Fig. 3. Geological tour through the city center of Ljubljana led by Matevž Novak (photo: P. Jamšek Rupnik). Fig. 4. Some of the presentations were pre-recorded. The vir- tual excursion stop by A. Šmuc, M. Andrič and N. Caf was presented and recorded at the viewpoint above Lake Bohinj (photo: P. Jamšek Rupnik). Islandija ni bila slučajno izbrana za organi- zacijo 6. svetovnega geotermalnega kongresa, saj je prvovrstna predstavnica izkoriščanja geoter- malne energije. Vendar pa so islandski organiza- torji zaradi nastopa pandemije Covid-19 morali njegov potek precej spremeniti. Po prvotnem na- črtu bi se kongres moral odvijati v Reykjaviku od 27. apr. do 1. maja 2020. Tako pa ga je moral or- ganizacijski komite (OK) zaradi nastopa pande- mije časovno in organizacijsko precej spremeniti. Najprej ga je dne 13. marca 2020 prestavil za dob- ro leto dni naprej (21. do 26. maja 2021). Vseeno pa so že 27. aprila 2020 izvedli začasni uvodni virtu- alni dogodek, ki je obsegal nagovore predsedni- ka Islandije, predsednika in izvršne direktorice IGA, predsednika tehničnega komiteja ter dve predavanji o proizvodnji elektrike iz geotermal- ne energije (G. Huttrer) in neposredni rabi toplote iz geotermalne energije v svetu (J. Lund). Potem pa je OK ugotovil, da tudi ta termin ne bo izve- dljiv. Zato so se 4. feb. 2021 odločili, da kongres izvedejo z nekaj mesečnimi virtualnimi dogodki od marca do oktobra 2021 in ga poimenovali »ge- otermalni semester«. Otvoritveni 2-urni dogodek je bil 30. marca s sedmimi uvodnimi predavanji. Sledili so virtualni celodnevni dogodki (od I do IV), prvi 13. aprila, drugi 11. in 12. maja, tretji 15. junija in četrti 6. julija. Semester se je zaključil s 3-dnevno konferenco v Reykjaviku (glavni dogo- 6. svetovni geotermalni kongres WGC 2020+1, Reykjavik (Islandija) marec – oktober, 2021 Dušan RAJVER Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ul. 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: dusan.rajver@geo-zs.si dek 25.-27. okt. 2021), ki je potekala hibridno (v živo za tiste, ki so prišli na Islandijo in virtualno za ostale registrirane udeležence). Prejšnji sve- tovni geotermalni kongresi oziroma mednarodni geotermalni simpoziji od leta 1970 dalje so ome- njeni v poročilu pred šestimi leti (Rajver, 2015). V izkoriščanju geotermalne energije je Islan- dija v svetovnem vrhu glede na prebivalstvo, tako glede neposredne rabe toplote iz geotermal- ne energije kot tudi proizvodnje elektrike iz nje. Prevladuje neposredna raba, posebej ogrevanje prostorov (44,6 % vse izkoriščene geotermalne energije). Daljinsko ogrevanje Reykjavika z ge- otermalno energijo (sedaj Reykjavik Energy) je bilo uradno ustanovljeno že leta 1946. Delež ge- otermalne energije v daljinskem ogrevanju se je zvišal iz 43 % v letu 1970 na sedanjih 90 %. V mestih in vaseh deluje okrog 30 ločenih sistemov geotermalnega daljinskega ogrevanja in dodat- no še 200 majhnih sistemov na podeželju. Slednji oskrbujejo z vročo vodo individualne kmetije ali skupine kmetij, kakor tudi poletne koče, rastli- njake in druge uporabnike. Imajo 165 rekreacij- skih plavalnih in balneoloških centrov, med nji- mi jih 140 uporablja geotermalno toploto. Večina plavalnih bazenov je odprta celo leto. Ogrevanje rastlinjakov je za ogrevanjem prostorov druga najvažnejša raba geotermalne energije. Vročo ali delno ohlajeno vodo uporabljajo še za taljenje 294 295 snega, industrijske procese (sušilnica morskih alg, dve tovarni soli) in gojenje rib. Islandija je s 755 MWe deveta na svetu po nameščeni moči ge- otermalnih elektrarn in z 21636 TJ (6010 GWh) v letu 2019 na osmem mestu po proizvedeni ele- ktriki iz teh elektrarn, v neposredni rabi geo- termalne energije pa je na petem mestu s 33598 TJ (9333 GWh) izkoriščene energije v istem letu, brez izkoriščanja toplote plitvega podzemlja s toplotnimi črpalkami pa celo na tretjem mestu (Ragnarsson et al., 2020; Lund & Toth, 2021). Kongres je zaradi pandemije težko primerja- ti s tistim leta 2015 v Avstraliji. Več kot 5 tisoč prijavljenih, ki so spremljali virtualne dogodke (predstavitve), je precej preseglo število ude- ležencev na prejšnjem kongresu, le zaključna 3-dnevna konferenca je bila predvsem zaradi pandemije slabše obiskana. Vodja tehničnega programa prof. R. Horne je navedel, da je bilo za letošnji kongres oddanih 2044 prispevkov (refe- ratov), sprejeto jih je bilo 1898 (iz 100 držav ozi- roma regij), ki so v zborniku kongresa. Med temi je bilo 653 prispevkov sprejeto kot posterji. V številu prispevkov je ta kongres največji doslej, gre za 42 % porast glede na leto 2015. To je re- zultat širitve svetovne dejavnosti v raziskavah in rabi geotermalne energije, kakor tudi vklju- čenosti geotermalne energije v različnih vejah dejavnosti oziroma družbe. Posterske sekcije so bile na spletni strani nepretrgoma odprte od aprila do oktobra 2021 kot video dogodek. Or- ganizatorji so predstavitve ustrezno vsebinsko umestili v virtualne dogodke tako, da so v ome- njenih petih dnevih potekala štiri vzporedna predvajanja (angl. streams) istočasno, in to po srednjeevropskem času od 10. ure dopoldne pa do 02. ali celo 04. ure zjutraj (pozne ure so bile večinoma namenjene udeležencem iz drugih ča- sovnih pasov). Navajam sekcije, razdeljene v štiri virtualne dogodke, tematsko porazdelitev sekcij na teh do- godkih, število predstavitev po sekcijah (virtual- ne predstavitve v petih dneh od aprila do julija in tiste na zaključni konferenci v Reykjaviku) ter porazdelitev prispevkov po sekcijah v zborniku kongresa (v štirih zvezkih): Dogodek I: Poslovanje & Okolje (Business & Environment) Število virtualnih predstavitev Število predstavitev na zaključni konf. Število vseh prispevkov Posodobljena poročila držav (Country updates) 46 8* 91** Izobraževanje v geotermiji 12 5 29 Okoljski in družbeni vidiki 35 5 59 Trajnost in podnebne spremembe 18 5 37 Politika, pravni in regulativni vidiki 17 5 42 Ekonomija in financiranje 18 27 Poslovne strategije 17 5 30 Primeri (Case Histories) 24 5 49 Družbeni in kulturni vidiki 19 5 38 SKUPAJ: 206 43 402 *od 8 predstavitev je ena predstavitev o izkoriščanju GE na Islandiji, dve predstavitvi pa sta svetovna pregleda izkoriščanja GE (o neposredni rabi oz. proizvodnji elektrike); vse tri so bile plenarne. **od 91 prispevkov sta dva svetovna pregleda izkoriščanja GE (o neposredni rabi oz. proizvodnji elektrike). Dogodek II: Geoznanosti (Geosciences) Število virtualnih predstavitev Število predstavitev na zaključni konf. Število vseh prispevkov Raziskave 71 10 140 Geologija 76 10 151 Geofizika 72 10 155 Geokemija 64 10 132 Ocena virov (Resource Assessment) 39 5 76 Hidrogeologija 18 30 Geomikrobiologija 1 Upravljanje geotermalnega polja 10 20 Veliki podatki in analitika podatkov 11 14 Integrirani energetski sistemi, kaskadna uporaba 12 15 Programska oprema za geotermalne aplikacije 22 5 45 SKUPAJ: 395 50 779 296 Dogodek III: Inženirstvo (Engineering) Število virtualnih predstavitev Število predstavitev na zaključni konf. Število vseh prispevkov Vrtanje in dokončanje (ostalih tehnoloških naprav) 60 5 94 Inženiring (geotermalnih) rezervoarjev 54 10 106 Korozija in luščenje (odlaganje kotlovca) 48 5 77 Tehnologija injektiranja (vračanja izrabljenega fluida) 6 14 Proizvodnja elektrike 36 5 73 Proizvodni inženiring, sistemi za zbiranje pare 18 5 42 SKUPAJ: 222 30 406 Dogodek IV: Najpomembnejši razvoj (Cutting Edge) Število virtualnih predstavitev Število predstavitev na zaključni konf. Število vseh prispevkov Geotermalne toplotne črpalke (GSHP) 35 5 69 Izboljšani geotermalni sistemi (EGS) 59 5 97 Neposredna raba 29 5 53 Zdravje, turizem in balneologija 5 8 Toplota iz naftnih/plinskih polj/premoga 5 12 Daljinsko ogrevanje 12 29 Napredna tehnologija (magma, geotlačni sistemi, itd.) 18 25 Agrikultura (kmetijstvo) 5 5 Pridobivanje mineralov in predelava 5 6 Mednarodna sodelava 5 7 SKUPAJ: 173 20 311 Skupno je bilo 996 virtualnih predstavitev v 34 sekcijah in 143 predstavitev na zaključni kon- ferenci (nekatere sicer le preko videa) v 22 sekci- jah. Kam so usmerjeni glavni napori v raziskavah, razvoju in uveljavljanju geotermalne energije, se vidi iz prevladujočih sekcij z največjim številom prispevkov v kongresnem zborniku: geofizika (155), geologija (151), raziskave (140), geokemi- ja (132), inženiring geotermalnih rezervoarjev (106), EGS (97), sedanje stanje izkoriščanja po državah (91), problemi s korozijo (77), ocenitev geotermalnih virov (76), proizvodnja elektrike (73), geotermalne toplotne črpalke (69), okoljski in družbeni vidiki (59), neposredna raba (53). Znova se je izkazalo, da so posredne in površin- ske metode (geofizika, geokemija in geologija) še naprej zelo pomembne v raziskavah in upravlja- nju geotermalnih virov. Precejšnje število pri- spevkov v sekcijah Poslovanje in okolje je odraz prizadevanj izraziteje uveljaviti geotermalno energijo med obnovljivimi viri energije. Številni prispevki o raziskavah kažejo na dejavno iskanje novih virov v raznih državah sveta. Velika pest- rost prispevkov v še večjem številu sekcij kot na prejšnjem kongresu je postala že težko obvladlji- va, vseeno pa lahko najdemo marsikaj poučnega in uporabnega v svojih dejavnostih. Še nikoli ni bilo na kongresu toliko prispevkov s tematiko o EGS sistemih, kar kaže na zavzetost močnih raziskovalnih ustanov, vrtalnih podjetij in investitorjev dalje razvijati te sisteme z izbolj- šanjem poznavanja geofizikalnih in hidrogeoke- mijskih pogojev kljub poglavitnim težavam glede vrtanja in stimulacije rezervoarja. V sekciji Ge- ofizika je bilo poleg seizmičnih metod raziskav veliko prispevkov o uporabi magnetotelurike, seveda predvsem v raziskavah srednje in visoko- temperaturnih sistemov. Izpostavim lahko še ne- kaj zanimivih prispevkov: (a) prispevek o karak- terizaciji geotermalnega rezervoarja (detekcija prelomov, interpretacija seizmičnih faciesov, itd.) z integracijo podatkov več disciplin, gravimetri- je, seizmike in VSP, pri tem pa so uporabili ume- tno inteligenco in še posebej strojno učenje (angl. machine learning) kot obetavni tehniki za asimi- lacijo velikih podatkov; (b) zanimiv primer kom- binacije treh geofizikalnih metod v južnem Čilu; (c) kako pridobiti več geotermalne energije iz globokih razpokanih kamnin podlage v Zgornje- renskem jarku; (č) prednosti podzemnih mestnih toplotnih otokov za plitve geotermične aplikacije (primer mesta Köln); (d) predstavitev obdelav z mehko stimulacijo v geotermalnih rezervoarjih; (e) Prva evropska zbirka preizkusov toplotne od- zivnosti (TRT); (f) modeliranje spremembe stop- nje toplotne izmenjave geosonde v velikem siste- mu GSHP. In še bi lahko našteval. Prispevkov o raziskavah v nizko-temperaturnih geotermalnih sistemih ni bilo prav veliko. 297 Pod okriljem kongresa se je v dneh 23.-24. ok- tober 2021 odvijalo nekaj kratkih tečajev pred zaključno konferenco. To so bili: (1) Uncertainty, risk and decision analysis, (2) Geothermal dril- ling: standards, strategies and reduction of risks and costs, (3) Utilization of low- to medium- tem- perature geothermal resources in (4) Conceptual modeling of geothermal systems. Vse to so ak- tualne téme, kar je dvignilo pomembnost in us- pešnost kongresa. V kongresnem centru Harpa je med zaključno konferenco kongresa poteka- la predstavitev industrije, t.j. nekaterih najbolj znanih razvojnih inštitucij ter proizvajalcev in serviserjev raziskovalne in proizvodne opreme (za vrtine, cevovode, toplotne postaje, elektrar- ne, itd.) v geotermalnih raziskavah in razvoju ter izkoriščanju geotermalne energije. V ponudbi kongresa je bila tudi izvedba petih geotermalnih terenskih izletov med zaključno konferenco in po njej, ter izvedba štirih ekskurzij, vendar mi je os- talo neznano koliko so jih dejansko izvedli. Kongres v Reykjaviku je pokazal vztrajno rast v geotermalnem razvoju, če primerjamo stanje le tega v obdobju treh mejnikov (Tabela 1). Za ta kongres je skupno 89 držav ali regij poročalo o izkoriščanju geotermalne energije za neposredno rabo. Med njimi je 28 držav poročalo o proizvo- dnji elektrike iz geotermalne energije. Iz dveh državah (Tajvan in Nikaragva) omenjajo namreč le proizvodnjo elektrike iz geotermalne energi- je, ne pa neposredne rabe njene toplote. Glede na številke, poročane za WGC 2015, se je v letu 2019 proizvedlo za 29,8 % več električne energije iz geotermalne, porast v neposredni rabi geoter- malne toplote pa je bil še bolj intenziven, kar za 72,3 % več glede na poročano leta 2015 (Tabela 1). Največji delež v porastu prispeva koriščenje to- plote plitvega podzemlja s toplotnimi črpalkami (58,8 %), ki se odvija v 58 državah ali regijah. V zadnjih petih letih so izdelali 2647 vrtin v 42 dr- žavah, bodisi za neposredno rabo bodisi za proi- zvodnjo elektrike. Glede izkoriščanja geotermalne energi- je v Sloveniji je ob koncu 2019 znašala nameš- čena zmogljivost naprav za neposredno rabo 263 MWt, letna izkoriščena geotermalna energija pa 1609 TJ ali 447 GWh (Rajver et al., 2020a), ob koncu leta 2020 pa 275 MWt in zaradi pandemi- je nekaj manj izkoriščene energije (1546,5 TJ ali 428,8 GWh), obakrat vključno z geotermalnimi toplotnimi črpalkami v koriščenju toplote plitve- ga podzemlja (Rajver et al., 2021). Prispevek geo- termalnih toplotnih črpalk je v letu 2020 znašal 218,2 MWt oziroma 1090 TJ (302,7 GWh). Različne vrste uporabe pa zajemajo: individualno ogreva- nje prostorov in pripravo sanitarne vode, daljin- sko ogrevanje, klimatizacijo/hlajenje, ogrevanje rastlinjakov, kopanje in plavanje z balneologijo, taljenje snega ter geotermalne toplotne črpalke. Iz Geološkega zavoda Slovenije je kongres (kolikor se je dalo) spremljal pisec tega prispev- ka, ki je imel dve virtualni predstavitvi (Rajver et al., 2020a; Rajver et al., 2020b), so pa bile še tri predstavitve (dve virtualni in en poster), v ka- terih so (so)avtorji sodelavci Geološkega zavoda Slovenije (Diepolder et al., 2020; Kłonowski et al., 2020; Goetzl et al., 2020) in pa ena predstavitev, v kateri sta avtorici iz Fakultete za turizem Uni- verze v Mariboru (Turnšek et al., 2020). Nasled- nji svetovni geotermalni kongres bo že leta 2023 na Kitajskem, še prej pa bo oktobra 2022 že nas- lednji evropski geotermalni kongres v Berlinu. (www.europeangeothermalcongress.eu). Video predstavitve na kongresu bodo na sple- tni strani dostopne še do konca oktobra 2022 (to- rej 1 leto od zaključne 3-dnevne konference). Tabela 1. Stanje izkoriščanja geotermalne energije v svetu; navedena so leta, v katerih je bilo poročano na kongresih (Huttrer, 2020; Lund & Toth, 2021). Leto 2010 2015 2020 Proizvodnja elektrike Instalirana kapaciteta (MWe) 10897 12284 15950 Proizvedena elektrika (GWh/leto) 67246 73549 95098 Koeficient izkoristka 0,72 0,72? n.p. Število držav 24 26 30 Neposredna raba Instalirana kapaciteta (MWt) 48493 70885 107727 Izkoriščena energija (TJ/leto) 423830 592638 1020887 Koeficient izkoristka 0,277 0,265 0,30 Število držav 78 82 88 298 Viri Diepolder, G.W., Borović, S., Herms, I. & the HotLime Team 2020: HotLime – Mapping and assessment of geothermal plays in deep car- bonate rocks. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 9 p. Goetzl, G., Dilger, G., Grimm, R., Hofmann, K., Holeček, J., Černak, R., Janža, M., Kozdroj, W., Kłonowski, M., Hajto, M., Gabriel, P. & Gregorin, Š. 2020: Strategies for fostering the use of shallow geothermal energy for heat- ing and cooling in Central Europe – Results from the Interreg Central Europe project GEOPLASMA-CE. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA, 17 p. Huttrer, G.W. 2020: Geothermal power genera- tion in the World 2015-2020 Update report. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 17 p. Kłonowski, M., Herms, I., Goetzl, G., Borović, S., Garcia-Gil, A., Ditlefsen, C., Boon, D., Veloso, F., Petitclerc, E., Janža, M., Erlstrőm, M., Holeček, J., Hunter Williams, N.H., Vandeweijer, V.P., Černak, R. & Malyuk, B. 2020: Managing urban shallow geothermal energy (Preliminary results of the MUSE project). Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 8 p. Lund, J.W. & Toth, A.N. 2021: Direct utilization of geothermal energy 2020 worldwide review. Geothermics, 90. https://doi.org/10.1016/j. geothermics.2020.101915 Ragnarsson, A., Steingrimsson, B. & Thorhallsson, S. 2020: Geothermal development in Iceland 2015-2019, Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland: 14 p. Rajver, D. 2015: 5. Svetovni geotermalni kongres v Melbournu (Avstralija). Geologija, 58/2: 263-264. Rajver, D., Rman, N., Lapanje, A. & Prestor, J. 2020a: Geothermal country update report for Slovenia, 2015-2019. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 16 p. Rajver, D., Casasso, A., Capodaglio, P., Cartannaz, C., Maragna, C., Prestor, J. & Jež, J. 2020b: Shallow geothermal potential with borehole heat exchangers (BHEs): three case studies in the Alps. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 13 p. Rajver, D., Pestotnik, S., Prestor, J., Svetina, J., Janža, M., Rman, N. & Lapanje, A. 2021: Uveljavljanje plitve geotermalne energi- je med drugimi obnovljivimi viri energije za ogrevanje in hlajenje. V: Senegačnik, A. (ur.): Mineralne surovine v letu 2020 (bilten), GeoZS, Ljubljana: 143-156. Turnšek, M., Thorarinsdottir, R., Boedijn, A., Baeza, E., Espinal, C., Van Den Ven, R. & Pavlakovič, B. 2020: Adding value to geo- thermal food production through experi- ence design. Proceedings, World Geothermal Congress 2020+1, Reykjavik, Iceland, IGA: 9 p. Poročilo o aktivnostih Slovenskega geološkega društva v letu 2020 Branka BRAČIČ ŽELEZNIK JP VOKA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-mail: branka.bracic.zeleznik@vokasnaga.si Leto 2020 je nedvomno izstopalo v 69 letnem delovanju Slovenskega geološkega društva. Bilo je leto omejitev in prepovedi zaradi epidemije ko- ronavirusa, zato skoraj ni bilo organiziranih do- godkov v živo in ni bilo druženja članov. V letu 2020 smo v živo izvedli le eno strokov- no predavanje in sicer je predaval Jernej Krčmar, univ. dipl. inž. geol. (Petrol Geo d.o.o. z naslovom »Visokotemperaturni geotermalni viri v Sloveni- ji z možnostjo proizvodnjo električne energije« je bilo 5. februarja 2020 ob 17.00 uri v Ljubljani na Oddelku za geologijo NTF, Aškerčeva 12, v pre- davalnici 210. Kljub zelo omejenim pogojem dela, je bilo v letu 2020 v sklopu Aktivnosti za promocijo geolo- gije izvedenih nekaj naravoslovnih dni: Pazi, geolog na delu je bil naslov naravoslov- nega dne za otroke 9. razreda iz OŠ Železniki, ki je potekal 5. marca 2020. Na delavnici so sode- lovali Petra Žvab Rožič, Rožič Boštjan, Primož Miklavc, Ema Hrovatin, Kaja Šušmelj, Kristina Šavli, Miha Štruc in Blaž Pucihar.