8354- ^A PONJA KMJUNICA bOlOOd« ^ ' r'" ^ ^ ^ v- Primorski dnevnik Poštama piačana v gotovtn- . ..... Abb. postale I gruppo Cena 4U0 llF Leto XXXVI. St. 188 (10.708) TRST, nedelja, 17. avgusta 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 194.5 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Težka naloga Jimmyja Carterja I« sedaj Jlmmy Carter proti Ro-naldu Reaganu. Običajno se prt arneriških predsedniških volitvah začenja kampanja z bivšim pred-Sednikom v obrambi in njegovim *}zzivačem» v napadu; tokrat je arugače, kajti vse ankete govore 0 tem, da je Reagan favorit za zmag n na bližnjih volitvah. Car-!eriu, ki je bil po večmesečnem r°ia z Edimrdom Kennedgjem m>nino le imenovan za kandidata demokratske stranke, sedaj ne Preostane drugega, kot da gre v odločen napad. . ^ primeru letošnje Carterjeve l'otiltte kampanje so štirje dejavni zelo pomembni. Prvič, Carterjeva politika ni zadovoljila A-Pteričanov, saj je bilo njegovo ni-hanje preveč očitno, tako v notranji politiki, kjer mu ni uspelo, 0(1 bi se učinkovito zoverslavil Gospodarski krizi, kot tudi v zunanji politiki kjer mu očitajo ne-u?Peh campdavidskih dogovorov, *}zgubo» Irana in popuščanje Sovjetski zvezi. Drugič, ker nastopa na predsedniških volitvah neod-msni kandidat Anderson, ki bo zbiral glasove predvsem med vo-hvci demokratske stranke in torej tpral vlogo v izključno korist Ro nalda Reagana. Tretjič, ker je 'drter dosegel imenovanje za kandidata po večmesečnem spovadu J Edvardom Kennedyjem; Kenne-aU Pa ni kdorkoli: njegovo ime je Ppvezano s točno določenim obdobjem sodobne ameriške zgodo-mne in v demokratski stranki ve-pomeni. Tudi njegova oblju-*>a. da bo podpiral Carterja (in torej velika verjetnost tihega do-Oovora. da mu bo Carter čez šti-‘t feta prepustil Belo hišo) ni prebičala velikega števila volivcev. Ki so navijali za Kennedgja. In, naysezadnje, kako bo mogoče prebičati volivce, da je demokrat-,a stranka enotna, ko pa so do foeraj prisostvovali diametralno notiprotujodtm st stališčem o osnov-?."* Političnih smernicah, ki sta •'m na primarnih volitvah zagn-Carter in Kennedi/. Četr-škandal «BiUygate»: pravza-nič posebnega, le napihava-ye odnosov med Carterjevim bra-Billyjem in libijskimi oblast-f1}- Vendar pa so Američani aler-na škandale in tudi vesti, »J so očitno pretirane, lahko odlo-ilno vplivajo na njihove odločit-V®- V preteklosti se je to večkrat 'zkazalo. To so točke, na katerih je • za-bkrat zasidrana Reaganova pred-?s! pri anketah, ki so jih opra->. e številne ustanove za ugotav-3an)e javnega mnenja. Te ankete kile opravljene preden si je ,arter zagotovil imenovanje za andidata; že sedaj pa so opazni remiki in se številne nrganizaci-ned katerimi nekateri pomemb-1 omeriški sindikati, izrekajo za Podporo sedanjemu predsedniku in JeOovemu programu, ki ga je „a^er obogatil s številnimi Ken-nec,Vjevimi predlogi. Tn^'efs je sicer, da program ne po-I/enj mnogo. Demokratska in re-lokanska stranka nimata ideo-fJKe baze in njuna programa sta p Pisna od trenutnih okoliščin. Tav tako je treba poudariti, da '‘kini program ni obvezujoč za v eosednika, vendar pa ima kljub 1 e7nu velik pomen, če ga ocenju- stališče skupnosti, iz ka-j ,e Izhaja predsednik O Reaganu j, Ko, lahko rečemo, da bi njegova t>elutev P°men^a za politiko ZDA Pr n korak nazaj. Reagan se intStavlja volivcem kot nosilec ijj. eTesou velikih transnacionalnih katerim vojna žarišča pose n>!i° kajne zaslužke; te družbe kogatijo z izkoriščanjem zati- To pa je morda bistveno, kajti Američani gledajo v prvi vrsti na notranjo politiko in se šele nato spoprijemajo z zunanjimi vprašanji. Danes še ni mogoče predvidevati. če bo Carterju uspelo zajeziti izpad glasov na desni (za Reagana) in na levi (za Andersona) ter si zagotovili zaupanje tistih 51 odstotkov volivcev, kolikor mu je potrebno za izvolitev. Nekaj pa je mogoče ugotoviti že sedaj: kot smo v preteklosti pogosto ugotavljali da med demokratskim in republi kanskim kandidatom ni velike raz like, je treba danes poudariti za skrbljenost nad možnostjo, da bi postal Ronald Reagan novi pred sednik ZDA. Njegova izvolitev bi pomenila velik korak nazaj, tako znotraj države, kot tudi v svetu. Med Reaganovimi predlogi sta — v notranji politiki — tudi ukinitev «busingai>, prevažanja črnih in belih otrok z istim avtobusom v šolo in torej uvedba ponovne rasne segregacije, ter odprava «bo-nov za preživljanje», obrokov hrane, ki jih vlada daje brezposelnim, v veliki večini črncem in Portoričanom; v zunanji politiki pa bi izvolitev Reagana predstavljala osnovo za odpiranje novih kriznih žarišč in za zaostritev tekme v oboroževanju, kar nikakor ne vodi k miru in k popuščanju napetosti. Vprašanje je. če bo Carterju v teh 80 dneh slikovite, lahko bi rekli cirkuške, volilne kampanje uspelo prepričati Ameri čane o nevarnosti, ki bi jo predstavljala izvolitev Ronalda Reagana za predsednika ZDA. BOJAN BREZIGAR Tanih srednje in južnoameriških r r°doo in nimajo nobenega inte-VeT' bi prišlo znotraj ZDA do družbene pravičnosti, do na-‘injega padanja rasne diskrimi-„ ,]e in do takega gospodarske-jj, razvoja, ki bi omogočil zapos-Voe.v dim večjemu številu prebi-an)SiVa ’n bi imel kot posledico eJitev zaslužkov leh družb, tijjb se ameriška družba zaveda za a/?°.sh, da bi ti krogi prišli b/ s{iri leta brezpogojno na o-Vpfl Težko je odgovoriti na to 0q ®sanje. Pri izrekanju za Rea-r6(fa na številnih anketah ,nam-bjj P° vsej verjetnosti ni odlo-dai poznananje programa kandi- p® republikanske stranke, am-tn, . °d!oča o tem odnos, ki ga litn/0 Američani do Carterjeve po-p, e' Skratka, Američani predla n sodijo preteklost in, če jim stg *!* všeč, poskusijo spremeniti z ]e na najenostavnejši način, omenjano predsednika. rQ>? 1° jim je dal Carter velike Hrl Ini/t 1077 Kr/lv«/»Po|. ”0 st '0e. Od leta 1977 brezposel-stalno narašča, v veliki meri dvsem med črnskim prebival- stvn . mea crnsKim preuivai-h 1,1 in med nižjimi sloji, tistimi, menik žrtvam iz leta 1970 (45 mrtvih) ter 5. objava v vseh časopisih in občilih seznama delavskih zahtev. Najnovejša poljska gospodarska in družbena kriza je imela vsaj v začetku pretežno gospodarski značaj. Bila je in je še vedno posledica kričečih neskladnosti v poljskem gospodarstvu. Povedano na preprest način: Poljaki so živeli več let na račun dolgov, zanemarili so kmetijstvo, zaostajali s storilnostjo dela. Vse to pa je povezano z morečo birokracijo, ki ne dopušča nobene sprostitve in pobude z baze. Vprašanje kmetijske proizvodnje je seveda bistvenega [»mena, ko gre za obširno industrializaci-Poljsko kmetijstvo pa je v listvu drobnolatniško. kar pogojuje tudi važen družbeno politični problem; politična opredelitev velikih slojev kmetov, ki izražajo svojo identiteto v versko politični funkciji poljskega katoli-čanstva. V tem gospodarsko-družbeno-po-litičnem razpletu je val stavk izzval nekaj pomembnih dogodkov: v Varšavi je bila predvčerajšnjim zvečer po maši v cerkvi sv. Ane politična manifestaciia, ki se je je udeležilo nekaj tisoč ljudi in ki so proslavili 80. obletnico bitke, ko je maršal Pil-sudski 1. 1920 zavrnil boliševiške čete pred Varšavo (torej protisovjetska manifestacija'!. V Če-stohovi je kardinal Višinski govoril o pravici ljudi do kruha, toda omenil je tudi podvig Pil-sudskega. Predvčerajšnjim zvečer je ministrski predsednik Edvard Babiuch pozval Poljake k razsodnosti ter, čeprav v zaviti, obliki omenil možnost tuje (sovjetske?) intervencije v poljske zadeve. Pribil pa je. da morajo Poljaki varčevati. Cene mesa (katerega pomanjkanje je bilo najbolj občutiti) bodo ostale nespremenjene do leta 1981, toda tudi plače se ne bodo spreminjale, ithšt VELIKI ŠMAREN V DUHU TRADICIJE ITALIJANI NA ODDIHU Mnogo prometnih nesreč, požarov in utopitev RIM — Tudi ob priliki letošnjega velikega šmarna so se italijanska mesta skoraj popolnoma izpraznila, medtem ko so bili leto-viščarski kraji ob morju in v gorah natrpani. Glede na dejstvo, da so cene izredno visoke, se je letos italijanski turizem nekako preusmeril v tako imenovani kmečki turizem, posebno, pa še v kampiranje. V glavnem je bilo v velikih letoviščarskih krajih opaziti znaten padec italijanskih in predvsem tujih turistov, medtem ko so predvsem v severni Italiji zasledili izreden prihod Nemcev in Avstrijcev. Čeprav ni bilo vreme turistom povsem naklonjeno ,saj so nevihte v nekaterih krajih povzročile precejšnjo gmotno škodo, je bilo predvsem v Furlaniji - Ju lijski krajini ter na Južnem Tirol skem, pa tudi v južni Italiji opa žiti izreden dohod tujih turistov Kljub temu pa je bilo opaziti da so turisti v veliki meri skraj šab svoje počitnice na nekaj dni ter da je bilo med obiskovalci tudi veliko takih, ki so v letoviščarskih krajih preživeli samo petkov praznični dan, ker sta jih sonce in soparno vreme prisilili k temu, da so iskali oddiha v krajih, ki so vsaj nekoliko oddaljeni od mesta. Zaradi slabega vremena, ki je nastopilo včeraj po vsej Italiji. so odpadle tudi številne priredit- ve in prazniki na odprtem. Prireditev, ki je med temi morda najbolj obiskana, »Palio di Siena*, je bil zaradi dežja prenesen na današnji dan. Mnogi muzeji, kakor npr. Uffizi v Firencah, so bili zaprti zaradi velikega šmarna, kar je seveda predstavljalo za številne turiste neljubo presenečenje. Medtem ko so bili nekateri v skrbeh, kako bodo preživeli t« praznične dni, so delavci tovarne Indesit vztrajali in s svojo prisotnostjo pred tovarno in še dalje protestirali zaradi odpusta večine zaposlenih. Drugi pa so Izkoristili priložnost, ko so bila mesta skoraj prazna za to, da so vdirali v stanovanja in trgovine ter si lastili tuja imetja. Počitniški dnevi velikega šmarna so žal tudi dnevi številnih prometnih nesreč. Cestne nesreče so tudi tokrat terjale veliko število mrtvih in ranjenih, veliko žrtev je terjalo tudi morje, saj-od vsepovsod poročajo o utopljencih. V teh dneh o zabeležib tudi vebko požarov, ki so povzročili znatno gmotno škodo. Največji je bil verjetno požar, ki je uničil gozd, poraščen s sredozemskim rastlinstvom v zelo znanem turističnem kraju Porto rotondo na Sardiniji. Požar je poškodoval tudi številna poslopja in vile v bližini gozda. PRI REŠEVANJU VPRAŠANJA NOVE POKRAJINSKE VEČINE Poziv pokrajinskega tajnika PSI za obnovitev politike solidarnosti Dva tedna pred seja pokrajinskega sveta je vsaka možnost rešitve še zelo oddaljena V prihodnjih dneh bo socialistična stranka sklicala skupni sestanek petih strank Še dva tedna nas ločita od pri hodnje seje pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek, 1. septembra. Na njej bo predsednik Car-bone, ki ga je skupščina izvolila že na prvi seji po junijskih volitvah in mu poverila poizvedovalni mandat, poročal o pogajanjih med delegacijo socialistične stranke in predstavniki ostalih političnih sil o vprašanju oblikovanja nove pokra jinske večine. V kolikor bi se pogajanja, ki se bodo nadaljevala tudi v preostalih dveh tednih, zaključila s konkretnim rezultatom, bo pokrajinski svet lahko v celoti izpolnil dnevni red seje, ki predvideva izvolitev novega odbora. Pri tem je treba še dodati, da je tudi predsedniško mesto še vedno v igri, saj je bil Carboneju poverjen le poizvedovalni mandat. V kolikor pa bi se posvetovanja zaključila brez konkretnega rezultata, bo predsednik Carbone vrnil mandat. V tem primeru bi bila vsaka rešitev odložena na prihodnjo sejo, ki bo sklicana v roku osmih dni. Vsaka rešitev je kljub dolgi fazi dvostranskih posvetovanj in poga janj še zelo oddaljena, predvsem zaradi križanih vetov med tremi številčno najmočnejšimi strankami: Lista za Trst, ki ima 11 svetovalcev, ter KPI in KD, ki imata po sedem predstavnikov. Za sestavo nove trdne večine je zato potrebno doseči sporazum vsaj med dve ma od treh številčno najmočnejših strank, kar pa je v sedanjem trenutku še zelo oddaljena hipoteza. Za premosutev takega stanja je seveda več predlogov. Komunisti so za obnovitev levičarskega odbora med KPI PSI - PSDI - SSk, ki pa bi moral uživati zunanjo podporo KD, saj bi razpolagal le z 10 glasovi. Zunanjo podporo KPI bi potreboval tudi odbor, ki bi ga poleg KD sestavljale še PSDI, PSI in SSk, ker bi ravno tako računal le na 10 glasov. Zaradi tega bi lahko prišlo do izvolitve takih odborov, ki bi sloneli na KPI ali na KD, ne samo z vzdržanjem KD, oziroma KPI, ampak tudi z vzdržanjem Liste za Trst. Slednja pa šteje 11 svetovalcev (katerim bi se gotovo pridružila še dva neofašista), in bi lahko, v kolikor bi glasovala kompaktno, izvolila predsednika in seveda manjšinski odbor le iz svojih vrst. Vsekakor pa so za pozitivno rešitev tega vprašanja na voljo naslednje možnosti: 1. sporazum med vsemi strankami ustavnega loka; 2. sestava manjšinskih odborov s KPI ali s KD v primeru. da bi se Lista za Trst vzdržala; 3. sestava odbora s KD (ali s KPI), za katerega bi morali glasovati tudi komunisti (ali krščanski demokrati), čeprav bi ne bili tudi sami v njem direktno soudeleženi. Taka hipoteza bi bila potrebna, v kolikor bi se lista ne vzdržala in kompaktno glasovala za svojega predstavnika; 4. izvolitev manjšinskega odbora Liste za Trst, kakor se je zgodilo na občini, v primeru pomanjkanja sporazuma med strankami ustavnega loka. V teoriji so vse te hipoteze izvedljive, praksa pa bo pokazala, katera od štirih ima največ možnosti za uresničitev. -Že v tednu, ki je pred nami, se bodo posvetovanja obnovila, glavna pozornost pa je sedaj uprta v skupni sestanek med PSI, KPI, PSDI in SSk. ki ga bo v prihodnjih dneh sklicala socialistična stranka, katere pokrajinski tajnik Pittoni je o problemu pokrajine govoril tudi na festivalu socialističnega tiska v Nabrežini. Potem ko je ocenil dosedanja posvetovanja, je Pittoni poudaril, da je sedaj treba poiskati način in možne oblike konstruktivnega doprinosa tako KPI kot KD, potem ko je bil točno določen manevrski prostor, (KPI, KD, PSI, SSk, PSDI), v okviru katerega je možno oblikovanje odbora in večine. Dejal je še, da se je omenjenih pet strank v bistvu že sporazumelo o politično-program-skih smernicah nove večine in poudaril, da se je treba dobro zavedati, predvsem pa se morata tega zavedati obe močnejši stranki, da bi demokratične sile avtomatično prepustile vodilno vlogo v mestnem življenju Listi za Trst, v kolikor bi ne prišlo do sodelovanja med njimi. Skrajni čas je — je poudaril — da se v mestu ustvari le toliko enotnosti, ki naj sloni na skupnih obvezah, s katerimi premostiti sedanje gospodarske in socialne težave, saj je povsem jasno, da je v mestu dovolj resnih razlogov, zaradi katerih bi morale politične sile, v resničnem emergenč-nem stanju, obnoviti duh politike narcdne solidarnosti. Zato bodo pri zadevanja PSI usmerjena v tako politiko, je zaključil pokrajinski tajnik Pittoni, ko se bodo v prihodnjih dneh obnovila politična pogajanja. Če pa bo katera od političnih sil iz volilnih ali strankarskih interesov izbrala pot prejudicialnih zapor, vetov in protivetov in bo večjo pozornost posvečala vprašanju koalicij, kot pa vsebini politične linije — je poudaril si bo s tem prevzela veliko odgovornost pred mestom, (as) V NOČI MED PETKOM IN SOBOTO V UL. CORONEO 13 Športni in rekreacijski krotek Juiia tarča podlega zažigalnega atentata Zublji so zaplamteli ob pol drugi uri ponoči - Bliskovit poseg gasilcev - Po srečnem naključju majhna materialna škoda Preiskovalci tavajo v temi Požgana vrata sedeža krožka «Julia» PRAZNIČNI PETEK SICER KOT NAROČEN ZA PRIJETNO RAZVEDRILO Dež marsikomu skvaril velikošmame počitnice Danes množičen povratek s tridnevnega oddiha Predvčerajšnjim velika gneča na plažah in zastoji v prometu, včeraj pa mrtvilo Tisočem, ki so si privoščili tridnevni velikošmarni oddih izven meščanske vsakdanjosti, je bil predvčerajšnji praznični dan zares naklonjen. Kakor že v četrtek tako je bilo tudi v petek sončno in prav nič prevroče, vreme je bilo, skratka, kot nalašč za osvežujočo kopel ali izlet v naravo. Pravzaprav je bil letošnji veliki šmaren že deseto leto zapored lep. Lepo število Tržačanov se je že zarana odpeljalo na bela mravljišča v Gradežu in Lignanu, v bližnja istrska obmorska letovišča, v Soško dolino tja do Bovca in više na .Kanin in Nevejsko sedlo, kjer so se na pol slečeni lahko smučali, veliko pa jih je ostalo na domačih tleh. Ti so se po večini razgrnili po školjih in prodnatih plažah od Lazareta pa do Devina,-prav tako so se zgnetli na cementnih ploščadih, zastonjskih in pa kopališč proti. plačilu. < Vrvež je bil kajpak še posebno živahen na barkovljanski obali, kjer je bil že zgodaj pravi dren, če si hotel najti parkirni prostor. To je tudi povzročilo nekaj prometnih zastojev. Sredi dopoldneva je bila vožnja od Barkovelj do Mira-mara že tekoča, vseeno pa je bilo treba skrbno paziti na nedisciplinirane kopalce, ki so švigali čez cesto, pa še na motorna kolesa, katerih vozniki se kar težko držijo desne. Družine so si v borovem gozdiču, ki sega od barkovljanske-ga krožnega avtobusnega postajališča do čedaza, uredili mizice in Belo mravljišče pri Čedazu predvčerajšnjim, ko je bilo še sončno vreme Po večmesečnem zatišju je spet zagorel zubelj, ki ga je podtaknila sovražna ustrahovalna roka. V noči med petkom in soboto so neznanci izvedli zažigalno akcijo na sedežu športnega in rekreacijskega krožka Julia, v drugem nadstdopju stanovanjske hiše v Ulici Coroneo 13. Atentatorji (sicer pa ni znano, če je bil samo eden ali jih je bilo več) so razbili šipo vhodnih vrat tik ob električni ključavnici, ki se odpira s pritiskom na gumb. Nato so zlezli v drugo nadstropje, kjer ima sedež krožek Julia. Z dletom in žago za železo so hoteli izrezati luknjo, kjer se vrata dotikajo tal. Najbrž pa je orodje povzročalo premočan hrup, zato so atentatorji raje s silo razprli vrata in potisnili na hodnik sedeža gumijasto cev, ki je bila sestavljena iz osmih manjših kosov. S cevjo so iz plastične posode potegnili najverjetneje ke-rozen in ga vlili v notranjost prostorov. Storilci so nato kerozen zažgali in jo odkurili. K sreči je nekaj trenutkov za tem bližnja stanovalka, Marta Iacomin vd. Mara-spin, začutila vonj po ožganem in iz previdnosti poklicala gasilce. Kmalu nato so bili gasilci že v Ul. Coroneo 13, kjer so se dvigovali visoki zublji, ki pa so poškodovali samo vrata sedeža krožka in pa stopnišče. Srečno naključje je namreč hotelo, da se kerozen v notranjosti krožka ni vnel. človeških žrtev ni bilo. Na kraj atentata je prihitela policijska izvidnica z brigadirjem Mo-donuttijem in šoferjem Druissijem, takoj za njima pa tudi osebje političnega oddelka tržaške kvesture in pa podpredsednik krožka Julia Mario Puppiin iz Ul. Roiano 2, ka terega so policaji sredi noči obvestili o podlem dejanju neznancev. Nekaj minut čez drugo uro ponoči so gasilci že pogasili požar in so lahko preiskovalci stopili v prostore prizadete organizacije. Prišla je tudi ekipa znanstvene policije, ki je natančno pregledala okolico, ki jo je prizadel požar in odkrila o-stanke cevi, posode za gorivo, orodje, kar je bilo pač moč iztrgati zubljem; te elemente bodo strokovnjaki podrobno proučili, da bd mogoče našli kakšno sled za podlimi storilci. Osebje digosa, politične policije, je nemudoma začelo s preiskavo, ki pa ni obrodila sadov, prej so preiskovalci zaslišali pod- jo v tržaških glasbenih krogih znan in cenjen ansambel. Funkcionarji digosa so še včeraj ponoči zaslišali tudi nekaj prebivalcev stanovanjskega bloka, kjer je bil izveden a-tentat, kateri so presenečeni in nejeverni drug za drugim ugotavljali, kako je sploh moglo do tega priti, ko pa je vsem znano, da je delovanje krožka široko zasnovano in daleč od tega, da bi bilo politično ali nacionalno hujskaško. Sami policaji priznavajo, da je preiskava v slepi ulici, kajti nihče si ni prevzel odgovornosti nad atentatom, storilci pa tudi niso pustili ničesar, po čemer bi lahko sklepali o naravi in namenu dejanja. Ostaja nam edino dejstvo, da je v našem mestu prišlo še do enega primera nasilja in to take vrste nasilja, ki močno spominja na požige izpred nekaj desetletij. Takrat so bile požigalske akcije fašističnim škvadristom v ponos; danes pa se jih lotevajo v zavetju noči. Kriminalna identiteta enih in drugih pa je nesporna, zato bi bilo nujno potrebno, da policija nekaj ukrene, preden se bo vzdušje v Trstu nepopravljivo skalilo. Najprej „ predsednika Julie Puppdna, ki je poudaril, da njihov športni in rekreacijski krožek sicer deluje pretežno v katoliških krogih, da pa je odprt vsem demokratičnim mišljenjem in nazorom in da ni vezan na nobeno politično organizacijo. Omeniti moramo, da ima na sedežu Julie vaje zbor Montasio, ki je sicer eden izmed odsekov krožka in McfMgle&ia vrsta avtomobilov na barkovljanski obali ob velikem šmarnu stoličke za piknikovanje, Mnogo je bilo takih, ki so se po veselju na plaži odpravili v hlad Kraške planote. Eni so se zgubili tam za ogradami v senci borovca ali gabra, drugi so sedli za mize na gostilniških dvoriščih, marsikdo si je zaželel vinske kapljice v osmi-ci, veliko pa se jih je proti večeru zbralo na vaških praznikih v Sa-matorci in Ricmanjih ter na Bazovici ali na openskem Taboru in podlonjerskem prazniku komunističnega tiska, kjer so se spontana pesem in zvoki zabavnih orkestrov razlegali do poznega. V mestnih četrtih je bilo za veliki šmaren pusto. V redkih odprtih gostilnah in krčmah so možakarji ob nepogrešljivi osminki kvartali, osamljene ženice in starčki so pozno popoldne posedali na lesenih ali kamnitih klopcah mestnega vrta, na šentjakobskem in Garibaldijevem trgu, pri Sv. Andreju in v Mi-ramarskem drevoredu pri Rojanu. Tudi takih družin ni bilo malo, ki so za spremembo sedele pred televizorjem Včerajšnji dan, ki je veljal za «most» delovnim ljudem (pa ne vsem, kajti poleg osebja, ki so mu poverjene javne storitve, si oddiha niso mogli privoščiti delavci v o- bratih z neustavljivo proizvodnjo, kot je na primer železarna Italsi-der), je marsikomu pokvaril račune. Dopoldne je bilo oblačno, kislo, popoldne po treh pa je začelo rositi in sobota se je sprevrgla v deževen dan. Prometa je bilo po me stu in na izhodnih cestah, tako tudi na mejnih prehodih, mnogo manj, če izvzamemo seveda tuje letoviščarje, ki so se vozili v Jugoslavijo ali se iz nje vračali. Danes bo prometna slika ne glede na vreme povsem drugačna. Razen tistih, ki so zaradi poobla-čitve sklenili tridnevni «most» skrčiti in so se vrnili domov že sinoči, bo pač današnji dan za dobršen del počitnikovalcev dan povratka. Računajo, da se bodo prve avto mobilske vrste v tržaški smeri pričele pojavljati že v zgodnjih popoldanskih urah, pojenjale pa naj bi pozno zvečer. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo vremenske razmere prihodnje dni skvarile in nekateri že govore, da je poletja za letos konec. Morda pa nam september le postreže s prijetnim iznenadenjem, recimo s hladnejšimi, a sončnimi dnevi, ko sta kopel v morju in u-merjena tura v naravo zares pravi užitek, (dg) •llllllllllllllllllllllllllIllillIlMtMIIIMIIIIIIIIIIIIUIIIlllllltllllltlllllltlllllllllllliniMllllltlllllllllllllllMIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinmUlUIIIIHIIflllllllllllllMIIIIIIIIinilllllllllllUlflllllllfiriHIIIIIIIIIIIIIMMfmillllllllllllllllllllllllin Veliki šmaren v beležnici črnega kronista Bogat plen za stanovanjske miši - Številne prometne nesreče - Smrtna nesreča pri Grljanu Veliki šmaren je za nami, tako da lahko napravimo že prvi obračun, koliko so pospravile v svoje malhe stanovanjske miši in koliko pločevine je ostalo skrotovičene po naših cestah. Tatvin po praznih stanovanjih je bilo te dni res nekaj; nekaterim pa sploh ni bilo treba iz hiše ven, dovolj da so se rekoliko dalje pomudili v dnevni sobi, pa so tatovi v hipu izkoristili priložnost. Pripetilo se je v Ul. Moncolano 10/1. 59-letni Mario Romano De Meio je z ženo mirno večerjal in gledal televizijo, istočasno pa je odprl okna, da bi prezračil spalnico. Ko sta šla, da bi legla, sta zakonca opazila, da manjkajo na nočnih omaricah nekateri predmeti, med drugimi tudi Ustnica z De Meiovim vozniškim dovoljenjem in 40.000 lirami ter njegova in ženina osebna V Ul. Čampi Flisi 41 so neznani tatovi olajšali 48-letno Anno Bordon por. Claret za 800.000 starih dinarjev, 50.000 lir in lep kupček zlatih predmetov precejšnje vrednosti. Bor donova je zapustila stanovanje med osmo in dvanajsto uro in čeprav je imela zlato in denar skrbno skrit v spalnici, so tatovi vseeno našli, kar so iskali, saj so imeli tudi dovolj časa na razpolago, da so spravili stanovanje temeljito v nered. Na stopnišču James Joyce 1 stanuje 59-letni Giuseppe Rosin, ki je bil na veliki šmaren ves dan zdoma. Tatovi so razbili steklo vhodnih vrat ter mu odnesli 981.000 lir. Rosin jih je imel založene v eni izmed knjig svoje bogate privatne knjižnice . Med 7.30 in 19. uro najdemo tatove na delu v Ulici Ginnastica 21. Takrat je bil zdoma 61-letni Carlo Sossi. Ko je zvečer prišel domov, je našel vrata iz tečajev, spalnico pa v nepopisnem neredu. Tatovi tudi njemu niso prizanesli in so mu u-kradli 300.000 lir ter zlato verižico. V Ul. S. Vito 17 pa je moral 42-letni Alberto Giani odstopiti tatovom dragocen krznen plašč, ki je sacer imel natrgan rokav, a to nezaželenih obiskovalcev ni motilo; do zime je še časa, da se rokav pooravi. Veliko resnejši kot v stanovanjih je bil velikošmarni obračun ‘ na cestah. 15. avgusta, pozno zvečer, so na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice sprejeU 26-letnega Paola Simsiga, ki se je z motorjem hondo 750 ponesrečil v Ul. Crispi. Zaradi številnih udarcev in odrgnin se bo moral zdraviti 15 dni. Iz podobnih razlogov se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna tudi 20-letni Franco Modena, ki trenutno služi vojaški rok v Ul. Rossetti. Modena se je s svojo vespo peljal po Ulici Revoltella proti Ul. S. Pasquale. Na križišču z Ulico Barison pa je trčil v avto znamke prinz, ki ga je upravljala 58-letna Natalina Marchio iz Ulice delto Scoglio 32. Voznica avtomobila je ostala nepoškodovana. Včeraj okrog sedemnajste ure pa se je težje poškodoval Raffaelle Boc cafori. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek zaradi zloma .desne stegne niče in urezov po obrazu. Zdraviti se bo moral dobra dva meseca. Bcccafori se je s svojim avtom fiat 127 peljal proti Lazaretu, ko je na nekem ovinku trčil v avtomobil z beograjsko registracijo. Pri trčenju so bili ranjeni tudi trije potniki jugoslovanskega vozila, in sicer: Zoran Jočič, 15-letna Lidia Fabbris in njena 20-letna sestra Euridice. katere pa so na oddelku za prvo pomoč samo obvezali in odpustili. Najhujša nesreča pa se je pripetila v četrtek zvečer, ko je bila naša redakcija že zaprta. Na tržaški obalni cesti je izgubil življenje 21-letni Damjano Minenna iz Biton-ta v Apuliji. Minenna je služil vojaški rok v Gorici. V četrtek zvečer se je z motorjem peljal po obalni cesti iz Sesljana proti Trstu. V bližini Grljana je pred seboj za gledal avtobus številka 36, ki je vozil v isti smeri. Pri odcepu za Grljan je avtobus zavil v desno, vendar je nesrečni motociklist to opazil prepozno. Zaradi visoke hitrosti se ni uspel izogniti zavijajočemu avtobusu in je treščil v njegov bok. Pri trčenju se je Minenna tako hudo poškodoval, da je izdihnil že med prevozom v bolnišnico. Nesrečo je obravnavala prometna policija, ki je tudi obvestila konjeniški oddelek Saluzzo v Gorici, kjer je Damiano Minenna služil vojaški rok. 'iiuiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiitiiitiiiimiiiiiiMiHiiitiiiMiniaMiitmimniiiiiiiiiiinHuiiiiimmi 5. IN 6. SEPTEMBRA V GRLJANU Sladkorna bolezen v ospredju tržaških zdravniških dnevov V konferenčni dvorani hotela A-driatico Palače v Grljanu bodo 5. septembra ob 8.30 odprli 34. tržaške zdravniške dneve, ki jih organizirajo zdravniška zbornica tržaške pokrajine, združenje tržaških zdravnikov, fakulteta medicine in kirurgije tržaške univerze in bolniš’ a ustanova, Tu bodo znani zdravniki iz raznih krajev Italije in iz drugih držav razpravljal; o aktualno^ sti sladkorne bolezni. Po slovesni otvoritvi in nagraditvi zaslužnih zdravnikov, o čemer smo že poročali, se bo pričel znanstveni del te prireditve, ki bo obsegala štiri okrogle mize. V petek, 5. septembra ob 9.30 bo prva okrogla miza o sladkornem zastrupljanju, ki jo bo vodil Z. La-ron, pediater zavoda za krvne bolezni pri doraščajoči mladini v Tel Avivu. Sodelovali bodo zdravniki Benedetti iz Vidma, Fererspil iz Padove, Noacco iz Vidma, Curri iz Milana in Karam iz San Francisca. Popoldne s pričetkom ob 15. uri bo univerzitetni profesor Pozza iz Milana vodil debato o preprečanju sladkorne bolezni. Sodelovali bodo Nordio in Mandruzzato s tržaške otroške bolnice, Karam, Butturini iz Parme in Z. Scrabalo z zavoda za sladkorne bolezni zagrebške u-niverze, ki bo govoril o epidemiologiji in genetiki med diabetiki. V soboto, 6. septembra, bodo na tretji okrogli mizi obravnavali problem kliničnih posledic diabetisa; debato bo vodil dr. Feruglio z medicinske klinike tržaške univerze, sodelovali pa bodo Giorgino (Bari), Brancato (Trst), Mogensen (Arhus), Ponte in Scarpa (oba iz Trsta). Popoldne pa bo zadnja okrogla miza o zdravljenju sladkorne bolezni; vodil jo bo G. Lenti z medicinske klinike torinske univerze. Z njim bodo debatirali Montenero iz Rima, Brunetti iz Peruge, Polosa iz Ca tanie in Karp iz Tel Aviva. Vsem okroglim mizam bo sledila razprava. DREVI ALI JUTRI V Trstu le delegacija anlimilitarisličnega mednarodnega pohoda Program antimilitarističnega po hoda, ki je v ponedeljek, 4. avgu- sta, krenil iz francoskega mesta A-vignon in ki bi moral danes ali pa jutri doseči naše mesto, je bil spremenjen. Drevi, ali pa najpozneje jutri dopoldne bo v Trst prispela le šestčlanska delegacija, ki se bo nato razdelila na dva dela. Trije člani bodo odpotovali v Jugoslavijo, ostali trije pa v Bukarešto. V Trstu ni predvidena nobena manifestacija, kot so jih udeleženci tega mednarodnega antimilitarističnega pohoda u prizorih v nekaterih drugih mestih. Po dvanajstih dneh hoje je preostalo še približno sto italijanskih in tujih udeležencev, katerim so se v Livornu, kjer se sedaj nahajajo, pridružili še drugi mladinci iz tistih krajev. Godba «Verdi» jutri na Trgu Unita Tržaška mestna godba «G. Verdi' bo nastopila jutri zvečer, ob 20.30 na Trgu Unita. Zaigrala bo «Per aspera ad astra*, Schubertovo «Ko-račndco», del »Hoffmanovih pripovedk* in del «My fair lady», «A1-borado* ter fantazijo koračnic. Rajonski sveti Rajonski svet za zahodni Kras se sestane jutri, 18. avgusta, ob 18. uri na sedežu na Proseku št 220. Na dnevnem redu: obvezno mnenje o turističnem centru v Križu ter o prošnji za najem občinskega zemljišča. Ob boleči izgubi dragega VIDA izražajo družini Štravs svoje globoko sočustvovanje prijatelji - uslužbenci podjetja TRAD — Trst. 17. 8. 1966 17. 8.1980 Ob 14. obletnici smrti našega dragega moža, očeta in nonota Josipa Albertija se ga z enako žalostjo spominjajo žena in vsi, ki so ga imeli radi. Boljunec, 17. avgusta 1980 Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga mama STANISLAVA VOVK vd. ŠČUKA Pogreb drage pokojnice bo jutri, 18. avgusta, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoča Trst, 17. avgusta 1980 sinova Dario in Boris z družinama Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi VID ŠTRAVS Pogreb bo v Kopru. Dan pogreba bo naknadno določen. Koper, 17. avgusta 1980 Ob bridki izgubi dragega poslovnega sodelavca in prijatelja VIDA STRAVSA izražata težko prizadeti družini svoje najgloblje sožalje Stanko in Milena Bole Sožalju se pridružujejo Nataša in Mario Bevilacquia ter Mira in Paolo Furlani. ZAHVALA Ob izgubi naše drage DANILE KANTE por. ŽUŽEK se iskreno zahvaljujemo dr. Sardagnu, duhovniku, učencem III. A razreda srednje šole Igo Gruden, vaščanom, darovalcem in nosilcem cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti in ki so nam pomagali. Mož, sin in žalujoči svojci Vižovlje, 17. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in none ANTONIJE KURET por. GULIČ se iskreno zahvaljujemo župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Slavec, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Ricmanje, 17. avgusta 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in nonota MARIJA PEČENKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družine PEČENKO, SAKSIDA in FERFOLJA Trst, 17. avgusta 1980 14. 8. 1977 14. 8. 1980 Ob 3. obletnici smrti dragega moža, očeta in nonota FRANCA BRUNDULA se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjata lena Zora fn sin Nevo z družino Opčine, 17. avgusta 1980 *r . . lIBiiiiilil L, I : k ■ KONEC MESECA V REPENTABRSKI OBČINI Novosti letošnje IX. Kraške ohceti Pred dnevi so se v Kraški hiši v Repnu sestali predstavniki zadruge Maš Kras in občani repentabrske občine, da se pomenijo o IX. Kraški ohceti, ki bo od 23. do 31. avgusta letos. Znano je, da se bosta letos poročila dva para. kar pa zahteva večjih organizacijskih prijemov in seveda tudi več dela in stroškov. Zalo so na sestanku govorili predvsem o tem, kako, oziroma na kakšen na oin naj se letošnja ohcet izpelje, pri čemer bo treba predvsem paziti, da se ohrani pristnost običajev, ki so bili značilni za ohceti na prelomu prejšnjega in sedanjega stoletja. Po daljši razpravi so tudi to vprašanje rešili, in sicer tako, da bo ohcet potekala, kakor da bi se poročila dva brata oziroma dve sestri. Občani so na sestanku tudi sklenili. da bodo — kot že prejšnja leta — postavili slavoloke, dekleta pa so že začela pripravljati živopisane Papirnate rože, s katerimi bodo o-brasili slavoloke. Žene v Repnu in na Colu bodo pekle potice in druge slaščice, prosvetni delavci in športniki pa bodo organizirali svojo osmi-cp. kjer bodo na voljo kraške specialitete. Letos bo verjetno še nekaj osmič v rokah domačinov, in sicer zaradi tega, ker je v Repnu še pre-Čej vina in je torej priložnost, da Se obiskovalcem v času ohceti ponu- di kozarec pristne domače kapljice, Zvedli smo tudi, da bo letos spet'nekaj novih narodnih noš, kar je vse hvale vredno: če pomislimo, da ni bilo v repehtabrski občini do pi kraške chceti niti ehe rtarodne 1 (vsaj kompletne ne) in da jih danes že skoraj petdeset, potem lan-ko občanom samo častitamo! Prihodnjo nedeljo bomo objavili prvi ser.nam darovalcev, ki prispevajo svoja darila bodisi novoporo-čencema bodisi organizatorjem te naše največje etnografske in folklorne prireditve na Tržaškem. Marsikdo —• zlasti že nekako tradicionalni darovalci — so svoja darila že najavili, drugi bodo to storili v naslednjih dneh. Svoja darila lahko najavite uredništvu našega dnevnika, in sicer na telefonsko številko 794-672. Zadruga Naš Kras pa še enkrat poziva vse lastnike in lastnice narodnih noš, da se v čim večjem številu udeležijo kraške ohceti. Zborno mesto je pred cerkvijo na Re-pentabru in sicer ob 10.30. Če sami ne morete priti v noši, tedaj jo posodite vašim sorodnikom ali prijateljem oziroma prijateljicam. Če kdo nima lastnega prevoza, naj se javi uredništvu našega dnevnika, ih sicer na že prej omenjeno telefonsko številko. IZKUŠNJE DIJAKINJ POKLICNEGA ZAVODA ZA INDUSTRIJO IN OBRT Dragocena praksa v matični domovini Zveza socialistične mladine Slovenije - Univerzitetna konferenca, koordinacijski odbor za mednarodno izmenjavo, strokovnih praks, je tudi letos povabila pet dijakov kemijske sekcije Poklicnega zavoda za industrijo in obrt na enomesečno poletno prakso v tovarno Lek - Ljubljana. V prvi izmeni v mesecu juliju so bili tam trije dijaki, v drugi, avgusta, pa dva. Drugih pet dijakov opravlja prakso v kemični tovarni Krka pri Novem mestu, nekaj dijakov oddelka RTV pa je imelo- možnost tritedenske prakse v elektromehanski tovarni Iskra v Kranju. Ob našem prihodu so nam, obrazložili, s čim se Lek ukvarja, delovanje tovarne in njene delovne organizacije TOZD (Temeljna organizacija združenega dela). Nato so nas porazdelili po raznih oddelkih, dve v TOZD - razvoj in raziskave - oddelek za kemijsko sintezo in tehnologijo, cer ena v TOZD kontrola -oddelek za kemijsko analizo surovin. V TOZD - razvoj in raziskave sta se dijakinji ukvarjali z raznimi drogami im postopki čiščenja, sinteze in tehnologijo. V TOZD - kontrola pa se je dijakinja ukvarjala z analizo raznih surovin, parfumskih ol j in različnih izdelkov, ki, jih tovarna proizvaja. V obdobju prakse smo se precej novega naučile in preizkusile naše prejšnje šolsko znanje. Vrh tega pa ftiilltiimiiiiiiltiiiiitiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilniiiiiiniiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittimitiiiiiiiiiiiitiiiniililliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitistiliiiiiitiiiniiiniiiiMiii Številni prazniki v mestu in okolici smo lahko spoznale, s čim se bomo v našem bodočem poklicu ukvarjale. Spoznale smo nove inštrumente, nove spojine, njih lastnosti in uporabo v farmaciji. Mentorji so nam pokazali proizvodnjo tovarne. Zelo zanimiv je bil tudi ogled farmakološkega laboratorija, kjer delajo poizkuse zdravil na morskih prašičkih, miših in podganah. Organizirali so nam predavanje o marketingu, to je o uvažanju ter izvažanju izdelkov in surovin. Preskrbeli so nam malico in kosilo v tovarniški menzi. Prenočišče pa smo imele v Akademskem kolegiju - študentski dom v Ljubljani. Dan za dnem smo morale voditi delovni dnevnik, v katerem smo zapisovale opravljeno delo. Naši predstojniki so nam nudili možnost, da .smo o različnih spojinah, instrumentih in analitskih postopkih kaj več zvedele, tako da so nam dali primerne knjige in zapiske in so nam pred delom ustno obrazložili. V tovarni smo se kmalu seznanile z drugimi praktikanti in z delavci. Počutile šmp se zelo dobro in imele občutek, da so nas vsi delavci sprejeli v svojo sredo, saj smo se z njimi pogovarjali kot stari kolegi, da smo kar pozabile, da smo v tovarni le praktikantke. Seveda tudi v študentskem domu nam ni zmanjkalo družbe, saj nas je bilo v našem bloku večina praktikantov. Večji del nas je bilo iz tujine in to tudi iz drugih kontinentov, a gotovo ni manjkalo tudi jugoslovanskih praktikantov iz cele Jugoslavije, V prostem času smo se večkrat družile z ostalimi praktikanti in v družbi se pogovarjali, poslušali glasbo in igrali na karte. Seveda tu nam je bila potrebna vsa naša «iz-vežbanost* v tujih jezikih. Večkrat smo tudi odhajale na sprehode po mestu in si ogledale Ljubljano in vsa njena kulturna središča. Predsedstvo skupščine mesta Ljubljane je vse praktikante iz tujih držav v prostem času povabilo na razgovor o mestu Ljubljana — prvem mestu ' heroiev v Jugoslaviji in o delovanju skupščine mesta, ter na zabavni večer v Križankah. Na žalost, zaradi delovnih dolžnosti v tovarni pa se nismo mogle udeležiti ogleda Kliničnega centra v Ljubljani. Predstojniki v tovarni so nam z velikim potrpljenjem razlagali razne postopke, s katerimi smo se u-kvarjali, in zato smo vsem zelo hvaležne. Za h val ujemo se tudi vsem organizatorjem in mentorjem, ki so nam nudili možnost, da smo lahko opravljale prakso v matični domovini. ■ | Silvana, Tiziana in Zorka zadeto kmetijstvo in vinogradništvo, kar je tudi posledica stalnega krčenja obdelovalnih površin. Prihodnjo nedeljo piknik « Polda» Veliki šmaren, praznik poletja, je čas, ko v Italiji počitniška sezona doseže višek, ko mesta nudijo redkim , tujim obiskovalcem običajno žalostno podobo praznih cementnih in asfaltnih puščav. Trst je v tem pogledu vsaj delno izjema in ne samo zato, ker pri nas ni velikih industrijskih obratov, ki zaprejo zaradi dopustov vsi ob istem času, pač pa tudi zato, ker je mesto upokojencev, od katerih si lahko le redki privoščijo počitnice na morju ali v hribih. Pa tudi na splošno je pri nas že v navadi, da počitnice bolj razčlenimo. In kaj nudita mesto ter okolica tisntim, ki ostanejo doma?' Če izvzamemo poletne prireditve, ki jih organizira ta ali ona javna ustanova (in priznati je treba,. da se po popolnem mrtvilu prejšnjih let položaj nekoliko izboljšuje) preosta-jajo ljudem le prazniki, ki jih organizirajo naša društva po .vaseh. Taki prazniki niso le priložnost, da popiješ kozarec belega ali domače črnine v prijetnem okolju, nekoliko bliže naravi kot si lahko v mestu, ne privabljajo ljudi le z bolj ali manj bogatim kulturnim in zabavnim programom, pač pa so priložnost za shajanje z znanci, za kramljanje in za družabnost, ki ti je mesto ob sodobnem ritmu življenja ne nudi; obisk na takem prazniku, zlasti če se vreme ne kisa kot včeraj, je prijeten trenutek pavze in oddiha v vse bolj odtujujoči vsakodnevni rutini. Ni čudno zato, da so bili zlasti v petek, ko je bilo vreme lepo in sončno, prazniki po naših vaseh dobro obiskani. Na slikah, ki jih je posnel naš fotograf Mario Magajna: Tabor na Opčinah (zgoraj), vaška šagra v Ricmanjih (v sredi), vaški praznik v Samatorci (v sredi spodaj) In praznik sardele (spodaj). PRIHODNJO NEDELJO Rapska razstava vi« v Podlonjerju Prifiodnjo nedeljo, 24. avgusta bo Združenje Union priredilo «11. rajonsko razstavo vin*. Razstava bo na 'vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju s pričetkom ob 16. uri. Z razstavo vin želi društvo ponovno uveljaviti svoj rajon, ob tem pa ovrednotiti že nekoliko izumrle tradicije ter spodbuditi znatno pri- Tradicionalni piknik športnega društva Polet bo letos spet na Er-zelju, in sicer v nedeljo. 24. avgusta. Zborno mesto bo ob 10. uri v gozdičku nad vasjo (priložnostni kažipoti vas bodo pripeljali prav do tja), kdor pa takrat še ne more priti, bo dobrodošel ob katerikoli uri. Kot po navadi, je odbor Poleta tudi letos poskrbel za domač kruh in vino, ki bo na voljo vsem prisotnim, tneso za peko na žaru in drugo hrano pa naj vsakdo prinese s sabo. Polet prireja piknik zato, da se mladina, ki sodeluje pri društvu, a tudi starši in prijatelji društva, vsaj enkrat v letu srečajo izven športnega društva, v naravnem okolju in veseli družbi. Na piknik pa so vabljeni tudi vsi prijatelji mladine, še zlasti tisti, ki se Poleta spomnijo ob veselih in žalostnih dogodkih. Kruha in vina bo dovolj za vse, dobro voljo pa prinesite s sabo! Najkrajša pot na Erzelj je: Dutovlje - Štanjel - Kobdilj - Branica. Kažipot v dolini vam bo nakazal, kje morate obrniti v levo vse do prostora, kjer bo piknik. Nasvidenje na Erzelju! Dva razpisa v zgoniški občini V tem tednu bo zapadel rok za predložitev prošenj za dve začasni zaposlitvi pri zgoniški občini. Do srede se lahko prijavijo otroške vzgojiteljice za suplence v občinskih otroških vrtcih. V soboto pa zapade rok za začasno zaposlitev usposobljenega tehnika pri tehničnem konzorciju med zgoniško in repentabrsko občino. . . B. S. • V torek, 19. avgusta, ob 21.15 bo na Gradu sv. Justa skupina «Gatti del Vicolo Miracoli* nastopila s svojim kabaretom. Predstavo prireja Tržaška avtonomna turistična i’n le-toviščarska ustanova. f Čestitke Dne 14. avgusta sta praznovala svoj rojstni dan SERGIJ VATOVEC in LOREDANA FABRIS. Iskreno jima čestita PD Slavec iz Ricmanj. Danes praznuje 13. rojstni dan ALENKA SANCIN. Vse najboljše ji želijo oče, mama, nono, nona, posebno pa sestrica Tamara in bratec Erik. <**& Ženski '■‘AievšlS^Ot^abor čestita MAJI in PAVLU FONDI ter se veseli s Petrom in Radom ob rojstvu ALJOŠE iiiumiiiuikiiiitiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiimiiiiuiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittiiiiiiiontiiiiiiiiiiii ZORA BANDI IZ PREDENEGA PO SEDMI KRIŽ NA TRIGLA V Zora Bandi iz Prebenega je 4. avgusta prestopila prag sedemdesetih let. Ob častitljivi obletnici se je ozrla nazaj v življenje in ugotovila, da je užila precej hudega, toda morala si je priznati, da je bila marsikatera urica tudi prijetna in vedra. Nekaj pa je jubilantko ob vsem tem zaskrbelo in sicer to, da pri svojih sedemdesetih še ni bila na slovenskem očaku Triglavu. Zato ni kazalo drugega, kot si zadeti «ruceks> na hrbet in vzeti pot pod noge. Zora Bandi je izkoristila priložnost, ko je tik pred velikošmami-mi prazniki domače kulturno društvo Jože Rapotec priredilo izlet na najvišji jugoslovanski vrh. Pravzaprav, če smo bolj pošteni, bomo rekli, da so jo udeleženci izleta pripravili do tega, da je šla z njimi. Sicer pa se je Zora že pred letom dni pripravljala na to pot, a se ji je sen uresničil nekoliko kasneje. V skupini devetih mladih Prebe-nežanov se ni počutila nič kaj »sedemdesetletno*. Čvrsto je koračila od Bohinja gor skozi Vrata do Tomšičeve koče, kjer so prenočili, naslednjega dne pa do vrha. Zora Bandi se lahko pohvali, da je svoj sedmi križ snela kar s Triglava. Čudovita hribovska izkušnja jo je i tako prevzela, da ji je ob pripovedovanju jemalo besedo in nam je e-nostavno rekla: Lepo je bilo — in je bilo s tem povedano čisto vse. Zora se je svoje triglavske poti lotila brez izkušenj. Enkrat prej je obiskala Slavnik, Snežnik in Vi-šarje. Na Triglav pa jo je gnala želja, da bi od blizu spoznala lepoto in mir slovenskih planin. «škoda, da smo imeli tako malo časa. Tako rada sem gledala rože, jezera, previse in grozljivo globino pod seboj. . Ko so prebeneški planinci sestopili s Triglava in so prispeli RESTAVRACIJA DOLINA PADRIČE vabi PRAZNIK KALAMAROV danes, 17. avgusta, s pričetkom ob 17. uri. Kino Gledališča Ariston 21.30 «Noi due una eoppia*. I. Thulin, E. Josephson. Prepovedan mladini, pod 14. letom. Nazionale Zaprto do 23. avgusta. Ritz 16.30—22.15 «11 Pupazfco*. Lan-do Buzzanca, ClaUdia Islaš. Jutri ob 18.00 «Horror show - Cento minuti di paura*. Prepovedan mladini pod 14. letom. 1 v Eden 16.30—22.15. «Bruciata dal sole®. Farrach Fawcett, J. Collins, Eleonore Parker. Barvni film. Jutri ob J.8.00 «Cicciolina amore mio*. Ilona Staller. Prepovedan mladini pod 18. letom. Exeelsior 17.00 «A qualcuno piace caldo*. Marylin Monroe. Grattaciclo 17.00 «Febbre da caval-lo». Enrico Montesano, Luigi Pro-ietti, Barvni film. Fcnice 17.00 «La tarantola dal ven-tre nero». Barbara Bouchet, Gian-carlo Giannini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mlgnon 15.00—22.00 «La spada nella roccia*. Barvni film. Filodrammatico Zaprto do 23. 8. Moderno 16.30 «Agente 007: L’uomo dalla pištola d'oro». Aurora 16.00 «Frenzy». A. Hitchcock Cristallo 16.30 «Agente 097: Missio-ne Goldfinger*. Sean Connery. Barvali film. Vi (tori o Veneto 16.30 «H segno degli Hannan». Barvni film. Capitol 16.00 «F,eco noi per esem-pio*. A. Celentano. Izleti SK Devin priredi v nedeljo, 24. t.m., avtobusni izlet v bolnico Franjo, z vzponom na Porezen. Informacije in vpis pri Leonidi Gruden, tel. 209-506 ter pri ostalih odbornikih. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 28. t.m., izlet na Gorenjsko in sicer na Bled, v Vrbo, Begunje'in Kranj. Vpisovanje v sredo, 20., in v četrtek, 21. t.m., od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8. Združenje Union priredi dva enodnevna izleta‘in'sicer 31. avgusta v Celje - Velenje in 14. septembra v Bohinj ob priliki Kravjega bala. Obenem združenje javlja, da se interesenti lahko vpišejo za izlet v Beograd, kot smo že govorili na sedežu združenja. Izlet bo 6., 7. in 8. septembra 1980’ in sicer r Beograd (Titov, grob), Djerdap (romunska meja),' Vse informacije, na sedežu v Ul.. Valdirivo 30, telefon 64459 v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure. Šolske vesti VERDI Z nocojšnjo predstavo ob 18. uri se zaključuje 19. festival operete. Na sporedu je opereta v treh dejanjih Lea Falla »ROŽA IZ STAM-BULA». Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Rudolf Bibl. 5 umival slovenske sule spu v.«, ua je rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole podaljšan do 20. septembra Tečaji so odprti vsem odraslim od 16 leta dalje. Vpisovanje se vrši na vseh slovenskih nižjih srednjih solab v tržaški pokrajini. Mali oglasi telefon (040) 7946.72 V, DOLINI prodajam mlekarno. Telefon:‘811-493. OSMKO so odprli Legiša' — Kolma-movi iz Mavhinj.' Točijo pristno do ; mačo kapljico. PRODAM fiat 128 letnik 1972 - karavan. Telefon 212-823. v' DRUŽINA štijih oseb nujno išče žensko za ne ka jun^VSa Kodhečrio Ti kanje v Miljah. Telefonirati od 19.30 do 21. ure na .telefonsko šte vilko 274 089.'"- -vri- PRODAM motorni čoln Ilver (4,20 m) 1977, motor evinrude 35 KM (1979) prikolica ellebi (1977). Telefon 815-047. OSMICO je odprl Rudi Košuta, Sv. Križ 44. Toči belo in črno vino. KOMPLETNO, moderno, skoraj novo dnevno sobo prodam zaradi selitve. Telefon 825-050. PRENOSNI otroški sedež za avto prodam. Telefonirati na tel. št. 228-382 od 9. do 17. ure. PRODAJAM polovico dvonadstropne stare Hiše v Ul. San Cilino (tri stanovanja in vrt). Telefonirati na št. 734 698. PRODAM fiat 128 SL coupe letnik 73 — prevoženih 73 000 km v odličnem stanju. Telefon 227284. PRODAM AVTO FIAT 127 C, bele barve s tremi vrati. 6 mesecev star. Telefon 229 242. k Savici, so Zori podarili spominsko kolajno z vrisanim Aljaževim stolpom, krampom in vrvjo. Nato so ji čestitali za vzpon in za jubilej ter ji zaželeli še veliko zdravih in vedrih let. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA tfiki foto-kino (gl kontaktne leče J Ulica Buoaarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA BAZOVICA prireja danes, 17. avgusta 1980 TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici SPORED: DANES, 17. avgusta ob 9.00 — tek po vaških klancih finale mednarodnega' balinarskega turnirja ob 21.00 — nagrajevanje zmagovalcev Zvečer od 20. do 24. ure PLES ob zvokih ansamblov TAIMS in GALEBI. Delovali bodo dobro založeni kioski s pijačami in specialitetami na žaru. Vabljeni! ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM IZ SAMATORCE V NOB prireja danes, 17. avgusta 1980 IV. VAŠKI PRAZNIK DANES, 17. avgusta ob 10.00 — odprtje kioskov in tekmovanje s skrlami ob 18.00 — koncert ob 20.00 — PLES z ansamblom L. FURLANA ob 22.00 — PLES z jabolkom V dobro založenih kioskih vam bodo postregli s pristno kraško jedačo, pijačo in domačimi vini. Vabljeni! PD SLAVEC Ricmanje - Log prireja danes, 17. avgusta 1980 TRADICIONALNO ŠAGRO PROGRAM! ff..T DANES, 17. avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov ob 18. uri"kultur* program — sodelujejo godba iz Ricmanj, pevski zbor Slavec in otroška folklorna skupina z Opčin. Zvečer tekmovanje v valčku. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in specialitetami na žaru Zvečer od 20. do 24. ure PLES z ansamblom »POMLAD* VABLJENI HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH RAZPISUJE usposobljenost* izpit — v smislu člena 4 Kqlektivne delovne pogodbe — Za sprejem v službo uradnikov 1. in, 3. kategorije. Pogoji za pripustitev k natečaju: 1. Diploma višje srednje šole za uradnike/ce 1- kategorije1 oz. diploma nižje srednje šole za uradnike/ce 3. kategorije. 2. Opravljena vojaška služba (za moške) 3. Popolno obvladanje slovenskega in italijanskega jezika 4. Staroste mas. 35 let Za pripustitev k pismenemu izpitu bodo morah' kandidati uspešno prestati strokov* razgovor. Pri sprejemu v službo bodo imeli prednost civilni invalidi. Datum razgovorov oz. pismemh in ustnih izpitov bo javljen naknadno. > ■ • 1 r t , ‘ ' Rok za predložitev prošenj zapade #. 9. 1980. Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu Hranilnice. UPRAVNI ODBOR .........................iiiiiiiiiiiiim.mi..............lil...■Hill...........umu...................................... Danes, NEDELJA, 17. avgusta RADIVOJ Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.10. — Dolžina dneva 14.02. — Luna vzide ob 12.30 in zatone ob 23.24. Jutri, PONEDELJEK, 18. avguste HELENA Včeraj - danes Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 20,1, ob 18. uri 21 stopinj, zračni tlak 1011,5 mb nestanovitno ustaljen, veter ju-gozahodmk 13 km na uro, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Michele Gerunda, Ester Breisovec, Riccardo Sorbo. UMRLI SO: 69-letni Antomo Fab-bro, 57-letnd Bruno Fragiacomo, 75-letna Ida Furlandch vd. Colarich, 59-letna Albertina Sandri por. Sergo, 87-letna Gahriella Giurco vd. Pa-squalihi, 77-letna Antonietta Mlado-sic vd. Bemobic, 79-letni Virgilio Vezzani, 62-letna Virginia Parovel por. Benussi, 81-letna Ester Glasar vd. Sotlar. OKLICI: karabinjer Cosimo Sca-rano in gospodinja Maria Pina Da-prile, finančni stražnik Mario Ca-milli in trg. pomočnica Patrizia Zlatic, agent JV Giuseppe Incan Gabriella Zahar, električar Ferruc-cdo Vascon in telefonistka Maria Slavec. , pristamški delavec Bruno Milaccd in uradnica Susie Burlovich, mesar Fabdo Volo in otroška vrtnarica Tatiana Sigur, uradnik Orlando Esposito in gospodinja Emilia Franco, avtoličar Valter Denich in frizerka Gabriella Tinolli, uradnik Darco Maganja in univerz, študentka Fulvia Bois, trgovec Vittorio Rizzian in uradnica Angela Astolfi, uradnik nova in knjigovodkinja Leonarda Pi lato, finančni stražnik Aldo Piero Carlo Simioni in trg. pomočnica Elisa Sossich, težak Carlo Lazzar in otroška varuhinja Rosanna Visintin, delavec Sandro Ventura in trg. pomočnica Velia Cuorpo, delavec Mi-chede Baglio in uradnica Giuliana de Ferra, delavec Bruno Biloslav in trg. pomočnica Rite Lo Casto. uradnik Egidlo Zogovich in fotolitograf Grazdella Gualtieri, uradnik Roberto Pirker in trg. pomočnica Alessandra Rebussi, uradnik Cesare Lepore jn uradnica Luisa Vrabiz. tehnični u-radnik Boris Ghersin in trg. pomočnica Edda Visintin, uradnik Roberto Carsd in uradnica Graziella Giurgiovich, bančni uradnik Diego Scocchi in univerzitetna študentka Luisa Felluga, tiskar Lucio Scarton in trg. pomoč*ca Rosanna Jurin-cach, trgovec Giuliano D'Ambrosi I in gospodinja Giuliana Moso, delavec Sergio Calia in trg. pomočmea Eli-sabetta Parmeggiam, tehnik Franco Ličen in bolničarka Donatella Cre-moM. mesar Giuseppe Hrovatin in otroška vrtnaric« Miryam Hvala, elektrikar Maurizio Marchid in trg. pomočnica Antanella Fratte. Rizzo in kmetica Lana Pastore, fo tograf Nicola Maggi in fotografinja u! m.izzini Sl DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldom 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNI* V OKOLICI Bol junec tel 228 124. Bazovica: tel. 226 165, Opčine tol 211 oni; Prosek tel 225 141, Božje polje, Zgonik tel 225 5116, Nabrežina tel. 2IHU21, Sesljal', tel >119197. Zavije: tol. 213 137. Milic tel 271 124 ZDKAVSTVEN4 DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 dr 8 ure tel 732627, predpraznična od 14. do 21. ure tn praznična 20. ire *el 68441 LOTERIJA BARI 47 81 53 42 37 CAGLIARI 59 50 17 7 16 FIRENCE 45 27 20 89 38 GENOVA 22 88 71 4 27 MILAN 2 5 47 21 4 NEAPELJ 78 88 25 3 30 PALERMO 79 12 46 45 29 RIM 72 74 88 64 36 TURIN 14 40 37 84 82 BENETKE 76 32 44 57 1 ENALOTTO XXX 112 2 21 2 2 2 KVOTE: 12 - 10.098.J00 Hr 11 — 453.500 lir 10 — 49.100 lir KAKO SMO PRAZNOVALI NA GORIŠKEM Veliki šmaren je tokrat minil skoraj brez prometnih nesreč Ni bilo, razen na cestah za obmorska letovišča, napovedane prometno gneče - Množičen obisk poletnih prireditev na odprtem Nekoliko neobičajno je minil tale veliki šmaren. Razmeroma tiho. skoraj brez prometnih nesreč, zastojev in podobnih težav, pa tudi brez tatvin, vlomov in podobnih dejanj. Toliko kar zadeva razmere na Goriškem. Sicer pa se praznovanje zaključi šele danes in je torej še dovolj časa, da se kar se cia ugoden dosedanji obračun spremeni na slabše. Imamo opravka Z golim naključjem, redko izjemo ali drugačnim pojavom, ali pa so avtomobilisti postali na mah sila previdni in disciplinirani? Nekoliko so najbrž zalegla priporočila na skrajno previdnost, precej pa tudi opozorila pred strogimi, oziroma poostrenimi ukrepi za kršilce. Pa tudi promet ni bil tako gost (z izjemo glavnih poti proti obmorskim krajem), kakor bi bilo pričakovati. Na nekaterih območjih je bilo celo manj prometa kakor ob nedeljah. O takem zatišju poročajo orožniki v Gradišču medtem ko so pri prometni policiji v Tržiču imeli v petek polne roke dela z urejanjem prometa proti in iz Gradeža, kjer pa kljub tisočem vozil, ni prišlo do zastojev. V Gradežu so v petek zabeležili višek tujih in domačih gostov, kljub tolikšni gneči (izraz prav gotovo ni pretiran) pa je dan, tako so nam povedali včeraj na komisariatu javne varnosti, minil zelo. zelo mirno, brez nesreč, nezgod na plaži, tatvin in vlomov ter drugih kaznivih dejanj. Razmeroma mirno je veliki šmaren minil tudi v Gorici, so nam včeraj opoldne zatrdili na kvestu ri. Prav gotovo je k temu pripomoglo tudi ojačeno nadzorstvo, ki so ga te dni uvedli, da bi zaščitili imovino občanov, ki so začasno odsotni zaradi dopusta ali drugih razlogov. Kronika nesreč na Goriškem je torej spričo tako umirjenega poteka praznika, dokaj pičla. V tržiško bolnišnico se je po zdravniško po moč zateklo nekaj nerodnih kopalcev, v goriški splošni bolnišnici dežurna ekipa tudi ni imela pravega dela, gneče pa ni bilo niti v Kr-minu, kjer so na zdravljenje sprejeli le dva pacienta, ki sta se ranila v prometni nesreči. 10 dni se bo zdravil 54-letni Oscar Perin iz Krmina, prav toliko pa tudi 57-letna Caterina Biaggio iz Manzana. Prvi je postal žrtev prometne nesreče v Bračanu, Biaggiova pa se je ranila pri padcu z motornim kolesom v Dolegnanu. Do spektakularnega trčenja je prišlo v opoldanskem času v Gorici, na križišču pred sodnijo. Tam že nekaj dni semaforji ne delujejo zaradi okvare. Iz Ulice Sauro sta se v fiatu 126 pripeljali Sonja Peric, stanuje v Ulici Grabizio- v Gorici, in Adrijana Bukovec, iz šem-petrske strani pa je na križišče naglo pripeljala s fiatom 127 19-letna Violetta Facchini por. Amendola, Ulica Del Gelso 15. Ker ni upoštevala, da ima prvo vozilo prednost, je prišlo do trčenja, pri čemer se je njeno vozilo prevrnilo na streho. Medtem ko dekleti v prvem vozilu nista utrpeli poškodb, so bili Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni AGROFOREST Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA Tel. (0481) 87-154 Da bi se osvežili v'teh vročih ''' poletnih dneh privoščite sl UNION PIVO Zastopnik za Goriško: VOJKO NARDIN Standrež, tel. 81-310 AUTO SACCHETTI servis za Jbuči VOLKSWAGEN PORSCHB GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Oprema In potrebščine URNIK: vsak dan od 8. do 12, ter od 14. do 18. uro ob sobotah od 8. do 12. ure LESTAN NICOLO GORICA ULGARZAROLL1105 TEL.81801 STEREOfONIJA HIFI m«««, ar o«™*. Ram Indiana Lina Calastium Ah ji Vamaha Sanyo RADIO TV COLORtNorSManda Bltupunht Schaub L orani. ITT-Grundlg Lama Opta Radio Maram Zoppaa «Espobianco» GORICA -UI.Cossar 23 Tel. 83823 GOSPODINJSKI STROJI BojdvMUta Argo Smeg Ariaton smal- NAJBOLJŠIH ZNAMK MATERIAL ZA OJACEVALNE NAPELJAVE zdravniki sprva zaskrbljeni nad zdravstvenim stanjem Facchinije-ve. ki pričakuje otroka. Izvidi so pokazali, da niti mati niti otrok nista bila prizadeta. Pa še nekaj besed o prometu na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini. Bi lo je sicer nekoliko bolj živahno kakor običajno, o gneči in kilometrskih vrstah pa nikakor ni mogoče govoriti. V petek je mejo na tem prehodu prestopilo, kakor nam je sporočila obmejna policija, nekaj manj kakor dvanajst tisoč oseb. Ljudje so torej veliki šmaren v glavnem, preživeli doma. ali v neposredni bližini domh, na številnih prireditvah na odprtem. Z obiskom so bili zadovoljni prireditelji šager in podobnih praznikov, nadvse množičen pa je bil obisk štirinajste razstave ptičev v Gradišču, razsta ve psov in kmetijskih strojev. Razna obvestila Na Peči bo 24. avgusta 2. mednarodni pohod «Gor in dol po Krasu*, prireditev, ki je vključena v koledar FIASP in FISP. Podrobnejša pojasnila pri odbornikih prosvetnega in športnega društva Vipava. V KRATKEM ČASU, DO ZAČETKA POUKA Pokrajinska uprava mora rešiti vprašanje prostorov za tri šole Oddelek zavoda Žiga Zois naj bi začasno namestili v stavbi, kjer je zdaj trgovski strokovni zavod, kmetijski tehnični zavod bo dobil prostor v Gradišču, zavod za geometre pa v prostorih bivše umobolnice Kakor smo že poročali, je ministrstvo za šolstvo izdalo dovoljenje o ustanovitvi samostojnega oddelka trgovskega zavoda. Žiga Zois v Gorici. Na tej šoli s slovenskim učnim jezikom se bodo izobraževali trgovski izvedenci, ki bodo našli zaposlitev na področju mednarodne trgovine. Ustanovitev novega oddelka je vsekakor pogojena z razpoložljivostjo prostorov. To pa ne predstavlja posebnega vprašanja, kakor nam je pred dnevi ižjavll predsednik gori-ske pokrajinske uprave, profesor Silvano Pagura, kajti prvi razred bi lahko brez večjih težav začasno nastanili v prostorih stavbe, kjer je zdaj tudi trgovska strokovna šoia Ivan Cankar. Vsekakor pa bo treba vprašanje ustreznih prostorov, za kar je dolžna poskrbeti pokrajinska uprava, rešiti v najkrajšem času, da se zagotovi nemoten začetek pouka. Šolsko leto pa se bo pričelo že čez dober mesec dni. Goriška pokrajinska uprava mora v teh dneh rešiti (v zvezi s tem je bilo izdano tudi tiskovno poročilo) poleg vprašanja oddelka zavoda Žiga Zois, še vprašanji namestitve oddelka kmetijskega tehničnega zavoda iz Čedada (kot najbolj pri- meren sedež navajajo prostore bivšega zavoda Duca d’Aosta v Gradišču) ter tehničnega zavoda za geometre v Gorici. Ta šola bo dobila ustrezne prostore v dveh stavbah bivše psihiatrične bolnišnice. Voda je čista -bazen Albatros ponovno odprt Bazen v turističnem centru Albatros v Marini Julii, so ponovno odprli. Zadnja analiza vzorcev vode je pokazala, da je voda v bazenu čista in da ni razloga za kakršne koli preventivne ukrepe. Šlo naj bi torej za kratkotrajno onesnaženost. Menda bodo v prihodnjih dneh preklicali tudi prepoved kopanja v morju, na področju občine Štaran-can. Prepoved so izdali pred nekaj tedni. NA DOLGO POT SO ŠLI S SVOJIMI MOPEDI Petnajst dni veselega kolovratenja od Štandreža do francoske Ažurne obale Pet mladih Štandrezcev je z natrpanimi motorčki vozilo po cestah Italije in Francije iz kneževine Monaco so jih izgnali, ker niso imeli čelade na glavi, kot predpisuje zakon DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480. Andrej, Flavio, Marjan in Herman na štandreškem trgu, Oriona pa ni, ker je šel na počitnice iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilivtiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OBISK PRI MEHAČEVIH V BISTRINJI V ŠTARANCANSKI OBČINI Jožef Ferletič se ni zaposlil v tovarni ampak je pognal korenine v zemlji na Laškem V Bistrin jo so se Mehačevi priselili leta 1943 iz Doberdoba Trdo delo mora obroditi uspeh - Bo vnuk ostal na zemlji ? Med številnimi slovenskimi družinami, ki so se preselile s Krasa na Laško, so tudi Mehačevi v Bi-strinji, v občini Štarancan. Oče Jože Ferletič, Pepo Mehačev, ki je iz rodnega Doberdoba prinesel tudi domače ime, se je na Laško priselil sredi vojnih let. Ni iskal zaposlitve v ladjedelnici ali tovarni, kakor večina drugih, ki so šli s trebuhom. za kruhom. Ves se je posvetil zemlji. Trdo sta delala z ženo in otroki in spravila pokonci kar.J.ejjo 'kftietijo, ki jo danes sicer že upravljata sinova, Lucijan in Arnaldo, ob pomoči neveste in vnukov. Dela pa je vedno dovolj tudi za vajene očetove roke, kljub temu da je na prostranem dvorišču nič koliko kmetijskih strojev in priprav. Mehačevi so se namreč odločili za kmetijo po starem in to daje veliko dela. 120 do 150 hektolitrov vina niso mačje solze, preden ga pridelaš. Sicer pa se glede tega ne pritožujejo, saj ga vsako leto kmalu speča jo v osmici. V hlevu, ki je postal pretesen, je štirinajst giav živine, pred nekaj tedni so končali žetev pšenice, ki je letos dobro obrodila, a kaj ko je cena še zmeraj tako nizka. Veliko dela je z zelenjavo, ki jo vozijo v Tržič. «Ne smemo se pritoževati*, nam je oni dan brez ovinkov povedal mladi gospodar, «le dela je veliko*. Veliko kakor v ladjedelnici ali tovarni, ali drugod. Bo krajši delavnik premamil tudi petnajstletnega sina, ki zdaj sicer še z veseljem dela doma? Težko je odgovoriti. . . «Sami smo v dilemi, kaj naj na-pravimo*, je hitel pojasnjevati Arnaldo Ferletič. «Kmetija, taka, ka- Anastaziji in Elviru Jermanu iz Ronk čestitajo ob rojstvu sina GIANLUCE Mirko Vižintin z družino ter odjemalci. ODDIH in IZLETI v mesecu septembru OHRID: 6 dni, cena 115.IKK) lir. ČRNA GORA: 8 dni, cena 120.000 lir. Vprašajte za podrobnejše programe. TURISTIČNA AGENCIJA GOTOUR Gorica Kurzu Italija 205 tel. 33-019 KMEČKA BANKA USTAN0VUENA IEI« 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 -2207 TELEX 460412 AGRBANK VSI UHO« ustuec . UMIVALNICA Trije rodovi Mehačevih pri delu. Paradižnik pripravljajo za trg kršna je naša, daje veliko dela*. Mislili so na razširitev hleva, pravzaprav na zgraditev novega, vendar bi za to morali uničiti lep kos kakih šest hektarjev velikega celka za hišo. Zaradi urbanističnih predpisov namreč. Potem je tu vprašanje gospodarnosti take naložbe, vprašanje, kje dobiti posojilo in navsezadnje bi morali tudi pomisliti na dodatne površine zemljišča, kjer bi lahko pridelali zadostno količino krme. Pred opoldansko pripeko smo se umaknili v prijeten hlad vinske kleti ter poskusili lanski kabernet. Zares odlična kapljica! »Letos ne bo taka in tudi manj je bo», je z gotovostjo strokovnjaka napovedal stari Mehač. Junijsko in julijsko deževje je napravilo svoje in plesen je povzročila kar precej škode, kljub temu da so redno in še bolj pogosto kakor lani škropili. Pa Je stekla beseda o prvih letih na Laškem, ko so težko zemljo orali s konjsko vprego, pa o tem, kako so potem prvi traktorji zarezali globlje in potegnili na površje marsikateri topovski izstrelek iz prve svetovne vojne. Pa tudi precej škode je bilo zaradi vojne zapuščine. Tako so pri oranju njive celo zlomili težak železni plug ob betonskem temelju jarka. «Tako se je prelomil, kot h' bil iz lesa!*, se s Domin, ia stari Mehač, ki je pol življenja preživel na Laškem, v duhu pa je še zmeraj ostal v rodnem Doberdobu in na Poljanah, od koder je njegova življenjska družica. Lani je poteklo že petdeset let, odkar sta se vzela. Petdeset dolgih let ob delu in skrbi, zato bi velialo še posebej proslaviti. Pa je prišla vmes bolezen. Ravno tiste dni, ko bi morala proslavljati, je Pepo zbolel in z jubilejem kajpak ni bilo nič. Mehača so v bolnišnici kar dobro pozdravili, le noge ga včasih zatajijo. Sicer pa pravijo da to ni od bolezni, ampak so bolj kriva leta. Leta včasih ponagajajo tudi stari gospodinji, ki še zmeraj, poleg neveste seveda, krepko podpira tri vogle v hiši. Pa se z možem kar ujemata, sicer se ne bi tako nasmejana nastavila pred fotografski aparat. Seveda smo Mehačeve poslikali tudi pri delu, medtem ko so prebirali paradižnike, ki jih je nevesta naslednje jutro odpeljala na trg.; iiiiimitiiHiiiiiifiiiiiiMiiiiiiHiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiimiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ PROTI VEČERU V GORICI IN NA AVTOCESTI Divja zasledovalna vožnja za ukradenim tovornjakom l)ario Veohoes se je i ustavil šele pred policijskim cestnini blokom na prometni pentlji na Tržaški cesti Sinoči si ga zasliševali do pozne ure in nato prepeljali v gbriški zapor. Ni znan razlog, zakaj je ukradel tovornjak, ki je bil parkiran prazen menda pri Rdeči hiši, in kaj mu je šinilo v glavo, da se je lotil tako nevarnega dejanja. Tovornjak, ki je trenutno na dvorišču poveljstva goriške prometne policije, je ' last Aljoza Plesničarja iz Gorice. Že je kazalo, bo tudi včerajšnji dgn, kakor veliki šmaren, minil na Goriškem povsem mirno, brez nesreč ali drugih razburljivih dogodkov. Pa ni bilo tako, in le za las ni prišlo do tragedije. Za to je včeraj proti večeru poskrbel 26-letni Dario Vechies, s Stalnim bivališčem v Štandrežu, Mihaelova ulica 259, ki je trenutno v goriškem zaporu pod obtožbo kraje v obteiilnih okoliščinah. Razburljiva zgodba se je pričela včeraj okrog 16.30 v Gorici v bližini ljudskega vrta, kjer sta mestna redarja skušala zaustaviti težak tovornjak goriške registracije. Šofer pa je pritisnil na plin ter odpeljal dalje. Redarja, ki Sta bila v službi v avtomobilu, sta po radiu obvestila policijo ter se. lotila zasledovanja težkega vozila, ki ga je mladenič — kasneje se je izkazalo, da gre za Vechiesa — usmeril na Majnico in nato na avtocesto proti Palmanovi. V tem se je redarjem pridružila še druga obhodnica gori-ških mestnih redarjev. Divja zasledovalna vožnja je trajala vse do izhodne postaje avtoceste v Palma novi. Tu so s streli v gume skušali zaustaviti težko vozilo, Vendar se ni posrečilo. Vechies se je, s tovornjakom usmeril proti Palmanovi, zavozil na glavni trg, ga dvakrat ali trikrat prevozil, nato pa spet zavil proti avtocesti, tokrat v smeri proti Trstu. Policijska obhodnica ga je zaman skušala zaustaviti. Pripe ljal je do izhodne postaje v Vilešu, tu ga je policijska obhodnica na motorjih zaman skušala zaustaviti s streljanjem v gume in motor. Šo fer je nadaljeval divjo vožnjo do prometne pentlje pri goriškem pokopališču, kjer je naletel na močan cestni blok prometne policije s kapetanom De Menechom in agenti javne varnosti, ki so tokrat dodobra prerešetali motor tovornjaka Končno se je nevarni šofer vdal. Krafkomrtražni filmi o furlanski kulturi V San Vito al Tagliamento, v pordenonski pokrajini, imajo društvo, ki skrbi za arhiv furlanske umetnosti in kulture. To društvo deluje že več kot deset let in več krat so izvedli zanimive pobude, s katerimi šo uprli pozornost širokega kroga furlanskih umetnikov nase. Letos bodo priredili prvi festival dokumentarnega filma o u-metnosti v Furlaniji. Zainteresirani lahko pošljejo osem ali šestnajst milimetrske filme, v črnobeli ali barvni tehniki, na naslov omenjenega društva najkasneje do 15. oktobra. Kasneje bodo najboljše filme (te bo izbrala »osebna žirija), nagradili in jih tudi prikazali na festivalu. Na Voljo ima.jb tri nagrade, najvišja znaša milijon lir. Podrobnejše informacije dajejo na sedežu društva v San Vito al Tagliamento vsako popoldne delovnih dneh med 16. in 19. uro (tel. 0434 -80405). Iz goriške bolnišnice Nekaj po 17. uri včeraj se je pri Madonini zgodila hujša prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje, štiri pa lažje ranjene. Najhuje se je poškodovala Miriam Bassi iz Česano Boscone v milan ski pokrajini. Sredi julija je v neki štandreški hiši zvečer zazvonil telefon. Ko so domači dvignili slušalko, so na drugi strani čuli glas sina, ki jih je pozdravil in ko so ga vprašali, kako se ima v Lignanu, kjer naj bi bil na šotorenju s prijatelji, jim je odgovoril, da se jim oglaša iz bližine Genove. Na tak način so v tej hiši izvedeli, da je fant šel s skupino prijateljev na dolgo pot z mopedom v smeri Ažurne obale m ne v bližnjem Lignanu, kamor je bila skupina »uradno* namenjena. Doma so seveda bili zaskrbljeni, vendarle so Se kmalu pomirili, ker so poznali resnost fanta Ih njegovih prijateljev. Potnirili so se ker ni bilo moč temu oporekati, ob srečnem povratku s petnajstdnevnega potovanja pa jih je nekdo doma tudi »slišal*. Pet mladih Štandrezcev je že nekajkrat šlo z mopedi na rajžo, vendar so bile doslej take rajže krajše. Andrej (18 let, dijak 2. liceja), Flavto (17 let, avtoklepar), Marjan (19 let, uslužben v neki trgovini v Gradišču), Herman (17 let, dijak 2. učiteljišča) in 22-letni Oriano so že bili na skupnem izletu s svojimi malimi motorčki.lani, na,,Reki, ,kamor so šji, da bi videli jugoslovanske1 avtomobilske dirke, in tudi v koroškem Beljak*!, Prav -na. potovanju po Koroškem se je nekomu med njimi lani porodila ideja: «Prihodnje leto pa gremo v Francijo!* čez zimo niso veliko mislili na ta podvig, spo mladi pa so se o tem s prijatelji, ki v večernih urah napolnijo glavni trg v Štandrežu, precej pogovarjali. Marsikdo si je želel na tako pot, a ovire najrazličnejšega značaja, med lemi najbrž predvsem prepoved staršev, so mnoge odvrnile od tako velikega podviga. V prvih dneh julije so se pričeli pripravljati. Nekdo med njimi je dejal: »Pojdimo v Nico z avtomobilom.* Dva v tej skupini imata namreč avtomobil. Pa so se domenili, da gredo z motorčki, saj bo izlet lepši. Eden med njimi je motorček dobil šele na predvečer odhoda. Nekateri so doma povedali, kam gredo in dobili tudi dovoljenje, dru gi pa so trdili, da gredo petnajst dni taborit v Lignano, kjer se bodo kopali in pozabavali. Šli so, njihovi prijatelji so ostali doma nekoliko užaloščeni. Imeli pa so z njimi zvezo, saj so se z Diegom skoro vsak večer Dogovarjali po telefonu in ta je takoj obveščal vso štadrežko mularijo, kje se peterica nahaja. Iz Štandreža so odpotovali v zgodnjih jutranjih urah, okrog polnoči so dospeli v Milan. Ker ob tisti uri ni bilo mogoče iskali prenočišča, so prespali kar pod milim nebom v nekem mestnem parku. Naslednji dan so prispeli do Genove, tam so se ustavili nekaj dni. Dobili so neke znance, nekdo je moral po aspirin in se napol bolan s prijatelji zatekel k neki štandrež.ki rojakinji, ki; jih je rade »olje sprejela in jim tudi nudila streho. Zatem pa so šli v Francijo v to nekoč za vsakega turista privlačno deželo. Tudi njih je privlačila, ko so prestopili državno mejo, so se morali sprijazniti z dotlej neuporab ljenim denarjem, z novimi — precej višjimi cenami vsega in povsod, s francosko prometno policijo, ki je hotela vedeti, zakaj nimajo na gla vi čelad kot o predpisuje francoski zakon. Vedno so se izmazali, dokazujoč, da so turisti. Le v kneževini Monaco so bili policisti bolj hudi in jih enostavno niso hoteli pustiti v mesto, najbrž zato, da ne bi motili petičnih milijarderjev, ki, so se tja zatekli z vsega sveta, da bi tam u živali tišino in ... da ne bi plačali nobenega davka. Zato So naše štan-dreške mulce v operetno uniformo oblečeni policisti princa Ranierija in princese Grace enostavno zapodili in jim povedali, da gredo lahko naprej ix» francoskem ozemlju ... tri ulice bolj daleč od obale. Kako so se imeli v Franciji? P°" hajali so po širokih avenijah Nice in Cannesa, po Promenade des A*>-glais in po znani Croisette, pred hoteli, v katerih je treba odšteti & uporabo postelje v eni samo noči kakih dvestotisoč lir, videli so obi-lo rolls roycev in drugih razkošnih avtomobilov. Srečni pa so bili s svojimi «ciao* in drugimi mopedi, ker so jih francoska dekleta naravnost obkrožala, spraševala od kod so in jih vabila na veselice in piknike. Kako ne bi bilo tako, saj so bili in seveda so naši fantje zelo simpatični, dekleta pa so bila sita sinov bogatašev, ki so se podili s kavasakijb hondami in drugimi podobnimi vragolijami. Le v ustih je ostalo marsikaj z8' soljenega. «Za eno navadno pizžepa še margherita je bila, sem moral v neki gostilnici v Nizzi plačati kar 7.000 lir!* nam je dejal nekdo od peterice. Fant ni vedel, da je piz*a v. Franciji cenjena kot tuja specialiteta in da je zato še kar drag8’ Pa tudi pivo je bilo drago, drago je bilo sploh vse. «Srečo smo imeli-da smo spali pod milim nebom, sicer pa bi bilo po naših denarnicah,* so nam povedali enoglasno. Vrnili so se domov čili in zdravi, zadovoljni, da so šli na tako dolgo pot, da so videli marsikaj noveg8; drugačen način življenja, napravil* nova spoznana ja. Dejali so, da so si prislužili denar za potovanje, tako da niso s tem bremenili svojih staršev. Koliko kilometrov so napravili? Tega ne morejo točno povedati, kajti na povratni vožnji se je edini števec, ki ga je nekdo med njimi ime1 na motorčku, pokvaril. In tako ne morejo delati statistik, so nam P0" vedali. In že mislijo kako in kam bodj* šli prihodnje leto. Do tedaj pa j*h čakajo dolgi meseci študija in del8- Kino Oortt'11 VERDI 15.15—22.00 «Yankees*. CORSO 16.00-22.00 «Bluff, storia d* truffe e di imbroglioni*. VITTORIA 15.00-22.00 «Mia mogh* eroticissima*. Prepovedan mladi*** pod 18. letom. 1'ršUf EXCELSIOR 14.00-22.00 «La rag8*' za superstar*. PRINCIPE 16.00-22.00 «Quattro nKf sche di velluto grigio*. JVom liuriva in oholi ra SOČA Matineja ob 10.00 «Tarzan i*1 sirene*. Ameriški film. 16.00 - 18.00 - 20.00 «Karamurat ' bojevnik iz Anatolije*. Anglešk* film. SVOBODA 16.00 »Sreča na vrvici*’ Slovenski film. 18.00-20.00 «Smer Mehika*. Ameriški film. DESKLE 17.00 - 20.00 »Svetniki >° diamanti*. Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car' duccijeva ulica 38, tel. 84268. Pris Ob 14. obletnici smrti Oskarja Vižintina daruje družina 10.000 lir z® Kulturni dom v Sovodnjah. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega MIRKA KUZMINA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju pnevmološkega oddelka goriške splošne bolnice, župniku g. Komjancu, Sovodenjskemu nonetu, darovalcem cvetja in vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin. ŽALUJOČI SVOJCI Sovodnje, Gorica, Doberdob, Krmin, 17. avgusta 1980 OSEMINPETDESETI OPERNI FESTIVAL Car opernih melodij v okviru mogočne rimske arene v Veroni Od leta 1913 do letos uprizorjenih triinpetdeset različnih oper s skupno 990 predstavami - Tokrat o Ponchiellijevi «Giocondi» Z vsakoletnimi opernimi festivali v Veroni so iz stoletij otrplosti spremenili čudovito areno nekdanjih rimskih gladiatorjev v največje in najlepše operno gledališče na prostem. V več kot mesee dni trajajočem poletnem festivalu privablja arena večer za večerom ljubitelje operne u-metnosti iz vseh krajev italijanskega polotoka m množice turistov iz vsega sveta. Na letošnjem oseminpetdesetem festivalu, so razen treh baletnih predstav z naslovom »Parada baletnih zvezd* in velikega koncertnega večera Verdijevega Requie-ma, na programu tri operna dela, ki so že po večkrat doživela različne premierske uprizoritve v veronski areni. Tako na primer je Gioconda italijanskega komponista Amilcetra Ponchiellija od svoje prve uprizoritve v Veroni leta 1925 do letošnje sezone doživela 43 predstav, Carmen francoskega Kaj najraje berejo v Sloveniji? Gregor Kocijan, profesor na Pedagoški akademiji v Ljubljani (predmet: slovenska književnost) in Martin Žnideršič, znani slovenski strokovnjak za založništvo in knjigotrštvo (direktor založniškega sektorja Cankarjeve založbe), sta nedavno objavila raziskavo «Knji-ga in bralci 11». Med drugimi zanimivimi u-gotovilvrmi je v navedeni raziskavi tudi lestvica najbolj branih knjig v obdobju 1978 -79. Prvih dvajset del se je na tej lestvici razvrstilo ta kole: 1. T. Svetina: Ukana 2. L. N. Tolstoj: Ana Kare-nina. 3. A. Wambrechtsamer: Danes grofje celjski in nikdar več 4. A. Selinko: Desiree 5. F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem 6. A. Hailey: Letališče 7. S. Golon: Angelika 8. G. Konsalik: Ognjeni cvet pozabljenih 9. M. L. Fischer: Senta 10. H. G. Konsalik: Kirurginja H. M. Stražišar: Ciganka 12. J. Jurčič: Deseti brat 13. K. Štajner: 7000 dni v Sibiriji 14. I. Tavčar: Cvetje v jeseni 15. J. Šket: Miklova Zala 16. E. Hemingway: Komu zvoni 17. J. London: Dolina meseca 18. L. N. Tolstoj: Vojna in mir 19. I. Cankar: Na klancu 20. M. Jurič-Zagorka: Čarovnica z Griča J. O. komponista Georges Bizeta, ki so J0 prvič uprizorili leta 1914 tik Pred prvo svetovno vojno, do |etos 56 predstav in najslavnejša ln največkrat v areni izvajana Aida priljubljenega italijanskega komponista Guiseppa Verdija, je ?d svoje otvoritvene sezone leta 1913 doživela v areni do letošnje Premiere 160 predstav. Seveda se “o število predstav vseh treh o-P®rnih del z letošnjo 58. sezono Povišalo, saj bodo predvidoma do konca avgusta izvedli Giocondo osemkrat, Carmen desetkrat in A|do dvanajstkrat. O priljubljenosti opernih spek-, klov v Veroni govori še poda- *®k, da so od prvega uprizarjanja opernih del v areni od 10. avgusta 1913 dalje uprizorili, sezida, s štiriletnim presledkom med prvo svetovno vojno in šest-Jemim presledkom med drugo sve-r°vno vojno do letos, 53 različnih 0Por s skupno 990 predstavami. Vsakokratni obisk opernih pred-®tav v mogočni areni Verone je *a ljubitelje opere resničen praz-mk. Nepopisno občutje prevzame človeka ob pogledu na petindvaj-tisočglavo množico, ko ob zad-njm udarcih na gong prižiga sveč- v na guiJg [/u/dga o v si v. Jifv.ki čarobno preplavijo areno. ~oživetje se stopnjuje z zvoki Orkestra in osvetlitvijo velikega Prizorišča. Mogočno^ prizorišče za predsta-,0 Giocončle je skoraj natančna .apija palače beneškega doža, ki i Pa neiventivno omejuje gle-akška dekoracija umetno kaši- *mh rdečkastih zaves, ki nika-or ne sodijo v kamenitno are- 3 2 vseh strani napolnjujejo iia°r V- ^uprna** 1 * 3 * v ospredje palače g? Približno osemdeset metrov žhu m 0z jug. studiov; 24.10 Za ljubitelje jazza. Jugoslovanska televizija od 19. do 23. avgusta 1980 TOREK, 19. avgusta LJUBLJANA Timorskidnevi ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. avgusta 1980 AVTOMOBILIZEM POSKUSNE VOŽNJE V ZELTVVEGU RENAULTI TOKRAT IZREDNI Arnoux, ki je bil najhitrejši, je vozil s poprečno hitrostjo 236,969 km na uro - Drugi Jabouille - Jones tretji z več kot 2” zamude ZELTVVEG — Na današnji dirki ®a VN Avstrije bosta v prvi startni vrsti dva renaulta, ki sta na Oster-redchringu res iznenadila v obeh dneh uradnih poskusnih voženj. Že Po prvem dnevu sta bili francoski voziLi prvi, to mesto pa sta ohranili tudi včeraj. Amoux je svoj čas celo izboljšal. Krog je prevozil v 1’30"27 s povprečno hitrostjo 236,969 lun na uro, kar je za več kot pet sekund bolje od rekorda, ki ga je sam postavil lani. Res je sicer, da velja kot uradni rekord proge le das, ki ga voznik napravi med dirko, vendar je tokrat čas Amouxa res uekaj izrednega. Edini namreč, ki Jhu je uspel kolikor toliko slediti, je oll njegov rojak Jabouille, medtem ao je imel tretjeuvrščeni Jones že 2"68 zamude. Skupaj z Jonesom bo startal drugi voznik vvilliamsa, Reu-temann, v tretji vrsti pa bosta oba ligiera. In prav med temi tremi aPamKami bi se moral odločati boj a« prvo mesto. Rahlo prednost ima sicer Arnoux, ker je njegovo vozilo (turbo) izredno hitro, vendar treba tudi upoštevati, da so zadnje čase v^naulti često odpovedali. Zelo dobro se je v Zeltvvegu izkazi Giacomelli, ki je zasedel dobro Psmo mesto, tako da bo startal poleg drugouvrščenega na začasni lestvici formule 1 Piqueta. Ponovno pa sta razočarala ferrarija, ki tavata v ozadju. V prvem dnevu poskusnih voženj, v petek, se je nekoliko lažje poškodoval nemški dirkač Jochen Mass, ki je zavozil s proge s svojim srrowsom. Iz Zeltvvega so ga nemudoma odpeljali v knittelfeldsko bolni-°°, kjer so zdravniki ugotovili le tanjšo poškodbo na hrbtni mišici. VRSTNI RFD POSKUSNIH VOŽENJ L Amoux (Fr.) renault 1'30”27 2- Jabouille (Fr.) renault r31’’48 3- Jones (Avstral.) williams 1'32”95 4. Reutemann (Arg.) williams 5. Laffite (Fr.) ligier 6- Pironi (Fr.) ligier 2- Piquet (Braz.) brabham 8. Giacomelli (It.) alfa romeo 9- De Angelis (It.) lotus 10. Da!y (Irska) tyrrell Villeneue (Kan.) ferrari J®- Patrese (It.) arrows 19- Cheever (It.) osella 22. Scheckter (J. Afr.) ferrari 1’33”07 1’33”16 1’33”22 1'33"39 1’33”64 1'33”76 1’34”17 1’34"86 1’35”29 r35”40 1'35”61 kolesarstvo Spanci za SP SAN SEBASTIAN — Špansko reprezentanco, ki bo nastopala na svetovnem prvenstvu profesionalcev v cestni vožnji, bodo sestavljali naslednji koiesarji: Juan Fernandez, “uperez, Lasa, Arroyo, Chozas, Mazano Lejarreta, Viejo, Alberto Fer-handez, Alfonsel, Mayoz, Ismael Lejarreta, Laeuia in Fortia. KOTALKANJE NA VEČDNEVNI TURNEJI Poletovca Sedmak in Hrovatinova navdušila sicilijansko občinstvo Pavel Sedmak se vestno pripravlja na italijansko državno prvenstvo S Sicilije sta se prejšnji teden vrnila Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, ki sta skupaj z najboljšimi italijanskimi kotalkarji sodelovala na tako imenovani »siciljski turneji*. V desetih dneh :ta nastopila petkrat, in sicer v Agrigentu in nekaterih drugih siciljskih mestih ter povsod požela ne samo velik aplavz, temveč tudi izredno simpatijo in prisrčnost, ki ju je občinstvo izkazovalo tudi po končanih nastopih. Eden od organizatorjev turneje je izjavil, da «sta Zdenka in Pavel osvojila srca Sicilijancev, kar se je doslej zgodilo pred leti le nekemu drugemu sicilijanskemu paru.* Lep uspeh torej za Zdenko in Pavla, ki sta tudi na Siciliji dokazala, da se v skladnosti in izvaja- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimifiiiiniiiiiiuiiiii OBVESTILO Piknik Poleta Arnoux po včerajšnji izredni poskusni vožnji v ZeKwegu (Foto AP) bo v nedeljo, 24. avgusta, od 10.30 do večera na Erzciju. Vabljena mladina, starši in prijatelji mladine. Kruh in vino na razpolago za vse, s sabo prinesite le — dobro voljo! \ ■iiiimiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiHtMMiiiHiin ATLETIKA NA MEDNARODNEM MITINGU POPREČNI REZULTATI V PESCARI Simeonijeva kljub rahli poškodbi zmagala - Mosc-s zopet nepremagljiv PESCARA — Atletski mitingi se te dni vrstijo kot na tekočem traku. Atleti se selijo iz kraja v kraj po dolgih in napornih potovanjih, tako da so rezultati iz mitinga v miting tudi bolj poprečni. Za včerajšnje’ mednarodno tekmovanje v Pescari je vladalo veliko zanimanje in tudi na mestnem stadionu se je zbralo rekordno število gledalcev (20.000). Nastopajoči a-tleti in atletinje pa niso dosegli kaj prida dobrih rezultatov. V odsotnosti Mennee so bili ljubitelji atletike v Pescari prikrajšani z dvobojem med italijanskim asom in ameriškimi sprinterji. Simeonijeva je zopet potrdila dobro formo in je, kljub rahli poškodbi gležnja, tudi zmagala v skoku v višino pred Kanadčanko Brillovo. Američan Mo~ ses je zooet brez težav slavil v teku na 400 m ovire. Velja pa tudi omeniti lepo zmago Gabrielle Dorio nad močno Poljakinjo Januchtovo. IZIDI Moški hokej na kotalkah BERN — Italija je s 5:1 premagala Nizozemsko na mednarodnem turnirju za »Pokal Basla*. 100 m: 1. Lattany (ZDA) 10”41; , 2. Obeng (Gana) 10”61 3.000 m: 1. Fontanella (It.) 7'52”52; 2. Mehdy (Alž.) 7’53”99: 3. Ortis (It.) 7'58”58 Kopje: 1. Nemeth (Madž.) 84,10 m 110 m ovire: 1. Foster (ZDA) 13”67; ••■•Hill V POLFINALU ZA SP Korčnoj si je zapravil edinstveno priložnost V zadnji partiji ga je Polugajevski nepričakovano premagal in izenačil na 6:6 ■ Velemojstra bosta sedaj odigrala dodatna srečanja 2. Milbum (ZDA) 13”77; 3. Pouč kov (SZ) 14'’08 800 m: L Konchellan (Ken.) 1’48"87; 2, Maina (Ken.) 1'49”02 Krogla: 1. Barišnikov (SZ) 19,94 m; 2. Pauletto (Kan.) 19,52 m Višina: 1. Fields (ZDA) 221 cm 400 m: 1. McCoy (ZDA) 45”89 Disk: 1. McWi)kins (ZDA) 66,50 m 200 m; L Williams (ZDA) 20”63 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 48"87 3.000 m zapreke: 1. Scartezzini (It.) 8’2i”08 Daljina: 1. Myricks (ZDA) 7,93 m Ženske Višina: 1. Simeoni (It.) 194 vm; 2. Brili (Kan.) 191 cm; 3. Kravvczuk (Pol.) 191 cm 100 m ovire: L Kouragina (SZ) 13"99 Daljina: 1. Wlotdarzcyk (Pol.) 6,60 m; 2. Kouragina (SZ) 6,35 m 200 m: 1. Cheryl (ZDA) 24”17 800 m: 1. Dorio (It.) 2'00”76; 2. Ja-nuchta (Pol.) 2’00”96 100 m: 1. Komisova (SZ) U”81; 2. Williams (ZDA) 11"90 MITING V LAUSANNU Zaradi slabega vremena poprečni rezultati 400 m ovire: 1. Moses (ZDA) 48”R9 800 m; 1. Page (ZDA) 1'45”(>4; 2. Coe (VB) 1’45”07 Krogla: L Feuerbach (ZDA) 20,30 m 1.500 m: 1. Plachy (ČSSR) 3'40”80 Daljina: 1. Myricks 7,79 m Ženske 200 m: 1. Komisova (SZ) 22”26 Tek na 1 miljo: L Dorio (It.) 4’23”25 (italijanski rekord) Višina: L Simeoni (It.) 1,93 m KOLESARSTVO nju vse prej kot lahkega programa še vedno upata poseči v sam vrh umetnostnega kotalkanja. Zanimivo je tudi, da so oba naša kotalkarja imeli za Jugoslovana, kar dokazuje, kako malo poznajo naše razmere. Pred časom se je končalo tudi tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici in nato še v Ronkah. Poletovi tekmovalci so se obeh tekmovanj udeležili v okrnjeni postavi (zaradi počitnic), vendar so kljub temu zasedli nekaj prvih mest in tako dostojno predstavili opensko športno društvo. Pavel Sedmak pa v teh dneh trenira za nastop na državnem prvenstvu, ki bo prihodnji četrtek v Trstu. Pod vodstvom Petra Brleča «pili» predvsem tehniko obveznih likov, zraven pa seveda še prosti program. Pavel Sedmak je že nekaj tednov v vojski, zaradi česar seveda ne gre vse tako, kot bi bilo želeti. Toda priznati je treba, da mu gre poveljstvo bataljona, v katerem služi, precej na roko, tako da lahko trenira po štiri ure na dan. Vsekakor je letošnja konkurenca članske vrste izredno huda, zlasti še, ker se marsikdo istočasno pripravlja tudi na evropsko prvenstvo, ki bo nekaj dni kasneje. No, upajmo, da se bo Pavel, kljub vsemu, dobro odrezal in častno zastopal našo deželo na letošnjem državnem prvenstvu. ki so jim sledile igre posameznikov za pionirje in pionirke. »Plavi* v dvojicah niso želi ve- likega uspeha in so svoje tekmovanje kmalu končali. Vseh pet dvojic je namreč že izpadlo do tretjega kola. Upati je torej, da bodo nekaj več uspeha imeli pionirji in pionirke, še posebej ker sta se Tatjana Krsnik in Davor Veinovič že uvrstila v prvo šestnajsterico. BOKS De Luca — Adinolfi NORCIA — Danes bo v Norcii dvoboj za državni naslov v težki kategoriji. Spopadla se bosta branilec naslova De Luca in izzivalec Adinolfi, ki bo prvič boksal v tej kategoriji. Dvoboj bo prenašala tudi italijanska televizijska mreža med Športno nedeljo. KOLESARSTVO V REGGIO EMII.II Giuseppe Saronni zanesljivo prvi Knetemann osvojil dirko po Nizozemski STEENWIJK (Nizozemska) - Nizozemec Gerrie Knetemann je zmagovalec letošnje dirke po Nizozemski, medtem ko se je na drugo mesto uvrstil Belgijec Ludo Delcroix. Včeraj sta bili na sporedu dve pol-etapi: v prvi, ki je bila ekipno na kronometer, se je uveljavilo Kne-temannovo moštvo, Raleigh, v drugi pa je prvi prispel na cilj Nizo- zemec Leo Van Vliet. . Na polfinalnem šahovskem dvobo-za določitev izzivalca svetovnega Prička Anatolija Karpova se je v Uenos Airesu, po hudi borbi med ^vjetom Levom Polugajevskim in r^vjebskim apolidom tv disidentom Viktorjem Korčnojem dogodilo tisto nepredvidljivo: v zadnji, 12., prekinjeni partiji dvoboja je sovjetski Predstavnik v nadaljevanju z befi- ^iktorjUrarn^ prema®a* »železnega a* ter tako izenačil na 6:6. Viktor Korčnoj bosta morala velemojstra od-lS: dodatne partije do končne od- °eitve, danes pa bo že žrebanje fi-?Ur prve partije, ki bo na sporedu Jutri. , Sovjetska zveza ima sedaj torej ?e vedno možnost, da v finalu zagata dva njena predstavnika. V mim, pa ne bo ostal presenečen. Takrat je sedanji svetovni prvak vodil kar s 5:2, Korčnoj je nato izenačil na 5:5, vendar pa mu je prav v zadnji, odločilni partiji, zmanjkalo ne šahovske, fizične, temveč psihološke moči in v začetniško vodeni partiji izgubil življenjsko preizkušnjo s svojim največjim sovražnikom, ter je zapustil dvorano s solzami v očeh. Korčnoj je že tedaj dokazal, da je navsezadnje psihološko šibak in ne vzdrži tako močnega psihološkega pritiska. Sicer pa je bila zadnja partije dvoboja res neverjetna. Z belimi figurami je Polugajevski v damini in-dijki takoj jurišal na zmago, v 12. potezi žrtvoval skakača za kmeta, v 25. pa celo trdnjavo. Vse to ga je ob prekinitvi v 41. potezi privedlo v zmagano končnico kraljice proti trdnjavi in lovcu ob štirih kmetih. Nadaljevanje je bilo še bolj razburljivo. Po več preobratih, ko se je že zdelo, da se bo Korčnoj izmazal, je moral v 73. potezi položiti orožje. Sedaj je torej psihološka prednost prišla na stran Polugajevskega in res vprašljivo je, če se bo Korčnoj opomogel od tega udarca. DANES V MILJAH Prvi mednarodni brzopolczni turnir j^gem polfinalnem dvoboju se namreč I__ __t-—J_____XI.: i.hiof j, - bojujeta zahodnonemški šahist 5°bert Hiibner ter Madžar Lajos ortisch. Tisti, ki se spomni, kako te Pred dvema letoma potekalo sre-an.ie za naslov svetovnega prvaka nied Karpovom in Korčnojem sa- Danes popoldne se bo na glavnem mdljskem trgu (Piazza Marconi) ob 14.30 pričel «1, mednarodni brzopo tezni turnir mesta Milje*, ki je odprt za vse igralce vseh kategorij, tako iz Italije kot iz tujine. Napovedani so že prihodi šahistov iz naš- dežele, Avstrije in seveda Jugoslavije. Vpisovanje je na kraju samem in se zaključi ob začetku turnirja, torej ob 14.30. D. J. LAUSANNE — Na dan velikega šmarna se je elita svetovne atletike srečala v švicarskem mestu Lausan-ne. Naj takoj povemo, da je slabo vreme otežkočilo reden potek mitinga, tako da so bili izidi poprečni. Vsekakor pa je v Lausannu le prišlo do manjših presenečenj. Francozinja Rega je . v teku na 200 m premagala olimpijsko prvakinjo Kon-dratjevo (SZ) in se uvrstila na prvo mesto s časom 22"82. Steve Ovett j? ponovno potrdil, da je trenutno v odlični formi in je zmagal v teku na 1500 m. Svetovna rekorderka v teku na 1500 m, Tatjana Kazakina, pa je o-svojila prvo mesto na 800 m. IZIDI: MOŠKI ICO m: . Bradford (Jam.) 10"32 200 m: , Quarrie (Jam.) 20'80 110 m ovire: . Nehemiah (ZDA) 13”53 400m: . Barre (Fr.) 46”07 400 m ovire: . Moses (ZDA) 48”67 800 m: . Robinson (ZDA) r47”09 .3000 m zapreke: . March (ZDA) 8’28”59 disk: . VVilkins (ZDA) 62,90 m 1500 m: . Ovett (VB) 3’35”40 ŽENSKE 200 m: . Retra (Fr.) 22”82 800 m: . Kazakina (SZ) r58”23 MITING V VIARFGGIU Mennea premagal ameriške sprinterje VIAREGGIO — «Poletni cirkus* se je v četrtek preselil v Viareggio. Junak dneva je bil Italijan Pietro Mennea, ki je v teku na 100 m premagal ameriške sprinterje. Floyd, ki je bil favorit za zmago, se je u-vrstil le na tretje mesto. Sebastian Coe je razočaral v teku na 1500 m in se je uvrstil na drugo mesto, za Američanom Pagejem. Sara Simeoni je tudi tokrat zmagala v skoku v višino. Nesrečnica pa si je pri zadnjem skoku rahlo zvila gleženj. V ženski konkurenci je v teku na miljo padel nov itali janski rekord Zrušila ga je Ga-briella Dorio. ki je miljo pretekla s časom 4'23"?5. IZIDI Moški 100 m: 1. Mennea (It.) 10”32; 2. Robertson (ZDA) 10”39; 3. Floyd (ZDA) 10”47 200 m: 1. La Monte (ZDA) 21”16 NOGOMET REGGELLO - V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Napolija premagalo enajsterico Reggella kar s 6:0. REGGIO EMILI A - Giuseppe Sa-ronni je zmagovalec na dirki «Cir-cuito delle Carpinete*. Italijanski kolesar je zmagal dokaj prepričljivo, saj je privozil na cilj z 41 sekundami prednosti nad drugouvrščenim Battaglinom. Omenili bi še to, da je tokrat bii odsoten Francesco Moser. VRSTNI RED 1. Saronni, ki je prevozil 105 km dolgo pirogo v 2.39’ 48”, s poprečno hitrostjo 39,523 km/h. Battaglin po 41” Beccda Torelli po 50” Contini Amadori 7«.farsami,.,, ,, 8. Vauda NAMIZNI TENIS BOGOTA — Kolumbijec Bernardo Marcado, ki tekmuje v težki kategoriji (WBC), je premagal Američana Toma Praterja s k.o. v dvanajstem krogu. Mercado je najresnejši izzivalec Holmesa za svetovni naslov v težki kategoriji. ,"'wwy:«rvr Larry Holmes se vestno pripravlja na oktobrski boksarski dvoboj težke kategorije proti Muhajnmadu Aliju (Foto AP) niiiiHiiiimiiiHiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiniiiiiimimitiiiiiiiimiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiHftiMiifiitiHiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimftiiiiiiiiiiiimiiiii« KOŠARKA TABOR V TOLMINU Koristna preizkušnja za naše mlade igralce Kljub napornim treningom so bili naši fantje s taborom zadovoljni Mladinsko evropsko prvenstvo «Plavi» poprečni POZNANJ — Po ekipnem delu evropskega namiznoteniškega prvenstva za pionirje in mladince in po potrebnem dnevu počitka so mladi igralci ponovno stopili za mize. Na sporedu so bila namreč srečanja mešanih dvojic mladincev in mladink. V Tolminu je bil od 3. do 10. avgusta slovenski košarkarski tabor za kadete in mladince. V organizaciji ZSŠDI so se tabora udeležili tudi nekateri igralci iz naših društev. Andrej Lokar, Dario Švara. Peter Gerdol in Štefan Schil-lani (Bor) ter Andrej Vremec (Polet) so trenirali skupno z vrstniki iz Slovenije, med katerimi so tudi taki, ki bodo nastopali s slovensko mladinsko in kadetsko reprezentanco. Vodja tabora je bil Peter Brumen, ki ga zamejski košarkarski delavci prav gotovo poznajo, strokovni vodja tabora pa je bil Andrej Žagar, j bivši trener ljubljanskega prvoligaša Olimpije. Kot smo že prej omenili, so se naši fantje znašli v skupini dobrih košarkarjev in so se morali potrudita na treningih, saj je bila konkurenca zelo ostra. Po povratku naših košarkarjev iz Tolmina smo se z njimi na kratko pogovorili. Po odgovorih, ki smo jih dobili, smo prišli do zaključka, da jim je izkušnja v Tolminu nedvomno koristila, saj so bili vsi za- niiiiiniiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiHHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiimi Mednarodni balinarski turnir v Bazovici iiiiiiiiiiiriiiritiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHnitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiHiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintitiiiiitiiitiiiiiiia NOGOMET Vsako srečanje pravi derbi Letos osem moštev, od le-teh kar sedem slovenskih ■ L kolo: Zarja-Breg Kot smo že poročali, bo ŠD Pri morje tudi letos nriredilo v spomin na svojega predragega odbornika in nogometaša Žarka Raceta nogometni turnir, ki se bo odvijal na prose-škem igrišču od ponedeljka, 25. avgusta do 13. seotembra. Letos so organizatorji nekoliko spremenili obliko turnirja. Medtem ko je v prejšnjih letih nastopilo na turnirju 12 ekip, katere so razdelili v štiri skupine, uo tri ekipe vsaka, je letos vodstvo Primorja sklenilo, da na turnirju nastopa le osem moštev v dveh skupinah. Vabilu se je odzvalo sedem slovenskih nogometnih društev in ekipa iz Nabrežine. V A skupini nastopajo: Breg. Ga ja, Primorec in Zarja, v B skupini pa: Primorje, Vesna, Kras in Aurisina. Na «memorialu» letos torej ne nastopajo, kot prejšnja leta, tržaški Portuale, Polisportiva Opici-na, Polisportiva San Marco in Co- stalunga. Ponovno pa je prisotna nabreiinska enajsterica, ki je lani ni bilo na turnirju. Po pravilniku turnirja osvoji pokal »Memoriala Žarko Race* tista ekipa, ki prva trikrat osvoji turnir. Na prvem turnirju je prvo mesto osvojil miljski Fortitudo, ki pa letos ni prisoten. Lani pa je turnir dobila kriška Vesna. Letos so moštva v obeh skupinah dokaj izenačena. V obeh skupinah nastopata po dve enajsterici, ki bosta v letošnji sezoni igrali v drugi, oziroma v tretji amaterski ligi. Glede na to, da bo vsako srečanje pravi derbi, bo turnir gotovo zanimivejši kot došlej. Že v otvoritveni tekmi bo na sporedu zelo zanimiv derbi med Zarjo in Bregom. Prvi dve uvrščeni ekipi posameznih skupin se bosta uvrstili v polfinale. Nato prvouvrščena ekipa A skupine bo odigrala polfinalno tek- mo z drugo uvrščeno ekipo B skupine. Prva uvrščena ekipa B skupine pa se bo pomerila z drugo uvrščeno ekipo A skupine. Zmago valca polfinalnih tekem bosta nato odigrala finale, ki bo v soboto, 13. septembra, ob 20. uri, mali finale za 3. in 4. mesto pa bo v retek, 12. septembra, ob 20. uri. Nagrajevanje ekip in posameznih nogometašev pa N) v ponedeljek, 15. septembra, ob 20. uri na vrtu Kulturnega doma na Proseku. V primeru slabega vremena pa bo na grajevanje v prostorih Kulturnega doma. Športno društvo Primorje obvešča vse nogometaše članske e-kipe, da se bodo jutri, 18. t.m. ob 18.30 pričele priprave na no-, gometno sezono 1980/81 pod vodstvom novega trenerja Silvia Ver-ginelle. W. H. dovoljni z delom, ki so ga opravili, obenem pa so se tam naučili dosti novega. Življenje v taboru je potekalo povsem normalno in niso imeli nobenih težav z drugimi tečajniki, nasprotno, povedali so nam, da so se takoj znašli v novi družbi. Tečajniki so trenirali pet ur dnevno, tri dopoldne, dve pa popoldne. Po kosilu so običajno prisostvovali predavanju sodnikov na temo »pravila košarke*, zvečer pa so navadno gledali ameriške filme (košarkarske seveda). Predstavniki naših društev pa so iz Tolmina prinesli tudi eno zmago: Štefan Schillani je namreč zmagal rja tekmovanju v prostih metih. NA EP ZA KADETINJE Italijanke druge za Sovjetsko zvezo PECS — Na pravkar končanem evropskem košarkarskem prvenstvu za kadetinje so po pričakovanju slavile igralke SZ, ki so zaključile turnir nepremagane. Na dobro drugo mesto pa so se uvrstile «azzurre», ki so v zadnjem kolu izgubile prav s Sovjetinjami s 106:79. Tretje so bile Bolgarke, četrte pa Romunke. Zanimivo je, da je vrstni red prvih štirih enak vrstnemu redu na prejšnjem prvenstvu, ki je bilo v Cuenci na španskem. V tolažilni skupini, kjer so tekmovale reprezentance za uvrstitev od 7. do 12. mesta, pa so slavile Jugoslovanke. »Plave* so v zadnjem kolu, ki je odločalo o 7. mestu, premagale Francozinje z 58:56. S sedmim mestom so Jugoslovanke napravile korak nazaj glede na prvenstvo v Španiji, kjer so bile Čpctp FINALNA SKUPINA LESTVICA 1. SZ 10 točk, 2. Italija 8. 3. Bolgarija 6, 4. Romunija 4, 5. ČSSR 2, 6. Madžarska 0. TOLAŽILNA SKUPINA LESTVICA 7. Jugoslavija 10 točk, 8. Poljska 8, 9. Francija 6, 10. Španija 2, 11. Švedska 2, 12. ZRN 2. ODBOJKA Tečaj za sodnike trenerje in zapisnikarje Goriška odbojkarska zveza priredi v septembru mesecu tečaj za odbojkarske sodnike, trenerje in zapisnikarje. Tečaj za sodnike se bo pričel v sredo, 3. septembra in bo porazdeljen v približno 20 lekcij, ki bodo v večernih urah s pričetkom ob 20.30. Tečaj za odbojkarske trenerje pa se bo pričel v patek, 5. septembra ob 20.30. Tudi ta tečaj bo porazdeljen v približno dvajset lekcij (teorija in praksa). Tečaj za odbojkarske zapisnikarje Italijanski mladinci gladko premagali ZRN ŠTARANCAN - V prijateljskem košarkarskem srečanje v štaranca-nu je italijanska mladinska reprezentanca visoko odpravila neizkušeno zahodnonemško mladinsko peterko. Italijani so bili vseskozi v vodstvu, na koncu pa je njihova prednost znašala kar 39 točk, saj so zmagali s 97:58. V vrstah Italije so bili najboljši Innocentin, Costa in Magnifico. Pri Barceloni ne štedijo MADRID — Pri španskem nogometnem društvu Barcelona so sicer znani po svoji »radodarnosti*, letos pa se očitno sploh ne ozirajo več na stroške. Po lanski poprečni sezoni so si namreč najprej za bajne vsote skušali zagotoviti Argentinca Maradono, nato pa so za težke milijone kupili Avstrijca Krankla in Quin>ja iz Gijona, poleg seveda bivšega državnega selektorja Kubale. Zadostuje podatek, da letošnji proračun predvideva kar milijardo in sto milijonov peset izdatkov (okrog trinajst milijard lir, saj vsaka peseta namreč velja približno dvanajst lir). Za primerjavo naved;mo podatek, da so pri San Sebastianu, ki bi skoraj osvojil lensko prvenstvo, predvideli izdatek 250 milijonov peset izdatkov. Plače posameznih igralcev so na videz sicer s or az me roma ozke; neporočeni dobijo 95 tisoč peset na mesec, porečeni pa 110 tisoč. Zato pa se nič točnega ne ve o letnih premijah, ki prav gotovo niso nizke. Poleg tega je predvidena nagrada v znesku 75 tisoč peset za vsako zmago na tujem ter 50 tisoč za remi na tujem ter ravno toliko za zmago na domačem igrišču. Za morebitno prvo mesto v državnem prvenstvu dobijo 2 milijona peset, polovico manj pa za končno zmago "v pokalu UEFA in »pokalu kralja*. Dobro bo zaslužil tudi Kubala: letna premija 11 milijonov peset, vsak mesec pa približno še enkrat toliko kot igralci. Nekateri menijo, da so nogometaši pri Barceloni najbolje plačani na svetu sploh. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Po starem slogu: Beograd - Bijeka 0:0 BEOGRAD — Letošnje prvenstvo prve jugoslovanske zvezne lige se ni pričelo dokaj spodbudno. Včeraj sta v anticipirani tekmi 1. kola igrala Beograd in Rijeka in srečanje .3 je končalo, po žal, starem slogu — 1 rez zadetka. WASHINGTON - Mehika, ki je premagala Kanado s 3:2 po enajstmetrovkah, in ZDA, ki so prav tako po enajstmetrovkah premagale reprezentanco Hondurasa, sta se u-vrstili v finalni del svetovnega mladinskega prvenstva. Finalni del tega prvenstva bo v Avstraliji oktobra prihodnjega leta. . pa bo le v dveh dneh ‘'datum bodo naknadno sporočili). Vsi zainteresirani (fantje in dekleta) se za zgoraj navedeni tečaj lahko javijo pri svojih športnih društvih. Vpis na pokrajinsko odbojkarsko zvezo v Gorici pa zapade 30. avgusta 1980. Zainteresirani se lahko za podrobnejše informacije dbr-nejo tudi na urad ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 — lelefon 24-95), kjer je možen tudi vpis na posamezne tečaje. Zainteresiranim odbojkarjem In odbojkaricam ter športnim društvom, ki ffoiijo odboiko (ali tudi ne), priporočamo, da se odzovejo tem tečaiem. saj vsem našim društvom primanjkuje ka^er. Glede tečaja za zanisnikarje naj obvestimo šnortna društva, da je že približno dveletna nraksa, da vsako društvo mora dati na raznoiaoo za tekme, ki jih igra na r’-’mačem lastnega zapisnikarja. igrišču OBVESTILO ŠZ Bor - Sekcija mlnibasketa sporoča, da se bodo jutrL 18. t.m.., začele skupne priprave za igralce mlnibasketa. Prvi trening bo v ponedeljek ob 15.00 na stadionu «1. majt. Vsakdo, ki bi rad igral tnlniba-sket, se lahko prijavi trenerju Rasetiiju neposredno na Igrišča. , Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnina ,zo inozemstvo 53 000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5.00 din. za zasebnike mesečno 65.00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800.00 din. i Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 17. avgusta 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 tADIT* * DZS • 61000 L|ubl|ano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal Sn tiska f [Z Član Italijanske 2veze časopisnih založnikov FIEG PROBLEM UPEPELJEVALNIKA PRI SV. SOBOTI Vir onesnaženja okolja V pepelu odkrili sledove dioksina - Boj prebivalcev četrti za bolj čisto okolje - Nekatere alternative upepeljevalniku obstajajo, vprašanja pa niso še nikjer uspeli rešiti celovito Pogled na upepeljevalnik odpadkov na Sv. Pan tale jmunu Darovi in prispevki Vsako leto v Italiji smeti in odpadki presegajo 7 milijonov ton. Industrializacija in konsumizem sta povzročila znatno povečanje proizvodnje odpadkov papirja, kmečkih in industrijskih odpadkov. Te smeti navadno kopičimo na odprtih prostorih, logično pa so te grmade nevarne, saj onesnažujejo okolje, povzročajo smrad in privlačijo cele roje žuželk. V večjih mestih se poslužujemo upepeljevalnikov, vendar dim, ki se sprošča, onesnaži zrak s klorom, klorovo kislino, karbonije-vim in dušikovim oksidom in drugimi snovmi. Leta '77 sta nizozemska strokovnjaka Olie in Hutzinger odkrila v pepelu in dimu upepeljevalnikov sledove TCDD (dioksin). Istega leta je Leonardo Maiuri, zdravnik iz Milana, ostro napadel oblasti, saj je u-cotovil. da so se med ljudmi, ki so bivali v bližini novega upepeljeval-nika pri Figinu, desetkrat povečali primeri raka. Leta '78 je skupina švicarskih in švedskih raziskovalcev ponovno ugotovila sledove dioksina v pepelu občinskih upepeljevalnikov v Ziirichu in Suhru. Zadeva je torej resna in v Trstu se z njo vsak dan soočajo prebivalci Sv. Sobote. 24. člen zakona 366 (20. 3. 1944) predvideva, da morajo biti upepeljevalniki oddaljeni vsaj 1030 m od naselja, ne glede na za kon pa se je leta 1967 pričela grad nja novega upepeljevalnika na Sv. Pantelejmunu. Prebivalci rajona so se že Več let borili proti onesnaženju zraka, saj so v bližini že tovarne Italce.nenti, Orion in Panfili, tako so leta '75 ustanovili odbor mestne četrti, ki se je pritožil oblastem za neprimerne razmere. Na prvi manifestaciji pred upe-peljevalnikom, ki se je vila 22. a-prila '75, so prebivalci rajona zahtevali, da jim občinski pometači odnašajo smeti. Zdi se skoraj nemogoče, ampak družine, ki so bivale le nekaj metrov stran od upepeljevalnika, se niso mogle posluževati te službe. Dalje je odbor zahteval srečanje z županom, na katerem je Spaccini obljubil pokritje greznic in podaljšanje omrežja napeljav za metan. Junija se j j vila c’ uga manifestacija, na kateri je podžupan Giuricin trdil, da sploh ni bil obveščen o zahtevah prebivalcev rajona in je torej obljubil takojšnje izboljšanje razmer. Meseca marca so prebivalci zaradi onesnaženja okolja prijavili sodišču štiri tvrdke in sicer: Panfili, Orion. Italeementi in Saspi (upepeljevalnik). Sledile so še manifestacije na Ul. Flavia, junija pa pred upepeljevalnikom in in- ženir Tombesi je takrat prijavil sodišču sedem ljudi, češ da so neopravičeno onemogočili enaintridesetim tovornjakom vstop v upepeljevalnik. Med temi je bil tudi Sergio Bran-dolin, član odbora, ki se že vrsto let bori za boljše razmere v četrti. Povedal mi je, da sta leta '70 Saspi in občina sklenili 15-letno pogodbo za gradnjo upepeljevalnika. Kot že rečeno, ta upepeljevalnik ne bi smel obstajati blizu naselja, poleg tega po členih 216-217 italijanske ustave bi morala občina imeti seznam škodljivih tovarn, dandanes pa v tržaški občini ta seznam še ne obstaja. Povrnimo se k obsodbi sedmih prebivalcev rajona, proces je bil aprila '78. «Spominjam se kale; je občinstvo sprejelo z burnim ploskanjem razsodbo sodnika*, je rekel Brandolin »logično smo bili vsi o-proščeni, saj dejanje kot tako sploh ni bilo kaznivo. Pred upepeUevalni-kom je bilo na desetine ljudi, toženi pa smo bili le v sedmih Pravzaprav tistega dne so nisem udeležil manifestacije, ker žal si nisem mogel vzeti dopusta. To sem seveda izjavil tudi na sodišču in dokazal s potrdilom rafinerije Aqui!a.» Kaj pa obtožba štirih tovarn? »Januarja '77 so bili lastniki tvrdk pogojno obsojeni na dvajset dni za pora. Moram priznati, da smo bili vsi razočarani, kaiti kazen res ni bila primerna. Pole® tega je važno poudarili, da po italranski ustavi ne moreš biti večkrat sojen za isti zločin. Po procesu so torej te tovarne dahe nemoteno delovale, niso uvedle nobenih čistilnih naprav, torej nd bilo nobene novosti v zvezi z zmanjšanjem onesnaževani?.* Prebivalci Sv. Sobote so že leta '77 zahtevali takojšnjo analizo pepela in dima, ki se sprošča iz upepeljevalnika in onesnažuje okolico, vendar tudi kar se tega tiče, dandanes nimamo še nobenega odgovora. Oziroma januarja '78 je kemični oddelek tržaškega laboratorija za higieno in profilakso po sedemdnevnih analizah izdal izjavo, po kateri je razvidno! da količina žveplovega oksida presega meje strpnosti. Ministrstvo za zdravstvo je oktobra 1979 izdalo publikacijo z izsledki raziskovanj o onesnaževanju upepeljevalnikov. V bistvu ne pbve nič novega, razen tega, da so tudi v Italiji raziskovalci odkrili sledove dioksina, čeprav v majhnih količinah (1-2 mg na kg prahu). Nevarnost pa ni nič manjša, kajti dioksin se ne razkraja in se torej s časom kopiči. Neka gospa mi je pokazala to- vornjak, naložen s pepelom, ki je pravkar odpeljal z dvorišča upepeljevalnika. «To se dogaja vsak dan, na tovornjake nalagajo cel kup pepela In ga poiem odvržejo v nasip v Barkovljah. Tovornjaki so preobremenjeni in, kar je še hujše, nepokriti. Vozijo skozi mesto in, če pepel res vsebuje dioksin, je ta vožnja zelo nevarna, da ne govorimo o nasipu v Barkovljah, kjer se z dežjem pepel praktično izlije v morje.* Problem je torej začasno nerešen. Prebivalci rajona še vedno čakajo na izide analiz in raziskovanj, ki so se vršila na griču Sv. Pantalej-muna. Katera pa bi bila lahko alternativa današnjim upepelrijeval-nikom? Predsednik za ekologijo v Lombardiji Stefano Pisoni trdi, da je edina veljavna rešitev riciklaža nekaterih materialpv, ki jih lahko uporabimo kot surovine, npr. papirja, plastike, stekla, železa, cunj. Moramo upoštevati tud) dejstvo, da so naprave za riciklažo odpadkov mnogo cenejše od upepeljevalnikov in nudijo določene koristi. Vzemimo primer pariria: če ga ricikliramo omejimo tudi delovanje pakirnic, katere, kot ie vsem znano, nrištevamo med najbolj onesnažujoče tovarne. Poleg tega. če prihranimo papir, ohranimo tudi drevesa in floro. Take naorave zr riciklažo že delujejo v Franciji in Švici, vendar oredeluiejo le organske odpadke, ki rih pretvarjajo v krmo za domače živali. V Milanu bo leta 1982 pričel delovati obrat, ki bo po mnenju strokovnjakov lahko riciitliral 80 odstotkov smeti. V Trstu seveda ni s« takšnih načrtov, vsekakor je -'-.•od nekaj meseci odbornik za javna dela izženi" Tassinari v občinskem svetu iz'a vil, da težaška občina preučuje dva načrta za riciklažo starih avtomobilov in pnevmatik. Druga alternativa naj bi bila japonska metoda »stiskanja*: odpadke stisnejo s pritiskom 200 kg/cm2 in tako dobijo kockasto obliko s specifično težo 2.300 kg/cm. Nato ovijejo te kocke v kovinske mreže, jih potočijo v tekoč asfalt in jih u-.orabi.jo pri gradnji nosilnih zidov, cest. letaliških prog itd. Preostane .še ena mož"ost, ki io v zadnnh časih uporabi'ajo v ŽDA oiroliza, po kateri odpadke delno sežgejo pri različnih temperaturah tako, da pridobijo gorljiv plin. Poleg ten obstajajo še druge me tode odpravljanj? odpadkov, na splošno pa problem še ni bil celovito rešen. ERIKA SLAMA ZA SPOMENIK PADIJM V NOB IZ BAZOVICE Namesto cvetja na grob Stojana Prešla darujeta Rudi in Mitja Križ-mančdč 10.000 lir. V isti namen daruje Miloš Grgič 10.000 Ur. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ivan Zavadlav (Kontovel 133) daruje 5.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na strica Nina Sferza iz Ljubljane darujeta Dušan in Gloria Pertot 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 3. obletnici smrti našega dragega moža in očeta Franca Brundu-la daruje družina Brundula 30 tisoč lir. V spomin na pok. mamo in brata daruje Marija Ban 10.000 lir » * * V spomin na priljubljenega prof. Sergija Radoviča darujeta Darjo Milič in Elizabeta Zidarič 20.000 Ur za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Stojana Prešla daruje Viktorija (Mičeva) 10.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina kulturnega delavca prof. Sergija Radoviča darujejo kulturna društva J. Rapo-tec - Prebeneg, Primorsko - Mačko-lje, F. Venturini - Domjo, Slavec -Ricmanje, Slovenec - Boršt, F. Prešeren - Boljunec in V. Vodnik - Do-Una 210.000 lir za KD Igo Gruden - Nabrežina V spomin na Gabrijelo Kukanja daruje Anka Barei 10.000 Ur za Združenje bivših aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. V spomin na Gabrijelo Štolfa por. Kukanja in v spomin na Giuseppino Sedmak daruje Marija Sedmak (Set-timo) 10.060 lir za Dijaško matico. Ob obletnici smrti Ane Lah vd. Tavčar darujeta družini Vojmira in Josipa Tavčarja 5.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za Sklad Albina Bubniča. V počastitev spomina Josipine Župančič daruje hči Marija Vremec 50.000 Ur za SPD Tabor. V spomin na prof. Sergija Radoviča darujejo Andrej Terčon 30.000 lir, družina Gruden (Kamnolom 1) 10.000 Ur za moški in dekUški pevski zbor Igo Gruden. V spomin na prof. Sergija Radoviča darujejo Silvio Rebula 20.000 lir, Danica Kukanja 30.000, Ivanka in Mirko Scapin (Gorica) 15.000 in Ana ter Zdravko Caharija 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na prof. Sergija Radoviča daruje Silva Perčič 20.000 Ur za dekliški pevski zbor Igo Gruden. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča daruje družina Ljudmila Colonija 10.000 Ur za moški in dekliški pevski zbor Igo Gruden. Ob 6. obletnici smrti Vilkota Čoka daruje družina Čok 10.000 Ur za TPPZ. V počastitev spomina Sergija Radoviča daruje Dorica Kreševič -Pečar 10.000 Ur za SPD Igo Gruden. V spomin na brata Marjeta daruje Vinko Furlan 10.000 Ur za ŠD Primorje. Namesto cvetja na grob Sergija Radoviča daruje Nino Sosič (Nabrežina 128) 20.000 Ur za postavitev spomenika v Samatorci. V spomin na pok. mamo Amalijo Peric darujeta Danilo in Angelina Peric 150:000 Ur za pevski zbor Fantje izocd Grmade. Namesto cvetja na grob Amalije Peric daruje družina Pernarčič (Mavhinje 4 ) 8.000 Ur za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Anice Husu darujeta Mario in Sonja Štoka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Maria Cianija daruje Marko Štoka 50.000 Ur za Skavtsko organizacijo. V spomin na prof. Sergija Radoviča darujejo za Glasbeno matico — odsek Nabrežina nevčno osebje šole Igo Gruden 30.000 lir in Anica Bertocchi z družino 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob prof. Radoviča darujeta družini Terčon in PugUa 50.000 lir za Glasbeno matico - odsek Nabrežina. V spomin na Danico Ivegiša darujejo kolegice Magda Svetlič, Livia Furlan. Almira Vescovi, Ivanka Žužek. Elvira Samar, Pavla Terčon in Anica Bertocchi 35.000 lir za mavhinjsko cerkev. Sabino Širca daruje 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 8. obletnici smrti dragega moža Josipa Regenta daruje žena 10 tisoč lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča darujejo družina Franca Divjaka 25.000 lir za SPD Igo Gruden in 25.000 za ŠD Sokol, Mario Witine 10.000 za SPD Igo Gruden in ŠD Sokol, Mari Caharija por. Pahor 10.000 za SPD Igo Gruden, in Renato Jazbec z družino 50.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na dragega Sergija Radoviča darujeta Ivanka in Mirko Scapin (Gorica) 15.000 lir za ŠD Sokol. Namesto cvetja na grob Sergija Radoviča darujejo družina Ferluga 10.000 Ur za moški pevski zbor Igo Gruden in Nada Milič 20.000 Ur za SPD Igo Gruden. V počastitev spomina Ivana Zadnika in Sergija Radoviča darujeta Nada in Valerija Pertot 10.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na prof. Sergija Radoviča darujejo Manica in Evgen Le-giša 30.000 lir za Glasbeno matico ter Carlo in Vera Verri 20.000 lir za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Amalije Peric darujeta Milka Argentino -Bagozzi 10.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob učiteljice Danice Legiša daruje Milka Bagozzi 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča darujeta Franc in Pierina Caharija 10.000 Ur za dekUški pevski zbor Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Stojana Prešla daruje Danilo Petaros (iz Boršta) 20.000 Ur za sekcijo VZPI-ANPI - Bazovica. Namesto cvetja na grob Stojana Prešla darujejo vrstniki Marija Ber-netič, Marija Grgič. Zofka Zahar por. Grgič, Marija Žagar por. Te-gacci, Meri Stopar por. Spetič, Vinko Križmančič, Silvester Grgič, Miro Grgič, Anton Pečar, Stanko Žagar in Edi Zahar 19.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice, 18.0CO za PD Lipa in 18.000 lir m ŠD Zarja. V spomin na pok. Bruno Carli darujeta Vilma in Enzo Foraus 10 tisoč Ur za KD Valentin Vodnik. Ivan Zavadlav (Kontovel 133) daruje 5.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob učiteljice Danice Legiša darujejo Ladislav Širca 10.000 Ur in gostilna Širca 10.000 lir za ŠK Devin. V spomin ra pok. Jožeta Cesarja darujejo Majda in Danilo Gerdol 10.000 Lir ter Alma in Stojan Pertot 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob prof. Sergija Radoviča darujejo za Godbeno društvo Nabrežina: Rudi Zidarič 20.000 lir, Ivan Pertot 10.000, Luigi Grissi 10.000, Mirko Frančeškin 10 tisoč, Leo Cavo 10.000, Giovanni Caselli 10.000, Herman Svetlič 10.000 in Viktor Ukmar 10.000 lir. Ludvik Pertot daruje 30.000 Ur za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na pok. Antonijo Gulič daruje Olga Demark 10.000 Ur za KD Slavec. Leandro Coretti (Ricmanje) daruje. 20.000 lir za KD Slavec. Namesto cvetja na grob Antonije Kuret por. Gulič daruje Ida Komar 10.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V počastitev spomina pok. Antonije GuUč daruje Ivana Žafran 10 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Graziana Turca darujeta Pavla in Sergij Sancin 5.000 lir za KD Prešeren. ROLICH NABREŽINA Kamnolom) 35/c - Tet. /0-1)3-71 KERAMiČNi PI.OSC1CE SANITARIJF PRAVIM LJUBITELJEM KAVE nudi 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene. ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. fSSpB* : : j : t ; tm Jjr j;;*- 'maij .. - ZA PRIJETNO BIVANJE POTREBUJETE: praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo EDI NOBILI TDCT Ul- Boiamonti 3 — telefon: 820766 IKol Ul. Di Vittorlo 12 -t telefon: 813301 Zastopnik kuhinj ^knWT7h 1 T7d — AGRAR1A OPICINA, Narodna ul. 48 semenarna, kmetijski stroji — BRESC1ANI, Narodna ul. 47 gospodinjski stroji, radio TV - BRUNDULA, Narodna ul. 154 deli za avto — moto — bicikle - CAZZADOR, Narodna ul. 32 avtomobilski deli — DESPAR, Narodna ul. 63 živila in delikatese — DOMUS CARSO, Narodna ul. 71 ploščice,, sanitarije, zavese — DRIOLI, Narodna ul. 38 konfekcija - PODOBNIK, Ul. Salici 1 blagovnica, konfekcija - RUSSO, Narodna ul. 47 fotolaboratorij — SIMIČ, Narodna ul. 48 avtomobilski deU, avto-odpad - START ŠPORT, Narodna ul. 87 športne potrebščine - SAMOPOSTREŽBA ŠKABAR, Narodna ul. 42 živila, delikatese - ULGHERI - PA VAT, Narodna ul. 48 papirnica, igrače, bomboniere — UNUSSI, Proseška ul. 13 ktihinjske potrebščine, železnina, igrače - TECNOUTENSILI, Proseška ul. 3 tehnično orodje — ZER1AL SUCC. GINO, Narodna ul 32 čevlji DUŠAN ŽELJEZNOV____________|M. DIVJALI SO MED VOJNO ____________PO PRIMORSKI Nemški polkovnik Heinrich Christl KAJ PRAVI ZAPISNIK O ZASLIŠANJU? V centralnih zaporih za Slovenijo v Ljubljani je 2. maja 1947. obtoženi Heinrich Christl podpisal naslednji Zapisnik zaslišanja: Christl Heinrich, sin Johana in Terezije, rojene Fun teis. Rojen 12. 2. 1894. v Arnschweigenu - Kahm, na Bavarskem. Po poklicu aktivni oficir od svetovne vojne naprej, sedaj polkovnik, prej po poklicu mizar. Nemške narodnosti, nemški državljan, poročen z dr. Amalijo, roj. Bauer, oče treh otrok v starosti 20, 18 in 12 let, brez premoženja, zadnje bivališče Sohlbad na Tirolskem, nekaznovan, ujet 7. 5. 1945. v Ilirski Bistrici. O-pozorjen, da govori resnico izpove: Moj oče je bil delovodja pri državnih železnicah. O-snovno šolo sem končal v Regenstaufu pri Regensburgu, nato sem se šel izučit za mizarja v mesto Hof pri Regensburgu. Delal sem dve leti kot pomočnik in avgusta leta 1912. vstopi! v 11. pehotni polk v Regensburgu, kjer sem bil do začetka vojne 1914. leta. Premeščen sem bil nato 7. 10. rezervnim polkom na zahodno bojišče, oktobra leta 1914. sem bil pri Arrasu ranjen, po ozdravljenju pa sem bil premeščen v začetku leta 1915. v 5. dopolnilno brigado, ki je odšla na zahodno bojišče. V 5. dopolnilni brigadi sem ostal do začetka leta 1917., nakar sem bil dodeljen zračni obrambi na zahodnem bojišču, kjer sem ostal do konca vojne. Ob koncu vojne sem bil narednik. Leta 1919. sem bil v 11. pehotnem polku imenovan za podporočnika in to zaradi svoje osebne hrabrosti. Od leta 1919. do leta 1940. sem služil v šttvilnih mestih Nemčije, zadnja tri leta v Sollbad Hall na Tirolskem in sem napredoval v poročnika, kapetana, majorja, podpolkovnika. V vojni proti Poljski nisem sodeloval. V letu 1940. sem sodeloval v vojni proti Franciji kot komandant bataljona in sicer I. planinskega bataljona 98. planinskega polka I. planinske divizije od Normandije do Lyona. Iz Francije sem se vrnil v poletju 1941. ter postal komandant polka za izobraževanje novincev v Mittemvaldu, kjer sem ostal pol leta. 2. 1. 1942. sem bil premeščen kot komandant polka na severno bojišče na Finsko. Kot komandant 141. planinske divizije sem ostal do novembra 1942, ko sem bil premeščen v Celovec kot komandant 139. polka za izobrazbo mladincev, ki je spadal pod 188. dopolnilno in izobraževalno divizijo. Do zloma Italije sem bil v Celovcu, nato sem bil premeščen s svojim polkom v Postojno. S polkom sem se peljal iz Celovca skozi Ljubljano naravnost v Postojno brez motenj ali borb. Moj komandant divizije se je pisal general von Hosslin. Moj štab je bil v Postojni in so ga sestavljali: adjutant major Tellisch, kapetan Mussier, kot ordi-nančni oficir kapetan Novak. Moj polk sta sestavljala dva bataljona, ta dva pa sta bila sestavljena iz 13 čet. Komandanta bataljona sta bila major Kellner, ki je padel kot komandant II. bataljona, in major Huber kot komandant I. bataljona. Moji četni komandirji so bili: I. četa. Nadporočnik Honold. Četa je bila v Prestranku, Herpeljah in Šapjanah. II. četa. Nadporočnik Schmidt, in je bila v Podgradu. III. četa. Nadporočnik Novak, podporočnik Heinz, in je bila v Šapjanah. IV. četa. Nadporočnik Perkonig. V. četa. Podporočnik Kreibisch, in je bila v Podgradu. VI. četa. VII. četa. Nadporočnik Moritsch, ki se je kot 120. član NASDAP, ko je zvedel za Hitlerjevo smrt, sam ustrelil. VIII. četa. Nadporočnik Kreiner. Pionirska četa. Podporočnik Messner. Obveščevalna četa. Tankovska četa, podporočnik Zech, ki je bila v Sežani. Vse čete, od VI. čete naprej so bile v Postojni. Moj polk je bil določen za izobraževanje novincev, bil je večkrat v stiku in bojih s partizani, za operacije sem dal na voljo polk tedaj, kadar nas je pozvala policija. Od marca do junija 1944. sem bil kot vodja bojev s I. bataljonom v Ljubljani. Moj bataljon je večkrat poklicala policija, da bi zasledoval partizane, jaz pa osebno nisem sodeloval. Za operacije v jeseni 1944. leta v prostoru Starega trg® sem dobil ustne direktive od generala Hosslina. Moj® naloga je bila prostor okoli Starega trga očistiti partizanov. Bil sem komandant te operacije ter sem imel na razpolago svoj 139. polk, en bataljon 138. polka in en bataljon 136. polka. Ta bataljon 136. polka je vodil major Neuschit-zer. Izdal sem povelje za napredovanje iz treh strani in sicer preko Klane, preko Rakeka in Grahovega >— tu j® vodil operacijo major Kellner in preko Ilirske Bistric® — tu je vodil operacijo major Neuschitzer. Mi smo imeli manjše boje, okoli 30 do 40 ujetih partizanov, ki smo jih izročili SD v Trstu, civilnega prebivalstva pa nismo zastavljali. Ujeli smo tudi tri ženske, ki pa smo jih izpustili-V času mojih operacij sem izročil SD v Trstu okoli 400 u-jetih partizanov. Kot poveljnik sem sodeloval v vojaških operacijah samo v času «Tedna borb proti partizanom* (Bandenbekampf-ungsvvoche) in sicer po imenu «Bergzauber Moritz* od 8. oktobra do 14. oktobra 1944., ki je bila v prostoru Stari trg-Za to akcijo sem prejel od poveljnika 188. divizije general® von Hosslina samo ustno direktivo, oziroma povelje. Dejal mi je sledeče: vse enote na območju moje divizije morajo imeti vojaške operacije radi uničenja partizanov. Vi boste vodili operacijo na obeh straneh Snežnika v smeri proti Staremu trgu in očistili ozemlje partizanov. Na razpolago so vam sledeče enote: 139. polka drugi bataljon, ®n bataljon 138. polka, četa pionirjev 83. bataljona (RGPiB 83L en vod tankov in kombinirani štab polka ter en bataljon Rupnikovih domobrancev.