PRIMORSKI PHEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
Trst, nedelja, 10. jun ja 1945 ■ lelo 1. štev. 25
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st l-I Telefon st 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo.	Cena	1.-	liro
Trst bo branil in podpiral svojo
demokratično oblast
40.000 Tržačanov je na trgu „Unitd“ v navdušenih manifestacijah potrdilo neomajno zaupanje Mestnemu osvobodilnemu svetu. Mogočne povorke po tržaških ulicah
Skoraj 40.000 ljudi s« je včeraj 0l> šestih zvečer sbralo na Piazza UnitA in dohodnih ulicah, da manifestira svoje neomajno zaupanje *n Podporo Narodno osvobodilne-tnu »vetu, kot edinemu in resničnemu predstavniku volje tržaškega ljudstva. Take manifestacije Trst ^® ni videl. Po tednih podle mednarodne reakcionarne kampanje je tržaško ljudstvo neizpodbitno in ®®ofno potrdilo svojo voljo. Ma-ai*e»tlrale so tržaške množice, dekane množice tržaških tovarn in ®djedelnic, vseh privatnih in občinski ustanov, žene in mladina: demokratični Trst je bil na *»“ Unita. Manifestacije so se ude-
ležili
delavci iz ladjedelnic Sv.
j^rka, tovarne strojev pri Sv. An-tržaškega Lloyda, rafinerije Galici, ladjedelnic Sv. Roka, vsi ^žažki peki, in delavci tovarne **• čevljarji, tržaške gospodinje, V8® tržaška mala industrija, vsi trgovci, val tramvajski ueluž-delavci iz toyarn Modiano, Adrio, tržaške tovarne te-®t®nin, vse pralnice, vse prodajalke *šl«njave, delavstvo gradbenih po-ktlj itd. Ze ob petih so se zapi-v«e trgovine in uradi, pro-Jalke na trgu so hitele pospravi tramvajski uslužbenci so ^Pustili made in pohiteli v skup-
■prevodu, da izrazijo svojo
Voli° Ih svoje zaupanje,
Zastave, transparenti,
- slike mariala Tita
Z Protifašističnimi in delavskimi l**sminl sta ljudski godbi spremljali nepregledne množice ljudstva, 1 J* nosilo sto in sto zastav in opisov: »Pustite ras v miru*, •Odločen boj proti prikritim fašl-tom», »Hočemo naše izgnance do-*Uov», »Živel CAIS», Živel Tito*, 'Živelo ljudsko sodišče*, »Izrujmo ^Izem*, »Živela antifašistična zve-»Živel avtonomni Trat*, Zl-v®la ltalijansko-slovenska zveza*, tržaški narod osvo-*Q1 odbor* in slično. Na trgu ®- Je zbiralo čedalje več ljudstva.
ln
v*eh ulic so prihajale vedno nove hove skupine. Danes ni mani-®'žlralo ljudstvo pijano zmage in °bode, tčmveč ljudstvo, ki dobro . ’ še ni končana borba proti . !nnu, ki ve, da mu temne reak-
c,ona,
ao*t
til,
•me sile kratijo demokratič-v vodstvu, katere se je prido-* krvavo borbo. Možje in žene JbVarne Sv. Andreja so nosili „ * hapis: * Junakom borbe naj ju-naki dela, delavci iz la-Sv. Marka pa: »Trst »e ** na svojo ljudsko oblast*.
■	BHff	-	J.	»JMl
sf : Ap	..jt
Pogled na del 40J)00 glav« množice manifestom tov na trgu Unittd. To j« bil mogočen manifest
tržaškega demokratičnega ljudstva.
Prihajali so prepojeni * borbenim duhom samozavestnih obrazov iz trga Verdi na glavni trg Unita, kjer je tedaj že množica nestrpnega ljudstva zahtevala predstavnike Mestnega sveta. Trg je bdi poln vzklikov, borbenih pesmi, množica pa je zahtevala, naj se postavi pred ljudsko sodišče fašistične krivce in slično reakcionarno zalego. Tržaška mladina je delavskih ali prazničnih oblekah s pesmijo prinesla veliko sliko maršala Tita, kar je v zbrani množici izzvalo nov val pesmi in navdušenja. Navdušenje se je še stopnjevalo in se nikakor r.i hotelo poleči, ko je med zbrano množico prikorakala četa vojakov IV. armade in garibaldincev z italijansko in jugoslovansko zastavo.
Do obale »Porto nuovo* sega morje nestrpne množice, ki še nikoli ni dala tako Iskrenega, tako sproščenega duška zahtevi, da se enkrat za vselej do korenin l*ruje tisti fašizem, ki skuša motiti mirno sožitje italijanskega in slovenskega prebivalstva v Trstu. »Živelo ljudsko sodišče* stoji na neštetih transparentih, manifestanti zahtevajo, da izvoljena ljudska sodišča čim prej kaznujejo sovražnike ljudstva.
Ljudstvo je z vami
. * zahtfvo zbrane množice, ki
hotela slišati predstavnike Na-
J®°o osvobodilnega sveta, se je z
jhona občinske palače oglasil
vf^®aor Braun, ki je v imenu
7**toega osvobodilnega sveta po-
kratko prečilo o delu, ki ga Je
^obodllni .vet Izvršil v enem
®*ecu. Med drugim Je dejal:
delavsko ljudstvo ve, ln tudi vi
J*1«, da je to vodstvo jamstvo za
"^branje pridobitev, jamstvo za
^Uvanje ljudske oblasti, vodstvo,
Ima danes Trst, je mestni
r* ln konzulta. Konzulta je pravi
vaše volje, zato ker je sestav-
iz ljudi, ki ste jih izbrali vi in
I, *° Po večini tisti, ki so vam sta-
v**1 »trani v odporu proti fašizmu,
. Jh trajal dvajset let, oni, ki so ^ ^ . *_____________________________
i \
borili z vami ln za vas. Od dne->Bvoboditve ate lahko videli, J® Osvobodilni svet izvršil. Po t Jej*1 v°Jhe, po dneh pouličnih bo-j. »mo lahko v kratkem caeu ob-4-** elektriko, vodovod, električno hj ®'Javo m tramvaj. Razdeljevala Šlvlla in čeprav ne v zadostni *	*	v®ndar	v	vecjl količini kakor
tjj^Jinjth mesecih. Izjavljam tu-jjh® »e danes razdeli več kot obrokov hrane v menzah Osnovana so bila derao-sodišča. Kar pa je najbolj >y^° Je, da vam to vodstvo da Vi 1 °®tž- In ker Je vodstvo naroda, izvršilo vse kar je mogočo
IjllA
Vy'gostvo ter Je edino Jamstvo za 'h. bo fašizem pa naj se prl-v kakršnikoli obliki in obleki
*ajj| razorožen ln premagan. »Ob ’ 'H ( u »vojega govora je vpra-'Judstvo delo Mestnega osvo-, V > »veta odobrava. V odgo-
hinožloa dvignila napise »Tr-
1«
-	•«	opirajo	na	svojo ljudsko
razleglo se js silno vzk't-več tlsooglave množice J' I v° Je z vami*.
mi* I
ljudska sodišča naj ( Pričnejo z delom
ram?,®u Italijanske socialistične Je pozdravil tržaško ed „° tovariš Bottai, ki ga je >r fa4?1*lrn opozoril na budnost, *op-*7 *® ni mrtev in se sku-»inočj0 ®v,Snitl v novih oblikah s **®kclon,J“imMlh P>J»vk ln tujih '°be o v’ l« na eni strani go-c*viilaaciji ln svobodi, na
drugi pa zavirajo resnično demokratično vstajenje ljudstva, mu kratijo demokratične pridobitve in skušnjo	ohraniti	pri življenju
ostanke fašizma. Na te njegove besede se je lz zbrane množice dvignil en sam glas: »Zahtevamo popolno iztrebljenje fašistov*, »Ljudska sodišča naj začnejo z delom*, Govornik Je moral ljudstvu zagotoviti, da bodo ljudska sodišča pričela z delom in da bodo komisij« pričele poslovati. Ljustvo je z navdušenjem sledNo njegovim izjavam in zopet zahtevalo: »Presto, presto*, takoj.
Za njim Je v imenu Komunistične partije pozval tržaško ljudstvo tovarH Stoka k novi borbi, borbi dela in obnov« bi novo srečno življenje Italijanskega in slovenskega delovnega ljudstva v Trstu. Godba Je po prvih besedah prekinila tovariša ln udarno zaigrala delavsko in internacionalno himno, ki je v množico vlila novega kipečega navdušenja ln zopet so Iz nestrpnih vrst prihajali vzkliki: »Trst Tržačanom, ljudstvo je z vami!*
Vrnite nam naie drage la
taborlič
Pred mikrofon J« »topil tovoril Marino. 8 slabotnim glasom je množico pozdravil v imenu onih, ki se živi vračajo iz nemških taborišč. Dejal Je, da Je »rečen, ker se j« živ vrnil Iz enega izmed uničevalnih nemških taborišč, ker Je pustil mrtvih mnogo tržaških delavcev in ker na žalost mnogi še vedno ječ«, prav tam, kjer se ječali dolge nesrečne mesece. Čakajo rešitve in vrnitev domov, kar pa zavezniki predolgo zavlačujejo. Strašna nemška taborišča nam pričajo, da bi v slučaju fašistične zmage vsa Evropa postala eno samo strašno taborišče za vse svobodoljubne nprode. Na te besede so manifestantje še višje dvignili napise: »Hočemo vrnitev svojih iz Nemčije!* ln vzklikali: »Domov Jih hočemoI*
Nato je govoril tov. Regent v slovenščini, v imenu Slovencev, sa njim pa tot<ori4 Rad't v imenu sindikatov Trsta, V svojem govoru je deJal: »Sem delavec kot mnogi od vas ln sem gotov, da bom svesšo Izrazil to, kar vi mislite, kar vi čutite v svojih srcih. To veličastno
zborovanje izvedeno na spontan način, kar je značilnost resnične ljudske demokracije, ki se vrši na tem trgu, kž je bil do preteklega leta zaprt delavskim množicam, dokazuje, kakšna so čustva Tržačanov v tem trenutku do svojih najboljših ustanov, do svojih najboljših pridobitev.
Dane« j« res v Trstu
demokratična oblast
Mestni narodno osvobodilni svet je ljudska oblast ln edini pravi izraz interesov, zahtev in volje delovnega mestnega prebivalstva, a ne zajedalcev. Delovno ljudstvo, organizirano v svojih strokovnih sindikatih predstavlja velik del tega prebivalstva. Delavstvo pa priznava za svojo politično predstavniško ustanovo Osvobodilni svet, kot politično oblast, ki nudi največje možnosti za dosego zahtev delavstva. Volja naroda j® dala izraz novim oblikam političnega življenja: Mestni konzulti, ki pomaga osvobodilnemu svetu z nasveti in dopporo, ljudsko sodišče, ki je bilo osnovano na splošno željo vseh ljudskih zborovanj, enotnim strokovnim sindikatom, ki predstavljajo orožje, a katerim bomo zmagali v borbi sa gospodarsko obnovo, da bodo imeli vsi delavci lepše in boljše življenje; narodni milici, ki skrbi za red in izvrševanje volje naroda.
Ljudska oblast - plod krvave borbe
Vse te ustanove, ki so izšle od spodaj, s pravim demokratičnim postopkom, so sad krvave borbe proti temnim silam reakcije, ki so jo vodile in zmagovito dokončale ljudske sile. Dejstvo je, da je ta oblast demokratična v pravem smislu te besede, kajti vsi sloji prebivalstva lahko doprinesejo svoj delež k izgradnji ln utrjevanju teh demokratičnih ustanov in tisti, kd želijo, lahko tudi pristopijo k izvrševanju oblasti
VI m e* rani, vi delavci in delavke, ki ste množično prispevali k osnovanju te oblasti io to na najbolj demokratičen način, kar jih je bilo ne samo v Trstu, temveč v
vseh kapitalističnih državah aveta. Tako lahko rečemo, da je prava demokracija šele tukaj prišla lahko do izraza v najširšem in globljem pomfnu besede. To je bilo mogoče zato, ker Je bilo osnovno pravilo ljudstva med vso protifašistično borbo, enotnost stremlenj in ciljev. Enostnoet stremljenj med Slovenci in Italijani, posebno pa med delavci, je bila v vzled vsem ln je kazala bistvo italijaneko-slo-venskega bratstva. V delavnicah, tovarnah in sindikatih ni bilo interesov, ko bi.v preteklosti razdruževali delavce dveh različnih narodov, še manj pa danes šli v bodoče. Lahko rečemo, da reakcionarni ln nacionalni špekulantje, ki so vedno podpirali in podpihovali narodnostno mržnjo, niso uspeli s svojim delom pri tržaških delavskih nitaožicah. In če je bila enotnost stremljenj predpogoj za zmago ljudskih množic nad fašističnimi režimi, ostaja ta enotnost še vedno glavni predpogoj za dosego zmage tudi na polju gospodarske obnove, obnove, ki bo srečno rešila položaj Trsta.
Enotnost - pogoj naše lepše bodočnosti
Noben manever medarodne reakcije pa čeprav tako spretno in do-ln dobro zamaskiran, ne bo zlomil neomajne vere tržaškega ljudstva v svojo bodočnost ln ne bo nikoli odvrnil tega požrtvovalnega tržaškega ljustva od njegovih političnih ustanov. To ljudstvo izjavlja na najbolj slovesen način svojo solidarnost z Osvobodilnim svetom in drugimi demokratičnimi ustanova, ml, ki sl Jih je samo ustvarilo ln za katere se Je trdno odločeno boriti z vsemi silami. Tržaško ljudstvo s« je borilo ramo ob rami R slovanskimi narodi proti zločinskemu fašističnemu režimu in proti krutemu nacističnemu režimu, polno duha svoboda ln odločno, da izobesi v Trstu zastavo resnične demokracije. To ljudstvo zahteva, da naj bodo krivci, ki so odgovorni za njegovo trpljenje, kaznovani.
Vse delavstvo želi, da hi Trst spet vzcvetel ln dobil tisto zgodovin-
sko mesto trgovskega izhodišča, ki ga ima zaradi svoje zemljepisne ln politične pozicije. Da bi njegova Industrija dosegla čim preje najvisjo proizvodnjo. Nobena reakcionarna sila, zunanja ali notranja naj ne poskuša iti proti tej volji. Tržaški delavol zbrani okrog svojih civilnih uetanov, so pripravljeni braniti svoje demokratične pridobitve, zato ker vedo, da je samo v popolni resnični svobodi možno mirno življenje v blagostanju in delu. Med njegovim govorom so množice neprestano navdušeno vzklikale, mu pritrjevale z veselimi obrazi polnimi zaupanja.
Za njim Je govoril tovariš Fra-glacomo kot zastopnik delavcev. Usoda Trsta je dejal, bo rešena na prijateljski način med Titovo Jugoslavjo, ln resnično demokra-mija, in tudi ne z Italijo Bono-mija in tudi ne z Itallijo Savojev. V imenu vseh delavcev js zahteval naj Mestni osvobodilni svet predloži najostrejši protest radi zadržanja naših ljudi, ki se vračajo lz nemških taborišč, in jih naši sovražni-k< z lažnjivimi pretveza-ni nasi'ro spravljajo v nova taborišča v Italijo. Godba Sv. Jakoba je kot grom udarila svojo pesem, da enodušno potrdi ta predlog. Med godbo so vzklikali vsi od kraja: »Dol z Bo-nomijem, proč z njegovo vlado!*. Tudi zastopnik Garibaldincev je pozdravil ljudstvo v imenu vseh garibaldinskih borcev ln se zahva’11 vsem tistim, ki so jim stali ob strani niti v času ko je najbolj dl. vjal nacifašlstični teror, ko so temu pomagali vsi tisti, ki se še danes ne morejo odločiti, da bi stopil; na ulico in se približali ljudstvu ki se trudi noč ln dan, daje življenje Trstu, tistemu ljudstvu, ki danes lz vsega sroa manifestira za pravo ljudsko oblast.
Kdo so nasprotniki ljudske oblasti '
N-.-adnJi je v menu Mestnega osvobodilnega sveta Je govoril tovariš Uršič ln prikazal delo, ki ga je narodna oblast Izvršila v enem mesecu. Prikazal je moralne fn materialne težkoče, ki Jih je bilo treba premagati ln ker mora danes množica poznati resnico, je tej množici podal resnično sliko o položaju Trsta, o vsem kar so sovražniki Trsta storili, da so sprožili lz njega mednarodno vprašanje s pomočjo podlih in ostudnih laži. Sovražniki Trsta, ki jih najdemo v Italiji, kakor v deželah, ki so nam prej svečano obljubljale priznanje za našo Junaško ln dosledno borbo za skupno stvar zaveznikov, se nas danes upajo zmerjati z »Balkanski, ml banditi*. Ce pa pomislimo, da so isti, ki »o pravzaprav fašižmu pomagali do zmage, se nam ni treba čuditi. Naš edini odgovor je utrditev ljudske oblasti, vztrajno delo in obnova. Ogorčenje ljudstva je prihajalo do vrhunca in se Izražalo s ponovnimi vzkliki naši narodni oblasti ln naši ljubljeni vojski, z majanjem zastav v zraku v znak protesta delovnih sil proti vsem bolj ali manj rafiniranim sovražnikom. Ob koncu je tovarišica Glgllola povedala.
Tršašk« antJfašUtke gredo na II« kongres
Da se bodo tržaške žene, Italijanke in Slovenke polnoštevilno — o. krog 400 — udeležile U. kongresa antifašističnih žena, ki se vršil 9. tega meseca v Ljubljani ln da bodo na ta kongres prinesle pozdrav tržaškega delovnega ljudstva, kar so vsi navdušeno odobrili z vzkliki
Vprašanje Trsta
Radio London poroča: V odgovornih krogih se govori, da bo v Beogradu podpisan sporazum med predstavniki Velike Britanije, Združenih Držav in Jugoslavije za rešitev tržaškega problema.
Ob zaključku manifostamotjakega abora je ntnoiioa is trga Unitd preplavila ulice s vzkliki ljudskem oblastem 4n petjem delavskih in garibaldinskih poemi.
Za ameriSko-sovJetsko prijateljstvo
New York, t.. — Iz Philadelphije poročajo, da je na zborovanju odbora sovjetsko-ameriškega prijateljstva govoril dopisnik revije »Time* Lauterbach. Med drugim je dejal, da se vrača iz nedavnega potovanja po Sovjetski zvezi s povečanim občudovanjem do sovjetskega ljudstva, ki ima kakor ameri-kansko, samozaupanje n smisel za humor. Nasprotno lastnemu opazovanju, je našel mnogo lažnivih poročil o Sovjetski zvezi. Konferenco v San Franciscu smatra za nogometno tekmo. Lauterbarch je ostro kritiziral poljsko emigrantsko vlado.
Ostali govorniki so zahtevali nadaljevanje sovjetsko-ameriškega sodelovanja ter priznavajogromen delež Sovjetske zveze v vojni.
Kaj Uti za tem T
London, L Reuter. — Komisija za vojne zločine, ki posluje brez sodelovanja ruskih zastopnikov, je sklenila, kakor Je to izjavil lord Wright. obdržati v tajnosti imena obdoženih nacistov za nedoločeno dobo Wright Je na eneurnem sestanku z novinai odklonil, da bi potrdil identiteto kateregaj koli obtožeca razen Goeringa in je odklonil navedbo vzrokov za tajnost imen.
Patriarh Aleksej v Jeruza‘emu
Kairo, 8. (Tass) — Patriarh Moskve ln vse Rusije Aleksej je obiskal ob priliki svojega bivanja v Jeruzalemu britanskega visokega komisarja v Palestini ln drugž visoke osebnosti.
Volilna borba v Angliji
Londonski list „Daily Heralda o Winstonu Churchillu
London, 8. — Vodja laburistične stranke Attlee je imel sinoči volilni govor, v katerem je med drugim odgovarjal na Churchillov poslednji govor.
Dejal je, da je predsednik vlade s svojim govorom popolnoma razočaral volilne. Ta Churchillov govor je označil za »novega*.
«Daily Herald* ugotavlja, da bo ta Attlejev govor okrepil laburistično stranko za najmanj 60 nadaljnjih mandatov. V naši zgodovini — piše omenjeni list — je malo primerov tako naglega izgubljanja osebnega spoštovanja. Jasno je, da je ugled ki ga je Churchill užival v času vojne, sedaj le še preteklost, ki nima danes nobenega pomena. Sam Churchill odlaga svoj ugled v »star arhiv* in s tem pada nagačeni ptici, ki ga njegova stranka skuša izkoristiti za dosego svojih ciljev. Churchill v svoji sla-
bosti dovoljuje, da ga uporabljajo zato, da sramoti in žali velik del britanske javnosti tako strupeno, da bi pred nekoliko meseci sam obžaloval, če bi bilo to naperjeno celo proti najvecjlm sovražnikom demokracije.
Spominjam se, kako je Churohlll n. pr. obsojal ljudi, ki so objavljali porogljive karikature generala Franca in kako je obsojal naše ogorčenje nad dejstvom, da španski diktator še vedno vlada svoji državi-ječi. »Napačno je», je dejal Churchill, »pripisovati vse to Francu.* Medtem pa se sedaj prav nič ne boji obtožiti Attlee-ja in vse gibanje. Najbolj smo začudeni nad tem, kar je Churchill dejal, namreč da je samo konzervativna stranka narodna. To je v resnici prav tak trik, kakršnega so se posluževali že mrtvi diktatorji in si krčili pot do oblasti z blufi*, zaključuje «Daily Herald* svoj članek.
Bonomi oodai ostavKo
Nujna potreba sestave nove vlade
Italijanske 2ene na kongresu protlfailstk
Rim, 8. (NNU) — Delegacija italijanskih žen iz organizacije UDI, sestavljena iz Marije Ml-chettl, Jole Lombardi ln Gabrijele Rlcci je odpotovala v Beograd na kongres protifašiatk Jugoslavije.
Rim, 8. — Danes zjutraj so se sestali člani ministrskega kabineta v palači Viminale pod predsedstvom Bonomlja. Predsednik omenja, ka-kp je po osvoboditvi severne Italije vlada prišla v krizo in kako se neprestano vršijo razgovori 6 strank za formiranje nove vlade. Ti razgovori potekajo že več kot en mesec. V tej dobi bi po stari praksi morali že davno domisionirati. Toda vlada je ostala na dolžnosti, da bi dala dovolj časa strankam, d k »e posvetujejo ln da predlagajo definitivno rešitov. To čakanje se je sedaj zavleklo za vec tednov, ne da bi se mogel predvidevati nagel zaključek. Medtem pa je ministrsko člvljemje popolnoma ustavljeno. Vsi važnejši problemi, ki se tičejo gospodarstva in drugi, ki se nanašajo na priprave parlamentarnih volitev, so stopili v ozadje, ker je treba počakati vlade, ki bo lahko učinkovito rešila te probleme. Isto velja tudi za važne ln bolj dellkat-
V.VVSV/AAV.VAV.VAV. VAVAČAViVAVA^VAV
Sestanek poveljnikov zmagovitih držav
Einsenhoiver, Montgomerv in Tasslgny odlikovani s sovjetskimi odlikovanji
Berlin, 8 — Tass. Včeraj Fe je v Berlinu vršil prvi sestanek predstavnikov vrhovnih poveljstev zmagovitih držav. Na letališču v Tempelhofu je pristalo 13 ameriških avijonov. Iz prvega je izstopil armadni general Kisenhmver, katerega Je pozdravil general Snkolov6ki. zastopnik političnega svetovalca sovjetskega poslaniki Smirnov, komandant mesla Berlina generalni polkovnik Berzarin in drugi. Govoreč po radju je Eisenhovver izjavil: »Srečen sem, ker sem pvič pristal a ozemlju, ki so ga zavzele enote Rdeče armade. Velika čast mi Je. da sem tu in ko pozdravim voditelje ln komandante velike armade, k! je največ pripomogla k zmagi nad Nemčijo*.
Kmalu zatem Je pristala druga skupna letal franooske delegacije s komandantom 1. francoske armade generalom De Lattre de Ta»signy — jem na čelu. Pojavila se Je ie tretja skupina avijonov, iz katerih se izstopili marSal Montgommery in da on In Sokolovski pregledala častno četo.' Britanci so se nato peljali skozi okrašene ulice Berlina v pro«tore, kjer se je vršli sestanek kontrolne komisije. Tu so »e zbrali predstavniki vrhovnih komand štirih zavezniških sil, vključno s predstavniki Sovjetske zveze, ki jim načeljuje vrhovni poveljnik sovjetskih skupaetjskih et v Nemčiji, maršal Zukov.
N«, povabilo maršala Zukova je zbor predstavnikov stopil v dvorano, v kateri Je bila postavljena okrogla zelena miza. Na mizi so bile štiri zastavice: sovjetska, ameriška, angleška ln francoska, kot simbol edinosti zavezniških narodov v vojni ln miru.
Maršal Zukov Je prisotnim spregovoril : »V imenu sovjetske vlade izrekam dobrodošlico našim goatom-našim zaveznikom, ki so prišli podpisat deklaracijo o nemškem porazu !u prevzemu vrhovne oblasti po vladah zavezniških sil*.
Nato jo maršal Zukov povabil kontrolno komisijo naj prične z delom. Vrhovni predstvanlki štirih zavezniških sil so v imenu evoih ni vlad podpisali zgodovinske listino, da odslej izvršujejo v Nemčiji vrhovno o-b ast vlade šttrth zavezniških sil.
Zvečer Je maršal Zukov priredil večerjo na čast delegacijam zavezniških sil. Na večerji Je sporočil sklep
«Ziv«l IL kongres!*. S tem se je manifestacija na trgu Unlti zaključila. Ljudstvo se je usmerilo proti trgu Borse, da se uvrsti v povorko. Na balkonu magistrata pa so stali predstavniki tržaških o-blastl. Manifestanti so neprestano vzllkall, polt ln pozdravljali predstavnike svoje oblasti: Živel Uršič!* »Živel Stoka!* in tako dalj«. »Zlvel Mestni osvobodilni svet!* je z nasmejanimi lici zavpil star delavec. Odzvalo se mu Jih j« na tisoče. Zene In matere so se ravno tako zbirhle pod balkonom. Transparenti so se dvigali visoko nad tr.no-žtoo in zastave so ponosno vihrale
sovjetske vlade, da odlikuje armij-skega generala Eisenhowerja in feld-msršala Montgommervja z najvišjim sovjetskim odlikovanjem z redom znage, franooskega generala Tassi-gr.vjA pa z redom Suvorava. Odlikovanci so se v svojih govorih zahvalili za počastitev.
izgon failstlčnili prvakov Iz Švice
Milan, 8. (NNU) • — Švicarske oblasti bodo v najkrajšem času Izdale odlok o izročitvi oziroma izgonu Iz Švice nekdanjih prvakov fašistične stranke, med katerimi so Volpl, Alfleri, Bastianini ter Edda Ciano.
ne mednarodne probleme, za katere je predvsem potrebna solidarnost ln avtoriteta narodne vlade. Vladi ni mogoče vladati, zato opozarja stranke ln javno mnenje o nujni potrebi, da se sestavi nova vlada. 4 ministri so priznali Bono-miju, da je nepristrano vodil vladne posle, ki so bili domovini v korist in v proapeh demokraciji. Prosili so ministrskega predsednika, da počaka par dni demieijo, da bi tako omogočil strankam sklenitev sporazuma. Predsednik je obljubil, da bo ugodil njihov} želji.
Jugoslovanski poslanik v Varšavi
Varšava, &. (Tass) — Varšavski radio je objavil prihod jugoslovanskega poslanika Ljuboviča. Na letališču so sprejeli Ljuboviča pomočnik ministra Berman ln sef protokola Kluczinski.
Hopkins v Berlinu
Berlin, 8. (Tass) — Osebni Trumanov zastopnik Harry Hopkins Je vččraj dospel v Berlin, kjer so ga »prejeli armadni general Sokolovski, polkovnik general Raden-ko, poslanik Smirnov in druge osebnosti. Hopkins si je ogledal mesto io se je pred odhodom sestal z maršalom Zukovom.
V San Franciscu
Nevv York, 8 — Tass. Kakor-poroča newyorškl radio, sia trgovinska zbornlcA v San FranciRoo in rusko-ameriiki zavod priredila sprejem na časi delegacijam Bele Rusije in Ukrajine, ki sodelujeta na konferenci.
V raznih govorih se je poudarjal pomen gospoda rskega sodelovanj* med SZ in ZDA kakor tudi tradicionalno prijateljstvo med obema državama.
Italijanski poslanik pri Molotovu
Moskva, k (Tass) — Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel italijanskega poslanika Quaroni-ja,
Delegati jugoslovanske mladine v Moskvi
Prisrčen sprejem na letališču - Moskva simbol trdnosti in junaitva - Zahvala jugoslovanske mladino
MOSKVA, S
(TASS) 8. Junija j« prišla v Moskvo delegacija jugoslovanske mladine. Na letališču so je pozdravile Sahalova, poslanka v Vrhovnem sovjetu SZ, Lepečlnskaja, podpredsednica komiteja antifašistične sovjetske mladine, Vojnova, tajnica komiteja, palkovnik Močanov, sekretar komiteja slovanskih narodov, Gročakov, sekretar moskov-sega komiteja komunistične mladine in drugi. Na letališu so biU prisotni tudi Popovič, Jugoslovanski poslanik v SZ, in general-lajt-nent Primorac, šef jugoslovanske vojaške misije v SZ, v spremstvu članov poslaništva in misije. Komandant Slavko Komar, šef delegacije, Je prvi izstopil.
. V imenu komiteja antifašistične mladine ga je pozdravila Vojnova: Zelčm vam dobrodošlico, dragi prijatelji, Je dejala. Sovjetska mla-
po zraku v rokah veselih, zadovoljnih tržaških množic. Iz trga Uni-tš so se manifestantje v povorkah razšli po ulicah mesta, še naprej peli in navdušeno vzklikali. Ko je povorka na trgu Goldoni srečala oddelek naše vojske, se je ljudstvo postavilo v špalir ln ga pozdravilo z navdušenim ploskanjem.
S to manifestacijo je Trst ponovno dokazal svoja demokratična čustva, svojo povezanost z ljudsko oblastjo ter odločno Izrazil voljo, da tudi v trenutku najhujše reakclo. narne kampanje proti svobodnemu Trstu nadaljuje borbo, ki Jo je zadal proti fašizmu.
dina vas toplo pozdravlja. Vaš prihod bo še bolj ojačil prijeteljsk« vezi med mladino SZ in Jugoslavije in njihovo bratstvo v orožju, ki Je bilo prekaljeno v skupni borbi proti skupnemu sovrainlku-nemškemu imperializmu.
Komandant Marko Komar je odgovoril v imenu jugoslovanske mladine: »Nepopisno smo srečni, j« dejal, da smo gostje prestolnice velike Sovjetske zveze. Beseda »Moskva* je bila za mladine« ta mladinke v Jugoslaviji vedno simbol hrabrosti, trdnosti in Junaštva. Mi smo srečni da vidimo mladino SZ v teh nepozabnih dneh, ko je zmaga dobljena in naša domovina s pomočjo hrabre Rdeče armade osvobojena fašističnih zavojevalcev.*
Nato je. pozdravil goet« polkovnik Močalov, sekretar komtteta slovanskih narodov. Jugoslovanska mladinska delegacija šteje 21 članov.
Komandant Komar je dejat Tassovemu dopdaniku: »Naša delegacija predstavlja vse kroge Jugoslovanske mladine. V njej so predstavniki vseh narodov Jugoslavije, predstavniki delavcev, kmetov In študentov. Večina članov delegacij« so partizani, vojaki narodno osvobodilne vojske Jugoslavije, v kateri ao že od leta 1941. Prišli smo v Moskvo na povabilo komiteja antifašistične sovjetske mladine. So-vjctskl mladini moramo sporočiti tople pozdrave naših mladincev ln mladink. Prosili so nas, da se zahvalimo vam in vsemu sovjetskem* narodu za pomoč pri oavobjenju naše domovine od nemške tiranij«.
Politično stanje v Sloveniji
Ljubljana, 9 - Tanjug. Predsednik Narodne vlade Slovenije, se je razgovarjal s sotrudnikom
«Politike» o sedanjem stanju v Sloveniji in je med drugim dejal:
Zgodovina osvobodilnega gibanja v Sloveniji datira že is leta 194.1, ko se je stvorila 0-svobodilna Fronta, ki se je globoko vkoreninila v ljudskih množicah. Organiziranje v OF in občutek naroda, da je samo tam njegova narodna oblast, sta mnogo doprinesla sedanjemu hitremu urejevanju razmer v Sloveniji. Drugi važen činite-lj je odločen nastop IV. Armlje, ki je osvobodila Slovenijo. Tretji činitelj je v tem, da je vodstvo osvobodilnega pokreta i-melo iz že prej osvobojenih krajev Jugoslavije.
Nato je predsednik Kidrič govoril o delu domače reakcije, kateri se je narod uprl z organiziranjem v sami Ljubljani v juniju 1941. Ko je Nemčija napovedala vojno Sovjetski zvezi, so se v Ljubljani osnovale prve diverzantske skupine in prvi partizanski odredi. Partizanskemu gibanju, ki je imel svoje zaledje v narodu, so izdajalci postavili nasproti oborožene odrede bele garde.
Z belo gardo, ki se je organizirala na po Italijanih zasedenem
ozemlju, se je pozneje spojila Se plava garda in skupno izvajala teror nad slovenskim narodom. Po kapitulaciji Italije so se iz
, belo-plavih vrst osnovali tako j imenovani domobranci pod vor-stvom generala Rupnika in so stopili v boj proti svojemu narodu. Ti izdajalci so danes po* polnoma uničeni.
Glede borbe srbskega naroda je tovariš Kidrič dejal, da je slovenski narod gledal na to borbo z veliko ljubeznijo. Upor v srbiji je dal velik polet oboroženi borbi v Sloveniji. Prej je Slovenija gledala na Beograd kot na središče reakcionarijev, danes pa gleda nanj kot na središče narodne demokracije in .prestolnico naše zvezne države.
O vprašanju Istre in Primorja, ki najbolj zanima Slovence, kateri so sedaj prvič zedinjeni v svojih narodnostnih mejah, je predsednik Kidrič dejal, da so Slovenci ogorčeni nad klevetami tujih reakcionarjev, in da se ves slovenski narod strinja z zunanjo politiko Jugoslavije in maršalon Titom. Posebno je poudaril, da je jugoslovanska armada omogoččila popoln razvoj mada omogočila popoln razvoj demokracije na osvobojenem vanska armada storila karkoli proti volji naroda. Nasprotno pa je res, da je J A omogočila prebivalstvu, da svobodno spregovori. Klevete proti Titu in Jugoslaviji so zanikali sami Tržačani — tako Slovenci kot Italijani, ko so izrazili željo po avtonomnem Trstu v sklopu de-mokratičve federative Jugoslavije.
IZ JUGOSLAVI
Velika konferenca aktivistov Osvobodilne fronte v Ljubljani
V Ljubljani je bila v vladni palači dne 5. junija veličastna konferenca aktivistov Osvobodilne fronte, ki jo ie sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Konference so se udeležili aktivisti iz vseh pokrajin Slovenije, tako delegati iz Ljubljane, iz Maribora, Celja, iz Gorice in drugih krajev Primorske kakor tudi s Koroške, Prekmurja, Dolenjske in vseh predelov Slovenije. Zbrali se se naši partizani in ilegalni delavci ter politični aktivisti, ki so v težkih letih okupacije delali v okupiranih mestih in vztrajali v boju proti okupatorjem in njihovim pomagačem kljub naj* hujšemu terorju do dneva osvoboditve. Prišlo je približno štiristo aktivistov in aktivistk, ea mih preizkušenih borcev in političnih delavcev, da se pogovorijo o vseh težavah in nalogah svojega dela.
Konferenci so prisostvovali predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. Josip Vidmar, politični sekretar in predsednik narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič in člani Izvršnega odbora. Konference se je udeležilo tudi več članov vlade in zastopniki vojske, komandant IV. armade gen. poročnik Peko Dapčevič, komisar Boško Šiljegovič, komandant I tankovske armade gen. poročnik Peter Drapšin in komisar Velja Mičunlč ter komandant III. armade generalni poročnik Kosta Nadj.
Konferenco je otvoril predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte tov. Josip Vidmar, ki je omenil, da je to prva konferenca političnih aktivistov iz vseh krajev Slovenije v osvobojeni Ljubljani. Z osvoboditvijo naše domovine se je pričela nova doba slovenske zgodovine, tiste dobe, ko bo slovenski narod sam odločal o svoji usodi, se sam upravljal in ai vladal posvoji modrosti in uvidevnosti. S tem v zvezi je predsednik tov, Vidmar poudaril, da je takšno zborovanje aktivistov Osvobodilne fronte nujno potrebno, Treba je, da se v novi situaciji osvoboditve pregledajo naše vrste, da si jasno začrtamo pot našega nadaljnjega dela in da se povežemo v še čvrstejšo enotnost. Predsednik tov. Vidmar se je spomnil prvih dveh konferenc aktivistov Osvobodilne fronte leta 1944 v Cr-nomlju. Takrat so bile naše naloge še omejene, danes pa je prevzela Osvobodilna fronta nove velike dolžnoeti. Povesti mora slovensko ljudstvo k pravemu gospodarskemu in vsakršnemu redu ter modro in smortno uravnati svojo aktivnost. Nato je pozdrvil tov. predsednik vae prisotne, ki so se odzvali povabilu Izvršnega odbora, posebno še predstavnike vlade in predstavnike naše vojske.
Predal je besedo političnemu sekretarju Izvršnega odbora in predsedniku narodne vlade Slovenije tov. Borisu Kidriču, ki je v obširnem političnem referatu obravnaval naloge Osvobodilne fronte in njenih aktivistov v sedanjem razdobju razvoja. Predvsem je poudarjal potrebo, da imajo aktivisti in slovenske ljudske množice v
Svojem delu in v naporih za ob-ovo domovine pred očmi jasno perspektivo v bodočnost. Govo-
ril je o naših uspehih, a tudi o naših napakah ter o načinu, kako bomo te napake odpravili. Govoril je o liku aktivista Osvobodilne fronte, o aktivi-zaciji najširših ljudskih mno žic, o pritegovanju teh množic k sodelovanju pri državni upravi z zbujanjem najširše ljudske iniciative.
Vsa izvajanja sekretarja in predsednika narodne vlade Slovenije tov. Kidriča so spremljali prisotni z burnim odobravanjem. Govor bomo priobčili v naslednji številki.
Po referatu političnega sekretarja Izvršnega odbora Osvobodilne fronte in predsednika narodne vlade Slovenije tov. Borisa Kidriča se je razvila živahna debata, v kateri je sodelovalo veliko število aktivistov in aktivistk, ki so iznašali svoje skušnje pri delu, obravnavali napake, ki so se pri delu pojavile ter povpraševali za nasvete.
Med razpravo se je odglasil k besedi tudi politični komisar III, armade tov Boško šiljegovič. Govoril je o potrebi najtesnejše povezanosti vojske in ljudstva ter o načinu sodclova-vanja med vojsko in odbori Osvobodilne fronte. Njegove besede so »prejeli aktivisti z velikimi manifestacijami naši vojski ter bratstvu in enotnosti naših narodov.
Zaključno besedo v diskusiji je podal politični sekretar Izvršnega odbora in predsednik narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič, ki je poudaril med drugim, da je iz vseh izvajanj med diskusijo razvidno, kako potrebna je bila konferenza. Sklepe in misli te konference je treba prenesti na vse aktiviste, na vsa organizacije Osvobodilne fronte, v vse naše ustanc#e in v najširše množice. Posebej je poudaril važnost bližnjih volitev v narodno-osvobodiine odbore, za katerih uspeh je pogoj največja aktivizacija Osvobodilne fronte in vanjo združenih množic.
Konferenco je zaključil predsednik Izvršnega odbora tov. Josip Vidmar, nakar je vsa dvorana zapela himno «Hej Slovani*.
Ljudstvo sl samo ustvarja svojo bodočnost
Beograd. 6. (Tanjug). — Današnja »Politika* prinaša članek pod
naslovojn: »Hrvatske ljudske množice iniciativno sodelujejo pri odkrivanju In preganjanju vojnih zlo.
čincev*, v katerem je med drugim rečeno;
Po Zagrebu in v vsej Hrvatski vendo bolj zahtevajo kaznovanje pstaških morilcev in vseh okupato jevih pomočnikov. Ljudske množice, ki se ne boje več okrutnih zverinstev ustaških krvnikov, pomagajo narodni oblasti pri odkrivanju skritih zlpčincev, Same sodelujejo pri preganjanju in razorožitvi ustašklh tolp, ki brezglavo be-že in ne vedo, kje naj sl poiščejo zavetišče. Tako so kmetje vasice Luka v Zlatarskem srezu v Hrvat-skem Zagorju izvedeli, da se pomika skupina 200 oboroženih ustašev iz Zagorja proti Sloveniji. O tem so takoj obvestili najbližjo stražo. Ker pa je bila ta maloštevilna, so sami pomagali pri lovljenju in ražoroževanju ustašev.
Zaman so tudi vsi poizkusi in-| tervencij. Neka družina v Zagre-! bu je hotela z nekaj kilogrami zlata odkupiti iz zapora svoje sorod, nlke. Mnogi skriti zločinci poizkušajo prikrito rovariti. Zena ing. Pi-cilija je bila navzlic temu, da je njen mož zgradil peč za sežiganje ujetnikov v Jasenovcu tako predrzna, da je po povratku iz Slovenije, kamor je bežala z ustaši, protestirala, ker je ostala brez stanovanja.
Mnogi so se prevarili misleč, da bo ljudska oblast slabotna. Toda zaslužena kazen krivcev ne bo ušla. Nekoč zelo popularni dirigent Lovro Matičič v Beogradu, ki sl je pridobil pod ustaši »častni naslov* ustaškega polkovnika, se nahaja sedaj na prisilnem delu.
Demokratizacija, ki se opaža v prisotnosti širokih ljudskih množic z oblastmi, predstavlja odstranitev nezdravega stanja, ki ga je ustvaril fašizem, ko je na umeten način poskušal razdvojiti Hrvate in Srbe na ta način, da je s pomočjo ustaškega režima zatiral Srbe, preko Nediča in Draže Mihajloviča pa razvijal peklensko mržnjo Srbov proti Hrvatom. Vendar pa so se ustaškl in četniškl krvniki zdaj, ko nosijo odgovornost za storjene zločine, znašli v skupni nesreči in se med seboj zvezali,
Nasprotno pa »e danes bratstvo in edinstvo manifestira med Srbi in Hrvati z drugačnimi čustvi kot v preteklih dneh. Tako je pred dnevi prlško do nenavadnega srečanja. Skupina kmetov iz Srbije je prišla obiskat svoje slnove.borce. Štirje od teh kmetov ao izvedeli, da so njihovi sinovi padli v boju za osvoboditev Zagreba. Ko so ugotovili tudi kraj, kjer so pokopani, so se odločili prenesti posmrtne ostanke svojih otrok v »voj kraj. Obrnili so se na neki zagrebški progrebni zavod, da bi at preskrbeli krste. Tam bo zahtevali tako vsoto, da je bila zanje astronomska. Niso dosti pomišljali, temveč so se napotili na predsedstvo Mestnega narodnega obora Zagreba. Zahtevali eo sprejem v predsedništvo, da bi se pritožili zaradi visokih cen za. grebških progrebnih društev. Voditelji zagrebškega Mestnega narodnega odbora so zvedeli kakšna ne. sreča je pripeljala brate Srbe. Razumeli so jih in jim obljubili, da bo Mestni odbor prevzel nase nalogo, da jim pomaga prenesti njih padle sinove v svoj rojstni kraj. Sam predsednik, polkovnik Dragutin Sailt je prevzel nalogo, da izvrši vse potrebne ukrepe. Medtem časom pa so bili srbski kmetje gostje Zagreba v nekdanjih banskih dvorih. »Bili »mo prijetno presenečeni zaradi zdravega načina gledanja teh srbskih kmetov pri urejevanju in odstranitvi teikočS, ki jih je ustvarila vojna Jn okupacija*, je tzjavll n ek član predsedstva.
Osvoboditev lama (Mara?
Pkriz, «• (NNU) — Francoska Poročevalska agencija Je objavila, da je Rdeča armada osvobodila blv. š°ga (panskega ministrskega predsednika Larga Caballlera iz nekega nemškega koncentracijskega taborišča, Kakor znano, je bil Ca-balliero predsednik vlade španske združene fronte v letu 1036., preden 8a je general Franco s fašistično pomočjo pregnal.
*og*|»n|n © OHInjem vzhodu
Pariz, 7. Reuter. — Frsncr.ska vlada Je sklenila predložiti, naj bi se problemi Bližnjega vzhod* v celosti razpravljali na konferenci 5 velesil. Arabska liga Je objavila komunike, v kr.terrni sehnijuje, da so se pogaja-n,|a na Bližnjem vzhodu uspelno nadaljesjia.
Italijanske na kongras v B«e«irad
RIM, 8. (NNU-SAN S A) - Danes zjutraj je odpotovala v Beograd na kongres AF7. Jugoslavije delegacija Italijansko ženske zveze. Delegacijo sestavljajo Maria Michetti, Jolo Lombardi, Gabri«lla F.iccl in Maria Sacconi.
Ko so se razgov&rjall o žrtvah
za svobodo in jih vprašali če jim je Žal njihovih sinov, ki so padli v' borbi za osvoboditev Zagreba, so brez pomišljanja odgovorili: wNt
glavno, ali je Srb padel prod Sagre«,
bom ali Hrvat prod Beogradom, Važno je, da smo se osvobodili in nas fašisti nikdar več ne bodo gnjavili*. 1
Prvi kongras
protiffaSistk Jugoslavije
Beograd, 8. -—Sredi tega meseca bo prvi kongres protifašistk Jugoslavije., Prireditveni odbor je zaprosil protifašistični komite sovjetskih žena, da posije nanj svoje de legatinje. Sovjetske žene so sprejele vabilo, Takoj po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, so se sovjetske žene organizirale v močan protifašistični komitet in pozvale vse žene svobodoljubnih narodov v borbo proti fašizmu. Svobodoljubne jugoslovanske žene so bile prve, ki so se odzale pozivu protlfašlstk So-vietske zvezo. (Tanjug])
Bolgarsko jugoslovansko bratstvo
BEOGRAD, 8.
(Tanjug) Bolgarski književniki bo želi na svojem drugem recita-cijskem večeru pred beograjsko publiko velik uspeh. Včeraj so drugič nastopili v Beogradu. Prireditev je otvoril književnik Radovan Bogovič, ki je govoril o bol-gaisko-jugoslovanskem bratstvu in o vlogi književnikov na poti popoL nega in nerazdružljivega zbližanja. Izrazil je priznanje novi napredni bolgarski književnosti, ki je .veliko manj tavala kakor naša in ki je bila izraz najplemenitejših teženj bolgarskega naroda k izgraditvi mednarodnih odnošajev na Balkanu in Meka vsem Slovanom. Bolgarski književniki so prisrčno še gnoči pozdravljeni od svojih tova-snoči pozdravljeni od svojih tova-domovino »o si lahko odnesli neizbrisne spomine in prepričanje, da je jugoslovansko - bolgarsko zbli-žanje stvarnost, s katero morajo računati vsi sovražniki Slovanov.
Obnova Jugoslovanskih železnic
Beograd, 8. — Radio Beograd poroča, da je minister za promet To-do Vukasinovlč objavil načrte za obnovo Jugoslovanskih železnic, 66% vseh prog je bilo porušenih v času vojne. Vukasinovič je dejal, da bodo na prvem mestu obnovili glavne prog« Beograd, Zagreb, Lju-ljana, Trst in druge. Nato pa bodo popravljene proge, ki vežejo lndu-strjiske predele in rudarske krajo, Končno je dodal, da Je odsek Donave na jugoslovanskem ozemlju že očiščen min. (Tanjug)
Elektrifikacija Srbije
Beograd, 0. — V Srbiji se pripravlja osnovanje električnega pod jetja Srbije, ki bi omogočilo uspešno elektrifikacijo dežele, To pod jetja bo sgradilo električne centrale, transformatorska postaje In napeljave ter organiziralo centralno tehnično službo za nacionalizacijo in vzdrževanje instalacij v svojem območju. Po sodtbi naših strokovnjakov bi so mogla v to svrho dobro izkoristiti vodna sila Drine pri Bajinl Raštl, kjer bi sc lahko zgradila hidrocentrala |/ kapaciteto 50.000 Kw., ter Moravice na kateri bi se zgradila v Ovčarsko-Kablar-skl klisuri. S spojitvijo teh central s oontralami v Vršcu in Beogradu bi bila zajamčena oskrba najvažnejših gospodarskih sredlžč v Srbiji z eletktričnim tokom. (Tanjug)
Poljski kliki v Londonu
se majalo tla
Moakva, 9. — Mednarodni dopisnik «Izvestij» piše: V britanski volilni kampanji se od časa do časa omenja tudi poljska politika. Poljska klika emigrantov v Londonu očitno želi s tem nekaj doseči. Ta klika razvija vročično dejavnost, ki pa očitno presega njih moči. Njih delovanje se ne omejuj« samo na Vel, Britanijo, ampak se razteza tudi na druge dežele. Tako izhaja n. pr. v Franclji za poljske čete list «Woroelmi* (»Vrnili se bomo*). Dobili smo njegovo številko od 27. maja. Od 11 člankov, natisnjenih v tem časopisu, predstavljajo 7 odvratno antlsovjetsko izzivanje. Ta poljski list poziva na vojno proti SZ. Takšen pogroraaki časopis bi lahko služil kot vizitka raznim Miczklewlczem in Arciszew>-skim, če bi ne bilo natiskano na koncu z debelimi črkami v angleščini: Te vesti se ne smejo Siriti, časopis je dokument vojaške važnosti, ne more se kupiti in njegova vsebina se razširja samo med ljudmi, ki pripadajo poljskim oboroženim silam, Vendarje že dolgo znano celemu svetu, kaj želijo poljski emigranti. Poljski list, ki so tiska na francoskih tleh in ki nosi v angleščini opazko:	»Vojaško
važno* — vse to bi bilo Smešno, če bi ne bilo ogabno. List razlaga, zakaj mnoge poljske organizacija v Franciji, ki so bile do sedaj v zvezi z emigrantsko vlado v Londonu, prekinjajo ena za drugo stike z njo fn se pridružujejo poljskemu osvobodilnemu komiteju v Frane.j1. Londonska klika, ki je že zdavnaj izgubila tla v Poljski, jih izgublja tudi drugod v tujini in to v vedno večji mfiri. Ta pojav tetreznjenj.r med Poljaki je zelo značilen.
Oskrba Evropa v kritičnem položaju
London, 8. (NNU) - Kakor javlja Press Assoclation, je angleško zunanje ministrstvo povabilo Francijo, Belgijo, Holandsko, Dansko
in Norveško, da bi poslale svoje zastopnike v London na konferenco, ki bo prihodnji torek in ki bodo, na njej obravnavali kritični položaj prehrane v Evropi. Press Associa-tion poroča, da ima konferenca namen objaviti evropskim državam težko stanje prehrane v Svetu. Delegatom bo sporočeno, da producira Velika Britanija 70% živil, potrebnih za lastno prehrano in da se pozivajo zato vse evropske drža-
ve, da povečajo svojo produkcijo
živil. Na konferenci bodo dobili udeleženci podatke o uspehu obiska angleškega ministra za prehrano,
polkovnika Lewellina in ministra za proizvodnjo, Lyttletona v Ameriki.
V Britaniji in Ameriki so bili nedavno zmanjšani obroki hrane za civilno prebivalstvo.
Ameriiko odlikovanja
Tolbuhfna
Moskva, 8. (NNU) — Ag. »Tass*
poroča, da je ameriški general Craig odlikpval komandanta 8.
ukrajinske fronte maršala Tol-buhina.
Imenovanja
Beograd, 6. Tanjug. — Z ukazom jugoslovanskih namestnikov je bil na predlog predsednika ministrskega s\eta in zastopnika ministra zunanjih zadev imenovan Acim Allhodžič za izrednega poslanika in opoinomočene-ga ministra v Irann v II, položajni skupini II. stopnje. Z odlokom ministra zunanjih zadev so bili imenovani dr. Aleksander Franjič za sefa pravnega odseka ministrstva zunanjih zadev v IV. skupini I. stopnje, Cedomlr Berčič za svetnika poslaništva v Sviel v IV. skupini 1. stopnje I. stopnje, Peter Kogoj za uu.dnika v VIII, skupine poslaništva v Irau; Radisav Popovič za uradniki v VIII. skupini poslaništva v Češkoslovaški in Miroslav Lalovič za uradnika v VIII. skupini poslaništva v Švedski.
Fantastlten, načrt za obnovo nacizma
N.ew York, 7. V. P. —• Dopisnik «Daily Maila* v Wiesbsdenu poroča o pravkar odkritem nemškem fanta-st čnem načrtu, ki je bil sprejet na sestanku nacističnih voditeljev 13. aprila. Po tem načrtu naj bi nacizem zaspal za prihodnjih 5 let, potem p* začel spet delati pod vodstvom štirih mož. Ti štiri možje so sedaj izven Nemčije. Pravijo, da so načrt napravili Goebbels, Bormann, Lev in drugi strankini voditelji pod predsedstvom Himmlerja na enem zadnjih uradnih sestankov v zdaj porušeni kance-lanski palaoi v Berlinu. Določili so, du ne bo vključen v zasnovano vstajenje nobeden izmed znanih članov starega režima in da. so celo naslov «Fuehrer» opuščen. Štirje voditelji naj bi leta 1950 vstali kot mesije iz svojih glavnih stanov na severu, Jugu vzhodu in zahodu države Njihovih imen niso odkrili, označeni pa so bili kot »Vorsteher*.
vw
zaueznisha oblast
v itomčiii
Okupacijski roilnt na namikih tleh naj pomeni konec nemikega imperializma In dokončno uničenje fai»zma
Nadaljuje se borba proti posledicam okupacije, proti o-gromnim težavam v obnovi in izgradnji, proti ostankom sovražnikov v državi, ki se poskušajo pojavljati v novih oblikah.
Porušeni Zadar se obnavlja
Zadar, ki je bdi prejšnje caae fašistično leglo, katerega je zavezniško letalstvo strahotno napadalo In rušilo, so enote Jugoslovanske armade zavzele v jeseni preteklega lata. Ni preteklo mnogo časa, ko so izpod ruševin pričeli ustarjatl novo mesto. Danes zadrski delavci obnavljajo porušene tovarne In delavnice. Dela pri obnovi osvobojenega Zadra dobro napredujejo pod vodstvom ljudske oblasti. Mnogo to vam, ki so bile še 1.1044. onesposob ljene sa delo ali' porušene, je bilo sedaj po zaslugi požrtvovalnega dela zadrskih delavcev zopet obnovljenih.
Do sedaj je obnovljeno delo že v desetih tovarnah. Prva je bila obnovljena električna centrala, čeprav so je Nemci zelo hudo poškodovali. Delavcem se j« posrečilo povečati delo v centrali in zgraditi tri nove transformatorske postaje. S tem je bil zagotovljen pogon v vseh tovarnah mesta. Prav tako »e delavci popravili dve tovarni cigaret, ki že sedaj prekašata predvojno proizvodnjo. Obnovljena je tudi tvorni-c* za likerje. Tovarna za ribiški motvoz, ki je največja v Evropi, je zopet osjKJsobljena sa delo. Zgrajena je tudi nova tovarna testenin, obnavlja pa se ie druga tovarna, ki bo Imela začetno kapaciteto 2,800 kg dnevno. Dne 1. marca je pričela obratovott velika delavnica m popravilo tovarniških strojev. V tej delavnici je bilo Izdelanih lz starega železa že precej traktorskih plugov. Obnovljna so tudi dela v tovarni za kožo In v drugih delavfil-cah.
Pri Izgranjl ln obnavljanju zadr-
ske Industrije sodeluje (preko 1.500 delavcev, kar dovolj jasno dokazuje veliki delovni polet ter ustvarjalno silo ljudstva, ki sl je po tečklh 22 letih fašističnega terorja priborilo svobodo.
Kakor v ekoro docela porušenem Zadru, take se po svej Jugoslaviji obnavljajo tovarne. Pri tem kaže delavstvo vso vnemo pri ustvarjanju srečnejše bodočnosti delovnega ljudstva.
Splitski "Ha]duk„
moftvo jugoslovanska vojska
Beograd, .8 — Tanjug. Temelje fis-kullurnemu gibanju v Jugoslaviji *o postavili športniki Iz Splita. Se ko so v vratih NOV vodili'boj proti o-kupatorju, so ostali aktivni športniki in tako zaslužili, da nosi »Hajduk* ime moliva Jugoslovanske vojske.
V aprilu preteklega let* so na Visu pežlvel! elani splitskega »Hajduka*, postavili temelj nekulturnega pokre-t* pri naa. Ze 13. maj* 1944 je »Hajduk* Igral na Visu svojo prvo mednarodno tekmo proli moštvu angleškega [Kilka Oueen* in zmuga! s 7:1,
V juniju 1911 Je »Hajduk* odpotoval v Italijo. Oh lej priliki Ja svojemu imenu dodat še ozn.ičho »tram NOV Jugoslavije*. Po zmagi nad do takrat ie neporaženim moštvom 8. armade Je »Hadujk* odšel na turnejo po Italijanskih mestih in povsod žel uspehe. V 0 mesecih Je odigral HO tekem s sledečim Izidom: 47 zmag, 7 neodločnih in 6 zgubljenih
Časopisje v Italiji, Angliji, Ameriki In celo v Kanadi, Egiptu Južni Afriki in v francoskih kolonijah Je pohvalno pisalo o moštvu »Hajduka*. Letos v marcu je »Hajduk* odšel no turnejo po Malti tn Bgiptu.
Vrhovni poveljniki zavezniških armad so se sporazumeli o razdelitvi Nemčije na okupacijska področja. Dne 5. junija t, 1. je nemški »tretji rajh* formalno prenehal obstojati. Ob tem zgodovinskem dogodku piše »Pravda*:
Roparjev »tretjega rajha“ ni več
Deklaracija o nemškem porazu in o prevzemu nemška vrhovne oblasti v Nemčiji s strani vlad Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in začasne francoske vlade, predstavlja zgodovinski dokument, ki je nujno potreben za okrepitev velike zmage in za zagotovitev trajnega mi ui, ki ga nemški napadalci ne bodo več motili. Istočasno pa je deklarac-ja živ in učinkovit izraz sodelovanja zavezniških sil za dosego prve in glavne naloge vs«h svobodoljubnih narodov, za razorožitev nemškega imperializma. Poraz hitlerjan.ike-ga orožja po Rdoči armadi in zavezniških četah je imel za posledico polom in razkroj nemške fašistične band«. Roparjev »tretjega rajha* nr več, prav tako kakor ni več fašistične vlade v Nemčiji. Taka vlada bi bila nezdružljiva z zmago svobodoljubnih narodov Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike In začasne vladč Francije, ki so prevzele najvišjo oblast v Nemčiji. To dejstvo je največjega pomena za uresničenje zahtev, ki so Jih zavezniki predložili Nemčiji, ki nosi odgovornost za vojno.
Istočasno smo se Izognili usodni napaki, napravljeni po prvi svetovni vojni, katera je imela za posledico, da je uprava Nemčije ostala V rokah nemških Imperialistov. S tem pa jim je bilo tudi omogočeno ohraniti glavne vojaške kadre in ustvariti pogoje za naglo obnovo nemškega militarizma.
Prevzem vrhovne oblasti po zavezniških vladah nlkaker na pomeni priključitve Nemčije ali kateregakoli ozemlja, ki tvori danes del nemškega teritorija. Ta položaj, kakor tudi meje Nepičlje bodo določene pozneje. Zahtev«, ki predvidevajo popolno razorožitev nemškega •imperializma, odgovarjajo Interesom vseh svobodoljubnih narodov.
Sovjetsko ljudstvo bo s zadoščenjem pozdravilo deklaracijo šthih zavezniških vlad, ki je obenem dokaz, da napori ln žrtve niso bile zaman. Sovjetsko ljudstvo Je prepričano, da bo ustanovitev okupacijskega režima v Nemčiji Imela 'ga posledico popolno razorožitev nemškega Imperializma In dokončno uničenj« nemškega fašizma.
»Times* pravi:
Pogoj premirja zahtevaijo razpust vseh nemških vojnih sil, predajo vsega nemškega vojnega materiala, izročitev vodilnih nacistov in drugih vojnih zločincev, kakor tudi spoštovanje vseh proglasov, naredb in nasvetov, ki jih izdajajo zavozniški predstavniki. V skladu s potrebami vojne okupacije bo Nemčija razdeljena v štiri, vojna otanočja.
Uporaba tradicionalnih oblik In izjav no more prikriti dejstva, da sp je druga svetovna vojna konča-1; pod pogoji, ki jim ni primere v moderni zgodovini.
Glavna značilnost nove oblasti je njeno edinstvo. Vaaka od štirih sil Ima 'svoje lastno okupacijsko področji. Kontrolni svet bo Izvrševal zasedbeno oblast in »veliki Berlin* bc središče pod upravo zavezniških upravnih oblasti, kt bodo podrejeae kontrolnemu svetu, Ta ureditev je bila dosežena s potrpežljivim, jav-kot eden izmed najuspešnejših or-posvetovalne komisije, ki se je v teku preteklih dveh let pokazala kot eden izmed najuspešnejših organov za sodelovanje med zavezniki. Delo kontrolnega sveta v Nemčiji bo obenem najvažnejša in končna preizkušnja onega edlnstva med velikimi silami, ki predstavlja pogoj za mir In varnost v bodoči Evropi.
IZ SOVJETSKE
Vrhovni sovjet ruske republike
Bilijoni rubljev za narodno zdravja - Junaški
mučeniki Leningrad - Razmah moskovske ift
dustrije
Razkrinkanje nemikih laži
«Dally Worksr» piš«;
Zmagovalci so podedovali od nacistov Nemčijo, v kateri obstoja širjenje laži o poglavitnih razlikah med zapadnlml ln vzhodnimi zavezniki.
* Ze sam način predaje nemškega generalnega štaba Je tak, da je z njim razkrinkana lažna slika o »globokem sorodstvu arijske rase* med Anglo-amertčanl tn Nemci. General Eisenhonrer je prepovedal bratenje z Nemci v pokrajinah, ki so pod njegovo kontrolo In nedvomno J«, da namerava v bodoče isdatl še druge podobne ukrepe,
V krajih pod rusko oblastjo imajo sedaj različno mnenje od onega, ki ga Jim je vcepljal Goebels, Nn t«m področju ni nevarnosti, da bi prišlo do stiskanja rok e generali ali do Intorvjujev za tisk z vojnimi zločinci, kakor s« Je to zgodilo v pokrajinah pod angloamerlško upravo.
V tapadnl Nemčiji se vršijo čudne stvari. Nemški generalni štab ln oficirji, ki so »sodelovali* z zavezniki, ao prikrivali svoje zaupne sodelavce s tem, da so jih demobilizirali. Zavezniško javno mnenje je sedaj končalo s škandalom Doenltza in Goerlnga.
MOSKVA, 8.
(TASS) Le dni se je pričelo tretje zasedanje Vrhovnega sovjeta RSFR. Otvoritveni govor je imel komisar za zaščito narodnega zdravja Tretjakov. Dejal je med drugim:
Kljub ogromnim stroškom je vlada v preteklih 4 letih investirale 24 bilijonov 666 milijonov rubljev v svrho zaščite narodnega zdravja. Govoreč o obnovi osvobojenih pokrajin, je dejal, da posluje sedaj po teh pokrajinah 23.000 zavodov za zdravstveno zaščito ter 315 naprav, 580 kliničnih laboratorijev in 330 flzioterapevtičnlh klinik. Organi zdravstvene zaščite so izvršili ogromno delo v vojnih letih, ko so organizirali lečenje ranjencev. Napori sanltejccv po vojaških bolnicah, ki spadajo pod komisariat za zdravstveno zaščito RSFR, so omogočili 86.9% vseh ranjencev ln bolnikov povratek v Rdečo armado.
Poslanec Safonov, kil je govoril v imenu delovnega ljudstva junaškega Leningrada, je omenil barbarsko uničenje mesta in zgodovinskih spomenikov v leningrajskem okrožju ter nesebične napore delavcev in kolhoznikov pri obnovi njih mest in vasi. Poslanec Ka-
klmov je prikazal v živahnih b*f vah sliko porasta industrije in kol
ture v Baškirski pokrajini, ki je'; vojni, kakor ostale republike d® vavljala RA orožje, strelivo * opremo.
Za njim je govoril Majorov *t globoki hvaležnosti Moskovčan*1! do Stalina, pod čigar sijajni*
vodstvom je Rdeča armada v vfH
ki bitki pred Moskvo uničila netf ške čete. Moskovčani so s svoji®; nesebičnim naporom mnogo dopft nesli k skupni zmagi. Industrij«! prestolnici je iz leta v leto zvišefjj la produkcijo In v preteklem Fr' prehitela načrt za 6.8%. Vlada s sklenila zgraditi 800 km dolg P1' novod Saratov-Moskva. Majorov P, pozval prebivalce pjazanskef* tambovskega in saratovskega f krožja, da z vsemi silami pomag*!*: pri teh važnih načrtih. Na kond je govoril o nadaljnji obnovi s®* jetske prestolnice. Nato je nastf pil sovjetski poet poslanec Let* dev, ki je posvetil svoj govor *j verzih velikemu ruskemu naroči Rdeči Armadi zmagovalki in
varitelju velike zmage generala* mu strategu Stalinu. Njegov go«*
je bil aprejet z viharnim odobi* vanjem.
Film o taborišču smrti,
Moskva, 8 Tass. V Moskvi so Izdelali dokumentarni film o taborišč smrti v Oswi«cimu. Film kaže ljudstvu vse, kar so čitali v dnevnikih ali slišali. Mnogi so jokali ob pogledu na izčrpane vojne ujetnike, ki »o prebili več mesecev v barakah «Oswiecimu», za dvojno električno žično ograjo. Interniranci so bili bolj podobni mrtvecem kot živim ljudem. Prve slike filma po. dajajo splošni pogled na taborišče v Oswieeimu. Taborišče, Kjer so bili pomorjeni 4 milijoni ljudi, je podobno celemu mestu z vrsto mračnih, tipiziranih barak, s petimi ogromnimi pečmi, v katerih je bilo dnevno sežganih 10 do 12 tisoč ljudi. Poleg tega eo tu še mučilnice, dvorane za plin ln sobe za zdravniške poskuse na živih ljudeh. To ogromno taborišče šteje 620 barak, vsaki izmed njih je bilo po 200 ljudi, toda samo 2000 jih je ostalo pri življenju. Ko so jim oficirji Rdeče armade rekli, da lahko zapustijo taborišče, jih ljudstvo ni razumelo in mnogi so strmeli v oficirje s praznim pogledom ljudi, ki so izgubili razum. Ko so dobili zaupanje, so od slabosti izčrpani omahovaje zapustili taborišče. Mnoge pa so jih morali odnesti na nosilnicah. Gledalci vidijo na platnu družino člana jugoslovanske vlade. Mandiča, odlične evropske znanstvenike, profesorja Limousorta iz Clermont Ferranda, profesorja Bertolda, Ep-stelna iz Prage, kjer je deloval na univerzi, profesorja asistenta medicinske fakultete v Zagrebu Gross-
mana in druge. Sovjetski fll— , operaterji pa so fllmali tudi m*11 ujetnike v Oswieclmu 180 otrok, * katerih Je 52, starih manj ko P*> let. Vsi so dvojčki, kajti fašistih zdravniki so jih uporabljali za r*1 lične svoje poiskusc. Vsi drugi * trocl so bili pomorjeni. Film P* drobno kaže tehnike iztrebi jeva* ljudi v taborišču, peči za sežigaš ljudi, skladišča strupov in plina * clon, shranjenega v posebnih i&f čatenlh bobnih, izpopolnjeno gi'1* tino i t. d. Občinstvo vidi tudi g* boke jame, ki so jih odkrili sff kovvnjaki komisije za raziskava® hitlerjanskih zločinov. V teh j ari1 je bilo zakopanih na tisoče do srir izstradanih žrtev. Vse premožew in vso lastnino žrtev OswiccImaT Nemci zaplenili. 35 različnic skl* dišo blaga je bilo odkritih v torišču. Gledalci tudi vidijo cele k®? las pomorjenih žensk, kupe utf*J nega zobovja, naočnikov, zob1® krtač, glavnikov, brivskih čopič*1 torbic, skladišča čevljev, našli •“ 43525 parov čevljev ln škornjev.1 skladi'oih so našli tudi 514000 obl* ln perila. Posebna scena kaže k* srajčk novorojencev. Prikazani * tudi portreti zločincev, ki so odj* vornl za milijonski pokolj ljud1 sef taborišča, generalni poročn*1 SS, Glucks in drugi. Film prikazuj njihove fotografije, toda v kratki bomo lahko videli nov film, ki prikazoval njihovo zasliševanje. ” zavezniške sile jih bodo zasledo'®1 do skrajnega konca sveta ln F bodo izročile njihovim obtožev** cem, da bo zadočeno pravici,
Red osvobodilne vojne
Moskva, 8. Tass. Z dekretom od 6. j ulja je Vrhovni Svet SSSR ustanovit novo odlikovanje — red osvobodilne vojno 1941-1945. Ta 4 red je namenjen v počastitev zaslug delavcev, kmetov In intelektualcev Sovjetske Zveze za njihovo sodelovanja v borbi proti fašističnemu nemškemu osvajalcu. Medalja v bronu ima Stalinovo sliko in nosi na prednji strani sledeči napis: »Naša stvar je pravična in »mo zmagali* Na obratni strani pa ima napis »Za hrabro delo v času narodno osvobodilne vojne 1941-1945». T« medalja je enakovredna oni za vojake, ki so se udeležili operacij v teku te vojne.
Poljedelstvo v stepi
Taškent, 5. Tass. Ze nekaj let se uspešno razvija [loljcdcletvo v do sedaj nerodovitni etepi. Sadovnjaki, ki jih je zasadila poizkusna sadjarska postaja, ki so imenuje po akademiku Srederrju, so v polnem razcvetu. Slana in talna voda, ki doseže korenine dreves, ata stalno hromeli rast dreves v teh krajih. Delavci poizkusne postaje so vzgojili sadno drevo, katerega korenine ne segajo v globino, ampak sc razprostre v širino, tkkoj pod površino zemlje in zato ne dosežejo nivoja talne vode. V letu 1943 je osebje postaje zasadilo več kot 3000 sadnih dreves. Leto« so btlt zasajeni sadovnjaki na površini več ducatov ha. Drevesa rastejo normalno ln ie rode prvo sadje. Postaja ima svoj lastni poizkusni rastlinjak, kjer goje mladike, katere na zimo po ra zdele kolhozom.
Konferenca znanstvenikov v Moskvi
Moskva, 7. Tass. — Včeraj se Je pričela na moskovski univerzi konferenca geologov, ki bodo razpravljali o problemu uporabe naravnega plina v osrednjih okrajih okrog Moskve. Nad 100 znanstvenikov, rudarskih strokovnjakov, geologov ln rudarskih inženirjev sodeluj« na konferenci.
Govorniki so podali podrobna poročila o geoloških raziskovanjih, ki so •• vršila na obširnem ozemlju
ruske planote: v Tanvogu, G* kem, Moskvi, Kalininu in drug* enako tudi v Tatarski republiki, poročil izhaja, da je bilo odUf*| večje število ugodnih geolotr struktur, o katerih sodijo, da ^ rajo vsebovati naravni plin ali t trolej. Ti okraji lahko postanejo' zelo važni za razvoj sovjetske ske industrije ln posebno za of$ bo Moskve s plinom.
Stotlsoii lop
Moskva, 7. (Tass). Tovarna lina* je v času vojne dovršila jd1** ško in vztrajno, brezprimerno Dovolj je omeniti, da je izdd' pred vojno vsega 5000 topov in j 5 v času vojne dobavila Rdeči •J! madl še 95.000 topov, V prlznS®y njenih zaslug v organizaciji ske produkcijo topov Je Preč*', stvo izvršnega odbora Sovjet** zveze odlikovalo tovarno z r«*" «Narodne vojne I. klase*. Bedarij začela tovarna proizvajati polcffj tilerijskih potrebščin še najt®”'
topove In Industrijsko oprem® * petrolejsko Industrijo. I*rcds®^j Vrhovnrga obrambenega od|,*u maršal Stalin je čestital tvorni®1 delavcem ob priliki izdelave sočoga topa in k njenemu odi! vanju rekoč: »Po zaslugi Junaškega napora so dobival« bre čete Rdeče armade brez - j stanka prvovrsten topniški n1* ;
rial.*
Skrb za otroke v $,
Moskve, 6. Tast. — Delevsk* ***.( bo letos poslale 1,675.000 otroK -peletna tehorenj«, ds se okrsP1 jjJJ
ozdravi, To Je rekordne »'"l.nt Leta 1940. Je hllo pozlanlh pif /ir
1.170.000 otrok v taka taboriš«11 |V Lvskc zveze. V loloSnJom pol^G11 t(|i‘
na ozemlju Sovjetske zveze
oktog 4 In pol Han« otroških
v®*
ln Igrlflč dHavfikfl ivpzf. 1 «rlrt milijona otrok pa t>° i poslanih v posebna zdravili***'
Salltav Madžarov
Iz Slovaik«
London, 6. (NNU) — Pra*kl . dio j, danea objavil, da so slo ške oblasti pozvala vso Madž^ ki ao se naselili v mesto Novy Z* ki na Češkoslovaškem po nov® bru 1938, da zapuste slovaško i lj«. Prvi transport je že odpoWf|
3 —
10. junija 1945
Trst In njegovo gospodarsko
življenje v preteklosti
Benetke-gospodar
Jadranskega morja
Do 18. stol. so bile Benetke glav-®o pristanišč'« od Adriji. Režeče na kraju, kjer se z Jadranom Sredozemsko morje najglobje zajeda v evropsko celino, oprte na plodno Padsko nižino in civilizacijsko visoko stoječo gorenjo Italijo, zve-Za®e 8 prometnimi potmi preko alpskih prelazov a Srednjo Evropo, obvladujoče s tem, da so imele v rokah Istro in Dalmacijo, tudi trgovino na zahodnem Balkanu, so Penetke zlasti po križarskih vojnah obvladovale malodane vso trgovino z bližnjim Orientom. Iz bližnjega Orienta so uvažale beneške tedje najnjnogovrstnejše blago (•vilo, -dišave, začimbe, preproge, Umetno kovano orožje) v Benetke, °d koder je potem šlo po kopnem Ee ®amo v alpske dežele, nego da-
Da bi se pomorska trgovina dvignila, so začeli v Avstriji misliti na to, da bi se kako pristanžče proglasilo za svobodno. Zanimivo je, da so izpočetka V tem pogledu nehali med Oglejem, Trstom in Reko, končno pa je izšel 18. mar. 1719, patent, ki proglaša Trst in Reko za svobodni pristanišči. V obe mesti se je odslej lanko vsak trgovec katerekoli narodnosti svobodno naselil in res je nastal vallk dotok Italijanov, Srbov in Slovanov sploh, Grkov, Levantincev in Nemcev, kj. bo vsi skupaj močno poživeli trgovino. Po tem patentu ni bilo treba za dovoz blaga v predel svobolnega pristanišča plačati nobene dajave, tako da se je to blago lahko prosto prodajalo, vendar pa samo na debelo. Patent je obljubljal zgraditev velikih skladišč
na sever v Nemčijo, Francijo 30 bi]a res kmalu zgrajena, ^ celo v Anglijo.
®**voJ Trsta do proglasitve svobodne luke
V dobi najvišjega razcveta Benetk j« bil Trst majhna naselbina, je bila skoroda brez vsake trgo-rteno, je zadoščalo potem do ot-Predvsem z vinogradništvom, jim je nudilo glavni vir dohod ov> °b «sezoni» pa so prevažali Preko morja v Italijo romarje, ki ^ obiskovali razna romarska me-* Toda vkljub temu se je zdel '*** Benetkam zaradi ugodne lege 0 ®K>rju že tedaj nevaren. Benet-
ke
treti
•o skušale vedno že v kali za-
vsak možen razvoj katerega-
koli drugega pristanišča ob Adriji, Nav »to pa se je vodil med Benetami ln Trstom neprestan in nee-®ak boj. Da bi se Trst zavaroval ?f®^ »kraljico Adrije», kakor so se “Chetke tedaj ponosno imnovale, a v tvesti, da mu poleg Benetk ** Seljenja, se je zatokel leta 1382. b0d habsburško oblast, s čimer je avezal za dolgo dobo svojo usodo Avstrijo. K temu ga je silil že h* njegov zemljepisni položaj, »uuf1 Trst Je mogel postati prista-«dinole za Kras in za vzhod-alpske predele. Toda Trst je "tal vkljub temu do 18. stok do-neizrabljen; še ob koncu 17. N0*- je štel celo manj prebivalcev *akor tedanja Ljubljana. Vzrok za moramo iskati v tem, da je bila trgovina v alpskih deželah zelo ma-razvita. Pa tudi Benetke same *o zavirale še zmeraj razvoj Trsta: v«ako ladjo, ki je plula proti nje-Mu, so namreč prisilili, da je mo-Mla najprej pristati v Kopru, ki te Ml tedaj njihov; tu so ladje žele Proti visoki odškodnini dobile do-y°'tenje, da so smele dalje v Trst;
Pa te odškodnine niso plačale, so ’M blago pobrali, nj* sam* pa zaž-
Je začela v slovenskih in tu i*1 V a!pskib deželah minevati rška nevarnost, se je meščan-Av° vedno bolj posvečalo trgovini. l‘Vffr^a za‘^*a P0®tajati centra-zm država, in tudi v njej so ^ ^žfala merkantilistična načela. ]j'rkantllizem je proglašal, da Je ^ bka samo ona država, ki posegi mnogo denarja; ta denar pa Pridobi tako, da čim več iz-^ °v in pridelkov Izvaža v druge &v®> čim manj pa uvaža,
morje svobodno morje	*
Razvijajoče se meščanstvo je za-
S«lo
eilltl s svojimi izdelki v svet.
Mšz10 V "V9t Prestavljajo pristaja	pa	jih tedanja Avstrija
za prav še ni imela. Tako je «Wa sedaj vrsta na Trst, da se “Udi Iz spanja. Ta razvoj v trgo-j? o J0 Pospeševalo tudi uradnico plemstvo, ki je bilo mnogo na-
w*dn«jše od nazadnjaškega samskega plemstva, in pa eksponent rudniškega plemstva cesar Karel Z1- (1711.-1740), ki je že prej kot hkbbkl vladar spoznal važnost C°rJa m pomorske trgovine. Naj-pa je bilo treba zlomiti mono-1 v tej trgovini, ki so ga imele * Jadranu v rokah tedaj Že pro-#a ajoče Benetke. To se je zgodilo jRktentom z dne 2. Jun. 1717., s Je bilo jadransko morja .°f7laien0 ^ ^obodno morje, po v ®rern lahko plovejo svobodno da.. ladje. Ta patent je mogel iz-oj, °CSflr samo zato, ker jo bil “a k na vo^te° »Ho, ki bi Ji vsaj
le uPnem Benetke nikkkor ne bi-*oa.-
   ----------------------------
Kar se pristaniških naprav tiče, moramo omeniti, da so zgradili v prvi polovici 18. stol. mestno pristanišče, ki je bilo zavarovano proti široku vsaj deloma po predgorju Sv. Andreja; to pristanišče, ki je bilo v drugi polovici 18. stol. razširjeno, je zadoščalo potem do otvoritve Južne železnice 1. 1857. Na kraju, kjer se je potopila 1. 1736. vojna ladja S. Carlo, so zgradili pomol S- Carlo (Molo Audace), 1. 1754. pa so začeli graditi Veliki kanal (Canal Grande).
Zveza z zaledjem
Pristanišče pa je bilo treba povezati z zaledjem tudi * prometnimi potmi. Zato je Karel VI. ukazal predvsem popravo in razširitev oeste Dunaj, Gradec, Maribor, Crni graven, Ljubljana, Trst, potem St. Peter, Reka in Ljubljana, Ljubelj, Celovec, Po teh cestah so potem bogato natovorjeni vozovi razvažali prekomorsko blago v vse predele Avstrije, izvažali pa iz njih v obe pristanišči predvsem železo, jeklo in kovinaste izdelke.
Da bi se promet in trgovina še bolj dvignila, je bila 1.1719. po zgle-
du angleških in nizozemskih trgovskih družb ustanovljena Orientalska kompanija, ki bi naj .tvorila protiutež proti trgovskemu vplivu Benetk. Sedež kompanije je bil na Dunaju, imela pa je agencijo v Trstu. Družba je zgradila v Trstu ladjedelnice, ki pa jih je kmalu prepustila državi za gradbo vojnih ladij- Svoje trgovske ladje je kom
Iz mestnega redarstva
Kako se je Trst pripravljal na odločilno borbo, jasno govore številna dejanja Tržačanov samih. Med temi niso bili zadnji mestni redarji.
V zgodovinskih dnevih, ko bi bili redarji najbolj potrebni vodstvu, sta komandant podpolkovnik Oli-vieri in njegov pomočnik kapetan Dolce podala ostavki z motivacijo, da se ne čutita zmožna, da bi v tako kritičnih dnevih še obdržala visoke funkcije in prevzela oboroženo poveljstvo svoje edinice. Ta je bila razen par izjem vsa za oborožen napad na naei-fašiste.
_	Ne	glede	na.,ostavko poveljni-
pamja odpremliala v Levant m na	j	..	.	..
,	,	kov,	so	vsi	redarji	ostali	na	svojih
zahod; kot njihova namembna dežela se večkrat omenja Portugalska. Zaradi nerazumevanja in celo nasprotovanja je začela družba propadati in je v 40 tih letih 18. stol. zginila s površja. Kasneje je bil napravljen še en podoben poizkus: 1. 1775. je dobil namreč Rolts dovoljenje za ustanovitev Indijske kompanije. Ta pružba je hotela ustanoviti v Delagoi ob vzhodnoa-friški obali faktorijo, poslala pa je tudi dve ladji v Indijo, ki sta se vrnili šele po štirih letih in sedmih mesecih. Zdi se, da ta družba v trgovini ni imela posebne sreče. L. 1782, je skušala razširiti trgovino tudi na Kitajsko, a nato propadla-
Trst posredovalec izvoza naših izdelkov
Naslonjen na veliko zaledje, s katerim je bil povezan s prometnimi cestami, je bil Trst vkljub neuspelim kolonialnim ekspanzijskim poizkusom ob koncu 18. stol. vendarle važna luka. Iz Slovenije so pošiljali vanj in potem iz njega dalje po morju sledeče izdelke: koroški svinec in svinčeno belino, špej-ko, ki je služila v Egiptu za dišavo, železo in jeklo iz naših gorenjskih fužin, kovinaste izdelke, predvsem pa žeblje iz Krope in Kamne gorice, srpe in kose iz Tr-čica, sita iz Stražišča, žito, ki je prihajalo iz Hrvatske po savski vodni poti do Ljubljane in je šlo v Italijo, les iz naših gozdov itd., Uvažali pa so preko Trsta predvsem kolonialno blago, dišave in agrume.
Tb.
ŠTEVERJAN
Opozarjamo
na kulturno prireditev, Id bo jutri, 10. t. m. v gledališki dvorani Doma pristaniških delavcev ob 17. uri pod pokroviteljstvom prvega okraja O. F. v Trstu.
Vojska daruje livlla za Trsi
Tudi naša vojska se zaveda velike potrebe, ki jo zahteva prehrana Trsta. Artilerijska brigada IV. budo borcev odtrgala od ust in pobudo brooev odtrgala od ust in podarila. Mestnemu svetu za Trst preko 9000 kg hrane, da jo razdeli med prebivalce Trsta. Večinoma je to moka, olje, sladkor ter testenine.
Mestni »vet je v imenu tržaškega prebivalstva poslal štabu artilerijske brigade IV. Armade zahvalo za velikodušno darilo. S tem je Jugoslovanska armada ponovno pokazala kako tesno je povezana s prebivalstvom, k#co čuti njegove potrebe ln mu skuša na vsakem koraku pomagati. Naši borci se zavedajo, da Je prehrana eden najvažnejših faktorjev in najboljša pomoč prebivalstvu Trsta v njegovi borbi za obnovo in normalizacijo živjetija.
Tekstilni in manifakturni sindikat
V četrtek »o tekstilni in mani-fakturni delavci osnovali v Trstu svoj sindikat Zbrani v polnem številu, okrog 450 ljudi, so zastopali približno 100 tvrdk ln tovarn. 21 velikim odobravanjem so sprejeli novo sindikalno institucijo, ki bo ščitila njih moralne in materialne interese v krogu delovnega življenja v Trstu, kjer jih čakajo velike nalogo in nadvse pomembna vloga.
V imenu slndlkalneg*. odbora Slo-venje je tov, Tomo Brejo pojasnil udeležencem pomen in cilje nočih resnično demokratičnih sindikatov in razliko od nekdanjega fašističnega sindikalizma. Sindikalni polet bo ustvaril nov način dela, bo rodil bogate sadove, nam bo zagotovil zmago ua ekonomskem sektorju. V sindikatih bomo nadaljevali boj proti ostankom fašizma, bomo
večali produktivnost bomo ustvarjali bogato in moderno industrijo. Progresivno, v skladu z zboljšanjem ekonomskega položaja, bodo sindikati skrbeli za zvišanje plac delavcem in nameščencem.
Glavna naloga, ki je pred nami, pe obnova tovarn. Obnoviti jih moramo čtaprej in na vsak način. V domovino dobivamo že surovino, pošilja nam jih Sovjetska zveza, toda za obnovo tovarn odgovarjamo v prvi vrsti mi sami. Zgodovina nas uči da delavec nlče-car ni dobil na zlatem krožniku, težko se je moral vedno boriti za vsak še teko majhem priboljšek. Tudi v narodno osvobodilni borbi je stalo delovno ljudstvo v prvih vrstah in zmago, ki si jo je izvoje-valo, mu je nihče se more več iztrgati iz rok. Ta zmaga je narodna oblast, prava ljudska oblast, ki jo bo delovno ljudstvo še bolj utrdilo ravno s svojimi sindikati,
Udeleženci so Izvolili delovni odbor iz sedmih članov, ki bo skrbel za sestavo isndikata. Člani zastopajo zaenkrat sedem naj večih tovarn in tvrdk, Tekstilno, tovarno jute, Uplm, Beltrame, Genel, Sessi. itd. Delovni odbor bo posloval le začasno, do sklicanja skupščine vseh zastopnikov tega dela industrije, Skupščina bo iz svoje srede izvolila sindikalni svet.
mestih in vestno kot vedno vršili svojo odgovorno službo.
Tako se je tudi tu pokazalo, da so v slučaju, ko bi bilo potrebno prijeti v roke usodo posameznika ali skupine popustili tisti, ki bi morali biti vzgled svojim podrejenim.
Kako so bili zapostavljeni pod fašističnim režimom ravno redarji, ki se toliko žrtvujejo vse dni po mestnih križiščih, da obvarujejo neprevidneže dostikrat celo pred smrtjo kažejo naslednji podatki L
Radi malomarnosti in grde špe-u.1	kulacije	prejšnjega	poveljstva so
je kmaltf^ jjodjp zadnja leta skoraj raztrgani.
Nakazani so bili posebni prispevki za obleke redarjem, pa so jih drugi lepo spravili v svoje žepe. Sami so hodili po mestu vsi polikani, s polnimi prsi odlikovanj, redar pa je stal strgan na križišču in včasih kazal ljudem ne samo pravo j smer. ampak .tudi raztrgane hlače, j Iz pravilnika o oskrbi je razvl- i dno, da ima redar pravico do dveh ! oblek na leto, toda dobili so eno na vsaki dve leti. Kot smo videli v poročilu, so dobili zadnjo obleko 1943., zadnji par čevljev pa 1939, Prav radi tega. ker so videli, da se njih nesebično ln požrtvovalno delo izrablja in v gotovih slučajih celo sramoti od strani tistih, ki bi ga morali najbolj spoštovati, so redarji z navdušenjem sprejeli vest, da se naša armada bliža Trstu. Na dan splošne oborožene vstaje je oddelek redarjev proti volji komandanta, kateri je očividno nameraval vse kaj drugega, napravil odločen korak s tem, da je prevzel vse orožje v skladišču ln ga odpeljal k Sv. Justu. Tam je bilo še drugo skladišče katerega je prevzel njihov odbor in razdelil med prostovoljce. Nato so se dogovorili da zasedejo vsa občinska poslopja in da se bodo spoznavali le pod enim znakom: rdečo zvezdo. Zgodil se je slučaj, da je bil redar pozvan, naj odstrani ta rdeči znak in si’ nadene drugega, ni se uklonil, ampak je prepričal še druge, da so si nadeli enakega.
V borbah za Trst ?o bili ranjeni trije redarji.
Vrgli smo bežen pogled še na neki zapisnik in med drugim či-tali: «Vsi redarji kažejo visok čut razumevanja sedanjega položaja in so navdušeni nad prihodnostjo, ki se obeta mestu. To Izvira iz tega, ker jih je fašistični režim samo izkoriščal in poniževal z znanimi brutalno-barbarskimi sistemi. Približno 20% vseh funkcionarjev je Slovencev, s katerimi smo vedno Živeli v popolnem soglasju. Ti vršijo službo v (mestu, ker jim znanje slovenskega jezika olajšuje njihovo službo*.
O.
8. VI. so priredili »vezniki s
predhodnim dovoljenjem nale oblasti miting. Zabava s eje vršila v dveh dvoranahj v dobrem razpoloženju. Na mitingu je spregovoril tudi amerikanski vojak v slovenskem jeziku. Dejal je, da ne bodo pozabili, kako so jih Slovenci sprejeli kot goste. Da se zavedajo, da je primorsko ljudstvo 25 let trpelo pod fašističnim jarmom, da je mnogo doprineslo v borbi za uničene fašizma. Svoj govor je konča! z vzklikom: «Naj živi vaš vodja maršal Tito, naj živi ves slovenski narod!»
Amerikanski vojaki pričenjajo polagoma spoznavati težnje in stremljenja primorskega ljudstva m občudujejo njegove odločnost. Primerov za njo jim v teh krajih ne manjka.
Adolf Sinkovec-Crtomir
V sredo zjutraj so prebivalci vasi Ste ver jan okrasili grobove padlih partizanov a cvetjem in jugoslovanskimi zastavami. Pisali so pisma svojim sovaščanom, svojcem padlim partizanom. Ob grobovih se je zbrala vsa vasica, da se oddolži spominu padlih junakov. Amerikanski vojaki, ki so opazovali to svečanost, so bili močno presunjeni, ko so videli množice vdov in Birot ter deklet, ki so jim fašistični krvniki pobili matere, žen*, može in fante.
Na grobovih je govorila mati Reja Stefanja, ki ima v partizanih moža, sina in hčerko. Na ta način so ae vaščani poslovili od padlih junakov. Ni je vasi preko Soče, da ne bi žrtvovala za svojo osvoboditev izpod tujega nasilja svojih ljudi.
Naša Cepa
OBVESTILO
Sporočamo, da se je kmetijski odsek N. O. O. za tržaško okrožje preselil Iz Ljudskega Doma soba 114, v Via Roma 20, II. nastropje, ex Unione d ogli Agricoltori.
Aktivni In rezervni oficirji!
Komanda mesta Trst poziva vse aktivne ln rezervne oficirje ter podoficirje vseh rodov bivše jugoslovanske vojske in mornarice, da so takoj osebne zglasijo na splošnem odseku Komande mesta Trst zaradi razpored*.
Vsen članom Delavskih zadrug
Delavske zadruge dobe v novem političnem duhu zopet nekdanjo pro-letasko lice, ki so mu ga dali prvi ustanovitelji, tržaški delavci, S svojim marljivim delovanjem so delavci v prvh dveh desetletjih podjetje da-lrko' razširili in dvignili do mogočnih uspehov. Fašistično vladanje jc v poslodnith dvajsetih lrilh ovrglo vse pravice članov in s tem onemogočilo samoupravo zadrug.
Neupravičeno postopanje fašistične uprave je ogromno škodovalo zavodu, Posledica Je bila brezbrižnost in ohromitev sodelovanja članov v nij-hovih ustanovah.
Vrniti se hočemo v dobo sodelovali,ja naših Ijadl. Dokler nam ni mogoče sklicati zadružnih zborov, naj nam člani pomagajo s svojimi nasveti na podlagi katerih bomo izdali koristne ukrep* za zboljšanje naših ustanov.
Na zborovanjih pa se bodo spreieli sklepi zadružnikov in izvolnile njihove želje.
Obenem prosimo člane, naj javijo v skladišču, ki se ga poslužujejo, svoj natančni naslov za ureditev 1-menika, ter redno dostavo zadružnega lista.
Naša lepa gorska vas je požgana,
[vsaka hiša: strašna, črna rana.
Od triindvajsetega junija lanskega leta naša vet.s kot mrlič je vase zakleta...
Fašistične v vas so prišle zveri*
petdeset hiš po gričkih gori,
petdeset hiš se ruši v globino m sver se reži,
pije kri in mori...
Padel je oh od krogelj zadet, padla je sestra, življenja cvet stisnil se vase »n kriknil v zveri: za vrat vas bodo stisnile naše pesti!
Po dvoriščih tečejo krvavi studenčki, plakojo ob mrtvi materi nebogljenčki...
Tuli pod bajoneti živina, tuli fašistična zver in pije in pleše v poletni večer.
Gorje! Zvone zvonovi mrličem, vsem mrtvim ljudem in domovom kličem.* mrtvi ste, požgani ste, a vos maščujemo mi, sa slednji ogorek, za slednjo kapljo krvi!...
KULTURNI
Obnova ljudskega gledališča
Kq je naš narod po dolgih letih zopet svobodno zadihal, se je načela tudi popolnoma samonikla kulturna rast. Naše ljudstvo je po dolgih letih molka žejno slovenske bšsede, slovenske pesmi in drame. Zato je brez vsakih navodil, ne da bi čakalo nasveta in pomoči, obnovilo svoje nekdanje ovetoče kulturno udejstvovanje. Ta zagon je vsekakor zdrav pojav in sam daje garancijo, da ae bo naša ljudska umetnost bohotno razvila. Vendar utegne taka nagla rast škoditi globini in umetniški dovrešnosti našega dela. Rastlina, ki se prisiljena prenaglo razvije, ni odporna in se rada zlomi, Mi pa moramo že od vsega početka paziti na pravilen razvoj, ki ne bo prehiteval naših moči in sposobnosti. V mislih imam tu predvsem razvoj naše ljudske gledališke umetnosti. Vsem onim, ir. teh ni malo, ki hlastajo po hitrem učinku, moramo odločno zaklicati: Počasi! Naši ljudje radi prirejajo cveselice* (Ta naziv, ki se v velikem delu Primorja uporablja za gledališko predstavo, bomo morali opustiti, ker ni pravilen in istoveti resno gledališko predstavo z navadno zabavno prireditvijo). Le umetniško dovršene izvedbe izpolnjujejo avoje pravo prosvetno poslanstvo, medtem ko nedoštudirane in nedognane uprizoritve kvarijo občinstvu okus in ga odbijajo od gledališke umetnosti. «Veselic» se potem ljudje de-ležujejo le radi neke «narodne dolžnosti, ne da bi imeli od tega kak pozitiven kulturen užitek. Tudi vzgojna stran take prireditve ostane zabrisana.
Po dolgem prisilnem kulturnem postu bo treba našo ljudsko gledališko umetnost razvijati postopoma. Pričati moramo z malim. Zato naj prirejajo naše dramske družine v početku reoitacijske večere (ne «veselice»!) na katerih naj seznanijo širša občinstvo z najboljšimi deli iz našega partizanskega slovstva, kakor tudi s starejšimi klasičnimi deli. Marsikod še ne poznajo zbornih recitacij, ki jih je med nas prinesel novi čas. Tudi
krajši dvozgovori, odlomki iz dramskih del («Hlapec Jprnej» in drugi) in enodejanke naj sledijo v drugi razvojni stopnji.
Občutno je pomanjkanje sposobnih režiserjev. Zato bo naša prva skrb, da priredimo tečaje za dramske režiserje. Prav tako moramo od početka reševati tudi tehnično stran našega ljudskega gledaliča. Naši odri so popolnoma brez kulis. Zato nam bo tem lažje urediti naše odre po sodobnih vidikih inscenacij«. Vodstva gledaliških družin naj se pred pričetkom takega dela posvetujejo s strokovnjaki ali naj zahtevajo nasvetov od pristojnih oddelkov za ljudsko prosveto in umetnost pri okrožnih prosvetnih odsekih.
Veliko oviro pri razvoju naše gledališke dojavnosti predstavlja pomanjkanje primernih oderskih komadov. V pomanjkanju teh segajo naši odri preradi po vsem, kar jim pride pod roko. Pri izberi del za uprizoritev pa bo treba malo več pažnje .in okusa. Okrožni prosvetni odseki ustanovljajo dramsko knjlžnjico iz katere si bodo gledališke družine izposoje-vale dela, ki jih bodo vprizorile. Le s skupnimi napori in načrtnim delom bomo usmerili jo ponogo ljudske umetnosti, da bo primorskemu ljudstvu v korist in čast.
D. P.
IZ NAŠIH
Goriška bolnka-fašistična sramota
Za lesenimi pregradami in po hodnikih - Premalo streinikov, ie manj sdravnlikoga orodja
Ni -J«. 4«	_I _ m i: x_  ± S k >1
Poziv knjlfnjiferjem
Naši knjlžnjičarji že pridno zbirajo knjige za obnovo knjlžnjo. Tudi našo centralne organizacije mislijo podpreti prosvetno udejstvovanje našega ljudstčh. V ta namen s* pri prosvetnih odsekih Goriškega ln Tržaškega okrožja ter mesta Trsta snujejo knjižnice dramskih del. Iz teh knjižnic si bodo naše gledališke skupine izposojale igre aa vprizarjanje. Toda v svobodo smo prišli takorekoč praznih rok. Prosimo zato vse knjižničarje, da nam posodijo dramska dela iz svojih knjižnic. Naši prosvetni odseki bodo oskrbeli prepise dramskih bel za svoje knjižnice, nakar vrnojo izposojene knjige. Vsakdo naj pošlje knjige na prosvetni odsek svojega okrožja.
Dediščina, ki jo je zapustil' fašizem osvobojeni Gorici, je žalostna. V tej dediščini imano dokaz, kako je fašizem izkoriščal naš narod: Bolnice se je posluževal predvsem delavski in kmečki človek iz mesta in podeželja, medtem ko je bil meščanstvu in privilegiranim slojem na razpolago sanatorij Sv. Justa. Ko prevzema naš narod to dedščino, bi s pravico terjal od fašističnih izkoriščevalcev obračun. Ker so pa za njim ostali le bežni sledovi, si sami podajmo bežno sliko te ustanove, da nam bo v vzpodbudo za udarniško delo tudi na tem področju,
Goriška javna bolnica je raztresena po vsem mestu in posamezni oddelki uživajo gostoljubje v prastarih samostanih, hiralnicah in sirotišnicah, ki nikakor ne odgovor, jajo namenom, za katere so bile zasilno preurejene.
Kirurški oddelek v starem samostanu
Oglejmo si bliže samo enega izmed teh oddelkov, V ulici Brigata Pavia se nahaja na lepem kraju staro samostansko poslopje, kjer je nastanjen kirurški oddelek. 2e sam vohd ne napravi dobrga utiša, a že za pragom nas objame pravo neugodje: Teman hodnik je na obeh koncih zaprt. z leseno pre grajo. Neprijetno tesno nam je pri duši, toda kako mora biti šele bolniku, ki išče tu zdravja in novega življenja. Leva pregi-aja vodi na hodnik, v katerem so vzdolž ene stene razporejene bolniške postelje- Po bežnem razgledu korak zastane. Med posteljami je vhod v poškodbeno operacijsko sobo in na koncu hodnika v kirurško opera-, cijsko sobo. Bolniki, ki ležjio na tem hodniku morajo prenesti marsikaj. Tod mimo gre ves promet bolnice. Tod mimo hodi vse strežniško osobje, tod vsi obiski, tod gredo mimo vsi novi bolniki, lahki in težki, Nekateri hodijo sami, druge prenašajo, onemogle, nezavestne, krvave. Eni so mirni in udanl, drugi nemirni in poblazneli od smrtnega strahu. Tod mimo gredo vsi, eni, ki se morajo podvreči kaki operaciji... Vsi ti prizori so nepopisni in zapustijo globoke sledove v spominu tistih, ki so jih morali gledati in doživljati. Tu se ti vzbudi odbor proti bolnici, tu te popade strah pred njo in le nujna sila in zaupanje v vestnost zdravnikov ti daje moči, da se zatečeš vanjo, če si bolan.
Podgane, ščurki, stenice
Obiskovalec gre dalje in z začudenjem opazuje. Po veeh homikih so nameščene postelje. Tla »o vegasta, iz preperelih in piškavih desk. Mestoma zevajo v podu široke špranje in luknje, ki so zamašene s cementom ali z mavcem, Ce je korak malo bolj trd, kot »e za ta kraj spodobi, se izpod čevlja dvigne oblak prahu. Po kotih in za vrati so mišje in podganje luknje, za okrušenim ometom ščurki. Poslopje je tudi zasteničeno; Perilo je čisto lepo bakrpano, toda pozna se mu revščina. Posteljnjaki in vzglavniki so raztrgani in iz njih uhaja žima. Viemu se pozna 25 letno fašistično gospodarstvo.
Bolniške sobe in sobane so vse prepolne in nekatere so bolj podobne ječi kakor pa bolniški sobi.
Zdravnik bi pričakoval vsaj v operacijskih prostorih veselega presenečenja. Toda — z glavnega hodnika vodijo vrata skozi leseno pregrajo v sterilizacijske prostore, ki so še vedno na hodniku. Stena so umazane in od njih ae kruši omet. Tla so k sreči iz mementa in čista. Prostor za pripravo operiranca in za narkozo je tesna, vendar svetla soba, ki pa je zelo primitivno- opremljena. Stene so zadimljene in očrnole. Operacijska soba ima slabo naravno svetlobo, nima zračnikov n* centralne kurjave, ampak samo zastarele peči. Soba je zelo majhna in zadimljena. Prostor«za kiruško orodje ne kaže drugačne slike kot ostali prostori.
Septična operacijska soba je samo z leseno pregrajo oddeljena od hodnika In velika vrata na nasprotni strani vodijo naravnost na
prosto. Tudi ta prostor Je bil namreč nekoč hodnik.
Krate krazgovor z zdravniki nam pojasni, da ne razpolaga oddelek z potrebnimi pripravami za operacije. Vsak zdravnik zatrjuje, da mora rabiti lastno orodje, kolikor ga ima. Razgovor s strežniškim osobjem pa nam pokaže, da bolnica nima niti zadostnega števila krožnikov, tako da mora ena skupina bolnikov čakati, da druga poje, potem pa dobi hrano, presta-no in mrzlo.
In po drugih oddelkih nič bolje
Drugih oddelkov te • bolnice ne bomo opisovali, ker bi morali ponavljati že napisano. Malo veaelja nam naredijo samo laboratoriji in rentgenološki zavod v Rdeči hiši. Vse drugo vpije po takojšnji odpravi.
Fašistični kulturonosci nam niso zapustili koristne dediščine. Na St. Petrski cesti je pod streho nova bolnica, ki molče pripoveduje o metodah, mahinacijah, zakonitih poneverbah >in sličnem, ki. je hilo bistveno za fašistično upravo. Mnogo lahko pove ta zgradba, saj je bilo njeno nastajanje zelo dolgo. V devetih letih je prišla pod štreho-ljudskega denarja pa je odteklo zanjo mnogo težkih Miljonov...
Narod, ki si je z golimi. rokami priboril svobodo, ne bo niti tre. nutek omahoval, da si s svojim delom dogradi ustanovo, ki bo služila zdravju vsega naroda in izQo-polnjevanju zdravnikov. Stanje sedanjih bolnic kliče: Na delo! Neiz. prosni pri delu kakor v borhi si bomo gradili našo bodočnost.
Gad RoU
Bunkerji v Gorici izginjajo
S podiranjem bunkerjev, ki so jih z veliko muko zgradili fašistični strahopetci, dobiva Gorica zopet svoje staro prikupno lice, Marsikak meščan sa ustavi in nasmeje ob pogledu na razvaline nekdanje goriške obrambe pred partizanskimi «banditi». Prav ti ljudje, ki so mislili, da bo z jarki, bunkerji in barikadami ustvarili novi red, sedaj podirajo svoje slavne iznajdbe. Ko so bunkerje gradili, je bilo vsakemu meščanu strogo prepovedano hoditi in postajati okoli njih. Sedaj pa se odkrivajo ogrom. r.e količine železne žice, s katero so prepleteni zidovi, da bi čimbolj obvarovali junake, ki so se ž« ob najmanjšem šepetu skrili zanje. Bunkerji, ki so jih postavili na glavnih ulicah ln cestah, so ovirali prorr.et in je bilo zato nujno potrebno, da jih odstranijo. Sedanjemu položaju v Gorici »o bunkerji samo v napoto, ker našim partizanom ne služijo, da bi v njih prenočevali in se skrivali, in tudi niso mestu v okras.
BriSke mladinke Xltl. div ziji
Ko je mladina iz briških vasi izvedela, da se v Gorici nahaja junaška XIII. divizija, je pripravila za borce darila in jih preko Soče prinesla v Gorico. Mladinke so borcem razložile, da jih prinašajo zato, ker je prav ta divizija imela toliko žrtev v borbah za Slovensko Primorje. Ta darila pa naj bodo le skromna zahvala bratski XIII. diviziji. Borci so bili presenečeni in veseli daril. Niso se mogli dovolj načuditi hvaležnosti primorskih deklet in njihovi veliki zavednosti.
ŠEMPAS
4. in 6. junija se je vršit v Šempasu masovni sestanek žena. Udeležilo se ga je nad 200 žen lz okolice ob navzočnosti naše vojsk«. Po referatih, ki so jih imeli govorniki, so žene Izvolile s svoje srede svoj odbor. S posebnim navdušenjem so poslušale komandanta III. udarne divizije, ki Je v svojem govoru predvsem prikazal požrtvovalno delo naših icna v času partizanstva.
Vse sklepe, ki so bili predlagani na konferenci so enoglasno sprejele.
narodnega heiOja Milovana ^ranoviča prišla na II. kongres
štiriletni herojski borbi naro-W>08lav,je Je poleg lika no-s* borca junaka rastel tudi lik Matere. Po vsej naši zemlji C terajnlh severnih meja do po-i vasi na Jugu naš* države •tw * oblikovale matere, katerih
ko se J® dvlKhlla visoko nad 11 ' tear je bilo doslej zapopadone li,j, hu mati. Mati, ki nam je do-'3hj|bomenlla toplino domačega '4»bo ’ ljubo bltJe v domači hiši, »kih 0 čuvarico srečp po družln-s»lh*°bRh> Jc P°®tala v toh težkih le Se več. Postala je sonce na-Jodjihfhe domovin*, branilec ' in iti tv.*®’00 borbenosti, organizator ve*ovalec tistih sil, ki so bila
iritr,
!1oin
•*bhe
za zrušitev nasilja,
ter« ^llrb*rskega fašizma. Iz ma-vlla	1*atnlh	otrok m Je raz.
*Wa; i£V.nV**8a »tiranega ljud-“‘‘kovala »e j« velika ma-
ti. pred ketero m človek »pOjftlJivo odkrije ln se prikloni do tab
Ena takšnih mater je prišlo te dni v Ljubljano, da kot zastopnica črnogorskih žena izroči pozdrave II. kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze.
Obiskal sem Jo, da bi jo povpra-šal o življenju njenega sina Milovana Saranoviča, načelnika Glavnega štaba Slovenije, ki je padel 31. VIII. 1943 pri Žužemberku ln kt Je za svoje junaštvo prejel odli. kovanje narodnega heroja.
Prižel sem k nji z vprašanji, kakor pač delajo novinarji, ali kmalu sem spoznal, da za srce takšne matere, za čustva take mattre, — da so za te matere naše nova Jugoslavije moja vprašanja premajhna, •ato sem pustil, da Je pred menoj razgrnila svojo dušo, kakor a« JI J« zdelo.
Stal »em apoštjivo pred globokimi čustvi, pred brezmejno lepoto srca te preproste črnogorske žene, katere obraz je plemenit in ponosen, ki ji jasne oči Izžarevajo dobroto ln ljubezen, katere sivi lasje, speti v močne kite sa ji kot marmornati okraski bleščs nad čelom ter jo poslušal. Stal sem prod njo ib bilo ml je kot da to ni mati ne. kaj ljudi, da to ni mati svojih sinov In hčera, marveč da j« mati nas vseh, plemenita mati, mogočna mati vseh otrok nove Jugoslavije.
Govorila ml je o svojem sinu, kako je pasel ovce, kako je hodil v šolo, kako je bilo tista leta, ko je bil V gimnaziji, iz katere je moral po šestih razredih IzstopitL-za-voljo bed#. Govorila ml je o njem nežno in ponosno. Pripovedovala ml jo, kako je njeno srce hrepenelo za njim, ko Je bil v nižji vojni akademiji, kako Je bila ponosna, ko Je konšal šolo za generalštabne oficirje, in kako Je bilo, ko je izvedela, da Je poslal predavatelj v šoli za reservne ocirja v Mariboru
Slovenijo Je ljubil, zato jo je ljubila tudi ona in bila Je zadovoljna, da je v Sloveniji. Kmal je pa bil premeščen v Mrkonijič grad, kjer ga je 1941. leta zatekla kapitulacija Jugoslavije.
Pripovedovala mi Je o tem, kako se Je pritihotapil skozi gozdove ln čea brlb v črno goro, da bi začel razpihovati ogenj upora proti pod. lim barbarom, ki so se zagrizli v telo jugoslovanskih ljudstev. Do tega dne je bil Milovan njen, od teh časov dalje pa je čutila, da pripada novi materi, materi domovini, materi pravici, materi mašče-valki. Bila je ponosna nanj — na junaka, ki je bil ljubeči sin ln neizprosen borec za svobodo domovino.
Potem je odšel v Slovenijo In ni »e več vrnit. Sovražniki, kt »o razsajali po C.rni gori, so od časa do časa posegali s svojo krvavo roko v dom Mirune Saranovič. Vzeli so Ji hčerko, ki so Jo strašno mučili, hram so Ji porušili s topovi ln kakor volkovi so stikali za družino. 8» dva sinova sin odšla v partiza-
ne, z dvema, ki sta obiskovala še vaško' šolo in z možem, ki je mo. ral pasti kot žrtev fašstov, se je izmikala sovražniku.
Ko je slišala, da je padel sin Milovan, ji je bilo težko. Ljubila ga je, njeno srce je bilo ranjeno, ali bila je ponosna na njegova dela; bila'je ponosna, da jc dal na oltar svobode več kot sile enega samoga človeka. Bila Je ponosna, da js rodila takšnega otroka in v tem ponosu se ji je duša oplemenitila, a ji tudi ojeklenila. Začutila Je, kaj pomeni beseda svoboda. Prodrla Je v mogočno idejo protifašistične borbe. V daljavi je uzrla IJk bodočnosti nove Jugoslavije in začutila je, da bi brez oklevanja darovala za takšno svobodo, za takšno Jugoslavijo vse svoje otroke in vso svojo srčno kri.
Zdaj ji njen Milovan pomeni velikega človeka, velikega sina Crne gore, velikega borca nove Jugosla. vije ln v svoji skromnosti skoraj ne verjama, da je mogel vzra»tl iz njene družine.
Nato je nehala govoriti o sinu in mi J* pripovedovala o Sloveniji. Toliko lepega je že slišala o Sloveniji in Slovencih. Mnogo ji je pripovedoval tov. Marko Vujačtč (član predsedstva AVNOJ-a), mnogo je pa slišala od drugih. V Crni gori govore lepo o Sloveniji. Tudi otroci po vaseh jo poznajo kot lepo deželo z zavenimi ljudmi. O Sloveniji je govorila nežno. Nagnila se je k meni, mi položila roko na ramo ter me pomembno pogledala s svojimi rjavimi očmi, — »Tovariš,« je dejala, »ponosna eem, da je padel moj sin v Sloveniji, po-nosnejša, kot če bi padel v Crni gori.«
Vprašujoče sem jo pogledal, ona se je pa nasmehnila. —■ »Krt mo. jega sina je zacementirala edln-stvo narodov Jugoslavije. Naši so padali tu, vaši pa pri mas, po Srbiji ln Makedoniji. Kakor ena družina srno, ki dela na različnih gruntih-«	1
Govorila J« prepričljivo ln samozavestno. Pripovedovala mi je, kako je edinstvo naših narodov potrebno, če hočemo zavarovati prl-debitve te naše težke borbe. Crno-gorci se zavedajp,. da bije njih v obraz, kdor poizkuša krhati Slovenijo. Črnogorci ve4o, da so tudi meje njihova domovine tam, kjer se bori za svoje osnovne človeške pravice stoletja tlačeni slovenski človek. Črnogorci vedo, da je napad na Slovence napad na Jugoslavijo, da Je tedaj tudi napad na Črnogorce. Makedonce na vee narode Titove Jugoslavije.
Presenečen sem strmel v to preprosto Črnogorko, ki je prišla v Ljubljano, kakor v svoje Cetinje, ki je prišla v narodni noši in s spominskim odlikovanjem svojega sina, narodnega heroja na prsih, ki je prišla med nas, da nam po-tudl da so med Črnogorci kt Slovenci tople bratske vezi.
Poslovil «em se od nje. Ljubezni-
vo mi je stisnila roko, zato mi je
pa skromno dejala: »Zapiši še tc, tovariš, da pozdravljam slovenske matere. Naj bodo ponosne na žrtve, 1:1 so jih dale za izgradnjo naš« lepo domovine. S temi žrtvami smo si priborili takšno svobodo, o kakr-šnišni so pred leti najboljši ljudje le sanjali. Odslej nam bo res stjoio sonce svobode. In še to zapiši, da rr.ed nami In vami ni mej. če bo treba še žrtev, kakršne smo dajale doslej, jih bomo dale.«
Sel sem po stopnicah in v srcu mi je bilo tako lahko. Spoznal sem veličastno mater, spoznal sem veliko ženo, spoznal sem enega tistih stebrov nove Jugoslavije, kt stoje neomajno na svojem mestu ln ki so kakor svetilnik: če sl še tako daleč, njegovo luč vidiš. Takšne matere so ponos naše države ln sa-mozavesno jih kažemo svetu kot nekaj, kar je tudi izoblikovala naša plemenita narodno osvobodilna oorba.
Ignac Koprivca
Primorke
Nočemo zlata-hočemo Jugoslavijo
Zen* iz Goriškega okrožja zbirajo zlato, katerega bodo darovale Narodni vladi ob priliki drugega kongresa SPZZ za Slovenijo.
Primorske tene, ki so med najbolj požrtvovalnimi ženami naše domovin« tudi sedaj ko se vrši borba za čimprejšnjo obnovitev, pomagajo z vsemi svojimi močmi. V dobi predkongresnega tekmovanja je darovalo veliko število žena svoje poročne prstane, uhane, ure, verižice, zapestnice itd.
Dne 5. julija se je vršila v Kopru druga okrajna konferenca SPZZ. Na konferenci so prisostvovale protifašistke iz mesta Koper. Zen« iz vasi pa so nabrale med seboj zlato in ga nepričakovano na konferenoi stresle na krožnik z be. Bedami: »Nočemo zlata, hočemo Titovo Jugoslavijo!*
Zlato so darovale za obnovo porušenih vasi. Ko so to videle ostale zborovalke italijanske narodnosti, so sl pričele trgati z vratu zlate verižice, prstane ter uhane in sledile njihovemu zgledu. Položile so zlatnino na krožnik ter ponovile isto kakor Slovenke. »Nočemo zlata, hočemo pa napredno Titovo Jugoslavijo!*
Pokrajinski Narodno Osvobodilni Odbor
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ODSEK ZA PROSVETO
Trst. dne 8. junija 1945.
OBJAVA
Občudovanja so vredne žene, ki rade volje celo z iskrenim veseljem darujejo to, kar jim je še ostalo za spomin od svojih, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost nas vseh. Primorska žena slovenski narod svoboden in užl-žrtev ne bi mogel in ne more biti slovenski narod svoboden in vži-vati tako zažefjeno svobode v novi federativni demokratični Titovi Jugoslaviji.
V‘»N%V VWW>WJVA\W
Zadružniki na plan!
Mitoaljeji so utihnili. Zagrizenemu sovražniku fašizmu smo iztrgali orožje iz rok. Končano je prellvan. Je krvi in uničevanje premoženja. Nasa življenja so varna, toda nasl domovi so požgani, porušeni, železnic«, oeste, mostovi in še marsikaj razdejani- OgTomno delo nas se
Zato vojna za nas že ni končana. Naš novi sovražnik je razdejana domovina, so prazni hlevi, uničena obrt, zatrta trgovina. Njegov zavez, nlk je vojaško poraženi fašizem, ki pa s« ni premagan na gospodarskem polju. Povsod skuža in bo še poizkušal obdržati svoje položaje. Njegove postojanke so močne gospodarske organizacije in ustanove, zgrajene po fašističnih načelih • celimi štabi strokovnjakov in pomožnih moči. Z njimi bi radi še nadalje izkoriščali gospodarsko šibke sloje prebivalstva in obdržali oblast nad njimi.
Hočemo svobodo in neodvisno6t tudi v gospodarstvu. Zato moramo fašizmu tudi v tem pogledu brez odlašanja napovedati najostrejši organiziran boj do popolnega uničenja. Enotni, kakor smo bili v borbi z orožjem, bomo tudi to dosegli. Naše čete, bataljoni in brigade bodo zadruge. Naše orožje pa bodi že. lezna volja, iznajdljivost, vztrajnost pri delu, smisel za vzajemnost in tovarištvo tudi v bodoče - za vedno!
Prva nasa naloga je, oživiti vse obstoječe zadruge, Treba je nemud-bo sklicati občne zbore, sprejeti nova pravila in izvoliti nove upravne in nadzorne odbore ter pričeti s poslovanjem. Pritegniti je treba k sodelovanju čim večje število novih članov, zvišati deležno glavnico Itd. Pri volitvah novih odborov moramo izločiti vse one, ki v na-rodno-osvobodilnl vojni niso sode. lovall z nami, in one, ki jim je bila zadruga doalej samo predmet izkoriščanja.
Koder zadrug ni, bomo osnovali nove. To bomo delali po dobro premišljenem načrtu in pcsvetu z o-krodniml zadružnimi referenti. Izogibati se moramo pri tem škodljivemu lokalnemu patriotizmu. Primanjkuje nam strokovno lzvežba. nth moči na vodstvo zadrug. Zato ne bomo ustanavljali zadrug v vsaki vaaL Mesto tega borno na sedežu vsakega okraja ustanovili trdno in dobro organizirano okrajno zadrugo (Splošna gospodareka zadruga), ki bo imela v okoliških vaseh svoje podružnice (poslovalnice). Po
teh bo zalagala 3voje člane z vsemi potrebščinami, jim posojala kmetijske stroje in skrbela za čim boljšo prodajo pridelkov. V vsakem okraju se bodo poleg teh pokazale se druge vsakovrstne naloge, ki Jih bomo naglo in uspešno reševali le združeni v zadruge po načelu: vsi za enega, eden za vse! Ko bodo te okrajne zadruge dobro organizirane, bomo, ustanavljali vaške zadruge, koder se bo pokazala potreba in bodo dani vsi pogoji za uspešni razvoj.
Kakor povsod, je tudi pri tem delu potrebno sodelovanje naših žena in deklet — bodočih gospodinj. Mie. ko, jajca, zelenjava, sadje in podobno so stvari, s katerimi se na-
vadno hišni gospodar ne ukvarja,
dasiravno so važna postavka v vsakem kmetijskem gospodarstvu. Tu- ! di nabava obleke, perila, prehrane, kolikor se ne pridela doma, je skrb gospodinj. Ne bo težko naše žen-stvo zainteresirati za ta vprašanja, saj ima mnogo smisla za skupne koristL Prepričani smo, da se bode ženske tudi na tem polju uveljavile, kakor so znale v časa vojne prav uspešno voditi poleg gospodinjstev tudi gospodarstvo brez moške pomoči. Meški pa zaradi tega ne smemo biti ljubosumni in jim moramo tudi tu prepuščati primerno število odgovornih mest.
V zadružništvu je moč in rešitev malega človeka izpod krempljev oderuhov in izkoriščevalcev. Oklenimo se ga z obema rokama in pojdimo na delo brez odlašanja!
Oblast pomaga siromainim
Beograd, 7. (Tanjug) — Narodni odbori v Dalmaciji vedno bolj pomagajo siromašnemu prebivalstvu. Narodna oblast v Dalmaciji posveča veliko pažnjo vprašanju pomoči narodu in posebno oskrbi otrok. Doslej je bilo na področju Dalma-otje zgrajenih 35 dečjth domov za 2400 otrok in 38 otroških zavetišč za 2500 otrok. V Splitu Je dečja kolonija, v kateri Je 1000 otrok iz Like, Korduna in Banje. Zaradi pomanjkanja kadrov za strokovno vodstvo teh domov so nastale nekatere težave. Organiziran je bil tečaj za vodstvo dečjih domov in tečaji za gospodinje teh domov. Tečaj j« že napravilo 27 tovarišic. Žene v Splitu si prizadevajo, da bi olajšale življenje tem otrokom in AFZ iz Splita je uspelo obuti fOO otrok.
^i^w^ww»r«,«vw.vv
Pozdrav holiywoodskih
književnikov
Beograd, 9. (Tanjug). — Organizacija književnikov, novinarjev, gledaliških pisateljev in scencgra. fov j« poslala jugoslovanskim književnikom sledeči pozdrav:
Holljnvoodako društvo književnikov, ki ima 31.500 članov, pošilja braUk« poadrave jugoslovanskim književnikom. Dlvimo se in globoko spoštujemo junaško vlogo, ki bo jo imeli jugoslovanski književniki pod vodstvom maršala Tita v
borbi proti nemškemu in italijanskemu fašizmu, in vemo, da bodo tudi v bodoče imeli veliko vlogo pri naporih za trajen mir in pravo demokracijo. Društvo je pozvalo polkovnika Dadijera, naj predava o vlogi, ki so Jo imeli Jugoslovanski književniki in intelektualci v borbi za narodno osvoboditev. Polkovnik Dadljer se bo odzval pozivu in bo po zaključju konference ze. dinjenlh narodov predaval ameriškim kjlževnikom.
Pokrajinski Narodno Osvobodilni Odoor za Slovensko Pri-morje-Odsek za prosveto priredi od 25. junija 1945. do 24. avgusta 1945. dva pedagoška tečaja v Gorici za tiste slovenske učitelje in učiteljice ter učiteljske pripravnike (ce), ki niso dovršili slovenskega učiteljišča (za slovensko učiteljišče se smatra tudi bivše učiteljišč« v Tolminu do leta 1926).
V tečaj bodo sprejeti učitelji (ce) in učiteljski pripravniki (ce):
1. ki so poučevali na slovenskih šolah v Slovenskem Primorju od 8. septembra 1943. dalje, ne glede na njihovo predizo-brazbo:
2. ki so neoporečne politične preteklosti:
3. ki se obvezujejo, da bodo poučevali na slovenskih šolah:
4. ki imako resen namen, da se podvržejo vsem izpitom in strokovnemu izpopolnjevanjn po odredbah, ki jih bodo oblasti pozneje smatrale potrebnim.
Ne bodo mogli poučevati na šolah v Slovenskem Primorju učitelji (ce), Id bi se tega tečaja ne udeležili, čeprav, so bili usposobljeni na italijanskih učiteljiščih. Na tečaj, nay se prijavijo tudi, tisti, Id so posečali lanski pedegoški tecej in ki se ni mogel zaključiti radi izrednih prilik.
Prijave iz vseh okrožij mj se dostavijo neposredno okrožnemu šolskemu nadzorniku v Gorici, Corso Verdi 37-1. nepreklicno do 22. junija 1945. Redna predavanja se prično 25. junija 1945. ob 8. uri. Udeleženci (ke) naj se zglasijo 24. VI. 1945. popoldne pri okrožnem šolskem nadzorniku v Gorici radi nada-Ijnlh navodil. Vsakdo naj prinese s seboj jedilni pribor, eno lahko odejo, zvezke in druge osebne potrebščine. Stanovanje in hrana sta brezplačni.
SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU!
Interniranci iz Dachaua
Dakskobler Oskar, 1908, Tolmin, Dolin« Josip, 1927, Staro selo pri Kobaridu, Daruj Aleksander, 1901, Reka, Debelit Ante, 1912, Rab, De Francesohl Dionizij, 1927, Gračišče v Istri, De Juri Severin, 1903, Renki pri Trotu, DelV Antonio Rihard,
1904, S. Nleolo v latri, Delgtusto Ivan, 1922, Piran, Derbas Ivan,
1905, Trot, Dcrenčinovič Ebodor, 1924, Reka, Derki Anton, 1926, Bi-zovac, Kotare, Derndi Aloje, 1891, Pazin, Devetak Cvetko, 1926, Sv. Mihael pri Gorici, Derjak Rudolf, 1919, Reka, DolmovH Jure, 1924, Podraje, Domijani) Mate, 1928, Krntčari pri Pulju, Dondo Orlando,
1906, Kopriva, Dragozetič Ivan, 1921, Kornici na Krku, Drandtč Bolo, 1921, Pulj, Dražič Vinko, 1920, Kali, Danugdiija Dimitrije, 1901, Sušak, Dundara Jakob, 1914, Sec-ski na Koči pri Lebinu, Dušani Cezar, 1922, Vmež v Istri, Duško-vič Vladimir, 1928, Botoniga pri Pazinu, Dušit Giuseppe, 1923, Reka;
Ermani Matej, 1906, Zminj; Faraguna Anton, 1908, Faraguni pri Raši, Faraguna Julij, 1925, Sv.
Nedelja v Istri, Faragunua Marjan, 1913, Labin pri Pulju, Filiput Drago, 1925, Renče pri Gorici, Finsi-Fančič Josip, 1899, Trst, Frank Berti, 1917, Vranje selo, Flego Gregor, 1922, Pankrac v Istri, Fon Rudolf, 1880, Trbiž, Fornažar Josip, 1901, Turčica v Istri, Fortunato Anton, 1910, Dinjan v Istri, Frank Ivan, 1027, Prom, Francovič Bruno, 1921, Reka, Frama Josip, 1906, Pa-letici v Istri, Frlam^Milam, 1917, Matul je pri Reki,Frlan Milan, 1920, Rubeši v Istri, Fumts Ivan, 1907, Selca pri Renčah, Furlan Jožef, 1917, Otošce;
Gaiovlc Josip, 1923, Glavotok, Krk, Gainbin Anton, 1916, Kastelec, Istra, Gandusič Femando, 1885, Trst, Garbar Dušan, 1920, Pazin, Gasperi Anton, 1895, Trat, Gaui I-van, 1910, Klana, Istra, German Josip, 1920, Sacu, Prean, Pulj, Ger-ielj Anton, 1923, Slnadole, Geržina Alojz, 1910, Veliki Otok, Postojna, Giacomini Guido, 1913, Trst, Giova-nini Giovanni, 1928, Vila Padova 25, Istra, Giovannini (Ivančič), 1924, Pazin, Giurič Antonio, 1922,
V
mučilnica v Palmanovi
-v 'C t <
Tajnik:
Dr. BOGDAN BRECELJ Predsednik: FRANCE BEVK
Bolgarska armada se vrača v domovino
V početku februarja 1943. je bila po iniciativi našega vrhovnega štaba vzpostavljena zveza s Sofijo. Takrat se je formiral prvi bolgarski partizanski odred, ki je v decembru istega leta na področju Kočuha in Kajmakčalana prešel k Narodno Osvobodilni Vojski. Bataljon bolgarske vojske je kmall pričel z borbo proti fašističnim četam pri Djevdjelijl. V stalni zvezi z makedonskimi, grškimi in srbskimi partizani je šel skozi dve veliki sovražnikovi ofenzivi. V februarju 1944. se je formirale bolgarska brigada »Hristo Botev*, ki Je z velikim poletom pričela borbe, prešla na bolgarski teritorij in zadajala stalno udarce fašističnim komunikacijam. S pomočjo vojnega materiala, ki so ga pošiljale srbske brigade, so se bolgarski partizani približali Sofiji in vršil akcije v njeni neposredni okolici. Po zasedanju bolgarskega generalnega štaba 1944. leta so pričele operacije proti partizanom na najiširši osnovi v katerih je sodelovalo okoli 40.000 vojakov. To je bila znamenita majska ofenziva, v kateri j« v teku 45 dni bilo 42 bitk. Brigada se Je nato vrnila na Jugoslovanski teritorij in Je tu operirala skupno z našimi edinicami. Ko je prišla v Bolgariji na oblast domovinska fronta, j« bolgarska armada stopila kot celota na stran zaveznikov v borbi proti nemškemu fašizmu. Skupno z Rdečo armado in z našimi edinicami so bolgarski bratje sodelovali v borbah za Srbijo in Macedonljo, po osvobojenju Beograda pa v Sremu m v Baranji. Bolgarska edinice> s« sedaj vračajo v svojo domovino skozi našo državo, v kateri so v skupni borbi skovale bratstvo in edinstvo jugoslovanskega in bolgarskega naroda.
Tiha je danes vojašnica Land-schutza. Dvorišče je prazno in zapuščena okna gledajo nate mrko, kot da bi se spominjala preteklih dni in te hotela opozoriti: »Nesreč, rež, zakaj si prišel?* Tu pa tam še visi nad vrati zaprašen in zamazan napis, ki je včasih označeval sobe in kuhinje.
Počasi se odpro vrata v pritličju desne zgradbe in pred nami je temačen hodnik s štirimi vrati, v štiri celice. Ozke, široke komaj 2, dolge pa 3 metre, visoko pod stropom pa majhno okence z omrežjem in na vratih drobna linica. Kakih 70 centimetrov od tal pa Je pribito par lesenih desk, Jetnlška postelja.
Čudna Je ta celica. Na starih zidovih so še vedno vidne rdeče pege, čeprav jih je pekdo skušal strgati s stene. Sledovi krvi. Oči. stili so omet madežev, toda nova žrtev J« napravlja nove. Majo višje na steni so v zidu luknje, kjer so bili pritrjeni kavlji, na katere so obešali rodoljube. Mučilnica v Palmanovi.
Celice so očistili, vsaj poskušali so jih. Odstranili so vse kar bi lahko razkrinkalo storiloe tolikih zločinov, odprli so okna in vrata, da je zrak svobodno krožil. Toda kljub temu celic še vedno ni zapustil duh pr krvi, po trpinčenih človeških telesih, duh slišen onemu, ki vlada v klavnicah, kadar se na tleh strdi živalska kri.
Človeka pretrese groza, ko ee ozre na steno polno krvavih madežev, in poleg njih kak napis, ki je «* slučajno ostal: Zapustit« vsako
upanje tisti, Vi vstopate. - dne 28. junija sem prvič zaprt v tej celici, Toscani Alcide.
To je bila celica, kjer so se vršila največja mučenja, celica odkoder se je malokdo vrnil živ. Večina jih Je ostala mrtvih, obešenih na okrvavljenih stenah. Večkrat je jetnik, ki ga je čakalo mučenje, vi. del, kako so nesli njegovega predhodnika mrtvega.
Vse celice so bile enake. Povsod isto, isti duh po krvi, povsod napisi po stenah, pisani v narečjih, podpisi oseb vseh držbenlh slojev, toda vseh združenih v isti ideji svobode in bolečine.
V neki oelici je s tena vsa prerešetana. Žeblji pa kažejo, da se je tukaj vršil masovni pokolj. To pričajo tudi kupi strjene krvi na podu. V drugi zgradbi na levo, druge celice, večje so pokrite s slamo po tleh, V vsaki izmed njih je ležalo do 20 ljudi, čakalo dneve, tedne in mesece, da jih bodo odpeljali ven v samoto, tam postrelili kot Je bilo takrat v navadi. Kolikokrat so bila najdena trupla neznancev oh cestah in po polju okrožja Pal. podpisi oseb vseh družbenih slojev, ir.anove. To so bili naši tovariši, ki Landschutz. Ponoči so jih pobijali pobesneli republikanci. Računa se, da je preko 480 ljudi izgubilo življenje pod mukami ali bilo ustreljenih v Palmanovi. In teh 480 je nosilo rdečo zvezdo na svojih kapah. Bili so naši borci, naša kri Je v celicah. Bili so iz Garibaldinskih brigad, bili so čvrsti fantje iz GAP, ki so izgubili življenje pod mukami.
Politomove, Glavakov Mv'o4 1923, Turjalo, Glavič Franc, 1888, Pican, Glovovič Ivalein, 1912, Opatija, Glu-vakov Miloš, 1923, Turja, Godina Edvard, 1915, Trot, Gašeo Zvonimir,
1912, Traat, Sušak, Goli Angelo, 1914, Labin, Gole Lovrenc, Golia, Istra, Goljamič Petar, 1901, Krk, Goljeviek Alojz, 1909, Vrh nad Kanaloma, Golob Ivan, 1901, Solkan, Gonan Mario, 1926, Goi-ano Istra, Gorjan Ivan, 1917, Solkan, Gorkič Ivan, 1894, Sovodenj, Gosarič Josip, 1902, Gorica, Gositiša Joief,
1917, Dolenja vas pri Tijstu, Grapar Ivan, 1909, Sv. Kliman, Gregorič Ivan, 1918, Madež, Gregorič Milan, 1897, Gorica, Gregorič Rado, 1927, Vogrsko, Volčja Draga, Grgič A-lojz, 1907, Križ pri Tomaju, Grmek Teodor, 1912, Križ pri Tomaju, Grubišič Josip, 1925, Drinovci, Gruden Josip, 1928, Godovič, Griinčič Mate, 1906, Klana, Reka, Grželj Adolf,
1924, Postojna, Gudlin Tomo, 1900, Goričan, Guerato Narciso, 1921, Reka, Gulič Franjo, 1925, Supetarska na Rabu, Gulič Ivan, 1920, Repen-tabor, Guštin Maroel, 1913, Trst, Gusovič Viktor, 1907, Smrijeka pri Kraljeviči;
Bagbič Artur, 1927, Istra, Harei Ernest, 1913, Zalošče, Berlijevič Franjo, 1910, Ravna Gora, Gorski Kotar, Hirsch Otto, 1896, Reka, Bižman Ivan, 1925, Draškevac, flota« Severin, 1891, Trst, Hočevar Joie, 1891, Trst, Bolener Fabio, 1921, Trst, Horjak Ludvik, 1909, Trst, Borjak Franc, 1921, Nadulje, Brastič Ivan, 1904, Beran, Pazin, Brastič Josip, 1917, Bera Pazin, Brovat Joief, 1893, Bovec, Humar Boris, 1922, Bilje, Gorica, Hvalič Alojz, 1920, Podgora, Gorica, Hvalič Alojz, 1922, Podgora, Goriceu
Ivančič Karel, 1924, Tervis, Istra; Ivik Rudolf, 1922, Pazin.
Jakietič Spartak, 1924, Trst; Jaklič Drago, 1919, Jakšič; Jemč« Joief, 1914, Klake; Janko Josip, 1927, Straničl Istra; Japelj Janez, 1901, Studeno-Postojna; Jenček Ivan, 1924, Strmci pri Postojni; Jaromela Ivan, 1919, Pazin,; Jereb Boris, 1905, Trst; J\rmam Avgust,
1925, Skujari pri Pulju; Jeromeia F rano, 1924, Beniči-Pazin; Jeva Mario, 1927, Raša, Pulj; Jeva Vito, 1900, Raša, Pulj; Jeva Vito, 1926, Raša, Pulj; Juh Peter, 1911, Trot; Jaliani Ivan, 1926, Butari, Istra; Juroa Alojz, 1889, Voljčji grad 54, Kamen; Jurcmič Oskar, 1909, Reka; Jurečiči Franc, 1913, Smrekeljevac; Jurič Alojz, 1925, Krmi n; Juriievič Franjo, 1905 Gilac 16, Materija pri Reki; Jurkovič P^tar, 1914, Milov-čir. 2, Dubaščica Krk; Jurkovič Rudolf, 1913, Ravna gora; Jurman Stanislav, 1923, Sv. Petar u šumi; Jurman Vid, 1904, Bale 31, Pulj; Justini Petar, 1910, Kastellr 250.
Kante Atojz 1903, Sv. Pomer. Komen; KaporaUn Ivan, 1901, Sisan 183, Pulj; Karabajič Dragomir, 1925, Maltnska; Kataro Josip, 1924, Draga Raška, Krk; Kavčič Marjan, 1925, Tolmin 5; Kebscher Narciso,
1918, Trst; Kinkela Ivan, 1904, Reka, Kale; Kikelj Angel, 1913, Stražišče, okraj Grahovo; Klanjšček Mirko, 1919, Sčnt Maver pri Gorici; Klarič Ivan, 1 A3, Skerbi-ua 2, Buzet; Kkč Franc, 1909, Grahovo pri Bači; Klepač Josip, 1908, Vode 1, občina Gerovo; Kleva Anton, 1903, Barban 4, Pulj; Kliman Ivan, 1924, Klimani 8, Zminj, Kli-miČ Marjan, 1911, Mavretiči 593, Livade; Kljun Alojz, 1929, Podgrad pri Divači; Knez Janez, 1923, Sv. Jakov, Siljevica; Kobal Alojz, 1906, Planina, Vipava; Kobal Anton, 1917, Vojsko, Idrija; Kobal Karel,
1913, Pazin j; Kocjan Franc, 1907, Merče, Sežana, Trst; Kocjančič Anton, 1908, Kaštčltr 18, Istra; Kocijančič Grgur, 1899, Kaštellr 18, Istra; Kodelja Miro, 1922, Budanje, Vipava; Kodrič Stanko, 1910, Gorica; Kofol Stanko, 1922, Slap pri Idriji; Koglot Ivan, 1908, Vrtojba; Kolarič Afarfin, 1912, Vrkoveščak, 159; Kolje\dna Ilija, 1928, Cres Komar Ivan, 1926, Kobarid, 147; Komio Stanko, 1925, Vipolže; K« Anton, 1909, Sumber, 123, Pulj; Kostolano Samuel, 1910, Ložan Glavna 158; Košara Peter, 1923, Baliki, Istra; Košara Viktor, 1922, Putini, Jul j; Kovač R* n jasnin, 1900, Lokavec, Apdovščlna; Kovač Joie, 1913, Trot; Košca, 189«, Ajdovščina; Kotljam Joeip> 1898, Loborčika 34, Istra; Kobil) /mn, 1915, Metulje; Krajcar Ivan, 1913, Faraguni 12, Labin; Kraj-vič Roman,
J zvgenij Petrov:
Vojaški
Te smaina škornje Je dobil na »črni borzi*. Sedaj mu je žal, da j« toliko letal, preden jih Je dobil. Po njegovem mnenju so drugi Izkuše-ni vojaki pametnejši od njega, zavijajo ai škornje v krpe, da je tudi topleje. Jaz nisem toliko izkušen, ker n« poznam vseh težkoc vojne v taki m«ri kot oni na fronti, je rek«) narednik, vendar sem v decembru začel misliti o usodi Napoleona. V moji četi se je zadelo govoriti, da s« očitno ne bom j vrnili is Rusije. Mislili smo tudi o pretekli vojni. Kaže tako, da Nemčija v začetku zmaguje, toda na koncu Je nujno, da Jo izgubi. Tudi z Napoleonom je bilo tako. Ko so1 zamenjali Brauchitscha, se ram Je to »delo zelo dudno. Kako to? Ves ca* ja bil dober, a naenkrat Je postal slab? Govorili smo tudi o Gu-lerlanu ln še o drugih generalih. 7«s čas so MU dobri in kar naenkrat so postali slabi! Ravno tako je s Klugom, Prišli smo do zaključka, da ga je Fiihrer odstavil, ker ga j« Brauchitsch postavil za komandanta IV. armade. R ki) smo tudi, da se bomo p.av gotovo tudi
od tod še umaknili, če se že povsod umikamo. Naravno, to se Je tudi zgodilo, ker vojaki vedno vse dobro razumejo.
Narednik Krištof je postal pri nas cel domačin. Nanj so se privadil. Bil je zelo sentimentalen. C« se mu kaj prijetnega naredi, zelo hitro joka. Na pogled j« zelo dober, ampak je slab borec. Enota, ki ga je ujela, je ves čas napredovala in ge niso mogli poslati v zaledje. Zelo se Je vznemiril, ker ga Je mučila misel, da bi ga Nemci lahko »izvlekli* iz ujetništva, in stalno J« prosil, da ga čim preje pošljejo v logor.
C« bi ga spustili, bt se sam vr; nll, — tako so govorili rdeče — armejcl.
Preostalih devet je bilo po notranjosti podobno Krištofu. Ta notranjost pa Je bila močnejša od zunanjosti in pokazalo se Je, da je to tipična po lava. Vsa ta neskladnost, ki se je zalegla v zaledju, Je hlla vržena v pešadijo. Predali se so, ne da bi o tem pre. rrišijevsii. Stvar slabo stoji. Naveličali so se vsega.
Ta vojna ne bo prinesla nič dobrega. To so bile njihove misli. Med njimi so sobni slikarji, pa tudi kmetje.
Mi se v politiko ne vmešavamo, to je delo časnikov. O svoji nemški armadi mislijo, kakor da so nekje zaposleni za gotovo plačo in hrano. Ko se je pa gospodar Izkazal kot pravi gad, ker Je dajal siabo hrano, so ga sami od sebe zapustili. In s tem so zapustili tudi nekoristno delo. Dovolj so napravili. Ce hoče Hitler, naj sl kar poišče druge delavce.
Ne! Drugi iz Hitlerjeve rodne vojske se borijo za svoj plen z vso silo ln upornostjo kot pravi strokovni razbojnik. Se Jih je. Dojeti jih je še, pred nami ,je 4e dolga in krvava borba.
A ti tukaj... začenjajo marsikaj razumevati.
V marcu
Sil smo nenavadno zgodaj — ob štirih zjutraj. Svetil nam je mesec tako močno, da nismo rabili niti avtomobilskih svetilk.
Ob koncu novembra meseca Je bila fronta tako blizu Moskve, ko smo ml vojni dopisniki šli iz uredništva ob osmi uri, da smo bili ob devetih še na nevarnem mestu ln kamufliranl rdečear-mejeo Je od nekod priskočil, za-
mahnil s puško ln zakričal nad šoferja:
Kam hočeš? Kam siliš, tepec? Fi si zaželel Nemcev?
Izročili smo rdečearmejcu prav-kar natiskani časopis, v naglici obrnili in se odpeljali na najbllšjo komando mesta.
Sedaj pa rabiš z avtomobilom polnih deset ur do fronte. Zato smo tudi odšli tako zgodaj. Nad Moskvo je svetil veliki msec. Nebo je bilo pokrito z svezdami. To je bilo tako blesteče ln lepo, da se nisi mogel ločiti od tega nebeškega pogleda. Tudi zemlja Je bila lepa. Po ulicah ln hišah so le šale ostre afriške senca Bilo Je podobno belemu dnevu, v Alžiru gledano skozi modro steklo.
§11 smo skozi Podoljsk še kakih 20 km naprej in šele tedaj se je začelo daniti. Noč se Je močno prilepila k nebu. Svetloba zgodnjega jutra še ni mogla premagati močne svetlobe mesečine. Sele tedaj, ko so se pokazali znani ovinki poti, ko solo še videli od granat razrito polje, dolg« vrste hodeče štee, pokrite s snegom, od artllje. rije polomljena debla v gozdu, znane skelete nemških avtomobilov (ki Jih je sneg vedno bolj za-medel), se je začela strašna, krvava pot vojne, pot nemških zločinov
ln ruskega Junaštva —. Vzšlo Je sonce in zvezde so se izgubile. Nismo niti opažali, kdaj se je to zgodilo, očitno so se zvezde izgubile v trenutku, ko je vzšlo sonce.
Toda mesec je vendar še ostal. Videli smo ga, ko smo Sli skozi Malojaroslavsko. Opazovali smo ga nad obzorjem, na sončnem cistern nebu, marčnega jutra. Podoben je bil malemu pernatemu cblaku. Sonce je sijalo, kakor da je že pomlad — vendar zima še r,l popustila. Čudna je bila zima leta 1941-42.
Zapomnite si to zimo! Skupaj z zimo smo začeli napredovati na zapadnem bojišču. Cele 3 ln pol meseca mraz niti enkrat ni popustil ln niti Rdeča armada ni za en dan izpustila iniciative iz svojih rok. Dobro sl zapomnite vse te dneve! Ne izpustite niti enega! To so bili dnevi, ko je rezal ostri severni veter ln ceste so bil« pokrite z ledom, ko so z vrvmi vlekli avtomobilska kolesa ln ko so ljudje v hudem vetru porivali to. pove n* griče. Te dneve, ko je sijalo sonce, je bila nenavadna tišina. Proti večeru Je snežilo, sneg je pokril sledove včerajšnje borbe, a toplomer te je spustil na 40 pod ničlo. Te dni, ko Je zavijala snežna burja po široki avtomobilski cesti,
so bili ljudje v belih plaščih z brzostrelkami poleg ognja. Obračali so glave, da jim ni veter pihal v obraz. Do pasu so hodili v snegu, da bi se izognili nemškim postojankam. V teh črnih dneh je bilo troha hiteti, ker je bil dan za borbo zelo kratek.
Ljudje so Se obetali za pet minut. Junaški kuhar jih j« dohajal s svojo kuhinjo, Jedli so v mrazu, pod ognjem haeačev. Juha, ki je v začetku vrela, da bi sl spekel grlo, m je ohladila ln včasih celo zmrznila. I<edena Juha, ledeni rezanci ln lodenih 100 gramov vod. ke, ki Je dobro pogrela. Na vse to smo se spomnili, ko smo hodili po cesti, ki nam je bila znana do najmanjše podrobnosti. Zdela se nam je, kakor da je bila to pot našega življenja. Kvo, tukaj v gozdiču j« bila pred dvema mesecema komanda skupine. V tej vasi oe bili Nemol obkoljeni in uničeni, a gnev proti hltlerjanoem, ki so bili namenjeni v Moskvo — ln je niso zavzeli — je bil tako velik, da so rdečearmejel postavili truplo 88- ovca na rob ceste, pa postavili z dvignjeno roko na tablico, ki J« kazala »pot v Moskvo*. Dolgo časa Je tam stal. Tako zmrznjen v snegu verjetno meške dni, (Dalj* prihodnjič)
1926, Martinči-Griglava; Kravanja Mirko, 1912, Gorica; Kraus Egon, 1926, Trst; Krašna Pavel, 1898, Raša; Kraševic Pavel, 1906, Krk; Kranjčev Peter, 1907, Bartolovec; Kram jo Mirko, 1925, Postojna; Krajnik Alojzij, 1925, Ročinj pri Kanalu; Kran.jo Srigom.ir, 1925, Postojna; Krbaveo Kuzma, 1904, Katuu-Pazin; Krei Marti/n, 1925, Križovljan; Kren Ramam, 1924, Medan pri Gorici; Kreševič Rudi, 1922, Račice-Reka; Krevato Mar r.-an, 1899, Pulj; Kristančič Mirko, 1926, Medana; Krištofič Albin, 1912, Kristoflči-Pazin; Križ Josip, 1909, Draga pri Cabru; Križaj Miroslav, 1903, Zagon pri Postojni; Kiržt/ Friderik, 1917, Stuki pri Ptuju; Križanič Jožef, 1926, Gologorica-Pazln; Križnar Blaž, 1919, Maceni-Bistrica; Krošnjah Joiel, 1902, Gola Gorica; Krpan Jožef, 1890, Renče; Kukuljan Dragu.tin, 1923, Zamet-Kastav; Kumar Ivan, 1906, Kojsko-Gorlca; Kvaranta Abraham, 1906, Pulj.
Ladovao Ernest, 1922, Pazin; Lah Nikolaj, 1892, Dornberg; Laharnar Frano, 1913, Ponikve ob Soči; Lania Ivan, 1917, Oriž-Pa-zin; Leban Angelj, 1923, S. Peter pri Gorici; Leban I\>an, 1926, Zagorje pri Gorici; Ltgovini Viktor, 1915, Kaštelir-Istra; Lekič Vink, 1924, Podbilo; LeŠnak Stepan, 1920, Gornja Bistra; Levačič Franc, 1903, Strukovec; Levačič Nikola, 1910, Ist-Zadar; IAoul Anton, 1926, Sum-ber-Pulj; Licul Anton, 1927, Sumber-Pulj; Licul Jože, 1891, Sumber-Pulj; Licul Ottavlo, 1924, Sumber-Pulj; IAklu Jože, 1926, Grašiče pri Ptuju; Lipičar Alfonz, 1909, Sv. Lucija; Lipušček Anton, 1915, Tolminski Lom; Logar Frano, 1899, Koreto-Idrija; Lokatelj Angelj, 1913, Osp-Istra; Lombardo Jakob,
1912, Trst; Lončarič Mirko, 1921, Silo-Krk; Lovrečič Angel, 1919, Pulj; Lovrič Anton, 1924, Krk; Lvvrovič Marjan, 1920, Sušak; Ložnjak Vinko. 1921, Dolac; Luka-rič Ivam, 1923, Crikvenica; Kukci Dante, 1901, Orič-Pazin; Lukin Frana, 1909, Kale-Preko; Lulik Joief, 1918, Sv. Križ-Gorica; Lužnik Josip, 1925, Gorica; Mpdrušan Anton, 1905, Madrušanl-Istra; Madru-šan Vital, 1897, Pulj; Majorana Renato, 1921, Reka; Makaž Franc, 1909, Rab; Matič Viljem, 1910, Ver-tojba; Malnar Peter. 1914, Ferbežarji pri Cabru; Mal %r Vladimir,
1913, Crni Lazi-Cabar; Malner Vladimir, 1923, Flreaid; Mandič Nikola, 1920, Cačevica; Mandušič Jože, 1921, Lavorika-Istra; Manfreda \\ktor, 1907, Sv. Lucija; Mania Do-monico, 1907, Ronki; Marega Ferdo, 1906, Monfalkone; Marega Karel, 1902, Pulj; Maričevič Josip,
1896, Pulj; Marinac Ivan, 1923, Pulj; Marinao Isak, 1918, Marin-ca-Istrs.; Marinč« Mirko, 191B, Sušak; Afarlnfč Josip, 1889. Sv. Le-rart; Marke&č Viktor, 1910, Pulj; Markovčič Anton, 1916, Krušičevi-ca; Martinčič Gildo, 1927, Labin-Istra; Marušič Avgutt, 1910, Opatje selo pri Gorici; Matakovtč Slavko, 1926, Cešljakovac; Matejčič Josip, 1922, Velik« Drežice pri Sušaku; Matesič Rcmigšo, 1906, Sušak; Ma-tetlč Vinko, 1906, Reka; M n tiari Mihael, 1906, Smol jan; Matič Ka-zim*r, 1911, Linčat-Pazin; M at ja-čič Stjepan, 1922, Hemoševac: Matko Stefan, 1928, Rrlenlč; Matkovič Bruno, 1926, Pagubica-Istra; Maty kovič Lojze, 1919, Pagubica; Mato-kovič Slamko, 1926, Selo Cešljakovac; Matuhina Ivan, 1919, Rebani-Ietra; Maurič Andrej, 1921, Vrtače od Soči; Afaurič A »fon, 1928, M«-dan; Mavrič Rudolf, 1915, Vrtače 64-Gorica; Mavrič Cvetko, 1929, Medena; Mamič Mark), 1922, Pev-ma; Meden Feliks, 1909, Fazan-Pulj; Merlak Oton, 1928, Trat; Mihalič Dinko, 1923, Baška (Krk); Mihclj Jože, 1897, Trst; Miklavčič Bogomir, 1919, Studeno pri Postojni; Mikulandra Marijan, 1921, Bar-biči-Istra; Milovanovič Marcel, 1927, Vila Beziči-PulJ; Milavec Alojz,
1897, Studeno-Postejna; Mikvveo Karol, 1918, Studene-Postojna; Afl-letič Gverino, 1920, Sv. Nedelja; MUeti t Josip, 1915, Mali Turin (Istra); Milet« Viktor, 1918, Leta jac; Mihva Josip, 1916, Pulj; Milič Josip, 1922, Trst; Mitič Joief, 1923, Mali Repnic; Milič Nikola, 1920, Krbavica, Lika; Miljamc Alojz. 1916, Mlljavci, Pazin; M Hotič Joeljp, 1924, Jasikin, Istra; Milovič JnsiP, 1926, Slivnica; Artno Andktmo, 1901, Rovinj; Miskič Peter, 1926, Udine; Mišič Pio, 1925, Budlgoj; Mitkovič Velimir, 1921, Sušak; Mocchi Antonio, 1912, Benazici Pazin; Močt-bob Jakob, 1909. Krajha, Pulj; Močnik Ivan, 1892, Kojca, Crkno; Modrušar Roman, 1911, Madrušan Zminj; ModruŠan	Slodan, 1894, Pulj; Mohar Janez, 1926, Nagelj-ček; Moholo Marjan, 1925; M oho. nr. Steb lo, 1918, Lovrana; Mohorič Angelo, 1925, Labin; Mohorič Anton, 1899, Labin: Mesnin Blai, 1926, Trosttbarban; Mozetič Jože, 1901, Trst: šfudnlč Ante, 1901, Ugljana; Mušica Anton, 1921, Trst,
Načinovič Lino,	1923, Keršan,
Istra; Nadu Jože, 1909, , Trst; Naglič Artur, 1927, lat pri Zadru; Naglič Franjo, 1908, Tršce, Cabar; Nagode Ivan, 1903, Vrtače; Nanut Viljgm, 1925, Stan-drež; NapPi Ant<yn, 1905, Sisano, Pulj; N (kolaček Karel, 1911; Roč Nikov, 1923, Begeč; Novak Anton, 1918, Trnovo Bistrica; Noiak Jožef, 1904, Tret.
Ohersnel Ivan,	1881, Tomaj;
Oblak Silvester, 1919, Trst; Odo. m Peter, 1900, Gračlšče, Koper; O prič Julij, 1927, Ročin; Ogris Andrej, 1903, Drabunače; Oplanio Sime, 1908, Rrečevtč, Istra; Ostrago-iAt. Ludhdk, 1912, Krk; Otta Milan, 1912, Boljunec.
Padovam Vinko, 1898, Cres; Pa-dovam Lucijan, 1926, Trebče Trst; Pahor Frano, 1912, Opstj« selo;
tLeto dni je poteklo, odkar j« padel kot žrtev letalskega na-! pada.
Josip Tomažič
Sledil je v grob svojima otrokoma PINOTU in DANICI, ki st* dala »voji mladi življenje za domovino.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Antona NovegS v ponedeljek, 18. junija, ob 7. uri zjutraj.
Tret 9. junija 1945.
EMA TOMAŽIČ
n
Poizvedbe
ZLOBEC MIRKO, roj. 7. 6. 1921.! v Krajni vasi. Bil v minerskem vodu II. čete. Pri pohodu na Trst ga je mobilizirala 19. Kosovelova brigada. — Zlobec, Krajna vas, 23. Trat.
VIŽINTIN JOŽEF, roj. 23. 3-1905. Pred zadnjo ofenzivo v 19. Kosovelovi brig. XXX. div. okoli Cerknega. — Vižintin Štefanija, Miren.
FRANČEŠKIN VEKTOR, roj. 26.
7.	1905, v Mirnu. Pred osvoboditvijo v bateriji minometov, X. SNOUB Ljubljana, XVIII. div. — Frančeškin Marija, Miren.
TOMAŽIČ RAFAEL roj. 23. t 1914, v Trstu. 5. sept 1944 odpeljali iz Coronea v Weimar Buohenvald, blok 19, štev. 85066, taborišče 13. Pogrešan od januarja 1945. — Tomažič, Postojna, 66.
STRGAR LAMBERT, ReSna pri Kanalu, mitraljezec XVTI. brig. «Simona Gregorčiča*, baje ranjen. — Strgar Alojzija, Rečina pri Kanalu.
STABIII. Prekomorske UB prosi, da se preko uredništva Primorskega dnevnika sporoči, kje je BIZUA BRUNO, roj. 18. I. 1923., komandir čete v IV. bat.
PERIC GUIDO, iz Bilj - Gorica, v ni. četi 17. »Gregorčičeve* brig. Zadnje vesti koncem aprila. — Poročajte sestri, Via Gerzarolli 2, Gorica.
MAJERCIC DUŠAN, telefonist štaba 19. brig. Srečka Kosovela. Zadnje vesti iz Cerkna. — Majer-čič, Štorje 10. Sežana-Trst
RITOSSA MARCELLO iz Viži' nade naj se javi svoji materi na Via Molin a vento 5, Tret
VELIAK STELIO, 1944. v X brig. XVm. div. — Veldak Antonija, Stramar, 883, Akuilinia, Milj« Trat
SCHERIANZ V ALENTIN- Zdravko 21. let Angleški ujetnik v TU' nisi. Zadnje vesti 30. 8. 43. — Sebe-rianz Marija, Brezovica 13. Materija.
PIERI DOMINTK-Albin, roj. 2*-
8.	1925. iz Trata, Via Cassala 19. 23. 3. 1944. odšel k partizanom. Junij* 1944. v Bosni. — Pieri Josip, Trst, Via Cassala 19.
LOGAR ANDREJ, roj. 1916. odšel k partizanom septembra 1943. Baje ranjen. — Logar Uršula, Vrbovo 48. JHrska Bistrica.
SOTLAR FRANC iz Tržaškeg* okrožja, rojen 6. 1. 1912 ve Senožečah, je odšel v partizane 6. 2. 1943. leta. Bil Je v 1. četi 2. bataljona Tomšičeve brigade. Zadnj« njegovo sporočilo sem dobila meseca avgusta 1944. Kdor kaj ve 0 njem, je naprošen, da sporoči: Cck Nadi pri Okrajnem NOO z« Postojno.
Pogreša se PETER BIZJAK, rojen 1912. leta v Cerknem. Dodelje® je bil Gorenjskemu vojnemru področju kot referent za nabavo. Oi 25. marca 1945 nimamo o njem nobenih vesti. Prosim vsakogar, k* bi o njem kaj vedel, da sporoči Rozini Bizjak, Cerkno 16.
RUPIL LUCI ANO v Krmin vi* della Madonnina Je odšel v partizane 1944. 1. meseca augusta --Marija Rupli - via della Madonnina - Krmin.
CERKVENIK FRANC iz Rodik* je bil ob razpadu Italije v Cnl Gori, pozneje je bil od Nemcev odp**, ljan v Beograd, nato iz Beograd* v Avstrijo (Kohfindisch Kr. Oberi vtui). Zadnjič ee je javil mesec* decembra 1944. — Cerkvenik M»" rija, Rodik 86. (Divača).
MALI OGLASI
Prosimo vs« člane zadrug«, n«) nam Javijo svoj pravilni sedanJ1 naslov preko ravnateljev skladišč kjer si običajno nabavljalo blag0' da uredimo vse podrobnosti in <1* Jim bomo redno dostavljali zadružni list »Zadružnik*.
Delavske zadruge za Trot, Istro in Furlanijo, delegat PNOO Ferdinand Ferjančič.
Pahor Josip, 1900, Hudi Log, P04' gorica; Pahor Jožef, 1921, Sjlo OP* čja sela; Pahor Miroslav, 1®^' j Nova vas; Pahor Rudolf, 1914, T&>' ! rito; Pahor St-fan, 1Č96, Opati® selo; Rajkovič Miha, 1920, PaJ*^ vica; Pajntar Albin, 1908, Rlpendfl’ Pamlč Jonhim, 1901, Sv. Pd0*1 letra; Pangrro Lucijan, 1913, Lo1”’ Tolminski; Pareucan Josip, t*98, Vlnes; Paropat Josip, 1926,
Ptuj; Parovel Bruno, 1927, I*ola; Paitrovicchio Ivan, 1909, Val*-
letra; Pavčič Alojz. 1901. Postojna, Pavčič Bogoslav, 1906, Orehek pri Slavini; Pavleti Marjan, 1911. Adujan, Pulj; Pavetič Ivan, 191L sv. Lovt«; Pavllllč, Josip, 1896, Za reč J« pri Pazinu; PavlovM Anton, 1924, Palčje pri St. Petru na Krasu.
J