Poštaina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
48. kos.
V LJUBLJANI, DNE 14. APRILA 1980.
Letnik I.
Vsebina:
228. Finančni zakon za leto 1930./1931.
229. Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.
Zakoni in kraljevske uredbe.
228.
Mi
Alekaandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Finančni zakon za leto 1930./1931.,*
ki se glasi:
I.	del: Osnovne odredbe.
§ L
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1930./19Š1. je sestavljen tako-le:
I.	Proračun občili državnih dohodkov in razhodkov:
Redni in izredni razhodki
skupaj.....................Din	8.534,561.553 —
Redni in izredni dohodki skupaj......................  Din	8.534,561.553--
II. Proračun dohodkov in razhodkov državnih podjetij:
Redni in izredni razhodki
skupaj.....................Din	4.818,451.607 —
Redni in izredni dohodki skupaj.......................Din	5.241,896.863'—
ki je izkazan pod B.
Presežek dohodkov nad razhodki ...........................Din	428,445.256-
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije^ z dne 29. marca 1930., št. 72/XXVI.
občih državnih dohodkih pod I. § 2.
Proračuni razhodkov pod A. in dohodkov pod B. s proračuni razhodkov in dohodkov državnih podjetij so sestavni del tega zakona.
Vkljub členu 47. o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zaradi tehnične nemožnosti v «Službenih Novinah» kot posebno prilogo dotične številke samo finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1930./1931.
§ 3.
Z virementi se pokrijejo razlike v prejemkih, če je bilo od dne 1. junija 1929. do dne, ko stopi proračun v veljavo, kaj napredovanj v službi in periodičnih zviškov.
§ 4.
Od skupnega deleža naše države v reparacij-skih plačilih Nemčije v gotovini za II. Youngovo leto v znesku 41,900.000-— nemških mark, po odbitku deleža v brezpogojni anuiteti 9,000.000'— nemških mark kakor tudi po odbitku vsot, potrebnih za izplačilo izdatkov naših reparacijskih ustanov; izdatkov po službi vojne škode; transportnih stroškov državnih nabav na račun reparacij in ostalih izdatkov, določenih s členom 21. zakona o izplačevanju vojne škode, se mora uporabiti vsota 426,086.000'— dinarjev, določena kot dohodek po proračunu državnih dohodkov, za razbremenitev razhodkov državnega proračuna, in sicer: po auuitetni službi za vojni dolg dolg proti Združenim ameriškim državam v znesku 	Din	11,370.000—,
po anuitetni službi za vojni dolg proti vladi Velike Britanije v znesku....................Din	82,890.000 —,
po anuitetni službi za reliefni dolg proti vladi Velike Britanije v znesku.....................Din	41,692.841-10,
za odplačilo vojnega dolga proti vladi republike Francije in prejetega presežka v nemških reparacijah v V. Dawesovem letu v zne-
_sku................................Din	28,812.676-49,
po anuitetni službi za 21/»% ne obveznice loterijske državne rente za vojno škodo v
znesku...........................Din	183,500.000-—,
za izplačilo invalidskih podpor v znesku........................Din	200,000.000-—,
za odkup invalidnine po členu 87., točki 1.), invalidskega zakona v znesku . . Din	40,000.000'—.
§ 5.
Kredit, odobren za odplačila dolga Narodni banki po računu <brezobrestnega državnega dolga v kronskih bankovcih* se zvišuje avtomatično do višine, ki bi jo dosegel delež države v ostvarjenem dobičku Narodne banke, preliminiran v proračunu državnih dohodkov.
§ 6.
1.) O vseh razhodkih iz fondov ali skladov po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, podrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v končnem računu za to proračunsko leto.
2.) Vsi izdatki iz fondov ali skladov spadajo pod pregled in odobritev glavne kotrole. Od tega se izvzemajo izdatki po kreditih po členu 22. zakona o državnem računovodstvu.
3.) Za vsak izdatek iz fondov ali skladov po proračunu ali iz drugih sredstev izven proračuna po specialnem zakonu ali odloku kot nagrade ali drugi stroški se mora zahtevati predhodno odobritev predsednika ministrskega sveta. Predsednik ministrskega sveta sme dati to odobritev ali z občim ali pa s specialnim pooblastilom. Brez te odobritve se ne sme izvršiti nobeno izplačilo. Vsake tri mesece morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, podrobno poročilo in pregled o izplačilih, izvršenih v minulih treh mesecih. Poročilo in pregled morata biti overovljena od organa glavne kontrole. Od tega se izvzemajo fondi, ki obstoje po členu 22. zakona o državnem računovodstvu.
§ 7.
Vkljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhodkov pred-sedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Od odobrene vsote tega kredita je smatrati, da je Din 350.000— v dinarjih, ostanek Din 350.000-— pa v zlatih dinarjih.
Ta kredit kakor tudi kredit za izdajanje publikacij in podatkov v državi in v inozemstvu zaradi obveščanja se porablja po naredbah predsednika ministrskega sveta; odrejena izplačila ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
§ 8.
Materialni razhodki in razhodki za dnevne mezde državnih gospodarskih podjetij in ustanov, katerih obratovanje je pogoj za dosezanje večjih dohodkov, se smejo zviševati na račun presežkov pri dohodkih teh fistanov, in sicer do 5% od kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodke, z odločbo*resortnega ministra, preko tega pa z odločbo predsednika ministrskega sveta na obrazložen soglasen predlog resortnega ministra in ministra za finance.
§ 9-
1.) Izdatki, angažirani pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti po odločbi ministra za finance tudi po izteku tega računskega leta; vendar pa se morajo vknjiževati na posebni račun
Državne obveznosti iz prejšnjih let» in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše.
2.) Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki se ne morejo izvršiti po prednjem odstavku, se morajo izplačevati iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Razpored in odločbo o teh izplačilih izda predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance.
§ 10.
1.) Opraščajo se denar, izdan kot brezobrestno posojilo občinam v letih 1922. in 1923. za prehrano prebivalstva, in vse terjatve za hrano, izdano tem občinam v letih 1921. in 1924. Znesek teh terjatev je izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
2.) Minister za finance sme izplačati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne stroške za prevoz hrane in druge režijske stroške po členu 4. zakona z dne 3. marca 1928. o podpori onim, ki jim nedostaja hrane.
3.) Prav tako sme izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne zneske seznam-kov I., po katerih se je izdala brezplačno hrana siromašnim prebivalcem občin po členu 2. istega zakona, ko potrdi njih pravilnost pristojna banska uprava.
4.) Odlaga se povračilo Din 1,(MX).000— za nabavo ribarskega orodja in materiala, ki ga dolguje Zadružni savez v Splitu.
II.	del: Odredbe za poedina ministrstva.
A. Ministrstvo za finance.
1.	P o o b1 a s t i t v e za ministra za finance in odredbe za računsko službo.
§ 11.
Minister za finance se pooblašča:
1.) da izda po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podlagi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih na podstavi členov 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja nego Din 500,000.000— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje nego 7 %. V to vsoto ne spadajo boni za podlogo obratne glavnice, izdani po členu 12. zakona o Narodni banki kraljevine Jugoslavije z dne 26. januarja 1920. z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 9. decembra 1920. in z dne
10.	aprila 1921;
2.) da sme izplačati v breme proračunskih rezervnih kreditov in obratne glavnice glavne državne blagajne primorski, zetski in vrbaski banovini vsote, preliminirane z njih odobrenimi proračuni za leto 1930./1931., kot državne dotacije, s katerimi naj se pokrije presežek razhodkov nad dohodki;
3.) da sme izplačati vse še ne izplačane 6 %ne kronsko-dinarske blagajniške zapise, izdane na podstavi člena 18- finančnega zakona za leto 1919./ /1920., ki se mu predlože v plačilo do konca proračunskega leta 1930./1931., in sicer v skupni vsoti do Din 100.000-—; vendar pa izgube po izteku tega roka označeni zapisi vsako nadaljnjo pravico do plačila. Ti zapisi se izplačujejo v breme dohodka od izdanih istih zapisov;
4.) da sme izplačati v breme dohodkov od taks največ Din 200.000-— za odkup in definitivno likvidacijo mutevelijskega deleža v prenosnih taksah v območju vrbaske, primorske, drinske in zetske banovine;
5.) da sme uporabiti obveznice državnih posojil, pripadle državi od zapadlih kavcij kakor tudi na kakršnikoli drugi osnovi, za povečano amorti-zaciio dotičnega posojila, kateremu pripada obveznica.
Vrednost teh obveznic izračun jena po borzni ceni z onega dne, ko se je izdala odločba, da pripadajo obveznice državi, se mora izkazati kot dohodek (partija: Razni manjši dohodki), se obenem izknjižiti po tem paragrafu in izkazati v končnem računu v delu ražhodkov po finančnem zakonu.
Kolikor ne bi bile po tem paragrafu vpoštevne obveznice 2% %ne loterijske rente za vojno škodo, jih je smatrati za amortizirane po členu 3. zakona o izplačevanju vojne škode.
Predpisi tega paragrafa se uporabljajo tudi glede vseh obveznic, ki so pripadle državi po spredaj omenjeni osnovi v prejšnjih letih, kolikor niso doslej likvidirane; vendar pa se morajo izkazati izknjižbe v končnem računu onega leta, v katerem
so obveznice pripadle državni blagajni, s pozivom na ta paragraf;
6.) da sme prenesti pravico, otvarjati kredite v vseh strokah; na šefa odseka glavne državne blagajne.
2.	Odredbe za državne monopole.
§ 12.
Samostalni upravi državnih monopolov se dovoljuje, izločiti iz obratne glavnice, ustanovljene po členu 65. finančnega zakona za leto 1927./1928., vsoto Din 200,000.0(X)-— za investicijske potrebe: nakup zemljišč in zgradb, izgradnjo skladišč in zgradb, izgradnjo solarne v Ulcinju,, kakor tudi za nabavo strojev in ostalih investicijskih potrebščin in za odkup monopoliziranih predmetov, strojev, orodja in zgradb po členu 10. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov; vendar pa je treba, da odobri program del in izdatkov na predlog upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov minister za finance.
Vse izdatke za investicije po odločbi ministrskega sveta F. M. S. br. 59 z dne 28. decembra 1927. je izknjižiti v breme gorenjega zneska.
Znesek Din 200,000.000-—se vrne obratni glavnici iz posojila ali pa z amortizacijo investicij samostalne uprave državnih monopolov.
§ 13.
Minister za finance se pooblašča, dati samostalni upravi državnih monopolov na razpolago Din 300,000.000-— za nabavo tablic za male prodajalce tobačnih izdelkov; toda doseženi dohodek se mora izkazati kot izreden dohodek.
§ 14.
Iz fonda za amortizacijo strojev in orodja državne markarnice, ki obstoji pri samostalni upravi državnih monopolov, sme nabavljati samostalna uprava državnih monopolov po predhodni odobritvi ministra za finance stroje in orodje za državno markarnico, tobačne tvornice in za delavnico cigaretnega papirja, kolikor ne bi mogli redni proračunski krediti pokriti takih potreb.
§ 15.
Vkljub drugemu odstavku člena 193. zakona o monopolu tobaka se smejo dajati v proračunskem letu 1930./1931. posojila pridelovalcem tobaka tudi pred dnem 1. junija 1930.
3.	Odredbe o davkih.
§ 16.
Vkljub obstoječim taksnim predpisom se na podstavi reciprocitete ne pobira prenosna taksa glede nepremičnin romunskih državljanov, omenjenih v členu 4. konvencije med našo kraljevino in kraljevino Romunijo o režimu nepremičnih imovin, če se prenese lastninska pravica do teh nepremičnin bodisi na našo državo, bodisi na pripadnike naše države.
Kotarski podporni skladi so v vseh svojih poslih oproščeni plačevanja davkov in vseh ostalih državnih davščin.
15. Ministrstvo pravde.
§ 18.
Minister pravde se pooblašča:
1.) da sme postavljati v breipe kreditov po proračunski partiji razhodkov «Osebni in materialni izdatki za uvedbo zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilno pravdno postopanje), zakona o sodnem kazenskem postopanju itd.» še potrebno število vsega osebja pri sodiščih in državnih tožilstvih tudi preko števila tega osebja, odrejenega po vseh proračunskih partijah.
' Iz kreditov po tej partiji se izplačujejo vsi osebni in materialni razhodki za sodišča in državna tožilstva, kolikor ne bi zadoščali za to krediti, odobreni v proračunu;
2.) da sme porabljati kredite po proračunski partiji za osebne in materialne razhodke ob sestavljanju zemljiških knjig za te potrebe.
§ 19.
Sodniki in drugi uradniki državnega sodišča za zaščito države kakor tudi uradniki državnega tožilstva pri tem sodišču so oproščeni, če ne službujejo redno v Beogradu, svoje redne dolžnosti, dokler vrše dolžnost pri državnem sodišču za zaščito države; v tem času imajo pravico do dnevnic po veljavnih predpisih. Bazen tega imajo, kadar so po službenem poslu izven sedeža sodišča, poleg povračila potnih stroškov pravico do povračila stroškov za prebivanje izven Beograda v znesku Din 80-— na dan.
Sodniki in drugi uradniki državnega sodišča-za zaščito države kakor tudi uradniki državnega tožilstva pri tem sodišču, ki drugače stalno službujejo v Beogradu, vrše dolžnost pri državnem sodišču za zaščito države in pri državnem tožilstvu tega sodišča poleg svoje redne dolžnosti. Tem uslužbencem pripada za njih povečano delo mesečno specialna doklada, ki jo odredi minister pravde sporazumno z ministrom za finance.
Izdatki po drugem odstavku obremenjajo kredit v proračunu ministrstva pravde za draginjske doklade pri ministrstvu pravde.
§ 20.
Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v drinski, zetski, donavski, moravski in vardarski banovini in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer pravoslavnim duhovnikom v skupni vsoti Din 13,200.000— na leto,biro imamom pa v skupni vsoti Din 2,000.000-— na leto.
V mejah teh skupnih vsot odreja minister pravde velikost bire vsake parohije in vsakega
džemata po obremenitvi davčnih poglavij za leto 1929. Če obremenitve ni, velja za to leto obremenitev za leto 1928.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja in od muslimanov, služi za pokrivanje izplačil,ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Dosedanji znesek Din D—, določen s členom 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja iz leta 1882., se zvišuje na Din 6—.
Prav tako se izplačuje po razporedu ministra pravde parohijalna naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-narodno-cerkvenih fondov v skupni vsoti Din 2,040.000'— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlov-ške eparhije.
V mejah te skupne vsote odreja minister pravde izplačevanje plač tega duhovništva.
Vplačana parohijalna naklada Din 4—po oralu in prispevek fondov po členu 111. uredbe o ureditvi cerkveno-šolskih in fuudacionalnih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868. v tej skupni vsoti služi za pokrivanje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa.
Minister pravde izda sporazumno z ministrom za finance natančnejša navodila za izvrševanje teh odredb.
C.	Ministrstvo za prosveto.
§ 21.
Minister za prosveto se pooblašča, da sme uvesti plačevanje vstopnic za muzeje. Dohodki od teli vstopnic služijo za pokrivanje razhodkov muzejev po pravilniku, ki ga izda minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
§ 22.
•
Klinične bolnice, ki spadajo pod pristojnost ministra za prosveto, smejo porabljati dohodke od pobranih bolniških stroškov za svoje vzdrževanje.
§ 23.
Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za pokrivanje osebnih izdatkov in za zavarovanje zgradb in inventarja, preliminiranih v državnem proračunu; vsi ostali materialni izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki, pa obremenjajo celokupni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblastna narodna gledališča s sedežem eno v Skoplju, eno v Sarajevu, na Cetinju in v Splitu (skupno), eno v Novem Sadu in Osijeku (skupno) in eno v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in s subvencijo po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto.
Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. post. 99. a, točke 1.), zakona o taksah.
§ 24.
1.) Stalni sreski šolski nadzorniki kakor tudi vršilci dolžnosti teh zvanj, dobivajo, kolikor se postavljajo izmed učiteljev meščanskih ali narodnih šol, svoje prejemke iz kredita, ki je določen za izplačevanje prejemkov teh učiteljev v poglavju osnovnega šolstva pri dotičnih banskih upravah. Nadzorniški honorar po § 118. zakona o narodnih šolah prejemajo iz kredita, ki je odrejen za izplačevanje specialne doklade v poglavju ministrstva za prosveto. Kolikor bi se postavljali ti nadzorniki izmed učiteljev srednjih šol in učiteljišč, obreme-njajo njih prejemki ustrezne partije proračuna za srednje šolstvo.	/
2.) Vkljub členoma 1. in 2. uredbe D. 11. br. 150.000 z dne 29. novembra 1928. se izplačujejo sreskim šolskim nadzornikom povprečno potni stroški in dnevnice za dva redna pregleda šol po § 117., točki 2.), zakona o narodnih šolah na podstavi odločbe K. F. br. 9584/29.
Povprečnina znaša za dva letna pregleda, po talnih razmerah in številu šol in oddelkov, po Din 81X)0—, (1000— ali 4000-— v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po odločbi ministra za prosveto.
8.) Stanarina, odrejena s § 29. zakona o narodnih šolah, do katere imajo po § 176. istega zakona pravico pomožni referenti ministrstva za prosveto, se izplačuje iz državnega proračuna, kolikor so jim krediti za to odobreni.
4.) Učitelji (učiteljice) narodnih šol, dodeljeni (dodeljene) v službovanje pri ministrstvu za prosveto in prosvetnih oddelkih pri banskih upravah, kakor tudi učitelji na šolah iz § 14. zakona o narodnih šolah prejemajo stanarine, odrejene v § 29. zakona o narodnih šolah, iz državnega proračuna, kolikor so jim krediti odobreni.
§ 25.
1.) Vkljub § 28. zakona o narodnih šolah se dovoljuje za one narodne šole, ki prejemajo za svoje materialno vzdrževanje in strežništvo na podstavi prejšnjih zakonov podporo iz državnega proračuna, podpora po proračunski možnosti tudi še v proračunskem letu 1980./1981.
2.) V krajih, kjer so nastanjene meščanske in narodne šole v državnih, ne pa v občinskih zgradbah, morajo izvrševati šolske občine popravila in vzdrževanje teh zgradb iz svojih sredstev, če ne plačujejo državi najemnine.
Č. Ministrstvo za zunanje posle.
§ 26.
Prejemki uradnikov in ostalih uslužbencev pri naših zastopništvih v inozemstvu se izplačujejo po odločbah: z dne 26. februarja 1925., B. br. 2oS4, z uporabo Členov 205. in 207 finančnega zakona za proračunsko leto 1928./1929., kolikor nista pozneje
izpremeujeua; I!. br. 9365 z dne 25. junija 1929.; Dr. br. 108.004 z dne 29. junija 1929.; A. d. br. 5066 z dne 6. junija 1929.; H. br. 2172 z dne 14. februarja 1930.; br. 6328/1 z dne 7. februarja 1930.; Pov. br. 119 z dne 19. februarja 1930.; II. br. 1227 z dne 29. januarja 1930.; br, 6318 z dne 7. februarja 1930.; Pov. br. 112 z dne 17. februarja 1930.
Izplačevanje po prejšnjih odločbah se vrši s pridržkom, da se sme višina skupnih prejemkov na predlog ministra za zunanje posle sporazumno z ministrom za finance in z odobritvijo predsednika ministrskega sveta izpreminjati in odrejati (v obliki zvišbe ali znižbe draginjskih doklad) v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po razmerah v poedinih državah.
§ 27.
Kredit za izredne stroške, za dostojnejše zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora smatrati, da je: v dinarjih 1,(XX),000'—, v zlatih dinarjih pa 1,800.000’—.
Specialni zaupni kredit se mora smatrati, da je: v dinarjih 10,300.000-—, v zlatih dinarjih pa 2,500.000’—.
Krediti, odobreni za osebne in materialne raz-hodke zastopništev v inozemstvu, se morajo smatrati, da so v zlatili dinarjih, denarna vrsta izplačila in obračunavanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle, glede na specialne razmere v vsaki poedini državi.
Od tega je dopusten odstopek, če se odredi uradnik, po ukazu v zastopništvu, z odločbo ministra za zunanje posle v službovanje v ministrstvu. V teh primerih se mora smatrati znesek prejemkov teh uradnikov al pari kakor ostalim uradnikom v ministrstvu.
§ 28.
Vkljub odredbam zakona o taksah se ne pobira taksa na račune, priznanice in ostale dokumente, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za njih nabave in potrebe, izvršene v inozemstvu. To velja tudi za prejšnja leta.
§ 29.
Podpore in priznanja prosvetnim in nacionalnim delavcem, odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle, odreja minister za zunanje posle sporazumno z ministrom za prosveto po predhodni soglasnosti predsednika ministrskega sveta.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 30.
Minister za notranje posle se pooblašča:
1.) da sme postavljati v tem proračunskem letu uradnike in uslužbence svoje stroke v I. kategoriji na mesta, odobrena s proračunom v nižji kategoriji — v mejah odobrenih kreditov;
2.) da sme po potrebi zviševati z virementom vse osebne in materialne razhodke svojega pro-
računa iz partije za uvedbo zakonov o notranji in o banski upravi.
§ 81.
Orožniki imajo, kadar potujejo službeno in kadar se pošiljajo na zdravljenje in bolovanje, pravico do brezplačne vožnje na vseh državnih železnicah in ladjah.
§ 32.
Vsi osebni in materialni razhodki pri prijavnih oddelkih državnih policijskih ustanov obremenjajo celoma ali deloma dohodke teh oddelkov in se vrše iz njih.
Minister za notranje posle predpiše s pravilnikom pobiranje, uporabljanje in kontroliranje teh dohodkov.
§ 33.
Pri komandi celokupnega orožništva v Beogradu ostane specialna blagajna, ustanovljena s členom 181.-finančnega zakona za leto 1928./1929. Ta blagajna posluje po zakonu o organizaciji finančne uprave.
E.	Ministrstvo za vojsko in mornarnico.
§ 34.
Minister za vojsko in mornarnico se pooblašča:
1.) da sme oddati ministrstvu za finance vse vojski nepotrebne vojaške zgradbe z zemljišči in materialom vred na svobodno razpolago;
2.) da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornar-nici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarnico ter tako ustanavljati fond, ki se bo uporabljal za zidanje in popravila stanovanskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarnici v krajih, kjer je to potrebno;
3.) da vlaga izkupiček za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilne dele in nerabne avto-mobilne sestavine v blagajno reinontno-komor-skega fonda za obnavljanje avtomobilnega parka, skladno s členom 244., točko 3.), zakona o ustroju vojske in mornarnice.
§ 35.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico mora izdati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založišč in založišč nepredelanih tobakov neprikorno orožje, orožno opremo in strelivo.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico trpi, brez zahteve povračila, vse izdatke v sanitetni, veterinarski in artiljerijski grani za orožništvo ter ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh granah.
Minister za finance se pooblašča, da da ministru za vojsko in mornarnico na razpolago obratno glavnico Din 10,000.000'— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za obveznike jahaških edinic.
Oprema se prodaja dotičnim po nabavni ceni, brez državnega zaslužka.
Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarnico po možnosti dvakrat in trikrat; toda v proračunskem letu 1930./1931. se mora kredit vrniti, odnosno izročiti glavni državni blagajni.
F.	Ministrstvo za gradbc.
§ 37.
1.) Minister za gradbe se pooblašča:
a) da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za osebne razhodke za stalno osebje, pogodbene uradnike in dnevničarje, toda število in vrsta določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih proračunskih prejemkov in kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti;
b) da sme vršiti v tem proračunskem letu plačila po uredbi K. br. 2764/27 z dne 14. maja 1927.
2.) Minister za gradbe in bani se pooblaščajo, da smejo uporabljati stari stavbni les porušenih mostov in zgradb za postavljanje barak, kamor se spravljajo motorni vozovi in gradbeni stroji in orodje; vendar pa mora kolavdirajoča komisija ob kolavdaciji oceniti vrednost porabnega materiala in to ocenitev vpisati v zapisnik o kolavdaciji.
O.	Ministrstvo zn poljedelstvo.
§ 38.
Poplavne prispevke, pobrane v letu 1930. po odmeri pristojnih sreskili načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in raz-hodkih v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne
7.	marca 1925. od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v okolišu one vodne zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo' davčne uprave centralnemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu.
Pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem poplavnih prispevkov kakor tudi vseh ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki vrše pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem davkov po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednjih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno od interesentov agrarne reforme za njim podeljena zemljišča v poplavnem območju onih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, kakor tudi v območju hidrotehničnih oddelkov, morajo izplačevati davčne uprave neposredno lem vodnim zadrugam in hidrotehničnim oddelkom, kakor se izplačujejo
poplavni prispevki, pobrani od lastnikov zemljišč v dotičnem poplavnem območju po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotah, izplačanih gorenjim ustanovam, mora pošiljati dunavska finančna direkcija v Novem Sadu ministrstvu za poljedelstvo trimesečno poročila.
H.	Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 39.
Jugoslovanski svobodni pas v Solunu prehaja v resort ministrstva za trgovino in industrijo. Direktor, ki ima načelniški čin, in ostali uradniki, ki imajo zvanja kakor uradniki ministrstva za trgovino in industrijo, imajo vse njih pravice in prejemke.
I. Ministrstvo za šume in rudnike.
§ 40.
1.) Minister za finance se pooblašča, odobriti ministru za šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ Din 70,000.000'— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudarskih in gozdno-industrijskih podjetij, ki jo morajo vrniti na koncu računskega leta.
‘2.) Minister za šume in rudnike se pooblašča:
a) da sme dati sukcesivno iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1930./1931. državnemu gozdnemu podjetju Dobrlin-Drvaru na razpolago Din 10,000.000'— kot obratno glavnico; toda podjetje mora do konca proračunskega leta 1930./1931. vrniti to vsoto blagajni ministrstva za šume in rudnike;
b) da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne ustanove, privatne osebe) brezplačne sadike, pridelane v državnih drevesnicah in gozdih, kakor tudi med one drevesnice, ki se vzdržujejo z državno podporo, in sicer v prvi vrsti za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravljanje gajev okoli malega posestva poljedelcev, šol, občin in mest. V ta namen sme razdeliti med interesente brezplačno seme, pridelano v državnih semenar-nicah.
J. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
§ 41.
1.) Odobrujejo se pravilniki in odločbe, izdani na podstavi člena 197. finančnega zakona za leto
1928./1929., s katerimi so se predpisale takse za poedina dela in poedine produkte v higienskih zavodih in ustanovah kakor tudi njih dosedanje uporabljanje. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše sporazumno z ministrom za finance po odobritvi predsednika ministrskega sveta v bodoče s pravilnikom pobiranje teh taks in njih uporabljanje.
2.) Namesto: «250.000» je postaviti v § 136. zakona o zavarovanju delavcev: «50.000»,
111.	del: Ostale odredbe.
§ 42.
Na vsa zvanja državnih uslužbencev (zvanič-. nikov in služiteljev), ki ne spadajo v uradniške kategorije, se smejo postavljati poedine osebe za dnevničarje po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., izvzemši državno policijsko stražo in policijske agente (detektive), osebje pravosodne straže, zvaničnike in služitelje poštno-telegrafske in telefonske stroke in poštne hranilnice in njenih podružnic, cestne nadzornike, zvaničnike finančne kontrole in logarje.
Vsi proračunski krediti, ki so določeni osebnim razhodkom za take državne uslužbence, se smejo uporabljati za izplačevanje njih dnevničarske nagrade.
Ti uslužbenci se morajo zavarovati po predpisih ; zakona o zavarovanju delavcev ali bratovskih skladnic, in sicer za onemoglost, bolezen, starost, smrt in zoper nezgode.	.	1	^
Zavarovalni deleži države se izplačujejb po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, odnosno bratovskih skladnic, kolikor niso odobreni za to specialni krediti, iz proračunskih kreditov, odobrenih za skupne prejemke dnevničarjev.
§ 43.
1.) V breme svobodnega kredita enega uradnika višje kategorije in skupine se sme postaviti samo en uradnik nižje kategorije in skupine; toda prekoračiti se ne sme ne število ne skupna vsota kreditov, odobrena po proračunu.
2.) V centralnem tiskovnem uradu predsed-ništva ministrskega sveta se smejo postavljati v breme kreditov, odobrenih za uradnike in uslužbence, dnevničarji; toda število in znesek prp-računskih kreditov se s temi postavitvami ne sme prekoračiti.
3.) Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne raz-hodke teh uslužbencev po proračunu, ne glede na njih številčno stanje in na višino kreditov, odobrenih s tem proračunom, pri poediuih banskih upravah ali finančnih direkcijah in njih podrejenih ustanovah.
§ 44.
Dosedanji islamski verski funkcionarji, ki so postavljeni z zakonom o islamski verski zajednici kraljevine Jugoslavije z dne 31. januarja 1930. na razpoloženje, obdrže, kolikor se prevedejo na drugo dolžnost, kategorijo in skupino kakor tudi prejemke, ki so jih imeli doslej, tudi, če je določena za novo dolžnost nižja kategorija ali skupina ali so določeni manjši prejemki-
§ 45.
Na predlog resortnega ministra v sporazumu z ministrom za finance odredi predsednik ministr-
.1''• .n-.'.ii
skega sveta, do kolike vsote smejo bani iu drugi šefi uradov odobravati pogodbe in nabave kakor tudi dela v režiji.
§ 46.
Zahtevati ni povračila izplačanih prejemkov od onih oseb, katerim so odločbe o njih sprejemu v državno službo razveljavljene z razsodbami državnega sveta.
Kolikor so ali kolikor bodo z razsodbami državnega sveta razveljavljene odločbe o napredovanju ali razvrstitvi državnih uslužbencev, ni zahtevati od njih povračila preveč izplačanih prejemkov.
Če se je plačilo v primerih iz prednjih odstavkov že izvršilo, se pobrane vsote ne smejo vračati iz državne blagajne.
Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili izza dne 1. aprila 1930. v odobritev pristojnemu ministru ali za to pooblaščenim organom take odločbe in s tem provzročili škodo za državno blagajno, odgovarjajo solidarno za povračilo škode pred glavno kontrolo, če nedostajajo za izdajo takih odločb osnovni in jasno določeni pogoji v veljavnih zakonskih predpisih za sprejemanje oseb v državno službo, odnosno za napredovanje ali razvrstitev državnih uslužbencev. Odločba glavne kontrole postane izvršna, če jo spričo pritožbe odobri kasacij-sko sodišče. Pritožbeni rok znaša 15 dni.
§ 47.
Vsi mesečni prejemki ministrov brez portfelja se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi materialni razhodki tega zvanja.
§ 48.
Hercegovskim iu bokeškim vstašem in njih rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje še nadalje državna podpora z draginjskimi dokladami vred ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence.
§ 49.
Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne na podstavi zakona o podpori (rodbinama pokojnih Pavla Radiča in drja. Dure Basarička) z dne 16. februarja 1929., razglašenega v «Službenih Novinah> z dne 20. februarja 1929., št. 42/XIX, pod 93., se ne smejo jemati v izvršbo za nobeno terjatev. Ta odredba se nanaša tudi na one izvršbe, ki so bile dovoljene do dne, ko stopi ta zakon v veljavo; vendar pa izvršitelj ni dolžan vrniti onih zneskov, ki jih je že prejel na podstavi dovoljene izvršbe, preden stopi ta zakon v veljavo.
§ 50.
Nihče ne sme biti član upravnega ali nadzorstvenega odbora pri več državnih ustanovah ali podjetjih, razen v enem.
§ 51.
Vkljub členu 35., točki 4.), zakona o poštno-hranilnem čekovnem in virementskem prometu z
dne 30. novembra 1921. iu členu 7. zakona o izpre-meinbah in dopolnitvah zakona o poštnohranilnem čekovnem in virementskem prometu z dne 18. januarja 1929. obdrži poštna hranilnica od čistega dobička v letu 1930. samo 5 % kot dotacijo rezervnega fonda.
§ 52.
Vsote, pobrane kot 1 % za zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev po točki 3.) člena 70. uredbe o nabavljalnih zadrugah izza dne 1. januarja 1926., se ne vračajo pri izplačevanju poslov, ki izvirajo iz pogodb, sklenjenih z državo pred dnem 1. januarja 1926., osebam iu podjetjem, od katerih so bile pobrane, in se tudi ne odobrujejo depozitu zveze nabavljalnih zadrug, ampak se vlože v državno blagajno kot dohodek.
§ 53.
Prispevek občine mesta Beograda v znesku Din 5,754.329'— za vzdrževanje policije v tem proračunskem letu po členu 56. zakona o notranji upravi, je uporabiti za to, da se sezida zgradba uprave mesta Beograda. Ta prispevek se izroči državni Hipotekarni banki v fond za sezidavo te zgradbe.
Projekt zgradbe odobri minister za notranje posle sporazumno z ministrom za gradbe.
§ 54.
Do dne 31. marca 1932. se odlaga izvrševanje:
1.) § 43., § 46., točke 1.), in § 47. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929., kolikor se tičejo te odredbe občinskih skladov;
2.) uporabljanje § 4., točk 1.), 2.) in 3.), in § 5., kolikor se nanaša na iste točke §4. zakona o zdravstvenih občinah, se vrši tako, kakor je predpisano z zakonom o zdravstvenih občinah, samo v onih zdravstvenih občinah, odrejenih po banu, IH se izjavijo v krajinah, kjer teh zdravstvenih občin doslej ni bilo, za pripravljene in so sposobne, prevzeti zdravstveno službo, ustanovljeno z zakonom;
3.) § 31. zakona o bolnicah.
1 I
§ 55.
Vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili obstoječi zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, vsi pravilniki in drugi predpisi in druge odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še nadalje.
8 56.
Sprejemajo se na znanje in se odobrujejo:
1.) odločbe ministra za vere P. br. 937 z dne 21. II. 1927. in V. br. 2500 z dne 7. III. 1927.;
2.) odločba ministrskega sveta br. 5955 z dne
3.	VII. 1928.;
3.) odločbe predsednika ministrskega sveta: Dr. br. 83.196 z dne 20. V. 1929.; Dr. br. 86.064 z dne 6. VI. 1929.; Pov. Dr. br. 633 z dne 20. VI. 1929.; Dr. br. 84.353 z dne 22. VI. 1929.; Dr. br. 109. 797 z dne 16. VII. 1929.; Dr. br. 119.476 z dne 1. VIII. 1929.; Dr. br. 120.923 z dne 1. Vlil. 1929.; Dr. br. 81.441 z dne 8. VIII. 1929.; Dr. br. 152.349 z dne 16. IX. 1929.; Dr. br. 155.992 z dne 16. IX. 1929.; Pov. Dr. br. 372 z dne 19. IX. 1929.; Dr. br. 159.681 z dne 25. IX. 1929.; Dr. br. 162.770 z dne 26. IX. 1929.; Dr. br. 162.801 z dne 26. IX. 1929.; Dr. br. 163.616 z dne 27. IX. 1929.;	Dr.	br. 158.841 z dne	5.	X.	1929.;	Dr.
br. 167.407 z dne 7. X. 1929.; Dr. br. 169.593 z dne
10.	X. 1929.; Dr. br. 173.428 z dne 11. X. 1929.; Pov. Dr. br. 927 z dne 21. X. 1929.; Dr. br. 174.562 z dne
15.	X. 1929.; Dr. br. 175.052 z dne 15. X. 1929.; Dr. br. 158.488 z dne 18. X. 1929.; Dr. br. 176.675 z dne 18. X. 1929.; Dr. br. 179.161 z dne 22. X. 1929.;	Dr.	br.	183.601 z dne	30.	X.	1929.;	Dr.
br. 181.240 z dne 4. XI. 1929.; Dr. br. 183.039 z dne 6. XI. 1929.; Dr. br. 188.538 z dne 9. XI. 1929.; Pov. Dr. br. 981 z dne 15. XI. 1929.; Dr. br. 194.454 z dne 15. XI. 1929.; Dr. br. 195.036 z dne 16. XI. 1929.;	Dr.	br.	196.057 z dne	18.	XI.	1929.;	Dr.
br. 194.836	z dne 20. XI. 1929.;	Pov. Dr. br. 982 z
dne 20. XI. 1929.; Pov. br. 1021 z dne 30. XI. 1929.; Dr. br. 199.526 z dne 2. XII. 1929.; Pov. Dr. br. 1026 z dne 5. XII. 1929.; Dr. br. 205.854 z dne 10. XII. 1929.; Dr. br. 207.864 z dne 13. XII. 1929.; Dr. br. 210.542 z dne 13. XII. 1929.; Dr. br. 208.881 z dne 14. XII. 1929.; Dr. br. 204.005 z dne 18. XII.
1929.; Dr. br. 209.044 z dne 21. XII. 1929.; Dr. br. 217.820 z dne 21. XII. 1929.; Dr. br. 218.348 z dne 25. XII. 1929.; Dr. br. 209.818 z dne 27. XII.
1929.; Dr. br. 216.293 z dne 28. XII. 1929.; Pov. Dr. br. 1073 z dne 28. XII. 1929.; Dr. br. 215.566 z dne 31. XII. 1929.; Dr. br. 217.027/29 z dne 4. I.
1930.; ministrstva za finance Pov. br. 11/11 z dne
10.	I. 1930.; ministrstva za gradbe br. 93.888/29 z dne 2. I. 1930.; ministrstva za finance br. 1627/11 z dne 13. I. 1930.; br. 4470/11 z dne 13. I. 1930.; br. 3417/11 z dne 14. I. 1930.; Dr. br. 220.978/29 z dne 15. I. 1930.; br. 1281/11 z dne 16. I. 1930.; br. 4709/11 z dne 16. I. 1930.; br. 1280/22 z dne
17.1.1930.; br. 6926/11 z dne 17.1. 1930.; br. 8010/11 z dne 20. I. 1930.; br. 7083/11 z dne 21. I. 1930.; br. 7082/11 z dne 22. I. 1930.; br. 7089/11 z dne
22.1.1930.; br. 9637/11 z dne 22.1.1930.; br. 6934/11 z dne 24. I. 1930.; br. 10.441/11 z dne 24. I. 1930.; br. 11.106/11 z dne 25. I. 1930.; br. 11.110/11 z dne 25. I. 1930.; Pov. br. 44/11 z dne 29. 1. 1930.; br. 13.429/11 ž dne 30. I. 1930.; Pov. br. 63/11 z dne
4. II. 1930.; Pov. br. 64/11 z dne 5. II. 1930.; br. 16.111/11 z dne 5. II. 1930.; br. 16.114/11 z dne
5. II. 1930.; br. 17.529/11 z dne 7. II. 1930.; br. 16.662/11 z dne 8. II. 1930.; br. 16.992/11 z dne
8.	II. 1930.; br. 17.530/11 z dne 10. II. 1930.; br. 18.092/11 z dne 10. II. 1930.; br. 20.448/11 z dne
11.	II. 1930.; br. 2601 z dne 11. II. 1930.; br. 16.113/ /II z dne 12. II. 1930.; br. 18.751/11 z dne 12. II.
1930.; br. 20.450/11 z dne 12. II. 1930.; Pov. br. 80/11 z dne 13. II. 1930.; Pov. br. 67/11 z dne 13. II. 1930.; br. 11.214/11 z dne 20. II. 1930.; br. 25.901/11 z dne 20. II. 1930., br. 25.805/11 z dne 22. II. 1930.; br. 26.757/11 z dne 22. II. 1930.; Pov. br. 110/11 z dne 22. II. 1930.; br. 26.756/11 z dne 22. II. 1930.; Pov. br. 113/11 z dne 26. II. 1930.; br. 31.418/11 z dne 4. III. 1930.; br. 31.298/11 z dne 4. TIL 1930.; br. 32.091/11 z dne 5. III. 1930.; br. 32.008/11 z dne
6.	III. 1930.;	br.	32.012/11	z	dne	6.	III.	1930.;
br. 32.113/11 z dne 6. III. 1930.; br. 32.923/11 z dne
6.	III. 1930.;	br.	33.850/11	z	dne	7.	III.	1930.;
br. 23.212/11 z dne 8. III. 1930.; br. 33.898/11 z dne
11.	111. 1930.;	br.	37.063/11	z	dne	13.	III.	1930.;
br. 39.122/11 z	dne 17. III.	1930.; Pov.	br. 65/11 z
dne 18. III. 1930.; D. br. 27.785 z dne 20. VI. 1929.; ministrstva za šume in rudnike br. 756 z dne
16.	ITI. 1929.; ministrstva za finance br. 42.450/11 z dne 24. III. 1930.; br. 42.432/11 z dne 22. III.
1930.; br. 41.980/11 z dne 22. III. 1930.; br. 44.200/11 z dne 26. III. 1930.; br. 24.426/11 z dne 20. II. 1930.; predsedništva ministrskega sveta Pov. C. P. br. 1728 z dne 23. III. 1930.; Pov. C. P. br. 1729 z dne 23. III. 1930.;
4.) odločbe ministra za finance: Dr. br. 63.121 z dne 16. IV. 1929.; Dr. br. 69.121 z dne 25. IV.
1929.; Dr. br. 19.334 z dne 30. IV. 1929.; Dr. br. 209.189 z dne 9. XII. 1929.; br. 5612/11 z dne 15. I. 1930.; br. 8718/VI z dne 11. II. 1930.; br. 27.119/11 z dne 17. III. 1930.; br. 41.178/11 z dne 20. III. 1930.; br. 8437/1 z dne 21. ITI. 1930.
Izplačila po prednjih odločbah se morajo vršiti v breme ostvarjenih presežkov pri dohodkih in doseženih prihrankov ter izkazati v končnem računu za dotično proračunsko dobo.
§ 57.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah*, kolikor ni odrejeno v poedinih paragrafih drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo vkljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1930. do dne 1. aprila 1931.
V Beogradu, dne 27. marca 1930.
Aleksander s. r.
Minister za finance:	Predsednik
dr. S. Šverljuga s. r. ministrskega svela,
.... . .	...	.,	minister
Videl in pritisnil	Zfl	notranje	pogle,
državni pečat	častni	adjutant
čuvar državnega pečata, Njegovega Veličanstva minister pravde:	kralja
dr. Milan Srskič s. r.	divizijski general:
(L. S.)	Peter Živkovič s. r.
—	708	—
Vzporedni pregled
proračuna občih državnih razhodkov in dohodkov za leto 1930./1931.,
ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona.
Od-1 delek	Razhodki	Odobreni krediti za leto _ 19307193 L			Od- delek	Dohodki	Usvojena cenitev! za leto 1930./1931.	
		Din	P			Din	P
	I. Obči državni razhodki.				I. Obči državni dohodki.		
	Državna administracija (uprava).				Državna administracija (uprava).		
	A. Razhodki:				B. Dohodki:		
1.	Vrhovna državna uprava ....	332,167.032	—	I.	Neposrednji davki		2.011,000.000	—i
11.	Pokojnine, razpoloženja itd. . .	1.100,000.000	— j	11.	Posrednji davki		3.712,562.000	—
111.	Državni dolgovi		1.016,944.244			IH.	Presežek dohodkov nad razhodki		
IV.	Ministrstvo pravde		446,511.986	—		pri monopolih		1.816,500.190	—
V.	1 Ministrstvo za prosveto		872,166.734		1	IV.	Prejem vojne škode od Nemčije	426,086.000	
VI.	Ministrstvo za zunanje posle. .	159,511.470	—	V.	Presežek dohodkov nad razhodki		
Vil.	Ministrstvo za notranje posle .	671,930.746		1		pri državnih gospodarskih pod-		
VIII.	Ministrstvo za finance		411,285.636		1		jetjih in ustanovah		428,445.256	—■
IX.	Ministrstvo za vojsko in mor-			VI.	Razni dohodki		139,968.107	—
	narnico		2.522,888.333					
X.	Ministrstvo za gradbe		398,690.069	—		/		
XI.	Ministrstvo za promet		109,302.895 —					
XII.	Ministrstvo za poljedelstvo . . .	102,850.656				/		
XIII.	Ministrstvo za trgovino in indu-				/		
	strijo		72,902.879	—		/		
XV.	Ministrstvo za socialno politiko				/		
	in narodno zdravje		243,408.873		1		/		
XVI.	Proračunski rezervni krediti . .	74,000.000	....		/		
	Skupni razhodki (administracija) .	8.534,561.553			Skupni dohodki . . .	8.534,561.553	—
Razhodki: osem milijard pet sto štiri in trideset milijonov	Dohodki: osem milijard pet sto štiri in trideset milijonov
pet sto ena in šestdeset tisoč pet sto tri in petdeset dinarjev,	pet sto ena in šestdeset tisoč pet sto tri in petdeset dinarjev.
Vzporedni pregled
proračuna razhodkov in dohodkov državnih podjetij in ustanov za leto 1930./1931.,
ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona.
Od- delek	Razhodki	Odobreni krediti za leto 1930./1931.		Od- delek	Dohodki	Usvojena cenitev za leto 1930./1931.		Presežek dohodkov nad razhodki, izkazan v občih dohodkih pod I., pod B.	
		Din ! p				Din	P	Din	P
	11. Državna gospodar-				H. Državna gospodar-				
	ska podjetja in državne				ska podjetja in državne				
	gospodarske ustanove.				gospodarske ustanove.				
	A. Razhodki:				B. Dohodki:				
V. VIII. X. XI. XII. XIII. XIV. XV.	V	stroki ministrstva za prosveto 	 V	stroki ministrstva za finance 	 V	stroki ministrstva za gradbe	 V	stroki ministrstva za promet 	 V	stroki ministrstva za poljedelstvo 	 V	stroki ministrstva za trgovino in industrijo .... V	stroki ministrstva za šume in rudnike	 V	stroki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje		29,243.118 795,997.011 426,670.482 2.839,714.309 130,815.994 15,100.000 507,520.642 68,390.051	j	IV.	Državno gospodarstvo: V	stroki ministrstva za prosveto 	 V	stroki ministrstva za finance 	 V	stroki ministrstva za gradbe	 V	stroki ministrstva za promet 	 V	stroki ministrstva za poljedelstvo 	 V	stroki ministrstva za trgovino in industrijo .... V	stroki ministrstva za šume in rudnike	 V	stroki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje		33,096.108 840,017.005 584,922.000 2.933,006.104 130,815.994 32,600.000 619,049.601	—	3,852.990 44,019.994 158,251.518 93,291.795 17,500.000 111,528.959	—
						68,390.051			
									
					Skupni dohodki. .	5.241,896.863		428,445.256	—■
	/				Po odbitku presežkov, izkazanih v občih dohodkih . .	428,445.256	—		
1	Skupni razhodki . .	4.813,451.607	—		Skupaj . .	4.813,451.607	-		
Razhodki: štiri milijarde osem sto trinajst milijonov štiri	Dohodki: štiri milijarde osem sto trinajst milijonov štiri
sto ena in petdeset tisoč šest sto sedem dinarjev.	sto ena in petdeset tisoč šest sto sedem dinarjev.
Uredbe osrednje vlade.
229.
Na podstavi pooblastitve iz XXXIX. oddelka uredbe z dne 23. januarja 1930., št. 3500/1. (»Službene Novine* z dne 8. marca 1930., št. 54/XIX), o izpremembah in dopolnitvah uredbo o povračilu potnih v n selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev D. R. br. 150.000/28 (»Službene Novine* z dne 29. decembra 1928., št. 304/CI) razglašam prečiščeno izdajo teh urodb z nazivom:
Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev.41
Clen 1.
Civilnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem pripadajo, če potujejo službeno ali če se pre-meste iz enega (kraja v drugega, iz državne blagajne povračila stroškov po določilih te uredbe.
Člen 2.
(*) Službeno potovanje po tej uredbi je potovanje, ki ga izvrši po nalogu pristojnega starejšine državni uslužbenec, da opravi službeno posle izven svojega službenega kraja, če je končna točka potovanja daleč nad dva kilometra.
(s) Za službeno potovanje se smatra tudi potovanje zaradi preselitve v drug službeni kraj, ne glede na to, koliko je ta kraj daleč od dotedanjega službenega kraja.
(3) Za službeni kraj je smatrati ves okoliš mesta, trga ali vasi, kjer je uslužbenec postavljen ali odrejen na poslovanje. Če nastane spor o meji okoliša, odloči občinsko oblastvo (urad, sud).
(4) Službeno potovanje so sme odrediti samo, če je iz službenih razlogov potrebno in se ne bi mogel doseči smoter na noben drug način.
(5) Za več službenih poslov, ki se dado opraviti istočasno, je odrediti eno službeno potovanje.
Člen 8.
(*) Vsak državni uslužbenec mora uporabiti ob službenem potovanju najkrajšo pot, odnosno najkrajšo in najcenejšo zvezo.
(s) Izjema od tega se dovoli samo, če to zahteva neposreduja korist državne službe ali če je promet na taki poti prekinjen.
(8) Take izjeme oceni v vsakem konkretnem primeru starejšina centralnega urada.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 26. marca 1930., št. 69/XXIV. — Uredba z dne 23. januarja 1930., št. 3500/1., v Uradnem listu ni bila priobčena; uredbo D. R. br. 150.000/28 pa glej v Uradnem listu z dne 26. januarja 1929., št. 38/9.
A.	Povračila stroškov za službena potovanja v mejah kraljevine.
I.	Dnevnice.
Člen 4.
(*) Dnevnica za službena potovanja na ozemlju kraljevine Jugoslavije se izplačuje po nastopni razpredelnici:
Zap. št.	Položaj	Din
1.	, Ministri, bani in uradniki s plačo državnega podtajnika		# 250
2.	Uradniki I. kategorije 1., 2. a) in 2. skupine .	200
3.	Uradniki 1. kategorije 3. a) in 3. skupine . .	160
4.	Uradniki 1. kategorije 4. a) in 4. skupine . .	140
5.	Uradniki 1. kategorije 5. in 6. skupine . . 1 Uradniki 11. kategorije l.a), 1. in 2. skupine f	110
6.	Uradniki 1. kategorije 7., 8. in 9. skupine . j Uradniki 11. kategorije 3. in 4. skupine . . Uradniki III. kategorije 1. in 2. skupine . . J	90
7.	Uradniki II. kategorije 5. skupine . . . . \ Uradniki III. kategorije 3. in 4. skupine . . /	75
8.	Zvaničniki		60
9.	Služltelji		50
(*) Vrhovni inšpektorji pri predeedništvu ministrskega sveta imajo ob času službenega potovanja poleg ostalih povračil, ki jim pripadajo po tem zakonu, pravico do dnevnic po 220 dinarjev za ves čas, dokler traja službeno potovanje, ne glede na to, koliko časa se mude v enem kraju. Pravica do izplačila teh dnevnic gre vrhovnim inšpektorjem izza dne 1. junija 1929.
Člen 5.
(*) Čas za dnevnico se računi:
a) od ure odhoda do ure povratka. Za vsakih polnih 24 ur se računi celotna dnevnica;
b) če jo ostanek večji kot 12 ur, so računi celotna dnevnica, če pa je manjši kot 12 ur, se računi polovica dnevnice;
c) če je trajalo vse potovaanje nad 12, toda manj kot 24 ur, so računi celotna dnevnica; če pa je trajalo vse potovanje nad 6, toda manj kot 12 ur, se računi polovica dnevnice; Če je trajalo vse potovanje nad 3, toda manj kot 6 ur, se računi četrtina dnevnice; če je trajalo vse potovanje samo 3 ure ali manj ur, se dnevnica ne priznava. Vkljub temu se priznava ob premestitvi popolna dnevnica tudi, če je trajalo selitveno potovanje 12 ali manj ur;
5) če se ne postavi v račun ura odhoda in povratka, se zaračuni glede dnevnice čas, ki ga je prebil uslužbenec na potovanju na dan odhoda in na dan prihoda, skupaj kot en dan.
(2) Ob potovanju po železnici ali s parnikom se smatra za uro odhoda in prihoda pol ure pred odhodom, odnosno pol uro po prihodu vlaka ali parnika.
Clen 6.
(4) Osebna dnevnica se izplačuje v popolnem znesku (popolna dnevnica) za ves čas službenega potovanja samo, če potuje uslužbenec iz enega kraja v drugega, ne da bi se mudil v enem kraju nik.di dlje nego 15 dni. Drugače mu pripada za nadaljnjih 15 dni v istem kraju dnevnica, znižana za 25 %, za ves ostali čas službenega poslovanja — prav tako v istem kraju — pa dnevnica, znižana za 50 %.
(2) Za službena potovanja izven službenega kraja, toda v mejah istega političnoupravnega sreza, pripada uslužbencu 75 %. popolne dnevnice, če potuje iz enega kraja v drugega, ne da bi se mudil v enem kraju dlje od 30 dni. Za ves čas, prebit v istem kraju preko 30 dni, mu pripada 50 % popoiae dnevnice.
(s) Vkljub temu se znižuje za tehnične uslužbence, kadar so na terenskem delu izven stalnega službenega kraja, čez 10 dni dela na terenu popolna dnevnica za 30 %, ne glede na to, koliko časa je trajalo terensko delo in potovanje iz enega kraja v drugega. Kdaj in dokdaj je smatrati delo za terensko, določi vsak dotični minister s pravilnikom sporazumno z ministrom za finance.
(4) Tehnični uslužbenci, ki opravljajo terensko delo v stalnem službenem kraju, imajo 30 % popolne dnevnice, in sicer samo, če se vrši to delo na terenu v vsem času pisarniškega dela in po vnaprej določenem načrtu, ki ga je odobril resortni minister ali od njega pooblaščeni organ. Tehnični uslužbenci, ki vrše meritve zaradi vzdrževanja katastra v občinah s preko 30.000 prebivalci, imajo, dokler delajo v stalnem službenem kraju, 15 % popolne dnevnice, in sicer samo, če delajo na terenu ves dan.
II.	Potnine za službena potovanja z vozom, po železnici in s parno, odnosno motorno ladjo.
Člen 7.
(*) Če državni uslužbenci ob času službenega potovanja ne morejo potovati s parnikom ali po železnici, ker teh prevoznih sredstev ni, jim gre povračilo voznih stroškov po kilometru.
(2) Uslužbencem, naštetim pod 1., 2., 3., 4., 5., ti. in 7. razpredelnice v členu 4., in vrhovnim inšpektorjem pri predsedništvu ministrskega sveta pripadajo po 4 Din, ostalim pa po 3 Din za vsak kilometer.
(s) Če se odredi za izvršitev istega posla z enim odlokom več uslužbencev, pripada vsakemu uslužbencu kilometrina, za 1 Din manjša od predpisane kilometrine.
(4) Razdalja v kilometrih se računi po najkrajši uporabni poti. Razdalja, ki jo je treba prepotovati v 24 urah, se oceni po krajevnih razmerah in po let-. nem času.
(*) Za razdaljo in neuporabnost poti so odločilna: potrdila tehničnih oddelkov, tehničnih razdelkov in ministrstva za gradbe — kilometrske karte in uro-kazi (državne izdaje). Kontrolni organi si morajo nabaviti daljinarje in kilometrske karte.
(8) Ulomek pod enim kilometrom se plačuje kot cel kilometer.
(4) Če je po enem predloženem računu več razdalj, se seštejejo vse razdalje in pri tem se plača tudi ulomek v skupni vsoti kot cel kilometer.
Člen 9.
(4) Kilometrina se tudi ne plačuje za ona potovanja, ki se morajo vršiti po naravi posla peš, kakor; potovanja zaradi merskih dol:, razlastitve (vobče terenska dela) itd.
(2) Ti uslužbenci imajo pravico do kilometrine od svojega službenega kraja (člen 2.) do kraja, ki služi za središče prostora, kjer se vrše terenska dela. če se to središče izpremeni zaradi nadaljevanja del na drugem prostoru, ima to prav tako za posledico pravico do kilometrine do tega središča.
Člen 10.
(') Kilometrina ne pripada državnim uslužbencem, če uporabljajo državna ali samoupravna prevozna sredstva: vozove, konje in prevozna sredstva na vodi. Če pa plačajo za spredaj navedena sredstva voznino na račun države ali samoupravnega telesa, se jim mora plačana vsota povrniti. ^
(2) Vlkljub temu pripada ministrom in banom, kadar potujejo z državnim avtomobilom izven stalnega službenega kraja zaradi inšpekcije, kilometrina, ne glede na to, ali so mogli uporabiti na dotičnih razdaljah druga državna prevoznh sredstva. Uslužbenci, ki spremljajo ministre in bane na takih potovanjih v istem avtomobilu, nimajo pravico do kilometrine.
Člen 11.
(*) Za službena potovanja po železnici ali s parnikom se priznava:
1.) uradnikom 1., 2. a), 2., 3. a), 3., 4. a), 4. in
5.	skupine I. kategorije po železnici in s parnikom
I. razred, vsem ostalim uradnikom pa po železnici
II. razred in s parnikom I. razred;
2.) uradnikom in služiteljem po železnici III. razred, s parnikom II. razred.
(2) Če na železniških ali parniških progah ni razreda, ki pripada uslužbencu po tem predpisu, se mu prizna oni razred, ki ga je mogel uporabiti.
Če mora potovati državni uslužbenec, ki mu pri-pada vozovnica nižjega razreda, /bog posebne in osobitc službene potrebo skupno z uradnikom, ki 11111 pripada vozovnica višjega razreda, ima pravico do vozovnice istega razreda kakor uradnik, katerega spremlja.
Člen 13.
(1) Uslužbenec, ki ima na kakršnikoli podstavi brezplačno vozovnico, nima pravice do povračila voznine.
(-) Uslužbencu, ki ima pravico do znižane vožnje, se prizna samo povračilo za znižano vrednost vozovnice, 110 glede na to, ali je to pravico ukoristil ali ne.
Člen 14.
(‘) Državni uslužbenec je upravičen, uporabljati vse vlake razen luksusnih (Simp!on-Orient-Express).
(2) Vkljub temu se prizna državnemu uslužbencu, ki spremlja ministra na službenem potovanju ter uporabi po njegovem naročilu luksuzni vlak, povračilo za vozovnico in spalni voz po predloženem dokazu.
(*) Za službena potovanja se morajo uporabljati direktne prometne zveze. Kjer te zveze obstoje, ni dovoljeno prekiniti potovanja zaradi odmora in prenočišča.
(4) Vkljub teinu se prizna uslužbencem, ki imajo po členu 11. pravico, uporabljati I. razred, izdatek za spalni voz na železnici, odnosno za spalno kabino na ladjah, če ni moči dospeti do končne točke službenega potovanja navzlic rednim prometnim zvezam najmanj v osmih urah nočnega potovanja. Noč se računi po tem predpisu od It), do (i. ure. Izdatek se mora dokazati s potrdilom pristojne prometne blagajne.
Člen 15.
(1) Za prenos ročne prtljage do železniške ali parmske postajo in obratno pripada uslužbencem v krajih. ki imajo do 10.000 prebivalcev, po 10 Din podnevi in 15 Din ponoči, v krajih s preko 10.000 prebivalci pa 20 Din podnevi in 30 Din ponoči ob pogoju odstavka (*) člena 19. te uredbe.
(2) Dan se računi po tem predpisu od 6. do 19. ure, noč pa od 19. do G. ure.
Člen IG.
Uslužbenci, našteti pod 8. in 9. razpredelnice v členu 4., nimajo pravice do povračila za prenos prtljage iz člena 15.
Člen 17.
Če je železniška ali parniška postaja izven službenega kraja (člen 2.), pripada uslužbencu kilomcri-na iz člena 7.
Člen 18.
(x) O ni končna točka službenega potovanja nad 2 kilometra daleč od službenega kraja (člen 2.), pripada uslužbencu povračilo za prevoz z vozom po do-
ločeni tarifi, kjer pa to ni, po 20 Din podnevi in po 30 Din ponoči.
(2) To povračilo pripada uslužbencu samo, če ni mogel uporabiti cenejših prevoznih sredstev, če je končna točka službenega potovanja izven njegovega službenega okoliša in če jo uveden v dotičnih krajih promet z vozovi.
Člen 19.
(1) Ob službenem potovanju po železnici ali s parnikom gre uslužbencu za vnos in iznos ročne prtljage po 5 Din.
(2) To povračilo se plača samo, če traja službeno potovanje nad 48 ur.
(3) Državnim uslužbencem, ki uporabijo na službenih potovanjih državne ladje, pripadajo povračila iz členov 15. in IG. za prvo vkrcanje in poslednje izkrcanje kakor tudi za izkrcanje zaradi prenočišča na suhem in za povratek na ladjo.
Člen 20.
Uslužbenci, našteti pod 8. in 9. v razpredelnici člena 4., nimajo pravice do povračila iz člena 19.
Čler. 21.
Če traja službeno potovanje nad 15 dni, gre uslužbencu pravica do ročne prtljage do 30 kilogramov in poleg povračila po členu 19. te uredbo se mu povrne voznina po službeni železniški, odnosno parniški tarifi, ako dokaže, da je voznino plačal. 7<a službena potovanja, ki trajajo manj kot 15 dni. ne gre uslužbencu povračilo za voznino prtljage.
Člen 22.
(1) Če je imel uslužbenec na službenem potovanju izredne stroške, ki jih je bilo treba izključno zaradi uspešne izvršitve službenega posla, ki mu je bil poverjen. se priznajo ti stroški z odlokom ministra za finance po predhodni ocenitvi in na predlog resort-nega ministra.
(2) Povračilo voznih stroškov, ki jih je imel uslužbenec na potovanju do prenočišča in obratno, se mu sme priznati samo, če ni v kraju, kamor je bil službeno odposlan, možnosti za prenočišče; to mora dokazati s potrdilom pristojnega državnega upravnega ali samoupravnega oblastva.
B.	Povračila stroškov za selitev iz enega kraja v drugega v mejah kraljevine.
Člen 23.
(J) Državnim uslužbencem pripadajo ob selitvi ta-le povračila:
1.) osebna dnevnica po členu 4. in za vsakega preseljenega rodbinskega člana po 25 % osebne dnevnice, in sicer po odredbah člena 5.;
2.) povračilo za osebni prevoz in za prevoz rodbine; in
3.) povračilo za preselitev pohištva po nastopni razpredelnici:
O ><j N c3
°>>o
N D,
—. «a > C :tS d
’£ jg
1/3 C/J
02
V X c <u o
XJi! C j- ^ w
a> "ti J5 P m o c/j <2	"
o V.
s8
OJ	ca	,«j
«3-8 #8? S
w o 2 > > « o cn O o
> D-.S o C C
o
•o
_ ca TD c«
‘55 c
^ >N ~ E « 52 «•* TO
E ^	>	&>
s-ššii!
» 7Z e k/j « b « n >
S§
g .O •8 ° n c 2
r*j o
bS'
.t: </j o
.Si cu
§ w> -S •3 'S N-S 5 "
O ra >
iZ, o -*-* ^
E i22 j-
.E o 03 xz ca
>=§ &8.e
Sos<u”
§'05**8? s 1^1 a«g
S o > >
S S.S
-3 GjO^t 1> W eo W o *'
C	tf)
co o
c Ifl U
.5 > a
K/J
2
o
a.
N
O
>
CJ
•X vz	X
C/J c **? 35 S
^ .3 wg rs g Ec	>	bo
o
X)
•a
o
C*
S
05 <D
rrt CO
O O	Q	CN iO	O
t^. cn	o	co OJ	oo
O* CN	CD	O* OJ	CN
8 8	g
CO t—	05
88 8
8
o o	o
iO O	CN
CN CO r-H CN
CO CN	O
CN 05	CO
CO lO	f-
s s s
05 05	CO	00 CO
r-.	CN	^
O O	CN
f". 00	05
cn a*	uo
88 s
88 CN rf
o o
oo t"» CN CO
8 8 CN CO
Povračilo po predloženem potrdilu pristojne prometne blagajne se prizna po tarifi za brzovoz samo do maksimalne teže. Če se prevozi prtljaga preko maksimalne teže, mora predložiti uslužbenec potrdilo samo za maksimalno težo in dotično razdaljo.
oo UO CN	8	88	O uo
			
88 8
po en dinar
o o	o
LO CN	lO
OJ
O S
'cj
>
OJ
> O	o
) CN	lO
OJ
O c/j cxv TJ
88 8 18 8 18 8
<L>
_ t/j
O <u CL-O
E
o»
n ^
2 w
d. «u TD
O ^
as
TD
Povračilo po predloženem tovornem listu se prizna po tarifi za sporovoz samo do maksimalne teže. Če se prevozi pohištvo preko maksimalne teže, mora predložiti uslužbenec potrdilo pristojne prometne blagajne o tarifnem znesku z a maksimalno težo in dotično
razdaljo.
O 00 iO
to | od
O !	V5
ud I	CN
3 ^
u o
E-S s? °
<u > > TD
o
N
ca
.= E
JD o
S-*
o
. . ca
3 a u O
"■s s
> : *o
N
C
x 2
TD
O
3 O I •
HZ ■
“.n o • <u
> XJ . TD vi/
O >	.
TD N — TS
.S .5 E
33 ° 88^
. . « . E
3 D* OJ . O O >
E-fc*o .
OJ
*a 8 * o > .
TD N
.E .E E d ju o
88-*
) tq O
~ CN
• * 6 • . .-fcj . o
.	. ctj .
3 ^ §	.
U O >
E-g-o .
C3 O
“3:0 .
U
•olj • o > . TD N
ca
.S .E e
X5 X5 O TD TD O O
E
D ^ OJ . O O >
E-g-a .
co O
•
OJ
•rt >U ' “ <U
o > .
TD N
CO
c c E S S ® •§8^
o
. . ca *
E
3 OJ •
u o >
E *a .
“^1 • ■s« •
o > .
TD N
cc E S2 3 88^
• • A"
* * O
. . ca .
E
a oj .
o o > E£-o .
TO o ^
w JC O .
c3 ^
■a *g • o > .
TD N
c c E 53 o 88
O
o
CU
c
E V
o ^ ^8 c a.
TD
ca
O TD C
.2,05
•c c &’§• ca ^
e£ 5 ^
= CN TD
O)
II
« Ci.
23
V5
^ CO
1.5
I«
8 co
5
a)
o aj
ofi.E " a, ca 3
C ca TD • ca ^
O
CC
<U o •P b/) OJ
o 2 .S OjO «a o.
OJ j*. 3
ca h-I ^
—; .E cn
Eb-
| §*^ ‘S ^
-O c/j ca
E CD trt
O c uo
<u a>
., Ut Ut
.2oo
■OMM
o 2 2
Mto ca u OJ ^C! C
—;
— o.
K 3
j1 C ^ C
Bag^i
O 3 •- c jg O-.E
‘3 W) 3 C .	.
3 05
(U •S'
•P o o
txo ^ <u
2 « .E
ca a.
-d . 3
• 3
S co _ C •
E-^
! c 5
Ig«
S ” uo
U>UJA3)§ KUp3JOdl?2
E
o
>
N
^3
cn
(2) Ko se odrejajo povračila po prednji razpredelnici, se je treba ravnati še po nastopnih načelih:
a) če se vrši selitev samo po železnici, mora vpisati uslužbenec, ki se seli, v tovorni list — in v njegov duplikat — v razpredelku, odrejenem za vpisovanje predpisanih ali dopustnih izjav, ne glede na to, ali je treba plačati za pošiljko voznino kot za kosovno blago ali za vozovni tovor: »Zahtevam, da železnica uradno ugotovi težo*.
Pohištvo v teži do 2000 kg se mora odpraviti vselej kot kosovno blago. Če pa bi se tudi za težo do 2000 kg uporabil poseben železniški voz, se prizna voznina za vozovni tovor samo, ako je enaka voznini ali manjša od voznine, ki bi se plačala, ko bi se bilo pohištvo odpravilo kot kosovno blago. Drugače se prizna samo voznina, predpisana za kosovno blago.
Uslužbencem-samcem, ki se selijo s pohištvom, ne pripada povračilo za prevoz prtljage.
Uslužbencem, ki se selijo brez pohištva, pripadajo samo povračila za prevoz prtljage in za izdatke od stanovanja do postaje in od postaje do stanovanja, kakor je označeno v razpredelnici za samca.
če se uporabi za selitev pohištveni voz, se ne sme vpisati v tovorni list njegova lastna teža in tudi ne znesek, plačan za njegov prevoz.
Povračila za prevoz pohištva preko maksimalne teže so smejo priznati v povsem izjemnih primerih glede na posebni službeni položaj premeščene oseoe z odlokom ministra za finance po predhodni oceni in predlogu resortnega ministra.
Vse, kar je spredaj povedano, velja tudi za selitev s parno, odnosno motorno ladjo, kolikor se uporablja tudi ta način selitve;
b) če se vrši selitev z vozom, pripada uslužbencem, ki se selijo brez pohištva, kot povračilo za prevoz prtljage samo tretjina zneska, ki je določen za dotično razdaljo v razpredelnici za prevoz pohištva samcu.
Ulomek pod enim kilometrom se računi za cel kilometer;
c) če se vrši selitev po železnici in z vozom ali s parno, odnosno motorno ladjo in z vozom ali po železnici in s parno, odnosno motorno ladjo in z vozom, se priznajo vsa povračila, ki so priznana pri vsakem poedinom načinu selitve v razpredelnici, razen povračil za vklgdanje in izkladanje, za natovarjanje in raztovarjanje, za prevoz od stanovanja do postaje in obratno in za poškodbo stvari; v tako kombiniranih načinih selitve pripada: uslužbencem pod 1., 2., 3. in 4. razpredelnice po (MO Din, uslužbencem pod 5. po 0-36 Din, uslužbencem pod 6. po 0-32 Din, uslužbencem pod 7. po 0-28 Din, uslužbencem pod 8. po 0-24 Din in uslužbencem pod 0. po 0-20 Din za vsak kilogram dejansiki preseljene težo do vštete maksimalne teže;
č) če se vrši selitev s konji, veljajo iste odredbe kakor ob selitvi z vozom; in
d) če se ne more izvršiti prevoz pohištva s parno, odnosno motorno ladjo, ker ni redno uvedenih prog, ampak s čolni, jadrnicami in drugimi prometnimi sredstvi na morju, se prizna povračilo kakor ob se-
litvi z vozom, pri čemer se računi ena morska milja (1852 metrov) za en kilometer.
(s) Kjer se more izvršiti prevoz pohištva na eni razdalji istočasno z raznimi prevoznimi sredstvi, mora uporabiti uslužbenec ono sredstvo, kije cenejše.
(4) Če ne pri seli uslužbenec takoj rodbino in pohištva, mu pripadajo povračila, odrejena za uslužbenca, ki se seli brez pohištva. Ko preseli rodbino in pohištvo, so mu izplača samo razlika selitvenih stroškov, tako da niso skupna povračila selitvenih stroškov večja od vsote, ki bi mu pripadla, ko bi bil preselil rodbino in pohištvo takoj s seboj.
(s) Za pohištvo po tem predpisu jo smatrati pohištvo v ožjem zmislu, t. j. stvari, namenjene daljši rabi za bivanje in domače življenje. Potrošile stvari, kakršne so: drva, živila (zaloga za zimo), domače živali in perutnina in temu podobno, ne spadajo k pohištvu, izvzemši živila, ki služijo krajši čas za normalne potrebe. Uslužbenec, ki bi zahteval povračilo za selitev stvari, katere se po tem razpisu ne smatrajo za pohištvo — bodisi po vrsti, bodisi po količi: i — je odgovoren po členu 37. te uredbe.
Člen 24.
(*) Za osebni prevoz pripada uslužbencu ob selitvi železniška ali parnišlka vozovnica po členih 11. in 14. te uredbe, za prevoz rodbinskih članov pa vozovnica istega razreda, ki pripada njemu.
(2)	Povračilo izdatkov za osebno vožnjo se plača ob pogojih člena 13. to uredbe.
Člen 25.
(1) Če ni dolžina poti kilometrski uradno izmerjena, se izračuni po urah, kolikor jih je treba hoditi peš; pri tem se jemlje 5 kilometrov za eno uro hoje. Ulomki do enega kilometra se ne vpoštevajo.
(2) Potrdila o dolžini časa za hojo izdajajo občinska oblastva.
Člen 2(5.
(x) Če državni uslužbenci ob selitvi ne morejo ukoriščati železnice ali parnika, ker teh prevoznih sredstev ni, jim pripada povračilo za osebni prevoz od vsakega kilometra poti, in sicer:
po Din
r samcu.........................4' —
TT ,	.*	)	z rodbino do	dveh	otrok	8' —
Uradnikom	z rodbino z več kot dvema
' otrokoma..................10 ‘ —
Zvočnikom, teh- ( ^rodbino'do dveh' otrok 6*-
mčmm dnevničar-. z	?	y0Č	k()t
jem in služiteljem	( otrokoma......................g._
(2)	Ob	delni	selitvi, ko uslužbenec	ne	preseli takoj
rodbine in pohištva, mu pripada kilometrina, odrejena za samca. Ko naknadno preseli rodbino in pohištvo, se mu izplača popolna kilometrina, določena s tem predpisom za rodbino.
Ce uporablja državni uradnik za osebni ali rodbinski prevoz ali za prevoz pohištva ali prtljage državna ali samoupravna prevozna sredstva brezplačno, mu ne pripadajo za tak, prevoz nikakršna povračila.
Clen 28.
Do povračila selitvenih stroškov iz državne blagajne ima uslužbenec pravico:
a) če je premeščen po službeni potrebi, ne glede na to, ali je premeščen z napredovanjem ali brez napredovanja;
b) če se vrne v aktivno službo (če so reaktivira), oni upokojenec, ki se pozove v državno službo po členu 142. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih kakor tudi oni upokojenec, ki se reaktivira brez prošnje — po službeni potreoi, in sicer od stalnega stanovališča do novega namembnega kraja;
e)	če se premesti urad. pri katerem uslužbenec službuje, v drug kraj ali se ukine in dobi dotični uradnik z novo porazdelitvijo drugo mesto;
č) v primeru iz drugega odstavka člena 45. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, in sieer, če se je izjavil v enem mesecu od dne, ko 3e mu je priobčila upokojitev, za preselitev z označbo kraja v (kraljevini, kamor se želi preseliti; toda če se ne izvrši preselitev v šestih mesecih, zastara pravica do tega povračila.
člen 21).
Če se uslužbenec, stalno službujoč pri naših državnih ustanovah v inozemstvu, v korist službe in brez svoje krivde upokoji ali odpusti, mu pripadajo povračila selitvenih stroškov po členu 23. ob pogojih člena 28., točke č), ne glede na leta državne službe, in sicer od službenega kraja do kraja v kraljevini, kjer so želi nastaniti.
Člen 30.
(1) Rodbina državnega uslužbenca, umrlega v stalnem službenem kraju, ima pravico do povračila selitvenih stroškov ob pogojih člena 28., točke č), ne glede na leta, ki jih je prebil umrli uslužbenec v državni službi.
(2) Rodbina upokojenca iz drugega odstavka člena 45. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ima prav tako pravico do povračila selitvenih stroškov ob pogojih člena 28., točke č), in sicer, če je nastopila smrt dotičnoga upokojenca, preden se mu je priobčila upokojitev, ali pred koncem enega meseca od dne, ko se mu je priobčila upokojitev, ali po tem roku; vendar pa se je moral umrli upokojenec, pravočasno izjaviti za preselitev, kakor je to predpisano v členu 28., točki č).
Člen 31.
(‘) Če sta mož in žena državna uslužbenca, pa so selita po službeni potrebi istočasno iz istega kraja in v isti kraj, se smatra žena glede pravice do povračila selitvenih stroškov za rodbinskega člana.
Drugače, t. j. če se selita oba iz istega kraja in v isti kraj. toda no istočasno, je postopati po odstavku (4) člena 23.
(2)	Če sta mož in žena državna uslužbenca ter se selita istočasno iz istega kraja in v isti kraj, in sicer en zakonski drug po službeni potrebi, drugi pa na prošnjo, pripada povračilo, določeno za rodbino, samo onemu zakonskemu drugu, ki so seli po službeni potrebi. Drugače, t. j. če se selita-.oba iz istega kraja in v isti kraj, toda ne istočasno, jo postopati po odstavku (4) člena 23. V enem in drugem primeru no pripada zakonskemu drugu, premeščenemu po službeni potrebi, dnevnica in povračilo za osebni prevoz zakonskega druga, premeščenega na prošnjo.
(8) Če sta mož in žena državna uslužbenca in se seli po službeni potrebi samo en zakonski drug, drugi pa ostane v dotedanjem službenem kraju, pripada zakonskemu drugu, ki se seli, povračilo, določeno za rodbino, ako se seli s pohištvom; ako pa se seli brez pohištva, mu pripada povračilo, določeno za samca, ki se seli brez pohištva. V enem in v drugem primeru pripada drugemu zakonskemu drugu, če se preseli naknadno v isti kraj, samo razlika do skupnih povračil. in sicer, če so seli po službeni potrebi; če pa se seli na prošnjo, mu ne pripada dnevnica in povračilo za osebni prevoz.
(4) Če sta mož in žena državna uslužbenca ter se selita oba po službeni potrebi iz istega kraja v razna kraja, pripada zakonskemu drugu, ki se seli s pohištvom, povračilo, določeno za rodbino, drugemu pa pripada povračilo, določeno za samca, ki se soli brez pohištva, če se seli v takem primeru en zakonski drug na prošnjo, mu ne pripada povračilo selitvenih stroškov.
Člen 32.
(1)	Žena, državna uslužbenka, omožena s kom, ki ni državni uslužbenec, ima pravico samo do povračila stroškov iz točk 1.) in 2.) člena 23. zase in /a rodbinske člane, razen za moža, ki so v tem primeru ne smatra za rodbinskega člana.
(-’) Če je mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje ali če ni' živi žena z možem skupaj tor ima otroke, ki jih vzdržuje in seli s seboj (člen 34 ), ima žena. državna uslužbenka poleg povračila iz točk 1.) in 2.) člena 23. pravico tudi do' povračil iz točke 3.) člena 23. Moževo siromašno stanje se mora dokazati s potrdilom občinskega oblastva, njegova nesposobnost za pridobivanje pa z izpričevalom državnega ali, kjer tega ni, samoupravnega zdravnika.
Člen 33.
Državni uslužbenec nima pravice do povračila selitvenih stroškov:
a) če jo premeščen na prošnjo; premestitev po natečaju se smatra v tem primeru za premestitev na prošnjo;
b) ukinjeno;
c) če vstopi uslužbenec prvikrat v državno službo;
č) če se uslužbenec reaktivira na prošnjo.
Zn rodbinske člane, glede katerih ima državni uslužbenec pravico do povračila selitvenih stroškov, se smatrajo:
a) zakonita žena in
b) otroci, rojeni v zakonitem zakonu ali pozako-ujeni, in sicer sinovi do polnoletnosti, hčere psi do omožitvc, če živo stalno pri roditeljih in so selijo z njimi. Izjemoma se smatrajo za rodbinske člane tudi oni polnoletni sinovi, ki so stalno nesposobni za pridobivanje ali se redno šolajo, do dovršenega 23. leta, nadalje ono omožene hčere, ki so pristojno ločeno, pa so zaradi tega vrnejo pod roditeljsko oblast.
Obče odredbe.
Člen 35.
(l)	Po vsakem izvršenem službenem potovanju, odnosno po izvršeni selitvi, mora predložiti uslužbenec potni račun in v njem navesti:
a) ime, priimek in /.vanje uslužbenca, ki predlaga račun;
b) dan, mesec in loto, ko predlaga račun;
c) končno točko potovanja in po katerem nalogu (dan, mesec in leto in številko naloga);
č) točno označbo časa, ki ga je prebil uslužbenec na poti, kakor tudi uro odhoda, povratka ali prihoda; čas se računi od 1 do 24 ur;
d) vsoto, že prejeto na račun potnih ali selitvenih stroškov, v kolikem znesku, kakšni valuti in pri kateri blagajni;
e) vse ugodnosti, ki jih je imel glede prevoznih sredstev;
f) ob selitvi z rodbino število otrok, dan, mesec in leto njih rojstva.
(-•) Starejšimi urada mora vsak tak račun preskusiti in po predloženem referatu potrditi, da se je potovanje izvršila in da je bil čas, ki ga je uslužbenec prebil na poti, potreben za izvršitev odrejenega posla.
Člen 36.
Računu je treba priložiti:
a) nalog za potovanje v originalu ali v overovljenem prepisu;
b) potrdilo o kilometrini na službenem potovanju in ob selitvi z vozom, odnosno s konji;
c) tovorni list železnice ali parniške agenture o dejanski preseljeni teži jiohištva in o znesku, plačanem za prevoz dotične teže, ob selitvi z vozom ali s konji pa potrdilo občine odhoda in prihoda, da se je pohištvo preselilo;
č) račune in priznanieo o manjših stroških, plačanih na račun države (kakor poštne takse i. dr.), če jih jo kaj bilo ob času službenega potovanja;
d) potrdilo državnega ali krajevnega občinskega oblastva, če se je potovanje neodložno podaljšalo spričo naključja ali če se je moralo po najkrajši ali najeonejši poti prekiniti in je bilo treba potovati po daljši ali dražji poti, ker je bil promet prekinjen, ali če je nastopil drug tehten primer;
e)	zdravniško izpričevalo, če je državni uslužbenec na službenem potovanju obolel; v tem izpričevalo je treba navesti bolezen in čas bolovanja.
Člen 37.
Za popolno pravilnost predloženega računa in za resničnost dokumentov je tisti, ki predlaga račun, materialno, disciplinski in kazenski odgovoren.
Člen 38.
(*) Na račun potnih, odnosno selitvenih stroškov sme vzeti uslužbenec, preden nastopi potovanje in ko ga izvrši:
a) ob službenem potovanju po približnem izračunu do dveh tretjin skupne vsote;
b) ob selitvi vsoto, ki mu pripada za vsa povračila po razpredelnici pod točko 3.), in dve tretjini stroškov pod točkama 1.) in 2.) člena 23.
(*) Predjemi se smejo izplačevati samo pri blagajni. navedeni v nalogu o potovanju.
Člen 39.
(x) Vse terjatve po tej uredbi zastarajo, če se ne prijavijo v šestih mesecih od dne, ko se je izvršilo potovanje ali izvršila selitev, če se ni izvršila ob premestitvi selitev rodbine in pohištva obenem takrat, ko je prišel dotični uslužbenec na novo službo, se morata zaračuniti roka za njegovo osebno potovanje in za selitev nezavisno drug od drugega.
('-) Uslužbenec, ki je vzel na račun potnih in selitvenih stroškov izvestno vsoto, mora predložiti najresneje v 30 dneh po izvršenem potovanju, odnosno po izvršeni selitvi, pravilen račun, če trga ne stori v določenem roku, se mu mora vzeta vsota odtegniti od prve prihodnje plače.
(3)	Če je vzeta vsota večja od odobrene, mora položiti razliko takoj, sicer se mu odtegne od prejemkov prvega prihodnjega meseca.
Člen 40.
(x) Predpisi te uredbe ne veljajo za osebe, ki službujejo pri vojski, katerih povračila potnih in selitvenih stroškov so urejena z zakonom o povračilih ob selitvi in službenem potovanju častnikov, vojaških duhovnikov, uradnikov in ostalih uslužbencev pri vojski in mornarnici D. br. 21.809/26; nadalje za osebje prometnih ustanov, čigar povračila potnih in selitvenih stroškov so urejena s pravilnikom o postranskih pristojbinah uslužbencev državnih! prometnih ustanov F. O. br. 7345/26, ih vobče za vse kategorije državnih uslužbencev, Ikaterih povračila stroškov bodisi za službena potovanja, bodisi za selitev, so urejena s specialnimi zakoni ali uredbami.
(-) če pa vrše take osebe službena potovanja v stroki državnih ustanov, za katere veljajo določila te uredbe, jim pripada povračilo stroškov po tej uredbi.
Člen 41.
Prav tako ne veljajo določila te uredbe, ki govore o povračilu dnevnice in stroškov za službena
potovanja, za one uslužbence, ki imajo po specialnih zakonih in zakonskih predpisih za te stroške posebo določeno povračilo v obliki potne povprečnine (počez, mesečno ali letno) ali v obliki posebne dnevnice.
Člen 42.
Predpisi te uredbe veljajo tudi za službena potovanja vseh oblastnih in sreskih državnih veterinarjev, samo da se veterinarjem v Srbiji in črni gori ukinja pravica do stalne mesečne doklado, ki so jo doslej prejemali po zakonu o stroških upravnih oblastev. Potemtakem prestanejo veljati predpisi odločbo gospodarsko-finančnega komiteta ministrov
D.	R. br. 103.670 z dne 4. novembra 1920.
Člen 43.
(4)	Državnemu uslužbencu, ki odide med uradnimi urami iz kraja, kjer opravlja zunanjo službo, bodisi po lastnem, bodisi po drugem poslu, samo ne po uradnem, ali zaradi razvedrila, bodisi z dovolitvijo, bodisi brez dovolitve, ne pripada dnevnica za te dni.
(2)	Če uslužbenec na službenem potovanju oboli, mu pripadajo dnevnice tudi za oni čas bolezni na potovanju, za katerega je bolezen dokazana.
Člen 44.
(!) Članom svetega arhijerejskega sinoda srbsko pravoslavne cerkve kakor tudi vsem ostalim arhije-rejem pripada ob času službenega potovanja in delovanja v sinodu-zboru dnevnica 200 Din.
(2)	Predsedniku in podpredsedniku velikega duhovnega sodišča pripada ob času potovanja in delovanja v sodišču dnevnica 200 Din, vsem članom pa dnevnica 140 Din.
(a) Ob času službenega potovanja pripada kot dnevnica res-ul-ulemi, katoliškim nadškofom, škofom in apostolskim administratorjem po 200 Din, ostalim verskim uslužbencem katoliške cerkve pa po 140 Din na dan. Za službeno potovanje teh oseb se smatra ono potovanje, ki ga odobri predhodno v breme državne blagajne minister pravde.
(4)	Poleg dnevnice pripadajo spredaj imenovanim osebam povračila ostalih stroškov, določena s to uredbo za službena potovanja, in sicer v onem znesku, v katerem pripadajo državnim uslužbencem, s katerimi so glede dnevnice po razpredelnici iz člena 4. izen? .'eni.
(B) Dnevnica in povračila ostalih stroškov po tem predpisu pripadajo samo ob pogojih člena 2. in člena 6. te uredbe.
(“) Vkljub predhodnemu odstavku pripada članom velikega duhovnega sodišča, živečim stalno v kraju, kjer sodišče zaseda, ob času delovanja v sodišču dnevnica po 90 Din, če niso državni uradniki.
Člen 45.
(i)	Pogodbenim uradnikom in dnevničarjem pripadajo, če potujejo službeno v mejah države, dnevnice po razpredelnici iz člena 4., in sicer:
a) pogodbenim uradnikom:
1.) z letno nagrado 60.000 Din in več kakor uslužbencem iz točke 3.) v razpredelnici iz člena 4.;
2.) z letno nagrado od 45.000 do 59.999 Din — kakor uslužbencem iz točke 4. v razpredelnici iz člena 4.;
3.) z letno nagrado od 30.000 do 44.999 Din — kakor uslužbencem iz točke 5. v razpredelnici iz člena 4.;
4.) z letno nagrado od 20.000 do 20.999 Din — kakor uslužbencem iz točke 6. v razpredelnici iz člena 4.; in
5.) z letno nagrado, manjšo od 20.000 Din — kakor uslužbencem iz točke 7. v razpredelnici iz člena 4.;
b) dnevničarjem:
1.) ki opravljajo zvaničniško službo — kakor zva-ničnikom iz točke 8. v razpredelnici iz člena 4.; in
2.) ki opravljajo služileljsko službo —• kakor slu-žiteljem iz točke 9. v razpredelnici iz člena 4.
(2) Pogodbeni uradniki in dnevničarji imajo pravico tudi do ostalih povračil, določenih s to uredbo za službena potovanja, in sicer v onem znesku, v katerem pripadajo državnim uslužbencem, s katerimi so glede dnevnice po razpredelnici, iz člena 4. izenačeni.
(3) Dnevničarji nimajo pravice do povračila selitvenih stroškov, izvzemši tehnične dnevničarje, če se premeste po službeni potrebi.
(4) Honorarnim uslužbencem, ki se sprejemajo za delo v službi države po členu 31. uredbo o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih, pripadajo povračila kakor pogodbenim uradnikom, s katerimi so glede velikosti honorarja po tem predpisu izenačeni; vendar pa jim ne gre pravica do povračila selitvenih stroškov.
(5) Upokojenim državnim uslužbencem, ki poslujejo v službi države kot dnevničarji ali honorarni uslužbenci, pripadajo povračila po določilih člena 46. te uredbe; vendar pa jim ne gre pravica do povračila selitvenih stroškov.
Clen 46.
(1) Upokojenim državnim uslužbencem in uradnikom na razpoložonju pripadajo, dokler opravljajo službene posle v mejah (kraljevine, toda izven svojega bivališča, one dnevnice in ostala povračila, ki so ujemajo s kategorijo in skupino, v kateri so bili, ko so bili upokojeni, odnosno postavljeni na razpoloženje.
(2) če so bili uslužbenci, upokojeni, odnosno postavljeni na razpoloženje, na dan upokojitve, odnosno postavitve na razpoloženje, v skupini in kategoriji, ki se po velikosti položajne plačo no ujema s skupino in kategorijo po razpredelnici iz člena 4., jim pripadajo one dnevnice in ostala povračila, l-i jih imajo po tej uredbi uslužbenci neposredno višje položajne plače.
(8) Upokojencem, ki so jim odrejene pokojnine po predpisih starih zakonov, tako da se jim je vze.a
za pokojninsko osnovo plača, ki so jo imeli po teh zakonih, je odrediti dnevnico glede na to plačo po nastopnem izkazu:
Krt li- ro N)		Kot uslužbencem iz razpredelnice člena 4. pod zaporedno številko
1.	Upokojeni ministri in upokojeni državni podtajniki		1.
2.	Uradniki, upokojeni s sistemizirano plačo od 9.000 Din in več, in od III. činovnega ravzgor		3.
3.	Uradniki, upokojeni s sistemizirano plačo od 7.000 Din do 8.999 Din, in uradniki IV. in V. činovnega razreda	4.
4.	Uradniki, upokojeni s sistemizirano plačo od 5.000 Din do 6.999 Din, in uradniki VI. in VII. činovnega razreda	5.
5.	Uradniki, upokojeni s sistemizirano plačo od 3.000 Din do 4.999 Din, in uradniki VIII. in IX. činovnega razreda	6.
6.	Uradniki, upokojeni z manj kot 3.000 Din na leto, in uradniki X. in XI. činovnega razreda		7.
7.	Neukazni upokojeni uslužbenci v Srbiji in Črni gori, poduradnikl, manipulanti, dnevničarji in pisarniški pomočniki 		8.
8.	Upokojeni strežaji in uradni sluge, stalni in začasni 		9.
(4)	Ministri, bani in 'uradniki s plačo državnega podtajnika, upokojeni po novih zakonih, imajo isto dnevnico in ostala povračila, ki so jih imeli, dokler so bili aktivni.
Clen 47.
Osebam, ki niso državni uslužbenci, a se odrede za izvršitev državnega posla bodisi v državi, bodisi v inozemstvu, odreja velikost dnevnice in povračilo ostalih potnih in voznih stroškov minister za finance na obrazložen predlog resortnega ministra.
Clen 48.
(') Vselej, kadar so privatne osebe —- pravne in fizične — po zakonu dolžne plačevati stroške za odhod državnih uslužbencev bodisi na poziv privatnih oseb, bodisi po zakonskem ali" službenem nalogu, se pobirajo dnevnica in ostali stroški v onih zneskih, ki pripadajo dotičnemu uslužbencu po določilih te uredbe, kolikor ni odrejeno s posebnimi zakonskimi predpisi drugače.
(3)	Dnevnica in povračila ostalih stroškov se pobirajo za vsak odhod izven pisarne, ne glede na to,
ali se opravlja posel v službenem kraju ali izven njega.	>
(3) Dnevnica se pobira od ure odhoda do ure povratka. Za ostanek preko 12, toda izpod 24 ur* sc pobira celotna dnevnica, za ostanek izpod 12 ur pa' polovica dnevnice.
(4) Za potovanja po železnici ali ?, parnikom ne more ukoriščati uslužbenec znižane vožnje. Povračilo za celotno vozovnico onega razreda, ki mu pripada po členu 11., se prizna po predloženem potrdilu dotične prometne blagajne.
(») Privatne osebe, ki morajo trpeti stroške, morajo deponirati pri dotičnom uradu vnaprej približno ustrezno vsoto, starejšina urada pa mora odrediti .najdlje v 14 dneh uslužbencev odhod. Takih pred-jemov ne sme prejemati odposlani uslužbenec od privatne osebe. Iz deponirane vsote se mora izplačati odposlanemu uslužbencu predpisana akontacija, po izvršenem poslu pa povračilo izdanih stroškov na predložen račun, ki ga je pregledala in overovila pristojna krajevna kontrola. Presežek položenega depozita, če ga je kaj po vizi krajevne kontrole, se vrne deponentu. Manjek pa se pobere od deponenta naknadno.
(®) Ce se vrše taki odhodi istega dne v poslih več interesentov, se smatra, da se je izvršil samo en odhod, stroške pa morajo povrniti vsi interesenti v razmerju s porabljenim časom, ki se ugotovi za vsakega interesenta v delovnem dnevniku.
Člen 49.
(*) Velikost dnevnice za potovanje v inozemstvo in iz inozemstva In stroškovno povprečnino določa na predlog resortnega ministra vsem državnim uslužbencem in uradnikom in uslužbencem, aktivnim ali v pokoju, za vsak primer posebe, preden nastopijo potovanje, minister za finance. Tak uslužbenec nima pravice do povračila drugih stroškov razen dnevnice, stroškovne povprečnine hi vozovnico.
(") Dnevnica in stroškovna povprečnina se določata, in sicer: za potovanje v državo z zdravo valuto v valuti države, v katero se potovanje vrši, da se opravi poverjeni posel, za potovanje v države s slabo valuto pa v dinarjih. Tuje valute se morajo izplačevati po teh računih v dinarjih po srednjem borznem tečaju ob času, ki ga prebije dotični uslužbenec v inozemstvu, če je vzel uslužbenec na račun tega potovanja več, kot mu je po računu priznano, mora vrniti dejanski presežek državni blagajni v isti valuti, v kateri je prejel akontacijo, ali pa v dinarjih po borznem tečaju z dne, ko se izplača račun. Dejanski presežek se mora izračuniti tako, da se prevedejo vse priznane vsote po računu na vrednost one valute, v kateri je uslužbenec prejel akontacijo, po srednjem borznem tečaju ob času, ko se je potovanje izvršilo.
* «24 ur» je priobčeno po popravku v »Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije* z dne 1. aprila 1900., št. 74/XXVII.
(:1) Dnevnica in stroškovna povprečnina, odrejena po tem predpisu, pripadata uslužbencem, samo od ure, iko prestopi mejo, odnosno do te ure.
(4) Povračilo selitvenih stroškov ob premestitvi iz kraljevine v inozemstvo, in sicer samo k državni ustanovi stalnega značaja, pripada po odredbah člena 23. Prav to velja za selitev ob premestitvi iz inozemstva v kraljevino kakor tudi v primerih iz člena 30. te uredbe.
(5) Velikost dnevnice in povračil ostalih stroškov za službena potovanja aktivnih in upokojenih ministrov, banov in uradnikov s plačo državnega podtajnika v inozemstvo in obratno, se uredita z odločbo ministra za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Člen 50.
(x) Za službena potovanja po prednjem členu se ne sme spodaj navedenim uslužbencem nikoli odobriti večja dnevnica od dnevnic, navedenih v nastopni razpredelnici:
Zap. št.	Vrste uslužbencev		Velikost dnevnice za potovanja	
			do 30 dni	nad30dni
			švicarskih frankov	
1.	Uradniki 1. kategorije 1., 2. a), 2. in 3. a) skupine ....		50- —	45- —
2.	Uradniki I. kategorije 3., 4. a) in 4. skupine			40'-	35 -
3.	Uradniki I. kategorije 5. in j 6. skupine	1 Uradniki II. kategorije 1. a), 1 1. in 2. skupine .... 1		30- —	25- —
4.	Uradniki 1. kategorije 7., 8. in 9. skupine	 Uradniki 11. kategorije 3. in 4. skupine	 Uradniki III. kategorije 1., 2. in 3. skupine . . . .		28'-	23-
5.	Uradniki 11. kategorije 5. skupine	 Uradniki III. kategorije 4. skupine		1 f	25-	20 —
6.	Zvaničniki			20--	15 —
7.	Služitelji			15-	15--
(2) Maksimalne dnevnice, izražene v tej razpredelnici v švicarskih frankih, služijo za stalno osnovo, ko se določa velikost dnevnic za vsa potovanja vobče v inozemstvo ali iz inozemstva.
(/'j Za upokojene državne uslužbence in pogodbene uradnike in dnevničarje velja maksimalna dnevnica, ki velja j 10 prednji razpredelnici za uslužbenec, s katerimi so glede dnevnice po razpredelnici iz člena 4. izenačeni, kakor je to predpisano v členih 45. in 46. te uredbe.
Člen 51.
Uslužbenci, zaposleni v inozemstvu pri državnih ustanovah gospodarskega značaja, in uslužbenci, ki se pošiljajo v inozemstvo, da izvrše izvesten državni posel, nimajo pravice do dnevnice in do povračila potnih in voznih stroškov za svoje rodbine, če jih jemljejo s seboj.
Člen 52.
(1) Vsi doslej nelikvidirani računi o selitvenih stroških za službene premestitve v pokrajinah izven Srbije in črne gore, najsi so se izvršilo na ozemlju ene ali več pokrajin, preden je stopila v veljavo uredba I). H. br. 1)6.000 z dne 30. septembra 1920., se morajo odobriti in likvidirati po predpisih odločbe komiteta ministrov za finance in za promet D. H. br. 35.864 z dne 7. maja 1019. in odločbe ekonomsko-finančnega komiteta ministrov 1). K. br. 104.133 z dne 15. septembra 1919.
(2) To velja tudi za one račune iz tega časa, ki so likvidirani in izplačani po predpisih spredaj navedenih odločb komiteta ministrov.
Prehodne odredbe.
Člen 53.
Ta uredba je dobila obvezno moč z dnom 8. marca 1930. ter velja za vsa službena in selitvena potovanja, dokončana po tem dnevu, ne glede na to, kdaj so so začela.
Vkljub temu velja ta uredba za ona selitvena potovanja, ki so so izvršila od dne 23. oktobra 1929. do dne 8. marca 1930. in za katera,se računi ali niso predložili ali pa so se predložili, toda še niso izplačani. Na račune, predložene za taka selitvena potovanja, se prizna povračilo po določilih te uredbe z odlokom ministra za finance na obrazložen predlog rosortnega ministra, in sicer ob selitvi po železnici in s parno, odnosno motorno ladjo, kjer se iz tovornega lista ne dd ugotoviti dejanska teža preseljenega pohištva, za 70% maksimalno teže, ob selitvi z vozom pa v popolnih zneskih po razpredelnici iz člena 23.
V B e o g r a d u, dne 15. marca 1930.; št. 13.4004.
Ministor za finance: dr. St. Šverljuga s. r.
f'V'\
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalugu: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.