79. številka. Edinost rbaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob uri zvećer. Karfialna znata : Za eclft leto ........ i4 kron za pol leta .........12 _ zn «'*etrt leta........ (i za en nie-o 6 -totink <3 nvf i: izven Tr*ia pa po S stotink i4 nve.) Telefon St*. »7(1. Trst, v petek 6. aprila 1900. Tečaj XXV &din c s t Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. v edinosti Je mol! p9■ se računajo po vrstah v petitu.- 'Aa večkratno naroČilo V "primernim /popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi Itd. se računajo po pogo«H). Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upruvništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. VrednlStvo In tiskarn« se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Uprnviiištvo, in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. nadatr. Lcdajatelj is < dgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konaorcij lista „Edinost*4. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. jI Okoličani! Volilci! Veleresni so časi, ko Vas državljanska dolžnost zopet klice na volišče. Že volitve v mestu so nam prinesle znamenj, ki pričajo, da v italijanskem taboru ni več tiste jednotnosti, kakoršnja je bila nekdaj. Znamenja kažejo, dat se že ruši ono nenaravno in nasilno stanje stvari, kakor so je ustvarile one usodne, nepozabne državnozborske volitve pred tremi leti, ki so prinesle nad Vas. dragi nam okoličani, toliko patrijotičnega žalovanja, toliko goija in tolikih solz! Takrat so Vam podpisali smrtno sodbo in so bili uverjeni, da so napravili križ čez Vaše pravo do življenja, A * SVOjega. življenja. Prišlo je drugače. Zopet vidimo, kako je Pravica, ta iiči božja, močneja, nego zla volja Ijudij. < >ni. ]>rav oni, ki naj bi bili eksekutorji smrtne obsodbe Vaše, oni so danes v padanju, njihova organizacija "e v razsulu in ugled njihovih voditeljev je v ginevanju, kakor nezgrešno kažejo dogodki na volitvah v mestu. Tako se maščuje sleherni zli čin, vsako slabo delo že samo po sebi. Ali. dragi okoličani, prišel je čas, da se maščujete tudi Vi za vse ono, kar ste pretrpeli pred tremi leti, trpeli zato, ker ste pokazali odločno voljo, da obvarujete in ohranite, kar ste prejeli od očetov: dom in kri! Da, v teh dveh besedah je povedano vse, za kar Vam je .skrbeti po sveti domovinski dolžnosti: za materijalno in moralno blaginjo svojo! Okoličani! ('as maščevanja je prišel za vse ono, kar ste pred tremi leti pretrpeli radi svojega patrijotizma. Ali Vaše maščevanje bodi plemenito, bodi tako. oj : kaj hočemo in kaj moramo hoteti ! In vsi imamo zavest, da je to. kar hočemo: dobro, pošteno in da ima svoj temelj in svoj izvor v božjem in pisanem zakonu in da torej nikdo nima pravice, kratiti Vam tega. kar zahtevate. Ali te Vaše koristi ne trebajo obrambe samo v mestni in deželni zbornici tržaški. Ne, pred svetom, pred širokim svetom, pred upravo države, pred parlamentom na Dunaju treba, da ustanete Vi sami kakor branitelji svojih pravic, velikega prava do svoje ekzistence ! Volilci! (Okoličani ! Noben dalekogledni politik ne dvomi več, da se v drŽavi naši pripravljajo velike stvari, da smo na pragu velikih sprememb v notni njeni življenju države. Načelo jednake pravice za vseh bije svoje zadnje bitke za svojo zmago. Bližajo se časi, ko uprava države začne misliti na to, da zadovolji zahtevam vseh posamičnih narodov in vseh njih odlomkov. Ali — to si morate zapomniti — upoštevali bodo le one narode oziroma odlomke narodov, ki so sc oglašali, ki so s krepko voljo dokumentirali svojo ekzistenco. To je tudi Vam velika naloga, ko jo imate izvršiti prihodnjo nedeljo. Prihodnjo nedeljo Vam bo dokazati, da ste tu, da živite, da hočete živeti, da nikdar niste mislili na to, da bi se odpovedali pravici do ekzistence in da — kakor državljani, ki so vsikdar zvesto vršili svojo dolžnost — neizprosno zahtevate od države, česar trebate za življenje, in kar Vam je ona tudi dolžna dati ! Da, okoličani in volilci, v tem je največa važnost volitev prihodnje nedelje, da pred svetom na sijajen način dokumentirate svojo ekzistenco na tej zemlji!! Ako storite tako, storili ste velik odrešilen čin sebi in veliko delo skupni domovini. Okoličani ! Nastaja vprašanje : kaki in kateri možje naj bodo oni, ki naj v teh resnih, velepomembnili časih vzamejo v svoje roke varstvo Vaše stvari ? Tudi na to stran smo prišli na jasno na shodih med Vami in z vestnimi posvetovanji z Vašimi zaupniki. Politično društvo »Edinost«, zvesto stari svoji tradiciji, tudi letos ni mislilo na to, da bi komu usiljevalo koga. Marveč je vestno poizvedovalo med Vami volilci. In potem je tudi vestno uvaževalo vse, kar je čulo in kar bi moglo pripomoči do zmage, ali pa spraviti stvar v nevarnost. Tako je prišlo — v popolnem soglasju z Vašimi zaupniki — do sklepa, da Vam za volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, priporoča nastopne kandidate: Za I. okraj : dr. Josip Abram, odvetnik v Trstu ; za II. okraj : dr. Otokar Rybaf, odvetnik v Trstu ; za III. okraj : Ivan Marija Vattovatz, veleposestnik in podjetnik pri sv. Ivanu ; za IV. okraj : Fran Dollenz, posestnik in obrtnik v Trstu ; za V. okra j : Ivan Goriup, veleposestnik na Opčinah ; za VI. okraj : dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. Volilci! Pri poroču joči m Vam te može, nam niso pred očmi osebe, ampak le stvar. Posnemajte ta naš izgled ! Morda bi si bil tudi med Vami ta ali oni želel druzega moža. Mi pa Vam povdarjamo še enkrat, da smo resno upoštevali vse glasove in da je to priporočilo naše rezultat treznega in vestnega pretehtanja vseh okolnosti. Zato se obračamo do Vas, spoštovani volilci, z iskreno, rodoljubno prošnjo, da vsakdo izmed Vas v teh trenotkih svoje morebitne osebne želje in nazore podredi skupni stvari in da v nedeljo oddate vsi, kakor en mož, svoje glasove gori priporočenim možem : v dokaz, da je okoličan ostal mož, značaj in zvest sin svoje domovine. V trdni veri smo, da boste zložno sledili temu pozivu našemu in da v nedeljo izvršite veliko delo slovenskega rodoljnbja in samoobrane. V to ime Vam kličemo : Bog in narod ! V TRSTU, dne 4. aprila 1900. Odbor političnega društva „Edinost". Kultura in politika. Ko se je v gosposki zl>ornici vršila razprava o izjavi sedanje vlade, se je oglasil k besedi tudi češki učenjak in vseučiliščni profesor na Dunaju, dr. Albert, da odgovori nekemu nemškemu govorniku, ki je trdil, da Nemcem ni do tega, da bi širili germanizacijo, ampak oni da hočejo širiti le civilizacijo, omiko, prosveto. Dr. Albert je menil torej, da taki politiki ni kaj p r i g o v a r j a t i, ali pristavil je, da v to ne treba nikakih paragrafov in formul. To izjavo češkega učenjaka je bil porabil tudi naš »Piooolo«, da bi ž njo opravičil italijansko nadvladje v Primorju, češ: saj tudi mi Italijani ne gremo za tem, da bi širili italijanizaeijo, ampak mi hočemo širiti le kulturo in civilizacijo' In »Piccoloc je menil zaničljivo in nekako tako - le: ako že Cehi, ki so v vsakem pogledu visoko nad Slovenci in Hrvati, ne morejo drugače, nego da se klanjajo pred veličino nemške kulture, bila bi Slovencem in Hrvatom tem bolj dolžnost, da klouijo svoj tilnik pred italijansko kirituro. V prvi vrsti ne vemo, ali je bolj smešno, j ali bolj drzno, ako laško glasilo tisto svojo namišljeno »kulturo« hoče {»ostavljati na stran nemški kulturi. To je isto tako, kakor če bi žaba, videča, kako kujejo konja, tudi ona — vzdigala svojo nogo. Kakova je ta kultura, o tem se lahko I prepriča vsakdo, ako ga je le volja narediti inalo ekskurzijo v razna mesteca j>o Istri ! i Tam mu 1h> ta proslavljena kultura, pred ka-j teri naj bi mi Slovenci in Hrvatje klonili tilnik svoj in se njej na ljubo odj>ovedali svojemu materinemu jeziku, silila tudi — v nos!; Kakova je ta kultura, priča zanemarjenost, j ljudstva }>o Istri v kulturelnem in gospodar- j skem |M»giedu, pričajo onih 20000 otrok, ki; v tej nesrečni pokrajini rasejo brez vsacega šolskega pouka : priča dejstvo, v nebo v pij oče dejstvo, da ista goe|K»da, ki so nositelji iste : kulture, pred katero naj bi mi uklonili tilnik svoj, nasprotujejo proti ustanovitvi vsake šole,, -ako bi bila res za ljudstvo : kakor so besneli proti j ustanovitvi gimnazija v Pa/inu, kakor intrigiraj o se ti aj proti ustanovitvi kmetijske šole!! Da, niti kmetijske šole ne privoščajo ubogemu ljudstvu! Kakova »kultura« je to, na katero opirajo Lahi svojo zahtevo j»o nadvladju, pričajo množica otrek, ki v mestu tržaškem samem r »sejo brez vsake šolske vzgoje, pričajo množice analfabetov v Trstu, katere je nedavno temu pripoznal celo neki italijanski list! Kakova kultura je to, v j katere znamenju stoji vse laško življenje po deželi, o tein nam priča sramotno, srednjeveško razmerje, ki vlada med gospodo in njih lastnim laškim ljudstvom: ki je razmerje med vsemožno voljo in slepim in suženjsko {»okornim orodjem !! In tako kulturo si upajo Italijani vspo-rejati z nemško kulturo, v imenu take kul- i ture si upajo zahtevati, naj bi en cel narod abdicira!, naj bi se {odpovedal svoji narodni ekzistenci in |>olitiškim pravicam! S tako — brutturo hočejo opravičevati svoje j»olitiško nadvlad je!! To je vendar skrajna drznost. Sicer pa: bodi kultura taka ali taka, in naj je tudi na najviši stopinji: nikdar ne sme biti ona v opravičenje politike nasilja, ka-korenjo tirajo Italijani v naših pokrajinah! In ne le, da kultura — tudi največa — nikdar ne daje pravnega naslova za politično nadvladje, nikdar ne daje nol>enemu narodu prarice do zatiranja druzega naroda, marveč je tako zatiranje, ako se vrši pod pretvezo kulture, najhuje onečeščenje, sramotenje pojma resnične kulture, je torej zločin proti civilizaciji. Politično nasilje in kultura sta dva pojma, ki sta si dijamentralno nasprotna, ki izključata jeden druzega. Prava kultura se izraža v stremljenju po izobrazbi duha, ali tudi po o pl e m e nj e v a n j u srca in po - - svobodi! Kako je torej možno politiko nadvladja opravičevati s — kulturo ?! Iz tega sledi, da je naravnost prvi pogoj kulturi : svoboda in jednako pravo vsem ! Tudi j politično in narodno- Kdor je proti takemu, pravu, ta je proti kulturi, proti civilizaciji j Brez svobode ni kulture, in kjer je kultura, ni prostora za nikako nadvladje: ni socijalno, ni politično, ni narodno. Kdor bi hotel torej na ta način, v imenu j kulture, odrekati drugim politična in narodna prava, ta bi bil podoben onemu, ki bi tekel lačnemu, ki ga prosi kruha: ne dam ti, ker! nimaš pravice prositi kruha, a nimaš je zato, ker si — lačen !! i Najdrzneje početje je torej, ako gospoda hočejo svoje nezaslišane privilegije opravičevati s kulturo. Nasprotno je pravo: mi imamo pravico v to, in moramo pobijati njih privilegije, njih politiko nadvladja ravno sfe sta lišča kulture ! Z:i božjo voljo, kako naj je oni j širitelj civilizacije, ki noče dati ljudstvu sredstva civilizacije, ako mu noče dati — šole ?! Čudno res, jako čudno širjenje civilizacije je to ! In gospoda se se bahajo s takim širjenjem civilizacije in bi v imenu tega širjenja zahtevali Bog ve kaj ! Ali čemu se razgrevamo, saj jih poznamo, saj vemo, kaj hočejo!! Njim je le do irre- j dentizma, zato so tudi proti kulturelnemu preporodu Hrvatov in Slovencev, Njim gre torei za eminentno politično vprašanje. Pod pretvezo kulture hočejo tej deželi utisniti italijanski značaj, da-si je slovanska po veliki večini. V imenu kulture hočejo izvršiti naj-veči zločin, ki je sploh možen: ubiti jedno celo narodnost. Ali je to kultura ? To je — barbarstvo. Ni kdo še ni tako onečeščal italijanske kulture, kakor jo onečeščuje ravno to barbarstvo! Ako nam torej »Piccolo« govori o civilizaciji, je to največa hinavščina, največa laž.j Italijani v Primorju ne mislijo na kulturo, ampak na politiko: plašč kulture naj bi pokrival zločine njihove politike! MS se torej ne borimo proti civilizaciji, ampak jedino le proti italijanski politiki ! Za jednakopravnost na Primorskem. Koncem zadnjega zasedanja državnega zbora so stavili posl. S p i n č i e in tovariši nastopno interpelacijo : Radi rabe jezikov od strani političnih ter drugih e. kr. oblastij v Primorju v občevanju s tamošnjimi hrvatskimi in slovenskimi strankami je bilo že dosti pritožeb, tudi v državnem zboru, V XV. sesiji državnega zbora — dane grem še dalje nazaj — pridruži vsi se: interpelaciji prvopodpisani h poslancev od 30. marca 1898., odgovoril njeg. ekscel. takratnega mi-nisterskega predsednika in voditelja ministerstva za notranje reči od 21. aprila 1898., ter drugi interpelaciji prvopodpisanega od 6. maja 1898., — stil oba današnja prvopodpisana stavila do njeg. eks. takratnega ministerskega predsednika dne 4. in 18. 3 interpelacije ter sta dobila odgovor na jedno dne 9. decembra 1898. Dotična inserpelaeija zadeva sicer le en slučaj: v odgovoru na njo pa se povdarja neka na c. kr. namestnika naslovljena mini- j sterska naredba od 29. sept. 1898 štev. 6682/M., L. po kateri je bilo naročeno c. kr. namestniku, odrediti potrebno, da se v p r i-h o d n o s t i izdatno o d p o m o r e vsaki opravičeni pritožbi gledč na rabo hrvatskega, oziroma slovenskega jezika v službenem občevanju, ter da se je držati v vseh odnos aj i h temelja, po katerem imajo oblasti z notorično hrvatskimi ali slovenskimi strankami in občinami tirado v a t i v h r v a t s k e m ali slovenskem jeziku«: in druga od 5. novembra 1898. št. 8272/M. I., po kateri se odrejuje najtoč-nejše izpolnjevanje direktiv, podanih poprej upravnim oblastim z ozirom na jezikovno vprašanje. Navzlic prej omenjenemu odgovoru nj. eks. gosp. minist. predsednika in voditelja ministerstva za notranje reči od 21. aprila 1898., v katerem je rečeno, — »da v Istri kakor tudi na sploh v vsem jozemlju, spada-jočem pod namestništvo v Trstu, se politične oblasti drže načela, da se reši vsaka vloga v onem jeziku, v katerem je sestavljena: - katera trditev pa je bila v vseh omenjenih interpelacijah, zlasti v oni od 6. maja 1898. z neštetimi dokazi pokazana kakor neresnična ter kakor neodgovarjajoča dejstvom — in navzlic obema navedenima ministerskima naredbama je še vedno čtiti takih pritožb, da, so celo politične okrajne oblasti, ki sploh ne uporabljajo hrvatskega jezika s hrvatskimi strankami. Tu nekaj izgledov iz najnovejšega časa : Prečastiti župni urad Topolov«/ (reete Topolovac) je dobil na eno svojih immediat-nih vlog na c. kr. ministerstvo za notranje reči, ki je bila pisana hrvatski, od c. kr. okr. glavarstva v Poreču od 26. febr. 1900. št. 1332, odgovor v nemškem jeziku. Občina Kastav, čisto hrvatska občina, ki se poslužuje v uradovanju vseskozi hrvaščine, je bila v nekem dopisu c. kr. okr. glav. v Volo-skem od 28. febr. 1900., št. 3161, povabljena, naj ^odgovori na neki odlok c. kr. okr. glav. v Voloskem 24. febr. 1900 štev. 387!/IX., in pridejan v prepisu v nemškem jeziku, kar je bilo jednako nemškemu dopisu c. kr. okr. glavarstva, in s čemer se je c. k. okr. glavarstvo hotelo v tem slučaju, kakor to in druga v drugih slučajih, izogniti svoji dolžnosti : posluževati se jezika, strank. C. kr. davčni urad na Krku je dne 12. iebr. 1900 št. 1209/1899 na nemško-italijanski tiskovini podal povabilo v italijanskem jeziku na upravo cerkve v Baški, to je na stranko, ki se poslužuje znano vseskozi hrvatskega jezika ter v kraj in občino, ki je čisto hrvatska in v davčni okraj, katerega [davkoplačevalci so po večini Hrvatje. Od c. kr. davčnega urada v Sežani, ki urad uje za popolnoma slovenski davčni okraj, je dobil poznati slovenski davkoplačevalec v poznatem slovenskem kraju Opčine dopis št. s čisto laškim naslovom. C. kr. okr. sodišče v Motovunu je razposlalo dne 15. febr. 1900. neki »Circolare« na voditelje matrik le v italijanskem jeziku, čeprav je v tem okraju največ Hrvatov, in so voditelji matrik ali Hrvatje ali taki, ki znajo hrvatski ter morajo rabiti hrvaščino. Na podlagi tega in gledč na okolnost, j da ne pomagajo nič Ludi najboljša poučila in navodila, ako se ne postopa proti tistim, ki se ne drže v zakonih utemeljenih napotil, si dovoljujejo podpisani staviti do Nj. Eks. g. min. predsed. in vod. min. za notranje reči nastopno vprašanje: Ali je Nj. Eks., glede na pravice državljanov, zajamčene v drž. zakonih, in glede na obe navedeni naredbi Njeg. Eks. g. min. predsednika in voditelja ministerstva za notr. reč" od 29. sept., oziroma 5. nov. 1898. pripravljen odrediti, tla se danes navedeni slučaji prouče, ter postopati po pravici in po zakonu proti onim, kakor tudi proti ostalim drž. funkcionarjem, ki doslej niso delali v smislu dolžnosti, ali ne bodo delali v prihodnje ?c (Poleg Spinčica in Laginje je podpisanih še 20 poslancev). Politični pregled. TRST, r>. aprila 1900. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru Češkem so včeraj razpravljali o predlogu posl. Šamaneka, da se v vseh prednjih šolah s češkim naučnim jezikom uvede ruščina kakor obvezen učni predmet. Predlog so po daljši debati proti glasovom nemških poslancev odkazali šolskemu odseku. Iz debate posnemamo sledeče: Poslanec Šamanek je v utemeljevanju svojega predloga rekel, da si morajo Cehi, ako hočejo upati na zmago v svojem boju, zagotoviti simpatije kakega velikega naroda, v ten> slučaju ruskega. Treba pomisliti, koliko moč erpijo Nemci iz tega, da so pobratimi Nemcev v Nemčiji. Češko vprašanje se more rešiti še le tedaj, ako postane evropsko vprašanje: prej pa mora postati vprašanje vseslovansko. Morda pride čas, da sc bo tudi petrograjska vlada ozirala na Čehe. Govornik je prepričan, da na Dunaju ne veje vetrič, ki bi bil prijazen uresničenju njegovega predloga, da-si bi mu morali biti prijazni iz praktičnih ozi-rov, z ozirom na industrijo in trgovino; kajti Rusija nudi češki obrti in trgovini široko polje delavnosti. Socijalist St ei ne rje predlagal, naj se preko predloga preide na dnevni red, a o tem ni našel dovolj podpore. Posl. E p p i n- U e r je imenoval predlog demonstracijo proti t —— Po I) l J I S T E K. 22 Moja prijateljica. Piše Kopriva. Meni je bilo tedaj tako... Na božični večer sem žalostno sedela pri peči. Gostov ni bilo, — kdo naj tudi pride v tako gostilno, kjer je prepir .na dnevnem redu. Pri mizi je sedel oče in z zmedenimi očmi zijal v plamen svetiljke. Bil je pijan. Od t-asa do časa je zajecljal : — Prines' mi pijače! — Sedela sem mirno, nepremično. In na-krat je začel divjati : — Pijače, pijače! Halo! — Režal in škrtal je z zobmi in divje metal okrog, kar mu je prišlo pod roke. Češe so letele na tla, kjer so se glasno, zveneče trle, in za njimi so padali stoli, košarice za kruh — vse. Sel je, opotekaje se, k omari, kjer je stalo vino. natočil si polno čašo, daje vse čezenj lilo, izpil in zalučal čašo ob tla, da se je razletela na sto kosov. Potem ao}>et tiho. Smrčal je pri mizi, težko hro|»eee. Jaz sem pobrala potrte kozarce in je^pet sela k peči. Bila sem. kakor otrpnjena. Bilo mi je tako težko, da sem komaj dihala, v očeh pa mi ni bilo solze. In l»il je božični večer! J i Dekla je šla domov, brata sta ostala v j mestu, kjer sta hodila v šolo, mati je bila, zgoraj, le jaz sama sem sedela pri peči in; ! straž i la vinjenega očeta. Bila je ura deset, poli ^ejlnajstef- jefi- j i najst... Mati je prišla doljc — Kaj še ne greš spat? — — Bojim se, da bi se kaj zgodilo, — i ! odgovorila sem in zamahnila z roko proti j ; očetu. — Nesreča bi ne bila ravno ! — je sik-1 ! nila mati. — Vse nam zapije! Vis, zdaj ie} zopet pijan, kakor — — — ! — Sla je k očetu in ga zaničljivo sunila. Neumno, debelo se ji je smejal v obraz. — Ti pijanec! Ubila bi te ! — Udarila ga je s pestjo v obraz. Prijela ga je jeza. — Čakaj, vlačuga, jaz ti pokažem ! — Vstal je in ornahovaje grabil za njo. — Ti pijanec, ti lopov, potepin ! Jaz, jaz ti pokažem ! — In £§pet ga je bila po glavi. Poskušala sem potegniti mater proč: — Ne bodite vendar taki! Nocoj je Božič! — Mati me je sunila v stran. — Ha, laskam naj, zapravljive u pijanemu ! Beračili bomo! Uši ga bodo žrle ! — — Ali, če je pijan ! Zdaj nič ne pomaga govoriti ! Pustite ga, slišite, no-o ! — Udarila sem v jezen, bi^ek jok. Mati me ni slišala : — Oho! Če ne sliši, naj pa čuti ! — Divje mu je bila ^ pestmi v njegov zabuhli, rdeči obraz. — Čakaj, čakaj, ti prokleta babi! — je soj»el oče, dvignil stol in- lopnil ž njim materi po glavi. — Ti pes! — je za^pila mati in se prijela za čelo. Oče je pri tem zgubil ravnotežje in lopnil s svojim težkim, okornim telesom na tla. V padcu je udaril z glavo ob rob mize. Nepremično je obležal na podu, iz glave mu je tekla kri. — Ti zver! Ti živina! Ti hudoba! To mi poplačaš! — je kričala mati, ga suvala z nogami, gazila po njem, tolkla s peto po glavi, rokah, prsstfi — Meni je zastala kri. Z vso močjo sem vlekla mater v stran, ki- je Bila tudi mene, suvala, klela, divjala, kakor furija . . . Naposled je naju veuda^e pustila, treščila r. vso močjo vrata za seboj in odšla. Zopet sem bila sama z očetom. Poskušala sem ga vzdigniti in ga .vleči v sosednjo sobo v posteljo, ali bil je pretežek. Ležal je z obrazom na tleh in jaz sem imela veliko truda, precfho sem ga obrnila, da je ležal v__znak. Bil je ves odrt. obit, otolčen. Prinesla sem mu blazino pod glavo in mu izprala kri /z obraza. Koža na čelu je bila prebita, počasi se je cedila kri iz pretolčene rane. Krog in krog se je širila grda, modro-rdeča lisa, ki je segala čez sence^ tja pod levo oko. Obraz je zatekal, njegov pogled je bil pretresljiv. Nisem orn (konservativec-veleposestnik) je priznaval veliki pomen ruščine za trgovino in je predlagal, da se ruščina uvede kakor neobvezen predmet na realka!) ter je bil za to, da se predlog izroči šolskemu odseku. Posl. Sokol je opomnil, da nobena moč ne more preprečiti razširjevanja ruščine med Cehi, ki pričakujejo velikih koristi od znanja iste. Poslanec Fort je zavračal nesramnost naših nasprotnikov, ki govore o ruskem suženjstvu in o knutu. Razmerje med Cehi in Rusi je isto, kakor med avstrijskimi Nemci in Nemci na Pruskem. Sam Bismarck je visoko cenil rusko prijateljstvo. Posl. A d a m e k se je skliceval na gospodarski napredek Rusije, kateremu se divi ves svet. Tudi danes je seja deželnega zbora Češkega. V deželnem zboru Dalmatinskem je posl. Biankini ostro napadal osrednjo vlado, •češ, da se ne briga za gmotni blagor dežele. Vladni zastopnik je zagovarjal vlado, ki baje skuša z vedno večimi prispevki pospeševati j>oljedelstvo v deželi. Govorili so tudi Milic, Klaic in V ti kav ić. Potem so rešili proračun, sprejeli predlog glede ustanovitve tovarne za duhan v Dalmaciji, predlog, da je {»ozvati vlado, da odpravi »vinsko klavzulo* glede italijanskega vina in predlog, da bi se oddajal smodnik za streljanje proti toči po -ceni izdelovanja. V deželnem zboru štajarskem so predlagali posl. grof K o 11 u l i ns k v in dr. naj deželni zl>or naznani vladi, da smatra v nje železniškem načrtu prvi korak, da se uredi in primemo razširi železniški promet v planinskih deželah ter da pričakuje skorajšnjo izvršitev tega predloga. Pomiloščenje srbskih radikalcev Kakor javljajo listu «Information® iz Belega-grada, namerja kralj Aleksander vkljub Milanovim mahinaeijam na narodni praznik dne 15. aprila vendarle pomilostiti žrtve kabinetne justice. Vsem, ki so obsojeni zaradi razžalitve veličanstva, hoče baje odpustiti ostalo kazen: izgnanim rad i kaićem, generalu Savi Gruicu, bi v. ministroma dru. Vuicu, dru. Milovanovicu in profesorju dru. Zujoviću pa dovoliti, da se vrnejo v Srbijo. Onim, ki so obsojeni zaradi veleizdaje, odpusti baje vsaj del kazni ter jim sname težke okove. — Seveda je to vse še le ugibanje. V se kako pa je dobro znamenje, da je Milan zapustil prestolnico ter se podal v idilični Niš. Nekateri optimisti se celo nadejajo, da je to začetek konen Mi lanove* moči ter tla se isti sploh ne vrne več v Beligrad, ampak zapusti nesrečno deželo. Ko bi le bilo resi Kraljica Viktorija je došla na Irsko, kjer že nad petdeset let ni bila. Njen obisk naj bi bil irskemu narodu v plačilo za one njegove siav»vc, ki so umrli in še umirajo v južni Afriki, l*>reči se za zmago angležke pohlepnosti proti malemu a junaškemu narodu Burov, kateremu je Anglija napovedala vojno zato, da ga oropa njegove zemlje z zlatimi rudniki... Kajti Anglija pač ne inore umeti, da bi tudi mali narodi smeli imeti svojo lastno zemljo, na kateri bi svobodni živeli in iz katere bi sami crpili bogatstvo. No, zakaj pa Anglija ne naj>ove vojne bogati Ameriki? Zakaj ne stegne svoje roke po Sibiriji, kjer ^e tudi nahajajo zlati rudniki ? Zakaj se je -spravila ravno na mali Transvaai ? In Irci se moraj e v južni Afriki boriti na strani Angležev in so vedno v prvih !>ojnih vrstah a kraljica Viktorija poplačuje irskemu narodu njegovo zvestolni s svojim obiskom — jk> }>etop. sta se bila princ in princesinja pripeljala iz Calaisa. Princ se je potem kake pol ure sprehajal v glavni kolodvorski dvorani; spremljala sta ga dva tajnika. Z vlakom, ki odhaja ob v Kolo-njo, se je woel pri ne odpeljati. Ko se je imel vlak premakniti", je skočil neki mladič na prag salonskega voza, v katerem sta sedela princ in princezanja ter je ustrelil dvakrat iz revolverja aa princa, ne da bi ga zadel. Kolodvorski nadzornik je bil prihitel, koje slišal streljati, ter udaril napadalca po roki, predno je mogel i zp roži ti tretjikrat. Oba sta se ru-vala. Več oseb je prihitelo na pomoč. Isti so razorožili napadalca ter ga zadržali. Princ se je dvakrat pokazal pri oknu voza te vprašal, jeli napadalec aretiran. Koso mu potrdili, se je odpeljal vlak. Napadalec je 16-letni klepar Si pičlo in ulice Rue de la Forge v Sfc. Gilles, predmestju bruselskem. V žepih so mu našli mnogo anarhističnih listin. — Ko so pritekli ljudje na pomoč nadzorniku, ki se je boril 7 napadalcem, je nekdo poslednjega udaril v obraz, ter ga krvavo ranil. Napadalec je priznal, da so ga anarhistične ideje dovele do atentata. Tržaške vesti. Volilno gibanje. Od gospoda Antona Vreuiica z Opein smo prejeli dopis., v katerem izjavlja, da ni res, da bi on agitiral proti gosp. Gori upu, ampak on da hoče t tej volilni borbi ostati popolnoma nevtralen in skrbeti le za svojo službo pri e, kr. pogozdo-valni komisiji. Najin a nje pa da je to resnično, da bi bil 011 so vraž-j nik svoje krvi in svojega naroda. Volilne legitimacije in glasovnice dobe oni, katerim niso bile uročene, ne samo v soboto 7. t. m. v volilnem prostoru, nego tudi na dnn volitve od volilne komisije. Da ne l>o zadržkov, naj volilci, ki niso dobili legitimacije, prinesejo salm kakoršnosibodi dokazilo, iz katerega izhaja, da je reklamant res ista oseba. Taka dokazila so n. pr. krstni I list, davčna knjižica, vojaška knjižica, delav- ; ska knjižica itodeta v pouk onim' naivnim dušam mej Slovenci, ki še vedno iščejo nekih »poštenih konservativcev«, s katerimi naj bi se vezali mi Slovenci ! Cikorija oživljena I Unione — Concordia j — II Coni i ta to elettorale pel bene del terri-! torio — s tako zastavo marši raj o naši pro-danci v boj proti nam in kličejo, da vse meščanstvo gleda sedaj na njih I Ubogo prodano j meso, ki je tako ponorelo, da niti ne ve, da bodo v nedeljo vršile volitve za zastopanje koristi — okolice. Na teh volitvah mora I okolica gledati na-se in ne na lepe oči «me-l ščanstva* ! Na pozivih, ki jih pošiljajo po II. okraju | — in sicer po j»ošti, kar je tudi karakteri-! stično, in s katerimi priporočajo kandidaturo! Mauronerjevo, so nabraui podpisi okoličanov iz vset okrajev in tudi takih, ki -so — naši! Pa tudi o marsikaterem drugem, ki sicer ni naš, ne vemo, kako mu je pri srcu, ko vidi. da se njegovo okoličansko ime, spojeno 1 s tolikimi častnimi tradicijami, zlorablja v pro- j slavo moža — Garibaldinca ! ! Iz petega okraja smo videli danes v; mestu nekaj najemnikov Cumarjevih. Prišli ! so bržkone po «purfel». Brez epurfla^ ne I gre, kakor znano, meti našimi «značajnimi» 1 nasprotniki. In tudi ime dobrega prijatelja Jurizze iz Rojana nam sili v to rubriko. Iz Rojana nam |>oročajo namreč, da veleč. gosp. Jurizza še le sedaj, prav ob volitvah deli volilo pok. De Seppija ul>ožeem okolicanskira. Prav sedaj ob volitvah, se vidi katoliškemu duhovniku Jurizzi najprimernejši čas za to, na volitvi, ko proti katoliškemu kandidatu nastopa - -protestant ! Gospml Jurizza naj nam ne zameri ; mi vemo sicer, da je on velik prijatelj naš, ali tega »i vendar ne drznemo misliti, da bi on delal za našega kandidata. Ostaja torej za gospoda Jurizzo le — protesta u t! V Skednju je bil sinoči shod, katerega so sklicali narodni volilci sami. Predsedoval je gosp. Fr. Šuman, v imenu pol. društva pa je došel gosp. [Cotič. Udeležba je bila ogromna. Govorili so Šuman, Sanein-Drejač, Cotič, Dragotin Godina in drugi. Mej vsem zborovanjem, ki je trajalo kake dve uri, je vladalo najveće navdušenje, ki je nadaljevalo še potem na prijateljski zabavi ob krasnem pevanju velikega zbora »Velesile«. Slava narodnim volilcem 1. okraja! Mi pa ostanemo! (Dopis iz okolice.) «Mi pa ostanemo, — Kakor smo bli — Enega srca, ene krvi!» Bliža se dan odločitve, bliža se dan, ko svetu jasno povemo, ali smo še to, kar smo bili pred tremi leti, ali smo še isti levi, ki smo znali braniti to našo sveto zemljo, kakor smo jo branili pred tremi leti. Pred tremi leti branili smo našo okolico le z glasovnico v roki: a bili so tudi časi, ko se nismo ustrašili ne italijanskih topov in ne italijanskih pušk, temveč naša prsa so se neustrašeno postavljala v bran pred sovražnika, kakor se postavljajo danes neustrašeni Buri proti Angležem. Bliža se dan odločilne bitke, dan od katerega bo odvisna naša usoda za tri leta, dan, ko dokažemo svetu, ki se razprostira od obal adrijanskega morja pa-do «Port Artur-ja», če smo še bratje one družine, ki biva na tej vesolji grudi. Vsaki vojskovodja pregleda pred bitko svoje vrste; to storiti je tudi naša dolžnost. In zopet nam je dolžnost, da segnemo v minoli čas. Prošli so časi, ko je tržaška mestna gospoda tekmovala, kako bi skazala svojo ljubezen do okoličana, dobro poznajoča vrline tega naroda. Ta gospoda je bila še ona stara tržaška gospoda, kije v resnici ljubila okoličana, kije bila z okoličanom enih mislij, enega srca, ki je imela jednega in istega sovražnika se slovensko tržaško okolico. In tla je mogla tržaška laška gospoda občevati z okoličanom, preskrbela si je italijansko-slovensko slovnico — učili so se pridno jezika okoličanov, samo da so mogli občevati z okoličanom, samo da so mogli razodeti njemu svoje želje, svojo naklonjenost. A prišli so drugi časi. Dokler so bile Benetke še pod Avstrijskem orlom, zbirali so se laški nemirneži in izstradanci po benečan-skih in lombardskih mestih, kjer so hujskali ljudstvo proti naši državi. Prišli so tudi v Trst, nauduševali so laško tržaško gospodo za zjedi njeno Italijo, a ker je bil okoličan primoran kakor vojak nastopati s puško v roki proti revolucij ona r-cem, spremenila se je prejšnja ljubezen v smrtno sovraštvo do okoličana. Sovražili so našega okoličana tako strašno, da so lovili uboge mlekariee z mesta in da ni bil okoličan niti varen življenja v Trstu. S tako silo so hoteli okoličana izpoditi iz mesta in iz okolice. A mi smo ostali, kakor smo bili ! Sfe silo niso mogli nič opraviti, ker kolikor bolj so ga oni preganjali, toliko bolj navdušeno se je okoličan postavljal v bran. In ostal je tu ! Ker niso mogli sfe silo nič doseči, zaceli so z lepa — začeli so se hb'niti. Upali so, da ob volitvah bi se dalo kaj doseči, da bi ob volitvah spravili morda po okolici svoje ljudij kakor kandidate. Začeli so kupovati glasove, a z vsem denarjem niso opravili nič. Mi smo ostali, kakor smo bili! V nedeljo je torej dan, ko zopet zakli-čemo nasprotniku: Mi pa ostanemo, Kakor smo bli, Enega srca Ene krvi! V boj torej okoličan! Bal se nisi sovražnih krogelj, ko te je klicala domovina braniti to sveto zemljo, ne ustraši se tudi sedaj in stopi neustrašeno z glasovnico na volišče! Polom v »Progressu*. Ako so že dosedanje volitve v treh razredih izpale malo častno za progressovo stranko, — spomnimo se samo prve zmage bivšega župana Dom-pierija in moralnih porazov, ki sta jih doživela največja glasnika stranke, Venezian in Benussi — včerajšnja volitev ' v I. razredu pomenja za Progresso — katastrofo. Izmed 362 oddanih listkov je bilo 223 mešovitih a le 138 progressovskih, kar pomenja protest velike vedine volilcev prvega razreda proti Progrese u in njega prvakom; razun tega pa so doživeli progressovei še dva udarca. Prvi je ta, da je dr Evgenij Gairinger, edini tehnični strokovnjak v bivšem mestnem svčtu in ki je predstavljal dosedaj opozicijo in cegar stvarni predlogi so padali vedno z vsemi glasovi proti enemu — da je ta mož dobil največe število glasov: 259. To je nov protest proti delovanju dosedanjih mogotcev. Najhujša pljuska pa je ta, da so volići prvega razreda še enkrat pomogli spontanno do zmage — dru. Dompieriju! Prosit, Progresso ! Volilcem V. okraja na uho! Govore 0 zaključku volitev v mestu, piše današnji »Piccolo« nastopno: »Načela, ki sijih je meščanstvo osvojilo, so se torej potrdile tudi to pot, in sicer sijajno; to pa tem bolj, ko se nas resnični in tradicijonalni sovražnik, vladna stranka ni niti upal na bojišče, vsaj odkrito ne I Ali ste čuli volilci V. okraja?! Jedini pravi sovražnik gospodi, ki vladajo na magistratu, je vladna stranka, a k tej vladni stranki pripada tudi — g. Burgstaller!!! Gospodje tržaški vladarji štejejo g. Burgstallerja med svoje stare tradicijonalne sovražni' e ! To stoji v poklicanem glasilu progressa črno na belem ! Ali se častitim volilcem V. okraja nič ne dozdeva, kako bodo Burgstallerja, ako bo izvoljen, gledali v zboru od desne in od leve ?! Ali ne vedo, kako krivico mu delajo, ako, ob takem mišljenju na magistratu proti Burgstallerju in njegovi stranki, pričakujejo od njega, da bi mogel vspešno zastopati njih koristi?! Stvati stoje tako, volilcem pa je v dolžnost, da se kaj uče iz tega stanja ! stvari!! Zakaj so slovenski napisi na tržaškem pokopališču pokvarjeni ?! Iz okolice nam pišejo: Pred nekaterimi tedni je žaloval nekdo v »Edinosti«, da so skoro vsi slovenski napisi na tržaškem pokopališču pisani v taki spakedrani slovenščini, da se Bogu smili. Dotičnik pa ni povedal, zakaj so tako spa-| kedrani ? Ker pa poznam natanjčno vzroke, dovolite mi, da jih navedem. Resnica sicer kolje j v oči, a namen mi ni, da bi žalil, temveč da 1 bi koristil naši narodni stvari. In to storiti, j je dolžan vsaki rodoljub. V mestu samem, kakor tudi v okolici ! imamo slovenske podjetnike kamnoseških • umetnih del. V okolici je izvrsten altarist g. i Anton Trobec pri sv. Ivanu, v Barkovljah ' izvrsten modelist in kamnosek umetnih del g. Gustinčič. V Trstu je g. Anton Purich, ki nam ni nasproten, pri njem delajo skoro sami slovenski okoličani in vodja njegove delavnice je dobroznani rodoljub gosp. Negode. Tudi v Skednju je kamenosek, a imena se ne spominjam več. Ako bi Tržačanje in okoličani dajali dela zgorej omenjenim — reči smemo — umetnikom, — imeli bi spomenike prav za tisto ceno in prav tako izdelane, kakor od vsa-. kega drugega tržaškega, laškega podjetnika — če ne eeltf ceneje in lepše, a zraven tega bi tudi napisi ne bili spakedrani. A žalibože, da je mnogo slovenskih družin, ki dajejo prednost celo laškim podanikom. Da-li jim narodno prepričanje dovoljuje Prodat se lepa in prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo Mijić, posredovalec na Reki. Um ii tovarna W pohištva vsake vrste od Alessandro Levi Minzi v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bosrat izbor t tapetarijah, zrcalih iu slikali. Ilustriran eeuik gratis in franko Tsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se ua brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaraeunao. Velika zaloga solidnega pohištva in tapcaril od Viljelma Dal I a Torre v Trstu Trg San Griovamii hSt. 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne cene. ji[oje pohištvo donese srečo! tako |n»stopanje — o tem naj premišljujejo sami: spakedrani napisi pravijo javno: ne in ne! Navedeni slučaj naj odpre oči čitateljem : Umrl je slovenski rodoljub. Slovenski umetnik Trobec, napravil je načrt, predložil £a je družini pokojnega rodoljuba, a ne samo, da Tn>l>ee ni dobil dela, temveč izdelal je po Tro!»čevem načrtn — kar bodi mimogredč omenjeno, da je to strogo prepovedano in da zapade dotičnik kazni, ako si na ta način prisvoji načrt drugega umetnika — spomenik neki Ler quel j ščavo«. — Tako plačilo dobivajo naši ljudje, ki ! j • podpirajo ptujce. Kamenosek. lz-pred naših sodi še. Včeraj so bili na tuk. dež. sodišču obsojeni : Anton Ferfolja i r. Vipave, ki se je brand finančnim stražnikom dati preiskati moko, katero je vozil, ter je J istim pretil, v tri mesece ječe; Marija Regent | in Antonija Pnntar s Kontovelja zaradi tatvine v dva meseca ječe in Ivan Piacentini zaradi žaljenja straže šest mesecev ječe. Umrljivost v Trsta. Od 25. marca do 31. marca 1900 je umrlo 48 možkih in 58 j ženskih, skupaj 104 osebe, proti 89 v isti 1 dobi prošlega leta. Mej njimi je bilo starih 15 do 1 leta, 23 do 5 let, 6 do 20 let, 6 do 30 let, 5 do 40 let, 22 do t>0 let, 21 do 80 let, G nad HO let. Povprečna umrljivost je znašala 32*3 od tisoč. Smrt je provzročila v 17 slučajih sušton, v 29 bolezni v sopilih in škrlatiea v 1 slučaju. Za difterijo in krupom je umrla ena oseba, za hripavico 1 oseba. Opeeeno dekletce. Mala Ana Simonič, o kateri smo poročali, da se je igrala na ognjišču ter si zažgala obleko, je umrla v strašnih bolečinah v b »lnišniei. Nesrečna roditelja sta vsa obupana. Predrzna tata sta odnesla iz prodajal-nice Calcagnotto v Sv. M:»riji Magdaleni Zgornji za 700 kron sira in kolonijalnega blaga. Mladega uslužbenca imenovane tvrdke, ki je prišel baš zraven, ko sta si polnila vreče, sta strahovala s pretnjami, da ni klical na |K)m1» 2. uri popoludne 10.0 C. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 758.9 — Danes plima ob 0.1 predp. in ob 6.43 zvečer; oseka ob 9.28 predp. in ob —.— popoludne. Dražbe premični II. \ soboto, dne 7. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo v sled naredbe tuk. c. kr. olcrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: . V ulici S. Spiridione št. 1, hišna oprava; v ulici S. Antonio št. 3, železna b'agajna in pi- j sarniška oprema : v ulici Corti št. 1, hišna oprava : v ulici Barriera vecchia št. 7, hišna oprava; v ulici della Piccola Fornaee št. 1, hišna oprava ; na Greti št. 6, moka, tehtnice ter oprema v zalogi. -- i Vesti iz Kranjske. * Okol u 200 Gorica nov in Italijanov se je predvčeranjcm pripeljalo v Ljubljano, ki bodo delali v opekarnah ljubljanske okolice. « H a n d b u c h d e r K u n s t p f 1 e g ef in Oesterreicb* hoče 1 Itd a ti naiično mi-j nisterstvo v tretji Izdaji. Izmej Slovencev je i naprosilo kan. Smrekrarja, da poroča o delovanju društva za krščansko umetnost, vodja 1 Senekoviča, da opiše delovanje muzejskega društva in prof. Franke-ta, da poroča o umetniškem društvu v Ljubljani. * V si e <1 velikih n e r e d n o s t i v občinskih računih je moral odstopiti župan v S|xjdnji Šiški. Nerednosti pa ni zakrivil sam, marveč so nastale vsled zlorabe njegove zaupljivosti. * Predavanja o sugestiji pri -redi prihodnje dni v Ljubljani gosp. Albert Krause, magnatizer, hipuotizer in sugestor iz Ne\v-Yorka ter bodo predavanja združena z zanimivimi eksj>erimenti iz te stroke. i Brzojavna poročila. Iz deželnih zborov. GORICA 6 (K. B.) Včeraj popoludne je deželni zljor razpravljal o raznih predmetih administrativne narave ; dovolil je kredit 40<>0 icron za amerikanske trtnice in 20.000 kron za j»osojila v svrho popravljauja vinogradov, uničenih po trtni uši. Vladno predlogo o prispevanju deželnega zaklada v okrajne šolske zaklade so izročili {»osebnemu odseku, katerega so izvolili v ta namen. Navzoči so bili vsi poslanei. Prihodnja seja bo v sol»ofco. O miniaterskih konferencah. BUDIMPEŠTA fi. (K. B.) »Ogerski tel. kor. biro« javlja z Dunaja : V merodaj-nih krogih zanikajo, da bi se bilo na včerajšnji ministerski konferenci razpravljalo o zvišanju presentnega števila vojakov in o u vedenj u brzostrelnih topov. Zvišanje števila vojakov je, kakor znano, vprašanje, ki se tiče neposredno kompetence ogerskega, oziroma avstrijskega parlamenta. Skupni proračun re-j šijo menda v ministerskom svetu danes po-! poludne. Sliši se, da letošnji proračun ne bo mnogo višji od lanskega. Za sklicanje delegacij so določili dan 12. maja. Starke. KLADNO 5. (K. B.) Pred Ferdinandovim rovom je zahtevalo 200 rudarjev, da se prekliče nekatere določl>e siužl>enega reda; ker se tej zahtevi ni ugodilo, je izjavilo 30 mož, da ne nastopijo dela, kakor so bili obljubili. O menjanju o poludne so izjavili na novo došli delavci, da ne j»ojdejo na delo, če! uprava zopet ne sprejme odpuščenega voditelja delavcev. Ko je poslovodja obljubil, da i i ravnateljstvo v tem |>ogledu odloči do jutri, so šli delat. Atentat na prinea W»leSkega. DUNAJ 5. (K. B.) Cesar se je opo-ludne peljal na angležko poslanstvo, da če-Btita povodom srečne rešitve priuca \Va-leškega. Cesar je ostal pol tire na poslanstvu. BRUSELJ 5. (K. B.) Glasom »Patriota« je dokazano po preiskavi, da je Sipido izvršil atentat s premislekom in da ga je v to naščuval neki tovariš, katerega imena pa noče povedati. BRUSELJ 5. (K. B.) Členi poslanstva južnoafriške republike so se po atentatu upisali v polo, razgrnjeno na angležkem poslanstvu. DUNAJ 5. (K. B.) Nadvojvoda Ljudevit je angležkemu poslaniku čestital osebno; razven njega so čestitali minister predsednik pl. Koerber, državni finančni minister pl. Kallav, voditelji diplomatičnih zastopstev, dvorni dostojanstveniki, ravnatelj kabinetne pisarne Schiesl, sekcijska načelnika Seczen in Doczi ter členi visokega plemstva. »Pol. Corresijondens1:« javlja: Minister za vnanje stvari, grof Golucho\vski, je predpoludne izroči 1 ai-gležkemu poslaniku svojo čestitko ter ga prosil, naj jo sporoči lordu Salisburvju. Hazven tega je grof Goluchowski neposredno čestital princu VValeškemu brzojavnim potom v Kodanj. BRUSELJ 5. (K. B.) Listi nadalje ob- 1 sojajo atentat na princa Waleškega. «Courier de Bruxelles» pravi, da je ta napud globoko j razburil bruseljsko prebivalstvo. Napad da je j zapisati na rovaš demoralizaciji množice, ki je pod uplivom socijalizma. Hvala Bogu, piše list na dalje, da morilec ni dosegel svoje žrtve. List se nadeja, da Anglija ne bo za zločin jed nega lopova pripisovala odgovornost belgijskemu narodu. LONDON 5. (K. B.) Hamilton je v govoru, ki ga je imel včeraj v Hactonu, omenil atentata na prinea W a leškega, ter rekel: Kdor bi hotel iskati vzroke napada, bi se 1 pač spomnil, da je v Brnselju glavno skladišče tiste tovarne laži, katere vodstvo je j prevzel dr. Levds. BRUSELJ 6. (K. B.) Do sedanje izpo-vedbe Sipidove pred preiskovalnim sodnikom si nasprotujejo ; sedaj pa je videti, kakor da 1 hoče povedati resnieo. To sklepajo iz dejstva, da je izjavil, da je bil z več osebami zvezan v zaroto. Državno pravdništvo pozna sedaj zarotnike. Enega istih, nekega M., ki je prodal Sipidu revolver, bodo morda sedaj aretirali. Po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku se je Sipido dlje časa razgovarjal s svojim braniteljem ter je povedal j>osamez-nosti o mladih ljudeh, s katerimi je občeval . zadnje dni. PARIZ »i. (K. B.) Kakor javlja »Petit | Journal« iz Bruselja, je redarstvo aretiralo j nekega sokrivca Sipidovega. črevljarskega po-močnika Meerta. Zaslišan je priznal, da je prodal Sipidu samokres, da pa si ni mogel misliti, da hoče isti izvršiti atentat. Vali Kosovski. CARIGRAD 3. (K. B.) Kakor javljajo službeno, je Rešat l»ey, mutesarif piizrenski, ki je začasno upravljal v kosovskem vilajetu, imenovan valijem v Koso vem. Kredit za državo Kongo. BRUSELJ 5. (K. B.) Kralj je ravnokar podpisal dekret, s katerim se dovoljuje neodvisni državi Kongo kakor prvi kredit 100.000 frankov v svrho, da preiščejo zlate rudnike v Katangi ter jih eventuelno začnejo izkoriščati. Vojna ▼ juni Afriki. Boerei pri Bloenfonteina. LONDON 5. (K. B.) »Times* javljajo iz Bloenfonteina dne 3. t. m.: Onstran reke Modder na vzhodu od Bloenfonteina se nahajajo močni boerski oddelki. Angležki pešci na konjih so bili ž njimi pri Buschmann-koppu ves dan na 12 mijj daljave v dotiki. Izpred Mafekinga. LONDON 5. (K. B.) »DailyMail« javljajo iz Mafekinga dne 2. t. m.: Včeraj so ob-streljali mesto. Boerei se, proti naredbam, ! umikajo od tod. Sedaj je v okolici mesta le kakih 2000 Boercev. tteneral Clemeots pri Bioeufonteinn. LONDON 6. (K. B.) »Dailv Mail« javljajo i • Bh>enfonteina dne 4. t. m.: Divizija generala Clementsa, kakih 6000 mož, je prispela danes ]>o petnajsturnem marša v Bloen-fontein ter se je utal>orila pet milj na severu i od mesta. Izpred Mafekiu^a. LONDON 6. (K. B.) »Dailv Nevs« !javljajo iz Pretorije dne 2. t. m.: Polkovnik i Plumer je oddaljen 6 milj od Mafekinga. Boerei so prisilili Angleže, da so se umaknili ; poslednji so o tem imeli 20 mrtvecev 19 ranjencev. Boerei so imeli enega mrtveca in dva ranjenca. Polkovnik Baden Powel je istodobno poskusil izpad. Angleži s«) bili odbiti. i V Mafekingii pričakujejo pomoč. LONDON 6. IK. B.) Brzojavka v »Dailv Ne\vs« javlja iz Mafekinga dne 30. m. m.: Število oblegalcev cenimo na 2000 mož. Danes so hudo obstreljali mesto. Tukaj pričakujejo pomoč. Predsednik Steijn generalni poveljnik Oranja. LONDON 6. (K. B.) Glasom brzojavke v »Dailv Ne\vs« iz Lourenzo Marrjueza dne 4. t. m. je predsednik Steijn imenovan generalnim poveljnikom oranjske svobodne države. Izpred Bloeinfonteina. LONDON 6. (K. B.) »Times« javljajo iz Bloemfonteina dne 4. t. m.: Včeraj se je pokazal precej močan od« elek sovražnika s tremi topi na poti proti Buschmannskoppir kjer je še stotnija peščev na konjih kakor opazovalna postojanka. Posamezne skupine Boercev so se spopadle :z angležkimi prednjimi stražami; včeraj se je pokazalo, da hočejo Boerei v daljšem krogu na desno obiti Bloerafontein. l9UI*c4nn se odhodu iz Trsta IŽVrbMU KUIU takoj proda. Natančne poizvedbe v »Kavarni Tedeseo«, kjer je tudi kolo na ogled. i 27 leten mladenič, vešč slovenskega OjJdR nemškega in italjauskega jezika, išče primerno službo. Ponudbe na upravo lista »Edinost« Mam in slaščičarna JOSIPA PAHORJA v ulici Madonnina št. 2f> priporoča, slavnemu občinstvu za praznike kruli-vsake vrste, pince in potice, moke vseli vrst in slađf'ioe. S^F" Sprejemi je tudi kruh v peko. Pekarna in sladčičarna TRST — ulica Istitnto št v. IS. — TRST Podpisana priporočata slavnemu občinstvu', vsakovrstno navadno in fino peeivo: prodajata inoko iz avstrijskih in ogerskib mlinov,, ter sprejemata kruli v pecivo po najnižjih, cenah. Postrežba točna, cene nizke. Bizjak & Pozrii.. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Hafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemniče, žimnic in peresnic, ogledal in žele/uih blagajn, po ceuah, da se ni bati konkureuce. —————— §§§§§ Slovenci pozor/ Zahtevajte povsod nogavice, rokaviee, jopič3 in vse vrsto pletenin iz D. Hribar jeve tovarne Jo domaee blago je trpežno, eeno in se kosa z vsakim drugim izdelkom bodisi katerekoli konkurenee. 1 Slovenski trgovee. NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO DOKTORJA : FRANCETA PREŠERNA POEZIJE Ilustrirana izdaja, cena mehko vezana 5 K, v platno vezana 6*40 K, v svinjsken usnju vezana 9 K, po posti 30 h več. — ^^ Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg založna knjigarna v Ljubjanl.