TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
po$tnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P. b.b.
lETNIK XXVI / ŠTEVILKA 32	CELOVEC, DNE 8. AVGUSTA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Ob letošnjem lesnem velesejmu:
Letos ni vse zlato, kar se sveti...
Skoraj četrt stoletja stojijo dnevi sredi avgusta v znamenju največje gospodarske pri-reditve v Celovcu: Avstrijskega lesnega sejma. V tem četrtstoletju je prišlo v gospodarskem življenju večkrat do obdobij „sedmih suhih let“, ki so sledila obdobjem „sedmih mastnih let“. Tega cikličnega zaporedja v razvoju industrijske družbe — ki jo v bistvu oblikuje kapitalistični družbeni red — smo se tako navadili, da o problemih, ki nam jih vsiljuje, skoraj nočemo več razmišljati.
Jutri bo letošnji lesni sejem v Celovcu odprl svoja vrata. Odprl jih bo v času, ko Postaja naposled tudi v Avstriji očitno, da se kolo razcveta konjunkture ustavlja. V državnem merilu, še bolj pa na mednarodnem gospodarskem poprišču so nam zadnji tedni predočili celo vrsto znamenj, ki kažejo, da smo iz gospodarske konjunkture na poti k stagnaciji, ja celo k recesiji, kakršni smo bili zadnjič priča v letih 1966—1968.
Turistično gospodarstvo kot avstrijski ventil v mednarodni trgovini je že lani očitno pokazalo, da smo lok cen prenapeli. Ob večanju števila turističnih postelj je število nočitev nazadovalo za 6 odstotkov. Letošnjega junija je bilo celo za eno tretjino manjše kot lani. In julija: za 20 odstotkov nižji kot pred letom dni.
Sicer ne tako očitna, toda nič manj svareča znamenja opažamo v gradbenem gospodarstvu. Nova naročila gradbenih del izostajajo, oddana gradbena dela pa se bližajo svojemu zaključku. Tudi lesno gospodarstvo ne ve, kdaj mu bo spet zasvetila zvezda možnosti boljšega razvoja. Zaenkrat stoji pred dejstvom, da je izvoz lesa v Italijo zdrknil na ničlo, podobno kot izvoz klavnih govedi in govejega mesa. Kdaj bo možnost izvoza spet dana, je še vedno odprto vprašanje.
Spričo takih okoliščin tudi industrija ne ve, ali bo tekoče leto končala vsaj s podobnim uspehom kot je lansko. Leta 1972 je obseg industrijske proizvodnje porasel še za 8,5 odstotka, lani pa je porasel le še za 4,6 odstotka. Ob vsem tem izgleda, da bo deficit v trgovinski bilanci v drugem polletju še močneje naraščal kot je v prvem polletju.
Avstrijsko prebivalstvo se je razvilo v konzumno družbo, ki ji je le težko mogoče najti para. Le malokdo se ravna po načelu večne gospodarske resnice, ki pravi: potrošiti moreš le toliko kot produciraš. Skoraj nihče ne jemlje več s potrebno resnostjo na znanje permanentnih podražitev in skoraj vsakdo se zanaša na prihodnja zvišanja cen za opravljeno delo.
Sedem let razcvetanja gospodarske konjunkture nas je razvadilo. Navadili smo se kalkuliranja, da bomo to, kar porabimo, vedno spet dodatno zaslužili. Baš to pa je v prihodnje vse prej kot pravilno. Cene uhajajo naraščanju produktivnosti dela. Istočasno pa narašča potreba po uvozu razmeroma dragega blaga, medtem ko se dejanske možnosti izvoza očividno krčijo.
Tako ob pogledu na ponudbo letošnjega lesnega sejma samo lahko rečemo: če že investiraš, investiraj smotrno. Presodi najprej, kaj ti najbolj odgovarja. Dobro primerjaj cene in kvaliteto, preden se boš odločil za podpis naročila!	(bi)
..Enakopravnost" v Libučah
čim bolj krčevito se avstrijski zastopniki jn delegati pri mednarodnih organizacijah in konferencah trudijo ustvariti pred svetovno javnostjo sliko demokratične Avstrije, v kateri živijo različni narodi v neomajni si°gi in enakopravnosti, tem bolj se na Kolškem množijo primeri očitne diskrimina-c'je slov. narodne skupnosti. Da to niso Posamezni primeri, temveč, da se rdeča nit zatiranja vleče skozi vsa povojna leta preko šolskih štrajkov leta 1958 in barbarskega Podiranja dvojezičnih tabel jeseni 1972 pa tja do najnovejših dogodkov, med katere sPada tudi nedeljska otvoritev novega gasilskega doma v Libučah pri Pliberku, je že zdavnaj jasno. Kakor to niso posamezni pri-n^e|,'> tako tudi niso nepoboljšljivi posamezni, ki bi bili to zagrešili, temveč je to zna-oilnost uradne politike avstrijske države in nienih oblastnikov, ne glede na to ali so sadaj na krmilu konzervativni efavpejevci a" Pa soceji, ki so se doslej delali še poseb-n° demokratične in napredne. Kako zlagano 'n oportunistično je bilo to govoričenje av-s,lrUskih in koroških socialdemokratov, da 0 OVp in FPO niti ne govorimo, je pokazal Politični razvoj po protislovenski gonji jese-m 1972, saj danes VVagner vedno zopet po-navlja, da SPO ne bo ukrenila ničesar v
pr>d pozitivne rešitve manjšinskega problema.
Sadovi take neodgovorne politike pa se že Kažej0 tudi v političnem življenju dvojezič-n'h občin, med katerimi se je v zadnjem ča-r\še Posebno „izkazala“ pliberška občina! pi to ni čuda. Ko riba enkrat začne smrde-1 Pr' 9lavi, kmalu smrdi tudi pri repu.
Ni namreč še dolgo tega, kar so občinski oborniki OVP in WG skupaj z večino gla-z°h S0cialistične stranke zavrnili skromno or J6V° Zbornikov slov. EL, da bi ob priliki erškega sejma natisnili poleg 300 nem-1 še 100 slovenskih plakatov, pa so ob ' otvoritve novega libuškega gasilske-a doma protislovenske sile ponovno na-^adle legitimne pravice slovenske narod-°stne skupnosti! Kaj neki drugega vendar meni dejstvo, da so odgovorni možje pri Dcini in gasilskem društvu namenoma pre-
zrli slovenščino in slovenske ljudi, ki tvorijo veliko večino prebivalstva pliberške občine, tako glede — napisa na gasilskem domu kakor tudi glede — otvoritvene slovesnosti same. Moti se, kdor misli, da imajo gasilski dom in gasilsko društvo na Koroškem opraviti samo z gašenjem požarov; nasprotno, na Koroškem je celo odprtje kakega gasilskega doma lahko izrazito političen dogodek, kakor npr. sedaj v Libučah.
Kakor so pri nas šole, uradi in druge javne ustanove uspešna sredstva ponemčevanja, tako za tem ne smejo zaostajati niti ne gasilska društva in domovi. Dogodki okoli libuškega gasilskega doma so tipičen primer zatajevanja slovenskega jezika in zlonamernega farbanja prebivalstva. Toleranca in enakopravnost sta namreč frazi, ki se jih avstrijski politiki tem rajši poslužujejo, čim
manj vidijo in slišijo o tem Slovenci na Koroškem. Odgovorni funkcionarji gasilskega društva se niso bali in sramovali prositi slovenskih kmetov in delavcev za gmotno podporo ali v denarju, v materialu ali pa v delu. Ko pa je bilo gradnje konec in bi bilo treba po vseh pravilih enakopravnosti in dobrega sožitja med slovenskim in nemškim prebivalstvom namestiti poleg nemškega napisa „Feuerwache Loibach" še slov. oznako, pa je bilo tolerance konec, o enakopravnosti pa ni bilo niti govora več.
Tako postopanje ni nič drugega kakor nadaljevanje roparskih tabelskih pohodov jeseni 1972 z drugimi sredstvi in na drug način. Sedaj, ko ni več dvojezičnih tabel v javnosti, je treba preprečiti vsak nov pojav slovenščine bodisi na plakatnih deskah, na javnih prireditvah, javnih poslopjih ali pa
Šolske reforme
Po večletnih pogajanjih med strankami velike koalicije OVP in SPO je bila sklenjena zadnja šolska reforma, ki je v prvi vrsti pomenila na področju srednje šole množično razvejanost leta 1962.
Čas pa zahteva tudi na šolskem polju vedno novih poskusov in novih oblik. Zadnja leta so ljudske šole postale dejansko štiriletne, ker morajo vsi otroci po končanih prvih štirih letih v glavno šolo ali pa po prosti izbiri v razne vrste srednjih šol.
Stremljenje SPO pa je usmerjeno v tako imenovano enotno šolo za vse otroke od šestega do štirinajstega leta. Medtem se vršijo razni poskusi v predmetih nemščine, angleščine in matematike. Otroke, ki so v enem ali drugem predmetu posebno nadarjeni, bi iz več razredov združevali v posebne delovne skupine, da bi tako ne bili ovirani od sošolcev, katerim manjka ta nadarjenost.
Ponekod poskušajo z vpeljavo angleščine že v tretjem razredu ljudske šole kot obvezni predmet. Tudi minister Sino-watz ta načrt podpira.
Kaj rečejo k temu načrtu ..zaskrbljeni Korošci"? Ko smo imeli po drugi svetovni vojni za otroke dvojezičnega ozemlja obvezno dvojezično šolo, so bili „Korošci" v velikih skrbeh, da bo trpelo znanje nemščine, da bo dežela poslovenjena. Sedaj pa naj se otroci učijo angleščine. Ali ni nevarnosti, da bo trpelo znanje nemškega jezika, ali ni nevarnosti, da postanemo angleška kolonija?
Slovenščina je drugi deželni jezik, je jezik sosedne države in nudi možnost neposredne uporabe in vse možnosti izpopolnjevanja.
Ko bo stvar večjezičnosti zajela tudi koroško domovino, pa le še upamo, da bodo zadevo reševali z razumom in ne z narodno mržnjo.
Z	\
Pred nedavnim je zasedal na Dunaju pod predsedstvom ministra dr. Christiana Brode pododbor kontaktnega komiteja za pravna vprašanja.
Za sodišča, ki so v zakonu navedena, so bila sklenjena navodila glede upo-
Odslej vabila tudi v slovenščini
rabe tudi slovenskih sodnih vzorcev dodatno k nemškim in sicer od trenutka, ko prizadeta oseba sodišču sporoči, da se hoče poslužiti slovenskega jezika; to se pravi, da se mora od tega trenutka naprej vršiti celotni postopek dodatno k nemščini tudi v slovenščini. Nadalje se bodo dopolnile knjižnice navedenih sodišč s potrebnimi knjigami, v kolikor obstajajo v slovenščini.
V_________________________________J
na gasilskih domovih. Zaradi tega se tudi ni treba čuditi, da na sami otvoritveni slovesnosti ni bilo slišati slovenske besede razen pri maši, da tudi na vabilih in plakatih ni bilo ničesar slovenskega. Kaj takega že dolgo ni nenavadno za južnokoroške razmere. Bolj vznemirljiva in nenavadna pa je bila prepoved, da bi slovenski mestni svetnik Trampuž kot referent za podjetja, ki so last občine, pozdravil (nagovoril) zbrane u-deležence. Gotovo so se bali, da bi Trampuž tudi slovensko spregovoril. Libuško nemštvo (ki ga v resnici skoraj ni, saj Nemcev ni veliko več kakor ima človek prstov na rokah) oz. koroško nemštvo, je zopet enkrat ohranilo svoj privilegirani položaj, Heimat-dienst pa se bo v kratkem spet drl o neki grozeči slovenizaciji Koroške, avstrijski zastopnik pri UNO pa bo kmalu spet brez sramu govoril pred tem svetnim forumom o neki bajni enakopravnosti koroških Slovencev in o brezmejni toleranci, ki da so je deležni z vseh strani državnega aparata.
Pliberškim purgarjem in libuškim vaškim mogotcem pa se je na praznično nedeljo zjutraj odvalil ogromen kamen od srca, saj so se do konca bali slovenskega napisa na gasilskem domu kakor vrag križa. Sedaj ko so popadali vsi dvojezični napisi v bližnji in daljni okolici Pliberka, pa bi se naj pod nosom Pliberčanov in v nevarni bližini mejnega prehoda pojavil dvojezični napis, — ne to ni moglo biti, to ni smelo biti!
Slovencem bi lahko zrasel greben (po naše: samozavest), pa tudi Jugoslovani in nemški turisti, ki se vozijo tod mimo, bi videli to „sramoto“, bi videli, da tukaj še žive Slovenci — ne, to ne sme biti! Brezdvom-no bi namreč dvojezični napis in dvojezična proslava škodovala političnim interesom Pliberških meščanov in njihovih vaških pomagačev v OVP, FPO in SPO, saj bi bila dvojezičnost stalen, neizpodbiten dokaz dejanske prisotnosti slovenskega ljudstva v življenju slovenske vasi!
Tisti namreč, ki so tokrat preprečili dvojezični napis na gasilskem domu, so prav isti, ki so pred leti pripomogli, da je pogorelo pliberško „Gorenje“, ki naj bi prineslo delo in boljši zaslužek stotinam delavcev in malim kmetom, ki so danes primorani, da se vozijo dolge ure v Celovec ali pa še dalje, drugi pa morajo za slab denar ponujati svojo delovno silo malim domačim podjetni-kom-Nemcem na prodaj!
S pomočjo svoje protislovenske politike (Nadaljevanje na 4. strani)
Tudi na Severnem Irskem bi radi »preštevali" manjšino
z----------------------------------\
Pamko. fcalca:
In einem Leserbrief (Kdrntner Nachrichten, 3. 8. 1974) beschaftigt sich Herr Karl Stukovnik mit den jiingsten Aktionen slozvenischer Krei-se, betreffend den Staatsvertrag Artikel 7. Stukovnik aber sieht nur den Balken im Auge der anderen Seite, da ja wohl kein Zzveifel dariiber teste h t, dap die von deutsch-kdrntne-rischen Extremisten getatigten Aktionen dem Lande sehr geschadet haben, wie es ja kein Segen jur Kdrnten ist, dap es sogenannte heimattreue Krei-se gibt, zvelche krampfhaft eine V er -gangenheit wachhalten, die dem Lande nur Belastung sein kann! Herr Stukovnik karm dann von Nacht- und Nebelaktionen mit Recht sprechen, wenn er hier auch die Schandtatcn deutsch-karntnerischer Seite mitein-bezieht.
Es ist aufjerdcrn lacherlich von den slozvenischen Organisationen zu ver-langen, daji sie ihre »Rowdys« (so driickt sich Stukovnik aus) unter Kontrolle halt, da es ivohl nicht mog-lich ist, Unbekannte zu ermahnen und aufierdem ist das wohl Sache der Sicherheitsorgane! Und was heifit ei-gentlich einen Widerruf tatigen? (So verlangt es der Schreiber von den slow. Verbanden.) Widerrufen kann ich nur eine Tat oder Behauptung, die von mir gesetzt oder eindeutig unterstiitzt wurde. Da Stukovnik einen solchen VViderruf von den beiden Verbanden verlangt, mufi man doch die Frage an diesen Herrn richten, ob er also darnit zum Ausdruck brin-
Herrscher iiber diese Lande?
gen urili, daji die S l o w c n envertretung diese Taten deckt bzur. unterstiitzt. Sollten sie, Herr Oberschulrat, Distan-zierung meinen, so darf ich Sie doch auf den Unterschied zurischen VViderruf und Distanzierung hinzveisen!
Und was meint Stukovnik mit dem Satz: »Oder man zuringt uns zu MafS-nahmen (urenn nicht zviderrufen zvird), diesen Hasardeuren ihr scheup-liches ILandurerk zu legen!« Sollen die Slourenen das als »schlichte« Dro-hung auffassen, oder wie soli das sonst verstanden urerden? Nebenbei bemerkt: Hasardeure sind Gliicks-spieler, Herr Stukovnik. Ich nehme an, sie haben das nicht geioufit, weil man ndmlich keinen Zusammenhang zurischen Gliicksspiel und Kampf um cin Recht finden kann. Oder sehen sie die Erfiillung des Staatsvertrages nach den Regeln der Gliicksspielerei?
Die Verunstaltung der Steinacher-Gedenktafel auf dem Hochobir, ist so urenig zu bejahen wie die Schandung von Partisanengrabern. Nur miiflte man von einem Oberschulrat eigent-lich erurarten konnen, daji er zurischen Totenschandung, Graberschdn-dung und Denkmalschdndung unter-scheiden kann. Am Hochobir kann es sich um Denkmalschdndung handeln. Steinachers Leiche zvurde nicht in Mitleidenschaft gezogen und er ist auch nicht am Gipfel des Obir be-erdigt, so es auch nicht zur Grdber-schandung reicht. Letztere liegt aber z. B. in Ebental vor, uro Deutschna-tionalisten uriederholt das Grab der VViderstandskdmpfer und Opfer des Faschismus beschmiert haben. Dort liegen ndmlich nachureisbar (Sterbe-buch Pfarre Ebental) drei Partisanen und živci zivile Opfer (erhdngt von den Stiefelknechten des NS-Regimes) bestattet.
Da p Stukovnik erreichen zvili, dap bei Nichtausforschung der Tdter, die sloivenischen Organisationen den Schaden zu bezahlen haben, ist absurd, da znan auch nicht verlangen kann, dap z. B. der KHD zerstorte Par-(Dalje na 4. strani)
k__________________________________J
Usoda Ircev na Severnem Irskem je zelo podobna usodi slovenske manjšine na Koroškem. Skoro tisoč let so Angleži nasilno gospodarili na tisti zemlji, jo raznarodovali in pobijali ter zapirali irske domoljube. Posrečilo se jim je, da so postali iz invazorjev in okupatorjev, ki so predstavljali manjšino, s časom s pomočjo takih nasilnih metod večina, in zdaj bi radi uničili še tisto irsko manjšino, ki je ostala. Obupanim, narodnostno in socialno zatiranim Ircem končno ni preostalo drugo, kakor da so se tudi sami poslužili nasilne metode in začeli preko svoje tajne organizacije „IRA“ boj za svojo enakopravnost.
To pa je dalo angleški večini — ki jo tukajšnji tisk netočno označuje za »protestan-te“, kajti boj na Irskem nima verskega, ampak narodnostni ter socialni značaj, in verska pripadnost je pri tem le drugotnega pomena, poleg tega pa pri Angležih nikakor ne gre za kako enotno protestantsko vero, ampak za vsaj tri različne veroizpovedi — priložnost, da je še zaostrila svoje nasilne metode. Kot ošabna in šovinistična večina, ki se tudi socialno smatra za „nekaj boljšega" od Ircev (kot se imajo vsi zatiralci za „višje“ od svojih žrtev), so z veseljem izkoristili to priložnost in začeli izvajati strahoviti teror nad irsko manjšino. Ker se jim je zdelo, da je Faulknerjeva vlada, v kateri
Večji del našega ozemlja leži v središču tujsko-prometnih dogajanj na Koroškem. V trikotu Baško - Vrbsko - Klopinjsko jezero išče leto za letom stotisočero tujcev, ki prihajajo iz skoraj vseh zapadno-evropskih držav, oddih in okrepitev na naših tleh. To dejstvo je zelo pomembno, ne samo za Avstrijo in Koroško, marveč tudi za nas — Slovence — ker stalno živimo kot domačini med tujci, kar pomeni stalno soočenje naše besede, kulture in življenja s tujim elementom ter gospodarsko in eksistenčno odvisnost od prav istega. V sledečem hočem pokazati nekaj bistvenih in odločilnih dejstev, katere povzroča navzočnost mnogoti-sočerih ljudi druge narodnosti in drugega jezika v našem domačem prostoru, pri čemer moramo upoštevati vpliv in posledice, katere povzroča turizem našemu človeku ter celotni narodnostni skupini.
Zapostavljanje slovensko-turističnih podjetij
Dohodki iz tujskega prometa služijo Avstriji za kritje negativne zunanjetrgovske bilance (devize) ter kritju splošnega budžet-nega deficita. Za Koroško pa pomeni tujski promet zlasti za gostinjsko-turistično podjetništvo edino eksistenčno podlago, ker živi večina takih podjetij samo od ene (poletne) sezone. Seveda pa so posledice daljnosežne, če omenim samo tesno povezanost tujskega prometa s trgovstvom, s splošnim osebnim in prometnim servisom, z gibanjem na delojemalskem tržišču itd.
je bilo tudi nekaj irskih ministrov, preveč ..popustljiva" do irskih zahtev, so fanatične angleške nacionalistične organizacije organizirale ..splošno stavko", s katero so ohromile življenje na Severnem Irskem. Namesto da bi bili britanska in severnoirska vlada odločno nastopili proti temu nasilju in zaščitili Irce, je Faulkner z drugimi angleškimi ministri vred odstopil ter tako ugodil angleškim ekstremističnim organizacijam. Britanska vlada je hinavsko zavijala oči.
Šele ko so angleške ekstremistične organizacije dosegle, kar so hotele, je poslala v deželo vojaštvo in „vzela stvar v svoje roke", kar pomeni, da bi pod videzom varovanja miru dajala potuho angleškim skrajnežem in tlačila Irce k tlom.
S terorjem se je posrečilo Angležem, da so ustrahovali del irske manjšine, kar se je pokazalo pri rezultatih zadnjih britanskih parlamentarnih volitev. Zdaj, po novem valu terorja, ki spominja na znani nemškona-cionalni teror na Koroškem in na „Šturm" za odstranjevanje slovenskih krajevnih napisnih tabel, zahtevajo angleški skrajneži novo »ugotavljanje11 in „štetje“ irske manjšine, v prepričanju, da se bo v takem zastraševalnem vzdušju mnogo Ircev balo izjaviti se za svojo pravo narodnost. Zmanjšano število irske manjšine pa bi pomenilo novo zmagoslavje za nasilno večino in nov vzrok ter
Mislim, da ni nobenega dvoma o tem, da smo koroški Slovenci z uspehom vključeni v ta razvoj in da smo zastopani v vseh panogah, ki se bavijo s turizmom. K temu so privedle gotove okoliščine, ki so bile v marsičem za nas ugodne, čeravno smo bili v preteklosti — in smo seveda še danes •— predmet diskriminacijskega postopanja s strani nam nenaklonjenih uradnih in poluradnih koroških ter avstrij. institucij. Rekel pa bi, da je edina okolnost, ki je bila za nas ugodna, ki pa se ni rodila v možganih odgovornih nosilcev oblasti, idealna lega o-zemlja, ki tvori turistično središče Koroške in ki se krije s teritorijem naseljenim s Slovenci. Saj se trije centri nahajajo znotraj — slovenskega — strnjeno naselitvenega o-zemlja: Klopinjsko jezero s Škocijanom in Dobrlo vasjo, Hodiško jezero s Hodišami in okolico do Loge vasi, ter Baško jezero. Za Slovence še posebno važni kraji pa so Gure, Rož, Zilja, okolica Pliberka in seveda tudi Vrbsko jezero.
Druga ugodna in odločilna okolnost pa je brezdvomno zdrava gospodarska žila Slo-
povod, da se še zmanjšajo že itak pičle politične in socialne pravice manjšine.
Lahko se reče, da demokratična evropska javnost vse preveč brezbrižno gleda na tisto, kar se dogaja na Severnem Irskem in kar je v sramoto tako tamkajšnjim vladajočim krogom, kot Veliki Britaniji in vsej zahodni Evropi. Zahodni demokratični narodi in države bi morali že davno poseči vmes in opozoriti britansko vlado na njeno odgovornost ter podpreti zatirano irsko manjšino. Tudi vzhodna Evropa kaže enako apatično nezanimanje za dogajanje na Severnem Irskem, omejujoč se na kake platonične obsodbe. Po nekem tihem sporazumu danes boj za pravice malih odvisnih narodov in manjšin ni ljub niti Zahodu niti Vzhodu in tak odpor šibkih proti zatiranju velikih je skoro vedno označen za »nacionalizem" in »ekstremizem", medtem ko naj bi veljale vlade večine, pa če so še tako nasilne in tiranske, za izraz zakonitosti in zmernosti.
Gorenjski sejem odprl svoja vrafa
Z velikim optimizmom se pripravlja otvoritev XXIV. mednarodnega gorenjskega sejma, ki bo 9. avgusta za 11 dni odprl svoja vrata in jih 19. 8. zaprl. Gorenjski sejem ne reprezentira več le slovenskega gospodarstva, temveč vse bolj jugoslovansko, iz leta v leto pa postaja tudi vse bolj mednarodni sejem.
Ker predstavlja pohištvo na Gorenjskem sejmu velik del med razstavljenim blagom, bodo imeli obiskovalci možnost velike izbire od najmodernejših, elegantnih sorti-mentov do rustikalnega pohištva, ki je zlasti privlačno za tuje kupce.
Posebnost na letošnjem sejmu bodo steklopihači iz Jordanije, ki bodo na sejmišču pred očmi obiskovalcev izdelovali steklene izdelke kot razne vrče in vaze in jih tudi prodajali.
Število razstavljavcev se je tudi letos povečalo. Do danes je uprava sejma že registrirala preko 280 razstavljavcev iz tuzem-stva in inozemstva, med temi tudi nekaj iz 1 prekomorskih dežel. Od skupno 283 prijavljenih firm in privatnih obrtnikov, jih je 82 iz tujine. Avstrija je zastopana s 26 razstavljavci, iz prekomorskih dežel pa sodelujejo na Gorenjskem sejmu firme iz Indije, Jordanije, Japonske, Kanade in USA. Sejem je dnevno odprt od 9. do 19. ure.
vencev, njihova podjetnost in vztrajnost. To I tehta tembolj, če opozorimo na dejstvo, da je bila južna Koroška deležna v povojnem i času samo sporadične državne in deželne gospodarske podpore, da je tudi sedaj še in- 1 dustrijsko zaostala in da se občutijo posle- ' dice splošne gospodarske nerazvitosti in i diskriminacije. Prav to so za slovensko na- ' rodno skupino usodni faktorji, in to tudi na turističnem področju, kjer se čuti pritisk tu- i jega — nemškega — kapitala. Slovenska turistična podjetja so se zaradi tega mogl* 1 vključiti v splošni turistični porast dosti po-	<
zneje kot njihovi nemški Korošci. Posebno	I
pa to velja za območje južno od Drave.	*
Za nas velja torej, da turizem tvori po- j membno eksistenčno podlago za slovensko podjetništvo. Tu naj omenim značilnost slo-venskega turističnega podjetništva, ki je neposredno povezano s splošno gospodarsko situacijo na južnem Koroškem ter pomanjkanjem močne kapitalne baze. Medtem, ko x so se podjetniki v drugih, že tradicionalnih ( in razvitih turističnih krajih lahko takoj th = intenzivno lotili kakšne turistične obrti —'
CELOVŠKO SODIŠČE JE NEDAVNO OBSODILO NPD-JEVCA M. LUXBACHERJA NA 10 MESECEV ZAPORA POGOJNO TER 10.000 ŠIL. DENARNE KAZNI, KER JE OKTOBRA 1972 OPREMIL RAZNA KOROŠKA POSLOPJA Z NACISTIČNIMI GESLI.
OBTOŽENI JE PRED SODNIKOM IZJAVIL,
DA ON, OZ. NPD-SKUPINE, SODELUJEJO S KHD. VSEKAKOR ZANIMIVA IZJAVA, PA ČEPRAV SE KHD DISTANCIRA!
Slovenci in tujski
Avtor članka:
»Slovenec sem"
„NikoIi nisem mogel prav razumeti tistih ubogih prodanih vindišarskih dušic. Sedaj, ko sem videl te marše (heimat-dienstovske v Celovcu, op. ur.), mi je marsikaj jasno. Koliko vemo povedati in napisati o morečem in pobitem vzdušju, ki vlada na Češkoslovaškem, koliko o katoličanih v Ulstru. Pred nosom pa imamo situacijo, ki jo pogojujejo v marsičem zelo sorodne socialne in duhovne korenine kot na Irskem. Topoumna zeieno-rjava množica, ki že petdeset let razliva čez koroško idiliko svoj evropski provincialni strup, zbrana na Heimatdien-stovskem zborovanju v Celovcu, je precizna in ilustrativna legitimacija razmer, v kakršnih živijo koroški Slovenci. S svojo brutalno samozaverovanostjo, ki je sposobna pregaziti, požgati, ubiti, uničiti vse, kar je zunaj njenega samozadovoljujočega območja, je v meni odpravila vsako vero v možnost normalnega in
zdravega funkcioniranja sosedskih odnosov in ustvarjalnega sožitja v tem prostoru, obenem pa mi je povedala veliko, preveč o vzvodih, ki so pripeljali psiho povprečnega koroškega Slovenca v stanje nenehnega strahu in kamuflaže. Pri enih. Pri večini. Pri drugih pa voljo do odpora, kajti tam na tistem trgu so se dogajale reči, ki ne morejo peljati drugam kot v ekspanzijo nasilja v konflikt. Iz praktično istega vzdušja se je moral roditi nacizem. In odpor.11 (Drago Jančar: „Vsak dan deseti oktober'1, iz knjige »Slovenec sem", publikacija Dialogi, Založba Obzorja.) Pred kratkim je izšla ta knjiga, ki jo je izdala inteligentna in za slovenske probleme res občutljiva mariborska založba. V njej je zbranih 15 spisov o razmerah Slovencev na Koroškem, na Tržaškem in v Porabju. O tem pišejo poleg Jančarja Jože Snoj, Jolka Milič, Janko Messner, Nada Gaborovič, Vla-
dimir Gajšek, Dragan Flisar, dr. Fran Vatovec in drugi.
Slovenec biti ni lahko. To ni združljivo s pasivnostjo, vdanostjo v usodo, s kapi-tulanstvom, z miselno lenobo, z oportunizmom, s sodelovanjem za ceno umika lastnih narodnih zahtev, z neznačajnost-jo, s strahopetnostjo, z nezavednostjo, z moralno revščino. Biti Slovenec pomeni boj za lastne narodne pravice in za pravice vseh zatiranih narodov; pomeni biti občutljiv in imeti razumevanje za vse, posameznike, manjšine in narode, katerim se godijo krivice. Pomeni biti nujno zainteresiran za politično dejavnost, ker na tem terenu se je treba predvsem boriti; pomeni plavati proti toku oportunizma, brezbrižnosti, pasivnosti, miselne in moralne lenobe; pomeni živeti polno, borbeno življenje in razvijati svoje človeške kvalitete in svojo osebnost. Slovenec biti pomeni in mora pomeniti biti odprt do vseh, biti pripravljen sodelovati pri vseh pozitivnih pobudah, a imeti pogum upreti se krivicam in zatiranju, pa naj je naperjeno proti nam samim ali proti drugim.
Višek letošnjega ljubljanskega festivala - nastop Slovenskega okteta
J
Ljubljanski festival je gotovo ena izmed najbolj znanih in umetniško bogatih kulturnih vele-prireditev v prostoru Alpe-Jadran 'n po svoji razsežnosti najbrž edinstvena v srednji Evropi. Prireditve ljubljanskega festivala se vršijo v letnem gledališču v Križankah — kraj, ki je sicer na prostem (krije 9a mobilna ter plastična streha) — in kjer 'majo prostora za okoli 2000 ljudi. Tu so od začetka julija naprej do sredi meseca avgusta številne kulturne prireditve, kjer nastopajo domači in tuji umetniki, folklorne skupine, pevski zbori, avtorji s svojimi deli, znani glasbeniki in glasbene skupine s koncerti, igralske skupine, operni in baletni ansambli itd. Program je torej obširen, prav tako pa je tudi visoko število izvajalcev programa, ki prihajajo iz: Južne Amerike, ZDA, Sovjetske zveze, Afrike in seveda tudi iz Evrope. Pesem igra — tako se nam zdi — Prav posebno vlogo v programu dobro obiskanega ljubljanskega festivala. Tako nastopajo že leta svetovno znani ansambli kot črnski ansambel „Golden Gate Quartett“ iz *etos 80 nastopiti celo »donski kozaki “ iz Sovjetske zveze.
Poseben višek festivala pa je pomenil na-3:oP domačega, a vendarle svetovno znanega — Slovenskega okteta. Zadnji četrtek Se je predstavil publiki v Križankah s programom pod geslom „S pesmijo okrog sveta ■ Tu moramo omeniti, da je Oktet posnel pred kratkim gramofonsko ploščo z istim naslovom in da se je Slovenski oktet pred
dvema letoma predstavil tudi koroškim Slovencem z vrsto koncertov po južni Koroški. V ansamblu pod umetniškim vodstvom Darijana Božiča nastopajo Jože Kores, Danilo Čadež, Peter Ambrož, Božo Grošelj, Tone Kozlevčar, Andrej Štrukelj, Marjan Štefančič in Peter Čare. Slovenski oktet običajno poje predvsem slovenske in jugoslovanske pesmi, ki jih je tudi že posnel na več gramofonskih ploščah. Kot »misijonar" slovenske pesmi pa je oktet seveda nesel našo pesem v širni svet in se pred kratkim vrnil s turneje v Ameriki. Slovenski oktet pa ima tudi svojo tradicijo in zgodovino, saj bo prihodnje leto slavil 25-letnico svojega uspešnega delovanja.
Tokrat so oktetovci podali sliko o številnih državah, kjer so že gostovali, in nam prinesli s seboj šopek pesmi iz različnih krajev: Češke, Italije, Španije, Norveške, Francije, Amerike in Japonske. Otvorili pa so koncert s — kako drugače! — dvema najbolj priljubljenima slovenskima pesmima, »Ribniško" in Kernjakovo »Mojcej". Potem so predvajali venec narodnih pesmi s celega sveta, kar jim je prineslo res aplavzne viharje s strani navdušenih poslušalcev. Do dveh izredno lepih viškov je privedlo odlično podajanje črnskih duhovnih in ruskih narodnih. Tu so najbolj presenetili solisti, in sicer pri črnskih „You better mind" — Božo Grošelj, »Old man River" — Peter Čare ter ruski »Kalinka" — Jože Kores in »Večerni zvon" — Danilo Čadež. Razumljivo, da je
publika zahtevala pesmi še in še, tako da so se oktetovci morali odločiti za dodatek, ki je prav posebno ljubitelje koroške pesmi — posebno pa nas koroške Slovence nepričakovano lepo presenetil. Čuli smo namreč naše koroške narodne in sicer med drugimi »Pojdam v Škofiče", »Nmav črez jezero". S tem se je Slovenski oktet hotel spomniti zamejstva ter pomembne vloge, katero ima pesem koroških Slovencev v bogati slovenski kulturni zakladnici. Zato se tudi mi na tem mestu hočemo zahvaliti Slovenskemu oktetu za ta poklon zamejcem ter jim želimo še mnogo takih lepih nastopov!
Imamo dve novi knjigi
Slovenski knjižni trg se je zadnji čas obogatil z izdajo dveh novih nadvse aktualnih knjižic poljudno-znanstvenega značaja.
Mlada založba slovenski javnosti že dobro znanega Doma v Tinjah je dala natisniti vrsto predavanj, ki sta jih imela v tem Domu dva priznana slovenska strokovnjaka dr. Anton Trstenjak in dr. Štefan Steiner. Obravnavala sta, vsak s svojega znanstvenega vidika, problem pravilne ureditve sožitja med obema spoloma.
Dr. Trstenjak, dolgoletni profesor psihologije na teološki fakulteti ljubljanske univerze in učenjak svetovnega slovesa (večkrat je uradno zastopal jugoslovanske strokovnjake za psihologijo na raznih mednarodnih znanstvenih srečanjih in nekateri njegovi spisi so izšli v italijanskem, nemškem in češkem jeziku), nam v knjižici »Stara in nova podoba družine11 osvetljuje globoko spremembo v pojmovanju zakonske zveze in vloge družine, ki jih je sprožil in vsilil razvoj sodobne družbe, našteva vzroke nepričakovanega in vendar skoraj nujnega razpada mnogih zakonskih zvez ter nakazuje pogoje, brez katerih ne more priti do pristne in zato trdne zakonske zveze.
Dr. Steiner, profesor moralke na teološki fakulteti ljubljanske univerze, je svoja predavanja strnil v knjižico z naslovom „Ko se poročata — ljubezen in seks11. Poudarja božanski izvor vsake prave ljubezni, tudi spolne ljubezni, in posvečujočo ter odrešilno moč ljubezni, kadar jo spremlja resnična osebnostna ljubezen do partnerja; obenem pa nam ni za praktične napetke za pravilno reševanje dušnopastirskih problemov, ki nastajajo v zvezi z nepravilno rabo spolnega nagona in nepravilnimi zakonskimi odnosi.
Obe knjižici sta zelo dragoceni posebno zato, ker nam nudita kratek in jasen pregled najnovejših psiholoških in teoloških uvidov v zadevi družinske in splošne problematike.
M. B.
promet
Herbert Seher
^;r je bil zagotovljen kapital in donosnost ti s° si slovenski podjetniki morali poiska-1 najprej ustrezno kapitalno podlago. Tako 30 se naša turistična podjetja mogla razklati |e jz že obstoječega podjetja, po na-,ad' iz kakšne gostilne ali trgovine. Samo ■ako — p05asj jn postopoma — se je raz-3'Jal° slovensko turistično podjetništvo in ^^ključevBio v konkurenčni boj na Koro-
na^a^e*° naaih podjetnikov, da je bolje stati da dVel1 no9afl kot samo na eni, ima seve-tudi nekaj dobrega: Prvič so s tem že ki-1 dan' nekateri pogoji za podjetniški po-Pio dru9ič je bilo na razpolago že nekaj bo|S-°rOV (gostilno), kar je omogočalo tudi n JSo delovno ureditev in tretjič neodvis-Se. ,°d turističnega razvoja, kar je ravno al zelo aktualno.
vem
valstv;
Vpliv turizma na kmetijstvo
°> da je veliki del slovenskega prebi-
da se ter
:<rn ,.a zaposlen v kmetijstvu ter spr 'JStV° nahaja v fazi preusmeritve ter 6rr>injanja svoje strukture. Značilen po-
jem za sodobni razvoj je tako imenovani »beg z dežele" (»Landflucht"), kar pomeni zmanjšanje števila kmetij in ljudi, ki se ba-vijo s kmetijstvom. Ker se vse to vrši samo postopoma, se precej kmetov odloči za dvojno delo: kmetijstvo ter turizem. Namesto v tovarno za delom, se je kmet odločil za tujske sobe in oskrbo turistov in je tako lahko še ostal doma. Ni še moč ugotoviti, ali bo to škodovalo ali pa kmetu v prid. Ne smemo pa prezreti, da prinaša kontakt slovenske kmečke družine s tujcem, ki ne obvlada slovenščine, gotove probleme. Sicer pa že preidemo z obravnavanjem te problematike gospodarski okvir turizma, tako da bomo o tem razpravljali pozneje.
Potrebno je tudi osvetliti turizem iz sociološkega vidika, posebno pa situacijo delovne sile ter njene zaposlenosti. Za nas je pomembno, da se nudi slovenskim delojemalcem delo v bližini stanovanja ali domačega kraja. Neugodna gospodarska situacija v naših krajih prisili delojemalski potencial v tujino ali vsaj k delu izven južne Koroške. Seveda je treba upoštevati, da je skoraj izključno le ženski spol tisti, ki najde zaposlitev v turizmu. Ugodna priložnost, da debiš delo v bližini ali celo pri kakšnem slovenskem podjetniku, sicer ne smemo podcenjevati, čeravno moramo pomisliti, da je to samo sezonsko delo in da s tem problem neugodne situacije delojemalcev na južnem Koroškem še ni rešen.
(Drugi del prihodnjič)
Umrl je Erich Kastner
Nedavno je v Munchnu umrl znani za-hodnonemški pisatelj in pesnik Erich Kastner. Rodil se je leta 1899 v Dresdnu.
Njegovi verzi so bili polni kritike in jedkega posmeha zoper malomeščansko moralo, militarizem in fašizem tedanjih let v Nemčiji pa se je obračal tudi s proznimi satiričnimi teksti. Poleg tega je pisal zabavne romane, polne humorja, in napete mladinske povesti s prikrito vzgojno tedenco. Zlasti zaradi družbeno kritične sestavine njegove literature so leta 1933, po zmagi nacizma, njegove knjige prepovedali in jih sežigali. Kastner se je umaknil v tujino, po vojni pa je bil v Munchnu urednik pri nekem časopisu.
Kastner je še danes najbolj brani domači pisec mladinske literature v Nemčiji. Velja za avtorja, ki se mu je v zgodbah za mlade posrečilo podreti mit o »zdravem svetu odraslih", v svoja besedila te vrste pa je znal vpeljati socialni in kritični realizem. Med najbolj uspešna dela za mlade bržkone sodijo Emil in detektivi (1929), Pikica in Tonček (1931) in Leteča učilnica (1933), prav tako znan je njegov roman Fabian (1931). Knjiga Emil in detektiv je doslej izšla v 27 jezikih. Kastner je za svoje literarne stvaritve prejel domača in številna mednarodna priznanja. Med leti 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba.
miiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMHiiiiuiMiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiMiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimmimiMiMiiiuiimiiiiniMiiiiiimiiiiiiiiiimmii
Die andere Mdglichkeit
IVenn zvir den Krieg gezvonnen hdtten mit Wogenprall und Sturmgebraus, dann zvare Deutschland nicht zu retten und gliche einem Irrenhaus.
Man zviirde uns nach Noten zdhmen wie einen zvilden Volkerstamm.
Wir sprangen, wenn Sergeanten kamen, vom Trottoir und stiinden stramm.
Wenn wir den Krieg gewonnen hdtten, dann zvdren wir ein stolzer Staat.
Und prejiten noch in unsern Betten die Hande an die Hosennaht.
Die Frauen miiflten Kinder w er fen.
Ein Kind im Jahre. Oder Haft.
Der Staat hraucht Kinder als Konserven. Und Blut schmeckt ihm wie Himbeersaft.
Wenn luir den Krieg gezvonnen hdtten, dann wdr der Himmel national.
Die Pfarrer triigen Epauletten und Gott zvar deutscher General.
Die Grenze zvar ein Schiitzengraben. Der Mond zvar ein Gefreitenknopf.
Wir zviirden einen Kaiser haben und einen Helm statt einem Kopf.
Wenn wir den Krieg gezvonnen hdtten, dann zvare jedermann Soldat.
Ein Volk der Laffen und Lafetten!
Und ringsherum zvar Stacheldraht!
Dann zviirde auf Befehl geboren.
Weil Menschen ziemlich billig sind.
Und zveil znan mit Kanonenrohren allein die Kriege nicht gezvinnt.
Dann lage die Vernunft in Ketten.
Und stiinde stiindlich voz■ Gericht.
Und Kriege gab’s zvie Operetten.
Wenn zvir den Krieg gezvonnen hdtten — zum Gliick gezvannen zvir ihn nicht;!
Erich Kastner
Hgk, fradiufui, žifya
Zablatniško jezero
® KONCERT ZA TURISTE. Pretekli torek je mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Št. Vida v Podjuni v sodelovanju z ansamblom »Korotan« ter moškega zbora »Trta« iz Žitare vasi ponovno priredil koncert za tuje goste. Prireditev se je odigravala na Breznikovem campingu ob Zablatniškem jezeru. Gostje so izvajanja omenjenih kulturno-ustvarjalnih skupin navdušeno sprejeli.
Povezavo je imel univerzitetni asistent dr. Erik Prunč.
Celovec
•	PROF. PETER GORITSCH-N1G /E PRAZNOVAL SVOJ 60-LETN1 JUBILEJ. 26. let je intendant (upravnik) celovškega radia. Z njegovim delom sta povezana nakup in obnova hiše v Sponheimerstrape v Celovcu, kjer se vršijo tudi slovenske oddaje koroškega radia.
Beljak
•	BELJAŠKO ŽEGNANJE. Zadnjo soboto je potekalo pri grozni vročini v veselem razpoloženju. Nad trideset tisoč radovednežev je z velikim zanimanjem opazovalo narodne noše iz Italije, Slovenije in Koroške v sprevodu in razne plese. Piva pa so v be-Ijaški pivovarni zadosti pripravili, da so vsi »žejni« lahko gasili žejo, če jim ni zmanjkalo denarja. Priznati pa je treba, da so Beljačani boljši organizatorji kakor Cclovčani, saj zmorejo veliko pustno prireditev in mogočno žegnanje.
Zilja
•	ZILJSKA ŽELEZNICA. Od Pod-kloštra do Šmohorja je 30 km 500m. Tam vozi ozkotirna železnica, ki bo 11. avgusta dopolnila 80. leto. Stala je skoraj 1,600.000 goldinarjev ali 3 milijone 200.000 tedanjih kron. Ob otvoritvi 11. avgusta 1894 je bila izražena zahteva, da bi železnico podaljšali do Kotschach-Mauthena, kar se je tudi zgodilo.
Sinča vas
•	ŽALOSTNA NOVICA. Umrla je soproga zdravnika dr. Jožeta Sturma, gospa Marija Sturm. Pokopali so rajno v nedeljo, 4. avgusta 1974, na sin-škem pokopališču. Pogrebne obrede je opravil domači župnik dr. Skuk.
Libuce
•	LIBUČANl SO OBISKALI SV. VIŠARJE. Nad 60 romarjev iz Libuč ter okolice je preteklo soboto obiskalo znano romarsko cerkev na Sv. Vi-šarjah. To romanje je v Libučah že postalo vsakoletna tradicija. Pravijo, da mora vsak Libučan (ter ne samo Libučan) vsaj enkrat v svojem življenju obiskati Sv. Višarje.
Dejansko nimajo Lubučani ter prebivalci iz bližnje libuške okolice pri izpolnitvi te obljube nobenih težav. Pri tem velja zasluga v prvi vrsti »Tončevemu očetu«, Antonu Grilcu, ki je za potrebno organiziranje tega romanja odgovoren. Hkrati pa tudi ne smemo pozabiti avtopodjetja Sienčnik, ki skrbi za varno ter zanimivo vožnjo. Skratka lahko rečemo, da je bilo preteklo soboto lepo romanje. Samo »hica« je bila grozna.
Železna Kapla
•	ROMARSKI SHOD PRI MARIJI V TRNJU. Na praznik Marijinega vnebovzetja v četrtek, 15. 8., je običajni romarski shod pri Mariji v Trnju. Božje službe bodo ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Vmes priložnost za sv. spoved. Romarji v svetem letu še posebno vabljeni k Mariji — Materi Cerkve!
Vabilo na
koncert
mešanega pevskega zbora JAKOB PETELIN-GALLUS iz Celovca
Dirigent: Jožko KOVAČIČ Sodeluje: Gallusov inštrumentalni kvintet
v soboto, 10. avgusta, ob 20. uri v kulturnem domu v LOČAH v nedeljo, 11. avgusta, ob 20. uri v farni dvorani v ŠMIHELU PRI PLIBERKU v soboto, 17. avgusta, ob 20. uri v hotelu KOROTAN V SEKIRI v nedeljo, 18. avgusta, ob 20. uri v farni dvorani v SELAH
Prisrčno vabljeni!
Večer koroške pesmi v hotelu Korotan
Slovensko prosvetno društvo Radiše se je vključilo z zborom „Radiški fantje" v prirejanje prireditev v tujsko-prometni sezoni. Minuli petek je vabilo v hotel Korotan na pevski koncert. Vabilu radiškemu prosvetnemu društvu se je odzvalo lepo število tujcev ter domačinov od blizu in daleč, tako da je lahko Karl Smole pozdravil polno dvorano. Ob tej priložnosti je sezonskim gostom nakazal, da na južnem Koroškem živimo tudi koroški Slovenci s svojo besedo, kulturo in svojimi običaji in da bodo na tej prireditvi imeli možnost spoznati del kulturne ustvarjalnosti koroških Slovencev.
Kulturni spored „Radiških fantov" je obsegal razen koroških in slovenskih narodnih še nemške ter italijanske narodne pesmi. Povezovalne besede med koncertom je govoril učitelj Tomi Ogris, ki pa je hkrati tudi vodja tega zbora.
Zbor obstoja približno šele eno leto. Prav zaradi tega pa je treba pohvaliti vse pevce, ki so v tako kratkem času naštudirali toliko pesmi. Imeli pa so tudi že mnogo nastopov v Jugoslaviji. Pokazali so, da znajo kvalitetno peti, čeprav zbor šteje samo sedem članov.
Cilj Radiških fantov je, zbirati predvsem
stare koroške pesmi, katere bi se polagoma pozabile in zgubile.
Prepričani smo, da bodo „Radiški fantje" še kdaj vabili na slično prireditev in s tem zopet dostojno predstavili slovensko kulturo pred mednarodno publiko.
..Enakopravnost"...
(Nadaljevanje s 1. strani)
si hočejo pridobiti naklonjenost raznih domovinskih organizacij in višjih partijskih sekretariatov ter si tako zasigurati čim več gospodarske in politične moči! Zato ni nič čudno, da so to eni in isti ljudje, ki dobro živijo od dela kmečkih in delavskih rok ter hodijo na hajmatdinstovske manifestacije v Celovec in Dobrlo vas in se kot vzorni funkcionarji tiVP, FPd in SPd v mestnih, farnih in gasilskih odborih vztrajno upirajo vsakemu poskusu uveljavitve enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti!
Slovenci se bomo morali proti taki ponem-čevalni in izkoriščevalni politiki še odločneje dvigniti in se povezati z naprednim de-
—
Herrscher liber diese...
(Nadaljevanje s 1. strani)
lisanengrdber und Ortstafeln, ver-zvilstet durch das IViiten deutsch-karntnerischer Fanatiker (solehe nen-nen sich noch Heimattreue), aus sei-nen Mitteln zvieder zu errichten hat. Da/i auch laut Stukovnik der KHD gleich Kdrnten ist, kann nur immer zvieder als krankhafte Oberheblich-keit und Anmapung geiuertet zver-den, da der KHD lediglich ein V er -cin wie jeder andere ist und als heu-tige Organisation nicht fiir sich in Anspruch nehmen soli, Kdrnten in seinen jetzigen Grenzen erhalten zu haben. Um nochmals daran zu erin-nern: Der KHD von 1919/20 ivurde nach der Volksabstimmung aufgeldst. Aber mit dem neuzeitlichen KHD ist es ja ungejdhr so (sein Anhang inbe-griffen) wie mit einem Kind, das den Kaiser spielt, zvenn es mit einem FIolz-priigel als Zepter und einer Papier-krone auf dem Kopje auf einem Hii-gel steht, in die Umgebung blickt und jest behauptet: »Somit bin ich Herrscher, Beschiitzer und V er tre ter dieser Lande hier, und ihr seid meine U ntertanen!“ Was tut man? Man lafit dem Kind den Glauben, um sei-ne rege Phantasie nicht zu zerstoren.
Die Behauptung Stukovniks (ich zitiere wortlich): »aber hinter diesen
schdndlichen Taten stehen Jugend-liche einer besonderen Schule in Kla-genfurt, die ihr kleines Haufcken aujrutteln und in Trab halten zvili« — solite aber doch einmal auf ihre Richtigkeit iiberpruft zver den. Was diese Schule betrifft, Herr Stukovnik, so mochte ich sie doch fragen, ob sie mit dem Aufriitteln und in-Trab-hal-ten sagen ivollcn, daj} diese besondere Schule, zvomit ja nur das Bundesgym-ziasium jur Slozvenen gemeint sein kann, ihre Zoglinge zu solehen Aktio-nen anhd.lt? Ware es eigentlich von einem Herrn Stukovnik zuviel ver-langt, zvenn er beide Verdachtigen unter Bezveis stellen zviirde? Sollten es Schiller dieser Schule sein, so zvird man sie ob jener Aktivitaten nicht lo-ben, aber Stukovnik moge eben den Wahrheitsbezveis antreten. Oder be-steht die einzige Leistung der heuti-gen »Heimattreuen« darin, einfach Gerilchte in die Welt zu setzen? Also Herr Stukovnik, ich hoffe, Sie zverden sich in Trab setzen!
Herbert Guttenbrunner, Kottmannsdorj
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Opozarjamo, da so pisma bralcev mnenje dotičnega bralca, ki se ni treba nujno strinjati z mnenjem uredništva!
RUTAR-CENTER
@ ugodno dobavi • in hitro na dom dostavi
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas — Eberndorf, telefon 04236 - 381
r
c
lom nemškega prebivalstva, kajti krogi in lf sile, ki danes jemljejo pravice slovenski manjšini, jih lahko jutri že kratijo lastnemu narodu. Ni še dolgo tega, kar je Hitler po- c šiljal v kacete milijone pripadnikov vseh evropskih narodov, nenazadnje pa tudi premnogo poštenih in pogumnih Nemcev!
DARUJTE
za th kmmi vk/ad!
Da, privlačna je Peca
Peca postaja vedno bolj privlačna, pa tudi vedno bolj dostopna. Kar dve cesti se ovijata preko grebenov in še vzpenjača, ki ima največ prometa pozimi, ko smučarje dviga do lepih smuških terenov.
Že stara navada kmetov pod Peco je, da na praznik sv. Ane ali na nedeljo potem gredo na Peco, deloma na izlet, deloma, da pogledajo svojo živino, ki se pase po pobočjih Pece. Peca ima lepe pašnike, Večani pa svojo pastirsko kočo: Veški stan. Letos se pase 60 glav živine, pastir je g. Srienc iz Bistrice.
Že večkrat je bila na Peci pri Veškem stanu maša, letos pa je bil rekorden obisk, zlasti ker je po vseh vremenskih muhah bilo zopet lepo vreme. Toliko domačinov se je pripeljalo z avti in nekateri s traktorji, da je bila že zadrega s parkiranjem. Maševal je stari Pečin prijatelj, vogrški župnik g. Vinko Zaletel v prav idealnem kraju med smrekami in macesni, ljudstvo pa je lepo sodelovalo pri petju in molitvah. (Neki nemški letoviščar, ki ni razumel jezika, je navdušeno pripovedoval, kako mu je to sodelovanje ugajalo.) G. Zaletel je omenil, da so načrti za kapelico že pripravljeni in da upa, da bo prihodnje leto maša že v novi kapelici.
Veški stan se je spremenil v gostilno, kjer je bilo dovolj jedi in pijače, žeja je bila velika, posebno pri tistih, ki so se povzpeli na vrh Pece, kjer stoji križ v spomin na smrtno ponesrečenega Oštermanovega Folteja-Razpoloženje je bilo vedno bolj veselo in petja veliko. Bil je pravi ljudski praznik. Da je bilo vse v redu, je dokaz, ker globaška žandarmerija in župan niso imeli drugega dela kot veseliti se z ljudstvom.
Da, privlačna je Peca. Ali ni prav, da v tem času, ko nas vse žene delo in nemir in hrup in ..onesnaženje", gremo v lepo naravo in se razvedrimo?
r------------------------------x
Pred kratkim je bilo na Suhi žegnanje. Ob takšni priliki so maše bolj veličastne kot po navadi.
Tudi na letošnjem suškem žegnanju so hoteli imeti veličastno mašo. Zato je igrala domača godba na pihala (pravijo ji tudi „Blechmusik“). O tej godbi je na splošno treba reči, da ne „zna“ igrati slovenskih melodij, čeprav pri-
O .veličastnem'
suškem
žegnanju
haja večina muzikantov iz dvojezičnega ozemlja.
Kot rečeno, so suški godci med mašo igrali. Toda kako! Sarkast bi k temu muziciranju pravil, da je dvoglasno — namreč „laut und folseh"!
Toda nimamo namena, napisati o suški godbi na pihala kake strokovne kritike. Omenili pa bi radi, da godci ne poznajo poteka božjih služb. Sicer bi morali vedeti, kdaj lahko med mašo nategujejo svoje instrumente. Tega na žalost niso vedeli.
Prepričani domači verniki so se ob takšnem ..veličastnem" žegnanju upravičeno razburjali. Ne morejo razumeti teh muzikaličnih spodrsljajev; konec koncev so ja prišli v cerkev ter ne v kakšen cirkus!
V______________________________/
URBASOV hlevski program
za jutri!
Produkcijski in dobavni načrt:
Hlevske gradnje raznih sistemov za govedo in svinje •— hlevska vrata — kidanje gnoja z zložljivim potiskačem (Falt-schieber), z ojnicami (Schubstangenentmistung) ter odplako-vanjem — špranjska tla — gumijaste pletenjače — obloge Za hlevska tla — okna iz betona in plastike — cevi z režami (Schlitzrohre) — glinasta korita — napajalniki z montažo
Obiščite nas na Koroškem velesejmu, razstavišče na prostem, blok E, stojnica I.
Ne gradimo neki hlev — temveč gradimo Vaš hlev!
Gradnja hlevov A. Urbas, 9100 Velikovec, tel. (04232) 521
Razveseljiv začetek SAK
Preteklo nedeljo je Fizkulturna zveza pribila turnir v Št. Janžu. Sodelovala so sle-'teča moštva: Iskra Kranj, Št. Janž, DSG Se-6 ter SAK. Turnir se je začel ob 13. uri.
Prvo igro so igrali Selani proti Št. Janžu 'n zmagali z 4:0. S to zmago so se kvalificirali za finale.
V drugi tekmi je bil SAK nasprotnik Iskre. Ta tekma je stala na veliko boljšem nivoju kot prva. Videlo se je, da je SAK že v zelo dobri formi in je Iskro porazil z 4:0. Gole sta dosegla Fera (3) ter Hanzi VVieser. Kljub tropski vročini je podal SAK izvrsten ofenzivni nogomet. Izgleda, da hoče SAK posnemati poljski nogomet, ker so napadali in branili z vsemi igralci.
Nato je igrala ekipa Iskre proti Št. Janžu za tretje mesto ter premagala sigurno z 5:3.
S tem rezultatom so osvojili gostje iz Jugoslavije tretje mesto.
V finalu pa sta se srečala SAK in DSG Sele. Toda kar v prvih fazah se je videlo, da Selani niso kos Slovenskemu atletskemu klubu. Že po 20 minutah je SAK vodil z 3:0. Tik pred koncem tekme je Selanom uspelo zboljšati rezultat na 3:1.
S to zmago je SAK odnesel prvo mesto.
SAK je igral v sledeči postavi: Janko D rev; Vinko VVieser, Hribar, Lampichler, VVošic; Singer, Pandel, O raže; Hobel, Fera, Hanzi VVieser.
ROMANJE IN SKUPNA MOLITEV KOT PROŠNJA IN ZAHVALA ZA DUHOVNIŠKE IN REDOVNIŠKE POKLICE
V TOREK, 13. AVGUSTA 1974, OB 18.30 NA SVETEM MESTU PRI ŽVABEKU
Spored:
H 18.30 Besedno bogoslužje za redovniške in duhovniške poklice pred Najsvetejšim
H 19.00 Slovesna sveta maša z novomaš-nikoma Tonejem Opetnikom in Hanzijem Olipom in s somaševanjem drugih duhovnikov Pridigar: č. g. Vinko Zaletel H Po maši pete Marijine litanije ■ nato podelitev novomašniškega blagoslova
Vabljeni verniki iz vseh treh podjunskih dekanij, starši dijakinj in dijakov, dekleta in fantje in predvsem dijaki in ministrantje (ki naj pridejo z ministrantskimi oblekami). Kdor ni imel prilike, udeležiti se letos kake nove maše, naj pride na Sveto mesto!
Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ praznuje
70-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA
v nedeljo, 1. septembra 1974, ob 14. uri na Radišah pri cerkvi
Sodelujejo:
Domači mešani in moški zbor Radiški fantje Društvena godba
Pevski zbori okoliških prosvetnih društev
Ljubitelji lepe narodne pesmi, gostje in prijatelji so na to jubilejno proslavo, ki naj bi bila izraz narodne življenjske volje in demonstracija za mirno sožitje v deželi.
Prisrčno vabljeni!
sicheri den Kreislauf der Wirtschaft
Ohne Strom keine Industrie Ohne Industrie keine Arbeit Ohne Arbeit kein Geld Ohne Geld kein Strom
wir bauen Kraftvverke, damit Sie auch morgen genug Strom zum Leben und Uberleben haben
Sonderschau
im
ODK-
Messepavillon
Osterreichische Draukraftvverke AG
V soboto, 10. avgusta, igra SAK v Žvabeku proti tamkajšnji ekipi ob 17.30.
Prijatelji SAK so prisrčno vabljeni!
Koroška stvarnost —
v NAŠEM TEDNIKU
srfiOM p® KARNTENS MDUSTfi/f
T-. . v
..	”‘i
SONDERSCHAU DER KARNTNER ELEKTRIZITATS—AKTIENGESELLSCHAFT , . IM EIGENEN PAVILLON AUF DEM FREIGELANDE DER OSTERREICHISCHČN u HOLZMESSE — KLAGENFURTER MESSE VOM 10. BIS 18. AUGUST 1974.
t • , .	-	.	'. .	" ,	.	'•>
' -	; .	.	..	.	• • v ;
KOT VESTE, NA CIPRSKEM OTOKU NI MIRU. O VOJNI NA TEM OTOKU SE JE V ZADNJEM ČASU MARSIKAJ PISALO. OČIVIDNO PA LEPOTICE NE POZNAJO VOJNE. KAKOR VIDIMO NA NAŠI SLIKI, SE CIPRSKA TER TURŠKA
LEPOTICA PRAV
DOBRO
RAZUMETA.
Brazilski šoferji izumili avtomobilski
veleslalom
—Zanimivosti—
ŠESTKRAT ATA
Šestnajstletnik, ki živi v mehiški državi Guerro, je v minulih dveh letih sklenil pet zakonskih zvez, v katerih ima šest otrok. Mladega poligamista so priprli, potem ko sta ga prijavili mamici (14 oz. 15 let), ki sta na plesu ugotovili, da imata istega moža. Potem so se oglasile še tri. Šestnajstletnemu očetu šestih otrok iz petih zakonov grozi zaporna kazen do pet let.
60 LET Z DROBCEM GRANATE V TELESU
Neki Italijan je živel 59 let z drobcem granate, ki ga je ranil med prvo svetovno vojno, v telesu. Calabro je pred nekaj dnevi šel k zdravniku zaradi infekcije. Mislili so, da je infekcija posledica injekcije, po operaciji pa so ugotovili, da je drobec granate po 60 letih »priplaval« na površje.
NOVOST V ZDA:
DRUŽINSKI ZDRAVNIKI
Po superspecialistili ni več povpraševanja, bodočnost propada — vsaj v Ameriki — družinskim zdravnikom. Družinski zdravnik mora biti vešč tako pomagati pri porodu, kot ušesni zdravnik, poznati mora enostavnejše kirurške posege in se posvetovati z zakonskimi pari kot psihoterapeut. Sedaj sodi v Ameriki izobrazba družinskega zdravnika k vrsti specializacije. 20 odst. mladih ameriških medicincev se hoče sedaj specializirati za družinske zdravnike.
KLINIKA ZA GOLOBE
Veterinar Jiirgen Raddei vodi edino golobjo kliniko na svetu. Dom z 240 »ležišči« na robu Essena, bolnišnica in znanstveni zavod hkrati, je last društva nemških rejcev golobov, ki šteje okoli 100.000 članov. Samo med Renom in reko Ruhr, torej v industrijskem središču ZRN, živijo rejci in lastniki nad pet milijonov pismonoš, Raddeijevi pacienti pa prihajajo tudi iz Švice, Francije in Belgije. Golobi se zdravijo za 15 fenigov na dan, operacija stane približno toliko, kot zasluži industrijski delavec v dveh urah. V primeru golobjih koz, razmeroma pogoste bolezni, morajo ptice ostati v bolnišnici vsaj deset dni, po ope-
racijah, najpogosteje na vratu ali trebuhu, pa tudi tri tedne.
PATRICIA HEARST
Spet enkrat je nekdo potegnil za nos losangeleško policijo, ki poprime vsako sporočeno sled za Patricio Hearst, ugrabljeno hčer časopisnega založnika. Po telefonskem sporočilu je več policijskih patrulj obkolilo stavbo, v kateri naj bi se zadrževala Patricia. Potem so vdrli, stanovanje pa je bilo prazno. V začetku letošnjega februarja je študentko ugrabila anarhistična skupina, ki si je nadela ime »simbionistična osvobodilna armada« (SLA). Kasneje je Patricia sporočila, da bo prostovoljno ostala pri u-grabiteljih, in je tudi sodelovala pri eni izmed njihovih akcij.
JASON KING NI DETEKTIV
Londonsko sodišče Old Bailey je ugotovilo, da Peter Wyngarde oziroma Ja-son King v zasebnem življenju ni tako dober detektiv kot na televizijskem zaslonu. Igralec si je bil izbral za osebnega tajnika že trikrat kaznovanega tatu, ki ga je v dveh letih ogoljufal za 1800 funtov. Triindvajsetletni Jeremy Dallas-Cope, ki je delal pri Wyngardu kot tajnik in šofer, je izmaknil med drugim 15 čekov, na katerih je ponaredil podpis in jih vnovčil. S prijateljem Pearsom, prav tako dvakrat kaznovanim zaradi tatvine, sta potem nalagala denar na svoj bančni račun. Ker sta vse priznala, televizijskemu detektivu ni bilo treba osebno priti na sodno obravnavo. Kasneje je izjavil, da pač nima daru za denarne zadeve.
„UBOGE“ PROSTITUTKE
Bernskim prostitutkam se obetajo slabši časi. Mestna uprava jim namerava močno omejiti »akcijski radij«. Po predlogu, ki ga mora potrditi še kan-tonska vlada, se prostitutke »v očitni pripravljenosti na plačano ljubezen« ne bodo smele zadrževati na ulicah in trgih pretežno stanovanjskih četrti, na postajališčih javnega prometa v obratovalnem, času ter v bližini šol in bolnišnic. Kršilke bodo kaznovane z globo do tristo švicarskih frankov.
Brazilski avtomobilisti imajo nov kakor tudi smrtonosen šport: avtomobilski veleslalom. Ker pa ne morejo pokazati svoje šoferske zmožnosti z vratolomnimi spusti po strmih pobočjih hribov iz enostavnega razloga, ker v državi ni velikih vzpetin, so spremenili v dirkalne steze nasičene ulice Ria de Janeira, kjer ne da bi zmanjšali hitrosti in ne da bi se dotaknili zavore, dirkajo kot nori med prestrašenimi netekmovalci.
Nenavaden šport je tudi glavni vzrok za izredno veliko število smrtnih prometnih nesreč. Statistični podatki kažejo, da krivulja, ki ponazarja število žrtev nerazsodnega pouličnega divjanja, sili vztrajno navzgor: v samem Rio de Janeiru je poprečje doseglo strahovito raven enega mrtvega vsake tri ure.
Vsak tuji turist, ki pride v Rio, se lahko neposredno udeleži dirke, ki se vrši brez prestanka po mestnih ulicah. Dovolj je, da se opogumi in stopi na enega od tolikih taksijev, ki stalno krožijo po ulicah in se popelje denimo od plaže Copacabana v upravno središče. S predpostavko, ki pa je bolj
malo verjetna, da pride potnik cel na cilj z avtom, s katerim je začel potovanje (veliko več možnosti je, da se mora preseliti v rešilni avto, ki ga bo zapeljal v bolnišnico), bo doživel srhljivo izkustvo, kateremu se bo skušal v prihodnje izogniti z vsemi svojimi silami.
Brazilski prometni zakonik je zelo strog in predpisuje do 14 let zaporne kazni za šoferja, ki je zakrivil smrtno prometno nesrečo. Tudi hudi zakonski ukrepi pa kot kaže, ne prestrašijo brazilskih šoferjev, ki po večini vozijo z napol praznimi pnevmatikami, le da bi na ovinkih in ob startih gume cvilile in žvižgale.
Oblasti niso prezrle perečega vprašanja prometa. Pred kratkim je minister za pravosodje Falcao poudaril, da je vprašanje prometa eden prvih problemov, ki se jih bo lotil novoizvoljeni predsednik Geisel. Tudi stroge brazilske gorile so nemočne pred vprašanjem prometa, a kaj ko morilci na štirih kolesih niso politični „zločinci“, za katere so ..strokovno usposobljene".
■lil
i
E*
ooeeeooceoeoooooooooeecoeocoooceeoooooeoeooeooeoceooooooooeeeeoeoeeooeoooooooooeoooeeeoooooeeoeoccooooeooeoooeoooooocceoocooeceoceocooce«
BORIS PAHOR:	39
„Upajva, da bova imela tudi jutri srečo," je rekel doktor, in Ker ni tudi on nič rekel o pravkaršnjem uspehu, jo je to potrdilo v občutku, da ni bilo to nič posebnega, toliko bolj, ker tudi on misli na pot, ki ju čaka jutri na drugem koncu okolice. A prav ta občutek o preprostosti izvršenega dejanja jo navdaja s posebnim mirom, ki ima korenike, to natanko ve, nekje globoko v zavesti moči. Saj so ravno močni ljudje tisti, ki jim je zelo preprosto to, kar je drugim nenavadno, si je rekla, in čeprav se ji je ob ti ugotovitvi vsilila misel o prevzetnosti, te misli ni od-podila, ker je preteklo toliko let, ko je samo od daleč želela, da bi mogla v bližino močnih ljudi.
Gledala je predse in ni vedela, kaj bi rekla, zakaj čutila je, da bi imela toliko povedati kakor še nikoli; a prav zaradi zavesti te polnosti je molčala. In pomislila je na Danila. A tudi zavest, da se mu je zdaj še bolj približala in da je zdaj nazadnje najbrž našla možnost najglobljega zaupanja in razkritja, jo je obvezovala, da je bila ujeta v molk.
Doktor Pertot pa je imel pogled na obsvetljeni cesti kakor da se je potihoma očetovsko umaknil njeni skrivnosti.
Šele dolgo potem je rekel: „Moram še k bolniku s pljučnico nocoj." A bilo je bolj zato, da ji razloži, zakaj je balillo krepkeje pognal.
Ta trenutek ni deževalo, veter, ki je prej nosil kaplje, je zdaj silil v pročelja, kakor da jih hoče osušiti, čeprav
nizki oblaki s težavo zadržujejo novo mokroto. Hiše so premočene, težke, napite do korenin s sivo krivdo. Tramvaj ropota, a njegov glas ni razločen in čist kakor po navadi v vetrovnih dnevih, ampak top, ubit in brez odmeva, kakor da pelje svinčeno ogrodje na svinčenih kolesih.
Spet se bo zlilo, je pomislila. Carduccijeva ulica pa je z vso svojo širino odprta hladnemu vetru, da mu hodi naproti, izpostavljena kakor na obrežju. Trgovine mečejo barvaste odseve na mokre pločnike in neonski napisi so živi kot vsekdar, a vendar je videti, da mežikajo, da bi se ubranili mrzle sape, ki je naskrivaj prišla do živega ciklam-nemu hlapu v ozki cevki in se nemoteno poigrava z njim. Vrvež je razgiban in pešci so številni, a zavoljo mrzle mokrote se umikajo z ulic v trgovine, ko pa zapuščajo trgovine, se podvizajo zdolž pločnikov, da bi premagali v hitrosti preteče kaplje. Nič božičnega ni v ozračju, a ne zato, ker letos snežni kosmiči niso spremenili predmetov in ustvarili prisrčnega privida z belimi kapucami na hišah in z glasovi, ki so pridušeni zaradi mehke sprejemljivosti bombažne blazine, ampak ker ukrivljene strehe dežnikov podaljšujejo podobo jeseni, rezkost zraka pa draži čute, medtem ko se stopala ogibajo luž. Da, boljša bi bila bur-ja, čeprav bi se bilo treba tepsti z njo; burja bi pometla vso umazanijo, ki se je nabrala nad mestom, in pod prevetrenim, zbrušenim nebom bi hiše spet postale čisto urezane, trdno stvarne, in vendar obenem tudi samostojno odmaknjene in skoraj sanjske, tako da bi se tržaški december uresničil v svoji izvirni svetlobi.
Barkovljanski tramvaj bo vsak trenutek tukaj, tako bo prišla še nekaj pred časom. Mislila je, da bo utegnila iti prej domov, a ni bilo mogoče, vendar je mami rekla, da se bo morebiti zakasnila. In je bolje tako, ker je preveč razburjena, da bi mogla večerjati. Nič ne bi mogla pogoltniti, tudi grižljaja ne.
Okrogla zelena luč je zavila izza ovinka in zdaj se je hitro bližala. Ne pomni, da bi jo kdaj tako nestrpno pričakovala, tudi tisti dan ne, ko se je peljala v Rojan zavoljo odhoda z doktorjem Pertotom.
Vstopila je in se potisnila v gnečo, ki je zaradi praznika še bolj gosta; a poglavitno je, da se kako pretisne do okna, ker ne mara biti brez opore sredi stoječih teles, ki nihajo sem in tja in vlečejo človeka za sabo, tudi če se drži visečega oprijema. Ce pa tako sloni z ramo ob okenskem okviru, ima občutek ne samo, da je manj odvisna od vztrajnosti sile, ampak da ji je pri tem vozilo nekako na poseben način naklonjeno. In zdi se ji, da se spominja, kako je že v otroških letih rada tako slonela, medtem ko ji ni bilo dosti do tega, da bi sedela, rajši se je vzpenjala na prste in pritiskala nos k šipi. Zdaj se ji ob pogledu na izhod glavne postaje, na kočije, ki čakajo pred kamnitim pomolom, na zid, onkraj katerega se kadi dim lokomotive, še bolj žive vračajo tiste podobe. In spet vidi Miramarski drevored pod njihovimi okni kakor slavnostno cesto, po kateri odpotujejo vsak dan sredi košatih dreves njene dekliške sanje. A medtem ko zdaj tramvaj teče mimo ogolelega drevja, se pridružuje Danilo tem daljnim vtisom in ona se zaveda, da se je priključil njenim spominom preteklo poletje, vendar obenem čuti, kakor da je bil ob nji tudi že takrat, ko je na oknu čakala očeta, ki je prihajal s postaje z aktovko v roki. Kdo ve, kakšno vreme ima nocoj tam doli, v pismu pa je bilo tokrat čutiti domotožje. „Saj veš, da ne gre za cerkveni praznik, ampak za tisto intimnost, s katero nas narava priveže nase v dnevih, ko počiva in se pripravlja na novo rojstvo. In prav to skrito zbiranje novih sokov, prav ta skrivnost zapuščenosti in uboštva, ki ima v sebi kali preosnove, je pri nas takšna, da je ne more zamenjati nobena druga." Prav dobro ga razume, a še bolj živo bo občutil to odtrganost spomladi, ko bo imel pred očmi spomina paštne in ribiške čolne v portiču. Škoda, da je tako daleč. A za novo leto bo šla, na vsak način. Če jo bo Robert potreboval za kakšno zvezo, dobro, tako bo njeno potovanje imelo še drug pomen, če ne, pa nič, odšla bo samo zato, da ga obišče. In če bo res lahko imela dva dni dopusta, potem mu bo brzojavila, naj ji pride naproti do Neaplja. Jutri bo prišel njegov odgovor, ker je pisala ekspresno, ona pa mu bo brzojavila-
Ranjeno srce
Velika, škrlatno rdeča sončna krogla se je počasi dvigovala izza temnih gozdov. Prvi jutranji žarki so poljubljali zelene griče in se biserno lesketali v rosi. Drobne cvetke Po travnikih so bile kot majhne čašice, pol-ne draguljev. Še ptički so s svojim petjem glasno pozdravili rojstvo novega dne.
Tončkino srce pa je bilo žalostno, tako zelo žalostno, da ji vseh teh jutranjih pozdravov ni bilo mar. Živčno je stopala po avtobusni postaji in spremljalo jo je sto in sto misli, a vendar eno samo vprašanje: ali je vse to res mogoče? Da, to je resnica! Mora jo sprejeti, pa če je še tako grenka. Tak je bil odgovor.
nekaj ni v redu. Obstala sta. Prijel je njeno roko in jo vprašujoče pogledal.
Sedaj ni več umaknila pogleda in se ni več sramovala solz, ki so ji privrele po licih. Kot potoček spomladi ob odjugi, tako so ji tekle solze in se vijugale v bluzi na prsih. Potem pa se je nenadoma zavedela, da je to ne pripelje nikamor. Biti mora močna, vzdržati mora. Počasi se je umirila in sledovi solz so se posušili. A vendar se ji je glas še vedno tresel, ko mu je rekla:
„Ali je vse to res? Je mogoče, da so bile tvoje besede le neresnične sanje? Vem, res je! Vse! Hodiš na plese, ni ti dolgčas v
mestu. Ko se sprehajaš in pelješ njo po parku, se ne spomniš name. Veš, da te bom v soboto spet čakala na postaji. Toda ne bo me več! Sam boš hodil, lahko te bo spremljala ona tudi domov. Sedaj pa se mi ne opravičuj! Prepozno je! Spomni se raje tistih srečnih dni, ko so nama bile ure kratke kot trenutki. Mislila sva, ne, samo jaz sem mislila, da je ta sreča neminljiva. In prav zato mi je sedaj tako težko pogledati resnici v oči. Toda sprijazniš se z usodo, kadar se moraš. Vendar ti ne želim nič slabega. Upam, da te ima ona rada tudi tako močno, kot sem te imela jaz. Ti pa jo imej še rajši, veliko rajši, kot si imel mene." — Prišla sta do razpotja. Slovo ni bilo težko, kajti v njenih očeh solze niso našle več prostora. Ostala ji je le rana, globoka rana sredi srca, ki je tudi čas ne bo mogel nikoli zaceliti.	F. B.
Končno se je izza ovinka prikazal avtobus. Ljudje so izstopili. Mnogo jih je bilo in med njimi tudi on. V roki kitara, na ustih Pa vedno nasmeh. Takšnega je videla prvič in takšnega je poznala že dolgo. Ko je ob s°botah prihajal iz mesta, ga je vedno čakala na postaji. Bila je srečna, saj ga je ljubila, ljubila kot še nikoli prej nikogar. Bil ji i® prvi in edini fant. Njeno nedolžno prepričanje, da je tudi ona zanj edina, se je *a hip spremenilo v nič. Ogoljufana za ljubezen je stala pred njim, kateremu je podarila vse, tudi cvet svoje nedolžnosti.
Nekaj časa ga je nemo gledala. Toda njegov objem jo je prisilil, da se mu je nasmeh-oila. Čeprav je bil ta nasmeh tako boleč in Pogled poln prezira, on tega ni opazil.
Zavila sta na stransko pot. Le s težavo J® zadržala solze. Končno je sprevidel, da
Iz današnjih dni
Temni, črni oblaki so zagrnili nebo. Veter divje brije okrog ušes. Sunki postajajo čedalje močnejši in s težavo stopam v hrib. Pred mano se pojavi lesena lisa ... Kot da se je odgrnila siva zavesa, kajti prej je nisem videla. Prihajam bliže. Na pragu stoji sključena starka in strmi v dolino . . . Kot da nekoga pričakuje, nekoga, ki ga nikoli ne bo ...
»Dober dan!« jo kar se da vljudno pozdravim.
»Dober dan,« tiho odzdravi. »Si doma?«
Slamnati ženin
Marko je sklenil, da pojde na veselico. S seboj je povabil tudi Mojco. Nekaj časa se ]e obotavljala, potem pa je le šla. Marko jo Je imel res rad in je mislil, da ga tudi Mojca ljubi.
Mojca pa je bila ena izmed deklet, kate-yi>n so fantje le za kratek čas. K njeni mizi Je prišel fant s svetlimi, dolgimi lasmi. Pro-sil j0 je za pies Oboževala je dolge lase Pyi fantih, medtem ko Marku niso bili všeč. opazil je, kako jo med plesom stiska k selu, zato jo je kmalu po plesu peljal domov.
Ko je odhajal k vojakom, je opazil, da Mojca sploh ni žalostna. Ze po petem pismu
ni dobil več odgovora. Prijatelj mu je sporočil, da hodi Mojca z nekim dolgolasim fantom. Marku je bilo težko, vendar jo je sčasoma pozabil.
Ko je prišel od vojakov, si je našel drugo dekle. Za pustni večer so fantje sklenili, da podarijo Mojci »ženina«. Iz sena so nagačili možica, ga oblekli ter mu na glavo dali lasuljo. Staro in mlado se je smejalo Mojci. Ona pa je kar pihala od jeze, ko je videla slamnatega možica na svojem oknu.
Stare vaške klepetulje so ves teden govorile le o tem, kako je bil slamnati možic podoben Mojčinemu dolgolascu.
doda in še naprej žalostno gleda v dolino na belo cesto, po kateri brnijo avtomobili.
»Da! Nedelja je,« prav tiho odgovorim.
»Nedelja,« skoraj šepeče. »Tudi naša Anka je prišla v nedeljo domov. Rada je prišla in bilo je tako lepo. V hišo je prinesla življenje. Včasih se mi zazdi, da slišim njene drobne korake in njen veseli smeh. Vendar je to le odmev srečnih, minulih dni.« S tresočo roko si obriše dve solzi, ki ji polzita po zgubanih licih. »In zdaj naše Anke ni več domov. Odšla je. Odšla je daleč v tujino, za zaslužkom in boljšim življenjem . .. Pravi, da je tam boljše kot pa v teh trdih hribih. O, da bi se ji le dobro godilo, moji mali deklici, ki je tako rada plezala po tisti češnji.« Pogled ji obvisi na starem drevesu in obraz ji prešine boleč smehljaj. Spomini .. . boleči spomini, ki znova in znova ranijo osamelo, bolečo dušo . ..
»Mogoče pa bo le prišla domov moja Anka. Saj ni mogla pozabiti teh mogočnih gozdov in njihovega večnega šepeta, ki ga je tako rada poslušala. Pozabiti mene? Ne! Ne! Tega moja mala deklica ni mogla storiti! Nekoč bo prišla in čakala jo bom na pragu. Čakala jo bom, dokler ne bo prišla po mene smrt. .. Hčerka, pridi, pridi, da te še enkrat vidim!«
Počasi odhajam v dolino. Ne vidim več sključene starke, le ledeni veter čutim, ledeni veter, ki divja, tuli in trga liste presunljive vzdihe osamele matere: »Pridi, hčerka, iz tujine! Tvoja mati te čaka! Pridi, hčerka/«
V
>
Kmečki slan
Moje roke so trde, je žuljava dlan, od zore do mraka le delo me čaka.
So misli mi jasne, odločen pogled, na ustnicah redko igra mi nasmeh.
Pred soncem že vstajam, za soncem grem spat,
V	mi veter je boter
in dež mi je brat.
Ko hodim po polju, po njivah, bregeh, poslušam in vidim le zemlje nasmeh.

In v srcu občutim	J
ljubezen do nje;	(>
saj v njej bom počival,	V
ko oko se zapre.	f
{JŽcl dobm aatfo
„Včeraj sem se tistemu fantu na plesu zlagala, da sem Italijanka, doma iz Kalkute."
„To si se blamirala. Kalkuta je vendar na Švedskem."
*
..Mislim, da bi bil že čas, da bi se okopali."
„Saj se vsak dan."
„Potem pa kdaj pa kdaj vodo premenjajte!"
Karavana potuje skozi puščavo. Pa potoži mala kamela svoji materi:
„Mama, žejna sem."
„2ejna, žejna! Saj je šele dva meseca, kar nisva pili."
n tak° mu bo nesla kup novic od tukaj, predvsem pa bo Vesel’ ko bo slišal, kako ga je zamenjala. No, saj marsikdaj e dekle res dosti bolj pripravno za nekatere posle kakor ®nt’ recimo, če potrebuje zdravnik ob sebi bolničarko. aj’ a ko sta se odpeljala drugič, se nista kljub bolničarki nic d°bro počutila, ko sta ju ustavila karabinerja, ki pa sta hr spoštljivo pozdravila in zaprla vratca, ko sta opazila tisti r' na doktorjevem vozniškem dovoljenju. A predvsem bi 9a rada videla, ga spet čutila ob sebi. Gotovo, tudi o njigah mu bo povedala, pa o nocojšnji božični noči. Saj, a to mora šele biti, zdaj se šele pelje tja. In ob ti misli je aPet nestrpna in se jezi na tramvaj. Potem pa opazi, da 6Pet samogibno pogleduje na uro in si pravi, da se mora vladati, in si počasi popravlja dežni plašč nad zapest-z6rn" A zunaj lije, ker so medtem po šipi začeli curljati V|jugani potočki. Vedela je, da bo tako, skoraj vsako-rat’ ko se v mestu pripravlja za dež, tukaj v Barkovljah že ada. Ali pa narobe. Da, ali pa narobe.
Razpela je dežnik. Nič kaj rada ga ne nosi, a zdaj bo k.rav prišel, ker lahko z njim zasloni zavitke na tisti strani, Jer bi se po nesreči oglasil kakšen šum. Še nekaj minut anJka, a gotovo bosta že tam. Če ne, bo šla naprej, ka-0r da se sprehaja, in se počasi vrnila.
A ulica je samotna in v polmraku je glasen samo vztra ®n štropot dežja na tlak in na vrtove onkraj železnih vra ^ zidkov. Škoda, si misli, škoda, da kvari dež tišino, k j ' drugače objemala tesne, zaporedne vrtove pred hišami cuti, kako bi zbranost napeto, s pridržanim dihom sprem a a sleherno stopinjo nocojšnjih senc.
n 0zka železna vrata so bila priprta, odpahnila jih je ir d e.n'*a na *ev°. kjer je v kotu samevala utica; skozi gost kez Je videla, da se v temi telo premika. Stanko ali Sreč Zid' 6C*en ze tukai- Luč z ulice se ne utegne vzpeti če; v ’ *ud' zato ne, ker je prav pred hišo drevo, a od nje sc zraku tiste medle, prahu podobne mrvice, ki so pome an® z dežnimi kapljami.
■■A si že tukaj," je rekel Srečko. Pravkar se je skloni
nad vreči in vtaknil zavitek pod dežni plašč. Zdaj se spet sklanja, gibčen je, ročen. „ Tu kaj me počakaj," pravi.
Rada bi mu rekla, da bi kar zdaj šla za njim, a že včeraj je odločil, da bo najprej šel sam, ko pa se bo vrnil, mu bo sledila, lahko pa bo nesla za Stankom, če bo hotela. Ne, Stanko bo imel krajšo pot nazaj, njemu bo pomagala, ne Stanku.
Senca se je premaknila sredi vrta.
„Zdaj je tudi on tukaj," je zamrmral Srečko in odšel.
Na pol poti do vrat sta se senci srečali, se ustavili in se spet ločili, da se je temni vozel razvezal. Tako je bil zdaj ob nji Stanko.
„Zdravo,“ je rekel, a že mu je ponudila zavitek, da ga je hitro skril v nedrje. On ima s pasom prevezan dežni plašč, tako da je zgoraj, v nabuhli gumi prostorno skrivališče.
„Štiri," pravi in tlači na prsi, kakor bi v deževnih dnevih skrival šolske knjige. In tudi šalil bi se, kakor ima navado, če bi ne bilo treba hiteti, tako pa se mu v mraku samo oči svetijo.
Sledi mu, ko odhaja, in zdi se ji, da je cela večnost, odkar se je odpravil Srečko, čeprav se zaveda, da je pravkar izginil v noč. Goste kaplje pritrkavajo na streho utice, v hiši so okna na vrt temna, videti pa je, da so razsvetljena okna, ki gledajo proti bregu. Da, lahko bi Srečko že prišel. In hkrati jo je strah, da ni kje zadel ob policaja, ob koga, ki mu je bilo njegovo gibanje sumljivo; ker zdaj je ura večerje in nekateri šele zdaj prihajajo domov, bolj kasno, ker so uslužbeni v trgovinah, ki nocoj zaprejo pozno. Ne, vse bo v redu. In pomisli, da so povsod prav v tem trenutku drugi na delu tako kakor zdaj tukaj, in skuša si predstavljati, kako g rejo fantje skozi vrata v zidu in po stezi do odprte lope, kamor sta z doktorjem Pertotom nesla vrečo. Zdaj je tista steza spolzka in tudi cesta, kjer sta pustila avto, je najbrž polna luž. Pa tudi v vasi, kjer je stari nune dal vrečo v hram. Dišalo je po vinu, da je vedela, kako ji bo šlo v glavo, če bo ostala še tam, čeprav ji je tisti močni vonj všeč. Zdelo se ji je, da prihaja od njega moč tudi va-
njo, v vrečo, ki sta jo prinesla. A doktor je vendar utegnil sprejeti kozarec črnine, preden sta se vrnila, potem pa so poknila težka vrata prizemeljskega hrama. Tako nenavadno všeč ji je bil tisti nune in tisti njegov hram. A tudi drugod, kjer nista bila onadva, prav v tem trenutku potujejo zavitki; in skuša videti, kako se spremeni ozračje v kuhinji ob nepričakovanem trkanju in ob še bolj nepričakovanem darilu. Kako počasi odpade zavitek in se prikaže droben listič:
Dragi slovenski otrok!
Sprejmi to skromno darilce in pazi na knjižici, pridno ju prebiraj, tako da boš lahko zmeraj bolj spoznal, kako lep je jezik, ki je naš materin jezik in ga zato vsi ljubimo z vsem srcem.
Ne ve, kaj bi dala, da bi mogla biti pričujoča v takšnem trenutku. Rada bi videla obraz staršev; kaj je zapisano v njihovih potezah. Zaskrbljenost? Ponos? Samozavest? Oči otrok so seve uperjene v darilo, ki je priloženo knjigam. Obenem pa se ji zdi ob glasnem dežju vse samo izmišljena zgodba. Ne, ne, samo zavest praznine je, ker Srečka še ni.
A prav ta trenutek se je menda krilo vrat premaknilo. Samo da ni kdo drug, prav lahko se je prihulil v njihove vrste kdo, ki je poročevalec policije. A ne, ne. To je Srečko. Pozna njegove gibe, ki so tudi v plesu tako nemirni.
„Dolgo te ni bilo," je šepnila. Molela mu je zavitke, ki jih je pravkar vzela iz vreče.
„Nekdo je prihajal po pločniku ravno takrat, ko sem hotel potrkati, tako sem moral naprej in se potem vrniti." Dihal je precej zasoplo in hkrati jemal iz njenih rok zavitek. Njegova tenka postava je v mraku prikupno razgibana, da ima občutek mladostne, brezskrbne vneme, ki ji je šum kapelj vesela spremljava.
Vtaknila je tri zavitke pod dežni plašč, še malo da bi morala čakati, pa bi šla sama in potrkala na katera si bodi vrata.
(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 11. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 12. 8.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi — Iz ljudstva za ljudstvo. — TOREK, 13. 8.: 9.30 Za našo vas. — 13.45 Informacije — šport — Otroci, poslušajte.
—	SREDA, 14. 8.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 15. 8.: 7.05 Duhovni nagovor
—	Po njenih stopinjah. — PETEK, 16. 8.: 13.45 Informacije — Solistična glasba. — SOBOTA, 17. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 11. avgusta: 16.30 Za otroke od 7. leta dalje: Dogodivščina v mavrični deželi. —
16.55	Za mladino od 11. leta dalje: Projekt Z —
17.10	Za družino: Bay-Lady — 18.00 Veselje z glasbo — 18.30 Alpe — Most Evrope: Pozabljeni narod — 18.45 Paradiž iz človekove roke —
20.10	Kristjan v času — 20.15 Svet na mesecu.
PONEDELJEK, 12. avgusta: 18.00 O Celtia — Pesmi Keltov — 18.30 Zabava s Charlijem —
20.15	„Bonej ni vdova" — 21.05 Žene v moškem svetu.
TOREK, 13. avgusta: 18.00 Kara Ben Nemsi Effendi — 18.30 Rožnordeči panter — 20.15 Linija Onedin: „Trda šola" — 21.05 Svet knjige —
21.55	Ostani zdrav. „Spolna bolezen".
SREDA, 14. avgusta: 11.00 Program za delavce: Zemlja brez gospodarja — 16.30 Za otroke od 6. let: Emil in družina — 17.05 Gradba. Od otrok — za otroke — 17.35 Za otroke od 7 let: Lassie — 18.00 Kadilni salon; deželno gledališče Salzburg — 18.30 Kuhinja v televiziji — 20.15 Moč navade, Tomaž Bernhard — 22.10 39 stopnic.
ČETRTEK, 15. avgusta: 16.30 Za otroke od 7 let dalje: Calimero — 16.35 Pim, Pam, Pum-melchen — 18.00 Zeleno zlato — 18.40 Maham sem, maham tja — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Ljudje v hotelu.
PETEK, 16. avgusta: 11.00 Program za delavce: 39 stopnic — 12.25 Klub seniorjev — 18.00 O Celtia — Pesmi Keltov — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 20.15 Aktenzeichen XY — nerešeno — 21.20 Apropos film — 22.15 Z železno roko — 00.05 Aktenzeichen XY — nerešeno.
SOBOTA, 17. avgusta: 16.55 Za otroke od 5 let: Oddaja z mišjo — 17.20 Za otroke od 7 let: Sionski boy — 17.45 Za mladino od 11 let: Projekt Z — 18.00 Za družino: Družina Patridge — 18.30 Kultura specialno — 18.55 Mala show — 20.15 Kabaret, kabaret — 21.20 Šport — 21.55 Če postane noč v Manhattnu.
2. PROGRAM
NEDELJA, 11. avgusta: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Linz — mesto se predstavi — 19.45 Kultura — specialno — 20.15 Ptice — 22.10 Vprašanje kristjana.
PONEDELJEK, 12. avgusta: 20.15 Je to komedija? Je to tradegija? Igrišče Tomaža Bernhar-da — 21.05 Galerija — 21.35 Telereprize.
TOREK, 13. avgusta: 20.15 Kviz 21 — 21.05 Žene sveta: Louise — 21.55 Telereprize.
SREDA, 14. avgusta: 20.15 Žena brez poljubčka — 21.50 Telereprize.
ČETRTEK, 15. avgusta: 18.40 Linija Onedin: „Trda šola" — 19.45 Dva ali trije zakoni — 20.15 Diamantna podkev — 21.15 Sergej Prokofieff.
PETEK, 16. avgusta: 20.00 K nedeljskemu odmoru spotoma — 20.15 Petrine grenke solze —
22.15	Telereprize.
SOBOTA, 17. avgusta: 16.25 Žarki napadajo —
17.10	Plesni jahavec — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbena poročila — 20.15 In spet skočim čez mlako.
Ljubljana
NEDELJA, 11. 8.: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje
—	10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja — 12.00 Poročila — Nedeljsko popoldne — 18.00 Propagandna oddaja
—	18.05 Poročila — 18.10 Rumeno nebo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar
—	20.30 3-2-1 — 20.40 Znamenite pustolovščine: Rakoszi — 21.30 Rodila se je država: Gvineja Bissao — 21.58 Propagandna oddaja — 22.00 Športni pregled — 22.30 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 12. 8.: 16.45 Madžarski TVD —
18.10	Obzornik — 18.25 Skozi neznano delto —
18.55	Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Breme — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 K. L. Zachar: Pastirjeva žena — 21.55 Ne prezrite
—	22.20 TV dnevnik.
TOREK, 13. 8.: 16.45 Madžarski TVD — 18.10 Obzornik — 18.25 Pet pedi — Škofja Loka — 18.45 Risanka — 19.20 Igre — 19.45 Barvna ri-
sanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 — 20.40 Aktualna oddaja — 21.05 M. de la Roche: VVhiteoaki z Jalne — 21.55 TV dnevnik.
SREDA, 14. 8.: 16.45 Madžarski TVD — 18.10 Obzornik — 18.25 Družinska smola — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Graničarji — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 — 20.40 Billy Lair —
22.15	TV dnevnik.
ČETRTEK, 15. 8.: ... Madžarski TVD — 16.15 Košarka Olimpija:Zadar — 18.10 Obzornik —
18.25	Svet v vojni — 19.15 Mozaik — 19.20 Mino Reitano — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 J. Mach: Mavrica — 21.20 Odiseja miru — 21.50 Glasbeni nokturno — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 16. 8.: ... Madžarski TVD — 16.45 Košarka Partizan :CZ — 18.15 Obzornik — 18.30 Kitara — 19.00 Moji lepi bregi zeleni — 19.25 TV Kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 Propagandna reportaža
—	20.35 3-2-1 — 20.45 Kako zelena je bila moja dolina — ... TV dnevnik.
SOBOTA, 17. 7.: 16.15 Legenda o Divjem lovcu — 17.15 Obzornik — 17.25 Nogomet Vojvo-dina:Hajduk — 19.16 Kaj počnemo? Ob nedeljah
—	19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.40 Zabava vas Julie Andrevvs — 21.30 Barvna propagandna oddaja — 21.35 Columbo — 22.24 TV dnevnik.
SPD „Trta“ v Zitari vasi vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo pri Rutarju v Žitari vasi dne 11. avgusta 1974, ob 20.30
Sodelujejo:
Moški pevski zbor SPD „Trta“ Žitara vas MGV Sittersdorf
Mešani pevski zbor SPD „Danica“ trio „Korotan" iz št. Vida v Podjuni
Ljubitelji pesmi prisrčno vabljeni!
Odbor
Oglašujte v našem listu!
ObiščiteWerner Bergovo galerijo v Pliberku
Odprta je še samo do 31. avgusta 1974. Obiščete jo lahko v času od 10.—12. ter od 16. do 18. ure.
KONSUM
Auf der
Klugenfuiier Hesse 1974
KONSUM- MOBELAUSSTELLUNG
in der Stadthalle (Gang 1)
	MESSE-TIEFRREISANGEBOTE VVohnzimmerschrank „ALFRED"	C1 220 cm, echt NuBbaum, Hausbar, Fernsehfach und Htingeteil	N U R S	1	75	i.-
Rollengarnitur, dreiteilig Kippautomatic	N U R S	06	L-
KONSUM-
Wir bieten:
MESSESTAND
HALLE 16 (im Vergniigungspark)
Speisen:
Gegrillte Hiihner, Frankfurter, Krainer, Bratvviirste,
Aufschnitte, Mehlspeisen u. a. m.
Getrtinke:
GOC-VVeinspezialittiten, CIRKEL-Kaffee, alkoholfreie und alkoholische Getrtinke aller A rt in reicher Ausvvahl
Naš tednik
_____i__	izhaja vsak četrtek. Naroča se na
naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Wir bitten um Ihren geschtitzten Besuch !
Nach Ihrem Messebummel besuchen Sie bitte den
GROSSM ARKT
EIN BESUCH LOHNT SICH!