Stev. 11. Izhaja m*' delavnik ponn Leto II. CENE PO POŠTI: za celo leto K 240’—■ ta pol leta K 120*— V upravi stane mesečno K 18*— Brednlltvc in .pravništvo • Ko-pitarjui ulic* štev. 6 — {s,'etan ■rodniitte štev. 50 — kletar *= uprivfiišivo štev. »U — Usadiie zmote. Med Anglijo in Francijo se je pojavilo veliko nasprotstvo glede na vprašanje gospodarske obnove Evrope. Anglija doživlja velikansko narodnogospodarsko krizo. Skoraj polovica angleškega trgovinskega brodovja počiva brez dela po pristaniščih. Kljub temu, da se izvoz z vsemi sredstvi pospešuje, se zaloge premoga v valškem rudarskem okraju od dne do dne množijo, da ne vedo, kam z jpmi. Znaten odstotek obratov je ustavil delo, ostali so se skrčili. Železno in jeklarno proizvodstvo Anglije, ki je v tem oziru bilo dolgo na prvem mestu, stoji danes za Ameriko, Nemčijo in Francijo na četrtem. Vsled tega šteje Anglija danes 2 milijona brezposelnih delavcev; vsak teden na-r&sča to število za 20.000 do 30.000. Zato je za Anglijo življenjskega po-™nna, da se izboljša gospodarski položaj vrope, cja j-,0 m0gia nakupovati angleško vlago. Najizdatneje bo Angliji pomagano, ce vzpostavijo prometne in finančne razmere Rusije, da bo zopet stopila v živahni trgovski stik z ostalim svetom. Ker Pa je Rusija vsled boljševiškega sistema depreračunljiva in bo proces njenega gospodarskega ozdravljenja šel le počasi, Pride v prvi vrsti v poštev Nemčija. Nemčija trpi zdaj na neprestanem padanju svoje valute, v prvi vrsti zaradi visokih odplačil, ki proiztekajo iz njenih Vojnoodškodninskih obveznosti. Dolar, ki je stal v Berlinu dolgo 60 do 80 mark, je poskočil na 200 do 300 mark. To pa je imelo za posledico, da je ves svet začel nakupovati blago v Nemčiji. Nemška industrija danes izvršuje nad svetom to, kar bi se moglo z grobim izrazom imenovati Umazano konkurenco. Vsled tega danes vsi nemški obrali mrzlično delajo, število brezposelnih je v teku leta 1921. padlo od jOO.OOO na 100.000, cela industrija se na-aiu na stopnji visoke konjunkture kakor eposredno pred svetovno vojno. Najbolj °beutn0 zadeva to Anglijo. Vsled tega je Lloyu Georgov program v? °bnovo Evrope iz gospodarskega stali-sca Anglije popolnoma razumljiv. On je Pripravljen olajšati Nemčiji odplačevanje Vojne odškodnine, morebiti celo ji znaten dpi odpustiti, pod pogojem, da med dru-gimi reformami ceno za svoj premog izenači s cenami ostalega trga in ustavi nadaljnje tiskanje papirnatih not. Na ta način bi se nemška konkurenca na svetovnem trgu omilila in angleški premog bi našel odjemalcev. Vsled tega bi nemška 'rgeyinska bilanca, ki je že danes za tri milijarde pasivna, seveda še bolj padla, Pomnožila bi se brezposelnost in nemški •zvoz bi Anglije nič več ne ogrožal, razen j56 Nemci seveda ne pomnožijo fizične delavnosti, da to kompenzirajo. Interes Francije pa je nasproten: da Nemčija Franciji nezmanjšano odplačuje reparacije v vrednosti zlatih milijard, naj jih tudi pridobi potoni brezobzirne kon-jcurence z angleškim proizvodstvom. Odtod temeljna razlika med stališčem An-Slije in Francije v vprašanju gospodarsko-Politične obnove sveta, p Ne stojita pa seveda niti Anglija niti francija na pravem stališču. Anglija nima Prav, če zasleduje zgolj namen, nemško Konkurenco umetno potlačiti na izvest >o stopnjo, ker bi to dovedlo zopet le do Svetovnogospodarske kalamitete, ker gospodarska obnova sveta ni mogoča, če se katerakoli država oslabi, marveč narobe, se okrepijo vse, naj spadajo potem med , zmagovalkoali »premagane«. Kajpada j® francosko stališče šo bolj zmotno, ker ®°ce iz Nemčije iztisniti vse do poslednje ®rage, to je: Nemčija naj za enkrat napne se svoje sile, zviša svojo produkcijo do Poslednje stopnje možnosti — potem J*.ko pogine, da le francoski velekapital Pride do svojega! Delovno ljudstvo celga sveta pa bo, upamo, čimdalje glasneje in enotneje povzdignilo svoj glas: Nobenih premaganih J*1 nobenih zmagovalcev! Vsi so enako-mavni. Vsi skukaj imajo z enako zavestjo ooižnosti naprniu celemu človeštvu in solidnemu blagru pa tudi z enakimi pra- - mami stopiti skupaj, da premagajo po-eitico vojne. Zmagali mora misel, da je vet ena solidarna družina. Za to pa je o *a, da pride do odločilno besedo de-ljudstvo, uo pa sedaj vladajoči razred izkoriščevalcev, ki mu ni za splošni »iagor, ampak le za svoj prelit. Ruzpraoa proti bosanskim radarjem u Bosni. Tuzla, 13, januarja. (Izv.) Drugi dan razprave proti rudarjem so se nadaljevala zaslišavanja posameznih obtožencev. Razpravo vodi sodni nadsvetnik Štrobl, vo-tanta sta sodnika Steinmetz in Zakič. Obtožbo zastopa državni pravdnik Krvovič; obtožence pa branijo Tomjec, Braun in Tr-tanj. V razpravni dvorani je nabito polno poslušalcev, ki neprestano motijo tok razprave s svojimi komentarji. Večina poslušalcev je na strani obtoženih. Ponovno je že prišlo do ostrega prerekanja med temi in pa med ljudmi, ki zahtevajo, da se obtoženci ostro kaznujejo, češ da so ravnali proti državi. Danes se je odigral ganljiv prizor. Med poslušalci se je nahajala najstarejša hčerka Železnikarja. Ko so pripeljali njenega očeta v dvorano, je pričela glasno jokati in prositi, da naj oproste očeta. Kot prvi je bil ponovno zaslišan Železnikar. On prizna, da je že od rane mladosti socialist in od ustanovitve komunistične stranke njen pristaš. Odbija vsako krivdo od sebe in dolži zloglasnega načelnika Gru-biča, da je s svojim preganjanjem rudarjev in kmetov izzval nemir. Za njim sta bila zaslišana še dva obtoženca, ki izjavljata, da se niti najmanj ne čutita krivim in izjavljata, da ne razumeta obtožnice. Kazpraoa proti k^mnaisifColm poslancem o ielsradn. PemanJfclPtf ctakazilni material. Belgrad, 14. januarja. (Izv.) Včeraj je pričela pred »prvostepenim sudom« v Knez Mihajlovi ulici razprava proti obtoženima komunističnima poslancema Kacleroviču in Novakoviču ter proti trgovcu Pučiču. Za obravnavo vlada veliko zanimanje in je bila dvorana nabito polna občinstva, med temi je bilo nad 30 časnikarjev. Dvojici dam je postalo slabo od napetega pričakovanja. Razpravo vodita sodnika Fetrovič in Brkčič, obtožnico zastopa Raškovič. Obtožence branijo Jovanovič, Ljuba Pavlovič in Živojin Stefanovič, Obtožnica dolži Kac-leroviča in Novakoviča, da sta hotela obnoviti komunistično stranko in sindikate, kar je po zakonu prepovedano. Dalje, da sta sprejemala denar iz inozemstva in ga uporabljala v komunistično agitacijo in da sta bila v zvezi s komunisti v inozemstvu, ki rujejo proti naši državi. Obtožnica temelji v glavnem na korespondenci obtožencev. Policija je namreč odpirala vsa pisma in vse pošiljatve na obtoženca, prepisovala pisma in jih fotografirala. Razprava je pričela ob 3. uri in je po običajnih formalnostih javni obtožitelj Raškovič ponovil obtožbo in jo na kratko obrazložil, na kar je bil zaslišan kot prvi poslanec Novakovič. On pravi, da je sumil, da se na njega naslovljena pošta odpira in zato je nekaj časa pošto sploh odklanjal in nato odpotoval v Sarajevo. Ker je po nalogu belgrajske policije tudi sarajevska odpirala vsa pisma, je prosil trgovca Bu-biča, da sme prejemati pisma in časopise na njegov naslov. Trgovec Pučič je imel svoj poštni predal. To je zvedela policija, vsled česar je sedaj obtožen tudi Pučič, ki pi imel pojma o celi stvari. Novakovič obtožuje policijo, da je težko kršila ustavo, ker je odpirala nanj naslovljeno pošto. S tem je kršila člen ustave, ki govori o pisemski tajnosti, ki se sme prekoračiti samo tedaj, če predloži sodnijski odlok, da se naj pošta odpira. Tega v tem slučaju ni bilo in je torej državna oblast kršila državne zakone. Kar se pa same vsebine pisem tiče, izjavlja, da tolmači sodišče njihovo vsebino popolnoma napačno in tendenciozno. Iz njih vsebine je razvidno, da je šlo samo za reorganizacijo delavskih sindikatov. Nadalje navaja razne mepo-stavnosti s stvari državnih organov. Za njim je bil zaslišan glede osebnih podatkov poslanec Kaclerovič, na kar je bila razprava zaključena in se nadaljuje v ponedeljek. Kakor rečeno vlada za razpravo veliko zanimanje. Splošno prevladuje mnenje, da bodo obtoženci oproščeni, ker je doka-zilni material zelo pomanjkljiv. Frassclfa in Japonska za carizem u Musili. Kepiiallinl nažrt s pomočjo Jusoslav!!«^ Angleški »Manchester Guardian«, resen in ugleden list, prinaša senzacionalno odkritje o novih francoskih protiruskih nakanah. Po teh odkritjih tečejo med Francijo in Japonsko pogajanja za upo-stavo carisličnega režima v Rusiji. Glavno vlogo bi v tej akciji igrala Wranglova vojska, ki bi imela svoje izhodišče v Jugoslaviji. Francija in Japonska bi za svoje sodelovanje dobili plačilo tako, da bi Japonska dobila nadoblast v Sibiriji, Francija pa bi za svoje kapitaliste izterjala stare in nove dolgove v Rusiji z bogatimi obrestmi. Tej francosko-japonski nakani se bo uprl ves ruski narod izvzemši najčrnejše reakcionarstvo, a jugoslovansko ljudstvo se bo čuvalo biti v tej borbi na strani sovražnikov ruskega naroda. To naj si naši merodajni krogi z ruskim reakcionarstvom vred, ki ima pri nas svojo umazano gnezdo, dobro zapomnijo! Stm» spletite na maSarskessD Izjava v mežariKem parlamentu. Budimpešta, 13. jan. Na današnji seji narodne skupščine je posl. Friedrich poleg ostalega tudi izjavil, da se govori o sestavljanju karlistične brigade, ki naj bi postavila na madžarski prestol bivšo kraljico Žito in nadvojvodo Otona, ki se baje nahajata že v Šopronju ali celo v Budimpešti. Z ozirom na te govorice ne nadzorujejo in nadlegujejo samo govornika, temveč tudi druge legitimistične voditelje, uradni organi in sicer ne samo organi ministrstva za zunanje stvari, ampak tudi organi drugih oblasti. Vpraša notranjega ministra, ali mu je znano, da se vrše prevozi čet v zapadno Odlog IteosEvii AmSn. Cannes, 13. jan. Pri skupni seji vrhovnega sveta in reparacijske komisije, ki se je pričela ob 12. uri in h kateri je bila povabljena tudi nemška delegacija, je izjavil Lloyd George, da je sprejel z zadovoljstvom včerajšnja izvajanja Rathenaua, da je nemška vlada pripravljena sodelovati pri obnovi srednje in vzhodne Evrope. Obžaluje, da so nastale za nemško delegacijo neprilike Dri Dogajanjih, ki so se morala Madžarsko. (Nemir.) Kdo ve, ali ne bodo te čete v prihodnjih dneh v zvezi z novim pučem, tembolj, ker se med njimi nahaja tudi legitimistična mladina. Govornik je izjavil nadalje, da mu je neki bivši poslanec povedal, da je govoril danes popoldne s šefom generalnega štaba, ki je izjavil, da smatra rešitev madžarskega kraljevega vprašanja potom osebe nadvojvode Otona za zelo umestno in da bi v tem slučaju zelo rad sprejel regentstvo. (Nemir) Vprašanje posl. Friedricha je bilo izročeno imunitetnemu odseku. Basamamn radi ukinjenja konference prekiniti. Tudi ostali delegati se nahajajo v enakem položaju, ker se je moralo reparacijsko vprašanje odgoditi. Naio je predsednik reparacijske komisije prečital naslednji sklep: »Reparacijska komisija je sklenila dovoliti nemški vladi začasen rok odgoditve planila obrokov, ki zapadejo dne 15. januarja in 15. februarja 1. 192*2 in sicer s pridržkom pod nastopnimi pogoji: 1. Med začasnim rokom odgoditve ima nemška vlada plačati vsakih deset dni 31 milijonov zla- tih mark v priznanih devizah. Plačevanje se prične dne 18. januarja 1. 192*2. 2. Nemška vlada predloži tekom 14 dni reparacij-ski komisiji primeren reformni in jamstveni načrt glede nadaljnjega obdržanja in kroženja nemškega papirnatega denarja, kakor tudi popolni program plačil v. gotovini in dobav v blagu za 1. 1922. 3. Začasni rok odgoditve se konča, ko bo reparacijska komisija ali pa aliirane države sprejela odločitev glede pod točko 2. navedenega načrta in programa. Pariz, 13. jan. Lloyd George, ki je popoldne odpotoval iz Cannesa, bo imel jutri razgovor z novim ministrskim predsednikom Poincarejem. Pariz, 13. jan. Poincare je prevzel se stavo kabineta. DeIkuII socialni Mal o iHarifeoru. Iz Maribora. V nedeljo ob 5. uri popoldne se je vršil v dvorani JSZ, Splavarska ulica 4 ženski shod. Mnogoštevilne zborovalke so z velikim zanimanjem sledile izvajanjem govornika, ki je razpravljal za današnje razmere velevažno delavsko žensko vprašanje. S tem dobro uspelim zborovanjem se je prišel ozir. otvoril 8 dnevni delavski socialni tečaj. Predavanja se vrše skoz cel teden, vsakokrat ob pol 8. uri zvečer v zakurjeni dvorani JSZ. Predavanja prvih treh večerov so bila razmeram primerna in nudijo udeležencem vsestransko izobrazbo. V ponedeljek, 9. januarja je predaval dr. Capuder o organizaciji in nje pomenu. V torek 10. januarja je predavatelj p. Pavel obravnaval temo »Kruha smo lačni, pravice smo žejnir (za čim gre borba delavstva). V sredo 11*januarja je profesor Bogovič obravnaval točko »Terjajmo, sami si priborimo U (Vrste delavskih organizacij; kaj hočejo posamezne organizacije) V četrtek predava prof. dr. Jeraj o predmetu: »Koromandija ali resnica« (bistvo kršč. demokracije). V petek 13. januarja govori predavatelj prof. Vesenjak o temi »Kramp in gorjača v organizaciji«. (Delo v organizacijah; česa v organizaciji ne sme biti. Kakšna organizacija uspeva in raste.) V soboto 14. januarja predavatelj iz Ljubljane: »Zastave ven!« (Poprimimo se resnega in doslednega dela.) V nedeljo, 15. januarja vesdnevni tečaj od 9. do 12. ure dopoldne iu od 2 do 4. ure popoldne. Člani in članice JSZ, pa tudi vsi tisti, ki jim je resno do delavske organizacije, so vabljeni, da se tečaja v obilnem številu udeležujejo. Začetek vsak dan točen. DANAŠNJA PREDBORZA. Zagreb, 14. jauuarja. (Izv.) Radi židovskega praznika borza danes ne deluje. V prostem prometu so se plačevali sledeči kurzi: Budimpešta 47.25—47.50, Praga 4.75, Dimaj 4.30, Italija 12.60, Berlin 159 do 160, Pariz 23.75—23.80, London 1230. Newyork 285, Curih 56—56.50. Curih, 14. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo sledeči kurzi: Berlin 2.72, Holandija 189.75, Newyork 5.15, London 21.76, Pariz 41.05, Italija 22.45, Praga 8.40, Budimpešta 0.82, Zagreb 1.65 (včeraj 1.60), Dunaj 0.17, Varšava 0.17. Bralaoii tajfsosf. 5 Povest iz irske zgodovine. Prcvel M. R. (Dalje.) Še tisti večer se je Dunstan v samih nogo vicah splazil v bratovo sobo, da bi tem prej izvedel svojo usodo in ko je drugo jutro videl mater praznično oblečeno, s šopkom cvetlic v roki, ni vedel, kaj bi storil od veselja. In mati Ana ni zastonj snubila. Lepa Meggy rekoč »da«, je zarudela in jokaje se spustila materi na prsi in stara mati je še skoro rajši dovolila, kajti vedela je dobro, da njena vnukina ne pride nikjer k boljši hiši in da bi ne mogla dobiti boljšega moža. Od tega dne je bil Dunstan čisto drugačen. Smejal se je in šalil, žvižgal in pel in kljub temu trikrat toliko napravil kakor prej. Vsak večer je osedlal svojega iskrega Trilly in jahal h koči babice Bell, bil je namreč tudi nekoliko ponaaen in se je hotel pred svojo nevesto »postaviti«. Bilo je dogovorjeno, da se Dunstan in Meggy poročita prihodnjo pomlad. Mati Bell naj bi šla na »Dolensko« in pomagala Ani pri lahkem delu, celo gospodinjstvo pa bi naj vodila »ta mlada«. »Ni dobro, če sta dve gospodinji or? V Ljubljani, sobota, 14. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva CENE PO POŠTI: za četrt leta K 60’— xa en mesec K 20’— Posamezna številka stane K 1*40 politični dogodki. -J- Kraljeva zaroka. Glasom uradnega poročila se izvrši zamenjava zaročnih prstanov začetkom marca v Bukarešti. Poroka bo meseca maja v Belgradu. Kralj Ferdinand pride na svatbo. Vlada pripravlja proklamacijo povodom kraljeve zaroke. -j- Po Briandovem odstopu v Cannesu. Briandov odstop je konferenco v Cannesu zelo neprijetno presenetil. Odposlanci so Loucheurju izrazili svoje obžalovanje. Lou-cheur je zapustil sejo. Nemški zastopnik Rathenau je dovršil svoje poročilo, zvečer pa je nemško poslanstvo zapustilo Cannes. Pogajanja se prekinejo, — Reparacijska komisija je sklenila, da se Nemčiji dovoli odlog za izplačilo odškodnine. 4 Težke obdolžitve proti voditeljem samostojne stranke. Včeraj smo priobčili po drugih listih vest o obdolžitvi samostojnih voditeljev po g, Kuraltu. »Kmetijski list«, glasilo SKS, pa javlja, da so obdolženi voditelji vložili proti g. Kuraltu tožbo radi žaljenja časti. To beležimo ter pričakujemo izida obravnave. 4- 100.000 K za konfidente v Sloveniji. V državnem proračunu za 1. 1922. je med stroški za policijo v Sloveniji predvidenih tudi 100.000 K za konfidente. Ali smo res tako daleč, da se med nami na državne stroške koti koniidentstvo? In proti komu je to vohunjenje naperjeno? Naša mesta niso Subotica — torej proti lastnim poštenim državljanom. Ali ni javno življenje že z drugim dovolj zastrup-ljeno in korumpirano? -f Zmaga italijanske ljudske stranke na Trentiuskem. Italijanski listi poročajo, da ie pri občinskih volitvah na Trentinskem italijanska ljudska stranka popolnoma osvojila 40 občin, v 50 je pa dobila ve- čino. Liberalci so dosegli večino v 12, socialisti v 7 in katoliška stranka v dveh občinah. 4 Nova ruska vlada. Na zadnjem kongresu ruskih sovjetov je bil izvoljen nov izvršilni odbor, ki mu zopet predseduje Kalimin. Za narodne komisarje, ki tvorijo državno vlado, so bili izvoljeni: Ljenin kot predsednik, Rikov podpredsednik, Vrihanov prehrana, Lunačarski prosveta, Krasin trgovina, Krestinski finance, Stalin narodne manjšine, Schmidt delo, Trockij vojska in mornarica, Doro-galevski pošta in brzojav, čičerin zunanje stvari, Bogdanov predsedstvo vrhovnega sveta hranilnic in Karski pravosodje. 2)nevtti dogodki — Železničarjem! Z ozirom na nasprotujoče si vesti, ki jih objavlja dnevno časopisje in ki povzročajo med železničar-stvom še večje vznemirjenje in neorijeu-tiranost, izjavljamo: Po poročilu predsednika vrhovnega vodstva koalicije v Belgradu se v ministarstvu Saobračaja in v financijskem odboru nadaljujejo razprave o zahtevah koalicije. Da vplivamo na čimprejšnjo ugodno rešitev stavljenih žalitev, smo danes brzojavno predlagali predsedniku vrhovnega vodstva, da se vrhovno vodstvo koalicije takoj sestane v Belgradu. Opozarjamo ponovno železničarstvo, da so merodajna samo ona poročila, ki jih objavimo s podpisom ^Koalicijski odbor«. — Naslov kralja Aleksandra. Dopisni urad nam javlja: Ministrstvo za notranje stvari je z odlokom z dne 2. januarja 1922, Sl. št. 14.681 ex 1921, naznanilo predsedstvu pokr. uprave, da mu je predsedništvo ministrskega sveta dostavilo naslednji dopis: »Stopivši na prestol kraljevine Srbov, hiši,« je rekla mati Ana, »in edino prav je, da prevzame Meggv gospodinjstvo, ker drugače ne pride pri družini do spoštovanja. Razumela bo tudi in za dober svet sva medve tukaj. Zdelo se jim je, da bo tako najboljše. 2. Bil je prijeten jesenski večer. V veliki družinski sobi na »Dolenskem« sta pri močni hrastovi mizi sedela mati Ana in njen sin župnik. Na mizi ie stala svetilka in pb njeni precejšnji svetlobi je šivala in popravljala gospodinja potrebne reči za doto Meggv; kajti revno dejale sl je s -trdnim delom prislužila komaj toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno za živež njej in njegovi babici; da bi si pa še mogla kaj prihraniti, je bilo popolnoma izključeno. To je vedela tudi njena bodoča tašča Ana, zato je tudi vzela vso skrb na sebe. Župnik je sedel njej nasproti, zrl ji na pridne roke in poslušal materine dogodbe minulih dni. Najljubše ure srečni materi so bile, če je po napornem dnevnem delu sedela zvečer s sinom, govorila ter tako obnovila svoje stare spomine. Zato ji je sin vedno stavil novih vprašanj, če je njej beseda potek.a. »Kaj je sploh z ono ponosno in lepo , Mary, s hčerjo O’ Flaherty-ja?« je vprašal ravnokar. »Ja, otrok, to je tudi Čudna življenska usoda!; mu je odgovorila mati. »Znano ti je, da jo je poročil bogat posestnik lord Goldsmith. Če je bila to sreča za njo, se ne ve!« »Spominjam se, da je že skoro sedem ali osem let od tega.« »Da, ravno na Šentjanževo je minilo sedem let. Stari O’ Flaherty ji je branil, naj ga ne vzame, kajti ni mogel verjeti, da bi jo bil lord res ljubil. Saj je bil vendar tako čuden.« »Pa Mary je bila lepa, ponosna, šla je, kakor kneginja, tega se še dobro spominjam. Nas kmetske fante še pogledati ni hotela.« »Moj dragi, to jim je že v kivi. Ti O’ Flahertv iz neke stare irske plemenita-ške rodovine in stari se še danes ponaša, da je z našim kraljem v sorodu.« »Dovolj žalostno, da so naši knezi in grofi tako daleč propadli,« je odgovoril duhoven, »da morajo sedaj prebivati v ilovnatih kočah, dočim so njihovi predniki stanovali v mogočnih gradovih. O tem nam pričajo odlična imena nad vrati čevliarij in krojaških delavnic po mestih in potomci nekdanjih kraljev stanujejo kot starinarji v umazanih ulicah. Za to se ima Irska zahvaliti roparskim Angležem, ki živijo sedaj razkošno, potratno na račun revnega in sestradanega ljudstva!« je grenko pripomnil. (Dalje.) Hrvatov in Slovencev je Nj. Vel. kralj Aleksander — drugi po vrsti vladanja — z imenom Aleksander prvi kralj (glasom čl. 56. ustave) Srbov, Hrvatov in Slovencev iz dinastije Petra I. Karadjordjeviča. Z ozirom na to je naziv vladarja naše nove kraljevine Aleksander Prvi (I.) kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prosi po nalogu g. predsednika ministrskega sveta kabinet, naj se pri navajanju imena Nj. Vel. kralja rabi samo to ime. — Mariborske novice: Zvišanje cen kruhu in mesu. Komisija za določanje cen, ki se je sestala dne 10. t. m. na mag.stratu, je na predlog N. S .S. obč. svetnika Rostoharja zvšala cene kruhu in mesu in sicer: bel kruh 1 kg 20 K, žemlje težke 7 dkg 2 kroni komad. Gostilničarji in prekupci imajo dovoljeno 20 % poviška pri žemljah. Meso: goveje I. vrste 1 kg 32—34 K, II. vrste 28—30 K, lil. vrste 24—26 K, teletina 1 kg 30—32 K. Svinjsko: cene svinjetine in slanine se fa enkrat poskusno ne maksimirajo. Nove cene stopijo v veljavo v soboto. dne 14. jan. 1922. Maksimalne cene za mleko so se odpravile. To povišanje je naravnost kričeče, če pomislimo, da so se cene kar za 10 K in še več pri kg zvišale. Seve če bodo konzumenti zmožni plačevali te cene, tega nihče ne vpraša. — Od katoliške k protestantovski veri so prestopili v Mariboru: trgovca z železnino K. Lotz in R. Jeglitsch, gostilničar A. Halb-widl in trgovčeva žena A. Ihl. Menda radi tega ker jim je že katoliško ljudstvo pripomoglo do zadostnega bogastva. — 'Po Mariboru se pobira za nove bronaste zvonove v baziliki Matere Milosti, Častilci Marijini se prosijo, da z darovi pospešijo čimprejšnjo naročitev zvonov. Darovi se sprejemajo pri vratarju frančiškanskega samostana. — Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so cene živini precej poskočile. Prignalo se ie 385 komadov. — Državni premogovnik Zabukovica pri Celju, Iz rudarskih vrst smo prejeli: Naj se oglasimo v javnosti enkrat tudi mi rudarji iz Zabukovice pri Grižah. Že dolgo časa smo opazovali ravnanje J. S. D, S. in nje voditeljev. Navedemo le nekaj: Na razne pritožbe bolnikov, ki so bili organizirani pri Čobalovi Uniji in so prosili za izplačilo bolniških dnin, ki jim pristojajo po § 2. upravnega pravilnika unije slov. rudarjev, so jim pri blagajni odgovarjali: ^To ni »muje« vredno!« itd. Na drugi strani se pa vozijo voditelji te že propadle unije ua razne konference..^ zborovanja itd. in ne povedo, koliko si za to izplačajo iz blagajne. Dalje ne vemo, za kaj se porablja denar iz vinarske blagajne. Zaradi vsega tega rudarji tem voditeljem odrekamo vsako nadaljno zaupanje in nočemo, imeti z njimi in njihovo stranko ničesar skupnega več. V najkrajšem času se tu ustanovi krajevna organizacija Jugoslovanske strokovne zveze. Tu bo prilika za vse razumne in pametne rudarje, da se organizirajo po svojem pravem krščanskem in delavskem prepričanju. Groženj socialističnih mogočnjakov, da se bedo potegali samo za tiste ki bodo pri njih organizirani itd , se ne bojimo. S tem se le še bolj očito pokažete kot zagrizeni strankarji, ki vam so prave delavske koristi deveta briga, glavno pa lastna korita. Zato se pa tudi vežete ob vsaki priliki s podjetništvi in kapitali- stično demokratsko stranko ter tudi «ed*l zopet zagovarjate premogovnik, ko so nam odtegnili aprovizacijo. Pravile, da s« j* to zgodilo za to, ker ima premmogovnik iz-gubo. Mi pa čitamo v 49. št. »Domoljuba*, da je imel premogovnik 96.S31 S89 K či-stega dobička. Pa če bi bil premogovnik tudi začasno pasiven, nam ne bi smeli v najhujši draginji odtrgati olajšav. Mi pravimo: vaš list je za nas »Nazaj«, pa ne »Naprej«! Poslej bo naše glasilo »Novi Čas«, a naša organizacija Jugoslovanska strokovna zveza. Vsi zavedni rudarji z? nami! / j; jljubljanski dogodki. ' I lj V Rokodelskem domu priredi v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zvečer Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj svoj prvi zabavni večer. Vstopnina pr osta. V spored zelo mnogovrsten. lj D mrl je na Sv. Jakoba trgu št. 5 gostilničar Martin Podržaj, po daljši m mučni bolezni. Bolezen si je nakopal na italijanskem bojišču. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. Žalujočim naše so žalje! lj Ljubljanski trg. — Mesni trg je z blagom slabo zaležen. Kvaliteta govejega mesa. današnjim razmeram ni primerna: Goveje meso se plačuje po mesnicah 36 kron zadnji del; na trgu prednji del 28 K. zadnji de! 32. Večji promet imajo cenejše stojnice, ki prodajajo po 21 K prednji ifl 23 K zadnji del. Prašičjega mesa primanjkuje; plačuje se kare 50 K kg, ostali deli 46 K kg. Telečje meso 36 K, — Teletine enako primanjkuje. Slanina zaostaia ker ni kupcev, vsled tega silno ovira klanje prašičev in s tem deloma povzroča pomanjkanje prašičjega mesa. Vsi ljubljanski m®’ sarji. so na občnem zboru zahtevali odpravo maksimalnih cen, opirajoč se na domnevo, da maksimalne cene trgu škodujejo, povzročajo pomanjkanje blaga in povzročajo enako tudi slabo kvaliteto blaga, ker je mesar prisiljen kupovati živino najslabše vrste. Ostali trg nudi sliko na minimum zmanjšanega prometa, ker ni nobenih zunanjih kupcev, pri domačem kon-sumentu pa je opažati vedno rastoče šte-denje. Moke primanjkuje v Ljubljani občutno. Današnja cena je 22 K za št. 0, Jajca se razprodajajo po 6 K komad. Glede mleka se je položaj nekoliko zboljšal Stranke se naprošajo, naj prineso vsako sumljivo mleko v preiskavo. ______________________________________ t d V Santpefsrskem prosvetnem društvu predava v ponedeljek, dne 16. f. n). _ cb polosmi uri zvečer g. prof. Dr. Rožič-Člani in prijatelji društva, udeležite se tega zanimivega predavanja v obilnem številu Po predavanju odborova seja. d Odborova seja ljub, okrožja se vrši danes ob 8. uri (Poljanski nasip). Ker je zadeva važna, pridite vsi! T. č. predsednik. d Šentpeterski Orel v Ljubljani priredi v nedeljo, 15. t. m. v društvenih prostorih ob pol 8... uri telovadni večer združen s ča-jevim večerom. Člani kakor tudi prijatelji organizacije se vljudno vabijo, da se te prireditve udeleže! Izdaja konzorcii »Novega Časa« Urednik in odgovorni urednik franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. fi Sas« vvsako iiigo! Krekova posojilnica v Maribora r. z. z n. z. 1922 začne poslovati 14. januarja 1922 v začasnih prostorih v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 2, priti. čje. Uradne are bodo spočetka vsako soboto popoldne in v nedeljo ter praznik dopoldne. Krščansko de'ovno 1 udstvo, oprimi «e zadruge, ki ie Ivnfa in ustanovljena ie v podporo in zaščito delovnim slojem. Kdor iš e posojila ali hoče denar obrestonosno m varno naložiti, po«iuložuice brezplačno im razpolago. Posojila na zem- g jjišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. KwwiiiiniiiuinniMHuwiumaiiiiinHiiiwiwiniunMiHniimiiniiiiimmiiinuuuiiiiiiiiiHiHiiiniim)nwiMiiiiiniiK Več mizarskih pomočnikov sprejmem v irajno delo. Po >udbe je vpodaii na And. Čufer, Je en c« Go EU — namaiM—UMI..-. ■ — Sili mmn m 8HSIS$S!lj F. fctRUMAf Ljubljana lllMl mliltm m po konkurenčni <#n'< Mestni l>« 39. I. OBLiACIliMCfl Zfl SIiOVENUO, z.z o. z. v Djubljani priporoča ogled svoja zaloge manufakture. II IZKLJUČNO ČEŠKI IZDELKI I! Ravnokar prfspeVo blago od mnogih Seških tovarn. Prispela je tudi Izbrano zaloga damskega fotaga od brnske tvrdke STIASSJM^ & SCfUtESlNCER. — Glavno skladišče V „Kresij;*‘, I. nadstropje, poseben vhod iz Uingerjeve ul.ee štev. 1. Detajlno prodajalna V Stritarjevi uliei štev. S. — Podruin ea V Somboru.