prijateo : Ka je tvoja žena kemičarka? Je li dugo delala probe? Gospod: Ka bi! — Slüčajno je pogrüntala to, da je za božič delala tenke. Nomadi. Vučitel: Lüdje, šteri ne živijo na ednom mesti, liki se vsikdar selijo iz kraja v kraj, so nomadi. Ali zna šteri povedati kakšo spodobo? Rozika: Slüžečke dekle i lapci. To je zadosta. A.: Ka Vi nemate nikšega strašila za vrable v ogračeki? B.: Ne nücamo. Jez i moja pu,nica sva vsikdar v ogračeki. Vučiteo (šteroga žena vučitelica je v ednom kraji spevala je prebledo i zakričao) Joj, joj! Te glas sam že jes nindri čüo. Mašetar pa stari dečko. Mašetar: Mam eno deklino, štera ma štiri miljone herbije. Ka bi vi mogli dati za protivrednosti če Vam jo spravim? St. dečko: Svoje Zgodovinsko ime. Mašetar: Kak se pa zovete? St dečko: Adam. K ODAJI JE HIŠA z 2 plüga oratje zemle i 1½ plüga travnika. — Več se poizve pri Horvat Franci v Dol. Lakoši hšt, 4. Rozika. I III. Od onega dne je imela starka mnogo posla z otrokom, kar ji je bilo v veliko veselje. Čas ni nič miroval, venomer je hitel naprej v neskončnost o ko bi še nam v mladosti malo ustavil — Rozika pa je pogumno rastla, začela ob mamičini roki stati, hoditi in se končno osamosvojila. To je bilo zanjo veselje! Bistre, modre oči so ji žarele, obrazek se ji je zmeraj smejal, velik ponos je bil zanjo, ko so jo vsi okoli nje občudovali. To ni bilo poredko. Kdo pa ne bi hotel biti vesel, kadar je opazoval tako majhno živahno deklico, ki se trudi pokazati svoje znanje! Starki se je radovalo srce, kakor da je vse to ona sama dosegla. Če se je večkrat zgodilo, da je mala v preveliki navdušenosti štrbunknila po dolgem po podu, ni to moglo dosti pomeniti; takrat je imela navado vselej zajokati, kajti to je bilo najboljše maščevanje za nesrečo, ki se ji je pripetila, ker jo je vselej j kdo pobral, jo vzel v naročje in prav nežno potolažil. Z mamico sta se že začeli trüditi, da bi se pogovarjali. V začetku Rozika ni dosti marala za take novotarije in se je samo smejala ali pa mamico iz prešernosti bila v obraz. A je kmalu spoznala, da bi tudi to hotela znati. Dnevi so se lepo vrstili drug za drugim in Rozika je bila s tem zadovoljna. Zvečer je legala spat, zjutraj je vstajala, pa ne kar tako brez pomena. Zdelo se ji je, da je vsako jutro, ko Vstane, za nekoliko večja. Dasi je ni nihče opazüvat in meril, je znalo nekaj priti, Rozika je čütila, da hoče nekaj velikega. Nekoč se je noč prav voljno umaknila pred sončnim vzhodom in z njim prihajajočim veselim jutrom. Sonce je prebüdilo ptice, ki so gnezdile po jablanah na vrtu in v brestih ob plotu. Rozika je spala v jutro, kakor je bila njena navada, kaj pa je sicer hotela. Okno sobe je bilo odprto, pred oknom je stala jablana. Ščinkavec se je zibal na veji in pel svojo jutranje hvalnico Bogu za radost življenja. Tedaj je dvignil krilca in odletel na brest, da bi tam začel drugo melodijo. Rozika se je v tem prebüdila. Še ji je zvenel odmev ščinkavščeve pesmi v ušesu in nekaj veselega jo je navdalo. Nasmehnila se je in odprla oči, pa ji je zableščalo od sonca, ki se je tiho prikradlo skoz okno do nje. Njeno oko ni moglo prenesti bleska, zato si je z ročicama zakrila oči. Nato se je naglo oprijela roba svoje posteljke in se dvignila. Polotilo se je je navdušenje za nekaj posebnega, kaj, še sama ni znala. Samo hotela je. Zresnila je obraz, kar je kazal sij njenih oči, in zgodilo se je. Prvič je izgovorila besedo: „Mama!“ Kar ostaneta je. Kakšno zmagoslavje! Kdo bi mogel to doživeti! Tako majhna je Rozika, pa že zna povedati: mama! Nista se prejšnji dan s staro mamo zaman trüdili, da bi se naučili izgovori to besedice. Pa takrat ni hotelo iti nikakor ne. Le z „ba“ in z nekim čudnim kričanjom, ki ni moglo nič pomeniti, je jezila mamico, ki se je mučita z njo. Če tedaj ni šlo, pa gre zdaj: „Mama!ˮ Kdo je to mama ? Kdo bo to ?! To je mama ! To je ona, ki je odprla dveri in se zdaj vsa srečna smeji, ki je ravnokar stopila k njej, jo vzela v naročje, stisnite k sebi, pa ni nič rekla, samo poljübna jo je in so ji tekle solze iz oči. Mama, to je nekaj sladkega, da bi brez nje človek ne mogel živeti. To je ona, ki jo zdaj nese v malo hišo k stari mami. Stara mama je že tudi vstala, sedi na postelji in moli svojo jutranjo molitev, vsa je zatopljena, njena molitev prihaja iz vernega srca, samo ustnice šepetajo, se premikajo i roke so sklenjene, drugo tete je mirno, tako moli, ona sploh veliko moli. Danes se Rozika ne more zmenili za mamičino molitev, danes je nekaj v njej, kar mora na dan. Dvigne svojo malo roko in odločno zamahne proti mamici in zakriči : „Mama!“ V starki se je ustavna molitev. Njena misel se je stisnite, v očeh brez življenja je zasijal blesk, stari obraz se je nasmehnil. Življenska radost ji je napolnila dušo, zdaj se ji ne bi bite lahko kmalu ločiti s tega sveta, življenje je prihajalo vanjo iz male Rozike, v kateri je plalo živahno kakor zunaj v mladim, sonca polnem jutru. 4 NOVINE 17. marca 1935. Ceskim drüštvom v Črensovskoj fari. Lansko leto smo šteli v „Novinajˮ od več vrst napak, ki so z ednim bile tüdi opomini tem drüštvom. Mislili smo, ka vodstva tej drüštev li ednok sprevidijo svoje napake i ka ednok li pridemo do toga, ka do se ta naša ceska društva vodila bar po svojij starij pravilaj; či ravno ka ta že jako ne odgovarjajo gnješnjim časom. Pa kak vidimo, je vse zaman. Zato pa mi ceski člani pitamo ešče ednok zdajšnja ceska vodstva sledeče: Jeli pridemo že ednok do toga, ka mo meli vsakoletni redni občni zbor, kak to pravijo pravila; ka si tam člani lejko po svojoj voli zvolijo odbore, ki do zmožni drüštva voditi po pravilaj; ka tak te odbori prido tüdi ednok do toga, ka do meli svoje redne seje i svoje letne proračune i obračune, kak to ma vsako drügo drüštvo na tom milom sveti i kak bi mogla meti tüdi naša ceska drüštva že po svojij pravilaj? Nadale: Jeli tak ednok pridemo že tüdi do toga, ka se tista stara grda navada odpravi, ka nodo vsako leto po Trej Kralaj tisto nedelo, poglavarje, sogarje pa ešče nešterni drügi člani, (ki so navadno sigdar edni tam pilij za tiste naše siromaške peneze, štere mi vküp davlemo za ceske meše? Dostakrat se telko pije, ka Vnogi nevej, v šteri kraj je njegovo domo, ka ga more drügi düpkati, kak kakše živinče. I končno: Jeli tak pridemo že ednok do toga, ka nam naša ceska drüžtva nodo na sramoto, nego na kakši hasek? Zdaj pa poglednimo nekelko v naša ceska drüštva, kakša so i kakša bi mogla biti. Či pitamo ednoga ceskoga poglavara, kakši namen prav za prav majo naša ceska drüžtva, dobimo odgovor: Naša drüžtva majo te namen, ka moremo svoje pokojne brate na cintor sprevoditi — je pokopati. Pa poglednimo, jeli je to istina? Istina je, nego žalostna istina. Merje eden Član, sogar zapove vsem članom ki ga odnesejo na cintor. Gda ga že v jamo pistijo, te sogar stopi k siroti dovici, štera mogoče niti na sol nema, pa njoj pravi: vsakomi plačate 5 Din, meni pa 10 Din. To je nikaj menje ne kak vse vküp 50 Din. Či bi pa ta sirota dovica prosila svoje soside pa drüge prijatele, bi njoj gvišno moža zabadav odnesli na cintor. Jeli tak te mi člani mamo od tej našij drüštev kakši hasek ? Jeli v takšo formo znamo, zakaj smo plačali pristopnino pa zakaj plačüjemo vsakoletno članarino ? Mogoče zato, ka si tam nešterni z našimi penezi guté močijo? Gda nas pa šteri merjé, te pa hajd sirota dovica ségni v žep, pa plačaj bratom, zato ka ti moža na cintor odnesejo. Či nemaš, te na posodo prosi, či ti što da. Jako lepo! Vzemimo edno priliko: V Gomilicaj nastane ogen. Črensovski gasilci idejo gasit. Pa gospodar, šteromi gori hiša, ne je član gasilcov. Pa gda bi gasilci ogen pogasili, te bi predsednik stopo k tomi vérti, pa bi pravo; vsakomi plačate 5 Din, meni pa 10 Din. Ka bi ti vért odgovoro, kak bi to zgledah? Gvišno bi pravo, ja čüjete, tak bi bilo, či vas ne bi se bilo, itak je zgorelo. Ravno tak lehko pravimo mi ceski člani, či naša ceska drüštva svoje pokojne člane za peneze pokapajo, te bole či jih nega, te člani ščista nikšega haska nemajo s toga, ka tam Plačüjejo letno članarino. Moglo bi biti na priliko etak: Drüštveni člani bi naj svoje pokojne brate člane zabadav odnesli na cintor. Sogar pa, ki malo več posla ma, naj dobi primerno odškodnino iz drüštvene blagajne. Tak de te vsaki član znao, zakaj je v drüštvi, i zakaj plačüje letno članarino. Za 5 Din de što šté, koga šté šo na cintor nest, pa nam te cehov ne trbe. Pa poglednimo ešče dele v naša ceska drüštva Vsako drüštvo ma: predsednika po potrebi tüdi podpredsednika, tajnika, blagajnika i knjižničara, eli pa gospodara, kakše drüštvo je. Pri na- ših ceskih drüštvaj pa mamo nekšega „Očoˮ, i zapisnikara, to je vse. Zakaj je te „Očaˮ tam, toga nevemo. Ka bi drüštvo vodo po pravilaj, toga je, kak vidimo, ne zmožen. Mogoče niti ne ve, ka so to pravila, Ve je pa ednok eden ceski poglavar pravo: „25 let sam že ceski poglavar, pa ne vem, ka so to pravilaˮ. Če bi tomi poglavari vnükec doma pravo, ka je to kukorična pogača, bi gvišno mislo ka je istina. Zdaj pa poglednimo naše pisače: Dobre ¼ vöre tam piše, pa dobi 20 Din. Pa to je ešče ne vse. Od vsakoga novoga člana ešče dobi 2 Din za to, ka ga notri spiše, se zna, ka to član sam more plačati. Tak se je ednok v ednom cehi zgodilo, ka je pristopilo 26 novih članov. Od teh je pisač dobo 52 Din, pa iz drüštvene blagajne 20 Din. To je za dobre ½ vöre pisanje 72 Dinara. To je več, kak slüžijo eden gospod armijski general. Jeli pri drügij drüštvaj tüdi tak delajo? Jeli se ne bi najšli tüdi tü takši, ki bi Zapisnik napisali zabadav, kak se to dela pri drügij drüštvaj? O ja, bi se najšli, pa ešče kak dobri. Zato pa ešče ednok Povemo: Naj se kem prle skličejo občni zbori, pa si člani naj tam zvolijo takše odbore, ki do zmožni drüžtva voditi po pravilaj. Ka tak ta drüštva ednok dobijo nekšo formo i ka do slüžila svojemi nameni. Dokeč pa ostanejo v tom položaji, jih nemremo inači zvati kak za: „Oderuškopohüševalna drüštvaˮ. Če bi te pa to vse naravnalo na pravo tér, bi najlepše bilo tem drüštvom dati ime: „Cerkveno pogrebno drüštvoˮ, zato ka tomi nameni gnjes slüžijo. (Dale) Mladinski razgledi. Mladina, ogledni in razgledni se v tom razgledi, ali v tej vrsticaj in se primerjaj s starimi časi. Gučao sam večkrat s starimi dedeki i tak je prinesla priložnost, da sva si pogučavala. Jaz in že prileten mož po vekšem guči prideva tüdi na mladino. „1 jaˮ, pravijo te mož, „mladina, to pa je nekaj posebnoga. Zdajšnja mladina je šolana, modra pa tüdi nebogljiva. Vidiš, vzemiva napriliko edno gostüvanje, što je tam za vekše, ali ne mladina, starih lüdi nanč ne gledajo, pa so tüdi raj, či nanč ne pridejo, zato da ma mladina prednost. Pa ta mladina takša se najde na gostüvanjaj, ka nanč v šolo ne hodi, sezna, da se nav-čij, ka njoj nej sila bilo znati. Pa pogledni pod oknom, vse čarno je mladine, pa tüdi male, nehamo odraste. Inda, gda sam jas mali bio, toga nej bilo, nej smo odili v šolo, tak kak zdaj, zato da nej bila v vsakoj vesi šola, pa smo znali več od poštenja kak zdaj, te si nej najšeo dosta ledičnij na gostüvanjaj, pa tüdi vöni nej, zato da so nas nej püstili stariši. Ja, novi časi, pa tüdi nove šege. Za par deset let pa Bog zna ka bo.ˮ Tak so mi povedali te stari mož in jaz sam si mislo: te so bili bogši časi v tom pogledi kak zdaj. A zdaj, ka vidiš mladina, kakša je, zdaj že ne odi pod okna samo moška mladina, nego tüdi ženske i dekleta se najdejo na mestaj, da tam zijala odavajo. I včasih šče tü pa tam kakši kvar napravijo, posebno dečki. Pa ka mi je prišlo na miseo, naši večeri pri mrtveci namreč verestüvanja, tam ma tüdi mladina Prednost, pa ne pri molitvi, nego pri kartanji. V starih časaj je bila navada po večij krajaj, da so pri mrtveci bile stare ženske, tak zvane »čuvarje", štere so celo noč prejokale i molile rožni venec. Zdaj so pa na njih mestaj v večij krajaj čuvari kvartopirci nad tri štiri skupine. Mladina, gda se odvadiš teh slabij navad na mrtvaški večeraj? Zberi se zato, da pomoliš za rajnikovo düšo in premisüš o večnosti, kama je odšla pokojnikova düša i kama bo šla tüdi naša. I na gostüvanjaj večeraj naj nede več tvojij sledov. Starišje, skrb mejte na svojo nedoraslo deco, ka kda dorasto, de ž njih dobra mladina. Mladina, zbüdi se z spanja. Od slabij del si začni trezno misliti, vej smo v časi dvajstoga stoletja, da mo lejko pravili nigda, gda dorastemo: novi časi, dobri časi. To so tvoji razgledi, mladina. —n. ŠPORT. Občni zbor SK. Mure. Igralec Šrimpf je podal poročilo lahkoatletske sekcije. Klub si je priboril pri štafetnem teku skozi mesto prehodni pokal župana gosp. Hartner Ferdinanda ter tudi odločil lahkoatletski dvomatch Mura:Sokol v razmerju 47:22 točk v svojo korist. Odbornik, g. Puhan Nikolaj je poročal o delovanju kolesarske sekcije. Klub je priredil dva zelo dobro uspela izleta in eno cestno kolesarsko dirko. Iz poročila tenis sekcije je razvidno, da je klub nastopil proti tujim klubom dvakrat. Priredil klubsko prvenstvo ter igrišče temeljito popravil, zato je pričakovati, da se letos poveča kader belega sporta. Igralec Horvath Nikolaj, načelnik smučarske sekcije je poročal, da tudi ta panoga sporta lepo napreduje. V minulem letu je priredil klub tri lepo uspele izlete. Po končanih poročilih, je povzel besedo predsednik LNP, ki je v prisrčnem govoru pohvalil delovanje kluba, katerega je postavil za vzor vsem klubom v dravski banovini, ter iskreno čestital društvu k uspehom. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik Lipič Josip, bančni ravnatelj, I. podpredsednik Vutkovič Slavko, poštni upravnik, II. podpredsednik Hirschl Koloman, trgovec, I. tajnik Peterka Raoul, II. tajnik Puhan Nikolaj, blagajniki Cvetko Oton, Fürst Gustav, Hojer Ludvik, gospodarja Debelak Štefan in Kardoš Ivo. Odborniki: Arvai Vincenc, Adanič Josip, Heimer Oskar, Štivan Ernest, Hahn Izidor, Norčič Bela, Števančec Ludvik, Gumilar Koloman. Frim Ladislav, Dittrich Edvard, Šiftar Štefan in Šiftar Aleksander. Načelnik prireditvenega odseka Kemeny Ferry, načelnik nogometne in lahkoatletske sekcije cand. iur. Nemec Janez, načelnik tenis in table tenis sekcije cand. tehn. Nemec Lajoš, načelnik zimsko Športne sekcije Horvath Nikolaj, načelnik klesarske sekcije Pau-rič Franc. Častno razsodišče: Koder Fran, odvetnik, dr. Pinter Nikolaj, odvetnik, Jezovšek Vladimir, kr. notar. Revizorja. Koltai Štefan, Celec Ferdo in dr. Brumen Anton. Bivši predsednik, g. Arvai Vincenc, Veletrgovec, je bil navdüšeno Izvoljen za častnega predsednika. Pri slučajnostih je povzel besedo narodni poslanec gosp. Benko, ki je predsednika LNP prosil, naj objektivno poroča o delovanju naše pri-ljubljene Mure, predvsem radi tega, ker so se v teku leta pojavljali v takozvani revolverskih časopisih različni dopisi, s katerimi je hotelo klubu škodovati, ter mu jemati ugled. Nadalje, naj bode tolmač iskrenosti in tovarištva, ki Vlada v našem klubu. Z jasno povedano besedo, da smo mi boljši nacijonalci kot tisti, ki se venomer bijejo na svoja prsa, poziva vse navzoče, naj tudi nadalje delujejo kot do sedaj za blagor našega lepega Prekmurja in domovino. Župan gospod Hartner, kot stari prijatelj našega sporta, je v imenu občine čestita! k uspehom kluba v preteklem letu in sporočil, da je občina odstopila klubu potrebno novo igrišče. Predsednik podsaveza g. dr. Kosti je nato odgovoril, da denuncijacij, ki so prihajale, LNP nikdar ni vzel resno in da ga je današnji občni zbor popolnoma uveril, da Vlada tukaj res-nična jugoslovenska Zavednost med člani pa tudi iskreno tovarištvo. Končno se je predsednik g. Lipič zahvalil za veličastno udeležbo ter izrazil željo, da bi članstvo in igralci tudi v bodoče zastavili vse svoje sile v procvit našega, sporta. Novo v krofi. Dr. Venznur poroča o najnovejših raziskavanjih o krofi. Pravi, da je bio krof jako razširjeni lüdski beteg i je ešče dnesdén. Takzvani »planinski krof" je doma v vseh visikih bregaj sveta, v Himalaji, Andih, v Alpah itd. pa tüdi v nižiših bregaj. Povsedi tű je krof jako trdovraten i se vsikdar na novo pojavi. Dozdaj smo Splošno mislili, ka je krof (goiša) posledica pomanjkanja joda v golšnoj žlezi; a mednarodna golšna konferenca, štera je pred kratkim zborüvala v Berni, je v marsičem omejila to vlogo; dejstvo pa, ka jod na zdravlenje krofa dobro vpliva, ostane ešče naprej; to so najbole pokazala nedavna raziskavanja na Novoj Zelandiji. Dokazalo se je, ka obstoja vzročna zveza med naka-janjem krofa i malov jodovov vsebinov — v zemli i ne v vodi, kak se je dozdáj mislilo. Zato so rasle ozdraviš v pokrajinah z bogatejšov jodovov vsebinov, če smo tam več časa. Čeravno se jodi ne priznava več tista izklüčna Vloga kak se je prizna-vala prle, Znamo vseedno, ka obstoji zveza med krofom i pomanjkanjom joda; i na tom spoznanji temelijo odredbe, štere so za lüdsko zdravje velke važnosti. Ide se za vživanje soli, šteroj smo dodali prav male vnožine joda. Da je te način zdravlenja velka zasluga za lüdsko zdravje, o tem nega nikšega dvoma i se tüdi več ne razpravla. Pri vsakšem zdravlenji se pa pretirava i tak se tüdi pri tom. Ne-kritična uporaba jodizirane soli i drügih jodiziranih zdravilnih sredstev je večkrat tüdi že škodüvala, čeravno ne pogosto. I marsigde so zajšli zavolo toga v drügo nasprotstvo i so začnoli gonjo proti kakšojšte uporabi joda sploh. 1 Zaklüček: krof se je v takših krajih pa pojavo. Vsekak so pa omenjena oško-düvanja rodila pomisleke proti jodiziranoj soli tüdi med raziskovalci toga pitanja samimi i so prišli do prepričanja, da ta sol ešče ne predstavla idealne oblike pri zdravlenji krofa. Najbole Znani so v tom oziri nedavni raziskovalni zaklüčki, prof. Pfeifera v Bonni. On pravi, ka je dozdajšnje zdravlenje z jodom pomenklivo v prvoj vrsti zato, ar se dovaja jod teli v anorganičnoj (neživoj) obliki. Predlaga, naj se jod dovaja teli v obliki rastlin, štere so smotreno z njim prepojeno. Načrt se da na različne načine izvršiti; na primer tak, ka se gojijo redilne rastline v zemli, štera ma dosta joda v sebi, ali pa ka se jod primeša gnojilom v približno enakoj vnožini kak se nahaja v čilskom solitri. Pošta. Sukič Rožica, Village Neuf. Dvakrat .smo Vas meli spisano. Ne pošilajte nazaj. Zdaj je v redi. — Krauthaker Štefan, Dnrmans, Francija. Vaši listi so za leto 1935. plačani. Bog plačaj za dar na Dom sv. Frančiska — Bunderla Marija, Aubrometz, Francija. Brat plačao Din 30. — Ladan Ana, Orville, Francija. Po naročili očé smo Vam poslali na Novine. Oglas. Sprejme se 5 družin v stalno službo na Drž. imanju Karadjordjevo. Prosilci morajo biti dobri švajcarje, t. j. znati morajo dojiti in drugo delo v mlekarni. Ponudbe naj se pošljejo na Direkcijo Drž. imanja Kara- djordjevo, p. Bačka Palanka. Banka Baruch 15, Rue Lafayette, Paris odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24—17 Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnje Lendava. — izdajateli in urednik: Klekl Jožef, župnik v pak.