BPY | 1«M1M' TAR SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING-DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 18, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. .NAJ BI BIL Posadka otoka Leros se je podala Nemcem , • ' nmilAHfti Eli r^lilftijMco i______________________ iVflv- 1 , _2 a v i Massachusetts so ^ postavo, da ne sme ime-obeno poslopje, v katerem a ali dela več kot 50 oseb, I Vrata. Poslopja, ki jih že ' Jih morajo odstraniti do av£usta 1945. * * * t°rnVji na podmornicah, ka-skriti pod morsko gla-včasih zamenjali šum . Moč VrS^ za propeler bli-Le lad3e. Zdaj so posadko ■^0rnic že tako trenirali, da a sPozna razliko med ladij-Propelerjem in ribami. PRIHODNJI! GUVERNER V raznih krajih države Ohio se že organizirajo politične skupine, ki nameravajo apelirati na clevelandskega župana Lauscheta, da bi sprejel kandidaturo za guvernerja drugo leto. Včeraj je prišlo prvo sporočilo, da je v raznih delih države Ohio na delu gibanje, da se kandidira župana Lauscheta za guvernerskega kandidata demokratske stranke. Prvi so začeli v Alliance, okraj Stark, kjer bo širil po okraju peticije Harold Hogen, vodja demokratov v Alliance. Mr. Hogen pravi, da se je gle- i o 5. t V 4. in * :ic till-ia. at in in /e-i L0tt Ir« in- ,ai»> cici /in-, in eph M* fa"' rff«' ivto; pri' ■iste' le®"1 0seb' i P° in * »P" < a ^ nste ob'9' Sat" * j lshka dokazuje, da je več ^plajeniii na deželi kot v d!].'.^ največ slučajev wnjenja pri otrocih pod de- "Hi let; , ■ 11 m najmanj pri ose-ljVeftarosti med 20 in 29 leti. 'ludi je prehlajenih v februarju, skoro 20 od- 'iolii' ,dočim ji dobi prehlad Jl1 kotna j 5%. hi, [H Di «iš6 eta 1940 poročajo časopisi Jalnih deželah, da ima | 0(1 dva do štiri nosilce 0zdaj pa zavezniki niso ^ e ugotoviti, če je to res 'k r ^®e nihče °pazii- ■ akei« pristanišču, niti na * * i '1>ari3e po telesu je staro - Ve dobe krščanstva. To-s nekaj teti so iznašli ' katerih lahko tetovi-?tov.danijo. Prej je mora-l»HaJrana oseba nositi slike 1 n3a do smrti. I. Z * * * , 'nie«ih državah product j06 10 \°.000,000 ton soli. ^^bimo za domačo ku-H J odstotke, druga gre Uge Procese. lk * ■* * l %VpiS • v^ cJsa iznajdba rekordi-\arfZgOVor po telefQlnu-" obatoji iz filma, ki vza-ur razgovora. In |\ ni treba pritrditi k ah telefonski žici S2r? . — državah je daNa'! farm; 5,000,000 od la tekoce vode; 5,400,000 V hiši toileta; 5,500,-'ma v hiši kopalne ba- Nemci so vrgli Ruse nazaj v enem kraju London, 18. jan.—Nemci so vrgli proti Rusom 150,000 mož broječo silo v severni Ukrajini ter potisnili ruske armade nekoliko nazaj v sektorju Žito-mir. To je bil prvi ruski umik v zadnjih štirih mesecih. Nemci so morali plačati ta uspeh z 1,500 padlimi vojaki in 80 uničenimi tanki. Opazovalci trdijo, da imajo s tem izpadom Nemci dvojen namen, 1) da bi preprečili Rusom zapreti umik nemški armadi v ovinku Dnjepra in 2), da zadržijo Ruse toliko časa, da si pripravijo obrambo onstran reke Bug, 50 milj zapadno od Žitomira. Na vseh drugih frontah pa poroč,aj o Rusi cuzmagah. -o- Zavezniki so posvarili Francoze, naj beže iz tovaren pravočasno New York—Iz Amerike in iz Anglije je bilo včeraj oddano po radiju svarilo francoskim delavcem, naj se umaknejo iz tovaren, ki izdelujejo važne predmete za Nemce, ker te tovarne bodo zavezniki temeljito bombardirali. Zavezniki so pa izjavili, da ne morejo dati ne časa, ne kra ja, kjer bodo izvršili te napade, vendar želijo, da se obvarje kolikor mogoče francoskih živ ljenj. i o de tega posvetoval z številnimi demokratskimi voditelji v tistem delu države in da se z načrtom vsi. strinjajo. Dejstvo, da je dobil župan Lausche pri zadnjih županskih volitvah 67,000 glasov večine, je vzbudilo pozornost vseh demokratskih krogov v državi, ki ga smatrajo za dobrega kandidata, ki bo znal dobiti glasove. Nekateri so mnenja, naj bi župani ..... , Lausche kandidiral za zveznega'JUgOSlaVlJl, fll gOtOVO Atlantic City, N. J.—Vlade Lovci, previdnost! Mestni zdravstveni direktor Knapp svari lovce, naj bodo previdni na lovu. Ne dotaknite se zajca, ki se vam ni zdel posebno živahen, predrto ste ga ustrelili. Zajec ima morda "pike" ali tu-laremijo. Kadar parate zajca ,imejte vedno kavčukaste rokavice. Zajčje meso mora biti vedno clobro kuhano, preclno ga jeste. Kadar vidite, da si zajec pomaga na vse mile viže v varno daljavo, tedaj pa le brez skrbi streljajte. Nikdar pa ne streljajte spečega zajca, ali takega, ki ne kaže posebne volje za beg. Tak zajec je , bolan in pustite ga pri miru. Kdo bo delil živež v senatorja, toda glasovi iz Alliance so znamenje, da ga želijo ohijski demokratje najprej v Co-lumbusu in potem šele v Wash-ingtonu. Mr. Hoge izjavlja, da je župan Lausche "najboljša demokratska možntost," prvi': zato, v ubežništvu so zagotovljene, da bodo delile doma živež, ki ga bodo poslali v osvobojene dežele Združeni narodi. Tako se je izrekla konferenca zastopnikov 44 dežel, ki zborujejo tukaj glede relifa evropskim dr- ker si zna pridobiti glasove pri žavam po vojni, volitvah in drugič,, ker se je iz- Kadar bodo prišla živila v kazal kot dober žujpanski admi- pristanišče, jilfW prevzela za nistrator. Nedavno so ga hotele imeti de-mekratinje iz Alliance kot go- razdeljenje tista vlada, ki bo takrat v deželi na krmilu. Ako bo prišla, na primer, ladja z vornika, najbrže, da bi ga pre- živili na Nizozemsko in se bo sodile, kakšen človek da je, toda j takoj za ladjo pripeljala kra- Mr. Lausche se ni mogel odzvati radi zaposlenosti. Dejstvo, da je sedanji guverner Bricker izjavil, da ne bo več ljica Viljemina s svojim kabinetom, bo kraljica prevzela razdelitev teh živil. Edini dve deželi sta, radi ka kandidiral za guvernerja, je še. terih še ni nič gotovega, kdo bo h I Nt* ])QfV^ "arodi na Koreji i žen°Cne ceremonije s tem, iti 'n in nevesta sežeta v r°ka je veljavna. * * * Hat • delih puščave Sa-\ ^ P°vpreono samo en- Vnj6 Vrača čebela v panj ist. m cvetnim praškom, n .°krog 40 miligramov, aHo polovica teže če- Amerikanci so uničili letališče v Marselju Alžir, 17. nov.—Večja skupina ameriških zračnih letal je poletela na letališče pri Marselju v južni Franciji ter zažgala z bombami hangarje, skladišča in letala na tleh. Proti njim se je spustilo kakih'30 nemških bojnih letal, od katerih so jih ameriški fantje sklatili 12 v besnem spopadu v zraku. -—o—- te in 5odflezo je vredno neka-M>v e" Kadar je prede-\ 3e za konjske podkve, «00 od tone in ka-'Ht delano v vzmeti za ' je vredno $250,000 l4%i * "d 1 Predor na svetu je Švico in Italijo. 2 seja nocoj Dobožnosti v cerkvi POROKA v soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Ann Vadnal in Frank Vičic. Nevesta je hčerka Mrs. Antonije Vadnal iz 1022 E. 70. St., ženin je pa sin Mrs. Jennie Vicic _ _ iz 1250 E. 173. St. Sorodniki | stali in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. Mestni varnostni direktor bo šel v armado 25. nov. Frank Celebreze, elevelandski varnostni direktor, je dobil od armadnega poveljstva ukaz, da se javi na 25. novembra v aktivno službo. Dobil je čin ma- bolj dvignilo navdušenje za Lau scheta. Mnogo onih, ki so prej mislili, naj bi kandidiral za senatorja, so zdaj spremenili svoje mnenje in ga urgirajo, naj kandidira za guvernerja. Ako bi bil pa Mr. Bricker kandidat za 4. termin, pa bi demokratje ne upali dosti na zmago, ker jih je Bricker že trikrat pošteno na-klestil. Zdaj pa, ko je Brickerjeva dinastija stopila iz pozornice in ko bo republikanskih kandidatov nič koliko, ima pa Lausche najlepšo priliko za izvolitev. župan Lausche pa ne pravi nič kot to, da želi izvrševati dobro delo za mesto. Toda če bo letel pritisk nanj od vseh strani in če ga bodo demokratje splošno zahtevali za kandidata, ne bo mo-ostati gluh, kot ni mogel ostati gluh, ko so* ga zahtevali za župana. živijo, naš bodoči guverner — Frank J. Lausche. ---o- tam razdeljeval relif. To sta Francija in Jugoslavija. Francija radi prepira pri vladi svobodnega komiteja v Afriki, Jugoslavija pa radi prepira med partizani in četniki. Dokler ne bo spor doma končan, dežela ne bo dobila pomoči. --o-- Evropske meje lahko počakajo do povojni, pravi Mr. Hull Washington. — Državni tajnik Cordell Hull je izjavil, da zavezniki nimajo namena določiti meje evropskim državam in državicam, dokler ne bo vojna končana. To je bilo sklenjeno na konferenci v Moskvi. Dalje je Mr. Hull izjavil, da v tistih deželah, kjer so meje sporna točka, bodo morale do-tične dežele počakati, predno si bodo izbrale svojo lastno vlado, dokler ne bo poravnan spor za meje. To se tiče zlasti Baltiških provinc, Finske, Poljske in Romunije, katerih dele si la sti Rusija. V deželah pa, kjer meje niso sporna zadeva, si bodo osvobojene dežele lahko takoj izbrale vlado po svoji volji. Hull je rekel, da zavezniki ne bodo skušali rešiti 30 ali več spornih zadev glede meja, dokler skušajo poraziti sovražnika. -o- Svinjini je zmanjšana vrednost v točkah Washington.—Urad za kon trolo cen je zmanjšal vrednost svinjini v točkah za dva pointa. Odredba stopi v veljavo jutri zjutraj ob 12:01. Vzrok temu je, ker prihajajo prašiči v večjem številu na trg. Znižanje velja samo za svinjino in za mesene klobase Toda vrednost masti in klobasam, v katerih ni samo prašičevo meso, pa ostane sedanja Tudi vrednost mesnih konzerv ostane ista. Vlada si prizadeva, da vzdrži ceno svinjini na sedanji viši ni, da ne bodo trpeli farmarji To pomeni, da bo vlada pokupila prašičevo meso, če bi bila nevarnost, da bi cena padla. -o- Angleške in italijanske čete, broječe 8,000 mož, so kapitulirale pred Nemci in položile orožje vsled velike premoči sovražnika. Kairo, 17. nov. — Angleške in italijanske čete na oto-cu Leros v Egejskem morju, so se sinoči podale Nemcem vsled prevelike premoči nacijev, ki so padli po garnizij z morja in zraka. Otok Leros je de& Dodekaneških 6tokov ob turški meji, kjer bo vodila zaveznike pot na Balkan. Poročilo iz Nemčije trdi, da| se je podalo 8,000 angleških in italijanskih vojakov. Kmalu zatem je angleško poveljstvo izjavilo, da je prešel otok v nemško oblast. Pred štirimi dnevi so se Nemci v velikem številu vsuli na otok in si priborili trdna tla na obrežju. Zavezniške bojne ladje so si upale v nevarno bližino in so obstreljevale nemške postojanke, toda Nemci so vzdržali in dobivali vedno nova ojačenja. Predni so se Angleži in Itali- Oltarnega dru- jorja. župan Lausche pravi d months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 272 Thur., Nov 18, 1943 Kako bo Stric Sam skrbel za vdove in sirote Števifo vdov z otroci onih vojakov, ki so padli na bojnem polju in ki so odvisni od vladne podpore, bo vedno večje. Kako bo skrbel ali kako skrbi Stric Sam zanje, vidimo\iz naslednjega. V prvi vrsti je treba pomniti, da čin padlega vojaka ne dela nobene razlike na pokojnino. To se pravi, da vdova in otroci prostaka dobivajo od vlade prav toliko, kot otroci generala. Vdova dobi za padlim vojakom $50 na mesec pokojnine do smrti, ali dokler se zopet ne omoži. Tozadevno listino, •a kateri napravi prošnjo za pokojnino, dobi vdova od vlade takoj in pokojnino navadno en mesec ali dva po smrtni moža-vojaka. Tu ne pride v poštev potreba vdove. Vdova, ki ima letnih dohodkov $10,000 dobi prav tako pokojnino kot vdova, ki je brez vsakega centa. Otroci dobe od vlade pokojnino do 18. leta, ali do 21. leta, če pohajajo priznan kolegij. In sicer dobi prvi otrok $15 na mesec in $13 na mesec vsak nadaljni otrok, toda vsi skupaj ne več kot $50 na mesec. Vdova z šestimi otroci dobi, na primer, $100 na mesec, torej.ne več kot vdova z štirimi otroci. V slučaju, da tudi mati umrje, dobe otroci sledeče: $25 na mesec za prvega otroka, $38 na mesec za dva in $10 na mesec za vsakega nadaljnega. Ako se vdova zopet poroči, dobivajo otroci pokojnino za očetom prav tako, kot če bi jim mati umrla. Ali dobe tudi starši padlega vojaka pokojnino? Tudi, ako dokažejo, da so bili odvisni od njega. Ako to dokažejo, potem dobivajo do svoje smrti: $45 na mesec oče ali mati, ako je samo eden živ in $55 na mesec oba. Vrhu tega so preostali lahko deležni zavarovalnine, ki jo je vojak vzel pri vstopu v armado, za katero plačuje zelo nizke premije. Vojak.se lahko zavaruje vse od $1,000 do $10,000. Vojak sam določi dediče, ki pa morajo biti ožji sorodniki: žena, otroci, starši, bratje in sestre. To zavarovalnino plačuje vlada po smrti vojaka sledeče: žena, ki je stara ob času smrti vojaka manj kot 30 let. ' dobi po $5.51 na mesec od vsakega tisoča zavarovalnine za dobo 20 let. Ako je bil vojak zavarovan za $10,000, dobiva žena $55.10 na mesec za dobo 20 let. Ako je pa žena ob času smrti vojaka stara nad 30 let, dobiva po $3.97 na mesec od vsak'h $1,000 zavarovalnine in to do smrti, ne glede na to, če se zopet poroči. Ako je bil njen mož torej zavarovan za $10,000, dobiva po $39.70 na mesec do svoje smrti. Vrhu tega plača vlada takojšno odškodnino po smrti vojaka in sicer po njegovem činu in bazirano na 6 mesečno njegovo plačo. Žena polkovnika, na primer, dobi izplačanih $2,000, žena prostaka pa $300. Vdova brez otrok, katere mož-vojak ni vzel vladne zavarovalnine, bi dobivala $50 na mesec in pa $300 odškodnine takoj po smrti svojega moža. Kako je pa z ranjenimi vojaki? Družine ranjenega vojaka ne dobe nobene odškodnine, ampak gre pokojnina njemu, kadar je odpuščen iz bolnišnice. Ako ni popolnoma ozdravljen, dobiva prosto zdravniško postrežbo v vojaški bolnišnici. Od vlade dobivajo po $10 na mesec za 10% nezmožnost za delo in $100 na mesec, v nekaterih slučajih celo več, za totalno onemoglost. Kadar veteran umrje za posledicami ran, dobljenih v vojni, dobe žena, otroci ali starši pokojnino prav tako, kot za ubitim vojakom. Ženska, ki poroči pohabljenega veterana tekom prvih 10 let po vojni, je upravičena do pokojnine po njegovi smrti. Ali vidi Nemčija konec? V novembru 1918 je videla Nemčija svarilno znamenje na zidu, kot ga vidi danes. Takrat se je Nemčija podala. Kaj bo storila pa zdaj? Odgovor na to ve samo Nemčija. Zaveznikom je danes znano o Nemčiji tolte: Nemčija je danes v močnejši poziciji, kot je bila leta 1918, naj bo to zunaj na fronti, ali pa doma. Ni pa dovolj močna, da bi vzdržala in nemški generalni štab mora tudi zdaj videti svarilno znamenje na zidu. Leta 1918 je generalni štab preračunal, da je vsak nadaljni boj brez upa zmage, zato je poslal k zaveznikom ponudbo za premirje. Morda udi danes nemški generalni štab že računa na razne možnosti za zmago, ali bo morda tudi zdaj armada prva, ki se bo vdala. Položaj v notranjosti Nemčije je sicer danes nekoliko drugačen, kot je bil leta 1918. Na 7. avgusta letos so se sestali na Hitlerjevem domu v Berchtesgadenu vojaški in na-cijski voditelji. Militarist so zahtevali popolnoma prosto roko v vseh vojaških zadevah. V zameno je pa dobila nacij-ska stranka potom Himmlerja vso kontrolo na domači fronti, to je — nad nemškim narodom. Posledica tega je, da naj-brže ne bo prišlo do spora med junkerji, ki vodijo armado in med naciji, ki vodijo notranje življenje v Nemčiji To, seveda, ne izključuje možnosti, da bi se armada podala, toda jasno pa je, da o tem zunanji svet ne bo zvedel, dokler ne bo faktično izvršeno. To pa nadalje pomeni, da drži Gestapo narod doma v šahu s svojo policijsko, dobro organizirano silo, da ne bo zrevoltiral, dokler je armada pri volji ostati v bojni liniji. Zato ni pričakovati, da bi se Nemčija zrušila na znotraj. Odvisno je samo od armade, da se poda, ali pa nadaljuje z bojem. Leta 1918 je faktično narod prisilil armado k vdaji, zdaj ima pa v rokah vso nadaljno usodo Nemčije generalni štab. i h l-I i 1 t BESEDA IZ NARODA Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. V nedeljo 21. novembra priredi Mladinski pevski Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road plesno veselico. Pripravljena pa bo tudi večerja za vse posetnike in na ta način si boste lahko prihranili nekaj "pointov" pri omenjeni večerji, ki bo pripravljena že ob pol sedmih zvečer. Naše pridne kuharice pravijo, da bodo pripravile gulaž s polento in kislim zeljem. "Pointci" so dandanes bolj vpo-števani kot pa denar, zato pa le pridite na večerjo tega zbora in prihranite tiste "pointce" za pozneje. Igral bo Vadnalov orkester, se reče starejše toliko ne zanima, kro igra, pač pa to zanima bolj našo mladino in če hočemo imeti res dobro zabavo, moramo priti skupaj stari in mladi in seveda tudi godbeniki. Godba bo pričela igrati ob pol osmih zvečer. Posetniki pa lahko kadarkoli. Vstopnina je zelo malenkostna. Le pridite, Jennie Kapelj. Komunisti, roke proč od slovenskega naroda Naše Primorje je že skoraj polnih pet in dvajset let hiralo pod težo italijanskega fašizma, ki ga je tlačil, preganjal in celo moril naše brate, sestre, starše, sinove in hčere. Če ni noben drug narod poskusil trpljenja in bridkosti, je gotovo to poskusil naš slovenski narod tam ob valovih Jadranskega morja. Sam sem se o tem prepričal, ko sem že v začetku, to je bilo leta 1924, videl njih trpljenje in to je bilo tedaj, ko fašizem še ni bil popolnoma dozorel. Narod je že tedaj hrepenel po svobodi, vsaj po taki svobodi, ki so jo imeli Slovenci v Jugoslaviji. Žalibog pa niso bili uslišani, fašizem jih je iz dneva v dan vedno bolj tlačil in moril. Čudim se, kako more ta naš narod po pet in dvajsetih letih sužnosti in trpljenja sedaj mirno gledati, ko mu prihaja še hujši sovražnik — partizan, komunizem v znamenju srpa in kladiva, ki mu bo prav gotovo prinesel mesto težko pričakovane svobode še hujše trpljenje in sužnost. Partizanizem, bolševizem ali komunizem, ta strupeni gad, ki je zastrupil že celo pravoslavno Rusijo, je zlezel sedaj tudi v katoliško Slovenijo. Ali si je slovenski narod, posebno naš primorski narod, to zaslužil s svojim dolgoletnim trpljenjem v zadnjih 25 letih v sužnosti fašizma, da se ga kaznuje z bolševizmom in komunizmom? O ne, nikdar :.;;>! Slovenski in hrvatski narod tam v Primorju je že pretrpel svoj del. Čas je že, da se mu da enkrat tudi svoboda. Pustite mu proste roke, naj si izbere vlado po svoji volji. Saj je sam Stalin, ruski brezbožnik, dolgoletni poglavar in načelnik komunizma sprevidel, da se ne izplača vsiliti še kateremu drugemu narodu komunizem in da se tudi ni vredno potegovati zanj. Sam Stalin je rekel: pustili bomo narodom, naj si sami izberejo vlade, kakršne si sami hočejo in žele. Iz tega je razvidno, da je sam Stalin kot tak prišel do spoznanja, da komunizem v dolgem četrtstoletju in obrodil nikakega dobrega sadu. Niti na bojnem polju proti sovražniku se ni izkazal, čeprav je koval in izdeloval orožje že od rojstva bolševizma. Že davno bi bila vihrala zastava s klukastim križem tam daleč na ledeni strani Moskve, če bi ne bile prišle na pomoč demokratične države, pred vsem pa Zed. države. Čemu siliti komunizem katoliškemu slovenskemu narodu, ko so še pravoslavni Rusi prišli do spoznanja, da ni za rabo. Čemu s tako silo poditi naš slovenski narod, posebno naše brate in sestre v Primorju, še pod hujši in težji jarem, kakor so bili do sedaj celih 25 let. Bratomorci, partizani — komunisti roke proč od slovenskega naroda, posebno pa vi ameriški Slovenci, ki odobravate moritve in požige komunistične partije na slovenski zemlji, ker morda tudi vaša lastna mati zdihuje in prosi Boga, da bi jim vsaj sedaj po drugi svetovni vojni zavladal tisti dolgo pričakovani mir in svoboda. Zakaj zagovarjate komunizem? Zakaj siliti svoje lastne brate in sestre v sužnost Ali se država, v katero ste se zatekli in katere državljani ste (ali bi vsaj morali biti) bori za komunizem ali partizanstvo? Ali se naši sinovi, ki se bojujejo na vseh bojiščih sveta, bojujejo in žrtvujejo za sužnost ali svobodo človeštva? Ali vihra naša zvezdnata zastava tam na Atlantiku in Jadranskem moru za komunizem? Nikdar ne! Mi vsi se vojskujemo in smo dolžni se vojskovati (za pravo svo,bodo človeštva in za mir na svetu. Kaj se potegujete za komunizem, ki je celih 26 let tako žlahtno cvetel v Rusiji, pa ni do sedaj videti še nobenega dobrega sadu. Po vsem svetu je iz-kal prilike z zvijačo in s propagando, da bi prišel do nadvlade. V Mehiki je moril in rešil stavbe, v Španiji je ob-glavil na tisoče vernikov in nedolžnih koristijanov. In zakaj vse to? Samo zato, da se vero in katoličanstvo zatre in uniči. Ali je prav od vas v Ameriki živečih Slovencev, da take gro-zovitosti odobravate? Pamet, pamet, ali ne veste, da si s tem kradete samim sebi kredit in čast obenem pa tudi vsemu slovenskemu narodu, ki je do sedaj dobro zapisan pri ameriški vladi ? Naši ameriški fantje-vojaki, katerih je že krog deset milijonov, jiiso bili poklicani pod orožje zato, da se bore za komuni zem, ampak ravno nasprotno, da se bore proti vsakemu nasilju in zatiranju človeštva. Da, skoraj gotovo je, ko bodo naši topovi in zračne armade uničile prvega in drugega sovražnika, katerima zadajajo sedaj že skoro zadnje udarce, bodo gotovo vzeli na piko tretjega, ki je v pravem pomenu prvi in iz katerega izvira vse zlo kar ga je človeštvo občutilo po prvi svetovni vojni in to je komunizem ali boljše rečeno — brez-verstvo. Žal, da je toliko tega brez-verstva tudi med našim narodom in da ima tako magnetično moč v sebi. To se je posebno pokazalo pri Slovenskem ameriškem narodnem svetu ali kratko SANSu, ker so nekateri potegnili za seboj našo visoko inteligenco, vplivne katoliške može i,n celo duhovnike. Slednji so jo popihali iz njihovega brloga takoj, ko so sprevideli, kam SANS drvi. Drugi so se pa tvdno oprijeli v njih odbor ter poslušajo Adamiča in Kristana, ko jim razlagata in razkazujeta nove meje tam po Sloveniji, države komunizma, katere mogočni vladar je Jože Stalin iz Moskve. O ti izgubljeni slovenski narod v Ameriki, zapomni si to, da ako hočeš pomagati rojstni domovini, pomagaj ji tako, da si pridobi svobodo in ne sužnost. Ker naše geslo je svoboda in samo za svobodo se vojskujemo, komunisti in partizani pa roke proč od slovenskega naroda. Lawrence Bandi. -o- Božične priprave Rdečega križa Za Rdeči križ pričenjajo božični prazniki letos zelo zgodaj. Očetje in matere so lahko brez skrbi, da bodo njihovi sinovi, ki so v vojski, imeli vesele praznike. Nihče ni pozabljen — ne oni, ki so v bolnišnici, ali na daljnih izpostavljenih mestih, ne oni ki so v taboriščih, ter vsi ki ne bodo mogli priti v klube Rdečega križa. Vsi bodo deležni veselih prazničnih proslav, ki se bodo vršile povsod križem sveta. Ni potreba posebno poudariti, da bodo klubi in zabavna središča Rdečega križa centri teh prazničnih proslav. Po vseh gostilnah Rdečega križa se bo dobilo puranov, prusnic in drugih dobrih jedi ... In praznični okraski, ki toliko doprinašajo božičnemu razpoloženju, so že poslani direktorjem klubov preko morja. V teku so priprave za proslavo Božiča in Novega leta, za koncerte, plese in druge zabave. Posamezni darovi za vojake, ki so v bolnišnicah preko morja in za one, ki vršijo svojo dolžnost v osamljenih krajih in ki nimajo možnosti priti do kluba Rdečega križa ali pa se v taborišču udeležiti praznovanja, so bili že odposlani. 750,-000 paketov naloženih s trdimi slaščicami, kavo cigaretami, suhim sadjem, notezom, koledarjem svinčnikom, voščili Rdečega križa, ter okinčanih z rdečimi in zelenimi grančicami je od premi j eno. Vojaki v bolnišnicah bodo dobili tudi karte za igranje, uganke, šah, piščali in podobne igre. V tej deželi bodo prostovoljni sodelavci Rdečega križa okin-čali mnogo dreves in dvoran po bolnišnicah. Peli bodo božične pesmi. In v bolnicah Sivih žen Rdečega križa bodo sestre na božični dan obiskale vsakega posameznega vojaka, ter mu ponudile sladoleda, slaščic in razdelile darove mestnih trgovin. Skoro vse zabavne dvorane bolnišnic bo Rdeči križ pripravil za ples in druge zabave. Da bi se v taboriščih in v drugih vojnih in pomorskih središčih pripravilo pravo praznično razpoloženje je direktorjem oddelkov Rdečega križa po celem svetu poslano več kot tisoč paketov z okraski, ki okinčajo dvorano za pet sto vojakov. V vsakem paketu so traki, rdeč, zelen, bel, zlat in srebrn papir, rdeča, srebrna in zlata barva, zvončki, kapniki, papirnati zvončki, gramofonske plošče, zvezek božičnih pesmi z notami in 200 knjižic z natisnjenimi besedami najbolj poznanih božičnih pesmi. Posebne priprave se vršijo za čete, ki bodo ravno prvič preko morja. Rdeči križ skupaj s častniki posebne službe bo organiziral božične in druge zabave. Tudi okraske bo preskrbel Rdeči križ tako, da bo atmosfera res božična. Otroci Zedinjenih narodov tudi niso pozabljeni. Ameriški pomladek Rdečega križa je pripravil in poslal 100,000 darov. Malim beguncem iz zasedenih dežel, ki so sedaj na Angleškem ali pa v Irski, bodo te darove delili z angleškimi in irskimi otroci. Taki paketi so bili poslani tudi na Irsko, v Rusi- jo, Srednjo in Južno Ameriko, in druge države sveta. V vsakem je 12 novih stvari, ki bodo razdeljene med 12 otrok. Taka delitev je potrebna radi zelo težkega prevoza. -o- Ne dajte se motiti pri jedi Vedno znova se dogaja, da se možje, ki so mnogo let vzdržali naporno duševno delo, ne da bi kdaj oboleli nenadno ne čutijo več sposobne, da bi delali kakor običajno. Hitro se utrudijo in ker jim je takšna slabost neobičajna, jo poskušajo odpraviti z energijo. Včasih se utrujenost stopnjuje do topega glavobola, ki mu ni najti pravega mesta bolečine. Najslabša pa je nočna nespečnost, čeprav je človek truden. Spanje je nemirno, vedno znova se prekine, potem se pojavijo še srčne težave. Sprva pacient srce samo 'čuti," potem dobi močnejši utrip in pogostoma občutek pritiska in tesnosti. Končno, ko ga napadejo močni srčni utripi, misli, da je na srcu hudo bolan. A vse to je le posledica preobilnega dela. Naj-prvo se javi večinoma želodec, ki'je posebno občutljiv organ. "Gospod doktor, telefon kliče!" S-tiho kletvico odložiš žlico. "Baš .sedaj me morajo motiti!" Potem skočiš k aparatu. Četrt ure pozneje ni samo juha hladna, temveč tudi tek je proč. Pečenka, ki si se je veselil, ti ne diši več. Kateremu zdravniku, odvetniku, vodilnemu uradniku, itd. se to že ni zgodilo? Takšnih motenj pri jedi ne smatrajo za nedolžne, ker ne prekinjajo samo obeda, temveč spravljajo tudi prebavni mehanizem v nered. Telefon, ki se oglaša ob nepravem času, je lahko temelj poznejše hude želodčne motnje. Znameniti ruski fiziolog prof. Pavlov je napravil nekoč zani miv poskus s psom, da bi pojasnil zvezo med tekom in nastajanjem želodčnega soka. Pri tem je opazoval, da so se začele ži vali sline cediti že ob pogledu na jed, želodčni sok pa se je pričel izločevati šele po petih minutah. Če je psu odnesel jed, se je izločevanje želodčnega soka skoraj v trenutku končalo Podobne eksperimente so pozneje drugi raziskovalci delali tudi s človekom in so ugotovili iste pojave. Če te kdo pri jedi moti, ti ustavlja torej želodčni sok in želodec pozneje svojega dela ne prične na potrebni način. Posledica je, da si ga napolniš, ne da bi se mogla zadostna količina želodčne kisline lotiti prebavnega opravila. Ne smemo se liotem čuditi, če se nekaj časa po jedi pojavi zgaga, ki jo povzroča prav tako nedo-stajanje, kakor previšek želod čne kisline. Če vzameš potem natrona, da paraliziraš kislino, ki je sploh ni, se ne smeš čuditi, da ti želodec nekega dne odpove. Tako nastajajo iz nerodnosti med obedi, iz naglice pri jedi in številnih prekinitev te življenjsko potrebne telesne funkcije ščasoma težka obolenja. Življenje proti naravi se 'maščuje končno na vsem organizmu. Želodec, srcej možgani, živci, vsi ti organi niso mogli živeti in delovati naravno, dokler niso nekega dne izčrpani odpovedali. Kaj naj storimo proti temu? Kdor opravlja naporno duševno delo, mora skrbeti za razvedrilo in počitek prav tako kakor vozač ali strojevodja. Pri tem je pred vsem vanžo, da so odmori v resnici namenjeni po-čivanju duha. Ni nesmiselno, če vzame n. pr. kakšen znanstvenik v nedeljo lopato v roke. Popolnoma drugačna zaposlitev živčevja v zvezi z lahkim telesnim delom je najboljši zaščitni ukrep proti preobremenjenosti duha. Če se v sedanjih prilikah morajo omejevati do- (Dalje tia a tiuuu al" pane mirnim««"1" T ta če nisva kaj P02*^,, gnala sva doli za J smeri proti New , p0t sem, da je France en* ^ gnil z rokavom PreK° i i« ^jeavs Razumeli boste, s kakšno ih0 sem tisto jutro planil v ofic >n s kakšno vnemo sem n^0 . v vse] ""Mol zmašil časopis skupaj- _ naglici sem pomaknil ruske c te za nekaj milj naprej, ia nekaj nemške industrije, oP ,jso, par nemških napadov v IW" na našo armado, zavzel s P zani Trst, Reko, Gorico * » rešček, v naglici prečital n ^ protestov na naš list, a ^ dobil novega navdahne« veselja do tega h j a, potem pa rekel, flop na je tlaka za mili moj ' ^ Zdaj bom pa par dm sam ^ stregel, ne da bi mi moge očitati, da še pasem na nih žuljih. ri. Ko je bil pečen P^'p, ljubljenega lista Ame^, movine, je bilo moje »r ^ lo končano in od teflaj ^ ^ sem bil samo še irieto*-ma druge bnge, delal nadlego svojemu ku. ••tel Naš France je P"1" ju sv3 ves blažen v ofic m začela nositi na avto, n J. logo. KO sva zabiča V ^ je zdaj vse na njiJej« ^ ji bo skrbela za PodJja5a s naročala, naj ne Pkdop9®tfl vzame pa vse, kar bO j. j al,sva se še enkrat ozn . i, k < ^ pri do M Pri !fasiij W p< fslio j "a d. il!° b, ko S( ■kako j „ :5i don "di. s ! fazli ' ki lo: eP j e "lien Trži, s«io 0] Pov0c lo irp lii \ sta mislim, da je bila sm morda bridko slovo. "France," sem ^^. flZ»Mit fee pa že spodobilo, ^ .. nila širnemu svetu, daf|% ma svoja gospoda« \ hodnjih Murdri^^S, na čeva. Kaj prav*, S* skušnjo enkrat z zbora Ložka dol«« ^ šel ž njimi, čes, ti j mi bomo pa pel1- nCe, "Jack," je rekel ^ Že nekoliko diši P"^ odkar sva stopila i ik, . več gospodar < poP« Pak sva si pribg* p*, enakost v vseh °z ^ kar zdajle povem,J« p0|/ skal, kadar se o me,.. lo in če mislis- bi ,111° vri spravif iz sebe kaj ^ K" kak po še moje grlo ne° tis. r r voroj eno dete, se * ^ me ze nju'?" no r kdaj slisal Pr Fi'»Iicej# "še nikdar ne. bi Pa rad vidA^' ko sva ravno sam ^ # mUŠter'' * da se J»z ^ Saj ves, da e , baham, amP^- rlasu" ^ pa res, da mor, vsa ^ * boste držal, v ke W volji in dobrem V. ^ bom pokazal, ^ . \ "Dobro, bom si tako natančen^ *o „ rekel, da bi drugo smer, •v V* bi r»d itr »."H ifii no stavo." f "Kakšno Pa< France. iJDf - "En 't bov Prin>' kel Jim, ko b° le: paJstvl KH, -kako Jak nl0je 1 ožita na avto p jaz se bom P»() b0 Potem je ji.......^ n Je Ko*. m a ; SI The D° J Pop' odhod. Ce juris t*. Sicer vade, pa ne po*"*' V ' .de1« vseeno t-a« , ker bi ra» ;,rece mem, Kei n»B, tako dobro P"'11 ce Naj vamj^ ^ da'ieS V ireP> ft I itavo sem >U A« 'Nt'1 V' s V s v videli jutri- * AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1943 Trebušnik na Ittnajski lovski razstavi Spisal Janko Mlakar poljubne j še lice, ka->" ki so v njej Pedvedi in merjasci, je j;^avstrijska dvorana. -J se mi dopadle dra-e>ki so kinčale z ro-okusno okrašene Pademo skozi mo-a d°mov—na Kranj -Z1 vhodu zagledali diorami. Na levi E Ponosni Triglav z 1 0 kočo v zelenem a desni nas je pa barje povedi o v 1,;,!°Se je še Krim zr- Hel S^em ->ez6ru- Vi-10 v kože oblečene- mu 1 Je Peljal v izdol- r)' ni 'e< oiiu- soi> > p? pot«" it11 uPlenjeno žival v J°*> ki je stal na j Stene so bile vse ličnimi lovskimi 1 je poslalo !°vsko društvo.' e|.Je bil kozorog, ki ^ v Bornovih lo- h^ičem. Razun le- °Pazili tudi veli- nih ptičev, ka- ed in volk v druž- utv . e mačke občutje. šla iz njega norčevat. Slednjič se potolažita z mislijo, da so se stvari nekam založile in da jih ob koncu razstave gotovo dobita nazaj. Toda to upanje je bilo prazno. Kajti razstava je že davno razdrta, od naprej obrnjenih rogov in zajčjih repov pa še vedno ni ne duha ne sluha. Ker smo bili že trudni in se je bližal čas, ko taki navadni ljudje, kakor smo mi, kosijo, začeli smo se ogledovati po kaki gostilni. Takih, zoper lakoto in žejo ustanovljenih, a največkrat prav malo človekoljubnih naprav je bilo v razstavi jako veliko. Z izbiranjem nismo tratili časa, marveč smo krenili kar naravnost k "Nagačenemu medvedu." Med kosilom mi je Ivanka tožila, kakšne sitnosti je imela prejšnji dan s stricem in Grogo. "Le sami ju vodite jutri po Dunaju," jezila se je, 'jaz sem ju že sita do grla. Najraje sta hodila po sredi ceste, kjer je NE DAJTE SE MOTITI PRI JEDI (Nadaljevanje z 2 strani) pusti, bi bilo treba vsaj konec tedna dobi>3 izkoristiti. Nekaj pa je za duševnega delavca še posebno važno: redni in zadostni premor za obede. Nič ne oslabi organizma tako hitro kakor to, če odpove prebavni sistem. Telo je gotovo najpotr-pežljivejši služabnik duha, a ni podrejeno samo volji, temveč tudi nepremakljivim naravnim zakonom, ki jih za trajno ni mogoče brez kazni prezirati. -o-- Zdravniki v starem veku di ljudje na razgovore in na prodajanje zijal. Zdravnik je moral računati s temi radovedneži. Znano je, da govori že Hipokrat o tem, da je nedostojno gledati operacije in da daje navodila, kako naj se zdravniki v takšnih primerih zadrže. V zdravniškem obratu je vladala v ostalem popolna snaga, instrumente so učenci po rabi oprali in jih polagali v določene skrinjice. Stroške za vzdrževanje zdravniške hiše je nosil zdravnik sam, toda država in občina sta ga za njegovo delo plačevali. Za ta namen sta pobirali posebne dajatve in je stvar bila torej precej podobna V Pompejih so izkopali "ki- kakšni moderni bolniški blagaj-rurgovo hišo," ki nam daje vpo- ni. gled v delovanje starih zdravnikov. Ti zdravniki so bili večinoma Grki, zato je ta hiša v svojem načrtu ustrezala v Grčiji običajnemu 'jatrejonu.' Zunaj je bil ob vhodu izdolben velik rožič, ki je veljal za znamenje zdravniškega ceha. Poleg glavnih vrat in vhodnega prostora je bila sprejemnica, v kateri so poleg zdravnika delali tudi njegovi učenci. Iz spre-jemnice so vodila vrata v velik dvoriščni prostor, okrog katerega je bila vrsta bolniških sob, večji operacijski prostor, prostori za masažo itd. Bolnike so razen v sprejem- nici obravnavali tudi doma in največ voz. Bila sem v vednem j zdravniki so imeli za ta namen Ure pa K i0» te i M ris> ,p0zornost je JjV°> ki so Se na „; ah Polhi. Zakaj 1Itlela nobena dru- Ma fUdem sta se P°" '' a lsta dva debel u- se bila za vrat aploh je bilo pa , j °dni lovski raz- P°učno, da si tu- 2lvali žive in na love. oje ^ Gl'oga sta pa ?a- aprej obrnjene Sla 6 rePe> ki sta jil, 11a razstavo. To-sta 7gla najti. Za- Ktilln° jeZila hl K\; S1 Pravico. iuJ'ma Je sicer ob-peljal k.ravna geifl l)i JllS' tfOl gledal je pre- „„ . _jal r°govih ill \ k iin0 Je slišal o zaj->ftl ogovih, ki jih je i ji naprej zavite. ,Je Pa tako, da minu \ ®r vse ostale de-SC?« toliko laž-'sto l] Povsod vide- fciSe ZHke S° bile i 'i r ' NhIj ji Avstriji s Pomočjo raz ]S 0(J 0r°žja in Živali \k P,rvih početkov X - be, noter do fc Solnogra-W 1redarlberška ;Sa žale- k»ka zver-.hribolaZ" i6lo j e- Čudno se \ * niso bile raz- boltm?ke mišl 111 „ ki so zares Sitosti goratih J Will tudi na v ,Vldeli leseno „ ;Severnočeškem °Premo. v^ jg s'ik, pravih < »i >'f le> ■ & er C!h seznanila Nv 'Sijaji ■v iz živcih Živalij. fC'c stopili se ločili. n' ''ebušnik in ^VavStr°Pje nad midva z K Senc0 košatih vsedeva na \XefUj 1)0 Prišel > ^ ^Sjimi repi. strahu, da ne bi prišla pod kakšen avtomobil. Ako sta se pa ustavila pred kako izložbo, pa tudi nista znala strani. Najbolj me je pa togotilo,! da jima ni bila nobena stvar všeč. Edini stolp sv. Štefana sta nekoliko občudovala, toda cerkev se jima je že zdela zunaj preumaza-na in znotraj pa pretemna. Vendar si jo bo Groga dobro zapomnil, ker je malo manjkalo, da ga niso iz nje odpeljali naravnost v zapor. Bilo je pa tako-le: Kakor veste, hodi po cerkvi vedno vratar z dolgo palico v roki in s klobukom na glavi. Komaj ga Groga zagleda, da je pokrit, je bil že pri njem. Pre-dno sem ga pa mogla nazaj potegniti, mu je že izbil tisto pilijo z glave. Seveda je bilo takoj vse črno ljudi okrog njega in že so nekateri sitneži klicali po policiji. Tu pride k sreči nek kanonik iz zakristije ter povpraša, kaj pomeni ta šum na svetem kraju. Ko je pa spoznal, da je Grogo privedla do njegovega nastopa edino le gorečnost za čast božjo, je izpo-sloval, da so ga pustili iti v miru. Stric se pa ni odkupil za tako nizko ceno. Po kosilu sem namreč peljala oba gosta v mestni panoptikum. Stricu so se tiste voščene figure kaj zelo dopadle. O nekaterih je celo mislil, da so žive. Med drugimi je visela na steni lepa slika, ki je predstavljala poraz ogrskih huzarjev pri Blagaju.' Ker je stric tudi pomagal Bosno osvajati, ga je ta podoba jako zanimala. Žal, da ni mogel blizu. Pred njo je namreč stal širo-kopleč huzar, ki se kar ni mogel ločiti od nje, tako se mu je dopadla. Strica je pa kmalu zapustila potrpežljivost. 'Pravim, pravim, boš pa lahko še potem gledal," rekel je ter porinil huzar j a v stran, da se je kar prekopicnil po tleh in se mu je vrhu tega še glava razbila. Bila je namreč —■ voščena. Stric je pa štel potem svit-le kronice za ponarejenega huzar j a." Vsled te nezgode sta Trebušnik in Groga takoj izgubila vse veselje nad tistimi figurami in jo pobrala iz panoptika v mestno klet. Tu vsaj nista mogla druzega razbiti kakor kak koza rec, kar je pa seveda precej ce poseben prenosljiv instrumen-tarij. Zdravnika so spremljali na»teh potih učenci, ki so ostajali v resnih primerih tudi v bolnikovem stanovanju, da so skrbeli zanj in pazili na izvajanje zdravnikovih odredb. Znaten del dnevnega dela, ki so ga opravljali učenci pod mojstrovim vodstvom, je bil namenjen pripravljanju zdravil iz rastlin in sadežev. V zdravnikovi hiši je moralo biti zelo živahno, kajti razen bolnikov so prihajali vanjo tu- IZ SLOVENIJE V Stari Loki je bil v okrašeni dvorani svečan sprejem z zaobljubo novih članov, ki so bili sprejeti v koroški Volksbund. Govoril je krajevni vodja Burger. * V Slovenskih Konjicah je bil sklican zbor ženske posade v Lavričevi usnjarni. Govornik Mascher je govoril o namenu organizacije žensk v okviru Heimatbunda. V konjiškem kinu pa je bil prirejen v prid nemškega Rdečega križa koncert nemških in italijanskih sklad. Ustanovljena je bila tudi amaterska igralska družba, ki je bila v nedeljo 5. julija prvič predstavljena. * V Medani pri Gorici je umrl nenadne smrti ondotni veleposestnik Leopold Toroš, ki je bil dobro poznan tudi med vinskimi trgovci v Ljubljani. Pokojni je bil svak sodnika ljubljanskega vrhovnega sodišča dr. Gradnika. * Iz Tunisa poročajo, da so če- te 8. angleške armade ujele' med drugimi ujetniki tudi dva slovenska vojaka, ki so ju Nemci mobilizirali na Gorenjskem in Štajerskem. Oba pripovedujeta, da Nemci Slovence pošiljajo pred njihovimi tanki z nalogo, da čistijo sovražna minska polja. Povedala sta, da je na ta način padlo že precej veliko število Slovencev. * "Corriere della Sera" poroča, da so 14. julija neznanci napadli vojaški oddelek na železniški progi med Ajdovščino in Sv. Križem. Pri tem je bilo nekaj laških vojakov ubitih, več pa težko ranjenih. Neznancev niso prijeli. * Slovenske otroke v Italijo. — Ljubljana 1. avgusta. Včeraj ob 11:15 je z vlakom odpotovalo v kolonijo San Terenzio (La Spezia) sto slovenskih otrok. Otroke v kroju, s katerimi so bile tudi učiteljice, je Visoki komisar pozdravil z besedami želja in hvale. Pohvala je veljala predvsem družinam ba-lil, malih Italijank in hčera I Volka, ki so bile v telovadnici I in ki so s tem, da so zaupale i svoje otroke stranki, dokazale, Ida cenijo dobrote, ki jih fašizem izkazuje otro.kom iz naroda. S slovenskimi otroci je odpotovalo tudi nekaj italijanskih otrok, ki prebivajo v Ljubljani. * Obvezna oddaja smuči. — Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Kdor ima po kakršnim koli naslovu smuči in k njim pripadajoči pribor, kakor tudi kolce (smučarske palice), jih mora v osmih dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo, izročiti. * Racioniranje živil v avgustu. —Prehranjevalni zavod Visokega komisirijata za Ljubljansko pokrajino sporoča: V mesecu avgustu pripadajo v Ljubljan- ski pokrajini posamezniku sledeči obroki racioniranih živil: Dnevni obrok v gramih: kruha 150, ali krušne moke 130, ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1,000, riža 1,000, maščobe (samo surovo maslo) 400, sladkorja 500, mila 100. Krušne moke bo mogoče nakupiti Je na 25 odrezkov; *na ostalih 6 odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati samo koruzno moko. * Slovenska kri za Lahe. — Visoki komisar v Ljubljani neprestano poziva Slovence, naj bi se prijavili za dajalce krvi laškim ranjencem in bolnikom. Med drugim pravi, da se dama kri honorira, vsakdo pa dobi tudi dodatno živilsko nakaznico. | Izgleda, da darovalcev ni posebno dosti na razpolago, ker so ti pozivi v časopisju že kar stalno. Mislimo tudi, da smo Slovenci dali Lahom že vse pre več slovenske krvi in upajmo, da ni več daleč čas, ko jo bomo enegrično terjali nazaj. * Družba za upravo "Tabora" razpuščena. — Ker je Sokol, katerega imovino, posebno so-kolske domove, upravljala omenjena družba, deloval proti koristim Italije, je bil "Tabor" razpuščen in je bil imenovan za likvidatorja Sokola fašist rag. Lodovico Maffei. * , i Slovenski vojaki v Rusiji. — Moskovski radio je sporočal, da s.0 na ruski fronti Rusi ujeli med številnimi laškimi ujetniki tudi precejšnje število Slovencev, zlasti iz okolice Bovca, Kobarida in Idrije. Ti slovenski ujetniki so takoj zaprosili ruske vojaške oblasti, da jih kot prostovoljce uvrstijo v redno rusko armado. Slovenski vojaki, ki so bili ujeti od Rusov, so po veliki večini pripadali alpskim edinicam. DELO DOBIJO V NOVI VOJNI TOVARNI potrebuje KAFETERIJA Tri podjetne moške Za lahko portersko delo in čiščenje So lahko starejši moški. Dobra plača od ure, dobre delovne razmere. Zglasite se pri FRED SHILFORTH CLEVELAND PNEUMATIC AEROL 20001 Euclid Ave. (272) ženske za Pastry peko Drugi šiht. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (274) DELO DOBIJO Ženske m moški ZA SNAŽENJE TERMINAL TOWER BLDG. 48-urni tednik; plača od ure; bonus Izvrstne delovne razmere DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Zglasite se po 9. zjutraj na 1508 Terminal Tower (274) Britski Tommy (vojak) stoječ poleg voza, pomaga protifašističnim Italijanom nakladati na voz njih imovino, ko se vračajo iz koncentracije v St. Di Barraccano, kje\} so bili internirani v času nacijske nadvlade v Italiji. Po prihodu zavezniške vojske pa so bili vsi oproščeni in so se lahko vrnili na svo je domove. vel11'te fois^ts pripovedo-celo vene-'lil Ravnatelj ' H »ta «e pri- brez neje od vsake glave, če le ni zel-nata. Ivanka jima je nekaj časa delala družbo in kratek čas. Dalje prihodnjič Kupujmo obrambne obveznic* \ in Knamke ( V NOVI VOJNI TOVARNI potrebuje KAFETERIJA dobre ženske kuharice Dobra plača od ure. dobre delovne razmere. Zglasite se pri PRED SHILFORTH CLEVELAND PNEUMATIC AEROL 20001 Euclid Ave. (272) Moške in ženske {t splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (276) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu, V mestu— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdai zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 MALI OGLASI (274) Stanovanje v najem Starejšim ljudem se odda 5 sob z gorkoto, zgorej. Vprašajte na 879 E. 225. St. Tel. KE 7473. (272) Odda se stanovanje Odda se stanovanje 4 sobe in kopalnica, zgorej. Vprašajte na 1045 E. 61. St. (272) V Euclidu Hiša naprodaj na 865 E. 212. St., blizu Društvenega doma. Dobro oskrbljena, za 2 družini, 4 sobe spodaj in 3 zgorej. Za podrobnosti se obrnite na M. F. Intihar 21491 Nauman Ave. IV 0678. (274) Kupim pisalni stroj Kdor ima naprodaj pisalni stroj v dobrem stanju, naj pokliče EN 5704. (273) TAPC0 potrebuje MOŠKE IN ŽENSKE Ne glede na vaše preteklo znanje vas lahko namestimo v jako važno vojno delo. Visoka plača od ure in bonus Zglasite se dnevno od 8 zj. do 5:30 pop. v soboto in nedeljo do opoldne Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (272) Zanimiva slika nam predstavlja skupino iarnsportnih ladij, ki so pripeljale v neimenovano pristanišče Severne Afrike veliko število tankov in dnigih motornih vozil. Te vrste ladje so jako pripravne zato, ker lahko zuvozijo skoro prav do obale in so tudi zgrajene tako, da lahko hitro izložijo blago, ki so ga pripeljale. Mačke zastonj Kdor hoče mlade mačke, naj jih dobi zastonj. 886 E. 76. St. HE 6749. Moški in ženske 16 do 50 ZA IZDELOVANJE MORNARIŠKIH UNIFORM in DRUGIH OBLEK ' Šivanje na roko in stroj Izkušene ali učenke Dnevno delo Mnogo drugih del na razpolago Plača od ure in lepa plača od kosa DRŽAVLJANSTVO SE NE ZAHTEVA Delo tudi po vojni Joseph & Feis Co. 2149 W. 53. St. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 18, 1943 MISTERIJA ROMAN .EMiftiiic^.>iiiMitt(<[jtiii.iiiittiL3iiiiiiiii)iicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiur ]iii)iiiiiiiic3iiiiiiiiiiitc3iiiiiiiiiiiiutiitiiiiiiiitaiiiiiimiiicxiiiiiiiiiiiic^ Komtesa Sara je neznansko — Zakaj me ni maral? je trpela v tej luknji brez zraka vzdihnila. In vendar sem izmed in luči. Že štrinajst ur ni ničesar zaužila kot par požirkov vode in tudi spala ni. Njene vezi so bile preveč na-tegnjene. Tako so jo rezale v meso, da so ji udje čisto odreve-neli. Od silnih bolečin je vsa otrpla, toda od časa do časa je njeno prerazdra|ženo živčevje tako burno delovalo, da je pod vplivom vročice in lakote videla plesati žareče muhe v temi ječe. Toda ohranila si je jasne misli in poleg telesnih bolečin je občutila tudi duševno bolest. Ni si znala razložiti, kako so jo ujeli. To se je zgodilo tako naglo in na tako čuden način, da se je včasih spraševala, ako je morda le ne tlači mora. Ko je spala pod svojim šotorom, jo je železna pest prijela za vrat, nekdo ji je porinil cunjo v usta, da ni mogla kričati, in ko se je popolnoma prebudila, je bila že zvezana in nekdo jo je odnesel v temno noč, kot bi bila kak zavoj. Kako to, da se ni Kennedy prebudil? Kako se je mogel Indijanec, ki jo je bil odnesel, prikrasti sredi tabora? Na ta vprašanja ni vedela odgovora. —Izdali so me, si je dejal^. Toda kdo? Sumila ni nikogar. Kennedy ji je bil vdan z dušo in telesom, o tem ni dvomila. Gav-či gotovo niso bili zanesljivi ljudje, toda v njih korist ni bilo, da bi ji škodovali, predno jim odkrije zlati rudnik. Indijanec Necoxtla pa je bil videti dovolj bedast in se je vedel kot pes, tako da je bil vzvišen nad vsako sumnjo. Misterija je bila kot obsedena od teh nerazrešljivih vprašanj. —Vse hočem zvedeti, je divje zarjula in se zvijala v svojih vezeh kot kača na žarečem oglju. Polagoma pa se je pomirila. Njena osveta? Saj ji je bilo živeti samo eno noč in vedela je, da bo morala prestati najstrašnejše muke. Občutek, da je brez pomoči in ponižana, jo je spravil v popoln obup. Nekaj jo je davilo za vrat, hotela bi jokati, a premagala se je in oči so ji ostale suhe. Visoka anglo-indijska dama, hčerka radže iz Kombakar-ne, se je sramovala svoje slabosti in ponosno se je zravnala. Vkljub njeni odločnosti pa so ji živci odnehali in solze so jo oblile. Spomnila se je Lione-la Bradyja, in misel, da ga nikoli več ne bo videla, jo je zbodla v dno srca. CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RINGWALL, dirigent SEVERANCE HALL četrtek, 18 novembra—8:30 zvečer soboto, 20. novembra—8:30 zvečer Orkestralni program SEVERANCE HALL. CE 7300 RENU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaA avto in ureDarvaruu da bo kot nov. Popravljamo body ln fender je Welding I J. POZNIH — M. ŽELODEC _OLenvlile 3830._ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 935» 6% plvo, vino, žganje Isi dober prlgri zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Be priporoča ta popravila ln bar vanje vaiega avtomobila. Delo totav ln dobro._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 ■DINA SLOVENSKA IZDELOVAL, NIOA NAGROBNIH SPOMBNIKOV vseh izbrala njega- ... Če bi midva sodelovala, bi se nama posrečile velike reči. Ne bi me pustil tako žalostno poginiti; rešil bi me bil že zdavnaj, če bi bil na Kennedyjevem mestu. Trpko se je nasmehnila. —Krivico mu delam v svoji nesreči, je zamrmrala; Kennedy mi je gotovo popolnoma vdan, toda z Bradyjem se ne more primerjati . . . V svojem bolestnem razmišljanju se je zamislila v deželo, kjer je preživljala svojo mla dost. Zaprla je oči in pred njo so se pokazali veliki palmovi gaji in avenij i iz rožnatega mar morja, ki so bile last njenega očeta. In sledeč neke vrste inspiraciji, je začela ponavljati rek, ki olajša skrbi in telesne bolečine, če ga človek izgovarja z globokim zaupanjem, in ki se začenja s panteističnim stavkom svete knjige: V začetku je dejal Bog: Ce bi ne bil samo eden ... Ko je stavek ponovila drugič, se ji je zdelo, da so vezi, ki so jo vezale na kol, popustile, pri tretjem ponavljanju pa ni čutila več režoče bolečine. Ni več čutila strašne teže, imela je občutek nedoločne zadovoljno-sti; ni bila več lačna in žejna in ni več mislila na krvavo daritev, pri kateri naj bi bila v par urah žrtvovana. Vojak, ki je stražil Misteri-jo, se je silno začudil, ko je zapazil, da se smehlja kakor zamaknjena, da je lahno nagnila glavo in napol zaprla oči. Požuril se je h kaciku Yappa-nu, da mu javi nenormalno vedenje ujetnice. Na potu je srečal Naolo, ki je prihajala iz zlatega rudnika. —Kacik ukazuje svoji hčerki, naj pride k njemu, je dejal z vzvišenim glasom, kot je to indijanska navada. Naola je bila v sreči svoje ljubezni popolnoma pozabila slavnast naslednjega dne in vlogo, ki naj bi jo pri njej igrala. Bila je silno razdražena in prestrašena, ko je videla, da so njeni načrti otežkočeni, in hitela je v svoje stanovanje. —Kod hodiš? jo je strogo vprašal kacik. Mar ne več, da moraš predvečer take slavno-sti, kot se vrši jutri, prebiti v molitvah in premišljevanju? Mladenka je gledala v tla in molčala. — Nekaj časa že opažam spremembo v tvojem vedenju, ki me vznemirja. Raztresena si in prav nič se ne brigaš za verske dolžnosti. Zelo se bojim, da, si pod vplivom kakega hudobnega duha. —Zagotavljam vam, da se ni v meni nič spremenilo. —Noč poteka, je nadaljeval kacik in obraz mu je žarel v fa-? natičnem ognju, ura se bliža. Ostani v svoji sobi in moli k j vsegamogočnim bogovom. Kmalu ti sužnja prinese ovratnico, peresni diadem in škrlatnordeč! plašč, ki so oblačilo daritve, ki, jo opraviš. —Oče, je vzkliknila v pre-j plašenem odporu, rekla isem vam že, da nimam poguma, da bi prelila kri. Tega ne morem . . . to je nemogoče! —Molči, nesrečnica! Ne besedice več. Sram me je, da imam tako hčerko. —Toda, oče . . . —Molči in pazi se, da te v svoji jezi ne žrtvujem zajedno z žrtvijo, ki "bi jo morala tt žrtvovati. Naola je preplašeno obmolknila; vedela je, da je fanatični Yappan sposoben izvršiti pret-njo, ki jo je izustil. Kacik je odšel, prepričan, da ga bo sedaj hčerka poslušala. Odšel je v veliko svetišče, da vodi različne priprave za obred. Slavnost "Novega Ognja" se je slavila na čast boga Tezkali-poke, ki so ga smatrali Azteki za obnovitelja vesoljstva in svetovne duše. Smatrali so jo za eno največjih. O priliki človeške .daritve, ki naj bi se vršila, ji je hotel kacik dati poseben sijaj. Pod njegovim vodstvom so sužnji pritrjevali vence svežih cvetk na stebre. Kipe malikov so skrbno očistili in okrasili, iz omar so izvlekli dragocena oblačila, nože iz obsidijana, zlate čaše in druge pripomočke za obred, in za par ur je svetišče spet zažarelo v nekdanjem starem blesku. Med tem ko je kacik Yappan nadzoroval to delo, je Naola ostala sama v svoji sobi. Ležala je na kožuhih in bridko plaka-' la. Kaj si bo mislil Lionel, če se' ne vrnem? Da le ne bi v svoji neprevidnosti skušal iti iz jame, kjer bi bil vsaj začasno na varnem. Če bi ga ujeli, bi ga( kacik Yappan smatral za novo j od bogov poslano žrtev in bi ga I brez usmiljenja daroval. Ni pa bila to edina stvar, ki jo je vznemirjala. Vkljub očetovi grožnji si ni mogla predstavljati, da bi mogla igrati vlogo svečenice, ki žrtvuje. To strašno mesar j en je se ji je naravnost gabilo. Na misel ji je prišlo, da bi zbežala iz svoje sobe. Šla je do vrat in prisluškovala. Cula je v bližini kacikov glas. Bodisi slučajno, bodisi iz nezaupljivosti se je vrnil v predsobo, skozi katero je morala Naola iti, če je hotela zapustiti stanovanje. * * * * * In Loyal Support of our fighting men. we Have pledged ourselves to remind every American to buy more War Stamps & Bonds *Now. » » » » » » » > » » » » » » » 9 » * » » » » * * * Njen obup pa je prihitel do vrhunca, ko sta stari svečenik Magiskatzin in kacik stopila v sobo. Sledil jima je suženj, ki je nesel obleko, katero bi morala obleči svečenica Solnca. Mladenka je zadrževala solze in pustila, da so jo pripravili za daritev. Skopali so jo in mazilili z diademom iz orlovih in arinih peres, okoli vrata so ji pripeli ovratnice iz smaragdov in rubinov in naposled so jo odeli s škrlatastordečo tuniko, katero so smeli nositi samo oni svečeniki, ki so opravljali žrtvovanj e. Kacik je prisostvoval oblače-vanju z divjo zadovoljnostjo. Njegov asketski obraz je žarel v temnem fanatizmu. Stopil je par korakov nazaj, da občuduje svečeniški okras, ki so ga iz vršili natančno po stoletnem obredu, in zaklical je navdušeno v svojem ponosu: —Poglejte jo, svečenico Solnca, zadnjo potomkinjo kraljev! Ona bo prelila na svetem kamnu kri tujke. Od njenih mladih let sem jo pripravljal, da žrtvuje bogovom. Naolina bolest je bila v tem trenutka morda hujša kot bolest žrtve, ki naj bi jo darovala. Med tem časom, ko so oblačili Naolo za obred, je Lionel Brady navdušeno delal na dnu kaverne: iz vrb j a in lijan je pletel nekako polkroglo, podo- ljeval svoje ri1 S,k- tedaj se je f ^ mir.jati zaradi predolge-ne odsotnosti. -Lahko bi bila ^ šla gor in dol, si je f^ bno ptičjemu gnezdu, ki pa je bila dovolj velika, da bi lahko v njem sedela on in Nada in dovolj debela, da drži vodo precej časa in plava po valov ju podzemskega toka. Dve uri sta pretekli, ko je dovršil delo. De-he ni kaj prišlo vmes. lal je bil tako naglo, da ni ni-j oviralo najin načrt ti opazil, kako naglo poteka čas. Zapazil je to šele, ko j3 videl, da je njegova baklja do- j ■ gorela do konca. Zato je prižgal kup suhljadi, ki mu je do- i volj svetil, da je lahko nada-! to ubogo dekletce, ko se je vrnilo na svoj i ^jiftl'f in Take slike iz vojne se nam nudijo iz vseh nest katere je zajela ta vojna vihra. JLM ijna/+ K RAZPRODAJI . iK \ V Rionero, Italija so Nemci ustrelili 16 moških, ker je bil v dotičnem kraju ustreljen nemški kurji tat. Slika nam kaže jokajoče ženske, ki pripovedujejo žalostno zgodbo kanadskim vojakom. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hiši Zadnji dnevi ogromne razprodaje Ogrinove Departrn^n ge, 15333 Waterloo Rd. so zdaj v teku. Vi še vedno lahko i«* ye velike zaloge PREDVOJNEGA blaga po skrajno nizkih cena^. ^ ka zaloga obuvala za moške, ženske in otroke, sliperji (usnj plati), robarji, galoše, spalne suknje, blanketi. ' hira Različne oprave za žene in otroke. Ravno tako lepa^izJ kih prazničnih srajc, klobukov in d ruge oprave, vse po ceni> kot tovarniška cena. VSE MORA BITI PRODAMO PRAV DO GOLIH STEN! PRIDITE SEDAJ IN KUPITE TER SI PRIHRANITE DENAR! Mandels Shiloh Store PREJ OGRINOVA DEPT. TRGOVINA 15333 Waterloo Rd., poleg Delavskega Doma ko je spe je ] , Rs !t0 tr£ aplav; je ko >žen čas us Ur šen." ,a akl Vali« iS n N S ' ' Zi iN CM i jMMfflgg SMgS ~ tupum u Bo*ič m.i * * * 10Do4 *aj*ouše ure j° Ha ulični > n Khtn H 8e* ih CLEVELAND TRANSIT SYS \ v K* Kbi IS bl] ftV0' || bo Hi