List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gufici domu poslan : za celo leto 8 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G0RICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni. Naročnina in dopisi naj sc blagovoljno pošiljajo opravo litro v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljalve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov. „K spravi/4 Pod tem naslovom prinaša „Slovenec" na prvem mestu članek, kterega priobčimo od besede do besede. Glasi se : »Sprava goriških Slovencev zbudila je pri vseh pravih narodnjakih iskreno željo, da bi se tudi pri nas napravila sprava med raznimi strankami slovenskimi. O potrebi in koristi sprave molčimo, kajti živo jo čuti vsakdo sam. A nekaj druzega hočemo danes sprožiti. Ce hočemo, da bode sprava tes imela kaj koristi za narod slovenski, ne smemo čakati, da bi se po zgledu Slovencev goriških Slovenci na Kranjskem, na Štirskem itd. spravljali zase. Sprava mora biti občna, kajti najglavnejše reči politike slovenske, zedinjenja vsih Slovencev v eno administrativno celoto, pri spravi ne smemo prezirati. Da bi se tedaj sprava vsih Slovencev izvršila ob enem, nasvetujemo, da naj se iz vseh slovenskih krajev kranjskih, štirskih, koroških, goriških, istrskih od tamošnjih Slovencev pooblaščeni veljavni možje zbe-rejoknarodni konfercnciji v Ljubljani ter natančno se dogo-voré o načelih ino programu, po katerem naj se zastopniki slovenski v deželnih in državnem zboru ravnajo. Rodoljubi ljubljanski pa naj osnujejo poseben komité, ki bi imel vse za tako konferenci j o potrebno vrediti ter skrbeti za to, da se reč kakor hitro mogoče izvrši. Kajti če nas volitve najdejo v tem stanu, v kterem smo sedaj, po- LISTEK. VILENIC A. [Pis. Rafael Skalovičj (Konec.) Isto bi se skoro moglo reči o naših razmerah po Sloveniji: Pusto povsod, gluho povsod, kakor v lokovski jami. Zato je nek vnet Slovenec uže 1. 1844. zapisal pomenljive besede: „0 narave ponos čudoviti ! Stavljen v slovensko zemljico Pa v tvoji knjigi ni dobiti Po domače pisanog’ imena : Ogledaje se, čudečega Teb, zakaj nek sram obgré Slovena Ki mu svojski pisati ne da?" 14/7. 1844. Drenarov. V. J. Tako istinite besede i zasluženo karanje, pa nij dosta izdalo, kajti od onega leta do sedaj se nahaja še edini napis v prosti slovenščini: «Na tanko pregledal sem čudne reči, Katere kap’c vode po cajti nar’di. (1850.“ K.) tem je v veliki nevarnosti še to, kar so nam naši rodoljubi z velikim trudom in žrtvami dosedaj priborili !tt Ali bivamo še v Avstriji? Tako vprašajo se med seboj pravi Avstri-janci, kojim bije srce za blagor Avstrije in slavne cesarske rodovine, ko gledajo iu slišijo govore in početja merodajnih mož one stranke, ki zdaj v Avstriji gospodarijo. Ni nam treba povedati, koga mislimo. To naši bralci že davno vedo, da naši ustavoverci nimajo srca do Avstrije, da njih želje iu nameni se strinjajo le v veliko* nemškem pruskem cesarstvu. Za to delajo in skrbijo že leta in leta. tako da se moramo, ža-libog, uprašati, živimo li še v Avstriji. Odkar so pruski „šolmajstri% po mencuji naših usta-vovercev, premagali leta 18G6 avstrijansko armado na Češkem, začeli so vladni in nevladni nemški krogi hvalisati in povzdigovati prusko-nemško intelligcneijo in veljavo na vso moč. Bismark in njegov Fzmagonosni stare: — Olle Viljelm" sta jim postala uzor, da ne vidijo in ne slišijo ničesar več, kar po ujih ne diši. O avstrijauskem douioljubji ti krogi že davno ue govorijo več. Tako vedejo se naši ustavoverci, skoraj brez izjeme, v državnem zboru, v deželnih zborih, pri raznih shodih in pogovorih. Tako pišejo dan za duevom vladni in nevladni, ustavo ver-ski nemški listi. Toko učijo njihovi uovo-erni profesorji in učitelji na visokih učiliščih, na gim-nazijih in realkah, iu v ljudskih šolah. Ni jim zadosti, da se odrašcuim ljudem vcepi veliko-nemško prusko mišleuje, ne, nasrkati se ga mo- Potlej zastonj iščeš med italijanščino, nemščino, angleščino kak cvetek slovanski, ni ga : — „\vszedzic pusto". Najbolj se Nemci šopirijo tudi v Vileničiui knjigi, tako je nek predrzneš zapisal : »Der Gott, der Eichen wachsen liess, Wollte keine Kuechte, Drum gab er ihnen Speer und Spiess Zu vvaliren ihre Redite". Den Deutsclien zur Beacktung. (1851) N. N. aus Prag, Mnogo, menda večina napisov je, ki proslavljajo i občudujejo naturo, pa nobeden ne o-menja stvarnika nature. Tako je liže 1. 1823. graški prof. Schnellev citiral Gothe-jev izrek : »Natur du ewig verschliengendes, vviederkauen- des Ungeheuer". Drug italijanski odi. 1829. je bolj resničen: „0h quanti beni ali’ uomo arte procura, Ma più dolci sou quei eli’ offre natura". Po novejših prostomiselskih nazorih sta človeški duh i priroda največ! božanstvi, zato toliki drenj za naravoslovske vede. Tak duh se kaže v nekem sicer lepem napisu lanskega leta: rajo že mali otroci v ljudskih in privatnih šolah. Zato so odpravili iz učnih knjižic vse, kar je še po Avstriji ali po njenem douioljubji dišalo, in nadomestili so to s hvalnimi spisi o pruskih kraljih, vojskovodjih in ministrih. Na čelu »pisnih knjižic so stale pred podobe slavnih avstri-janskih vladarjev. Zdaj takih ne najdeš več. Mesto teh so vpeljali druge, kojih čelo kinčajo podobe n011e Viljebna", Bismarka, Moltke-ta, itd. — Človek, ki o tem sliši in bere, prime se za čelo. da pomisli ali sanja ali budi ali se mu v glavi meša. In to se godi pod očmi ustavo-verskih nadzornikov, ki svojo plačo dobivajo iz avstrijanske kaše, pod višjim pokroviteljstvom avstrijanskega ministra za uk — in bogočastje, ki je prisegel zvestobo in udanost avstrijanske-rnu cesarju! — Tako kakor v viših iu nizih šolah, godi se po vseh krogih, in to že deset let. Vidi se, da se avstrijansko domoljubje premišljeno, sistematično spodkopuje. Sedanji vladni sistem je tudi začetek tega veleizdajalskega početja. Ustavo-verski miuistri so dali hote ali uehote k teinu povod, ker zatirajo vse, kar je bilo nekdaj slav-noznani, mogočni Avstriji podlaga, podpirajo pa vse, kar zveste, ne-nemške avstrijanske narode draži. Avstrija je preprežena z gosto mrežo pruskih agentov, kojih je vlada deloma sama poklicala ali koji so po vladni neskrbnosti ali pristranosti vsedli se na upljivnó mesto in v mastno službo. Kar je sedauji vladni sistem zasejal, začelo je zoriti. Škandalozno početje v Gradecu proti Bour-bonskemu vojvodu Alfonzu je sad vladnega sistema. — V Ried-u na Salcburškem so nedavno pri javnem shodu postavili veliko, nemško državno zastavo na naj viši mesto, malo avstri- pDes Meuschen Geist ist riesengross Er folgt dem Adler in das Reich der Luffe, Er bohrt sicli iu der Erde dunkle Grufte, Er tli egi auf Dainpfestiiigeln durcli die Fluren, Verfolgt auf schwankendein Schiff des Fisehleins Spuren, Er senkt sich tief hinab zum Meeresgrund, Und zieht, was nie die Sonne sah ans Licht; Und dennoch ward ikrn niclit die Lebre kund : Was die Natur gebaut, erreichst du nicht." (N. Marine-Eleve aus B. in Bdhmen.) Še nek drugi je uporabil za svoje čirečare pol strani knjige, ter je napisal svojo modrost v enem izreku : „Nur eine Weisheii filli rt zum Ziele Dodi ihrer Spruehe giebt es viele". V taki vpisovalui knjigi se more studirati napredek človeške omike — ki je zapustil sled v vsakovrstnih izrekih. Da! občudujmo prirodo i njene krasote, pa ne pozabimo na izvir vse lepote na neizmerno večega i mogočuejega stvarnika. Vse stvari so k njegovi časti', i ako z neumrjočim duhom obdarjeni človek tega ne pri-I poznava, bo kamenje njega proslavljalo po bese- Janško pa spodej pod njo. To je sicer vladne kroge hudo zbodlo, pa to je le en izgled izmed tisočerih, ki so se v nekih letih pri pelili v Avstriji, h kojim je vlada molčala. Te dni so imeli naravoslovci v Gradecu svoj shod. Privlekli so se iz vseh krajev, posebno iz Nemčije. Ti gospodje so sanjarili lo o nemški, pruski in-telligenciji in vedi; avstrijanski, ki jedo iz avstrij. državne sklede, so jih pri tem hrabro podpirali, celò prekosili. Zdaj so slovesno odprli (4. okt.) novo vseučilišče v Černovicu (v Bukovini), ki ima biti vsled pojasnile vladnih oiganov novo ognjišče, iz katerega bo se širila nemška kultura po vshodnih avstrij. pokrajinah. To vladno pojasnilo je bilo, po domače rečeno, le mali crk; pa gg. professori so ga koj razumeli. V slovesnih govorih nisi drugega dišal, kakor hvalo in slavo nemškega duha, nemške učenosti, itd. Kako tudi ne? ker učeni gospodje so večinoma poklicani iz «rajha", da bodo utrdili v daljnem vshodu avstrijansko (?) domoljublje med Rusini. Drugi oddelek zastopajo pa krščeni in nekrščeni Židi. — Bomo li potem se čudili, da gre v Avstriji vse rakovo pot, da le Prusi v Avstriji zvonec nosijo?! Nikakor ne; čuditi se je le temu, da Avstrija še obstoji pri takih okoliščinah. Vladnim krogom se sicer že dalj časa kadi, skrbečim, kako bodo se izgovorili pred svetlim vladarjem, kojemu so zvestobo prisegli in koji jim je neki resno naznanil, naj bolje skrbjo, da se avstrij. domoljubje goji. Zato bolj strogo postopajo, da se ne kaže simpatija do Velike Nemčije tako očitno. Bodo pa vladni krogi temu kos, da užugajo duhove, katere so poklicali? Bojimo se, da je prepozno. DOPISI. Iz Gorice, 4. oktobra. — (Čitalnična beseda na korist v Avstrijo pribe ž-lim vdovam i n sirotam.) Po zadnjič o-menjenem in objavljenem programu vršila se je »beseda" prav dobro. «Balkan, tužni velikan", v našem listu priobčeno pesem vglasbil je g. A. Leban. Po zapopadku pesmi je napev malo tužen, ima pa prav lep motiv, pesem, skladatelj in pevovodja so zaslužili, da bi se bila ponavljala. Le zadnja pesem «v boj" je vzbudila mnogo ploska in pohvale in se je morala ponoviti. Glede pesem se mi dozdeva, da bi bilo dah Kristovih : «Povem vam, da če ti umolknejo (učenci), vpilo bo kamenje (Luk. 19. 40.)“ Za slovo moramo še omeniti kako komično so neki obiskovalci pozdravili Vilenico preden so odšli. L. 1330: «Ti saluto belissima grotta,— adesso vado per l’America". (Z Bogom Yilenica — grem v Ameriko !) Tega mi ne storimo, raje ostanemo doma ter se poslovimo po navadi še sedaj živečega trgovca tržaškega, ki je o svojem prihodu iz Bavarskega 1. 1852. obiskal Vilenico ter napisal za spomin : «Leb wohl du liebes Corgnaler Loch — Ich besuch’ dich nodi!" Z Bogom lepa Viren’ea, V sredi kamnja kraškega! O sijaj sijaj solnčice — Na Slovensko srčice! Na Krasu dne 19. vinotoka 1874. Skalovič. botye, več različnih ktmposicij v program vzeti, ta pot so bile vse preveč «otožne", kakor se je nekdo izrazil. Drugače je bila šola dobra in izpeljava hvale vredni. Igra na glasoviru se je izvrstno sponesla, občinstvo je svojo zadovoljnost z gromovitim ploskom dalo na znanje in gospici Pistotnik-ovi ra-čestitamo zaradi njene spretnosti. Deklamacija po zadnji pesmi «Slava Slavjanom" zasluži javno pohvalo, gospica deklamatorka ima talent. Glediščina igra «Vskok" je sploh dopadla in igralci so se dobro obnašali, pa tudi «šepe-talec" je svojo dolžnost storil. Občinstva se je precej vdeležilo, akoravno je bilo Še prostora dovolj. Da ni bila dvorana še bolj polna, je vzrok deloma tudi italijansko gledišče, ki je ravno ta večer se odprlo. Z dohodki je bil pa odbor gotovo zadovoljen, kajti lepa svota čez sto goldinarjev je došla. Da sè je toliko nabralo, gre posebna hvala nekterim gospodom, ki so večji zneske darovati blagovolili. Gotovo v-strežem velikodušnim darovateljem, ako njihovih imen ne objavim, ker darovali so gotovo le s tem namenom, da pritečejo revežem na pomoč. «Več od njih sem videl, pa nenazočih". \ Iz Gorice, 6. okt. — a+b. — „Raz- stava učnih po m očko v"*) že davno napovedana bo prihodnji teden t. j. 12. oktobra v prvo odprta. Tako beremo v raznih časnikih. Ali mnogim, ki se sè šolskimi rečmi ne pečajo, pa tudi šolskim ljudem iz starše dobe je razstava učil neznana stvar. Jaz kar naravnost povem, da nisem tudi še nobene razstave videl, ali prav zato me je mikalo o tacih razstavah kaj brati; in tako si menda še precej pravo mislim, ko slišim besedo «razstava učnih pomočkov." Kaj je razstava — to vsak ve; saj smo toliko čitali o Dunajski svetovni razstavi 1. 1873. »Učni pomočki" pa ali „u-čila" so znabiti neizvedencem — španjske vasi. Ljudje, ki so pred 20—30 leti in še prej v šolo hodili, niso poznali drugih pomočkov za učenje, ko «tablo" (in, če hočemo, še kredo in gobo!). Pač tudi mogočna «šiba" je bila eden glavnih učnih pripomočkov. Ti so bili lastnina dotične šole oziroma učiteljeva. V začetnici so imeli na steni tudi „abc“. Učenec sam je imel navadno jako pomanjkljive učne knjige, kako malo pisno tablico in «teke" za lepopisje ali «diktando," in v viših razredih za naloge v raznih jezikih. Zemljevide ali (in to je bilo že gospojsko) atlante je moral učenec sam imeti. Lej te to so bili učni pomočki «stare šole" niže in srednje ! Vse drugače je zdaj. Vsaka šolska soba ima razobešenih po stenah ali kjer si bodi postavljenih vsake sorte reči namenjenih v to, da se ž njimi uk pojasnuje in pospešuje. Sosebno v ljudski šoli je vse polno pcmočkov za kazalni poduk (Anschauungsunter-richt), za računstvo in sploh za vsako potrebo. Potreb pa je dan današnji mnogo, n. pr. razlagajo se vse razmere vsakdanjega življenja, razna dela, razne obrtnije itd. Za vse to imajo podobe, stroje, orodja, priprave ; imajo dalje raznotere zbirke raznovrstnih pridelkov, izdelkov, prirodnin. Dalje za poduk v raznih znanstvih n. pr. v zgodovini imajo vpodobljene važne zgodbe, imajo vsakovrstne preglede zgodovinkih dob. Za naravoslovje in kemijo vse dotične apparate po naj novejših iznajdbah narejene. Šolske bukve so *) Razstava bo v šolskem poslopji, kjer sta vadnica in gimnazij. — Pis. sedanji čas veliko popolnišc in bolje sestavljene, ko nekdaj. Pa ne samo za učence pišejo šolske knjige temuč tudi posebne bukve učiteljem v obširniši poduk in napredovanje. To je le kratek in površen pregled učnih pomečkov «nove šole". Kaj je tedaj po tem takem «razstava učil?" Razpostavljeni so vseh omenjenih vrst učni pomočki in sploh vse, kar se že,zdaj po šolah rabi, ali kar se hoče, da bi se vpeljalo. Potem izkazi, kako otroci v rasnih šolah po deželi pišejo, kako risajo ; dalje vsake sorte ženska dela: šivarije, vezila (šti-karije) i. d. r. Nakopičena je vsa šolska literatura t.j. vse mladini ali učiteljem za šolsko rabo potrebne ali koristne knjige. Nova reč so tudi «otroški vrti" (Kindergarten). Tem treba (za otroke do 6. leta) mnogoterih podob in priprav za kazalni poduk. Te reči spadajo tudi v razstavo. — Take in enake reči, lepo urejene, bo obsegala naša Goriška razstava. Kolikor je moč izvedeti, obeta tukajšnja razstava veliko več, kakor se je izprva mislilo. Da bi pa tudi le z a-želenega sadu prinesla! Za to je treba priti gledat razstavljene reči. Ne le za učitelje je to važno, ampak za vse ljudi, tudi neizvedence. Saj dandanašnji smo vsi šolniki: učitelji in učenci, duhovščina, starši, otrok, občinski možje itd. Šola je občna zadeva. Pojdimo tedaj k razstavi ! Iz Brd. — (Trgatev, kolonstvo pa kmetova revščina.) — Trgatev po Brdih se je prav za prav ta teden začela. Letina je v obče dobra, le kjer je toča klestila, je reva vbog kolon in posestnik. Akoravno so Brda za vino izvrsten kraj po legi za dobro in sladko rebulo, ktere kup se letos suče od 13— 14 gld. kvinč, vender bi huda revščina trla'ljudi, ako bi si ne vedli s prodajanjem frišnega in posušenega sadja svojega stanja zboljšati. Brici in Brike gredo križem svet sé svojo kupčijo; Kozance najdeš po Koroškem, Cerovce clo na Dunaju itd. Suhe in olupljene češpe, fige, breskve, hruške, prodajajo v Gorico in v Trst, od koder plavajo na ladijah v Odeso, Petrovgrad in druge kraje. Podložni severnega strijca, kterih samodržec se ravno zdaj o junaškem vstanku naše krščanske in slovanske brače prati kruti «Muji,“ — tako zovejo Srbo—Hrvati, lene, pa krvoločne Turčine — neuganjeno čudno véde, jedò naše južno sadje, ktero znajo naši v drugem n. p. v narodni zavesti zaostali Brici izvrstno posušiti, in to jim navadno mnogo dobička prinese. Brez te kupčije bila bi reva za Brda, kterih prebivalci so se v teku 19. stoletja tako pomnožili, da jih je sedaj dvakrat toliko, kot za časa francoske vlade Napoleona L, ko je Goriško spadalo h tako imenovanim sedmerim ilirskim pokrajinam. Da pa gre gmotno stanje po Brdih bolj rakovo pot, vidimo iz tega, ker clo hogate dru- ' žine na boben gredò, — ravno te dni se je ču-lo, da gre neko lepo in veliko premoženje v kratkem na boben. Od kod to prihaja? Mnogo vzrokov bi se dalo zastran naše revščine navesti; prvič smo preveč pravdarski, za vsako malenkost se radi prepiramo in pravdamo. Tako se je n. pr. to leto nekdo pravdal zastran zida, od kterega je nekaj kamnov na sosedovo zemljo padlo. Komisije in vsa pravda stane že blizo 80 gl. in zakaj to? Nò zato, ker grè za «ražon", kakor Brici déjo* Drugič smo preveč zapravljivi, pogostne poti v Gorico in v razne vradnije mnogo stanejo, na mnogih hišah poleg poti visi zapeljiva veja, ki žejne in lačne popotnike noter vabi, da se ložje na varčnost pozabi. Tretji vzrok naše revščine je ko-lonstvo, temu vzroku pa ni pomagati, razim s kako energično državno postavo, kakor je to bilo na Ruskem-Poljskem po puntu 1831. Tako smo Brici večidel materjalni in duševni sužnji goriških in drugih baronov in posestnikov. In to je tudi vzrok, da smo v narodni zavesti ravno tù ob italjanski meji proti drugim Slovencem najbolj zaostali tako, da jih niti dohajati ne moremo. — So sicer nekteri posestniki, ki z nami vsmiljeno ravnajo, pa so tudi taki, kterim je milosrčnost popolnoma neznana čednost. Tako so posestniki v nekej občini pred leti svojim kmetom ravno ob cvetju sadja vse sadno drevje, naj lepše hruške, črešnje, kostanje itd, posekati vkazali, in akoravno so kmetje na kolenih prosili, naj bi drevje, saj dokler sadje ne dozori po koncu pustili, je ostala milosrčnost néma. Nad durmi ene take grajščine stojé pomenljive besede: Injustis petitionibus surda clementia (t. j. krivičnih zahtev nevsli ši milosrčnosti) Nekdaj so dajali koloni le kak dar za rejo sadnih dreves, zdaj zahteva posestnik velik del sadja, kterega mu mora včasih kmet še pred plačati, kakor je zrelo. Ako ima kmet 30 kvin-čev vina, vzame gospod svoje dve tretinji, ona ostala tretjina bi imela biti kolonova, pa ta gre za drugo najemščino, za hišo, mejo itd., tako da se ubogi kolon pri vsem pridelku komaj enkrat »pošteno" napiti zamore. Prav bi bilo, da bi nas kdo podučil, kako si imamo iz te sužnosti pomagati ; in če to ni mogoče bilo bi pač boljše preseliti se v Slavonijo ali kako Kalifornijo, da bi sftj naši otroci bili enkrat prosti te neprenes-ljive sužnosti. Zastonj nas je buditi k narodni zavednosti, ako se nam ne pomaga, da se materialno emancipiramo iz rok furlanskih baronov in drugih posestnikov. Ogled. Avstrija. Na Dunaji zborujete državnozborska in ogrska delegacija. Minister Andrassy, vprašan zastran avstrijske zunanje politike posebno glede vstaje na jugu, je v diplomatičnem odgovoru povedal, da Avstrija dela le za ohranenje miru in da kolikor človeška slaba pamet sklepati sme in zamore, je mir za dalj časa gotov. Sliši se, da je vlada za pribegle iz Bosne in Hercegovine že izdala e n m i 1 i j o n, minister tega sicer ni povedal, a obljubil je, da bo vlada pozneje zahtevala odobrenje v ta namen izdanih svot. Državnozborske delegacije finančni odjek pridno črta vse tiste zneske iz proračuna, ktere vojno ministerstvo zahteva, da državo posebno na mejah in ob morji proti zunanjim sovražnikom vtrdi. Tako ustavo-verci niso dovolili zneska 170.000 gl., za trdnjavo Komora, 240.000 gl., za napravo novih topov za Polo itd. Dalje zahteva vojno ministerstvo 8,500.000 gl. zanapravo novih topov. To ste obe delegaciji dovolile. V černovicu na Erdeljskem je bil 4. oktober dvojni praznik, recimo tudi trojni. Bil je god presvetlega cesarja, spomin stoletnega združenja dežele z Avstrijo, in ot-vorenje novega vseučilišča. Ustavoverci, ki so ta praznik na dnevni red zvlekli, ne morejo nikake slovesnosti osnovati in izpeljati, da ne kvasijo vom deutschen geiste, deutscher Wissenschaft itd. Ta pot jim bo menda god cesarjev vendar toliko treznosti zagotovil, da ne postane otvorenje vseučilišča in spomin na stoletno združenje z Avstrijo zopet preveč nemško. Pri ot-vorenji vseučilišča zastopane so dežele in vseučilišča avstrijska in drugih držav. Cesar je poslal lastnoročno pismo, ktero se je pri slovesnosti bralo in z navdušenostjo sprejelo. Zunanje države. Iz Bukarešta poroča „Osten“ med drugem : Dobrikanje z Rusijo je na dnevnem redu. Ministerijalna in opposicijonalna stranka se skušate druga drugo prekositi. «Pressa", vladni list, naravnost trdi, da je Rusija ona velevlast, ki je edina zmožna in pripravljena, kri-stjanskim narodom na vshodu podpore nakloniti ... Rumuni niso ravno posebni prijatelji Rusije, način pa, kako one velevlasti, ki imajo naravni poklic ruski vpij iv manjšati, svojo misijo razumejo, tira krščanske narode na vshodu naravnost in sè silo v naročje Rusije ...Ko bi bilo mogoče, da se na Dunaji odločijo za Ru-munom in Slovanom prijazno politiko, napotila bi se v kratkem srečna rešitev vshodnega vprašanja". K a r 1 i s t i so premagali 28. sept. Alfonsovce med mestoma Irun in San.Se-bastian popolnoma. To vest potrjujejo tudi vladna naznanila iz Madrida. Ravno tako se za gotovo poroča o zmagi pri Sesmi na Navareškem in da obleganje mesta San Se-bastian se je na novo resno pričelo. «Ga-ceta", vladni list v Madridu, objavlja dekret, ki zaukazuje priprave za prihodnje volitve. Čas volitev pa ni še odločen, morda ga Alfonsova vlada tudi ne doživi. Iz jugoslovanskega bojišča. Kakor se iz Raguze poroča, bila je 29. sept. pri Gabeli huda bitka med vstajniki in Turki. Ti so hoteli 400 konj svojim dopeljati. Vstajniki so jih napadli in zmagali, pa kmalo potem se prikaže druga turška četa in zmagovalne vstajnike za hrbtom popade. Prišli so iz Stoloca. Vodnika vstajnikom sta bila Petkovič in Pavlovič. Ravno o pravem času pa je prišel Ljubobratič Turkom za hrbet, ktere so deloma pobili, deloma na avstrijska tla potisnili, kjer so jim orožje pobrali. «Pol. Cor.“ objavlja vest, da je tudi v Albaniji začela vstaja. — Iz Senja 1. okt. se poroča : Deset trgovcev, ki so proti Turkom pričali, da so br. Karaula vbili, odpeljali so zvezane v Travnik. Obrovac 2. okt. Vstajniki so v bližnjem gojzdu zaplenili 6 voz živeža in 30 Turkov vjeli. „N. Fremdbl." poroča da so vstajniki po predrznem napadu Trebi nje vzeli, ko je velik oddelek turške posadke odšel sprejet drugo krdelo, ki je imel živeža donesti. Vest ta se pa ni potrdi. Domače stvari. (Na dan godu presvetlega cesarja) so imeli ob 10. uri v stolni cerkvi prevzvišeni nadškof slovesno sv. mašo, zahvalno pesem in blagoslov za cesarja in cesarsko rodbino. Vdeležili so se te cerkvene slovesnosti razni uradi, več gospode in ljudstva. Vojaška maša v ravno tisti namen je bila ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija. ■ (Prevzvišeni nadškof) bodo delili sakrament sv. birme sledeče dni: 18. in 19. v Korminu, 20. v Medeji, 23. in 24. v Ločniku. 25. v Biljani, 26. v Šmartnem, 27. v K viškem. (Naznanilo zastran razstave učnih pomoč-kov v Gorici 12. in naslednje dni okt. 1875.) Iz Gorice se nam piše: Razstava učnih po-močkov, za ljudske in meščanske šole, ki se prične v Gorici v Werdenbergovi hiši, šolske u-lice 12. okt. 1.1. ob 10. uri dopoldne, prizadene gotovo znamenite stroške. Da se za te stroške kolikor toliko denarja nabere, kakor tudi zanapravo posebnega zaloga v podporo ubogim dekletom, ki se pripravljajo za učiteljstvo, določile so šolske oblasti, da morajo vsi, ki pojdejo razstavo gledat, plačati vstopnino, in sicer prvi dan .... 30 soldov drugi dan .... 20 „ tretji in naslednje dni 10 „ Če kedo v omenjeni dobrotni namen kaj več podari, bode se njegovo ime priobčilo, ter naznanilo c. k. deželnemu šolsk. svetovalstvu in ravnateljstvu c. k. izobraževališča za učiteljice. Učitelji in učiteljice iz domače dežele smejo vsak čas brezplačno priti k razstavi ; učitelji iz dnl-zih dežel pa morajo izkazati, da so res učitelji, ako hočejo brezplačno razstavo ogledovati. è (Presojevalna komisija). Slišimo, da so v presojevalno komisijo za razstavo učnih pripomočkov imenovani med drugimi sledeči p. n. gg. Andrej Marušič, Peter R a j ako vi č, France Vodopivec, Ivan Troja n še k, J. Dominkaš Jos. Motz, dr. J. Abram, dr. Ver regnassi. (Šolstvo.) Zarad razstave iu druzih okoliščin uk na učiteljskem izobražev&lišči in na o-beh vadnicah (dekliški in fantovski) v Gorici ne začne 16., ampak še-le 18., 19. in 20. oktobra se bodo vpisovali učenci in učenke teh šol. (Imenovanje.) C. kr. ap. Velič. je z naj-višim sklepom dne 2. oktobra imenovalo svetovalca primorske više sodnije dr. Karola viteza Porento za dvornega svetovalca. (Duhovske spremembe.) — P. n. g. Peter Kobal je dobil dekanijsko faro Bovec in je bil 5. t. m. investiran. C. g. Jožef Mlekuš, kaplan v Tornimi, gre za administrator ja v Nemške rovte. (Za pribegle hercegovinske vdove in sirote) darujejo : A. M—č v Gorici 5 gld. — J. Luke-žič 2 gld. — Iz Po dsabotina: Katarina Juretič 2 gld. — Drufuka Miha 1 gl. — Razni drugi 5 gld. J. B. v Kronb. 2 gl. — V Dorn-bergu so v ta nameu nabrali 10 kviučev vina. (Umori in pobijanja.) — 3. t. m. okolo 5. ure popoludne je v jetnišnici v Gradiški nek zavoljo pobijanj za ves čas življeuja v ječo obsojen tolovaj uradnika P. z nožem zaklal. Ko na v-pitje raujenega pritečeta dva služabnika, je v ječi dobro opitan ubijavec enega teh dveh močno, drugega nekoliko ranil. Naposled je še sam sebe vsmrtil.— V Gr g aru je uno nedeljo nek fant šel vasovat. Ko se domov vrača, pride za njim ljubosumen mladeneč iu zadere mu nož od zadej. Ne ve se, ali sta imela prej kako sovraštvo, ali ne, brž ko ne je vzrok ljubosumnost. W**.' *" ■ ..pt mi M C r Ss i fi ey Razno vesti. t>'V '! — h Dombtrga 6. t. in. se nani poroča oatcn dogodek — bratomor. Dva brata C., eden živi na domu oženjen, -drugi v Trstu, živela sta dalj časa t jezi. Te dni pride brat iz Trsta in tirja od brata gospodarja, da naj mu izplača del premoženja, ki mu tiče. Zraven tega se je pa obnašal surovo proti bratu in ženi nje- IgS; ‘flV *•" fr "r... p t i m. j. S' MBE r govi in večkrat tudi nameraval enega ali druzega ▼moriti. Tudi z orožjem jima je grozil. Po noči od 4—5. pride nesrečna misel bratu gospodarju v glavo, naj rajši on svojega brata vbije, ker je tolikokrat v smrtni nevarnosti. To nesrečno misel je zvršil zjutraj med 7. in 8. uro, ko je brat iz Trsta še v postelji ležal. Tiho gre v sobo, kjer je spal brat in mahne ga s hrastovim kolčem po glavi in obležal je v nezaveduosti. Vmrl sicer še ni, pa težko, da ostane. Morivec ima ženo in dvoje otrok. Le pobijajte se, saj v Gradiški Čakajo take gospode snažne sobe, vsak teden > frišno perilo, vsakih 14 dni nove rjuhe, vsak teden 2 maselea vina, dobra hrana in če ni zadovoljen, lahko še v zapoiu enega ali dva pokreše. — Is Kamla se nam piše 6. t. m. : V nedeljo smo imeli v Segalovi dvorani v prid pri-beglim hercegovinskim sirotam, za ktere smo dobili 34 gld. in 84 sl., slovesni koncert. Program je obsegal 13 točk in se je s pomočjo k nam prelili gospodov Lebana in Pelicona prav dobro izvršil. Ljudstva se je mnogo vde-ležilo. — V Desklah se je nek nor človek sam vstrelil — Naši gostje so nas pred kratkem zapustili, želimo, da nas zopet k letu in še večkrat obiščejo in dajo nižim in višim lep izgled pravega krščanskega življenja. — Knez Srbski Milan se bo prihodnjo nedeljo poročil v Belgradu. Nevesta pride v saboto iz Odese v Belgrad. Med svati se imenujejo : Julija, vdova Mih. Obrenoviča, mati knezova in drugi bližnji sorodniki. Poroka in svatovščina bo glede žalostnega stanja sobratov vršila se na tihem brez posebne slavnosti. Borali kurzi oa Dunaji 8. okt. Enotni drž dolg v papirju . 70 15 tt n » v srebru . . 73 90 Drž. posojilo leta 1860 ... 112 20 Akcije narodne banke * . . 907 — Kreditne akcije 214 50 London 111 80 Napoleon d’oro 8 92 Cekini * 5 30 Adžjo srebra ...... 102 — Naznanilo. Na c. k. viši realki v Gorici se sprejemajo učenci od 12.—15. tega meseca, vsak dan od 9.—12. in od 3.—5. ure v ravnateljevi pisarni. Vsak novinec, to je, kdor še nij bil na realki, mora priti k vpisovanju sè svojimi stariši ali z oskrbnikom in prinesti s seboj pravilno i popolnem pisano „natio-nale“ (načrti Se dobe pri šolskem slugi po kr.) i krstni ali rojstveni list ; učenci pa, ki so uže obiskovali srednje šole, se sprej-mo po zadnjem šolskem spričevalu, in ako so prestopili iz drugih šol, morajo po spri- čevalu tudi dokazati, da so postavno odhod ondašnjemu ravnatelju naznanili. K sprejemu v I. razred se ne terja nobeuo šolsko spričevalo, temuč le starost desetih let, saj uže v prvem četrtletiji tekočega šolskega leta. Zraven tega je zre« lost za I. razred odvisna od sprejemnih skušenj, katere se koj iz začetka vrše. Vsak učenec ima plačati 80 nov. za knjižnico ; na novo prišli pa še 2 gl. spre-jemnine. Po doteklem gori navedenem obroku sprejemati dovoljuje le visoko šolsko nad-zorništvo. Dr. Egidij Schreiber c. k. ravnatelj. Karol Mailing-ova tiskarna ima prav veliko število lepih podob (jeklorcz) na prodaj. Te podobe se prav dobro rabiti dajo ihesto mrtvaških listov (Parte-zettel). Spred j c podoba pobožnega zapopadka s črnim okvirom, zadej pa se tiska v slovenskem, italijanskem, nemškem ali latinskem jeziku dotično mrtvaško naznanilo. Cene je prav nizka, skoraj na pol zastonj. Oznaollo« HRANILNICA, združena s zastavljavnico „MONTE DI PIETÀ" v Gorici prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. in plačuje obresti 5°/o Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blaSo (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obronih (ratah), primernih posojenemu kaqitalu. Zastavljavnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navatne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6%, od večih zneskov 8%- ii Oznanili. Od strani podpisanega krajnega sveta se naznanja, da je učiteljska služba v Medani z letno plačo od 400 gl. in postavno odškodnino za stanovanje razpisana. Prosilci naj dotične prošnje do 15. oktobra t. 1. tukajšnemu krajnemu šolskemu svetu predložijo. Pristavi se ob enim, da je z učiteljsko Službo lajinštvo z letno nagrado od 130 gl. skenjeno. Od krajnega šolskega sveta v Medani I dne 27. septembra 1875. Pri Dunajski razstavi L 1873 2 medaliji za napredek za 8 zvonov s skupno težo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Dunaji in razstavljenih. - Ces. Mk kralj. dvoma livarna za zvonove in metale Ignacija Hilzerja Sc sinov v Dunajskem Novem mestu (Ignaz Hilzei* & Solin in WIiener-Neustadt.) se priporoča za naročevanje zvonov vsake teže in vsakega glasa ter tudi za vsake Za prej odločeni glas ali čisto harmonični akord naročenega zvonov ja (več zvonov) se daje poroštvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa druga oprava, jarmi iz lesa ali železja po najboljši in najnovejši šegi narejeni, tako da se veliki in težki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zobcih na novo iznaj-den način ; tudi s« lahko presuče-jo, kedar koli treba, brez posebne naprave, taka da zvonovi daljo trpe in mnogo lepši pojo. Naročila se izgotovljajo natenčno in po ceni. Zarad plače so vgodni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi se zvonovi tako vredijo, da se pri zvenenji vsi lepo vjemajo in kemblji drug za drugim v lepem redu bijejo. Za tako vredenje je iznašla ta livarna novo sistemo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoniku en sam človek v kakih urah po zelò priprosti napravi brez vseh stroškov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj po-čaši teko. Ta naprava se da posebno vgodno napraviti pri jarnih iz železa skoVanih ki tckò. na ob oglih zobeh po lastni c. k. izklijučijivo priv. iznajdbi. Kar ta liv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 večih zvonov, ki so tehtali 12800 c. Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik; KAltUL KOCIJANČIČ. Tiskar: MAILING v Gorici.