KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ PREMIERA petek, 12. oktobra 2012, ob 20.30 PONOVITVE sobota, 13. oktobra 2012, ob 20. četrtek, 18. oktobra 2012, ob 20 nedelja, 21. oktobra 2012, ob 16.30 Tel. 0481 531445, e-mail: kcl.bratuz@libero.it Primorski dnevnik NEDELJA, 7. OKTOBRA 2012 Št. 237 (20.560) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Sporom vendarle sledil dogovor Sandor Tence Po mučni notranji razpravi, ki je trajala več tednov, je Demokratska stranka končno odobrila pravila za primarne volitve v levi sredini. Na njih bodo lahko sodelovali tudi drugi predstavniki stranke in ne le tajnik Pier Luigi Bersani, kot se je dogajalo v preteklosti. V bistvu gre za to, da lahko na primarnih volitvah sodeluje Matteo Renzi. Župan Firenc je v zadnjem času zelo razgibal dogajanja v Demokratski stranki in v italijanski politiki na sploh. Njegovo nastopanje doživlja zelo različne ocene, nekateri strankarski somišljeniki mu celo očitajo, da se obnaša kot neke vrste levosredinski Silvio Berlusconi, da je površen in da nima nobenih programov. Zna pa zelo dobro medijsko »prodajati« svojo osebnost. O Renziju si lahko človek misli kar hoče, gotovo pa župan brez dlak na jeziku predstavlja novost in že zaradi tega uživa podporo in simpatijo ne samo pri številnih tradicionalnih volivcih leve sredine, temveč tudi v desni sredini. Nekaterim v Demokratski stranki se zdi to nesprejemljivo, ni pa jasno zakaj ne bi zastopnik leve sredine užival podporo tudi pri nekaterih iz drugega političnega tabora. Boj za pravila igre je mimo in upamo, da bomo sedaj priča resničnemu soočenju mnenj in političnih programov med kandidati, ki so si zelo različni med sabo. Kampanja za primarne volitve naj se ne sprevrže v obračunavanje (prepiri o pravilih igre sicer nakazujejo to smer), ker bodo prave volitve šele spomladi. italija - Demokrati so se končno dogovorili o primarnih volitvah Tekmeca Bersani in Renzi zadovoljna s »pravili igre« Obvezna registracija in drugi krog z istim volilnim telesom gorica - Prestopili mejo Vživljajo se v novo okolje GORICA - »Študentje, ki so že obiskovali šolo, so bili na začetku proti selitvi. Bali smo se, da se bodo uprli, kasneje pa smo z veseljem opazili, da je njihov odnos postal pozitiv-nejši. Nekateri so odšli letos na študijsko izmenjavo, nihče pa se ni izpisal. Počasi so se začeli pogovarjati o tem, kaj vse bi lahko tu na Goriškem prirejali in kako bi popestrili mesti, ki nimata tako bogate ponudbe kot Ljubljana, v kateri posamezni do- godki težko pridejo do izraza. Zdaj se nam zdijo zadovoljni. V Gorici se bodo lahko bolj koncentrirali na študij in se med sabo bolj povezali.« Tako pravi Rene Rusjan, programska direktorica Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici, ki se je ravnokar preselila iz Ljubljane v palačo Alvarez v Gorici. Na ogled novih prostorov nas je ob Rusjanovi pospremil dekan Visoke šole Boštjan Potokar. Na 8. strani RIM - Demokratska stranka je na včerajšnji državni skupščini določila »pravila igre« za primarne volitve, ki zadovoljujejo tako tajnika Pier Lui-gija Bersanija, kot njegovega glavnega tekmeca Mattea Renzija. Stranka bo volilna pravila sedaj predstavila preostalim levosredinskim komponentam in kandidatom, ki bodo sodelovali na notranjih volitvah v zavezništvu. Na njih bo gotovo sodeloval vodja stranke SEL Nichi Vendola in morda še kdo, odvisno če mu bo uspelo zbrati dovolj podpisov za udeležbo na volitvah. Renzi je dosegel, da lahko na primarnih volitvah, poleg tajnika Bersa-nija, sodelujejo tudi drugi predstavniki stranke. Bersani pa je s svoje strani dosegel obvezno registracijo volivk in volivcev (tudi na dan primarnih volitev), v morebitnem drugem krogu pa bodo lahko sodelovali le registrirani volilci iz prvega kroga. Na 20. strani SSO o krizi in skupnem predstavništvu Na 2. strani Dolenc: O pokrajinah brez repa in glave Na 3. strani Fotograf Arne Hodalič razstavlja v Trstu Na 3. strani Kuharski tečaji na Ad formandumu Na 2. strani V prtljažniku našli 52 pasjih mladičev Na 9. strani SCOl'xt® uaiERASS PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. vzmeti € 476,00 - dvop. eno/ €119,00-■JU/0 €238,00- enop. dvop. Ležišče ločene vzmeti € 498,00 - enop. € 996,00 - dvop. ' ■50% € 249,00 " JU/O € 498,00- enop. dvop. Ležišče memory foam € 698,00 - enop. €1.396,00-dvop.' CflO/ €349,00-■JU/0 €698,00- enop. dvop. Vzglavniki lateksa in memory foam € 98,00 preobleka proti pršicam ■50% €49,00 Električni počivalnik €1.590,00 . ■50% €790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 - 19.30 ANGLESCINA-SPANSCINA-FRANCOSCINA-NEMSCINA-SLOVENSCINA-HRVASCINA • Predavatelji v materinščini • Dnevni in večerni jezikovni tečaji vseh stopenj • Posebni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolske otroke in srednješolsko mladino POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 • Individualni tečaji • Tečaji za podjetja • Sedež izpitov Trinity College London • Pripravljalni tečaji za izpite University of Cambridge Pooblaščeni center št. 5934 TRINITY COLLEGE LONDON Jezikovni tečaji SCUOLAPERINTERPRETI Trst, Ul. S. Francesco 6 Tel./Fax 040.371 300 www.scuolaperinterpreti.it - E-mail: scuolaperinterpreti@libero.it VNI3SVAdHVNI3SN3A01S"VNI3SI/\l3N_VNI3S03NVHJVNI3SNVdSVNI3S319NV 2 Nedelja, 7. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Krovna organizacija o sedanjem kriznem trenutku SSO: skupno predstavništvo I v« v« I • d • zasluzi večjo podporo javnosti Ne obravnavanju določenih organizacij kot t.i. dvojnike s ciljem združevanja TRST - Svet slovenskih organizacij je ponovno podrobno ocenil sedanje splošno stanje organizacij, ustanov in društev slovenske narodne manjšine v Italiji, v luči zasedanja prvega vladnega omizja. Ugotovitve še naprej kažejo na izredno resno stanje, ki se je vzpostavilo, zaradi hude zamude pri prenosu finančnih sredstev od države na Deželo. Je pa v tem trenutku nekaj dejstev, ki odpirajo možnost za pozitiven razplet sedanje kritične situacije, piše v sporočilu. V tem smislu SSO smatra, da so bolj koristni previdni koraki s ciljem, da se izid prvega vladnega omizja utrdi in se na čim boljši način pripravi osnove za drugo zasedanje, ki naj bo sklicano najbrž že v tem mesecu. Prav tako bo pomembno, da se v tem smislu pripravimo na prvo deželno konferenco, ki bo v soboto 13. oktobra v Gorici. Naš skupni cilj pa mora biti, ob hitri premostitvi sedanje krize, dolgoročna ureditev pri prenosu finančnih sredstev in gotovost pri nakazilu slovenskim ustanovam, organizacijam in društvom. SSO verjame, da je v tem trenutku potreben skupen napor in politika, kot se ude- janja v enotnem predstavništvu, kjer skupno sodelujejo politični subjekti in predstavniki civilne družbe. »Ravno to predstavniško telo, ki se je ponovno aktiviralo v zadnjih letih mora imeti največjo javno podporo, da uveljavi pravice slovenske narodne manjšine, ki so uzakonjene v zaščitnem zakonu. Dodatna pozitivna vrednost enotnega predstavništva je, da lahko računa na odlično sodelovanje z diplomatskimi predstavniki Republike Slovenije v Rimu in Trstu, kot se je to že izkazalo.« SSO nadalje zavrača obravnavanje določenih organizacij kot t.i. dvojnike, s ciljem združevanja. »Vsaka naša organizacija, ustanova in društvo ima svojo zgodovino in dediščino, ki so jo ustvarjali požrtvovalni pripadniki in pripadnice naše skupnosti. Vse to je potrebno še ohraniti, ker predstavlja temelj za nadaljnji razvoj, pri tem ima še posebno vrednost tisto, kar se je ustvarilo na podlagi prostovoljnega udejstvovanja in dela. V tem smislu je naloga krovnih organizacij, da ustvarjajo pogoje in klimo, po kateri naj organizacije in društva, ki delujejo na istem ali sorodnem področju, pridejo do sodelovanja Predsednik SSO Drago Štoka pri programih in pobudah ter na tak način medsebojno dopolnjujejo lastne resurze v spoštovanju in vrednotenju različnosti.« SSO podpira namen in delovanje t.i. skupnih članic in bo v tem smislu napel vse sile, da se ta kritičen trenutek premaga na najbolj pozitiven način. Obenem ugotavlja, da so ostale svoje članice, že ko se je kriza le napovedovala, pravočasno skušale pripraviti podrobne operativne načrte, ki bi jim pomagali pri premoščanju te hude krize. SSO izreka zato vso pohvalo članicam, ki dobro gospodarijo ter z izredno požrtvovalnostjo ter velikim čutom odgovornosti in napori odločilno pripomorejo, da tudi v teh izredno hudih časih organizirana dejavnost naše manjšine ne zamre. SSO smatra pa, da se iz te izkušnje -v okviru upravnih odborov - resno preveri dosedanje upravljanje, da bo v prihodnje mogoče, na podlagi načela dobrega gospodarja, zagotavljati predvsem zaposlenim bolj varne čase. Pri tem gre tudi primerno ovrednotiti vsa tista društva, ki delujejo izključno na podlagi prostovljnega dela in kljub omejenim sredstvom in času dosegajo pomembne uspehe ter na tak način na narodnem teritoriju kapilarno prispevajo k ohranjanju ter razvoju slovenske zavesti, jezika in kulture, k promociji naše narodne manjšine in celotne dežele. AD FORMANDUM - Začetek enogastronomskih tečajev v Trstu in Gorici Gostinstvo in turizem proti krizi Po podatkih vzpon zaposlitev v teh dveh sektorjih - Vse informacije so na razpolago na spletni strani www.adformandum.org. TRST - V času hude gospodarske krize, ki se po vseh pokazateljih izkazuje dolgotrajnejša, kot je kazalo po začetnih predvidevanjih, je kot eden najbolj žgočih problemov v ospredju zaposlovanje in v tem okviru še zlasti položaj mladih. Pred kratkim je CGIA - Združenje obrtnikov in malih podjetnikov iz Mester obdelalo podatke informat-skega sistema za zaposlovanje in izobraževanje Excelsior, ki jih hrani ministrstvo za delo. Na podlagi teh podatkov je za nekatere poklice predviden vzpon zaposlitev, za druge pa padec. Med poklici, ki naj bi uspešneje prebrodili krizo so kuharji, natakarji in poklici v turističnem sektorju. Ravno na ta dva sektorja, gostinskega in turističnega, se osredo-toča zavod za poklicno izobraževanje Ad formandum s ponudbo tečajev in izobraževalnih programov za mlade in odrasle. Gostinska šola zavoda Ad for-mandum je lider na področju šolanja kuharjev in natakarjev, mladih in odraslih. V teh dneh se je začelo novo šolsko leto za mlade, ki so se odločili za poklic kuharja in natakarja. V osmih razredih v Trstu in v Gorici obiskuje gostinsko šolo 90 dijakov, ki so se v teh dneh vrnili v šolske klopi. »Število dijakov, ki izbere našo šolo za poklicno usposabljanje, stalno narašča; številke nas veselijo in so odraz privlačnosti gostinskega sektorja, ki nudi številne možnosti zaposlitve za vse, ki se odločijo za poklic v gostinstvu in enogastrono-miji« pravi direktor Ad formanduma Massimiliano Iacono. Če je v Trstu realnost gostinske šole konsolidirana - Ad formandum ima za sabo več kot tridesetletno tradicijo izobraževanja kuharjev in natakarjev - je v Gorici odprtje gostinske šole novost v ponudbi tako na višješolski ravni kot za odrasle, ki se odločajo za poklic v gostinstvu. V Gorici bodo namreč stopili v šolske klopi dijaki, skupaj jih je 20, ki bo- Mladi obiskovalci tečaja za kuharje v izobraževalnem centru Ad formandum kroma do v treh letih šolanja postali poklicni operaterji v gostinstvu. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. oktobra. Če je za mlade, ki so stari od 14 do 18 let, izbira gostinske šole po končani nižji srednji šoli obenem način, da zadostijo obveznemu šolanju, predstavljajo tečaji poklicne kvalifikacije možnost za ponovno vključitev v svet dela. Gostinska šola zavoda Ad formandum izvaja namreč tudi tečaje poklicne kvalifikacije za odrasle brezposelne osebe z bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski Krajini: v Gorici so odprta vpisovanja za izbor na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, ki predvideva tudi dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Medtem ko je v Trstu razpisan program poklicne kvalifikacije za kuharja: izbor bo 19. oktobra. Vse informacije so na razpolago na spletni strani www.adformandum.org. V okviru EPK povezava med Mariborom in Gradcem MARIBOR - V okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) prihaja v teh dneh do zanimivih povezovanj med Mariborom in avstrijskim Gradcem. Potem ko so slovenski in avstrijski umetniki skupaj prisluhnili reki Dravi, so včeraj z letalom preučili pot med mestoma. Na mariborski železniški postaji pa so ob obrnjeni lokomotivi razpravljali o migracijah.V okviru projekta Drau/Drava - KlangMobil se je v četrtek v Sloveniji ustavil avstrijski skladatelj Günther Zechberger s svojimi koncepti mobilne umetnosti, nove glasbe in ustvarjalnega mreženja. S skupino avstrijskih in slovenskih glasbenikov in pesnikov je lani, tudi s kolesi, potoval od izvira Drave v Italiji do avstrijskega Beljaka, letos iz Beljaka do Maribora, prihodnje leto pa bo pot nadaljeval do Osijeka na Hrvaškem. Ustavljajo se na različnih krajih ter tam na trgih ali nabrežju Drave izvajajo glasbo v živo in berejo poezijo, vse pa je moč v živo spremljati na spletnem radiu. Projekt spodbuja interdisciplinarno in multinacionalno sodelovanje arhitektov, književnikov, glasbenikov in skladateljev iz dravskega kulturnega prostora, pojasnjujejo v zavodu Maribor 2012. Slovensko-avstrijsko sodelovanje, ki sodi v okvir Kulturne ambasade Avstrije, se je včeraj nadaljevalo z linijskim poletom iz Gradca v Maribor. Med 56 kilometrov dolgim poletom so iz letala nepretrgoma snemali pot med mestoma in tako po napovedih ustvarili živahen portret pokrajine med geografsko najbližjima Evropskima prestolnicama kulture. Posnetek preleta so v živo prenašali na zaslonih na Glavnem trgu v Gradcu in Glavnem trgu v Mariboru, kasneje pa ga bodo v obliki video instalacij velikega formata predvajali v graškem Kunsthausu in mariborskem Vetrinjskem dvoru. Pomembna povezava med mestoma je vlak, ki je v središču projekta Borderline. Slednji se ukvarja s temami, kot so meje, konflikti, migracije in mobilnost. Glavni koordinator projekta je graški Muzej Joanneum, ki je pozval slovenske in avstrijske umetnike in teoretike, da kritično razmišljajo o mejah in mobilnosti ter svoja dognanja predstavijo v okviru avstrijskega meseca kulture. Tako je nastalo več predstav, instalacij, skulptur in intervencij, ki bodo v Mariboru na ogled do konca meseca. Osrednja točka dogajanja je glavna železniška postaja v Mariboru. Tam so v četrtek opolnoči v skladu s sloganom EPK Zavrnimo skupaj! simbolično obrnili staro lokomotivo, ki stoji pred postajo. (STA) MILJE - Proizvajalci testenin Zara zadovoljni s poslovnimi rezulati Največji izvoznik testenin V tovarni so včeraj proslavili 10 let obratovanja - Proizvodnja v prvem polletju: +13% TRST - Podjetje Pasta Zara je drugi največji proizvajalec testenin v Italiji, istočasno pa tudi največji izvoznik paradne italijanske »pašte«. Tako je med drugim včeraj dejal predsednik Furio Bra-gagnolo na slovesnosti, na kateri so proslavili deseto obletnico miljske tovarne. Bilo je namreč jeseni 2002, ko so predstavniki družinskega podjetja iz Veneta predali namenu miljski objekt Pasta Zara 2 in prepričano zagotavljali, da bo dal novega zagona njihovemu delovanju. K sreči se niso motili. V Miljah danes dnevno proizvajajo preko 600 ton testenin, kar je približno 40% celotne proizvodnje podjetja Zara, ki razpolaga še z dvema tovarnama. V milj-skem objektu so pred desetimi leti zaposlovali okrog 60 ljudi, danes 152, Bragagnolo pa je prepričan, da bodo v kratkem dodatno povečali proizvodnjo (in število zaposlenih), saj je v prvem polletju 2012 produkcija zabeležila dodatno porast (+13%). Po njegovi oceni bodo s povečanjem objekta lahko Vhod v miljsko tovarno testenin dnevno proizvajali kar 870 ton testenin. »Trenutno so naše testenine na voljo v 101 državi, ampak, ker je na svetu 195 držav, nam za dosego cilja manjka še 94 držav,« je ambiciozni Bragagnolo pojasnil na včerajšnji slovesnosti, ki se je je udeležil tudi deželni predsednik Renzo kroma Tondo. Ravno deželna finančna družba Friulia je bila v teh desetih letih eden strateških partnerjev podjetja Zara. V miljskem objektu se je žal leta 2004 zgodila tudi huda nesreča, v kateri je izgubila življenje 26-letna pre-kerna delavka. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Nedelja, 7. oktobra 2012 APrimorski ~ dnevnik 3 USODA POKRAJIN - Mnenje podpredsednika tržaške uprave Igorja Dolenca »V novem pokrajinskem svetu bi župani nadzorovali sami sebe« »Politika, ki hiti za javnim mnenjem, je nujno površna« - Kaj so počenjali novinarji na avdicijah? Sramotno in ponižujoče. Podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc takole brez dlak na jeziku ocenjuje predlog o preustroju pokrajin v Fur-laniji-Julijski krajini, ki ga je izoblikovala posebna komisija deželnega parlamenta. Predstavniku Demokratske stranke se zdijo tako zastavljene pokrajine brez repa in glave, torej popolnoma nesmiselne. Kot primer predloga, ki nima stvarne osnove, Dolenc navaja sestavo pokrajinskega sveta, v katerem bi sedelo šest županov. »Ne samo, da župani ne bi imeli nobene pristojnosti, temveč bi celo nadzorovali sami sebe, kar je pravi absurd,« podčrtuje Dolenc. Da iz tega se ne bo rodilo nič dobrega in koristnega, je razumel že ko je prebral seznam povabljenih na nedavne avdicije v deželnem svetu. Na njih je pogrešal generalne tajnike štirih pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini, ki zelo dobro poznajo vrline in slabosti poslovanja pokrajin, medtem ko se mu zdi popolnoma odveč, da so na avdicije povabili novinarje. ki imajo vlogo informiranja in osveščanja javnega mnenja. Svoje mnenje in stališče naj novinarji obelodanijo v občilih in ne na institucionalnih forumih, kjer v tem primeru po njegovem mnenju niso imeli kaj iskati. Politika, ki nepremišljeno hiti le za javnim mnenjem in se podreja takšnim ali drugačnim medijskim kampanjam, je po Dolenčevem mnenju nujno površna in ne rešuje problemov. Večkrat jih samo zapleta in včasih zaostruje, dodaja. Pravi, da ni zagovornik pokrajin za vsako ceno, ko nekaj ukineš ali spremeniš pa moraš imeti primerne alternative in rešitve, ki jih v tem primeru ni. Vidi in sliši pa veliko demagogije, ki se stopnjuje bolj kot se približajo državne in deželne volitve. Dolenc se boji, da bo ta predlog o pokrajinah le pesek v oči in da iz njega ne bo nič. Veliko besed, polemik in prepirov, na koncu pa bo vse ostalo pri starem, kot je žal stalnica v italijanski politiki. Glede pokrajin je na preizkušnji predvsem deželna uprava. Predsednik Renzo Tondo je najprej predlagal referendum o njihovi ukinitvi, potem se je premislil in prepustil pobudo drugim. Nakar je nastala posebna deželna komisija, ki je povzročila le dodatno zmedo, seveda če bodo potrjeni predlogi, ki neuradno prihajajo v javnost. Skratka en sam kaos, ki mu ni videti konca. Dežela s posebnim statutom je dolžna, da pripravi svoje predloge o reformi lokalnih uprav, kar doslej ni storila. »Če se bo še naprej otepala svojih dolžnosti, bo dala prav Montijevi vladi, ki za našo deželo predvideva dve pokrajini: tržaško, ker je Trst glavno mesto FJK, ter videmsko, ki presega 350 tisoč prebivalcev,« ocenjuje zadevo Dolenc. Če sam ne rešiš problemov, bodo za to poskrbeli drugi. S.T. Igor Dolenc (levo) ter predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik sveta Maurizio Vidali kroma ZGODOVINA Nabrežina razmišlja o obletnici prve vojne V devinsko-nabrežinski občini so začeli razmišljati o pobudah, ki jih bodo izvedli ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne, ki je boleče zarezala tudi v teh krajih. Občinska uprava, ki sta jo zastopala podžupan Massimo Veronese in odbornica za kulturo Marija Brecelj, je povabila domača društva, krožke in organizacije, da iznesejo predloge o obeležitvi te obletnice. Srečanja v Kamnarski hiši Iga Grudna v Nabrežini se je udeležil tudi odvetnik Jože Škerk, ki je v Trnovci priredil zelo dobro obiskano razstavo fotografij in dokumentov o prvi vojni. Pohvalil je občinsko upravo, ki se ponuja kot koordinator raznih pobud, da ne bo dvojnikov. Zastopniki društev in organizacij so iznesli prve predloge in nasvete, ki jih bo Občina upoštevala. FOTOGRAFIJA - Razstava Arneja Hodaliča Kuba brez (samo)cenzure V galeriji TheArtPhotoGallery bodo dela priznanega slovenskega fotografa na ogled do konca novembra Pogled na tržaško razstavo Arneja Hodaliča kroma Anja Čop in Arne Hodalič kroma SV. JAKOB - Slikovita prometna nesreča, na srečo brez hujšega Mopedi padali kot keglji V Istrski ulici avtomobil v motorno kolo, nato sta skupno zbila 13 parkiranih mopedov »Slišati je bilo močno zaviranje, nato silovit pok. Stekla sem do vrat in videla celo vrsto parkiranih motornih koles na tleh.« Tako se je upraviteljica enega od javnih lokalov v Istrski ulici pri Sv. Jakobu spomnila včerajšnje slikovite prometne nesreče, v kateri ni bil, na srečo, nihče huje ranjen. Po podatkih mestnih redarjev se je nesreča zgodila ob 10.20. Fiat bravo, ki ga je upravljala voznica, je privozil po Istrski ulici v smeri od Trga Pestalozzi proti Šentjakobskemu trgu. V bližini hišne številke 4, malo po hotelu San Giusto je avto trčil v motorno kolo. Po pričevanju enega od očividcev, naj bi se voznica skušala izogniti motornemu kolesu, s katerim je mladenič na desni strani cestišča zapeljal na cesto. Zavozila naj bi na levo, zavrla, nato pa spet na zavila v desno, da bi se izognila nasproti vozečemu mestnemu avtobusu. Kljub močnemu zaviranju je zadela v motorno kolo, nato sta avtomobil in motorno kolo nadaljevala svojo vožnjo in kot keglje na balinišču zbila kar trinajst tam parkiranih mopedov in motornih koles (na sliki Kroma). Na kraju je ob mestnih redarjih posegel tudi reši-lec prve pomoči. V nesreči se je poškodoval edinole voznik motornega kolesa aprilia sport city D.D., ki so ga zaradi rahlih poškodb prepeljali v bolnišnico na Katinari. Mestni redarji so imeli mnogo dela z evidentiranjem poškodovanih motornih koles, Istrska ulica je bila kar poldrugo uro zaprta za promet. V novi tržaški fotografski galeriji TheArtPhotoGallery, ki jo vodi Koprčanka Anja Čop, so do konca novembra na ogled fotografije slovenskega fotografa Arneja Hodaliča. Gre za posnetke z njegovega potovanja po Kubi, razstava nosi naslov Kuba brez samocenzure. Avtorja, ki je urednik fotografije slovenske izdaje revije National Geographic, in njegova dela je predstavila lastnica galerije Anja Čop. Serija fotografij je nastala na Kubi, kamor je Hodalič odšel februarja leta 2010. Posnetki so nastali brez vnaprejšnjega (fotožur-nalističnega) naročila, zgolj kot ustvarjalna fotografska prevetritev ter neobremenjen izziv in odgovor na vprašanje, kako in na kakšen način upodobiti kubansko stvarnost, je v spremni besedi razstave napisal Sarival So-sič. Hodalič v svojem fotografskem delu izhaja iz (bressonovskega) opazovanja sveta, kjer je izrazito pomemben pravi trenutek, ko fotograf uspe zaznati in osmisliti stvarnost. Ujetje ali zapis pravega trenutka zgosti vizualno in pripovedno moč podob ter opredeli fotografski medij kot aktiven, neizprosen in dinamičen označevalec resničnosti. Fotograf se je po Sosičevih besedah usmeril na večplastno raziskovanje kubanske stvarnosti, kjer se zdi, da se je čas ustavil in se nahajamo v nekakšnem vzporednem svetu, nekoliko stran od sodobne globalizi-rane družbe. Fotografske podobe v seriji postajajo sistemi prezentacije, napolnjeni z značilnimi elementi, na primer vizualnimi pripovednimi akcenti, katerim je fotograf posvetil vso pozornost. Najprej je izpostavil prostorski element, ki ga na Kubi lahko opredelimo kot prostor nespreminjanja oz. pripadanja modelom okolja, sredi 20. stoletja. Tu je glavni motiv mesto in njegov življenjski utrip, različni pogledi na ulice, stavbe, hiše in mimoidoče, kjer fotograf pogosto izhaja iz dinamike možnih pogledov, ostrine zapisa, svetlobnih odbojev, zamikov ali neobičajnih kotov snemanja. Mestni prostor je napolnjen še s številnimi starimi avtomobili, tako značilnimi za Kubance. Odkrivanje kubanske kulture je fotograf stopnjeval tudi skozi fotografiranje znakovnih elementov, ki so na tem otoku - oazi komunizma - posebno močno izpostavljeni. To so simboli kubanske revolucije s podobami Che Guevare, rdečih peterokrakih zvezd in simboloma delavstva, kladivom ter srpom, je o razstavi napisal še Sosič. 4 Nedelja, 7. oktobra 2012 TRST / TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR - Priprave na štiri velike koncerte Mi smo tu! že celih štirideset let Na eni od vaj na Padričah se je ob zborovodji Pii Cah pojavil tudi Vlado Kreslin rc Štirje koncerti, eden za vsako desetletje delovanja. Štiri različne lokacije: tržaško mestno središče, Kras, Goriška in slovenska prestolnica. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri oggi sem-pre!, ki bo na štirih različnih odrih zbral številne prijatelje partizanske in uporniške pesmi. Na štirih nedeljskih koncertih bodo ob pevkah in pevcih TPPZ nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Goj-mir Lešnjak - Gojc in še kdo. Na sporedu bo mešanica tradicionalnih in najbolj priljubljenih partizanskih in revolucionarnih pesmi ter nekaterih avtorskih komadov omenjenih slovenskih kantavtorjev; udarne pesmi v različnih jezikih bodo številni nastopajoči izvedli sami ali skupinsko, marsikatero tudi v rokerski preobleki. TPPZ Pinko Tomažič je za to priložnost naštudiral tudi nov repertoar. Prvi koncert bo na sporedu v nedeljo, 28. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu. Koncert spada v niz Vabilo k abonmaju Slovenskega stalnega gledališča, predprodaja vstopnic pa je pri gledališki blagajni že v teku. Isto velja za ljubljanski koncert v Cankarjevem domu, za katerega vlada že veliko zanimanje (karte prodajajo pri gledališki blagajni, a tudi na Petrolovih bencinskih črpalkah in v agencijah Kompas, M Holiday in Last Minute Center). Koncert spada v redni program Cankarjevega doma, v Gallusovi dvorani bodo partizanski zbor in njegovi prijatelji nastopili 11. novembra (prav tako ob 18. uri). V nedeljo, 18. novembra, bodo koncert Mi smo tu! ponovili v Novi Gorici, v sklopu sezone Slovenskega narodnega gledališča, zadnja etapa »turneje« pa bo 25. novembra v športno-kulturnem centru v Zgoniku (v obeh primerih ob 18. uri). TPPZ bo štirideset obletnico delovanja počastil tudi z izdajo nove zgoščenke in brošure, natisnili pa bodo tudi priložnostne majice in torbe. (pd) TORRI D'EUROPA - Dekleti iz Kopra Mladoletni tatici Ukradli sta obleke in cenen nakit, o so ju takoj izsledili Mladi Koprčanki sta prispeli v trgovino z oblačili v trgovskem centru Torri d'Eu-ropa z očitnim namenom, da si »brezplačno« priskrbita nekaj oblek, sicer ne bi s seboj prinesli vsaka svoje škarje. V petek popoldne sta zbrali nekaj oblačil in cenenega nakita ter odšli v slačilnico. Oblek pa nista pomerili, temveč sta s škarjami odstranili nalepke proti tatvini. Ker sta se zadržali dalj časa, je postala prodajalka pozorna na njiju. Najprej ju je povprašala, ali potrebujeta pomoč ali nasvet. Dekleti sta odgovorili, da je z njima vse v redu. Prodajalki pa se ni zdelo, da bi bilo vse v redu, saj je iz slačilnice slišala hrup plastičnih torbic. Skozi režo med zaveso in vrati je opazila, da sta dekleti stlačili obleke v plastične torbice, na tleh pa so ležale odstranjene nalepke proti tatvini. Hotela ju je povprašati, kaj to pomeni, a dekleti sta smukniti iz slačilnice in zbežali iz trgovine. Stekli sta v drugo trgovino in se skrili v eno od tamkajšnjih slačilnic. Njun vratolomni prihod pa ni bil neopazen. Za njima je stekla tudi prodajalka iz prve trgovine in ju izsledila. Dekleti sta prostovoljno predali prodajalki plastični torbici z ukradenimi oblekami in cenenim nakitom. Na kraju so posegli policisti, ki so zasegli ukradena oblačila, ceneni nakit in škarje. Mladenki so pospremili na kvesturo, od koder so obvestili starše obeh deklic. Ti so kmalu potem prispeli iz Kopra in odpeljali mladoletnici domov. Umor v Lignanu: uvedli postopek za izročitev Reiverja Videmski preiskovalci so na tržaško prizivno sodišče vložili prošnjo za mednarodno preiskavo, na podlagi katere bi se lahko kubanski državljan Reiver La-borde Rico znašel v italijanskem zaporu. S tem se je tako tudi formalno začel postopek za izročitev 24-letnega fanta, ki je osumljen, da je v Lignanu s sestro Li-sandro ubil zakonca Burgato. PRAPROT - Kraška različica znanega bavarskega praznika Od petka Oktoberfešt Že 17. leto ga prireja SKD Vigred -Ex tempore, briškola, šah, taborniški kotiček, ples, pohod, Muzikfešt Kraški Oktoberfešt sedemnajstič vabi v Praprot. Praznik v organizaciji Slovenskega kulturnega društva Vigred se bo začel v petek, 12. oktobra in bo potekal pod šotorom do nedelje. V petek bodo za veselo vzdušje poskrbeli otroška pevska skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški Fenomeni, ansambel Rock na bndimi in mladinski orkester godbene-ga društva Nabrežina. Večer se bo nadaljeval z koncertom dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fritule in moško kla-po Semikanta, za ples pa bo igrala skupina Kraških ovčarjev, ki izvaja pretežno balkansko glasbo. V soboto, 23. oktobra, bo popoldne likovni ex tempore za otroke in mladino (od 3. do 14. leta). Ob 15. uri se bo začel turnir v Briškoli z bogatimi nagradami, obenem tudi turnir v šahu za otroke in odrasle. Taborniki Rodu modrega vala Trst-Gorica bodo odprli taborniški kotiček, kjer bodo predstavili otrokom in mladim taborniško življenje in priredili razne eko delavnice in taborniške igre.Popoldne bo potekala tudi plesna delavnica, pod mentorstvom Jelke Bogatec. Na podvečer bodo udeleženci plesne delavnice pokazali, kaj so se naučili, ob tej priliki bosta nastopili tudi plesni skupini Vigred in AKŠD Vipava. Zvečer bodo za zabavo in ples poskrbeli člani ansamblov Domači zvoki in Ne bojsega, ter Dj Jan kavalo. Pečen kostanj, ena od poslastic tudi na letošnjem 17. Kraškem Oktoberfeštu V nedeljo bo dopoldne na sporedu pohod-sprehod Na Krasu je krasno. Vsak udeleženec bo dobil spomin-ček,poleg tega pa bodo nekateri pohod-niki deležni še izžrebanih nagrad, ki jih bo podelila kraljica terana Katrin Štoka. Popoldne bodo zaigrali Zlati zvoki, s kabaretno točko pa bosta nastopili Tatjana Malalan (Vanda) in Irene Pahor (Jole). Ob 16. uri se bo začel 15. Kraški Muzikfešt , to je tradicionalno srečanje ljudskih godcev in pevcev, iz raznih krajev: od Krasa, Istre do Benečije in iz raznih krajev Slovenije. Na srečanju lahko sodelujejo godci, ki igrajo na katerikoli inštrument ,le da so v postavi od dua do večje skupine, dobrodošli so tudi pevci. Muzikfešt je razdeljen v dve kategoriji, otroci do 14. leta in odrasli, skupina pa je lahko tudi mešana. Glasbeno srečanje ni tekmovalnega značaja, vsak udeleženec pa bo dobil simbolično nagrado, obenem bosta podeljeni tudi nagrada občinstva (najdaljši aplavz) in nagrada strokovne žirije.17. Muzikfešt bo odprl ladinski duo Cock iz Doline Fassa. V nedeljo bodo kioski odprti že za kosilo, ob 11. uri. Od 19. do 24. ure pa bo za ples igral ansambel Kraški Muzikanti. Od petka do nedelje bodo delovali dobro založeni kioski sspecialitetami na žaru, klobasami in zeljem, kuhanimi štru-klji, palačinkami, odojkom in drugimi poslasticami, manjkalo ne bo tudi pečenega kostanja, dobrega vina in piva. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Zadruga Primorski dnevnik in turistične agencije Aurora, Adriatic in First & last minut Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek 26. oktobra v dvorani športnega centra ZARJA v Bazovici, od 18.30 - 19.00 ure dalje. V sklopu centra deluje restavracija, kjer bodo prisotnim z veseljem postregli s specialitetami na žaru. Na sporedu bo tudi ogled fimov in slik. Kdor želi, da bi se njegov film ali slike predvajali je naprošen, da to predhodno najavi, zaradi časovnega usklajevanja. Izletniki so toplo naprošeni, da svojo prisotnost in že omenjeni morebitni filmski ali slikovni material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamene izlete, najkasneje do torka 23. oktobra, do 12.00 ure. Tečaji slovenščine • I v v* in angleščine Uprava občine Dolina - odbor-ništvo za kulturo obvešča, da bo vpisovanje na tečaje slovenščine in angleščine potekalo v sredo, 10. oktobra, in v petek, 12. oktobra, od 18.30 do 19.30 v občinski knjižnici v Boljuncu. Za dodatne informacije je na razpolago osebje ustanove AUSER (Stara Mitnica 15, tel. št. 040 3478280). V Mieli jutri Bellocchio in njegov film o Eluani V gledališču Miela bodo jutri ob 20. uri predvajali film Bella addor-mentata italijanskega režiserja Marca Bellocchia. Režiser bo uvodoma v družbi Beppina Englara predstavil film, ki se navezuje na nesrečno življenjsko zgodbo mlade Eluane. V filmu nastopajo Toni Servillo, Isabelle Huppert, Alba Rohwacher, Michele Riondino in Maya Sansa. Po filmu je predvidena debata, ki jo bo vodila novinarka deželne mreže Rai3 Marinella Chirico. Vstopnina znaša 4 evre. Za konec ruski pianist Danil Trifonov Klavirski festival, ki ga prireja združenje Chamber Music, bo jutri zaključil nastop mladega ruskega pianista Danila Trifonova, ki je kljub enaindvajsetim letom osvojil že številne prestižne mednarodne nagrade. Na koncertu v mali dvorani Verdijevega gledališča bodo na sporedu skladbe Skrjabina, Liszta in Chopina. Pričetek ob 20.30. Danes odprta mestna literarna muzeja V sklopu državnega dneva Prijateljev muzejev bosta danes izjemoma odprta mestna literarna muzeja, posvečena Svevu in Petrarchi: oba se nahajata v Ulici Madonna del Mare 13, ogled pa bo možen med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro. Strokovna vodstva so predvidena ob 10., 12., 16. in 18. uri. Brezplačno vodenje po Cranachovi razstavi V Miramarskem gradu so do 30. oktobra na ogled tri umetnine nemškega renesančnega slikarja Lucasa Cranacha Starejšega. Vsak četrtek in nedeljo so predvidena brezplačna strokovna vodstva, danes ob 12. in 16. uri (ob četrtkih pa samo ob 16. uri). Na Krasu nova cestna signalizacija V sklopu niza posegov za obnovitev cestne signalizacije na območju tržaške občine, bodo v prihodnjih dneh delavci na delu tudi v Trebčah, Gropadi in na Padričah. Vozniki naj bodo pri vožnji posebno pozorni! / PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y GLEDALIŠČE - Uspešno se nadaljuje Vabilo k abonmaju Vse več »okusnih« podpornikov • •• Predstavo 110 okusnih let izoblikujeta Vesna Guštin in Lara Komar kroma V Slovenskem stalnem gledališču začenjajo vpisovati abonmaje za sezono 2012/2013, medtem pa se nadaljuje niz dogodkov Vabilo k abonmaju. Najnovejša uprizoritev 110 okusnih let tako uspešno gostuje po slovenskih društvih v slovenski in dvojezični različici. Zgodba o ljubezni in o »zapeljivosti« kraške kuhinje, ki je nastala po zamisli in v režiji Sabrine Morena, je s simpatijo uigrane igralske dvojice, Lare Komar in Vesne Gu-štin, prevzela občinstvo, a tudi vinogradnike in lastnike kmetij na pokrajinskem teritoriju. Od ponovitve do ponovitve se širi namreč število krajevnih kmetij in konzorcijev, ki se postopoma pridružujejo kuharski in gledališki pustolovščini. Okrog petnajst »okusnih« podpornikov je že sodelovalo pri predstavi s svojimi proizvodi, ki jih igralki ponujata občinstvu v pokušnjo. Kuhinja predstave, ki je nastala s podporo Pokrajine Trst v duhu glavne teme festivala Next (to je prehrane), je namreč povsem resnična, saj Vesna in Lara vsak večer pogrneta mizo, kuhata in povabita še gledalce k prijetnemu sodelovanju. Tako bo tudi v torek ob 20.30 v Bab-ni hiši v Ricmanjah, kjer bo društvo Slavec gostilo predstavo s pokroviteljstvom Odborništva za kulturo občine Dolina. Na tem večeru bo imelo občinstvo, tako kot na vseh ostalih dogodkih Vabila k abonmaju, možnost vpisovati in rezervirati abonmaje za letošnjo sezono SSG. Jutri bo Slovensko stalno gledališče predstavilo abonmajski program za Gorico (ob 11.00 v Kulturnem domu), predstavitev pa bo tudi tudi na Goriškem uvedla sklop Vabilo k abonmaju. Prva na sporedu bo ponovitev dokumentarne drame Dušana Jelinčiča Kobarid '38 - Kronika atentata in to v sredo, 10.oktobra, ob 20.30 v dvorani spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cer-ju. Ponovitev na posebno simboličnem prizorišču je nastala s sodelovanjem društva TIGR Primorske in občine Miren-Kostanjevica. Medtem se nadaljujejo tudi gostovanja s predstavo za otroke in starše Kakor napravi stari, je zmerom prav: pravljico je režiral Sergeje Verč, v njej pa nastopata igralca Romeo Grebenšek in Luka Cimprič. Po nastopih v tržaških društvenih dvoranah, bodo v prihodnjih dneh predstavo večkrat ponovili tudi v Novem mestu. SŠKD TIMAVA - Priljubljen praznik Konji in mošt vabijo tudi danes v Medjo vas Konjenice in konjenike sta v Medji vasi pričakala tudi nasmejana slamnata domačina kroma V Medji vasi se bo danes zaključil tridnevni praznik Konji in vonjave mošta, ki ga prirejata SŠKD Timava in krajevni Jus. Vasica vabi s svojimi osmicami in gostilno, priložnostnimi razstavami, predvsem pa s konji, na katerih se bodo lahko obiskovalci preizkusili v jezdenju, ali se odpeljali na izlet z vozom ali kočijo. Predvidene so tudi ljudske igre, na primer tekmovanje v teku z vrečami in samokolnicami. Že ob 9.30 se bodo konjeniki pomerili v orientacijskem pohodu, ostali obiskovalci pa se bodo lahko podali na zgodovinsko ekskurzijo z avtorjema knjige Pozabljeni Kras (Paolom Pizzamusom in Mitjo Jurnom). V Medjo vas se lahko povzpnete peš ali z avtobusom, ki ves dan brezplačno pelje na relaciji Štivan -Medja vas. SKD BARKOVLJE - Tradicionalni jesenski pohod Po sledovih preteklosti Tradicionalni jesenski pohod, ki ga vsako leto pripravlja Slovensko kulturno društvo Barkovlje, je tudi letos privabil lepo množico pohodni-kov. Pisana druščina se je preteklo soboto srečala na Trsteniku, od koder sem jim je razstrl čudovit pogled na Tržaški zaliv. Zgodovino naših krajev so pohodniki tudi letos spoznavali s pomočjo prof. Marinke Pertot, ki je izletnike tudi tokrat zasula s številnimi zgodovinskimi podatki. Kot osrednjo temo letošnjega pohoda si je vo-dička izbrala razvoj Barkovelj od pra-davnine do danes, poseben poudarek pa je Pertotova namenila plemiškim družinam, ki so na tem območju imele prečudovite vile. Še predno so se pohodniki začeli spuščati proti Barkovljam, so si ogledali srednjeveško vilo, v kateri je živela družina Bonomo. Vodička je po-hodnikom povedala, da so to vilo podedovali potomci škofa Bonoma, Trža-čana, ki se je povzpel do najvišjih cerkvenih pa tudi državniških časti. Po Cristoforu Bonomi se imenuje tudi ulica Bonomea, ki jo je omenjeni član te ugledne družine dal zgraditi v drugi polovici 18. stoletja. Skok v zgodovino Barkovelj se je nadaljeval po poti, ki je šla mimo Gašperetov in Bajdovcev, od koder se je razprostiral čudovit pogled na Barkovlje in nekdanjo razdelitev posesti barkovljanskih veljakov. Pohod-niki so izvedeli marsikaj tudi o topo-nimih oz. krajevnih imenih. Prisotnim je vodička razložila, da je območje Pogled na barkovljansko obalo s svetilnikom v ozadju Franklovo dobilo ime po družini De Francol, Kontovo pa po družini Con-ti. Pot je nato pohodnike vodila v spodnji del Barkovelj, vse do ulice Illersberg, še pred tem pa so se ustavili na mestu, kjer se je nekoč nahajala slavna gostilna Pri Jožetu. Lastniki te hiše so po-hodnike prijazno pogostili. Pot je nato, kot rečeno, vodila v Ul. Illersberg, kjer so iz zanimivega pripovedovanja prof. Marinke Pertot po-hodniki izvedeli, da se v tej ulici nahaja najstarejša barkovljanska vila; vila Burlo. Nekdanji lastnik vile Domenico Burlo je prijateljeval celo s papežem Pijem II. Prisotni so izvedeli, da je vila v lasti družine Burlo ostala do leta 1869. Pertotova se je ustavila tudi na mestu, kjer so bile nekoč prve rimske vile, zanimivo pa je bilo tudi predavanje o rimskih termah, ki so se nekoč nahajale na mestu, kjer je danes vila Moncolano. Ob koncu so si izletniki ogledali še eno znamenito barkovljansko vilo; vilo Brandi, v kateri je danes center za slepe in slabovidne. Po družini Brandi je dobilo ime območje Brandovec, je razlagala vodička, ki je pohodnikom tu- di povedala, da je eden od grofov Brandi v 18. stoletju v gosteh imel Ferdinanda IV., kralja dveh Sicilij. Ta se je v Trstu ustavil med svojim potovanjem na Dunaj, z grofom Brandijem pa sta se skupaj odpravila na lov tun. Po vojni je to vilo odkupila fundacija Rittmayer, katere lastnika sta bila baron Carlo in baronica Cecilia Rittmeyer. Po rekreativnem sobotnem popoldnevu je sledila še družabnost na sedežu barkovljanskega društva, kjer so pohodniki uživali ob dobri jedači in pijači. (sč) NARODNI DOM Jezikovni tečaj slavističnega društva Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm organizira tudi letos jezikovni tečaj, ki bo potekal v dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul.Filzi). Kot gostujočega predavatelja so tokrat povabili dr. Hotimirja Tivadarja, z oddelka za slovenistiko na ljubljanski univerzi, ki se ukvarja predvsem z vprašanji govorjenega jezika in govora nasploh, pri svojem pedagoškem delu na fakulteti pa se srečuje tudi s skladnjo, morfologijo in normativnostjo slovenskega jezika. Po diplomi leta 1998, za katero je prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete, se je zaposlil na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2003 je magistriral, leta 2008 pa doktoriral. Je avtor več znanstvenih in strokovnih člankov doma in po svetu. Posebej intenzivno se ukvarja z medijskim govorom in vlogo medijev, zadnjih šest let tudi aktivno sodeluje pri izobraževanju govorcev nacionalne televizije in radia. Srečanja bodo v Narodnem domu, in sicer v petek, 12.10., dalje v petek, 19.10., ter v ponedeljek, 29.10., od 16. do 19. ure. Če bo dovolj vpisov za dve skupini, bo prva sledila predavanju od 16h do 17.30, druga pa od 17.30 do 19.ure. Kotizacija za tri srečanja znaša 30 evrov (20 evrov za člane): vsoto bo mogoče poravnati na prvem srečanju. Ker je število mest omejeno, organizatorji prosijo za predhodno najavo do 10.oktobra na tel.štev. 349 6141774 (Neva) ali 333 4546847 (Eva). e Nedelja, 7. oktobra 2012 TRST Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. oktobra 2012 MARKO Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.33 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 23.16 in zatone ob 13.49 Jutri, PONEDELJEK, 8. oktobra 2012 BRIGITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1015 mb raste, vlaga 45-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj C. OKLICI: Roberto Nobile in Sorrida Artico, Igor Gregori in Alenka Hrovatin, Stefano Ferin in Barbara Perossa, Adriano Arba in Francesca Paulatto, Massimo Moratto in Elisa Sorge, Ha-med Yousefi Hosseinzadeh in Elnaz Asadollahi, Edoardo Vaclik in Paola Petelin. [13 Lekarne Nedelja, 7. oktobra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800 Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di P.zza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Ul. di Prosecco 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di P.zza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 15 Prireditve SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC prireja danes, 7. oktobra, večer posvečen branju poezij iz sodobnosti in preteklosti v slovenskem in italijanskem jeziku, po izboru Fabie Bossi z naslovom »Kultura in poezija: Anche questa è R-Esistenza«. Dogodek, s pričetkom ob 18.30, se bo odvijal na dvorišču društvenega bara na G'rici v Boljuncu. Toplo vabljeni. SKLAD MITJA ČUK sporoča, da je v Galeriji Milko Bambič na ogled likovna razstava »Pojoče kolo, kolo spominov«, ki so jo pripravili gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Razstava je na ogled do 12. oktobra. Urnik: danes, 7. oktobra, od 9.00 do 11.00, od ponedeljka, 8., do petka, 12. oktobra, od 9.30 do 12.30. Toplo vabljeni! V CERKVI M. MAGDALENE V BAZOVICI bo danes, 7. oktobra, ob 18.00 koncert MePZ R. Portelli iz Mariana del Friuli, v okviru praznovanj 150 let cerkve v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z novo umetniško vodjo Slovenskega stalnega gledališča Diano Koloini ter s predsednico upravnega sveta Majo Lapornik. Začetek ob 20.30. OBČINA ZGONIK vabi v sredo, 10. oktobra, ob 18.00 v sejno dvorano na predstavitev knjige Pasnji dnevi. Ob prisotnosti avtorice Jasne Jurečič bo knjigo predstavila prof. Wilma Purič. Na ogled bodo tudi originalne ilustracije, ki jih je za knjigo prispevala Jasna Merku. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE FORTUNATO PAVISI, Ul. Mazzini 30, organizira dve srečanji na temo Živčna šibkost sodobnega človeka: v petek, 12. oktobra, ob 20. uri »Tesnoba in strah: je to epidemija?«, predaval bo Sergio Maria Francardo; v soboto, 13. oktobra, ob 20. uri »Antropozofija -pot k notranji harmoniji«. Obvezna rezervacija. Informacije na tel.: 040280533, 339-7809778. SKD VIGRED vabi v Praprot od 12. do 14. oktobra na »17. kraški Oktober-fešt« pod šotorom. Petek, 12. oktobra, ob 17.00 OPS in mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, mladinski orkester GD Nabrežina in ansambel Rock na Bndimi. Ob 19.00 koncert dalmatinskih pesmi z žensko klapo Fritule in moško klapo Semi-kanta, ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 13. oktobra, od 15.00 ex tempore, taborniški kotiček, turnir v briškoli, turnir v šahu, od 16. do 18. plesna delavnica, ob 18.00 nastop plesnih skupin Vigred in AŠKD Vipava, od 19.00 ples z ansambloma Domači zvoki, Ne bojsega in DJem Jan Kavalom. Nedelja, 14. oktobra, od 9. do 9.40 zbirališče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«, ob 13.00 ples z ansamblom Domači Zvoki, od 15.00 do 18.00 otroški kotiček, ob 15.00 kabaret (Irene Pahor in Tatjana Malalan), nastop ladinskega dua Cock,ob 16.00 muzikfešt, ples z ansamblom Kraški muzikanti. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urniki: do 14 oktobra: petek, sobota in nedelja od 10.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Od 20. oktobra do 4. novembra: sobota in nedelja od 10.30 do 18. ure. KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite! GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni. IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Žbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG. V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 22.00 »Step Up 4 Revolution 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa-pore di ruggine e ossa«. CINECITY - 17.25, 22.15 »Magic Mike«; 14.50, 19.45 »Prometheus«; 11.15, 13.25, 15.35, 17.45, 20.00, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.20, 19.30, 21.40 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Resident Evil: Retribution 3D«; 19.50, 22.15 »Reality«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ted«; 13.00, 17.30, 22.00 »Step Up 4 Revolution«; 10.50, 15.15, 19.45 »Step Up 4 Revolution 3D«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40 »Ribelle - The Brave«; 10.45, 12.45 »Madagascar 3 - Ricer-cati in Europa«. FELLINI - 15.30 »Ribelle - The Brave«; 17.00, 20.15 »Monsieur Lazhar«; 18.40, 22.00 »Elles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00, 21.45 »Un giorno speciale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Padroni di casa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Reality«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.20 »Akcija«; 12.10, 16.00, 21.00 »Divjaki«; 18.40, 21.10 »Kako začiniti zakon«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.05 »Madagaskar 3«; 20.35 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 12.00, 14.10, 16.20 »Pogum«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.25 »Pogum 3D«; 18.30, 21.10 »Rimu z ljubeznijo«; 13.30, 16.50, 21.35 »Straža«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Ribelle - The Brave«; 11.00 15.30, 17.00, 18.45, 20.30 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva 3D«; 11.00, 22.15 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 11.00, 15.30 »Madagascar 3«; 15.30, 17.10, 20.15 »Step Up 4 Revolution«; Dvorana 3: 18.40, 22.15 »Resident Evil: Retribution«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - 16.15, 21.45 »All'ultima spiaggia«; 18.00 »Pietà«; 19.45 »Woody«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 18.50, 21.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 4: 15.45, 17.30, 20.10, 22.10 »Un giorno spe-ciale«; Dvorana 5: 15.30, 20.00, 22.15 »Reality«; 18.00 »Resident Evil: Re-tribution«. H Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 3495830782. DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1300 evrov; tel. 3355387249. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 3356445419. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 329-6055490. IŠČEM ZAPOSLITEV kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. PODARIM orehov hlod tistemu, ki ga pride iskat in ga odpelje. Tel. 3405962459. POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole). S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC išče NOVEGA UPRAVITELJA. Pismene prošnje z osebnimi delovnimi izkušnjami poslati na: Društvena gostilna Gabrovec Gabrovec 24 - 34010 Zgonik do vključno 15/10/2012. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Tel. 00386-31672309 ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel.00386-41455157 POŠTENA IN PRIJAZNA hišna pomočnica, z dolgoletno izkušnjo, išče delo kot varuška starejših in otrok. Urnik po dogovoru. Tel. št. 333-2499085. PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM skoraj novo peč na kurilno olje (carosene). Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 347-8955108. PRODAM sušilnik za sadje. Tel. 3334219540. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. ¿J Čestitke Jutri praznujeta štirideset let poroke ANA in SEVERINO. Draga starša, želiva vama toliko sreče, kot sta jo nama posredovala! Ingrid in Štefan. Z mamico Matejo in očkom Ambrožem se pri Študijskem centru Melanie Klein radostno veselimo in jima čestitamo ob rojstvu malega NEJCA ter ga čim prej vabimo na sedež, saj je postal naš najmlajši član. Zanj že pripravljamo kopico novih pobud z iskreno željo, da bi ga življenje obdarilo z najlepšim v objemu najdražjih. Naša psihologinja - psihotera-pevtka VALENTINA FERLUGA je v Padovi izostrila vlogo »Družinskega mediatorja«. Da bi mirno in seveda uspešno reševala »spore« in »nespo-re« ji iz srca želijo Edi, Luisa, Kristina in vsi domači. Draga NOEL, sveta birma je še en korak v tvoje versko življenje, je potrditev tega, kar si in tistega v kar verjameš. Osvojeno vero boš obdržala v svojem srcu in jo dajala naprej tako, kot je bila dana tebi. Družine Novak (Kufjerc) iz Mačkolj. [TU Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! prej do novice Na Konservatoriju Tartini v Trstu je na oddelku za tolkala z odliko diplomiral Marko Jugovic Čestitamo mu vsi, ki ga imamo radi! Ambrožu in Mateji se je v petek zvečer pridružil postavni Nejc Srečnima staršema in novemu odbojkarju želimo obilo sreče vsi pri Slogi in Slogi Tabor Čeprav ta teden na Opčinah te ni bilo, se Abraham posmehnil in prijel te je za roko. Vse najboljše draga odbornica! Skd Tabor Letos praznujejo 4 naše pevke enako okroglo obletnico. Vilma Sava Laura Anica Vse najboljše! ŽPZ in KD I. Grbec Na fakulteti IUAV v Benetkah je z odliko in pohvalo diplomirala Roberta Busechian Čestitamo in želimo obilo uspehov mama in oče, nona, stric Ivan z družino Loterija e. oktobra 2012 Bari 34 1 14 e1 S9 Cagliari 13 54 22 11 39 Firence 34 21 11 5S 29 Genova 3S 5S 4S 4 14 Milan 4e 11 Se 21 10 Neapelj 13 90 20 e2 5e Palermo 30 59 12 1S 15 Rim iS 25 e9 44 11 Turin 31 11 32 e1 4e Benetke le 5S 42 22 19 Nazionale S4 S 3S 49 ee Super Enalotto Št. 120 13 40 41 56 82 87 jolly74 Nagradni sklad 2.453.752,31 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.997.417,53 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 7 dobitnikov s 5 točkami 52.580,41 € 860 dobitnikov s 4 točkami 433,87 € 35.883 dobitnikov s 3 točkami 20,65 € www.primorski.eu1 Superstar 41 Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 6 dobitnikov s 4 točkami 43.3S1,00 C 165 dobitnikov s 3 točkami 2.005,00 C 2.801 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 19.647 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 45.647 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C / PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y «nfiivi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU 110 OKUSNIH LET zamisel In rezila: Sabrlna Morena Igrata: Vesna Gnštln In Lara Komar V torek, 9. oktobra ob 20.30 v društvu v RlcmanJIh S pokroviteljstvom Odborništva za kulturo Občine Dolina, sodeluje SKD Slavec NADALJNJE PONOVITVE: V četrtek, 18. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Repnu V torek, 23. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku vstopnica: 6 evrov Ü3 Obvestila cPocjteêno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 2158 318 KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 3469520796 in Mateja 00386-40303578. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. TPPZ sporoča, da bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 na sedežu na Pa-dričah, seja odbora. TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet). BARKOVLJE - Danes, 7. oktobra, bo po maši od 8. ure procesija Rožnovenčne Matere Božje. Vila se bo ob morju. Vabljene so noše. Po procesiji bo srečanje v domačem društvu (Ul. Bonafa-ta št.6). JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2012/13 danes, 7. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KRU.T obvešča udeležence, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Stru-njanu danes, 7. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan - Deželna palača. Prosimo za točnost! MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Skd Vi-gred vabi v Štalco v Šempolaju, ob sredah med 16. in 17. uro, otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, osnovno in srednjo šolo na tedenska srečanja, kjer bodo spoznali čarobni svet gledališča in skupaj ustvarili pravo predstavo. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo danes, 7. oktobra, pri g. Aniti Peric pri Lajnarjih (Ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje. SKD LIPA iz Bazovice vabi danes, 7. oktobra, na pohod »Pastirske kamnite hišice« v Bazovici - naravna kulturna dediščina, ki ga bo vodil Vojko Ražem. Zbirališče »pri kalu« ob 14. uri, odhod ob 14.30. Priporočamo primerno obutev in zaščito proti klopom. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od danes, 7.oktobra, dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Pro-sek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in Jus Medjavas toplo vabita na Praznik konjev in vonjav mošta v Medjivasi. Ples in zabava s skupinami New York, Happy day in The Rocksmarino's, dobro založeni kioski, osmice, gostilna in kmečki turizem, razstave in stojnice s tipičnimi kmečkimi pridelki. Danes, 7. oktobra, ob 9.30 orientacijski pohod na konju in zgodovinska ekskurzija, v popoldanskih urah pa konjske in ljudske igre. BARCOLANA ZA OTROKE - ŠČ Melanie Klein prireja od 8. do 14. oktobra pobude v sklopu letošnje Barcolane na ladji med Pomorsko postajo in nekdanjo ribarnico: ponedeljek 17.0018.30 animacija za otroke s klovni in akrobati; torek 16.30-18.00 brezplačni poskusni plesni tečaji; sreda baby painting; četrtek 17.00-20.00 animacija za otroke; petek 16.30-19.30 vsake pol ure pravljica Peter Pan na gu-sarski ladji, naslednjega dne pa z istim urnikom pravljica Gusarji v zalivu; nedelja 11.00-19.30 animacija za otroke. KD F. VENTURINI IN VZPI-ANPI sekcija Domjo, vabita vaščane na razširjeni sestanek za sodelovanje ob proslavi 60-obletnice postavitve spome- ZKB 1DHQ credltocooperatlvodelcareo I3UÖ zadmrva kraška banka Barcolan. ZADRUŽNA KRA prisotna v okviri »NO BORDEF G a 2012 <ŠKA BANKA j projekta iS TEAM« Cenjeni člani, obiščite nas na promocijskem paviljonu nika padlim v NOB pri Domju. V ponedeljek, 8. oktobra ob 20. uri v domu Anton Ukmar - Miro pri Domju. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren -prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. OTROŠKE URICE ob torkih v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 9. oktobra »Čarovnica Vilma«; 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! TPPZ sporoča da bo skupna vaja za zbor in orkester, tabornike in glasbene skupine za koncert ob 40-letnici v torek, 9. oktobra, ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. 60-LETNIKI iz vzhodnega Krasa se srečamo v soboto, 27. oktobra, na večerji. Javite se (in povabite še druge!) do 10. oktobra v večernih urah na tel. št.: Neva 040-212403, Lučka 040-211889, Darko 040-226386, Valter 3495984337 ali 040-226461. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na jezikovni tečaj, ki ga bo vodil dr. Hotimir Tivadar, docent na Univerzi v Ljubljani. Srečanja bodo v Narodnem domu v petek, 12., v petek, 19., ter v ponedeljek, 29. oktobra, od 16. do 19. ure. Če bo dovolj vpisov za dve skupini, bo prva sledila predavanju od 16.00 do 17.30, druga pa od 17.30 do 19. ure. Ker je število mest omejeno, organizatorji prosijo za predhodno najavo do 10. oktobra na tel. št. 349-6141774 (Neva) ali 3334546847 (Eva). 50-LETNIKI dolinske občine bomo skupno nazdravili Abrahamu v soboto, 27. oktobra. Prijave najkasneje do petka, 12. oktobra: Fausto 3355465636, Ksenja 320-0717920. V MARIJANIŠČU na Opčinah se bo v začetku oktobra pričel sklop predavanj o družini in vzgoji. Predavanja bodo enkrat mesečna in jih bo vodil dr. prof. Jože Bajzek. Na predavanja so vabljeni vsi starši doraščajočih otrok, še posebno pa so vabljeni otroci v ve-roučnem obdobju. Prvo predavanje bo v petek, 12. oktobra, v prostorih Marijanišča ob 20. uri. Naslov predavanja »Družina posreduje otrokom temeljne vrednote / samospoštovanje in samozavest«. OBČINA DOLINA in večstopenjska šola Dolina v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabijo na otvoritveno slovesnost ob koncu obnovitvenih del poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini v soboto, 13. oktobra, ob 11. uri. SKD VIGRED prireja v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 v Praprotu pod šotorom »17. kraški Muzikfešt«. Vabljeni so godci in pevci, ki igrajo na različne inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 13. oktobra na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. ANPI - TRST - Od 1. oktobra t.l. smo na novem sedežu: Largo Barriera Vecchia, 15, 1. nad. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 9. do 12. ure, tel. in fax: 040-661088 SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 14. oktobra, na 17. pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9. do 9.40. SEDEMDESETLETNIKI iz občine De-vin-Nabrežina se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040-200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica). VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na obisk skupnosti za zdravljenje zasvojenosti v Bertokih (Zavod Pelikan - Caritas) v sredo, 17. oktobra; zbiranje ob 9. uri na mejnem prehodu na Škofijah oz. ob 9.15 pred cerkvijo v Bertokih. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Mi-livoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\selje-ni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Dodatne info: Sklad - 040-212289, aromathic@gmail.com TEČAJ DEKORACIJE TORT - Cake design pod mentorsvom Nastje Milič v sodelovanju s SKD Primorec bo v soboto, 20. oktobra, od 10. do 18. ure, v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) ali pišite na skdprimorec@yahoo.it. Skupina ima omejeno število mest. Zainteresirani pohitite. KRU.T prireja delavnico »Razgibavajmo možgane«, ki jo bosta vodili prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, na društvenem sedežu. Obvezne predhodne prijave! Info: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). S Izleti KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze. TOPLO VABLJENI na izlet in k sv. maši v nedeljo, 14. oktobra, ob 16. uri na Pečah. Odhod iz Boljunca (Gorica ) ob 15. uri. V primeru slabega vremena, se prenese na nedeljo 21. oktobra. Ljubitelji fizičnega in duhovnega urjenja, vabljeni! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA ob vešča, da se zaključuje termin za vpisovanje na izlet po Balkanu. Ogledali si boste Slapove Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipično dalmatinsko torklo od 17. do 20. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Tel. št.: 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Ra-dimlji, Stolac, starodavno mesto Daor-son, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pav-lica@siol.net. SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it Nepričakovano nas je zapustila naša ljubljena Gizela Zaccaria vd. Blason (Luktva) Žalostno vest sporočajo hči Sonia, Renato z Mirando, vnuki Valentina, Andrej in Aljoša z družinami, sestra Cirila, nečakinji Tatjana in Jana z družinami Od nje se bomo poslovili v sredo, 10. oktobra, od 10.00 do 11.40 v ulici Co-stalunga. Datum in uro pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Nabrežina, 7. oktobra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji poljubček noni bis Veronika, Katrin, Marko, Ivana, Erik in Alan Moji priljubljeni, enkratni in nepozabni nonici, zadnji pozdrav tvoja Valentina Zadnji pozdrav Gizeli Irma 8 Nedelja, 7. oktobra 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Visoka šola za umetnost novogoriške univerze prevzela prostore v palači Alvarez »Bali smo se, da se bodo študentje uprli, nazadnje pa ...« V prvem letniku prvostopenjskega in drugostopenjskega programa dva Goričana - Slavnostno odprtje 16. oktobra Z dejavnostmi so začeli v ponedeljek, v palači Alvarez pa ni bilo v sredo dopoldne, ko smo jo obiskali, skoraj nikogar. Kje so bili študentje Visoke šole za umetnost novogoriške univerze, ki so s svojim prihodom v Gorico pritegnili pozornost javnosti? Da bi jih v Ulici Diaz do četrtka zaman čakali, saj so se že posvečali ustvarjanju, nam je povedala Rene Rusjan, programska direktorica Visoke šole, ki nas je z dekanom Boštjanom Potokarjem pospremila na ogled novih prostorov, v katere so se preselili iz Ljubljane. USTVARJANJE NA PROSTEM »Študentov ni v predavalnicah, ker so se za uvod udeležili intenzivne delavnice na različnih lokacijah v mestu,« je povedala Rusjanova. Delavnica je bila namenjena študentom, ki so vpisani v triletni program prve stopnje Digitalne umetnosti in prakse. Porazdelili so se v skupine, vsaka izmed njih pa si je morala zamisliti in realizirati projekt, pri katerem se je lahko posluževala različnih izraznih sredstev. Študij na triletnem visokošolskem programu namreč omogoča raziskovanje v štirih nosilnih modulih, in sicer v animaciji, videofilmu, fotografiji in novih medijih. Študente, ki so rezultate svojega dela predstavili v četrtek, je vodil umetnik Metod Blejec, bivši študent šole Famul Stuart, ki živi in ustvarja v Londonu. »Cilja sta bila predvsem povezovanje med študenti in spoznavanje novega okolja,« je pojasnila sogovornica in dodala, da ob študentih prvostopenjskega programa bodo v palači Alvarez tudi vpisani v program druge stopnje Medijske umetnosti in prakse, ki ga letos izvajajo prvič. Obiskovalo ga bo dvanajst študentov. Med njimi so tudi goriški Slovenec, študent iz Beograda in študent iz Zagreba, ostali so diplomanti programa prve stopnje. »Letošnje leto bo pilotsko, zato smo nameravali začeti z manjšo skupino osmih ali devetih študentov. Ker je bilo zanimanje precejšnje, pa smo jih sprejeli dvanajst,« je povedal Potokar. »Od prihodnjega leta dalje bo prvi letnik drugostopenjskega programa obiskovalo največ petnajst študentov. Maksimum za prvo stopnjo pa je 60 študentov, 20 za vsak letnik,« je pristavil. IZ LJUBLJANE V GORICO Visoka šola za umetnost, ki deluje v okviru Univerze v Novi Gorici, je bila ustanovljena leta 2008, nastala pa je na podlagi izkušenj Šole uporabnih umetnosti Fa-mul Stuart. Prvostopenjski program Digitalne umetnosti in prakse je zaradi pomanjkanja prostorov v Novi Gorici do študijskega leta 2011-2012 potekal v Ljubljani, spomladi pa se jim je ponudila priložnost za prihod na Goriško. Pokrajina je namreč iskala najemnika levega krila palače Alvarez, ki se je po selitvi Videmske univerze v Ulico S. Chiara delno izpraznila. V Ulici Diaz ima Visoka šola na voljo okrog 1000 kv. metrov, ki so razporejeni v treh nadstropjih. Največji prostor imajo v pritličju, kjer je Videmska univerza prirejala zagovore diplomskih nalog. »Dvorana bo služila za različne dejavnosti. Uporabljali jo bomo kot fotostudio, risalnico ipd.,« je navedel Potokar in odprl še vrata sosednje, nekoliko manjše sobe, kjer bo predavalnica. »Srce« šole bo prvo nadstropje: tu bo kraj srečevanja in druženja študentov. Na voljo bosta dve računalniški sobi, tretji prostor pa bo služil za arhiv. Soba v tretjem nadstropju bo delavnica: študentje bodo tu izdelovali mizarsko-kiparske izdelke, pa tudi scenografije za animirane filme ipd. Na voljo imajo tudi več pisarn in prostor, kjer se bodo sestajali mentorji. UPORA NAPOSLED NI BILO »Študentje, ki so že obiskovali šolo, so bili na začetku proti selitvi. Bali smo se, da se bodo uprli, kasneje pa smo z veseljem opazili, da je njihov odnos postal pozitiv-nejši. Nekateri so odšli letos na študijsko izmenjavo, nihče pa se ni izpisal. Počasi so se začeli pogovarjati o tem, kaj vse bi lahko tu, na Goriškem, prirejali in kako bi popestrili mesti, ki nimata tako bogate ponudbe kot Ljubljana, v kateri posamezni dogodki težko pridejo do izraza. Zdaj se nam zdijo zadovoljni. V Gorici se bodo lahko bolj koncentrirali na študij in se med sabo bolj povezali,« je zatrdila Rusjanova in pristavila, da so si nekateri že poiskali namestitev: »Nekateri so si najeli stanovanje v Gorici, drugi so v novogoriškem študentskem domu. Tudi oni, tako kot mi, vedno bolj razumejo Gorici kot eno mesto. Veliko projektov, ki jih bomo izvajali, se bo izrazito ukvarjalo z novim okoljem.« ODPIRAJO SE TUDI ITALIJANOM Ko je vest o selitvi Visoke šole prišla julija v javnost, so mediji poročali o razburjenju rektorjev Tržaške in Videmske univerze. Bila sta zaskrbljena zaradi morebitne konkurence. »Šlo je le za prvo reakcijo. Nismo direktna konkurenca smerem Tržaške in Videmske univerze, saj je naš program različen. Najbolj podobna smer je Dams, ki pa se osredotoča na zgodovino in restavriranje filma, medtem ko mi delamo na produkciji,« je pojasnil Potokar in poudaril, da z Damsom sodelujejo že več let. »Partnerji smo v evropskem projektu Adriart, v okviru katerega smo razvili program druge stopnje, ki ga bomo prvič izvajali v letošnjem študijskem letu. Ob Vi-demski univerzi sta partnerja še univerzi z Reke in iz Gradca,« je povedal in dodal, da poteka študij na prvi stopnji v slovenskem jeziku, v drugi pa je v primeru med- Rene Rusjan (levo) in Boštjan Potokar (desno), napis ob tajništvu (zgoraj) bumbaca Iz Ljubljane so v Gorico prišli poučevat animacijo, videofilm, fotografijo in nove medije bumbaca narodne »zasedbe« študentov predvidena uporaba angleščine: »Kljub temu je prvostopenjski program Digitalne umetnosti in prakse odprt tudi italijanskim študentom, če si tega želijo. Letos imamo v prvem letniku Goričanko, ki slovenščine ne obvlada in z nami govori v angleščini. Pravi, da se bo slovenščine učila. Pri praktičnem delu ne bo težav, za teorijo pa se bo morala dogovarjati z mentorji: literature v italijanščini in angleščini vsekakor ne manjka. V prihodnje se bo lahko mirno vpisalo tudi večje število italijanskih študentov, predvsem če se bodo pred tem naučili vsaj malo slovenščine, še prej pa seveda ciljamo na zamejske Slovence.« V NOVO OKOLJE SE ŽE VŽIVLJAJO Z vidika kulturnih in umetniških dogodkov Gorici nista primerljivi z Ljubljano, Rusjanova pa ima občutek, da bodo goriško ponudbo študentje bolj koristili. »Obiskala sta jih že direktorica novogori-škega Kulturnega doma in direktor SNG Nova Gorica, Visoko šolo pa smo tudi že predstavili v novogoriški mestni galeriji. S krajevnimi kulturnimi sredinami nameravamo sodelovati, povezujemo se na primer s Kinoateljejem,« sta povedala Rusjanova in Potokar. V petek in sinoči so v novogo-riškem Kulturnem domu že vrteli filme študentov Visoke šole, dodatna priložnost za predstavitev javnosti pa bo uradno odprtje novih prostorov v Ulici Diaz, ki ga v okviru Tedna univerze prirejajo 16. oktobra. Na programu so vodeni ogledi, projekcije in razstave študentskih del ter slovesnost. Kdor si želi še temeljiteje spoznati Visoko šolo, si lahko ogleda spletno platformo vsu.ung.si, kjer ob informacijah o študiju objavljajo tudi napovedi dogodkov. Aleksija Ambrosi GORICA - Gibanje 5 Zvezd pripravlja program Ogrevajo motorje za deželne volitve Gibanje 5 Zvezd že ogreva motorje za prihodnje deželne volitve, na katerih se želijo predstaviti s svojim kandidatom. »Krožki MeetUp iz Gorice, Trsta in Pordenona ter svetniški skupini, ki sta bili izvoljeni v goriški in tržaški občinski svet, že več mesecev delamo na programu, s katerim se bomo predstavili volivcem,« je povedala Manuela Botteghi, načelnica skupine Gibanja 5 Zvezd v goriškem občinskem svetu in poudarila, da je program še v nastajanju, temeljil pa bo na krajevnem gospodarstvu, prevozih, zaščiti teritorija, institucionalnih reformah (Grillijevci so za ukinitev pokrajin in širitev pristojnosti občin, ki pa jih je treba združevati v večje enote), delu in pravicah ter krčenju stroškov politike. Tudi goriški krožek bo predstavil svojo listo kandidatov za deželni svet, ki jo bo sestavljalo šest imen. »Upamo, da nam bo uspelo zbra- ti dovolj podpisov občanov. Tisoč podpisov ni malo,« je povedala načelnica. Kandidature bodo zbirali do 20. oktobra, zanje pa so postavili več omejitev: kandidati za sabo ne smejo imeti kazenskih postopkov in več kot dveh upravnih mandatov, živeti morajo v FJK, ne smejo biti člani nobene stranke in morajo biti pripravljeni na to, da si bodo kot deželni svetniki znižali mesečno plačo (ta naj bi znašala največ 2.500 evrov). Kandidate bodo izbirali predstavniki krožkov MeetUp in aktivisti. Botteghijeva, ob kateri so se včerajšnje novinarske konference udeležili še Mattia Policardo, Ful-vio Fantini, Roberto Marcosig in Massimo Granata, je tudi poudarila, da vsako sredo v oktobru prirejajo javna srečanja (v baru Il pomodoro na Drevoredu XX Septembra), na katere vabijo tudi občane. »Delali bomo na programu,« je povedala Botteghijeva. (Ale) GORICA - Slovenski izobraževalni konzorcij Kljub krizi bodo ponudili tri celoletne programe V četrtek uradna slovesnost ob začetku študijskega leta Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K) stopa v novo študijsko leto. Uradna slovesnost ob začetku študijskega leta 2012/2013 bo v četrtek, 11. oktobra, v Tu-movi dvorani KBcentra v Gorici (Korzo Verdi 51). V letu 2012-2013 bo Slov.I.K., kljub krizi, izvajal tri celoletne programe: program Ekstra za dijake (z dvema ločenima izvedbama v Trstu in v Gorici), Multidisciplinar-ni program za študente in kadrovski program Nastopanje v javnosti. Poleg tega bodo na četrtkovi prireditvi predstavili še koledar seminarjev, forum 2012, alumni srečanje in druge izobraževalne programe. Tudi letos bodo ob začetku novega leta podelili diplome študentom, ki so lani za- ključili triletni Multidisciplinarni program; diplome bodo letos prejeli Lara Devetak, Aljoša Jarc in Albert Voncina. Vsi trije so poleg študijskih obveznosti, ki so predvidene po programu, opravili še vsaj trimesečno delovno prakso in mednarodni izobraževalni program DMP, ki ga izvaja IEDC-Poslovna šola Bled. Začetek novega študijskega leta bo tudi priložnost za predstavitev dvojezične publikacije Umberta Galimbertija z naslovom »Ancora sui miti del nostro tempo - Še o mitih našega časa«, ki je izšla na podlagi posnetka z lanskega javnega srečanja, ki sta ga organizirala Slov.I.K. in Dijaški dom Simon Gregorčič. Četrtkova uradna slovesnost ob začetku študijskega leta se bo začela ob 18.30. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. oktobra 2012 9 GORICA - Osumljeni kraje in preprodaje Tihotapci bakrenih kablov in avtomobilskih akumulatorjev Prodaja ukradenega blaga, posedovanje vlomnega orodja in nezakonito ravnanje z odpadki. To so kazniva dejanja, zaradi katerih se bodo morali pred sodnikom zagovarjati trije romunski državljani, ki jih je osebje letečega oddelka goriške kvesture v petek prijavilo tožilstvu. Policisti so v petkovih večernih urah v Tržaški ulici ustavili furgon z bolgarskimi registrskimi tablicami, na katerem se je peljalo osem oseb. V vozilu je ob dveh ženskah sedelo šest moških (med njimi je bil tudi mladoletnik), večina izmed njih pa je v preteklosti že imela opravka s policijo. Me pregledom vozila je osebje le- tečega oddelka našlo več osebnih predmetov, ob tem pa še orodje za vlom, 262 izpraznjenih akumulatorjev za razne vrste vozil in osem velikih torb, v katerih je bilo skritih 270 kilogramov bakrenih kablov, ki se običajno uporabljajo za železniško infrastrukturo. Policisti so skupino prepeljali v kasarno Massarelli pri Rdeči hiši, kjer so opravili dodatna preverjanja. Ob koncu so zaradi prodaje ukradenega blaga, posedovanja vlomnega orožja in nezakonitega upravljanja z odpadki prijavili na prostosti 21-letnega J.I., 57-letnega T.T.N. in mladoletnika. Orodje, akumulatorje in torbe z bakrom so zasegli. (Ale) Zaseženi tovor: bakreni kabli (levo) in avtomobilski akumulatorji TRŽIČ - Občina s čezmejnim projektom na pobudi Evropskega parlamenta Julius od Alp do Jadrana Cilj je izboljšati uporabo športnih in rekreativnih infrastruktur s posebnim poudarkom na gorskih športih V Bruslju bo od jutri do srede potekala prireditev Open Days 2012, ki jo Evropski parlament posveča regionalnim kohezij-skim projektom. Delavnic in srečanj, ki jih prirejajo, da bi določili razvojne smernice do leta 2020 in pobude za izhod iz gospodarske krize, se bo udeležila tudi delegacija trži-ške občine z županjo Silvio Altran na čelu. Uprava ladjedelniškega mesta je namreč nosilka čezmejnega projekta Julius, katerega cilj je ovrednotenje kulturne dediščine in skupna uporaba športne infrastrukture na čez-mejnem območju od Julijskih Alp do Jadrana. Projekt je skupno vreden 1.300.000 evrov, s tržiško občino sodelujejo pri njegovem uresničevanju občina Codroipo, gorska skupnost občin Brisighella, Casola Valsenio in Riolo Terme, ustanova Informest, moderna alpinistična skupina Gam, občina Am-pezzo, Lokalna akcijska skupina Kras, mestna občina Ljubljana, občina Jesenice, občina Postojna in Društvo za gorsko kulturo. Projekt bo izboljšal skupno uporabo športnih in rekreativnih infrastruktur na programskem območju s posebnim poudarkom na gorskih športih in na športnih dejavnostih v naravnem okolju. Trajal bo dve leti, njegovo uresničevanje se je začelo novembra lani, ko so partnerji podpisali pogodbo na trži-škem županstvu. Nekaj projektnih pobud so že izpeljali. Danes prirejajo pohod ob Soči, s svojo stojnico pa bodo prihodnjo nedeljo sodelovali na tržaški Barcolani. V Codroipu so priredili festival gorniškega filma, v Tržiču pa Teden gora, med katerim so razpravljali o sonaravnem ovrednotenju turističnega potenciala Julijskih Alp. V Ospu so izpeljali pobudo za otroke »Med goro in pravljico«, v Bavščici pa so priredili mladinski kamp. Tržiška občina je priredila tudi fotografski natečaj z naslovom »Slike in čustva -Gore in narava«, ki je bil posvečen spominu na pravnika, alpinista, pisatelja in humanista Juliusa Kugyja. Ob zaključku natečaja je tržiška občina izdala dvojezično knjižico, v kateri je zbrala najlepše fotografije. Na bruseljskih Open days bodo predstavili projekte, ki so jih pripravili v petdesetih mestih iz 28 evropskih držav; med njimi je po zaslugi Juliusa tudi Tržič. TRŽIČ - Kugyju in goram posvetili natečaj in knjižico Obzorja se ne končujejo tam, kjer so meje jezika Prvouvrščeni fotografiji Plod evropskega projekta Julius, ki ga tržiška občina posveča Kugyju, je izid dvojezične knjižice z najlepšimi fotografijami, prispelimi na natečaj »Slike in čustva - Gore in narava«. Predstavili in delili so jo med udeleženci tržiškega Tedna gora, ki so ga izpeljali avgusta in je odmeval tudi zaradi udeležbe znanih gostov tako iz italijanskega kakor iz slovenskega planinskega sveta. Žirija natečaja, ki so jo sestavljali trži-ška občinska odbornica Paola Benes, gornik Saverio D'Eredita, Lucia Gergolet iz občinskega urada za stike z javnostjo, novinar Luciano Santin in direktor LAS Kras Erik Švab, je za najlepšo izbrala fotografijo plezalca ledenega slapu, ki jo je posnel Andrea Fusari iz Povoletta. Na drugo mesto se je uvrstila fotografija »Nalivi svetlobe nad dolino Rezije« Ljubljančana Matije Turka, na tretje pa fotografija »Morgenlait« Ivana Bianchija iz Redipulje. V knjižnici, v kateri slovenski in italijanski jezik nastopata povsem enakovredno, je tržiška občina objavila 36 najlepših posnetkov, čeprav jih je prejela veliko več. Omembe vredne so besede, ki jih je knjižici na pot napisala tržiška županja Silvia Altran. Citirala je Kugyja, ki pravi: »Nadvse pozitivno je, da se človek povzdigne nad vsak nacionalizem in dokaže, da se njegova obzorja ne končujejo tam, kjer meji njegov jezik. Mnenja sem, da bi bila velika napaka napisati zgodbo teh gora z omejeno vizijo naroda in njegovega nacionalističnega vidika, medtem ko je zaželeno, da se najprej lotimo pripovedi o podvigih ljudi, katerim gore pripadajo.« Županja tako zaključuje: »Cilj natečaja je bil dosežen ravno po zaslugi sodelovanja, ki je prečkalo meje in tako dokazalo, da Kugyjeva želja - da se obzorje ne končuje tam, kjer so meje jezika - postaja realnost.« Odprtje poti na Brestovcu Danes bo na Brestovcu potekala slovesnost ob zaključku obnovitvenih del, v okviru katerih je sovodenjska občina ovrednotila strelske jarke in kaverne iz časa prve svetovne vojne. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred centrom Danica na Vrhu, od koder bodo ob 10.30 krenili proti Brestovcu, kjer se bo ob 11. uri (in ob vsakem vremenu) začela slovesnost. Ob pozdravih predstavnikov oblasti je predvidena kulturna točka v izvedbi ženske vokalne skupine Danica in društva Dreizehn-Dreizhen. Dela pri cestninski postaji Pri cestninski postaji Ližerc v Tržiču bodo v prihodnjih dneh izvajali obnovitvena dela, zaradi katerih bo v ponedeljek, torek in sredo ponoči (od 21. do 6. ure) oviran promet proti Trstu. Voznike bodo proti odprtim izhodom usmerjali prometni znaki. Ennio Morricone za uvod Goriška glasbena fundacija bo začetek novega šolskega leta obeležila s koncertom. Danes ob 18. uri bo v dvorani Fogar pod vodstvom Giorgia Tortore nastopil orkester Movie Chamber Orchestra, ki bo igral skladbe Ennia Mor-riconeja. Vstop je prost. Neuspela tatvina majice Novogoričanki se kraja oblačil v eni od trgovin v Qlandii ni obnesla. Ko je z majico v vrednosti 55 evrov zapuščala trgovino, je senzorska naprava zaznala zaščito na majici in sprožila alarm. Zaposleni so žensko v trgovini zadržali do prihoda policistov in jo bodo kazensko ovadili. (km) Sedemnajsti krožni pohod Jameljsko društvo Kremenjak in Turistično društvo Dren prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jam-lje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo istega dne ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Selah na Krasu, start bo ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Se-lah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal; sledila bo zabava s plesom. ŠTANDREŽ - Mejna policija ustavila italijanska državljana V prtljažniku 52 psičkov Mladiče, ki so v dobrem zdravstvenem stanju, so zasegli in odpeljali v zasebni pesjak v Bračanu Goriška mejna policija je v noči s četrtka na petek zasegla 52 psičkov, ki so jih v Italijo pripeljali iz držav vzhodne Evrope. Policisti so dostavno vozilo z italijansko registracijo, v katerem sta sedela dva italijanska državljana, ustavili v okviru rednih kontrol, ki jih izvajajo pri bivšem mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. V prtljažniku vozila so odkrili kar 52 mladičev najrazličnejših pasem - med njimi so labradorci, čivave, pekinški psi, itd. -, starih okrog tri mesece. Policisti so na kraj poklicali živi-nozdravnike goriškega zdravstvenega podjetja, ki so ocenili, da so bili psički v dobrem zdravstvenem stanju, ugotovili pa so tudi, da je le šestnajst mladi- čev imelo obvezni mikročip in dokumente. Vse ostale psičke sta Italijana, ki so ju policisti zaradi podobnih kaznivih dejanj že poznali, nezakonito pripeljala čez slovensko-italijansko mejo. Mejni policisti so zato 36 mladičev zasegli, skupaj z ostalimi psički pa so jih v petek dopoldne prepeljali v zasebni pesjak v Bračan (v goriškem občinskem pesjaku namreč ni bilo prostora), kjer jih bo še enkrat pregledal živinozdravnik. »Zaenkrat še ne vemo, ali jih bomo lahko dali v posvojitev. Psički so vsekakor zdravi,« je povedal eden izmed upraviteljev pesjaka. Policisti so med tem prijavili Italijana na prostosti zaradi kršenja zakonov o uvozu živali. (Ale) GRADEŽ - Najdeno truplo Utopljenka je 69-letna Beatrice Ujčič iz Kopra Identiteto potrdila primerjava DNKanalizženskine kosti li je bila brezuspešna, zato so posumili, da so jo morski tokovi odnesli neznano kam; s to možnostjo so seznanili italijanske varnostne organe. Že isti hip, ko so truplo pripeljali na kopno, so karabi-njerji vedeli za koprsko pogrešanko, toda posmrtni ostanki v razpadajočem stanju niso omogočili ugotovitve identitete. Utopljenko so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so opravili obdukcijo, ki je pokazala, da ženska ni umrla nasilne smrti, temveč zaradi utopitve. Na podlagi primerjave DNK analiz ženskine kosti - vzorec DNK je tržiški bolnišnici posredovala slovenska policija - so ugotovili, da gre za 69-letno Beatrice Ujčič. Truplo ženske, ki so ga gradeški ka-rabinjerji našli v torek sredi morja pred krajem Porto Buso, pripada 69-letni Koprčanki Beatrice Ujčič. To je včeraj potrdilo tržiško poveljstvo karabinjerjev na osnovi izida DNK analize. Ženska, ki je bila rojena v Kopru leta 1943, je bila pogrešana od 26. septembra letos. Dan prej naj bi se odpravila plavat na nabrežju pri kopališču Žusterna. Na koprsko policijo so se obrnili ljudje, ki so ob morju opazili zapuščene ženske obleke in predmete. Policisti so v bližini našli njen avto in nato obiskali njeno stanovanje v Kopru. Za žensko se je izgubila vsaka sled. Tudi iskalna akcija ob koprski oba- Zasegli so tudi nekaj labradorcev PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y GORIŠKA - Cvete in semeni ambrozija Ne migrirajo samo ptice in ljudje »Prišlekom« najbolj pomaga ravno človek - Plevel sodi med alergene rastline Ne selijo se - migrirajo - samo ptice in ljudje. Tudi rastline si skušajo priboriti nov prostor, v novih deželah, v novih okoljih. Če najdejo ugodne razmere, se pač udomačijo in postopoma jih ljudje sprejmemo kot domače, od nekdaj prisotne vrste, pa čeprav zelo hitro spodrivajo samonikle rastlinske vrste. Na Primorskem lahko opazujemo, kako hitro se širi paje-sen (»ailanthus altissima«), ki so ga v naše kraje prinesli ob koncu sedemnajstega stoletja kot parkovno drevo. V zadnjih letih so se te zelo invazivne rastline povzpele celo v alpske doline. Ščir - »amaranthus« - nadležen plevel, ki se širi zlasti na obdelanih in dobro gnojenih njivah, smo že sprejeli kot domačo vrst, čeprav je tudi on »prišlek«. Med »prišleke« sodi tudi ambrozija (znana tudi z imenom žvrklja), ki je sicer doma v Severni Ameriki in ki je v naše kraje prišla po drugi svetovni vojni. Iz leta v leto zaseda več prostora. Najbolj ji pri tem pomaga človek, saj opuščanje kmetijskih površin, nepreorana zemljišča, nepokoše-ni travniki, zanemarjene površine ob robu cest samo pospešujejo širjenje in naseljevanje plevela, ki med cvetenjem povzroča, kakor trdijo strokovnjaki, lahko zelo hudo alergijo. Širjenje uvožene rastlinske vrste lahko uspešno zaviramo s pravočasno košnjo oziroma čiščenjem, vzdrževanjem in ohranjanjem kmetijskih zemljišč. S takim pristopom rastlinam onemogočimo, da bi semenile. Znano je, da posamezna rastlina, ki je sicer enoletnica, lahko proizvede več tisoč drobnih semen, ki jih veter raznese v bližnjo in tudi daljno okolico. Žvrklja-ambrozija - v naših krajih so znane tri vrste, najbolj razširjena pa je pe-linolistna ambrozija - je odlične pogoje našla zlasti ob prometnicah, kjer bujno uspeva ter ravno v teh tednih cvete in semeni. Za potomstvo se ji torej ni bati. Alergija dol, alergija gor. BWa fflk - H." _ 1 ír r - ■■ ¿Ät^SP^ .yír ar.«!« syvtS¡¿ v - L- • í''s 't ' WiMk ,• ■ r 'rtM i JAMLJE Plesna sprostitev za starejše osebe Pri društvu Kremenjak v Jamljah iščejo izzive in načrtujejo nove pobude, zato da bodo obogatili sezono in prišli naproti potrebam krajanov. Z mentorico Kristino Šinigoj, ki je z Maro Rogelja vodila poletno plesno delavnico v Jamljah, so si zamislili plesno dejavnost za starejše ljudi, tudi invalide. S tem v zvezi mlada in neutrudljiva Kristina pravi: »Ples je življenje. Ko telesu omogočimo, da se izrazi, je osvobojeno in živo, brez strahov in skrbi. Zato je pomembno, da se tudi starejši ljudje posvečajo ustvarjalnim gibalnim vajam, seveda glede na zmogljivosti telesa. Preko naučenih in spontanih gibov bomo učinkovali na motoriko celotnega telesa. K udeležbi so vabljeni starejši ljudje, tudi tisti, ki so gibalno ovirani. Veseli bomo prav vsakogar.« Kremenjakov-ci želijo ponuditi sprostilno dejavnost tudi ženskam srednjih let. Zato jih vabijo, da s Kristino Šinigoj zaplešejo in soustvarjajo. V delavnicah bo poudarek na plesu in jogi ter na drugih gibalnih zvrsteh. Potekale bodo v dvorani večnamenskega središča, ob toplem in sončnem vremenu pa tudi na prostem v bližini Kremenjakovega sedeža v Jamljah. Za informacije in prijave naj zainteresirani zavrtijo številko 3386495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskem ali večernem času do 20. oktobra. (bv) Ambrozija ob državni cesti št. 55 v. k. Premiera operete »Pomladanska parada«, s katero bo Kulturni center Lojze Bratuž obeležil svojo 50-letnico, je pred vrati. Pevci, igralci in glasbeniki bodo v prihodnjih dneh še intenzivneje vadili, v petek pa bo šlo zares. Ob 20.30 bo pred publiko zaigralo in zapelo 150 nastopajočih, med njimi tudi Marika, podporočnik Willi, operna pevka Hansi in poročnik Gustl v zgodbi, ki so jo z Dunaja presadili na goriška tla. GORICA - Krajevna produkcija Za abonente Komigoja in goriške sezone SSG »Pravljice (za odrasle)« Kot napovedano, se bo Komigo 2012 zaključil s presenečenjem. Priprave na sedmo in zadnjo predstavo letošnjega festivala komičnega gledališča potekajo v goriškem Kulturnem domu, kjer bo uprizorjena v sredo, 31. oktobra, ob 20.30. Šlo bo za neke vrste produkcijo Komigoja, ki nastaja iz napora in iz predanosti odrskim deskam goriških igralcev, kot so Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj in drugi. Komični večer, ki bo imel naslov »Pravljice (za odrasle)«, bo poseben dar za zveste abonente gledališkega ciklusa, napovedujejo v Kulturnem domu, kjer pa več o predstavi nočejo povedati. Zagotavljajo le, da bo zabava zagotovljena. Sporočajo obenem, da poleg abonentov Komigoja bodo prost vstop na predstavo imeli tudi abonenti nove goriške sezone Slovenskega stalnega gledališča, ki jo bodo krajevnim novinarjem predstavili jutri. Dodajajo še, da bo pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v kratkem stekla predprodaja vstopnic za oktobrsko »presenečenje«. ŠTANDREŽ - V domu Budal spinning, zumba in joga, pa še trebušni ples V domu Andreja Budala v Štandrežu potekajo različne vadbe, in sicer pilates 1 (začetni tečaj) ob torkih med 19. in 20. uro, pilates 2 (nadaljevalni tečaj) ob ponedeljkih in četrtkih med 19. in 20. uro, pilates senior (za starejše osebe) od 17. novembra dalje ob sredah med 17.30 in 18.30. Poleg tega ponujajo spinning (na stacionarnih kolesih) ob ponedeljkih, sredah in petkih med 20. in 21. uro; z 12. oktobrom bodo k navedenim dodali nov termin, in sicer ob petkih tudi med 19. in 20. uro. Plesno-športna vadba zumba je na vrsti ob torkih in četrtkih med 20. in 21. uro, ob sredah pa med 19. in 20. uro; vadbe zumbatomic oziroma zumbe za otroke zaradi nezadostnega števila prijav ne bo. Za podrobnejše informacije in za prijave je na voljo tel. 0038670820453 ali naslov elektronske pošte suzana.komel@gmail.com. Za jogo, ki poteka ob sredah med 20.30 in 22. uro, zbirajo prijave na tel. 348-9260604 (Alessandra). Prva, brezplačna in poskusna vadba trebušnih plesov bo v torek, 9. oktobra, od 19. do 20. ure (informacije in prijave pri Antonelli na tel. 340-3814478). NOVA GORICA - Arhitektura in prostor Da je »nova«, le še izgovor Mesto brez meščanov potrebuje nove brigadirje Pohod bodočih »novih brigadirjev« Danes se zaključuje vseslovenski Teden arhitekture in prostora, ki je med ponedeljkom in petkom pod geslom 4xMM (mesto meje, mesto moderne, mesto mladih, moje mesto) potekal tudi v Novi Gorici. Nad organizacijo pestrega niza dogodkov v mestu je bdelo Društvo Primorskih arhitektov pod vodstvom arhitektke Aleksandre Torbica, ki je v soor-ganizaciji s številnimi društvi in posamezniki izpeljalo okrogle mize, posvete, razstave, predavanja, filmske projekcije, spovednico prostora in otroške delavnice. V dogajanje je bila aktivno vključena tudi novogoriška javnost, ki je tako dobila priložnost spregovoriti o mestu, katerega počasi vendarle sprejema za svoje. Sporočila, ki so jih ljudje puščali na šestih panojih, postavljenih na različnih točkah mesta, vsebujejo tako kritike kot pohvale na račun ureditve mesta. Društvo Primorskih arhitektov jih bo posredovalo občinskim oblastem z upanjem, da jim bodo prisluhnili. Na okroglih mizah, posvetih in predavanjih, ki so se zvrstili v tem tednu, pa je na dan prišlo tudi nekaj, lahko bi rekli tudi neprijetnih dejstev o mestu, ki se po dobrih šestih desetletjih od nastanka ne more več izgovarjati, da je »novo«: ljudje pogrešajo urbano središče Nove Gorice, ki bi ga bilo kot takega res moč začutiti, predvsem pa mestu manjkajo - meščani. Morda se upanje kaže z generacijo mladih, zato je pohvale vredna ideja, da se za osnovnošolce petih in šestih razredov v sklopu Tedna arhitekture in prostora organizirajo arhitekturne delavnice in jih na tak način spodbudijo, da že v rosnih letih razvijejo kritično zavest o prostoru oziroma ga sprejmejo za svojega ali pa se aktivno vključijo v njegovo spreminjanje. Učenci šestih razredov osnovnih šol Milojke Štrukelj in Solkan so v okviru tehničnega pouka izdelovali lesene gugalni-ce, ki so jih pod vodstvom mentorjev na sprehodu po mestu obešali na drevesa. Med iskanjem primernega drevesa za gu-galnico so opazovali tudi svoje mesto. Učenci petih razredov osnovne šole Frana Erjavca pa so ustvarjali urbano opremo iz kartona. Med mentorji, ki so sodelovali pri projektu, je tudi arhitektka Maša Živec, domačinka, ki od zaključka študija dalje živi in dela v Ljubljani, kljub temu pa so podobe Nove Gorice, kakršne se spominja iz otroških let, še vedno trdno usidrane v njenem spominu: »Sonce, mladost, otroci med bloki in polno dreves. To so slike, ki jih vidim, ko zaprem oči in se spomnim na svoj dom, na mesto v parku. Vidim naše nonote, ki so kot mladi bri- foto m.z. gadirji s ponosom in veseljem gradili svoje mesto, kot da so se jim sanje končno le uresničile. Danes, ko pridem domov, pa se mi zdi, kot da je mesto utrujeno zaspalo na besedah "kako je Nova Gorica lepa". Na fasadah stavb iz zlate dobe slovenske moderne arhitekture visijo pisane neonske luči, ki utripajo v obliki jollya. Nekoč pavi-ljonski salon se je v pritličju zaprl in postal obešalnik za banalne simbole v obliki sladoleda in klimatskih naprav. Ulice mesta v parku dušijo prepolna parkirišča. Še dobro, da so ostala drevesa, ki vse to skrivajo. Zasenčili smo mesto, ki naj bi sijalo preko meje, in izgubili tisto skromnost in spoštovanje do lepote, ki nas v resnici obdaja.« Zato, je prepričana sogovornica, mesto potrebuje novo moč in nov zagon. »Potrebuje nove brigadirje, ki bodo imeli izoblikovan odnos do mesta, do našega skupnega bivalnega prostora. To so otroci, ki po mestu hodijo vsak dan in poznajo vsak njegov kotiček. Tega se na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije zavedajo. Leta 2009 je bila ustanovljena skupina AIO, Arhitektura in otroci, ki na temo arhitekture in prostora organizira delavnice za otroke in mladostnike. Učenci so pod vodstvom mentorjev in učiteljev z navdušenjem sodelovali. Mislim, da imamo nove brigadirje in novo moč, da Novo Gorico spet postavimo na pravo mesto,« je prepričana Živčeva. Katja Munih NA VRHU Spomin dobrih ljudi V Lokandi Devetak na Vrhu bodo spomin na mamo, ženo in babico Helko tudi letos - že trinajstič - počastili z dobrodelnim večerom pod geslom »Težka izguba naj lajša tegobe«. V sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci ga bodo priredili jutri, 8. oktobra, ob 20.15 v prostorih lokan-de. Ob tej priložnosti bo predsednik knjižnice Dušana Černeta iz Trsta Ivo Jevnikar predstavil »projekt Rebula« - izdajo treh knjig pisatelja in misleca Alojza Rebule v italijanskem jeziku pri založbi San Paolo v Milanu. Novinarka Erika Jazbar bo nato vodila pogovor z Martino Clerici iz Ci-molaisa, ki je prevedla Rebulov »Nokturno za Primorsko« in še druga dela slovenskih avtorjev. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Izkupiček bodo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. oktobra 2012 1 1 GORICA Lebreton s prigodami M. Ballona Yves Lebreton V Gorici se obeta odrska poslastica. V goste prihaja francoski mojster komičnega gledališča Yves Lebreton, ki nastopa na svetovnih odrih (Rim, New York, Amsterdam, Berlin, Barcelona, Dunaj, Reykjavik, Caracas, San Paolo, Montreal itd.). V soboto, 13. oktobra, ob 20.30se bo predstavil v goriškem Kulturnem domu s komičnim spektaklom »Eh? ... Le avventure di M. Ballon« (Eh?... Prigode M. Ballona). Dogodek prireja združenje Terzo Teatro v okviru 22. gledališkega festivala Castello di Gorizia - Goriški grad 2012 in v sodelovanju s Kulturnim domom in Fundacijo Goriške hranilnice. Pokrovitelji so občina in pokrajina, ministrstvo za kulturo, združenje CIFTA iz Rima, dežela FJK in Trgovinska zbornica iz Gorice; predprodaja vstopnic (12 evrov) poteka v knjigarni Antonini v Gorici (tel. 0481-30212). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.15 - 20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Ted«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.10 »Reality«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.15 - 20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Ted«. Dvorana 3: 15.00 - 17.00 - 18.50 -21.00 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva« (digital 3D). Dvorana 4: 15.45 - 17.30 - 20.10 -22.10 »Un giorno speciale«. Dvorana 5: 18.00 »Resident Evil: Retribution«; 15.30 - 20.00 - 22.15 »Reality«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 -22.00 »Ted«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 -22.10 »Rea-lity«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.45 -21.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Ted«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Un giorno speciale«. Dvorana 5: 18.00 »Resident Evil: Re-tribution«; 20.00 - 22.15 »Reality«. VRH - Trojni jubilej Kraški krti praznujejo V soboto na sedežu proslava Jamarski klub Kraški krti obeležuje letos 40. obletnico ustanovitve, neprekinjenega delovanja in odkritja Kraljice Krasa. Trije razlogi za praznovanje! Proslavo za jamarske klube, jamarje in prijatelje bodo priredili v soboto, 13. oktobra, od 11. ure dalje na sedežu Kraških krtov na Vrhu. Ob tej priložnosti bodo predali namenu novo oglasno desko in predstavili še druge novosti. Goste bo tudi pričakala razstava o delovanju kluba. Ob 13. uri bodo postregli s kosilom, sledila bo družabnost z glasbeno spremljavo; zaželena je predhodna najava na tel. 338-6178688, 335-8291389 ali po elektronski pošti na naslov kraskikrti@googlegroups.com. Kraški krti v odkrivanju podzemlja H Čestitke MARINO LAKOVIČ jih danes 70 slavi in se prav lepo drži. Z dvignjeno čašo nazdravimo vsi mi ter voščimo ti še nešteto zdravih in srečnih dni. MPZ Jezero. V torek, 2. oktobra 2012, je privekal na svet mali KRISTJAN in osrečil mamico Moreno in očka Lorenca Terpina. Srečni družini čestitajo nonoti, teta in strica, malemu Kristjanu pa veliko sreče v življenju. Štorklja je priletela, na balkon se je usedla, Renato in Davida Ter-pina naznanila, da sta babica in dedek postala. Veselega dogodka se veselita Ines in Saverij. À Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: danes, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti -Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). il Razstave V POKRAJINSKIH MUZEJIH v palači Attems-Petzenstein v Gorici bo v četrtek, 11. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »120 x 120 Okno v svet Medana art«. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo danes, 7. oktobra, vstop prost v Pinakoteko v palači At-tems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici (10.00-17.00), možen bo tudi brezplačni ogled arheološke zbirke, muzeja prve svetovne vojne ter muzeja mode in umetne obrti v Grajskem naselju 13 (9.00-19.00); informacije po tel. 0481-530382. V UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave projektov za ovrednotenje osta-lin na Brestovcu. Razstavo, ki bo na ogled do 19. oktobra, bo predstavil arhitekt Diego Kuzmin. XIV. FOTOSREČANJE v Kulturnem domu v Gorici: razstavljajo Frances-ca Cristin, Massimo Marchini, Thomas Ortolan, Borut Peterlin, Enzo Te-deschi, Rajko Zbogar ter krožek Cir-colo dell'Immagine »La Loggia«; do 13. oktobra ob delavnikih 10.0013.00, 16.00-18.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«; do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava z naslovom »Privatna soba« umetnice Taše Turk; do 20. oktobra 9.00-12.30, 15.30-19.00. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave Vesne Benedetič »Poti / Percorsi« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; do 24. oktobra po urniku knjigarne. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. -ê Koncerti S Izleti DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA obvešča udeležence izleta v dolino Val di Non v petek, 12. oktobra, da bo avtobus odpeljal ob 4.20 izpred veletrgovine Eurospin v Novi Gorici (pri bencinskih črpalkah), peljal bo skozi Kojsko, Šmartno in bo na Dobrovem ob 4.50; na parkirišču sejmišča v Ul. Barca v Gorici bo ob 5.10 in nato pred cerkvijo v Štandrežu; organizatorji priporočajo točnost, informacije po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič). LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris). DRUŽENJE OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 14. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu od 12. ure do mraka, v jutranjih urah pa planinci prirejajo netekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zbirališče pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri. S Poslovni oglasi SUHA BUKOVA DRVA 134€/PA-LETA, PELETI 230€/TONAGorica +30km prevoz gratis. +38631770410, 3342200566 V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 10. oktobra, ob 20.15 koncert z naslovom »Pesmi Me-diterana«. Pela bo Klarisa Jovanovic, na klasično kitaro bo igral Luka Ro-pret; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. KONCERT »LED ZEPPELIN - CELEBRATION DAY« bodo predvajali v tržiškem Kinemaxu istočasno s ki-nodvoranami celega sveta v sredo, 17. oktobra, med 18. in 21. uro; rezervacije po tel. 0481-712020. H Šolske vesti DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NOVA GORICA vabi k vpisu v krožke in delavnice izobraževalnega programa za študijsko leto 2012-13 v prostorih društva, Erjavčeva 4 v Novi Gorici 8. oktobra od 10. do 12. ure in 10. oktobra od 14. do 16. uri; več na www.unitring.si,unitring@volja.net. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE GORICA sprejema vpise za akademsko leto 2012-2013 v večnamenskem sedežu v Ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih 9.30-11.30 in 16.00-18.00, ob sredah 16.00-18.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.30-11.30; po 19. oktobru se bodo vpisovanja nadaljevala na tajništvu. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici, lekcije bodo začele v ponedeljek, 22. oktobra. Ei Turistične kmetije AGRITURIZEM KOVAČ ZA CERKVIJO V DOBERDOBU - ODPRTO ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel.0481-78125 www.kovac.it □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpati-zerje: vsak četrtek bodo na sedežu društva prebirali in komentirali slovenske časopise in revije. Društvo bo poskrbelo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba, petek hoja; informacije po tel. 0481-474191. KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it). SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon. TRŽNICA na Placuti poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. AŠZ MLADOST vabi na občni zbor v petek, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih sedeža društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). 0 Prireditve V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Die-ga Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 13. oktobra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. ARARAD KHATCHIKIAN, svetovno znani tekmovalec pasjih vpreg in inštruktor mednarodne »sleddog-mus-hing«, bo danes, 7. oktobra, med 10. in 13. uro v parku dvorca Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici s svojimi psi, razstavil bo opremo, ki jo je uporabil na odpravah in ponudil možnost, da se vsakdo preizkusi v »dog trekkingu«. PRAZNIK ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE V PODGORI bo danes, 7. oktobra: ob 8.30 rožni venec, ob 9. uri maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri bogoslužje božje besede, ob 15.20 procesija po vasi. Sodelujejo PD Pod-gora, MePZ Podgora in rekreacijsko društvo Calvario. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTANDREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Renata Podberšiča z naslovom »Verujem! Veruješ?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v četrtek, 11. oktobra, ob 20. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA in goriško zdravstveno podjetje v sodelovanju z občino Doberdob prirejata v četrtek, 11. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu predavanje zdravnikov goriškega zdravstvenega podjetja na temo »Preventiva rakastih obolenj na črevesju in dojkah«. Sodelovali bodo anatom in patolog Antonio Colon-na, kirurg Giuseppe Stacul ter odgovoren na oddelku za endoskopijo Ales-sandro Giurissa. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora. POKRAJINSKA ZVEZA SEVERNE PRIMORSKE (Nova Gorica) in KRUT prirejata v sodelovanju z upokojenskimi društvi kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ« v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3). V dopoldanskem času je organiziran obisk Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasice Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Goriški upokojenci vabijo člane in prijatelje! Na avtobusu je na razpolago 25 mest, prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). Prispevki V spomin na dragega Miloša darujejo Ivana, Dari in Drago Butkovič 50 evrov za KD Sovodnje. Ivo in Dragica iz Sovodenj darujeta ob izteku izleta po Turčiji 50 evrov za PD Rupa-Peč. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Miroslava Braini vd. Pol z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Štandrežu. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 Poletni fotoutrip '12 Preko sedemdeset fotografij z različnih koncev sveta, od Kitajske do Črne gore, od Nove Gvineje do Bosne in Hercegovine, od Škotske do Normandije, od Avstrije do Grčije, od Gvatemale do Turčije, od Bukarešte do Benetk, od Rige do Dunaja, od Sen Pelegrina do Sarajeva, od Bihaca do Krmenke in Doline, od Oristana do Padrič, od Savudrije do Trebč, od Mostarja do Ri-minija, od Gardalanda do Repniča, od Apeninov do Velikega Kleka in vrha najvišje slovenske gore - Triglava, od ... Hvala, drage bralke in bralci, ker ste tudi letos ponesli Primorski dnevnik v svet. Ker ste ga vkrcali na letalo ali gondolo, ga stisnili v gorniški nahrbtnik ...se s svojim prenosnim računalnikom povezali na našo spletno stran in Primorski dnevnik brali tudi na plaži. Hvala, ker ste Primorski brali med potovanjem in »b'ndimo«, ali preprosto na domačem vrtu ali terasi, saj je letošnje počitnice marsikdo preživel doma. Hvala, ker ste si vzeli čas in dali duška svoji domišljiji: nekatere fotografije so res zelo posrečene, čestitamo! Vse fotografije so objavljene na naši spletni strani www.primorski.eu. Hvala vsem za sodelovanje! maruska hrovatin »Banda Fukuler« položila venec na spomenik novinarjev Ota, D'Angelo, Luchetta v Mostarju S Primorskim na gondoli v Benetkah ivana skerk Slika je bila posneta dne 16.09.2012 po b'ndimi (trgatvi) pri Rebulovih v Repniču, po običajnem družabnem kosilu dorčiokretič Pozdrav s Kitajske E-PD na Rodosu (GR) - Ladiko bay. Pečudovita plaža je poznana tudi kot Antony Quinn Bay. V tem prelepem kotičku sredozemlja si je namreč znani filmski igralec v zgodnjih 60ih letih uredil vilo in tudi prebival miran vizintin Pozdrav z Apeninov kresny Primorski smo brali tudi pod Velikim Klekom - Grossglockner alen sancin S krizo se ostane doma canciani ettore »Sprostitev v tej pasji vrocini« roberta coretti 1 4 Nedelja, 7. oktobra 2012 TEDENSKI POUDAREK Štaj erski Slovenci, • V • manjšina v vzponu Boris Jaušovec ekega junijskega večera pred skoraj četrt stoletja se je na pobudo filozofa in teologa Wolfganga Gombocza z Univerze Karla-Franca v neki graški oštari-ji zbralo okoli dvajset njegovih kolegov profesorjev in še nekaj študentov, največ slavistov in slavistk. Ustanovili so Društvo sedmi člen za avstrijsko Štajersko. Takrat, leta 1988, je Jugoslavija še obstajala, toda vprašanj te že precej asimilirane manjšine v odnosih z Avstrijo ni nikoli načenjala. Zakaj, se lahko samo vprašamo, saj je namreč prav sedmi člen Avstrijske državne pogodbe, katere sopodpisnica je bila Jugoslavija, tudi štajerskim Slovencem zagotavljal vse pravice, ki so še danes aktualne tudi za koroške Slovence in za gradiščanske Hrvate. Ob ustanovitvi društva za tiste čase z izjemno provokativnim imenom je Jugoslavija ostala zmedena, Avstrija pa ogorčena. Predsednik štajerskega deželnega zbora Franz Wegart je tedaj vzkliknil: »Štajerskih Slovencev pri nas vendar nimamo!« Pa jih je ljudsko štetje leta 1991 naštelo 1700. Leta 2001 jih je bilo še petsto več, namreč čez 2200. Štirinajst let je že minilo tudi od odprtja kulturnega in logističnega hrama manjšine v Potrni, namreč Pavlove hiše. Vmes se je društvu in manjšini, ki ni bila priznana, ki se je otepala s finančnimi in kadrovskimi težavami pa neprijaznim okoljem in sumničavimi pogledi, zgodilo še marsikaj. Takratna predsednica društva Andrea Zemljič je na dom leta 1993 dobila pisemsko bombo. Njena prisebna mati na srečo sumljive pošte ni odprla in jo je odnesla na policijo. Ta incident je bil kaplja čez rob in zdelo se je, da bo društvo po pe- tih letih pristalo na tleh in razpadlo. Ustanovitelj Gombocz je poskušal z radikalnimi predlogi, ki pa se niso prijeli. Kasneje je Gombocz društvo, katerega oče je bil, nikoli pa njegov formalni predsednik, nekolikanj zagrenjeno zapustil. Vajeti je prevzel Branko Lenart, umetniški fotograf iz Gradca in predavatelj na tamkajšnji Višji zvezni tehnični šoli za umetnost in oblikovanje. Z njegovim mirnim vodenjem - ki ga je sprva prevzel začasno, kot je mislil le za leto dni, nato pa je ostal predsednik 13 let - so se začela obzorja štajerski manjšini jasniti. Štajerski Slovenci so dobili kooptiranega člana v manjšinskem sosvetu koroških Slovencev pri uradu zveznega kanclerja, ki je leta 2003 postal njegov polnopravni član. Kot manjšinske predstavnike so jih začeli vabiti v Ljubljano. Neuspeli poskus bombnega napada je po vsej Avstriji in tudi v Sloveniji sprožil veliko solidarnost do društva in še več simpatij do izginjajoče manjšine. S podporo Avstrije, Slovenije, kasneje pa tudi zvezne dežele Štajerske, in številnih prostovoljnih donacij je društvo v Potr-ni/Laafeldu, ki je ena od sedmih vasi okoli avstrijske Radgone z nekoč večinskim slovenskim prebivalstvom, odkupilo nekdanjo domačijo sloven-sko-madžarskega intelektualca, docenta južnoslovanskih jezikov v Sze-gedu Avgusta Pavla. Pavel je bil rojen 1886 v bližnji prekmurski Can-kovi, umrl pa je leta 1946 v madžarskem Sombotelu. Nos za ta nakup prazne in propadajoče hiše s prizda-nim gospodarski poslopjem je spet imel Wolfgang Gombocz, katerega rod prihaja iz sosednje hiše v vasi. Nekaj mesecev pred otvoritvijo je avstrijski policiji le uspelo prijeti pisemskega bombaša Franza Fuchsa. Pri preiskavi so pri njem našli dve novi bombi, podtaknjeni v cvetlična lončka, ki jih je menda nameraval sprožiti prav pred Pavlovo hišo v času njene slavnostne otvoritve. Tudi ta detajl, čeprav je šlo za zmešanega človeka, kaže, kako uničujoče so delovali predsodki zoper slovensko štajersko manjšino. Leta 1998 je bila nato velika otvoritev Pavlove hiše, le malo kasneje pa sta jo obiskala takratni predsednik Slovenije Milan Kučan in takratni predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, sedanji avstrijski predsednik. Ta obisk je prebil led v dojemanju društva in Pavlove hiše, saj okolica nanju ni več mogla gledati kot na sovražni element. Je pa zanimivo, da je Kleine Zeitung iz Gradca o srečanju med predsednikoma sicer poročal, ni pa povedal, kje točno sta se sestala. Šele ko je leta 2001 Pavlovo hišo obiskala tedanja deželna glavarka Štajerske Waltraud Klasnic, se je tudi to končno spremenilo in pregrade v glavah so padle. Pa saj avstrijski mediji dogajanja na štajerski južni meji že dolgo niso mogli več ignorirati. Pavlova hiša in Društvo sta namreč v goste vsa ta leta vabila vrhunske likovne in glasbene ter druge umetnike, za kar je bil zaslužen dolgoletni glavni tajnik društva Michael Petrowitsch iz Gradca. Petrowitsch je slavist in kulturni in umetniški menadžer, kar je bil za Pavlovio hišo zadetek v polno. Petrowitschev rod prihaja z drugega avtohtonega naselitvenega območja štajerskih Slovencev, iz Sobo-te/Soboth. Tretje tako naselitveno območje poleg radgonskega trikotnika pa so Lučane/Leutschach. Res je, da je pri večini prireditev v Pavlovi hiši dolgo šlo šlo za moderno umetnost ali pa za različne zgodovinske predstave. Vse to pretežno kmečkemu okolju ob meji ni bilo posebno blizu. Ampak zato pa so tamkajšnje prireditve pričele presegati vse meje, ne le deželnih, temveč tudi državne. Dober glas o Pavlovi hiši pa se je širil v avstrijskih, slovenskih in tudi madžarskih ter celo hrvaških medijih. Skozi takšno mehčanje dojemanja Pavlove hiše kot nepotrebnega tujka, se je v zadnjih letih zgodil preobrat. Tako sedaj v Potrni že nekaj let nastopa domači, hišni mešani zbor, ki poje štajerske ljudske pesmi v slovenščini in nemščini, tam je večkrat nastopala tudi slovensko-avstrijska štajerska pesnica in pisateljic Josefa Prelog. Zato se vse več domačinov ne boji več priti na prireditve v Pavlovo hišo, kjer društvbo obiskovalce zmeraj tudi lepo postreže in praviloma pripravi zabavo pozno v večer in celo noč. Koroška Slovenka Rezka Kanzian, ki živi v Gradcu, pa ima slovesnko-avstrijski teater, ki nastopa v slovenščini, največkrat pred otroki. Društvo sedmi člen in Pavlova hiša sta resnična zgodba o uspehu, o uspehu neke že skoraj povsem asimilirane in odpisane manjšine. Ker so začeli iz nič, so morali staviti najprej na akademske kroge, nato na multikulturnost in na vabo učenja jezika soseda ter prednikov. Upam, da sicer to ni slika avstrijske Koroške v neki ne tako daljni prihodnosti, čez -/ dvajset ali trideset let, saj tam vendarle ni nuje za tak razvoj. Danes se na Štajerskem kar blizu 450 otrok fakultativno uči slovenščine v 14 ljudskih in 14 glavnih ter srednjih šolah, pa še v treh višjih poklicnih šolah. In to od Ivnika/Eibiswalda, do Cmure-ka/Murecka in Radgone/Bad Rad-kersburga, vse tja do Feldbacha, prek Gradca, celo do Brucka an der Mur visoko na severu. Še pred sedemnajstimi leti ni bilo nobenega. Od leta 2003 so pri društvu izdali tudi okoli 20 znanstvenih in vsaj deset bele-trističnih knjig, o manjšini so avstrijski, slovenski, nemški in švicarski filmarji posneli več dokumentarcev, avstrijski in nemški časniki so o manjšini objavili več reportažnih zapisov in intervjujev. V društvu izdajajo tudi letni zbornik Signal, v katerem so teksti dosledno objavljeni v obeh jezikih, v slovenščini in nemščini. Lani so štajerski Slovenci v Avstriji dobili tudi prostor v radijskem etru. Oddaje pripravljajo v preizkušeni radijski formuli javno-zasebne-ga partnerstva, torej v Radiu Agora in v ORF. Letos so v Gradcu ustvarjalci tega programa dobili tudi radijski studio. Prav tako imajo štajerski Slovenci na televizijski oddaji Dober dan, Koroška, ki se pri njih imenuje, Dober dan, Štajerska vsaj en prispevek tedensko. Sicer pa o štajerskih Slovencih v Avstriji redno in sistematično poroča in komentira dnevnik Večer iz Maribora, prav tako pomurski tednik Vestnik, pa nacionalni slovenski radio v oddaji Sotočja. Drugi slovenski mediji so manj požrtvovalni, o tej manjšini poročajo le sporadično ali pa nič. Izjema je Primorski dnevnik iz Trsta. Še en uspeh Društva sedmi člen je treba omeniti, zanj pa je med drugimi zaslužna sedanja predsednica Društva člen sedem za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner. Leta 2008, ko je bila razprava o dodatnih dvojezičnih krajevnih tablah na avstrij-skemn Koroškem na vrhuncu in se rešitev sploh še ni nazirala, so šta-j erski Slovenci brez hrupa in hude krvi dobili prva dvojezična cestna kažipota, ki vodita do Pavlove hiše. Prvi tak kažipot od tedaj stoji ob izhodu iz avstrijske Radgone in drugi pri odcepu z glavne ceste v Potrni. Weitla-nerjeva pa napoveduje, da imajo še zamisel, v kakšni od vasi radgonskega trikotnika postaviti kdaj tudi dvojezični krajevni napis. Če bi sledili razsodbam avstrijskega ustavnega sodišča za koroške Slovence, bi pet odstotkov slovensko govorečega prebivalstva v vasi utegnilo biti dovolj. Kajti ustavno sodišče je obrazložitvi sodb, po katerih naj bi koroški Slovenci dobili dvojezični krajevni napis, če je v kraju vsaj deset odstotkov slovensko govorečega prebivalstva, menilo, da je za pravice manjšin v Evropi treba imeti od pet do 25 odstotkov prebivalstva na nekem območju. V radgonskem trikotniku je namreč ob zadnjem ljudskem štetju, ko so v Avstriji še ugotavljali pogovorni jezik prebivalstva, to je leta 2001, slovensko govorilo šest odstotkov prebivalcev. In v skladu z evropskim duhom bi bilo treba manjšino, ki izginja, zaščititi bolje, torej prag z desetih odstotkov znižati na pet. i Na fotografiji levo Avgust Pavel (1886 - 1946), nekdaj docent južnoslovanskih jezikov v Szegedu, po katerem se imenuje Pavlova hiša v Potrni (na fotografiji desno pročelje z napisom). / MANJŠINE_Nedelja, 7. oktobra 2012 1 5 Na slikah: pod naslovom manifestacija za neodvisnost v Barceloni; spodaj Jordi Pujol in Javier Solana Napetost med Barcelono in Madridom zaradi predloga o osamosvojitvi Katalonije /t *> * -t ■> t * K 1 i t ? r í¡> i ' . T y Dogodivščine Harryja Potterja odslej tudi v bretonščini To bo zagotovo velik založniški uspeh, vsaj če sodimo po naročilih. Obeta se torej dobiček še preden se bo prvi roman J.K. Rowlingsove o Harryju Potterju pojavi v knjigarnah. Seveda ne gre kar tako za prvi roman Rowlingsove; novost je v tem, da bo izšel v bretonščini. Za to pobudo se je odločila majhna založba Le Temps iz Porni-ca. Ko je ta založba načrtovala prevod romana v bretonščino, je domala ves francoski tisk ocenjeval, da gre za pravo norost; doslej ni namreč nihče prevajal in objavljal svetovnih uspešnic v ta jezik, ki v Franciji sploh ni priznan kot manjšinski jezik. Navsezadnje pa gre za nekaj zelo enostavnega. Knjigo Harry Potter ha Maen ar Furien (Harry Potter in kamen modrosti), ki je v številnih svetovnih jezikih izšla v nakladi 450 milijonov izvodov so prevedli v bretonščino in 17. oktobra bo v prodaji v knjigarnah. Pre-void so opravili, besedilo so lektorirali in knjiga je že nekaj dni v tiskarni. Čez 10 dni, 17. Oktoibra, bo naprodaj v mreži knjigarn Coop-Breizh, predstavili pa jo bodo na knjižnem sejmu v Carhaixu. Za Francijo je to res izreden dogodek. Bretonščino Francozi še vedno pojmujejo kot nekakšen manjvreden jezik, po drugi strani pa bretonski aktivisti ogromno pomagajo pri promociji jezika. K temu pri- spevajo tudi bretonski glasbeniki, v glavnem kantavtorji, nekakšni moderni trubadurji; nekateri so svetovno znani in vsi pojejo dosledno v bretonščini. Bretonci torej bijejo boj za oživitev svojega jezika. Bretonšdčine v javnih šolah v glavnem ne učijo, poučujejo jo v zasebnih šolah skupine Diwan, ki jo iz leta v leto obiskuje večjo število otrok. Učni uspehi so odlični, tudi kar zadeva znanje francoščine, kar še dodatno potrjuje pomen dvojezičnega pouka. Prevod knjige o dogodivščinah Harryja Potterja bo dodatno prispeval k dvigu ugleda bretonščine; prvič, ker gre za svetovno uspešnico, drugič pa, ker jo bodo brali otroci. Pravijo, da boo ta knjiga letos tradicionalno božično darilo in založniki si manijo roke ter se že pripravljajo na nov prevod. ot je bilo treba pričakovati, se odnos med Barcelono in Madridom močno zapleta. Potem ko so se Kata-lonci na milijonski manifestaciji v Barceloni izrekli za neodvisnost, se osrednja španska vlada že pripravlja na spopad, ki je zaenkrat še političen, ni pa rečeno, da se odnosi ne bodo zaostrili. Prav veliko je namreč znakov, da bi lahko do zaostritve prišlo. Primer, kako bi lahko do zaostritve prišlo, prihaja iz Evropskega parlamenta. Podpredsednik te strasbourške skupščine, poslanec španske ljudske stranke (Partido popular, PP) Alejo Vidal Quadras, je predsednika španske vlade Mariana Rajoya pozval, naj imenuje brigadnega generala, po možnosti pripadnika guardie civil, z namenom, da zatre poskus razglasitve neodvisnosti Katalonije. Po njegovem mnenju namreč ne zadostuje ukrepanje po sodni poti, ampak mora španska vlada opozoriti predsednika Katalonije Masa, da je njegova pobuda o referendumu za neodvisnost protizakonita, "sicer bo moral Madrid poseči". To pa ni vse. Vidal Quadras ima že pripravljen scenarij: sestane naj se španski senat, razpusti katalonsko vlado, katalonske poslance pošlje domov in vladno predstavništvo v Barceloni prevzame oblast v Kataloniji. Brigadni general, o katerem je govoril, pa prevzame poveljstvo katalonske policije. Vidal Quadras trdi, da Katalonci vedo, da je vse, kar počnejo, protizakonito in protiustavno. Tu pa postavlja primerjavo z letom 1934, to je z dogajanjem v času državljanske vojne oziroma tik pred njo. Po njegovem prepričanju je treba zakone spoštovati in država mora vedeti, da bi za zagotavljanje ustave lahko uporabila tudi silo. Seveda je bil Vidal Quadras zaradi teh izjav deležen številnih kritik, najprej v Evropskem parlamentu. Katalonska poslanca Raul Romeva in Ramin Tremosa ter predsednik stranke Esqerra republicana de Catalunya Oriol Junqueras sta že napovedala pisno vprašanje Evropski komisiji in bosta pisala predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schultzu, kajti Vidal Quadras je podpredsednik tega parlamenta. Na grožnje madridske vlade, da bo pred sodiščem ugovarjala zakonitosti referenduma o samoodločbi, je takoj odgovoril predsednik katalonske vlade Artur Mas, ki je dejal, da ni dopustno preprečiti, da bi narodu z več kot tisočletno zgodovino preprečili, da se izreče o svoji prihodnosti. Mas je poudaril, da avtonomija, ki jo sedaj uživa Katalonija, ne zadostuje več za preživetje, kakovost in dobro življenje. Grožnje Madrida, da prepreči referendum, pa po njegovih besedah ne prispevajo k sodišču. Mas dodaja, da je v primeru, ko se ljudstvo izreče, naloga politike, da pozorno in olikano prisluhne glasu ljudstva; glasovanje, s katerim se je za referendum odločil katalonski parlament, je po njegovem prepričanju zgodovinski dogodek in prepričan je, da se bo večina, ki se je tako odločila, številčno še okrepila, če bo to zamisel podprla tudi katalonska socialistična stranka. Po drugi strani je podpredsednica španske vlade Soraya Saenz de Santamaria dejala, da bo vlada Mariana Ra-joya uporabila vsa sredstva, da prepreči referendum o samoodločbi Katalonije ter da nima le vseh pravnih in sodnih sredstev za preprečitev referenduma, ampak bo ta sredstva tudi uporabila. Dejanje, ki je povzročilo ta resni spor, je glasovanje v katalonskem parlamentu, ki se je odločil za razpis referenduma o neodvisnosti v prihodnji zakonodajni dobi. Predsednik Mas je namreč tudi razpisal predčasne deželne volitve. V preteklosti je parlament že razpravljal o tem vprašanju, vendar o njem ni nikoli odločal, tokrat pa je za referendum glasovalo 84 poslancev od skupnih 135, kolikor jih sedi v katalonskem parlamentu. To pomeni, da je katalonski parlament razglasil svojo suverenost in torej pravico, da v prihodnjih štirih letih odloča o neodvisnosti Katalonije. Konkretno je parlament sprejel resolucijo, o kateri sta se dogovorili dve katalonski vladni stranki, Masova CiU in že omenjena ERC in v kateri napoveduje referendum o samostojnosti Katalonije, ki naj bi ga izvedli v prihodnjih štirih letih. Za resolucijo so se izrekli tudi predstavniki drugih manjših strank, pa tudi v osebnem imenu dva zelo ugledna socialistična poslanca, Joan Laporta in Ernest Maragall, ki sta se izneverila strankarski disciplini. Prvič v zgodovini je torej katalonski parlament odobril sklep o razpisu referenduma o neodvisnosti Katalonije. Pri glasovanju so se socialisti znašli v težavah in so se na koncu odločili za vzdržanje ter sami predstavili resolucijo o pravici do samoodločbe, s katero so predlagali referendum o prihodnosti Katalonije v okviru veljavne zakonodaje. Resolucija, ki so jo izglasovali po množični manifestaciji, na kateri se je 11. Septembra zbralo več kot poldrugi milijon (po mnenju organizatorjev dva milijona) Kataloncev z zahtevo po neodvisnosti, je sestavljen iz petih točk, ki jih tu povzemamo. 1. Katalonski parlament izreka priznanje in zadovoljstvo za izreden uspeh manifestacije 11. septembra v Barceloni z geslom Katalonija, nova evropska država. 2. Katalonski parlament ugotavlja, da so spremembe v španski državi v zadnjih treh desetletjih močno prizadele katalonsko gibanje, ki se je moralo tako odpovedati legitimni težnji po svoji naciji, volji po samoupravi in nacionalni identiteti. Sedaj, po številnih zahtevah Katalonije španski državi in njeni večkratni odgovori predstavljajo brezizhodno stanje in zato mora Katalonija stopiti na pot, ki bo temeljila na pravici do samoodločbe. 3. Zato katalonski parlament ocenjuje, da je nujno, da Katalonija nadaljuje po svoji poti z ugotovitvijo, da je treba katalonskemu ljudstvu omogočiti, da svobodno in demokratično odloča o svoji skupni prihodnosti kot o edini poti, ki bo zajamčila družbeni napredek, gospodarski razvoj, okrepitev demokracije ter razvoj lastnega jezika in kulture. 4. Parlament poziva vlado, politične sile ter družbene in gospodarske dejavnike, naj si po vseh močeh prizadevajo, da se ta demokratični proces izvede do konca, v dialogu z mednarodno skupnostjo, z Evropsko unijo in s špansko vlado, da bi lahko državljani Katalonije odločali v popolni svobodi, ob spoštovanju pluralizma, v svobodnem soočanju, demokratičnem sožitju in brez kakršnekoli prisile. 5. Katalonski parlament ugotavlja, da je nujno, da ljudstvo Katalonije lahko svobodno in demokratično odloča o svoji skupni prihodnosti in pooblašča vlado da v prihodnji zakonodajni dobi razpiše referendum. Polemika je seveda zajela tudi nekatere najuglednejše politike. Tako je bilo zelo zanimivo srečanje med legendo katalonske avtonomije Jordijem Pujolom ter nekdanjim generalnim sekretarjem zveze NATO in visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Ja-vierjem Solano. Pred številnim občinstvom sta razpravljala o aktualnih političnih temah in voditelj je Solano izzval, naj pove, kaj misli o procesu za razglasitev neodvisnosti Katalonije. Solana je odgovoril, da preživlja Španija eno svojih najtežjih gospodarskih obdobij svoje nove zgodovine in še ni jasno, ali si bo lahko opomogla; po njegovem mnenju bi morali vsi osredotočiti pozornost na ta vprašanja, dejansko pa ljudje mislijo, da so pojedli velik zgodovinski zalogaj, česar nikakor ne more razumeti. Pujol pa mu je odgovoril, da ga je njegov poseg, odkrito povedano, močno razjezil. Solana je bil nad takim odzivom presenečen, Pujol pa je kritiko še zaostril rekoč, da so taka stališča ugodna, ker bodo ljudje razumeli, da katalonskim odločitvam ni poti nazaj. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y KMETIJSTVO Ob letošnji zgodnji trgatvi je v sedanji fazi prišlo v naših kleteh do popolnega povretja sladkorja v moštu, zato lahko že govorimo o mladem vinu in pomislimo na prvi pretok. Prvi pretok opravimo z namenom, da ločimo droži od ostalega mladega vina, kar opravimo s čim manjšim razbijanjem ter motenjem nastale usedline. S tem opravilom odstranimo večino kva-sovk, bakterij in ostankov grozdja. Vino je lahko v večji ali manjši meri še motno, ker je stopnja motnosti vina po vrenju odvisna od mnogih fizikalnih in kemijskih dejavnikov, ne sme pa biti merilo, kdaj se opravi pretok. Motnost je sprejemljiva pod pogojem, da niso fine droži, ki jih še vsebuje mlado vino, vir neprijetnih redukcijskih vonjev. Poleg bistrenja vina ima pretok tudi druge pozitivne vplive, ker se z odstranitvijo mikroorganizmov poveča mikrobiološka stabilnost. S pretokom odstranimo tudi reduktivne vonje predvsem po takoi-menovanem žveplovodikovem bekserju (vodikovem sulfidu) in merkaptanih. Za bekser je značilen neprijeten, odvraten vonj in okus, ki spominja na gnila jajca. Če pravočasno ukrepamo, ga lahko odstranimo. Vino je treba nujno pretočiti. Pretok mora biti zračen, spremlja naj ga žveplanje. Glede zračenja vina ob pretoku velja pravilo, naj bo minimalno. Izjema so le pretoki vin z reduktivnimi vonji. Minimalna aeracija vin tudi pripomore k njihovemu uspešnejšemu bistrenju in zorenju. S prvim pretokom ne prehitevajmo, kar velja še posebno, če je vino proizvedeno iz zdravega grozdja in niso prisotni prej omenjeni ali drugi reduktivni vonji. Za pretok počakajmo vsaj deset dni po koncu alkoholnega vrenja. Dejavnikov za določanje časa pretoka je več. Pridejo v poštev predvsem zdravstveno stanje vina, prisotnost reduktivnih vonjev ter organoleptične značilnosti. Tako na primer opravimo pretok takoj po alkoholni fermentaciji vin, v katerih ni zaželen biološki razkis, po 14-ih dneh pa vin, ki naj bi imela sadno, sortno aromo. Bela suha vina visoke kakovosti, ki ležijo na kvasovkah v sodih pre- takamo v roku 2-3 mesecev ali celo pozneje. Tudi pri rdečih vinih je rok lahko različen, odvisno od maceracije in vsebnosti fenolnih spojin. Kriterijev za določanje časa prvega pretoka je torej več. V dvomu se posvetujemo s strokovnjakom. Dodatek bisulfita Prvi pretok izkoristimo za dodatek žveplovega dvokisa, da zavarujemo vino pred procesi oksidacije in preprečimo delovanje aktivnih mikroorganizmov. Odmerki dodanega žveplovega dioksida (bisulfita) niso lahko določljivi, saj morajo istočasno zaščititi vino, a tudi omogočiti razvoj in zorenje vina. Pri prvem pretoku si lahko pomagamo z zračnim testom, tako da v kozarec natočimo mlado vino iz sredine posode in ga pustimo na zraku vsaj 24 ur. Intenzivnost in hitrost oksidacije, ki se kaže v obliki porjavitve, nakazujeta približno potrebo po žveplu. Ob prvem pretoku dodamo v vino količino kalcijevega metabisulfita, ki je potreben za obstojnost, ki jo pa dosežemo tako, da je prisotnih v belem vinu 20-25 mg/l prostega žveplovega dvokisa, v rdečem pa 1520 mg/l. Te vrednosti dosežemo z okvirnim odmerkom metabisulfita 10-12 gr/hl. Možno je seveda odstopanje od tega predvsem v odvisnosti od že prisotnega žveplovega oksida, pH in materiala iz katerega je izdelana posoda, v kateri hranimo vino. Zelo koristno pa je, da opravimo pred pretokom analizo vina, ki nam pove količino prisotnega prostega žveplo-vega dvokisa. Ta podatek nam pomaga, da z večjo točnostjo določimo odmerek kalcijevega metabisulfita, ki ga dodamo vinu ob pretoku. Pri žveplanju pa se postavlja še vprašanje, če je bolje opraviti ta poseg pred pretokom ali po njem. Vinarji se po navadi opredelijo za žveplanje pred pretokom, zlasti, če se vina nagibajo k oksidaciji, poleg tega pa s tem dosežejo dobro porazdelitev žveplovega dvokisa v celotni količini vina. Ob koncu pa bi še radi poudarili, da so potrebne občasne kontrole prostega in skupnega žveplovega dvokisa. S tem preverjamo, če je v vinu prisotna zadostna količina prostega žveplovega dvokisa za zagotavljanje obstojnosti ter preprečevanje napak in bolezni. DO KONCA OKTOBRA Razmnožuj emo dišavnice Od sedaj dalje vse do konca oktobra, je čas, da razmnožujemo nekatere dišavnice in zelišča. Z izjemo bazilike, peterši-lja, zelene, drobnjaka in nekaterih drugih so pri nas gojena zelišča včinoma trajnice. Trajne zeliščne rastline razmnožujemo z direktnim sejanjem ali presajanjem. Nekatere dišavnice razmnožujemo tudi z delitvijo, druge pa s potaknjenci. Prav sedaj je čas, da razmnožujemo zeliščne rastline z delitvijo. Na ta način razmnožujemo origano, timjan in majaron. Zeliščne grmiče po navadi delimo spomladi, v bolj milih legah je primerna tudi zgodnja jesen. Matične rastline morajo biti zdrave in dobro razvite. Rastlino izruje-mo iz zemlje in jo razdelimo na dva ali več delov, odvisno od velikosti rastline. Osrednji del rastline lahko odstranimo, ker je najstarejši. Vsak del naj ima dovolj korenin. Vsakega posebej ponovno sadimo, pred tem pa nekoliko skrajšamo korenski sistem. Sadimo na sončno in toplo lego, v razdaljo 30 za 30 cm, v dobro pognojeno zem- PRIHODNJO NEDELJO Vabilo na Praznik kostanja v Bardu Kmečka zveza prireja 14. oktobra 2012 tradicionalni jesenski izlet na Bur-janko, praznik kostanja, ki bo v Bardu, prijazni vasi v Terski dolini. Odhodi avtobusa: Ob 7.00 iz Boljunca - gledališče Prešeren; 7.05 iz Zabrežca - avtobusna postaja; 7.15 Bazovica - pred cerkvijo; 7.20 Padriče - avtobusna postaja; 7.25 Trebče - na trgu; 7.30 Opčine - pred Zadružno kraško banko; 7.40 Pro-sek - gostilna Lukša; 7.45 Križ - avtobusna postaja; 7.50 Nabrežina - pri Kam-narski hiši; 7.55 Sesljan - avtobusna postaja (pred bencinsko črpalko); 8.00 Štivan - avtobusna postaja; Program predvideva spoznavanje bogate kulinarične tradicije, kulturne dediščine ter glasbenega užitka. Ob 9.30 obisk hiše medu (Kmetija Bratje Comaro) v Cassaccu; Ob 10.45 odhod iz Cassacca; Ob 11.30 Sv. maša ob spremstvu zbora »Vokalna skupina Drežnica« v Bardu; Ob 12.30 odprtje umetniške razstave Luigija Mode-riana iz Plestišča; Ob 13.00 kosilo - menu: OCIKANA (njoki iz polente za-beljeni s topljenim maslom, sirom in mlekom); POŽGANIK (klobasa v omaki iz koruzove moke); ŠTAK (krompirjev pire, fižol zabeljen s slanino in dišavami) s prašičjimi reberci ali frikom s polento; SLAŠČICA: gubana Val Torre s kostanjevim nadevom; VINO, VODA, RAZNE PIJAČE; Od 13.00 ure Glasba z ansamblom Brjar; Ob 15.00 Kogojevi dnevi, v cerkvi koncert Godalnega kvarteta Calisto. Možen ogled etnografskega muzeja ter čezmejnega kmetijskega sejma z možnostjo nakupa kostanja ter najboljših kmetijskih pridelkov in izdelkov iz Terske doilne, Nadiških dolin in Posočja. Cena izleta je 40,00 € na osebo in vključuje prevoz, kosilo ter 1 kg jabolk. Informacije in vpis v uradih Kmečke zveze (Tel. 040-362941). ljo. Bolj pogosto je presajanje v lonček, saj po navadi dišavnice pozimi spravimo z bolj zavetne prostore. V tem času lahko izvedemo tudi razmnoževanje s potaknjenci. To je zelo razširjeno in uspešno na primer pri žajblju, rožmarinu in timjanu. Tudi s tem načinom pridobimo nove rastlinice, ki so enake matični rastlini. S potaknjenci lahko razmnožujemo tudi spomladi. Vršičke za potaknjence odrežemo z 2-3 let starih močnih in zdravih rastlin. Potaknjenci naj bodo dolgi od 8-10 cm pri salviji, 15 cm pa pri rožmarinu. Odstranimo spodnje liste in nekatere zgornje liste. Nato jih vtaknemo v zemljo za 2/3 dolžine, vsakega v svoj lonček. Boljši uspeh imamo, če uporabimo prašek za ukoreninjenje, pa čeprav po navadi potaknjenci žajblja in rozmarina dobro ter hitro razvijejo korenine. Zemlja za potaknjence naj bo lahka, peščena, zračna in naj zadržuje vlago. Bolje je, če uporabimo za to nalašč pripravljeno mešanico, ki jo kupimo v semenarnah. Paziti moramo, da bo zemlja stalno, a ne preveč vlažna. Bolje je, da potaknjene vršičke dvakrat na dan poškropimo s pršilnikom. Vaze postavimo na svetel, a primerno vlažen prostor. V oktobru je lahko temperatura že nekoliko nizka. To je tudi čas, ko trajna zelišča, ki niso odporna na nizke zimske temperature, kot na primer majaron, origano, žajbelj ali druge prenesemo v notranje prostore, posebno ko nastopi mraz. Preden prenesemo dišavnice v notranje prostore, jim odrežemo suhe in stare dele rastline ter kontroliramo, da nimajo bolezni ali škodljivcev. Lahko po dve ali več vaz skupaj postavimo v večjo posodo, vmesni prostor pa napolnimo z razširjeno glino. To ima prednost, da se vlaga bolje ohrani. V primeru zelo ostre zime pa moramo tudi nekatere druge dišavnice spraviti v notranje prostore. Notranji prostor je lahko neogrevan rastlinjak, minirastlinjak, svetla veranda, ali kak drugi prostor. Važno je, da je prostor neogrevan in da je dovolj svetel. Prostor naj bo čist, svetel, suh in z ne previsoko temperaturo. Preden postavimo rastline v na- menjeni prostor, ga moramo dobro očistiti in razkužiti. Na splošno naj bo temperatura v prostoru med 4 do največ 15 stopinj Celzija. V zaščitenem prostoru bodo te rastline počasi rasle celo zimo. Zato jih moramo občasno pognojiti in jih po potrebi enkrat na teden zalivati, ko je zemlja suha. Temperatura vode naj bo sobna (okrog 20 stopinj C). Če je prehladna, lahko korenine začnejo gniti. Bolje je, da zelišča hranimo brez podstavka, da se ne bi zadrževala voda, ki bi lahko pospešila gnitje korenin. Občasno moramo prostor, kjer hranimo rastline, prezračiti. Če zima ni prehuda, se lahko večina dišavnic dobro ohrani tudi na prostem. Postavimo jih v zavetje, na primer na južno stran hiše. Rožmarin na primer zelo dobro prenese celo zimo na odprtem. Majaron se tudi po navadi zelo dobro obnese zunaj, razen ob bolj mrzlih zimah. Bolje je vsekakor, da ga pozimi postavimo v zavetje, na primer na južno stran hiše ali na katerekoli drugi toplejši kotiček. Za zaključek povemo, da v isti prostor in na zelo podoben načih shranimo tudi pelargonije in druge cvetoče, na mraz občutljive okrasnice. Za skladiščenje izberemo le najlepše in zdrave rastline. Preden skladiščimo pelargonije in tudi med zimo, jih moramo stalno kontrolirati in opazovati, da nimajo škodljivcev ali bolezni, kot na primer botritis in drugih. V teh primerih jih moramo nemudoma odstraniti, ostale rastline pa poškropiti. Na splošno velja tudi, da rastline najraje gojimo v glinastih vazah, da je zastajanje vode veliko manjše. Med zimo pelargonij ne gnojimo, saj so, nasprotno od zelišč, v popolnem zimskem mirovanju. Ni primerno hraniti čez zimo zelišča in cvetoče lončnice v stanovanju. Temperatura v stanovanju je previsoka, obenem pa vlaga prenizka, zaradi česar rastline lahko postanejo precej šibke in celo propadejo. V nekaterih slučajih lahko rastline čez zimo postavimo med dve okenski šipi. Magda Starman LETINA V Italiji manj vina a dobra kakovost Po predvidevanjih Italijanskega združenja enologov (Assoenolo-gi) bo letošnja letina vina pomenila za Italijo minimum proizvodnje. Lanska že itak zelo nizka proizvodnja vina (približno 43 milijonov hl) se bo zmanjšala za 3,5% in dosegla malo nad 41 milijonov hl, kar je proizvodni minimum vina na italijanskem polotoku. Razloge za tako količinsko skromen dosežek gre iskati predvsem v slabih vremenskih razmerah, ki so v časovnem zaporedju bile pozeba, toča in v poletnih mesecih hudo sušno obdobje, ki je močno vplivalo na potek zorenja grozdja. Po ocenah združenja enologov se trend padanja proizvodnje vina v Italiji nadaljuje že vrsto let. Letošnja predvidena proizvodnja bo namreč za 12% nižja od povprečja zadnjih dvajset let. Glede kakovosti pa so strokovnjaki optimisti, saj je obilen dež v zadnji fazi zorenja grozdja zelo pozitivno vplival na kakovost pridelka in bo prešla v končni proizvod. Tega mnenja so tudi naši vinogradniki in vinarji ter krajevni izvedenci, tako v naši deželi, kot v sosednjem čez-mejnem območju Slovenije (Brda, Kras, Vipava, Istra), kjer napovedujejo kakovostno kapljico. Visoka kakovost bo vsaj delno nagrada za vinogradnike, ki so bili pod stalnim pritiskom vremenskih neprilik in, na našem območju, neželenih »obiskov« divjih prašičev in druge divjadi. Toda povrnimo se k podatkom o proizvodnji vina, ki zadevajo pomembnejše vinorodne italijanske dežele in jih primerjajmo s tistimi iz leta 2011. S tem v zvezi je najprej opazna razlika med južno, srednjo ter severno Italijo. Jug, predvsem pa Kampanija (+10%) in Sicilija (+10°%) beležita znatno zvišanje proizvodnje, medtem ko so pomembnejše vinorodne dežele na severu v občutnem nazadovanju. Tako je proizvodnja padla za -5% v Piemontu, -10% v Venetu, -10% v Furlaniji Julijski krajini, -10% v Toskani ter -15% v Lombardiji, -5% v Emiliji Romagni. V Srednji Italiji (Lacij, Marke in Umbrija) je proizvodnja ostala z rahlim odstopanjem na nivoju leta 2011. Kljub nazadovanju je Veneto tudi letos na prvem mestu s proizvodnjo 7.840.000 hl. Sledijo Emilija Romagna s 6.130.000 hl, Apulija s 5.770.000 hl ter Sicilija s 5.130.000 hl. Preseneča proizvodnja južnih dežel, v katerih se opaža preobrat. Po večletnem nazadovanju proizvodnje, zlasti na Siciliji, kažejo letošnji podatki znaten vzpon, kar je skladno z rastočim uveljavljanjem južnih vin tako na domačem kot na tujih trgih. Glede Veneta velja poudariti, da je proizvodnja Prosecca ostala na ravni prejšnjega leta, kar verjetno pomeni, da bodo ostale cene tega vina v glavnem nespremenjene. Predvidena proizvodnja v deželi Furlaniji Julijski krajini naj bi se ustalila na 1.140.000 hl, kar je približno za 100.000 hl manj kot prejšnje leto. Večji padec proizvodnje pa je predviden v tržaški pokrajini, kjer naj bi bilo za 30% proizvodnje manj kot leto prej. Najobčutneje je k temu pripomogla toča v dolinski in miljski občini, ki je na nekaterih območjih skoraj popolnoma uničila pridelek. V ostalih delih pokrajine pa gre zmanjšanje pridelka pripisati dolgemu sušnemu obdobju v poletnih mesecih, čeprav so padavine pred trgatvijo pripomogle, da je bilo pridelka več od predvidenega. V tolažbo vinarjem in potrošnikom pa naj bo ugotovitev, da bomo sicer pili manj, a zelo kakovostno. Svetovalna slažba KZ PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA RICMANJE Babna hiša V torek, 9. oktobra ob 20.30 bo na ogled gledališka igra »110 okusnih let«, zamisel in režija: Sabrina Morena; igrata: Vesna Guštin in Lara Komar. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. oktobra ob 20.30 / v goste prihaja pariški mojster komičnega gledališča Yves Lebreton. Predstavil se bo s komično uspešnico »Eh?...Le av-venture di M. Ballon« (Eh?...dogodiv-ščine M. Ballona).Dogodek, sodi v okvir 22. gledališkega festivala »Ca-stello di Gorizia - Goriški grad 2012«. _SLOVENIJA_ CERJE V sredo, 10. oktobra ob 20.30 bo na ogled zgodovinska drama Dušana Jelinčiča »Kobarid '38 - Kronika atentata«, režija: Jernej Kobal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom V soboto, 13. oktobra v 20.30 / Glasbena matica, v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Veliki trg V petek, 12. oktobra ob 20.30 bo v sklopu Barcolane koncert »Barcolana Hip Hop, sodelujejo Club Dogo, Max Bri-gante, Carnicats & co. (Vstop prost) V soboto, 13. oktobra ob 20.30 bo v sklopu Barcolane koncert priznanega italijanskega ansambla Elio e le storie tese. (Vstop prost) Gledališče Rossetti (dvorana Generali) V torek, 30. oktobra v 20.30 / Gran Gala Črni Labod / koreografije Michel Fo- kine, Rudolf Nureyev, Marius Petipa in Ben StevensonNastopajo plesalci American Ballet Theatra Irina Dvorovenko in Maxim Beloserkovsky. Ponovitev v sredo 31. oktobra ob isti uri. Vstopnice bodo v prodaji pri blagajni gledališča od 2. oktobra v urnikih blagajne. Gledališče Miela V petek, 12. oktobra ob 21.00 bo nastopil norveški glasbenik Randy Hansen s svojim ansamblom, na sporedu bodo poleg Hendrixovih pesmi tudi izvirni komadi. Koncert spada v sklop Trieste is Rock. V petek, 16. novembra ob 21.00 se vrača v Trst skupina Il Teatro degli Orro-ri. Koncert spada v sklop Etnoblog. BAZOVICA Cerkev M. Magdalene Danes, 7. oktobra ob 18.00 bo v cerkvi Marije Magdalene v Bazovici koncert v okviru 150-letnice cerkve. Nastopa MePZ R. Portelli iz Mariana del Friu-li, dirigent Fabio Pettarin. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 12. oktobra v 20.30 / opereta v dveh dejanjih Robert Stolz »Pomladanska parada« - režija Jože Horvat, dirigent Hilarji Lavrenčič; ponovitve v soboto, 13. oktobra in v četrtek, 18. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo 21. oktobra ob 16.30. Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuz vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom - Klub CD V torek, 9. oktobra ob 20.30 / Steve Lehman Trio (ZDA);Steve Lehman, saksofon; Matt Brewer, bas; Damion Reid, bobni V soboto, 13. oktobra ob 20.00 / Večer šansonjerke Vite Mavrič z gosti -Oder. Luč. Beseda. Glasba. Štirje elementi sveta, ki mu Vita Mavrič usodno pripada. Gostje: Mia Žnidarič, Steve Klink, Severa, Jani Kovačič, Gal Gju-rin, Milan Dekleva, Jaka Pucihar V torek, 16. oktobra ob 20.30 / Belleruche (VB); Kathrin deBoer, glas; Ricky Fabulous, kitara; DJ Modest: elektronika V torek, 23. oktobra ob 20.30 / Neomi (Slovenija); Saša Vipotnik, glas; Tadej Košir, kitara; Jernej Kržič, bas; Erik Ma-renče, klaviature; Anže Žurbi, bobni Cankarjev dom - Gallusova dvorana V ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.00 / Vokal Xtravaganzza 2012; Perpetuum Jazzile & Rajaton V četrtek, 11. in v petek 12. oktobra, ob 19.30 / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: Matthias Pintscher, solist: David Fulmer, violina, program: R. Strauss, Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegela, op. 28; M. Pintscher, Mar'eh za violino in orkester; A. Dvorak, Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Občinska razstavna dvorana na Velikem trgu 4 razstavlja fotografinja Giorgetta Dorfles, izbor fotografiji z naslovom Con-trocanto bo na ogled do 17. oktobra z urnikom od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Theaterphotogallery (ul. Diaz 22): na ogled je razstava mednaro priznanega slovenskega fotografa Arneja Hodaliča, ki je med drugim urednik fotografije slovenske izdaje revije National Geographic. Njegova razstava nosi naslov Kuba-brez samocenzure. Serija Hodaličevih izjemnih posnetkov je nastala na Kubi, kamor je odšel februarja leta 2010, brez vnaprejšnjega naročila, zgolj kot ustvarjalna fotografska prevetritev ter neobremenjen izziv. Razstava bo odprta do 29. novembra od 10:00 do 20.00. Narodni dom: razstavlja slovenska slikarka Polona Petek. Razstava nosi naslov Od doma domov, nastala je v sklopu projekta Dialogarte, pri katerem sodeluje tudi Tržaška knjigarna, uživa pa tudi podporo NŠK in Generalne kon-zurata Republike Slovenije v Trstu. Razstava bo na ogled do 26. oktobra, od ponedeljka do petka, od 17. do 19. ure. Palača Costanzi: odprta je antološka razstava del slikarja Pietra Grassija, ki jo je postavila tržaška občina s podporo Fundacije CRTrieste.Razstava bo na ogled do 28. oktobra ob delavnikih in praznikih med 10. in 13. ter 17. in 20. uro. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Kraška hiša: na ogled je raztava fotografiji Andreja Perka z naslovom Razpoke. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Ogled je možen do 21. oktobra ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. Jutri 14. fotosrečanje GORICA V Galeriji Kulturnega doma je na ogled 14. Fotosrečanje v priredbi Fo-tokluba 75 z udeležbo šestih fotografov iz Italije in Slovenije ter sedmih fo-toustvarjalcev iz krožka La Loggia iz kraja Motta di Livenza. Razstava bo odprta do 13. oktobra. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razsta- va ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista M. Fabianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. SLIKOVNA KRIŽANKA - naši olimpijci REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako turistična točka v ljubljani urednica nesoglasje beri primorski dnevnik gojenec šole za policiste dežela, ki ji vlada plemič anton ingolič it. igralka magnani marino, diego, jose španski junak oblika rastlinskega stebla del smučar. skakalnice delovni sestanek zadnji del letala junak iz ma-habharata blaženost v budizmu ameriška zvezna država preobčutljivost za določene snovi primorski dnevnik, tvoj dnevnik italijansko moško ime ivan minatti lech walesa aškerčeva socialna pesem površina, prostor, območje slovenska slikarka (adriana) nekdanja jugosl. cia norveški filozof mlinski žleb slovenska pisateljica peroci oskar kjuder oliver hardy (vzdevek) sl. olimpio-nik štukelj fr. umetn. zgodovinar nem. režiser herzog okroglo Število sl. pisatelj (vitan) zgleden primer gorovje v evropi pogorje v karpatih mesto nad sotočjem soče nekdanji novinar pd udovič emil adamič izrastek na glavi huda nalez. bolezen italijanska novinarka in pisateljica nada moderno glasbilo na Štiri strune slov. reporter (črt) naš kraj na goriškem stopnja za začetnike v borilnih Športih jože cej skupek prepletajočih se žil livada, trava ob hiši kratko krilo kofi anan eva sršen otok vzhodno od filipinov ameriški pisatelj, marksist (max) / rdečecvetni plevel rimska boginja jeze plemiški naslov mesto vseverni italiji (orig.) središče vrtenja italijanski pesnik (pietro) vaja vkarateju italo svevo Kdo je na sliki? Naš športnik na sliki (letnik 1939) seje začel leta 1957 ukvarjati z atletiko in odbojko pri tržaškem klubu Libertas. Predvsem z igro ob mreži je dosegel svoje največje uspehe. Kot igralec je bil dolga leta glavni steber tržaškega prvoligaša Ravalica in nato Petrarce iz Padove. Krstni nastop z italijansko reprezentanco je imel leta 1966 na prijateljski tekmi proti Jugoslaviji (0:3). Prav tako uspešna je bila njegova trenerska pot. Začel je leta 1964 z mladinskimi ekipami tržaškega Ravalica in že leta 1972 postal pomožni trener italijanske mladinske reprezentance. Leta 1976je bil Anderliniju pomožni trener na olimpijskih igrah v Montrealu, kjer so "azzurri"prvič v zgodovini nastopili na OI. Leta 1977 je bil prvi trener italijanske članske in univerzitetne reprezentance. SLOVARČEK - AALL = norveški filozof (Anathon) • EASTMAN = ameriški pisatelj • KYU = začetniška stopnja v borilnih športih • NAL = kraljevič iz indijskega epa Mahabharata • REAU = francoski umetnostni zgodovinar (Louis) GLASBA 1 B Nedelja, l. oktobra 2012 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Žogarija 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Lahko noč, gospodična - režija Metod Pevec, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 Dnevnik 7.15 Rubrika: Pole Position 7.55 Avtomobilizem: VN Japonske, Formula 1, prenos dirke 9.25 Sv. Maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Talk show: Domenica in... L'Are-na 16.30 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in Cosi e la vita (v. L. Cuccarini) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 5' di recupero 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: Ne con te ne senza di te 23.25 Dnevnik in rubrike V^ Rai Due 15.40 Show: Quelli che... (v. Victoria Cabello) 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik Rai Tre U Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: La vita dei mammiferi 9.20 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Film: Nine months - Imprevisti d'amore (kom., ZDA, '95) 16.30 Film: La battaglia d'Inghilterra (voj., Fr./It./Šp., '69) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Il comandante Florent - Sabato sera (krim., Fr., '00) 21.30 Nan.: Tierra de Lobos 22.30 Aktualno: Terra! 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Elephant Princess 9.25 Rubrika: Pole Position 9.30 19.30 Avtomobilizem: VN Japonske, Formula 1, prenos dirke 9.55 Nan.: Erreway 10.30 Rubrika: Ra-gazzi, c'e Voyager (v. R. Giacobbo) 11.00 Rubrika: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Tg2 Motori 13.45 Show: Quelli che aspet-tano... 0.35 Film: Annapolis (dram., ZDA, '06) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Belli dentro 10.30 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 11.50 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.15 Film: Un'estate al mare (kom., It., '08) 23.20 Nan.: Il giudice Mastrangelo v Italia 1 7.00 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 7.45 Risanke 9.55 Film: Small soldiers (zf, ZDA, '98) 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset -XXL 14.00 Film: Un tipo imprevedibile (kom., ZDA, '96) 15.50 Film: South Kensington (kom., It., '01, r. C. Vanzina) 18.30 Dnevnik 19.30 Film: Big daddy - Un papa speciale (kom., ZDA, '99, i. A. Sandler) 21.25 Nan.: CSI - New York 23.20 Nan.: Covert Affairs La l 7.10 Nan.: Wind at my back 8.00 Film: Rebecca, la prima moglie (dram., ZDA, '40, r. A. Hitchcock) 10.05 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 10.55 Dnevnik in rubrike 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\u00BD h 15.05 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 15.40 Film: Il padre della sposa (kom., ZDA, '91) 17.15 Film: Il padre della sposa 2 (kom., ZDA, '96) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: Ti ci porto io 11.20 Moto-ciklizem: WSBK Magny-Coursa, Superpole, prenos prve dirke 13.00 Rubrika: Paddock Show 13.30 Dnevnik 14.05 Motoci-klizem: WSBK Magny-Coursa, Superpole, prenos druge dirke 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Insieme per caso (kom., ZDA, '02) 23.35 Aktualno: Madama Palazzo 0.10 Omnibus Notte ^ Tele 4 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Reportaža: Report 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Nan.: Boris 7.00 11.50 Aktualno: Salus Tv 7.15 12.00 Aktualno: Musa Tv 7.30 11.30 Rotocalco Adnkronos 8.00 Dok.: Splendori d'Italia 8.30 Dok.: Le perle dell'Istria 11.00 15.30 Dok.: La Fortezza del Veronese 12.20 Rubrika: Super Sea 12.45 Dok.: Borgo Italia 13.10 Aktualno: Camper Magazine - Anno 2012 13.30 Dok.: La Basilica del Santo a Pa-dova 16.00 Film: Toto al giro d'Italia (kom., It., '48) 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Musa Tv 19.40 Dok.: Luoghi magici 20.00 Rubrika: Epoca... che storia 20.30 Dok.: Il por-tolano 20.50 Rubrika: Italia Economia e Prometeo 21.00 23.00 Deželni dnevnik 21.15 Film: Il favoloso Andersen (biogr., ZDA, '52) 23.15 Film: Stato d'allarme (voj., VB, '65) Jf* Slovenija 1 6.55 Risanke 9.25 Nan.: Dedek v mojem žepu 9.55 Nedeljska maša 10.50 Izvirni 11.15 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.05 Dok. film: Ne vidimo ovir 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Enkrat še zapoj ..., 1. del: Zlata šestdeseta Slovenske popevke 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Prolog 21.05 Intervju 22.00 Dok. serija: Skrivnosti glasbe: Prvič 22.25 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 22.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Ars 360 23.15 Nan.: Gandža Jr Slovenija 2 7.25 Skozi čas (pon.) 7.5517.15 Formula 1: Velika nagrada Japonske, prenos iz Suzuke 9.50 Žogarija 10.20 Globus (pon.) 10.50 Dok. serija: Istra skozi čas: I. del - Izvor in obdobje kaštelirjev (pon.) 11.30 Slovenski magazin (pon.) 12.00 Festival oktetov Kranj 2012 12.30 Imago Sloveniae 2010: Pegasus (Grčija/Slovenija) 13.50 Enigma Stephen Turoff 14.40 Portret: Prebujeni človek 15.30 Nogomet: Evropska liga, Lazio : Maribor, posnetek iz Rima, ponovitev 19.15 Slovenci po svetu: Slovenci iz ZDA na obisku v domovini 19.50 Žrebanje lota 20.00 Koncert 20.45 Dok. feljton: Turbo-folk pod Triglavom 21.15 Dok. odd.: Doktrina šoka 22.35 Kratka Tv-igra: Sigmun-dove sanje (T Slovenija 3 6.05 Primorska kronika 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 13.00 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.1515.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs119.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Biker Explorer pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 9.55 Nan.: Grda račka 10.50 Nan.: Castle 11.45 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.45 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.15 Resn. serija: Kuharski mojster 14.15 Film: Nevarno spogledovanje (triler, Kan., '11) 16.00 Serija: Zvit in pre- brisan 16.55 Film: Mala črna knjižica (rom., ZDA, '04) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski hit: Smoking (akc., ZDA, '02) 22.50 Film: Modigliani (dram., ZDA/VB/Fr./Nem., '04) 0.15 Film: Vse se spreminja (dok., ZDA, '00) A Kanal A 7.55 Naj posnetki z interneta 8.20 Film: Ledeni vihar (zf, ZDA/Kan., '09) 10.00 ŠKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.30 Nan.: Vlomilci 13.00 Nan.: Jimova družina 13.30 Film: Vse o Stevu (kom., ZDA, '09) 15.20 Film: Glasbena založba (dram., ZDA, '95) 17.00 Dok.: Posel mojega življenja 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Ugrabitev (akc., ZDA/Nem., '97) 22.15 Nan.: Budva na morski peni 23.15 Film: Kralji South Beacha (dram., ZDA, '07) 15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Folkest 2010 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Avtomobilizem 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Moulin Rouge 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Resna glasba 0.00 Čezmejna Tv -TDD 1 Tv Primorka 15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija v Beogradu 16.00 Graška gora poje in igra 2012, 2. del 17.45 Posegovi prijatelji 18.45 Svet, ujeti v digitalno 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Naselbinska kultura na Krasu - Sožitje človeka z naravo 20.45 Modrijan v Postojnski jami 22.15 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DIO; 16.15 Na športnih igriščih; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente clas-sici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osser-vatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.00 Nogomet, 1.snl, 13. krog; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Ar-sove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Prenos 1. koncerta za vokalni abonma; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: S pogajanji na delovnem mestu nekaj časa še počakajte. Nadrejeni si lahko v vmesnem obdobju premisli in sprejme odločitev, ki vam bo pisana na kožo. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Ne zanašajte se le na svoj občutek, čeprav vam je doslej dobro služil. Če odgovora na težavo ne poznate, se raje posvetujte s prijatelji ali znanci. Na ljubezenskem področju se pripravlja težje obdobje. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S prihodom jeseni in hladnih dni se bo vaše življenje malce upočasnilo. Več časa boste preživeli znotraj vašega doma v okolici družine, s katero boste uživali prav vsak skupni trenutek. RAK 22.6.-22.7.: V vašo hišo «« bo v prihodnjem tednu vstopila Venera in vas napolnila z veliko čustvi. Na trenutke lahko pretiravate v izražanju svojih občutkov in s tem zanetite iskro prepira s partnerjem. LEV 23.7.-23.8.: S partner-(^^r jem sta naredila še en velik korak k boljšemu medsebojnemu razumevanju in krepitvi zveze. Morda boste na delovnem mestu v kratkem postavljeni pred odločitev. DEVICA 24.8.-22.9.: Ne bojte ^^ se intelektualnih vprašanj, ampak bodite prepričani o svojem znanju in ga tudi pokažite drugim. Naučite se stati za svojimi argumenti, še posebno če ste o njih prepričani. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Med ^ ^ vami in vašim nadrejenim bo izbruhnil prepir. Najbolje bi bilo, da malce popustite in odstopite od svojih stališč ter poskušate najti kompromis, ki bo ustrezal tako vam kot šefu. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Veliko časa boste preživeli na delovnem mestu, kar bo vplivalo na vaše počutje in na odnose z najbližjimi. Če se ne boste znali potegniti zase, boste suženj lastne neodločnosti. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Pred vami je preizkušnja, katere izidi so odvisni od truda in vloženega časa. Že dolgo upate na napredovanje na delovnem mestu, morda se vam bo priložnost kmalu ponudila. KOZOROG 22.12.-20.1.: Za vami je težko obdobje, katerega posledice bodo še nekaj časa vidne v vašem vsakdanjiku. Pomagal vam bo pogovor s prijatelji. Če potrebujete nekaj časa zase, si ga vzemite. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Več časa morate nameniti utrjevanju odnosov med vami in partnerjem. Čeprav se vam zdi, da je vaša zveza neuničljiva, ni tako. Večkrat povejte partnerju, kaj čutite do njega. RIBI 20.2.-20.3.: Obveznosti v službi vas popolnoma izčrpavajo in vam jemljejo pomembno življenjsko energijo. Vzemite si več prostega časa in popolnoma umaknite od dela. Posvetite se svojim hobijem. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, l. oktobra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Števarjan 2012 - Ansambel Simona Gajška 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 21.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik 23.40 Dok.: Almost true Rai Tre borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Qui Radio Lon-dra 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Né con te né senza di te 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: Dance! - La forza della passione 9.30 Rubrika: Prote-stantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti nostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Parliamone in famiglia 16.15 Nan.: La signora West 17.00 Nan.: Dance! - La forza della passione 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS -Los Angeles 21.10 Show: Rock Economy (v. Adriano CeIentano)23.30 Film: La solitudine dei numeri primi (dram., It., '10, r. S. Co-stanzo, i. L. Marinelli) O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 9.30 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Resničnostni show: La scimmia 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine ' «t %m fi M m a 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buon-giorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spazio-libero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.40 Rubrika: Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.45 Film: Il comandante Florent - Pallottole vaganti (krim., Fr., '98) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Colpi proibiti (akc., ZDA, '90) 23.25 Film: Il colpo (noir, Kan., '01, i. D. DeVito) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, ' IViilklU. new moon 21.10 Film: The twilight saga - New Moon (rom., ZDA, '09, i. K. Stewart, R. Pattinson)23.50 Film: The covenant (horor, ZDA, '06) La l LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.25 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Speciale - Di chi è la Chiesa? 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.35 11.00 Dok.: Luoghi magici 8.00 15.30 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.25 Dok.: Samoa - Le isole del tesoro 12.10 Variete: Camper magazine - 2012 12.30 Rubrika: Epoca... che storia 13.00 Aktualno: Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 14.05 Dok.: Il portolano 16.00 Šport: Super Sea 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Captain Cook Cruises - Nelle isole Fjij 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: La Ca d'Oro e la Collezione Fran 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: I due or-fanelli (kom., It., '47) 22.25 Dok.: La Ge- nuinita 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Colpo grosso (kom., ZDA, '60) Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.10 Nan.: Dedek v mojem žepu 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: S kolesom po svetu (pon.) 14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.15 Poučna nan.: Ali me poznaš? 16.25 Nan.: Ribič Pepe 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Evrovizijski TV laboratorij 17.25 Odd.: Tišina 18.00 Odd.: Goveji bratje 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Reportaža: Umetni raj 23.40 Knjiga mene bri- Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 12.55 Evrovizijski TV laboratorij (pon.) 14.05 Na lepše (pon.) 14.30 Dok. odd.: Kuhinja kot ustno izročilo 15.20 Intervju 16.15 Odd.: Kaj govoriš? = So vakeres? 16.30 Dober dan, Koroška (pon.) 17.00 Dok. odd.: Voynicheva šifra -Najskrivnostnejši rokopis na svetu 17.50 Prava ideja! 18.20 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere: Križišče kulturnih vplivov 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Koncert 21.30 Dok. film: Dediščina Evrope - Morente 22.55 Nan.: Vera - Past za vrane (t* Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 17.15 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 21.30 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.50 19.30, 21.45 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda vo-lilcev 22.00 Tednik (pon.) Koper pop Pop TV 6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Peklenske mačke 8.55 10.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 16.35 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.35 Nan.: Peklenske mačke 15.3018.50 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.35 Risane serije 8.05 Svet 8.30 Nan.: Vlomilci 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Skupaj s tabo 14.20 Nan.: Will in Grace 14.45 Film: Smoking (akc., ZDA, '02) 17.05 Nan.: Številke 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Posebna enota (akc., ZDA, '07) 21.50 Nan.: Borgijci 23.50 Film: Puščavske pošasti (ho-ror, Kan., '09) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Biker explorer 17.00 Avtomobilizem 17.20 Istra in... 18.00 23.40 Športna mreža 18.20 Obisk v akvariju 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pripr. Laura Vianello 21.00 „Meri-diani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.40 Pesek 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Prosto-voljstvo - poslanstvo ali nuja? 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Aktualno 21.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Marko Sancin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan -Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski oktober; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru - 11. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osser-vatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45 Dan 202; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botrstvo; 10.10 S simbiozo v Koper; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.00 13. Bienale arhitekture v Benetkah; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja (pon.); 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y ITALIJA - Državna skupščina Demokratske stranke Volilna pravila so vsaj za en dan zedinila tajnika Bersanija in Renzija Za primarne volitve obvezna registracija in drugi krog z istim volilnim telesom RIM - Demokratska stranka je na včerajšnji državni skupščini določila »pravila igre« za primarne volitve, ki zadovoljujejo tako tajnika Pier Luigija Bersanija, kot njegovega glavnega tekmeca Mattea Renzija. Vsaj za en dan je med njima prevladalo premirje. Stranka bo volilna pravila sedaj predstavila preostalim levosre-dinskim komponentam in kandidatom, ki bodo sodelovali na notranjih volitvah v zavezništvu. Na njih bo gotovo sodeloval vodja stranke SEL Nichi Vendola in morda še kdo, odvisno če mu bo uspelo zbrati dovolj podpisov za udeležbo na volitvah. O tem razmišljajo Antonio Di Pietro (IDV), Bruno Tabacci (bivši predstavnik UD C in sedaj občinski odbornik v Milanu) in Laura Puppato, deželna svetnica DS v Venetu. Renzi je dosegel, da lahko na primarnih volitvah, poleg tajnika Bersa-nija, sodelujejo tudi drugi predstavniki stranke. Bersani je s svoje strani dosegel obvezno registracijo volivk in volivcev (tudi na dan primarnih volitev), v morebitnem drugem krogu pa bodo lahko sodelovali le registrirani volilci iz prvega kroga. Tajnik je sprva zahteval, naj do registracije volivcev s podpisom programskega manifesta primarnih volitev pride teden pred volitvami, včeraj pa so se dogovorili o re-gistraciji-prijavi na dan volitev. Bersani, ki je dogovor o volitvah ocenil kot veliko zmago demokracije, je na skupščini spet utemeljil politično podporo Montijevi vladi, po spomladanskih volitvah pa mora Italija dobiti politično vlado. Demokrate in levo sredino je pozval k strpnosti, Renzija pa h korektnemu predvolilnemu soočenju. Renzi, ki ga ni bilo na zasedanju, je sprejel Bersanijev poziv in obljubil, da bo v primeru poraza na notranjih volitvah lojalno podprl zmagovalca. »Če bom zmagal, med kandidati za parlament gotovo ne bo več Massima D'Aleme,« je vsekakor pikro podčrtal župan Firenc. Demokratska stranka se je včeraj ukvarjala predvsem s svojimi notranjimi vprašanji, precej malo pa o po-volilnih zavezništvih. Bersani se je vsekakor zavzel za okrepitev naprednega pola, ki mora sodelovati s sredinskimi in zmernimi silami, Renzi pa je glede zavezništev in koalicij še kar splošen in nedorečen. Priznal je, da ga v tem trenutku najbolj zanima zmaga na primarnih volitvah. ANKARA Tudi včeraj napetosti na meji s Sirijo DAMASK/ANKARA - Napete razmere na turško-sirski meji so se nadaljevale tudi včeraj. Na turško vas Guvecci v bližini meje so dvakrat padli minometni izstrelki iz Sirije, na kar je turška vojska že odgovorila z novim topniškim obstreljevanjem čez mejo. Ne o žrtvah ne o škodi niso poročali, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Do zadnjega zaostrovanja razmer prihaja dan potem, ko je turški premier Re-cep Tayyip Erdogan opozoril Sirijo, naj ne preizkuša turškega potrpljenja. Zadnje napetosti med Turčijo in Sirijo so se začele v sredo z napadom na turško obmejno vas Akcakale, v katerem je umrlo pet turških civilistov. Po tem napadu, ki je v svetu izzval val obsodb, je turški parlament v četrtek odobril zahtevo vlade po vojaškem posredovanju na sirskem ozemlju. Pier Luigi Bersani je včeraj pozval župana Firenc Mattea Renzija h korektni kampanji za primarne volitve v levi sredini ansa VATIKAN - Papežev majordom Paolo Gabriele obsojen Vatileaks, 18 mesecev ječe Razsodba po samih štirih obravnavah - Po vsej verjetnosti pa naj bi ga palež Benedikt XVI. pomilostil VATIKAN - Nekdanji majordom papeža Benedikta XVI. Paolo Gabriele je bil včeraj obsojen na 18 mesecev zapora. Bil je obtožen kraje vatikanskih dokumentov in njihovega posredovanja javnosti. Vatikanski tričlanski sodni senat je sodbo izrekel po zasedanju za zaprtimi vrati, na katerem so se sešli takoj po zadnji sodni obravnavi, ko so imeli priložnost sklepnih besed Gabriele, obramba in tožilstvo. Gabriele, ki se je v procesu izrekel za nedolžnega glede kraje dokumentov, a krivega, ker je izdal papeževo zaupanje, je tudi včeraj dejal, da se ne počuti kot tat, saj je deloval »z ljubezni do Kristusove Cerkve in njenega vodje na Zemlji«. Njegova odvetnica Cristina Arru je nato zaprosila, da se njegovega prekrška ne obravnava kot »tatvino«, ampak kot »nezakonito prilastitev«, za kar ni predvidena zaporna kazen, Tožilec Nicola Picardi je na drugi strani za Gabrieleja, ki ga je obtožil kraje več sto zaupnih dokumentov, na obravnavi zahteval triletno zaporno kazen in dosmrtno, čeprav omejeno prepoved delovanja v javni administraciji. Senat je Gabrieleju sicer res prisodil triletno zaporno kazen, ki pa jo je nato takoj prepolovil zaradi njegovega vestnega služenja Cerkvi in priznanja, da je izdal papeževo zaupanje, kot je obrazložil vatikanski sodnik Giuseppe Dalla Torre. Sojenje v aferi Vatileaks se je tako končalo po le štirih dneh obravnave, še pred pomembno sinodo škofov z vsega sveta, ki se začenja danes, Na izid sojenja se je že odzval tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lom-bardi. Dejal je, da obstaja »konkretna in verjetna možnost«, da bo Benedikt XVI. Gabrieleja, ki se trenutno nahaja v hišnem priporu, pomilostil. Sodniki namreč še morajo objaviti razloge, na podlagi katerih so se odločili za 18-mesečno zaporno kazen. Po preučitvi slednjih pa bi se Vatikan lahko odločil za pomilostitev, je pojasnil Lombardi. Na razsodbo se je že odzvala tudi Gabrielejeva odvetnica Arrujeva. Označila jo je za »uravnoteženo«, a dodala, da bo premislila o možnostih pritožbe. Zadeva, poimenovana Vatileaks, je pred nekaj meseci dvignila mnogo prahu in sprožila domneve o obračunavanju v vrhovih katoliške Cerkve. Z obsodbo Pao-la Gabrieleja pa afera ni končana, saj poznavalci vatikanskih zadev ocenjujejo, da majordom Gabriele ne more biti edini gre-ški kozel za vse, kar se »skrivnostnega« dogaja tačas v Vatikanu. (STA) Obsojeni Paolo Gabriele s svojim odvetnikov na sodnem procesu v Vatikanu ansa Aretirali Di Caterino, vodjo klana Casalesi RIM - Italijanska policija je včeraj aretirala Massima Di Ca-terina, zadnjega vodjo mafijskega klana Casalesi, vplivne družine iz razvpite neapeljske kamo-re iz kraja Casal di Principe. Di Caterino se je pred policisti skrival vse od marca 2010.Policisti so ga našli in aretirali v skrivališču na njegovem domu v Francoli-seju, 55 kilometrov severno od Neaplja. Skrival se je v bunkerju, postavljenem za kopalnico v njegovi hiši. Pri sebi je imel pištolo in 10.000 evrov gotovine. Di Caterino sicer velja za zaupnika dolgoletnega vodje klana Casalesi, Micheleja Zagarie, ki so ga policisti po 16 letih pregona uspeli aretirati decembra lani. Beograd: pokopali posmrtne ostanke kneza Karadordevica BEOGRAD - V Srbiji so včeraj z državniškimi častmi v družinski cerkvi na Oplencu pokopali posmrtne ostanke kneza Pavleta Karadordevica, kneginje Olge in njunega sina Nikole, ki so jih v četrtek iz Laussane prepeljali v domovino. Pogrebna slovesnost je potekala ob navzočnosti družine Karadordevic, cerkvenega in državnega vrha, pa tudi množice ljudi. Pavle Ka-radordevic je prvi član srbske kraljeve družine, ki so ga v Srbiji 15. decembra lani uradno rehabilitirali. Kraljevino Jugoslavijo je vodil od smrti kralja Aleksandra I. Karadordevica v atentatu v Marseillu leta 1934 do padca monarhije spomladi leta 1941. Aleksandrov sin, kralj Peter II., je bil namreč takrat še mladoleten. Ob začetku druge svetovne vojne so Karadordevici vključno s knezom Pavletom 27. marca 1941 zbežali iz Jugoslavije. Leta 1945 ga je takratna komunistična oblast v Jugoslaviji razglasila za izdajalca in vojnega zločinca zaradi avtoritarnega vladanja in sodelovanja pri pristopu Kraljevine Jugoslavije k trojnemu paktu sil osi. Odvzeli so mu državljanske pravice in premoženje. Do smrti v 84. letu starosti leta 1976 je živel v izgnanstvu v različnih državah, od Grčije do Kenije in Južne Afrike. Umrl je v Parizu, pokopali pa so ga v Lau-sanni v Švici, kjer sta bila pokopana tudi njegova soproga, kne-ginja Olga, in sin Nikola. (STA) BOSNA IN HERCEGOVINA - Lokalne volitve za 3,1 milijona ljudi Kaj bo v Srebrenici? Pod vprašajem potrditev Bošnjaka Durakovica za župana - Srbi ne priznavajo genocida iz leta 1995 SARAJEVO - V Bosni in Hercegovini bodo danes lokalne volitve, na katerih bo 3,1 milijona volivcev med več kot 30.000 kandidati izbiralo vodje in člane občinskih svetov 139 občin. Rezultati bodo pomemben kazalec razpoloženja volivcev dve leti pred splošnimi volitvami, pomembne pa bodo tudi za ustroj oblasti v Federaciji BiH in v svetu ministrov BiH. Lokalne volitve bodo tudi pomembna prelomnica za Srebrenico, edino občino v Republiki srbski, ki ima bošnjaškega župana. V tej nekdanji bošnjaški enklavi, kjer so srbske sile leta 1995 izvedle genocid, prebivalstvo pa je bilo prisiljeno pobegniti, bodo namreč prvič veljala enaka volilna pravila kot v ostalih delih države. Tako bodo lahko volili samo tisti, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v Srebrenici. Doslej je namreč veljala izjema, da volitve izvajajo na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1990, s čemer je hotela mednarodna skupnost vzpodbuditi vračanje ljudi v Srebrenico. Nova pravila bi znala omajati bošnjaškega župana Camila Durakovica, ki znova kandidira kot neodvisni kandidat. Zato se je pred volitvami oblikovala nevladna organizacija Glasoval bom za Srebrenico, ki je spodbujala bošnjaške volivce k prijavi stalnega bivališča v občini. Po besedah župana so v nekaj mesecih uspeli pridobiti kakih 2500 Bošnjakov. V občini je tako sedaj prijavljenih 6500 Bošnjakov in 7500 Srbov z volilno pravico. Pred vojno je v Srebrenici živelo 37.000 ljudi, od tega 27.000 Bošnjakov. Po genocidu leta 1995, ko so sile bosanskih Srbov pobile več kot 8000 bošnjaških moških in fantov, pa sedaj v mestu živi med 5000 in 6000 ljudi, večinoma je Srbov. Ena od vdov, ki je v pokolu izgubila moža in dva sina, Kada Hotic je ocenila, da bi zmaga srbske kandidatke Vesne Kočovic pomenila katastrofo in »zadnje poglavje genocida«. Vdove žrtev pokola so napovedale tudi proteste v Sarajevu, če bi zmagala Kočoviceva. Srbska stran, tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik, genocida ne priznava. To je Dodik ponovil pred dnevi na volilnem zborovanju v Srebrenici in zatrdil, da želijo s tem »Srbom vsiliti krivdo in odgovornost za nekaj, česar niso storili«. Volitve bodo pomembne tudi za ustroj oblasti v Federaciji BiH in v svetu ministrov BiH. Znano bo namreč, ali bo imela v Federaciji BiH večjo politično moč Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) in njen novi zaveznik Stranka za boljšo prihodnost (SBB) Fa-hrudina Radončica ali pa si bo primat vrnila bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), ki je bila do pomladi v koaliciji s SDP BiH. (STA) w Nedelja, 7. oktobra 2012 21 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik VETTEL 34. S PRVEGA MESTA SUZUKA - Najhitrejši v kvalifikacijah pred dirko svetovnega prvenstva v formuli 1 za veliko nagrado Japonske v Suzuki je bil nemški dirkač SebastianVettel (Red Bull-Renault), kije vpisal svoj 34. najboljši startni položaj v karieri. Iz prvega startnega položaja bo današnjo dirko začel njegov moštveni kolega Avstralec Mark Web-ber.Tretji čas kvalifikacij je postavil Britanec Jenson Button (McLaren-Mercedes), ki pa bo zaradi menjave menjalnika dirko začel šele z osme-gamesta.Vodilnivskupni razvrstitvi Špa nec Fernando Alonso (Ferrari) je v kvalifikacijah vpisal šele sedmi čas. Dirka se začenja ob 8. uri. MAGNY COURS BO ODLOČILEN » Znano francosko dirkališče bo danes (Ob 15.00, TV La7) prizorišče zadnje dirke svetovnega motoci-klisitčnega prvenstva superbike. Italijan Max Biaggi v skupni razvrstitvi vodi s 30,5 točke prednosti, današnjo dirko pa bo začel šele iz tretje vrste. Njegov najnevarnejši tekmec, Tom Skyes, je na kvalifikacijah dosegel rekord proge, že štirinajstič v 19 dirkah letošnje sezone. Biaggi bo prvak, če bo danes najmanj dvakrat šesti, ob tem, da mora Skyes obakrat zmagati. PORAZ SLOVENSKIH ROKOMETNIH KLUBOV CELJE - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu evropske lige prvakov (skupina B) na domačem igrišču izgubili s španskim Atleticom iz Madrida z 22:28 (15:13). Zdesetkana celjska zasedba po sijajnem prvem polčasu v nadaljevanju ni bila kos evropskemu rokometnemu velikanu, ki je po selitvi iz Ciudad Reala v Madrid izgubil nekaj svojega glamurja, še vedno pa je to moštvo, ki se spogleduje z najvišjimi mesti v ligi prvakov. Poraz je doživelo tudi velenjsko Gorenje. V Skopju ga je domači Metallurg premagal s 30:23 (13:6). NOGOMET - Vroča nedelja Loeb trdno vodi Med Madridom in Milanom Obeta se res vroča nogometna nedelja. In ne zaradi vremena, ki sicer še vedno bolj spominja na poletne mesece kot pa na jesenski, deževni oktoberski dan. Drevi bodo ljubitelji nogometa pred težko izbiro, saj bodo morali izbrati med tekmo vseh tekem španske lige ter milanskim derbijem v A-ligi. Ob 19.50 bo na sporedu Barcelona - Real Madrid, 55 minut kasneje še Milan - Inter. BARCELONA - REAL MADRID: Čeprav gre za tekmo sedmega kroga je Real Madrid v bistvu že pred razpotjem. Vrhunski začetek Kataloncev in nekaj nepričakovanih spodrsljajev Mourinhove čete bodo namreč danes »merenguese« prisilile k zmagi. Trenutno Barcelona s polnim izkupičkom (18 točk v šestih nastopih) trdno vodi na lestvici, medtem ko je Real Madrid šesti z desetimi točkami. To se pravi, da bi se Barcelona z zmago od večnih tekmecev oddaljila za kar 11 točk. Glede na zadnja prvenstva, ki sta jih ekipi osvajali z rekordnimi izkupički točk, je bolj malo verjetno, da bi lahko Messi in soigralci zapravili tako prednost. Mourinho bi moral upati na pravi čudež. Nikoli kot tokrat ima tekma tudi poseben politični pomen. V zadnjih mesecih se iz Barcelone dviga vse glasnejši glas po neodvisnosti Katalonije. Ekonomska kriza je še bolj opogumila borce za suverenost najbogatejše španske dežele. Nenazadnje je na zadnji množični manifestaciji, ki je bila v Barceloni 11. septembra, željo po neodvisnosti podprl sam Pep Guardiola. Guardiola je Barcelono kot trener popeljal na svetovni vrh in letos poleti prepustil mesto dotedanjemu pomočniku Titu Villanovi. Slednji se ubada z določenimi težavami v obrambi, kjer bo gotovo odsoten Puyol, vprašljiv pa je nastop Piqueta. V napadu bo Fabregas pomagal Villi in Messiju, Sanchez in Pedro bosta tekmo vsaj na začetku gledala s klopi. Pri Realu se vse vrti okoli Kaka-ja. Mourinho ni še odločil, ali zaupati brazilskemu zvezdniku ali Nemcu Ozilu v vlogi srednje polšpice (Cristiano Ronaldo in Di Maria bosta igrala na bolj zunanjem položaju). Edini napadalec bo Benzema. MILAN - INTER: Morda San Siro ne bo nabito poln, vendar koreografija bo tudi tokrat na višku. Sicer letošnji derbi-ji zelo verjetno ne bo odločal o naslovu, a mestni dvoboj ima vedno svoj čar. Danes bo največ tvegal Milan, ki ima na lestvici pet točk manj od Interja in kar devet od vodilnega Juventusa. To se pravi, da si Allegrijevi varovanci nikakor ne morejo privoščiti novega spodrsljaja, saj bi bila posledica poraza popolnoma anonimno prvenstvo, v katerem bi postal tudi minimalen cilj - uvrstitev v ligo prvakov - težko dosegljiv. Je pa res, da je Milan v sredo pokazal znake prebujanja s pomembno zmago v ruskem Sankt Peter-burgu. Znova je bil v ospredju El Shaa-rawy, ki je v tem trenutku dodana vrednost za črnordeče (v zadnjih dveh tednih je dosegel pet zadetkov!). Allegri bo izbral postavitev 4-2-3-1, v kateri bo edini napadalec Pazzini. Zanj in za Cassana bo derbi še toliko bolj pomemben, saj je prišlo letos poleti med njima do zamenjave ravno na osi Milan-Inter, Cassano in Paz-zini pa sta skupaj igrala pri Sampdorii. Doslej je bil bolj koristen Cassano za Inter kot Pazzini za Milan, bomo videli, ali bo tako tudi drevi. Zelo kakovostna bo Milanova klop za rezerve, kamor naj bi sedli Robinho, Bojan in Boateng. Stra- maccioni bo Allegriju odgovoril s sistemom 3-5-2, ki v Italiji doživlja pravo novo mladost. Vse več trenerjev namreč izbira tak sistem igranja. Napadalna dvojica bo standardna, to se pravi Milito-Cassano. Prvi je proti Milanu dosegel že šest zadetkov, drugi pa bi želel povečati letošnjo bero zadetkov. Doslej je bil FantAntonio uspešen štirikrat. Ob odsotnosti poškodovanega Sneijderja bo za drugi polčas glavni Interjev adut Palacio. Še zanimiv podatek: vratar Handanovič je na gostovanjih še nepremagan in s statističnega vidika igra Inter v gosteh. POBIRALCI STAV: V Milanu je za pobiralce stav rahel favorit Milan, čeprav so črnordeči prvenstvo začeli nespodbudno. Ampak zmaga v ligi prvakov naj bi dala krila Allegrijevim varovancem. Zmaga Milana je vredna 2,50, medtem ko za vsak evro, ki stavite na Inter, jih dobite 2,70. Najmanj verjeten je neodločen izid, vreden 3,30. Veliko manj izenačen NOGOMET - A-liga naj bi bil španski »clasico«, kjer je zmaga Barcelone vredna »le« 1,85, medtem ko prinaša zmaga Reala v katalonski prestolnici 3,75. Naš nasvet: v Milanu bi lahko zadetek dosegel El Shaarawy, ki je v iz- Od leve v smeri urinega kazalca: Cristinao Ronaldo in Messi, Milito, mladi up Milana El Shaarawy ansa redni formi. Če bo mladi napadalec uspešen, za 1 € jih dobite 2,70;v Barceloni je skoraj gotova stava »goal«, to se pravi, da obe ekipi dosežeta vsaj po en zadetek (vrednost 1,42). (I.F.) STRASBOURG - Na reliju po Al-zaciji v Franciji je dan pred koncem v trdnem vodstvu domači adut Sebastien Loeb. Citroenov dirkač, branilec naslova v svetovnem prvenstvu, ima pred zadnjimi šestimi hitrostnimi preizkušnjami 29 sekund naskoka pred Fincem Jari-Mattijem Latvalo (Ford) in je zelo blizu novemu naslovu svetovnega prvaka, ki bi bil zanj že deveti zaporedni v bogati karieri. Katarec Nasser Al-Attiyah, predlanski zmagovalec relija Dakar, pa je nesrečno končal dirko v Alzaciji. Ze dopoldne je namreč s svojim Citroenom DS3 zletel s ceste, pri čemer sta se poškodovala dva gledalca ob progi, ogled dirke sta končala v bolnišnici z zlomljeno roko oziroma nogo. »Vroče« in bridke avtobiografije BERLIN - V Nemčiji se vrstijo av-tobiografije z razkritji stranpoti vrhunskega tekmovalnega športa. Po knjigi alpske smučarke Marie Hofl-Riesch, ki je razkrila sočne zgodbe iz belega oziroma, kot ga je sama poimenovala, «pornocirku-sa», je knjigo izdal tudi nekdanji nogometaš Uli Borowka z zgodbo o vseprisotnem alkoholizmu v bun-desligi.Ozdravljeni alkoholik, 50-le-tni Borowka, nekdanji nemški nogometni reprezentant, se je odločil opozoriti na zelo hude težave z alkoholom in ostalimi odvisnostmi od prepovedanih mamil, s katerimi se soočajo nogometaši v elitnem nemškem nogometnem prvenstvu. Barcolina (morda) danes TRST - Zaradi brezvetrja, je tekmovanje za jadralne optimiste Decathlon Barcolina odpadlo, okrog 300 jadralcev (od tega 49 tujih) upa, da bodo več sreče imeli danes. So pa tekmovali de-skarji. Za Barcolano »odraslih« so doslej našteli 429 prijav. Chievo dvignil glavo Genoa - Palermo 1:1 VERONA - V vnaprej igrani tekmi 7. kroga A-lige je Chievo popravil dosedanji vtis z zmago proti doslej odlični Sampdo-ria. V tekmi polni napak, je tri minute pred koncem največjo zagrešil vratar Sampdorie Romero, ki je povprečen strel Di Michele-ja praktično sam usmeril v lastno mrežo. Zvečer je Palermo (Josip Iličic je igral zelo dobro) igral neodločeno v Genovi proti Genoi 1:1. Včeraj: Chievo - Sampdoria 2:1 (1:0), Thereau (C) v 47., Maresca (S) v 61. in Di Michele (C) v 87. min.;Genoa - Palermo 1:1 (0:1), Giorgi (P) v 14. in Boriello (G) v 53. min. Vrstni red: Juventus in Napoli 16, Inter in Lazio 12, Sampdoria (-1) 10, Genoa 9, Fiorentina, Torino (-1), Roma in Catania 8, Milan, Bologna in Pescara 7, Parma, Udi-nese in Chievo 6, Atalanta (-2) in Palermo 5, Siena (-6) in Cagliari 2. Danes: 12.30 Roma - Atalanta, 15.00 Catania - Parma, Fio-rentina - Bologna, Pescara - Lazio, Siena -Juventus, Torino - Cagliari, 20.45 Milan - Inter, Napoli - Udinese. B-LIGA - Ascoli-Crotone 2:0, Bari -Vicenza 1:0, Brescia - Lanciano 2:0, Gros- seto - Sassuolo 1:2, Modena - Cesena 4:0, Pro Vercelli - Juve Stabia 1:4, Reggina - Novara 1:0 Ternana - Cittadella 3:1 Varese-Empoli 2:2, Padova - Verona 2:1, Livrno -Spezia jutri ob 20.45. Vrstni red: Sassuolo 22, Livorno 16, Verona 15, Ternana in Varese 13, Brescia 12, Bari (-7), Modena (-2), Padova (-2), Cittadella in Spezia 10, itd. 1. SNL - Izidi 13. kroga: Olimpija Ljubljana - Mura 05 3:1 (1:1), Luka Koper -Domžale 1:2 (0:1), Celje - Gorica 0:0. KOŠARKA - A1-liga, 2. krog: Siena -Brindisi 92:65, Bologna - Armani 67:64, Me-stre - R. Emilia 60:58, Varese - Avellino 91:83, Biella - Pesaro 78:82, Montegranaro - Sassari 79:85, Caserta - Cremona 63:60, Roma - Cantu' danes. ODBOJKA - Srednjeevropska liga: ACH Volley - Mladost Marina Kaštela 3:0 (22, 12, 21); 1. slovenska moška liga: Astec Triglav - Salonit Anhovo 1:3 (-18, -11, 23, -22), Go Volley - Šoštanj To-polšica 3:1 (-20, 20, 19, 22); 1. slovenska ženska liga: Hit Nova Gorica - Luka Koper 3:2 (-18, 17, -19, 13, 3). ROKOMET - V 3. krogu A-lige Predaja brez boja Tržačani okusili prvi poraz kar na domačem parketu - Slabo v obrambi Pallamano Trieste - Pressano 27:34 (11:15) Pall. Trieste: Zaro (9 obramb), Po-stogna (4), Campagfnolo; Martellini 2, Ra-dojkovič 4, Oveglia 4, Dapiran 2, Anici 5, Pernic 2, Savron, Carpanese, Sirotic 2, Na-doh 6 (3), Leone. Trener: Bozzola. Pressano: Sampaolo (13), Pescador (1); Bolognani 4, Chiste' W. 4, Di Maggio 5 (2), Giongo 9, Dallago 4, Alessandrini 6, Silva 2. Trener: Ghedin. Poraz je del športa, a se predati brez boja, to je že nekaj drugega. Vtis z včerajšnje tekme pa je ravno ta, da so Trža-čani položili orožje krepko preden bi drugič zazvonila sirena. Za varovance tokrat zelo razočaranega trenerja Bozzole gre za poraz, nad katerim bo treba zelo razmisliti. Res je, da so morali Tržačani igrati brez poškodovanega Visintina (na prisilni počitek je moral zaradi težav s kolenom), vendar to ni dovolj kot izgovor, za tako negativen nastop. Domača ekipa je odpovedala zlasti v obrambi, ki je bila v dosedanjih nastopih glavna vrlina belorde-čih. Nemogoče je namreč zmagati domačo tekmo, ko prejmeš kar 34 zadetkov. Res je, da je Pressano igral zelo dobro, vendar razigrani Giongo, a tudi Chiste' in Alessan-drini, so prišli do strela, ne da bi se jim Tržačani upirali z zadostno zagrizenostjo (in tudi oba vratarja nista ponovila dosedanjih dobrih nastopov). Niti izključitev postavnega Silve v 27. minuti tekme (grob prekršek nad Nadohom), ni spravil s tira ekipe iz Trenta, ki torej ostaja na vrhu lestvice, medtem ko si bodo v tržaškem taboru celili rane po prvem porazu. Da bo za domače slab dan je bilo jasno že proti koncu prvega polčasa, ko je Pressano začel večati prednost, ko so sredi drugega dela gostje vodili z desetimi goli prednosti (17:27) pa je bilo jasno, da bodo v končnici domači poskušali le omiliti hud poraz. Ostali izidi 3. kroga skupine A: Me-ran - Bocen 20:30, Mezzocorona - Rove-reto 29:27, Brixen - Cassano Magnago 35:28, Emmeti Group - Estense 20:32. Vrstni red: Pressano in Bocen 9, Estense, Brixen, Pall. Trieste in Mezzo-corona 6, Meran, Rovereto in Emmeti Group 0. 22 Nedelja, 7. oktobra 2012 ŠPORT / KOŠARKA - Deželna C-liga Breg gladko zmagal v Romansu Na gostovanju v San Danieleju je Bor Radenska vodil tudi v zadnji četrtini, naposled pa je točki žal prepustil gostiteljem Romans - Breg 63:77 (14:18, 29:42, 46:59) Breg: Schillani 4 (-, 2:4, 0:2), M. Grimaldi 21 (2:2, 7:13, 2:(), Robba 8 (2:3, 3:6, -), Semec 2 (2:2, -, -), Cigliani 14 (4:4, 2:7, 2:4), Kos 19 (7:8, 3:8, 2:5), A. Grimaldi 7 (3:4, 2:7, -), Bazzarini, Sternad, Mattiasich in Nadlišek n.v. SON: 18. Trener: Kladnik. Breg je proti okrepljenemu Romansu brez težav vknjižil drugo letošnjo zmago. Varovanci trenerja Kladnika so povedli že na začetku in vodstvo z dopadljivo igro počasi večali. Že v drugi četrtini so povedli z desetimi točkami prednosti, vodstvo pa povečali že v 2. četrtini na maksimalnih štirinajst točk. Še najbolj napeta je bila prva četrtina, v nadaljevanju pa je Breg prevladal s krepko obrambo in s hitrimi protinapa- di. Ko se ti niso izšli, pa so si Marco Grimaldi (najboljši strelec z 21 točkami) in ostali z dobro organizacijo igre priigrali izdelane položaje in iz njih zadevali. Tudi tokrat so dokazali, da pomanjkanje visokih centrov ne vpliva na igro: visokemu Dreasu in ostalim so se skozi tekmo dobro upirali v napadu, v obrambi pa jim niso dopustili maneverskega prostora. Romans je nekajkrat uspel zaustaviti Breg predvsem z agresivno obrambo, vendar prednost gostov ni bila nikoli nižja od desetih točk. San Daniele - Bor Radenska 68:59 (18:16, 33:32, 44:48) Bor: Bole 2 (-, 1:2, 0:3), Madonia 7 (4:4, 0:7, 1:1), Crevatin 8 (1:1, 2:2, 1:5), Galocchio 5 (-, 1:2, 1:6), Me- den 10 (-, 2:4, 2:7), Contento 13 (3:3, 5:10, -), Favretto 8 (-, 4:8, -), Devčič 6 (-, 3:6, 0:1). SON: 17. Skoki: 23 (19 v obrambi in 4 v napadu). Trener: Popovič. Bor Radenska je na gostovanju izgubil, končni rezultat 68:59 pa ne prikazuje realnega razmerja moči. Srečanje je bilo namreč izenačeno, v zadnji četrtini je Bor tudi povedel na štiri točke (44:50) in vodil še tri minute pred koncem (56:57), vendar je nekaj spornih sodniških odločitev preprečilo, da bi vodstvo tudi obdržal. V končnici, v kateri je San Daniele počasi večal vodstvo, so se varovanci trenerja Popoviča prenaglili z meti iz razdalje, a so bili neuspešni: meti za tri točke so bili nenatančni, San Daniele pa je nasprotno s protinapadi počasi polnil koš in na koncu slavil zmago z devetimi točkami prednosti. Nenatančni meti iz razdalje so bili sicer stalnica skozi celo tekmo: za dve točki so borovci metali le 18:41, za tri pa 4:22, izgubili pa so kar 20 žog. Med posamezniki so boljše igrali le Dev-čič in Favretto, Contento pa je zbral zadovoljivo število odbitih žog, ostali pa so tokrat zatajili, kar kaže tudi statistični pregled. »Čeprav se v napadu nismo izkazali, smo bili vedno v igri. Res pa je, da so bili v določenih trenutkih sodniki očitno pristranski,« je povedal spremljevalec Edi Sosič. Ostali izidi: Cervignano - Fagagna 68:61, Latisana - UBC 61:79, Tarcento - Codroipo 65:73, Goriziana - Ronchi 78:68, Venezia Giu-lia - Falconstar 67:59. NOGOMET - Derbi 2. amaterske lige v Dolini »Vse« v prvem polčasu Breg - Zarja 2:1 (2:1) Strelci: Brunetti v 19. in, Cigliani v 25. min., Colasuonno v 36. min. Breg: Cresi, Zeriali (Labella), De-grassi, Latin (Sovič), Coppola, Martura-no, Daris (Belladonna), M. Bertocchi, Brunetti, Cigliani, Nigris, trener: Cernuta. Zarja: De Mattia, I. Križmančič, Franco, Mihelčič, Segulin (Benernetič), Yathuminou, Colasuonno, N. Cappai, Bernobi (Radovini), Estello (Ruggiero), Aiello, trener: Žeželj. Rdeči karton: Yatchuminou v 59. min. Breg je pred številnimi gledalci, ki so se ob lepem in sončnem vremenu zbrali okrog dolinskega igrišča, zasluženo v derbiju premagal Zarjo, ki je nastopila nekoliko okrnjena in predvsem se je poznala odsotnost strelca Marka Kočiča. Gostitelji so predvsem v prvem polčasu igrali zelo dobro in so imeli številne priložnosti za gol, tako da bi lahko že v prvem delu zanesljivo sklenili srečanje v svojo korist. Prvo nevarnejšo priložnost so Brežani imeli v 14. minuti, ko je Degrassi prodrl v Zarjin kazenski prostor in z močnim udarcem poslal žogo proti vratom, a se je odbila od droga. Gostitelji so nadaljevali z napadi in v 19. minuti povedli z Bru-nettijem, ki je v kazenskem prostoru z močnim strelom zatresel mrežo, sicer odličnega vratarja De Mattie. Le nekaj minut pozneje je bil spet uspešen Brunetti, zadetek pa je dosegel iz očitnega off-si-deja. Zarja je bila v tem delu povsem nemočna in v 25. minuti prejela drugi gol, ki ga je po akciji iz kota z lepim udarcem z glavo dosegel Cigliani. Breg je imel še nekaj priložnosti, da bi še povečal vodstvo, a so bili igralci premalo prisebni pri udarcih na gol, pa tudi Zarjin vratar Di Mat-tia je nekajkrat odlično psoredoval. V enih redkih napadalnih akcij je gostom v 36. minuti uspelo zmanjšati izid na 1:2 z golom Colasuonna. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena. Zarja je igrala bolje in je bila bolj napadalna, a že v 14. minuti je ostala brez svojega najboljšega igralca na sredini igrišča, temnopoltega Yatchumi-noua, ki si je prislužil drugi rumeni karton in je moral tako predčasno v slačil-nico. Prav z igralcem manj pa so se gostje ohrabrili in bili Brežanom povsem enakovredni do konca tekme. Izid pa se ni spremenil in zmage so se zasluženo veselili igralci Brega. »Tekmo bi lahko zaključili že v prvem polčasu, saj smo imeli številne priložnosti za gol, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Mislim, da je naša zmagal zaslužena,« je po tekmi izjavil načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Zarjin trener Rajko Žeželj je dejal: »Po dveh napakah v prvem polčasu, ko smo prejeli tudi dva gola, smo v drugem polčasu igrali boljše in čeprav smo ostali v desetih, bi si celo zaslužili kaj več.« Zarjin branilec Kevin Segulin je bil po tekmi precej razočaran: »Predvsem v prvem polčasu smo igrali precej površno in zmo napravili tudi nekaj naivnih napak. Ne vem, kaj se nam dogaja v tem prvem delu prvenstva. Moramo čim prej poprijeti.« več fotografij na www.primorski.eu Derbi v Dolini je zasluženo osvojil Breg kroma In še nekaj mnenj po tekmi. Darko Kralj, predsednik Primorca: »Že v prvem polčasu bi lahko Breg dal vsej tri-štiri zadetke in tako zaključil tekmo.« Silvester Coren, za prijatelje popularni "Riba": »V prvem delu tekme je Breg postregel s pravo nogometno lekcijo". Naš nogometni veteran Nardo Kralj je užival v prvem polčasu, manj v drugem: »Zmaga Brega je zaslužena, ni pa izkoristil vseh priložnosti za gol in v drugem polčasu je celo tvegal, da bi gostje celo stanje izenačili.« (lako) Roianese - Primorje 0:1 (0:0) Strelec: Steffe v 85. minuti Primorje: Paulich, Emili, Manfreda, Martinelli (Paoletti), Magnani (Zida-rich), Božič, Steffe, Mescia, Pauletic, Fer-luga, Ferro. Trener: Ravalico. Druga zmaga je Primorju vlila elan in svežih moči. Edini gol, ki je odločil zmagovalca srečanja, je padel le pet minut pred koncem: uspešen je bil Steffe s prostega strela z roba kazenskega prostora. Srečanje je bilo sicer zelo izenačeno, s tem da je Primorje zadovoljilo pričakovanja trenerja. Igra je bila hitra, čisto vsi igralci pa so bili od začetka do konca tekme koncentrirani. Večjih priložnosti si Primorje ni priigralo, Roianese pa prav tako ni bilo nevarno pred golom. Dvakrat so sicer nasprotniki podali žogo v kazenski prostor, vendar noben napadalec je ni izkoristil. Ostali izid: Aquileia - Romana 2:0. 1. AMATERSKA LIGA Pro Gorizia - Sovodnje 0:2 (0:1) Strelca: Colella v 3. in Visintin v 91. minuti po 11-metrovki Sovodnje: Devetak, Kogoj, Paravan, Vinci, Visintin, Galliussi, Vanzo (Bran-dolin), Flocco, Colella (Vanello), Reščič (Maurencig), Trampus. Trener: Coceani. »Zadovoljni smo predvsem z rezultatom, manj s prikazano igro,« je po tekmi pripomnil predsednik Zdravko Custrin in priznal, da tekma ni bila na visoki ravni. Kljub temu so tri točke v sovodenj-skem taboru več kot dobrodošle. Vknjiži-li so jih predvsem po dobri igri v začetku srečanja, ko so povsem zagospodarili. V tretji minuti je z roba kazenskega prostora prvi gol dosegel Colella, dve minuti kasneje pa je prodiral še Vanzo, ki pa mu s solo akcijo (čeprav bi lahko podal Reščiču) ni uspelo podvojiti. V nadaljevanju so pobudo prevzeli nasprotniki, ki so tudi streljali v gol, a je vratar Devetak dobro odbil nevaren strel. V drugem polčasu so nasprotniki povečini napadali, zato so se morali Sovodenjci branili. Igro na drugi polovici igrišča pa je naposled prekinil Mau-rencig, ki je na koncu pogumno prodrl v kazenski prostor, vendar so ga nasprotnikovi branilci podrli. Sodnik je naposled do-sodil 11-metrovko, z bele točke pa je bil uspešen Visintin. Ostali izid: Gradese - Begliano 1:1. PROMOCIJSKA LIGA: Zaule -Muggia 0:1. HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB Kwins začel s porazom Horjul - Polet ZKB Kwins 8:5 Strelci: Cavalieri 2, Fabietti,Speranza 2. Polet: Galessi, Rebez, Rusanov, Hidou, Speranza, Fabietti, Cavalieri, Bat-tisti, Deiaco. Trener: Rusanov. V prvem krogu 2. slovenske lige so hokejisti na rolerjih Poleta ZKB Kwins izgubili proti Horjulu z 8:5. V prvem delu je Horjul povedel z 2:1, ob koncu 3. četrtine še 6:2, razliko pa so potem poletovci zmanjšali v zadnji četrtini. V Horjulu je prav tako izgubil Polet ZKB U20, ki je v 3. slovenski ligi klonil s 5:3 proti Mulfonom iz Tolmina. Domači šport Danes Nedelja, 7. oktobra 2012 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Zgoniku: nastopajo Kras ZKB, Bagnolese, Siena in Treviso ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Caomaggioreju: Settimo - Kras NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Veroni, Ul. Montorio: Virtusvecomp Verona - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna -Isonzo; 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Ronkah: Ronchi -Primorec 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 na Padričah: Gaja -Aurisina; 15.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 -Mladost NAJMLAJŠI - 10.30 na Rouni na Proseku: Kras -Trieste Calcio; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fiumicello 2004; 10.30 v Pierisu: Pieris - Juventina ODBOJKA 23. TURNIR MLADIH ŠZ SLOGA - 10.00 na Opčinah in v Repnu: nastopajo Zalet Sokol, Zalet Kontovel, Zalet Sloga, Zalet Bor, Mossa in Ankaran Jutri Ponedeljek, 8. oktobra 2012 KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI - 20.30 Ervatti pri Briščikih: Jadran - Libertas Acli DRŽAVNI MLADINCI Kras - Sambonifacese 2:3 (0:2) Strelca: Maio (55.), Cinque (65.) Kras: DAgnolo, Stolfa, S. Tari, Simeoni, Cinque, Vesnaver (Marocco), Maio, Ridolfi, Radoševic, Visca, Bovino (Caselli). Trener: Vitulič. Nogometaši Krasa so na domači zelenici prikazali dvojni obraz. V prvem polčasu so zaigrali nezbrano, pešala je predvsem obramba, kar so izkoristili nasprotniki povedli z 2:0. Tudi začetek drugega dela ni bil najboljši, saj je Kras v prvih minutah prejel še tretji gol. Takrat je trener Vitulič z dvema menjavama dosegel tudi preobrat. Kras je začel igrati bolj prepričano, z večjo željo in voljo. To je obrodilo tudi prve sadove: v 55. minut je bil uspešen Maio, ki je ukradel žogo in sam preigral vratarja, deset minut kasneje pa je drugi gol dosegel Cinque z volejem. »Skratka, celih 40 minut smo bili kot ami na igrišču. V nadaljevanju smo imeli še tri čiste priložnosti. Res škoda, saj bi si zaslužili vsaj točko,« je po tekmi povedal trener Vitulič. DEŽELNI MLADINCI Pro Romans Medea - Vesna 2:2 (2:1) Strelec: Furlan v 22. in 90. minuti Vesna: Ghira, Brecevich, Rebula (Madotto), Vidoni, Ramondo, Viviani, Burgher, Del Torre, Furlan, Bubnich, Drioli (Butti). Trener: Bertocchi. Vesna je že drugič v letošnji sezoni srečanje zaključila z izidom 2:2 in tako v prvih treh krogih vsakič osvojila vsaj točko. Srečanje se sicer ni začelo najbolje, saj so gostitelji po 15. minutah že vodili z 2:0. Vensa je prvič reagirala v 22. minuti, po seriji priložnosti v drugem polčasu pa je žogo končno zabila gol tik pred koncem tekme v 90. minuti. Obakrat je bil uspešen Furlan. Športni diretkro Paolo Soavi je pohvalili vse igralce, ki so se stalno borili in se na koncu zasluženo veselili točke. □ Obvestila SHINKAI KARATE CLUB sporoča, da so se začeli redni treningi karateja. Torek in petek od 16.00 do 18.00 za otroke, za odrasle pa v sredah od 19.00 do 21.00 in petkih. od 19.00 do 20.00. Za dodatne info pišite na www.shinkaikarate.it. AŠZ MLADOST vabi na občni zbor v petek, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu. ŠAHOVSKI KROŽEK za dijake in učence slovenskih šol bo ob petkih od 15.30 do 19.00 na sedežu ZSŠDI v ul.Cicerone 8 (3.nadstropje) v Trstu.. Informacije: moblak@libero.it. OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje. Treningi bodo ob sredah od 20.00 do 22. ure. Informacije: 3356131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro). AŠK KRAS, namiznoteniški odsek, obvešča, da se začenja začetniški letni tečaj za namizni tenis. Vse informacije dobite od ponedeljka do petka v Športno kulturnem centru v Zgoniku od 16.30 dalje. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Sonjo Milič na tel. 3397563191. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsak četrtek in soboto popoldne. Druga izmena se začne 13. oz 18. oktobra. Možnost najema smučarske opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, na 0402908105 ali na 3481334086. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. SAMO KOKOROVEC POSREDNO SPET ZLAT Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v Aucklandu se mudi tudi trener Samo Kokorovec, ki se je že veselil prvega odličja. Varovanka Silvia Marangoni je v disciplini in-line med članicami že de-vetič osvojila svetovni naslov. Naslednji teden pa bo Kokorovec spremljal še slovensko kotalkarico Niko Arčon, ki bo nastopila med članicami. Med najboljše na svetu se je prebila tudi Tržačanka Silvia Stibilj, ki je naslov prvakinje osvojila v disciplini solodance. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 7. oktobra 2012 1 y PRVI DVOBOJ PRED BARCOLANO Danes bo v tržaškem zalivu prava generalka pred Barcolano. Na trofeji Bernetti bo nastopila glavna favo-ritka za zmago jesenskega pokala Esimit Europa 2, poleg nje pa še druge izzivalke, med katerimi tudi slovenska Maxi Jena s slovensko-za-mejsko posadko. Po regati bodo pri Čupi nazdravili Maxi jeni, ki nastopa letos v okviru projekta No borders team, priložnost pa bodo ekipa No borders team nagradila tudi jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija. NA OPCINAH TURNIR MLADIH SZ SLOGA Na današnjem 23. turnirju mladih ŠZ Sloga se bodo predstavile vse štiri mladinske ekipe under 16 projekta Zalet. Spored Opčine, 10.00; Zalet Sokol - Zalet Kontovel; sledi poraženec . Mossa, sledi zmagovalec - Mossa. Repen, 10.00 Zalet Sloga - Zalet Bor, sledi poraženec - Ankaran, sledi zmagovalec - Ankaran. Igra se tri sete do 15 (vsak set velja eno točko). Repen, sledi Repen za 5. mesto, sledi za 3. mesto, sledi finale. Igra se na dva zmagana seta do 25 (tretji do 15). ODBOJKA - V 1. krogu deželnih lig štiri zmage, do točke tudi Olympia Spodbuden začetek Soča/Val ZKB Sovodnje Doberdob -Val/Soča Imsa 0:3 (18:25, 11:25, 22:25) Soča/Val ZKB Sovodnje Doberdob: Braini 3, Škorjanc 10, R. Devetak 2, Faga-nel 7, Šfiligoj 2, Brandolin 5, Kragelj (L1), I. Devetak 3 , Boschini 0, Levpušček 0, Škrk (L2), Fedrigo, Zoff. Trener Custrin. Val/Soča Imsa: Masi 7, Faganel 7, M. Juren 7, Lavrenčič 9, Devetak 1, Černic 2, Plesničar (L), Nanut 1, Valentinčič 4, Ste-ra 0, E. Juren, Lojacono. Trener Makuc. V »spoprijateljenem« derbiju med so-vodenjsko Sočo in štandreškim Valom, ki je uvedel letošnje tretjeligaško prvenstvo, so, kot je bilo v napovedih, slavili gostje, ki so brez večjih težav uveljavili svoje boljše tehnično znanje. Srečanje je le delno zadovoljilo še kar številno publiko. Obe ekipi sta še na poti uigravanja in oblikovanja standardnih postav. Tudi kondicija ni še prava, kar je botrovalo preštevilnim napakam predvsem v izvajanju uvodnih udarcev in napadalnih akcij. Raven prikazane igre je bila na zadostni ravni v uvodnem in zadnjem nizu, medtem ko so domači igralci v vsem zatajali v drugem setu. V prvem setu sta si bili ekipi enakovredni vse do 7. točke, ko so gostje le uveljavili svojo premoč na mreži in si priigrali prednost, ki so jo brez večjih težav ohranili do konca niza. V tem delu srečanja sta obe ekipe serijsko grešili servise. Ekipi sta tudi v začetku drugega niza igrali v nespremenjeni postavi le, da so tokrat domači igralci igrali porazno. Varovanci trenerja Makuca so tako brez minimalnega napora osvojili niz. V tretjem nizu so po začetnem vodstvu gostujoče ekipi prišli na svoje tudi Sočani, ki so celo vodili vse do 22. točke. Dve, za domače društvo sporni sodnikovi odločitvi, pa sta privedli do ponovnega vodstva od-bojkarjev v belo-rdečih dresih in obenem do njihove končne zmage. (Pr.) Olympia - Buia 2:3 (15:25, 25:20, 26:16, 24:26, 10:15) Olympia: A. in Š. Čavdek (oba L), Co-bello, Corsi 10, Hlede, Komjanc 26, Lan-go n.v., Pavlovič 11, Persoglia 1, Princi 2, Vi-zin 5, Vogrič 11. Trener: Markič. Olympia je v prvem krogu vknjižila točko, po mnenju športnega direktorja Andreja Vogriča pa bi si zaslužila vse tri. »V četrtem nizu smo nasprotnikom podarili niz. Preveč smo grešili in mislim, da bo to naš letošnji leit motiv.« Začetek je bil sicer spodbuden: z izjemo prvega niza, ko so varovanci trenerja Markiča šele iskali pravi ritem, so v drugem in tretjem setu igrali zelo zbrano in brez težav osvojili oba niza. Ritma pa niso ohranili v četrtem nizu, ko so nasprotnikom podarili celo vrsto žog in kar sedem točk zaradi zgrešenih servisov. Izkušeni, a fizično nedorasli nasprotniki, so 5. MEMORIAL SERGIA VELJAKA Sloga Tabor prepričljivo zmagala Poškodba rame Vasilija Kanteta je, kot kaže, resnejša V Repnu je bil včeraj na sporedu 5. Memorial Sergio Veljak, ki ga je v spomin na prerano preminulega velikana zamejske odbojke priredilo AŠD Sloga Tabor v sodelovanju z ZSŠDI. Turnir je (kot pred dvema letoma) osvojila Sloga Tabor Televita, ki je premagala oba svoja nasprotnika. Za nastopajoče je bil turnir seveda odlična priložnost, da so trenerji preizkušali »pulz« svoje ekipe nekaj dni pred začetkom uradnih prvenstev. Pri Slogi Tabor nista igrala Vasilij Kante (poškodba rame je, zgleda, resnejša) in Ambrož Peterlin, pridružil pa se jim je trener Ivankovič. Trener Batti-sti je vsekakor praktično v vsakem se-tu spremenil postavo, na učinku pa se to sploh ni poznalo, saj so se igralci takoj odlično ujeli in zaigrali nadvse učinkovito v vseh elementih. Slogaši so izgubili le uvodni set proti Črnučam, in še to s tesnim izidom, z minimalno razliko so osvojili tudi zadnji set proti Fužinarju, v ostalih pa so bili vseskozi neprimerno boljši od svojih tekmecev. Drugo mesto je osvojil Fužinar z Raven na Koroškem, drugoligaš, ki cilja na napredovanje. Visoke ambicije imajo tudi pri Črnučah ACH 1 (v bistvu gre za drugo postavo ACH), vendar zaenkrat še niso v pravi formi. Izidi: Sloga Tabor Televita -Črnuče ACH 1 3:1 (24:26, 25:17, 25:15, 25:18), Fužinar Metal - Črnuče ACH 1 3:0 (25:19, 25:16, 25:18), Sloga Tabor Televita - OK Fužinar Metal Ravne 3:0 (25:17, 25:14, 28:26). Vrstni red: 1. Sloga Tabor Tele-vita, 2. OK Fužinar Metal Ravne, 3.Črnuče ACH 1. Tekmam je sledilo nagrajevanje (v nagradni sklad so prispevali ZSŠDI, Občina Repentabor, Občina Trst, tržaški pokrajinski odbor FIPAV, Zadružna kraška banka in Banca di Cividale). V imenu organizatorja je spregovoril Ivan Peterlin, ki je navzočim na kratko orisal nadvse uspešno odbojkarsko odbojkarsko pot Sergia Veljaka, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, ki se Ser-gia spominja še iz mladih let, pa se je zahvalil Slogi Tabor za organizacijo turnirja, na koncu pa je vsem nastopajočim zaželel veliko športnih uspehov v bližajočem se prvenstvu. Nagrajevanju je prisostvovala tudi Sergiova vdova, gospa Bruna, ki je tudi nagradila najboljše. Pokale so prejele vse nastopajoče ekipe, nagrajeni pa so bili tudi najboljši posamezniki in sicer branilec Aleksander Ribič (Črnuče), napadalec Kristjan Stopar (Sloga Tabor Televita), podajač Mitja Jež (Fužinar) in najboljši igralec Milu-tin Ivankovič (Sloga Tabor Televita). Slogo Tabor čaka danes v Mon-tebelluni še zadnji nastop v državnem pokalu. Igralke Govolleyja so povratek v D-ligo proslavile z zmago v Trstu kroma vse to izkoristili. Zmaga v četrtem nizu jim je dala dovolj moči še za peti niz, v katerem so hitro povedli. Pri Olympii so skušali slab začetek z napakami v napadu popraviti z menjavami, vendar neuspešno. Ostali izid: Volley Ball Udine - Ca-sarsa 1:3. Skupina A Sloga Tabor - Club Regione 3:2 (20:25, 25:17, 25:23, 18:25, 15:5) Sloga Tabor: Cettolo 5, Kante 7, Romano 15, Sosič 12, Taučer 12, Žerjal 6, Rauber (libero 1), Fiorelli (libero 2), Antoni 0, Guštin, Iozza 0, Milič 0, Trento 0. Trener Ivan Peterlin Slogaši so se pomerili z mlado in zelo perspektivno ekipo najboljših mladincev naše dežele, od katerih jih bo nekaj nastopalo tudi v B2 ligi. Tekma je bila lepa in izenačena, obe ekipi sta se odlikovali po borbenosti, veliko je bilo tehnično dovršenih akcij. Slogaši so v prvem setu dalj časa vodili, a so jih na koncu nasprotniki presenetili z zelo ostrim servisom in jim tako preprečili, da bi lahko uspešno izvajali protinapade. Delni poraz naših igralcev ni spravil s tira, v naslednjih dveh setih so bili veliko bolj odločni in natančni pri izvajanju, tako da so oba osvojili brez večjih težav. V četrtem se je ponovila slika iz prvega, v odločilnem pa so Slogaši takoj nanizali serijo zaporednih točk, visoko povedli in prednost obdržali do konca. (INKA) Ostala izida: Volley club Ts - Mor-tegliano 3:0, Fincantieri - Vivilvolley 3:1. ŽENSKA D-LIGA Coselli - Govolley Kinemax 1:3 (22:25, 21:25, 25:22, 19:25) Govolley: Bressan 1, Cernic 14, Devetak, Mania 14, Panozzo 6, Paulin, Pov-sic 1, Princi 11, Valentinsig 3, Zavadlav 5. Trener: Paola Ursic. Povratek v D-ligo je Govolley krstil s spodbudno zmago. Tržaški Coselli sestavljajo izjemno mlade igralke (pretežno letnika 1996 in 1997), ki se odlikujejo po dobri tehnični podlagi in zelo agresivni igri, so pa seveda neizkušene. Govolley je, nasprotno, ob debiju pokazal dobro igro na mreži, bolj pomanjkljivo pa v polju. Gori-čanke so gladko osvojile prvi set, v drugem pa hitro nadoknadile začetni zaostanek 5:0. V tretjem setu so zlasti zaradi slabega sprejema servisa že izgubljale z 9:1 in 18:8, nato so se zelo približale nasprotnicam (23:21), v končnici pa žal dvakrat zapored zgrešile servis. Opogumljeni Coselli je v 4. setu začel odlično, igralke Govolleyja pa so obdržale mirno kri, nadoknadile zaostanek 10:6 in prepričljivo osvojile set in tekmo, ki je bila dokaj zanimiva in živahna. »Glede na to, da smo še neuigrane in daleč od prave forme, podajalka se nam je pridružila šele pred dvema tednoma, Isabel Mania pa je doslej trenirala malo, sem z nastopom in rezultatom zadovoljna,« je po tekmi dejala trenerja Paola Ursic. Zalet D - Fincantieri 3:1 (19:25, 26:24, 25:21, 25:20) Zalet D: Preprost 4, Cassanelli 11, Rudes 19, Klobas 4, Kniepp 13, Valič 0, Pao-li (L) 1, Škelrj 1, Ghezzo 0, Cabrelli 0, Za-vadlal 6, Bembi. Trener Maver. Pomlajena združena ekipa Zalet D je dobro začela z nastopi. V telovadnici pri Briščikih je šlo za dvoboj med mladima ekipama (Tržičanke so bile še mlajše in nastopajo v D-ligi s posebnim povabilom), ki sta igrali nihajoče a do-paldjivo. Kljub tremi ob prvem nastopu, za mnoge igralke Zaleta je bila to prva tekma na tej ravni, je naša ekipa takoj po-vedla z 10:2, vendar je nato popustila in set gladko izgubila. V nadaljevanju sta si bili ekipi enakovredni. Fincantieri je vodil večji del drugega in četrtega seta, vendar so igralke Zaleta obdržale mirno kri in ga v drugem delu obeh setov tudi prehitele, v tretjem setu pa je bila njihova zmaga še bolj gladka. Posebno učinkovito je Zalet serviral, nad pričakovanji pa je deloval tudi sprejem servisa. Ostali izidi: Staranzano - Ronchi 3:0, Altura - Rigutti 3:0. ODBOJKA - C-liga Previsoka ovira za Zalet C Zalet C - Fincantieri 0:3 (14:25, 21:25, 16:25) Zalet C: Babudri 5, Balzano 12, Bukavec 5, Crissani 4, Gridelli 3, Štoka 1, Cvelbar (libero) 1, A. Grgič 4, P. Grgič, Starec. Trener Edi Božič Našo najbolje uvrščeno združeno ekipo je v prvem kolu čakal res »hud« nasprotnik: Fincantieri spada po mnenju poznavalcev prav gotovo med najboljše ekipe te skupine, če že ne med najboljše nasploh. Sestavlja jo dvanajst praktično enakovrednih igralk, vse so tehnično zelo dobro podkovane in prepričane v svoje moči, njihova igra je zelo konstantna in skorajda ne poznajo pavz in nihanj. Zalet C ima v primerjavi z lansko sezono kar precej spremenjen igralski kader, nov je tudi trener. Med sabo so se že dobro »ujeli«, delo v telovadnici tudi dobro poteka, zaenkrat predstavlja manjšo težavo le dejstvo, da je igralk malo in je moral tako trener nekaterim spremeniti vloge. Tako je na primer včeraj v vlogi napadalke nastopila Anja Ggrič, nova vloga pa je ni spravila s tira in se je v njej dobro znašla. Novost predstavlja Sta-ška Cvelbar kot libero, saj se v tej vlogi na tej ravni še ni preizkusila. Zalet C je včeraj gladko izgubil, kar pa glede na kakovost nasprotnic ne predstavlja presenečenja ali razočaranja. Objektivno boljšemu nasprotniku so bile v drugem nizu dalj časa povsem enakovredne. V preostalih dveh je bila premoč Fincantierija bolj očitna, vendar razlika vsekakor ni bila tako velika, kot bi se dalo sklepati iz končnega izida. Škoda le, da so res dobrim akcijam večkrat sledili »odmori«, v katerih našim ni šlo od rok, kar je seveda dober nasprotnik brez težav izkoristil. Malo je bilo pri naših odbojkaric tudi razumljive živčnosti, zato je pravzaprav dobro, da so v uvodni tekmi igrale proti takemu nasprotniku, ki bi ga tudi ob zelo dobrem nastopu težko presenetile. Ostali izidi: Est Volley - Bul-loneria Friulana Pn 0:3, Majanese - Azzano X 3:1, SantAndrea - Tar-cento 3:0. SK DEVIN Zaživel letošnji projekt Šola-šport Ta teden se je na plastični stezi v Nabrežini ponovno začel projekt Šola šport, ki ga že vrsto let prirejata smučarska kluba Sci Club 70 in SK Devin ob finančni podpori Občine Devin Nabrežina, tržaške pokrajinske uprave, Zadružne kraške banke, dežele FJK preko nabrežinskega Didaktičnega ravnateljstva ter društva Pineta del Carso Onlus. Projekt je namenjen učencem drugih in tretjih razredov italijanskih in slovenskih osnovnih šol , ki imajo v šolskem urniku namesto telovadbe 2 uri tedenskih smučarskih tečajev in skupaj 8 lekcij s sklepno tekmo vse do konca novembra, ko bo verjetno tudi nagrajevanje. Letos je k projektu pristopilo nekoliko manj otrok in med temi je 50 učencev slovenskih osnovnih šol. Prva lekcija za slovenske šolarje je bila na vrsti v četrtek 4.oktobra, ko so se na progo pripeljali s šolskim avbobusom ob spremljavi razrednih učiteljic. V jutranjih urah so bili na vrsti učenci devinske šole J.Jurčič .Škoda le, da je v v četrtek v Nabrežini deževali in otroci niso mogli preizkusiti smučanja na plastični stezi, so pa imeli teoretično lekcijo, kjer so spoznali smučarsko izrazoslovje in posebnosti smučanja. V popoldanskih urah so bili na vrsti učenci nabrežinske šole V.Šček in šempolajske S.Gruden, ki pa so lahko uživali ob lepem toplem sončnem vremenu. Tečajniki so razdeljeni v posamezne skupine, ki so jih prevzeli društveni smučarski učitelji Lino, Bogdan, Patrik in Dušan. Začetniki so predvsem iz drugih razredov, medtem ko učenci trejih razredov uspešno nadaljujejo tečaje po lanski izvedbi in med temi je tudi nekaj smučarjev, ki so že prijavljeni v tekmovalnih skupinah SK Devin.