'Telefon št. 74. Foftamna številka 10 h . Pa psitl ffnlaraan: is »le teto naprej 26 K — h pol lata četrt 13." . 6,50, Mesec , 2,20, VcpravniMvu prijemati: na «tlo leto naprej 20 K—h goli leta , 10,-, aeiec 6,- v>' -, Za pošiljanje na dom 20 h na mecec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in inserate sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice M. 2. Rokopisi se ce vraCaju, nefran kovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., IV Izhaja vsak dan, izvzemfi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 38, V Ljubljani, v soboto 15. februvarija 1902. Letnik XXX. Razpis vprašanja in nagrade. Ker je največje važnosti za časopisje, da izve iz širokih vrst ljudstva njegovo mnenje, in ker je neobhodno potrebno, da se o posebno važnih vprašanjih primerjajo sodbe raznih razumnih mož, zato je sklenilo uredništvo „Slovenca", da razpiše v rešitev sledeče javno vprašanje: Kateri 50 poglavitni vzroki, da 50 Slovenci tako malo podjetni, in s kakimi pomočki bi se dvignila naša podjetnost? Reševati sme to vprašanje vsak popolnoma prosto po svojih lastnih mislih. Razsodišče, katero se bo sestavilo tudi iz takih izobraženih mož, ki niso člani našega uredništva, bo razsodilo, kateri spisi se priobčijo in kateri dobi nagrado. Nagrada najboljšemu spisu je velika krasna, barvana podoba svetih Treh kraljev (visoka 127 cm, široka 100 cm). Rešitve se naj pošljejo vsaj do 1 maj-n i k a uredništvu „Slovenca". Ime pisateljevo bodi priloženo v zaprti kuverti. Evropa v Aziji. Japonska država, s katero je sklonila ravnokar Angleška politično zvezo, stoji zdaj na čelu azijskim državam, katera so izku-šajo evropeizirati. čudovito hitro se je ta država prilagodila novemu evropskemu duhu. Pred kakimi petnajstimi leti še čisto azijska država ima danes vse ustanove evropskih držav. Japo:ska ima zdaj svoj državni zbor, kateri pozna opozicijo po evropskem vzoru in se je tudi že poskušal v obstrukciji. Velike akcijske družbe so se osnovale s kreditnimi in bančnimi zavodi, in tudi evropska prikazen defravdanta ni tam več nova. Šolstvo je zrastlo skoro čez noč. Srednje šole, visoke šolo so osnovane po evropskih vzorcih. Vedno študira na evropskih univerzah več Japoncev, kateri zanašajo moderne nauke z zapada na vzhod. Tudi ženske imajo pristop na vseučilišča. Pred kratkim je bila tam žena še zaprta na domu in se ni smela javno niti prikazati v moški družbi ; danes pa so Japonke že emancipantke po pariških zgledih. Tudi stalna armada z vsemi svojimi posledicami je vpeljana; v zadnji vojski s Kitajci je pokazala, da zna že dobro izrabiti nove evropske iznajdbo na tem polju. Industrija, ki se hitro razvija, pa bo Japonsko kmalu privedla tudi do onega napredka, ki je nam rodil socialno vprašanje. Vendar se pa kaže v Japonski veliko nesoglasje vsled tega prenaglega napredka. Pomisliti moramo, da jo vsa naša kultura sad tisočletnega razvoja in so je razvijala na temelju krščanstva. Kdor vzame krščanstvo iz našega življenja, izpodmakne temelj, na katerem je osnovan ves naš način življenja. Japonska je pa ša — poganska dr-ž a v a , v kateri obstoji versko življenje še v rnalikovalstvu. Jasno je, da je skok od češčenja malikov do Kantove filozofije in do Nietzschejanstra nekoliko pre-hiter. Japonski manjka oni široki temelj večne resnice, na katerem se moro edino razvijati prava svoboda in zdravi napredek. Saj če pogledamo še v Evropo: Ah bi mogli-. države v tej svoji konstituciji obstati, ako bi velika masa ljudstva vendar v srcu ne bila se krščanska? Najbolj se kaže to čudno protislovje v stališču pogansko duhovščine in v stališču vlade do državnega verstva. V zakonih in v slovstvu so sprejeli Japonci cbilo krščanskih tradicij. Z,a glavna kulturna vprašanja so pri siljeni rabiti krščanska imena. Ka'-o morejo poleg tega še stati na nizki stopinji maliko-valstva? Prvo je seveda to, da izobraženejši slo-jevi pridejo popolnoma ob vsako vero. Misijonar M. Novi je poročal o tem na glavni misijonski konferenci v Ne\v - Yorku v tem smislu: »Staro vero bosta na prah zmlela dva kamena: rastoče blagostanje iu povzdiga-joča se omika, na katerih mesto bosta stopila dvom in nevera.« Japonci zato sami premišljujejo, kam pridejo s svojim napredkom. Predlaga se že od več strani, da naj država priznava enakopravnost vseh ver, zlasti krščanstva. Tudi sedanji ministerski predsednik I to je prijazen krščanskim težnjam. leta 1899 je predlagal maršal Y a m a g a t a , naj se prizna ravnopravnost krščanstva. Tudi Š i -b u s a v a , načelnik japonske trgovine, svari pred naraščajočim materializmom. Dva odlična časnikarja, dr. T o y a m a (ki je nedavno umrl) in Fukuzava, oba sicer brezverca, sta pisala v tem smislu, da je za Japonsko dobro, ako pripusti krščanstvo. Tako se bori polagoma krščanska ideja s starim malikovalstvom. Treba je le, da se zruši stara poganska nestrpnost proti veri pravice in ljubezni, da si ta pridobi vernikov v širokih masah japonskega ljudstva. Državni zbor. Dunaj, 14. svečana. Gledališka predstava. Ako se ne motim, je nekdo zbral vse psovke iz Šekapirovih dram ter jih objavil v posebni knjižici. Vseh psovk je baje 450. Ako bode kdo iz zapisnika današnje seje iz pisal vse psovke, gotovo jih bode večje število. In gospodje ljudski zastopniki kar nič niso izbirčni v zbirki najgrših psovk, saj so varni pred kaznijo. Današnja seja bi bila pač umestna pustni torek, da bi se vedno radovedno dunajsko občinstvo zjbavalo ob tej parlamentarni burki, ki ima za galerijo še to prednost pred Kolosejem ali Orfejem, da je vstopnina prosta. Obe galeriji sta bili že pred 11. uro natlačeno polni in sedaj ob 6. uri je še vedno glava pri glavi. In res, občinstvo se ni varalo, kajti toliko krika in smeha že davno ni bilo v zbornici. Zmivali so se Dunajčani, antisemitje in židovski liberalci. Kakor sem že včeraj sporočil, je zbornica sklenila, da se danes razpravlja o odgovoru ministerskega predsednika na dr. Luegerjevo interpelacijo. Dr Luegerja je včeraj brez potrebe izzval dr. Gros?, češ, da je njegova interpelacija zloraba poslanske imunitete. Dr. Lueger nato zakliče liberalcem : Zahtevajte razpravo, in jaz vam dokažem svoje trditve v interpelaciji. Dr. Vo-gler predlaga razpravo, misleč, da predlog ne obvelja. A zbornica je pritrdila predlogu in danes so si dunajski antisemitje in libe ralci izpraševali vest. Vsa razprava se je konečno zgubila v pesku, toda moralno pora- ženi so le liberalci in socijalni demokratje, kajti tudi sedaj se je pokazalo, da so socijalni demokratje vede ali nevede le pomožna četa židovskih kapitalistov. To pričajo vsake volitve na Dunaju, kodor židovski kapitalisti podpirajo z denarjem in moralno socijalne demokrate proti antisemitom. Povod današnji rabuki je znan. Od an-tisemitov so govorili Steiner, G e s s -mann, Axmann. dr. Lueger, dr. Pattai in Schneider. Osobito dr. Lueger je vzbujal splošno pozornost in ve-selost. Zlasti je dokazal, da je znani član gosposke zbornice Lobmayer od leta 1884 do 1889 daroval dunajskemu mestu svoto 130.000 gld. v dobrodelne namene. Vsled tega ga jo tedanja liberalna večina izvolila za častnega člana. Ko pa so si pozneje antisemitje priborili večino v občins.tem za-stopu dunajskem, je Lobmayer zahteval ves denar nazaj. Dr. Lueger jo kot župan v istini vrnil denar ter celo odklonil plačilo za upravne stroške. A Lobmayer se še vedno ponaša kot častni meščan. Ta in drugi bogataši torej tajno nabirajo denar, da bi ob bodočih volitvah kupovali glasove. Nasprotno so dr. V o g 1 e r, S c h u h m e i e r, P e r-nerstorfer in W r a b e t z antisemitom očitali razne stvari. Ta krik je trajal do 7,7. ure. Tako je bil vos dan zgubljen za dunajsko »žehto«. Slovenščina na Štajerskem. Posl. B e r k s, Ž i č k a r in tovariši so včeraj vložili na lin. ministra naslednjo interpelacijo: Fin. ravnateljstvo v Gradcu je kot člane komisije za pridobninski davek v Celju imenovalo za tretji razred Otokarja Hor v a t h a, davčnega pristava v Celju, in za četrti raz. Jos. D r o 1 z a , peka v Laškem, in Jos. Lenka, posestnika v Št. Petru v Savinjski dolini. Ker je prebivalstvo v celjskem okr. glavarstvu v ogromni večini slovensko, bilo bi pač pravično, da bi bili v komisijo izvoljeni Slovenci, ker v tretjem in četrtem razredu ni nobenega Slovenca. Tudi imenovani uradnik se prišteva nemški stranki. Ta slučaj zopet kaže, da imajo vedno prednost osebe nemškega mišljenja. Uradi ne branijo samo nemških manjšin, ampak šc umetno ustvarjajo nemške večine. Vlada imenuje Nemce, LISTEK. Najnovejše o Vatikanu. Vatikan je razkrinkan. Da se je to zgodilo, je ena izmed velikanskih zaslug naših liberalcev; ta list v lavorjevem vencu njih slave ne bode zvenel nikoli. Skrivati nič ne pomaga, zatorej povejmo kar na vsa usta: »Vatikan hoče krščansko socialstvo v Italiji ubiti'. Primi se za mizo, dragi čitatelj, da ne padeš, ko si to prebral. Pomisli, da je ta stavek zapisal v četrtek, dne 13. februvarija leta 1902, časnik »Slov. Narod«; kedor bi torej te trditve ne verjel, ne spada med inteligenco. Kako torej skuša Vatikan doseči ta svoj ubijalski namen ? Isti list piše : »Lani je Vatikan vlil prvo kapljo vode v ta (krščansko socialni) ogenj«. Reči moramo, da to ni pravo sredstvo v dosego ubijalskega namena. Toda Vatikan je to najbrže uvidel, in zato »se je Vatikan končno odločil, da trešči z železno roko vmes«. Ta železna roka je bilo znano navodilo glede krščansko demokratičnih društev, katero je poslal kardinal Rampolia italijanskim škofom. Iz sinočnje številk;) našega lista so naši čitatelj i o vsebini tega pisma itak poučeni in torej natanko vedo, na kak grozen način hoče Vatikan ,ubiti' krščansko socialstvo v Italiji. Da pa popolnoma osvetlimo liberalno modrost v nje najglobokejši globini, hočemo iz istega uvodnika »Slov. Naroda« z dne 13. februvarija 1902 ponatisniti tale značilni stavek: »Krščansko socialstvo je nastalo z encikliko »Re-rum novarum«, ki jo je izdal 1. 1891 papež Leon XIII.« To je modrost, ki radi svoje žalostne podobe spada res v postni čas. Članki, v katerih kažejo liberalni listi tako grozovito — poznanje razmer, naj orijentu-jejo inteligenco v socijalnem vprašanju! Ubogi — Vatikan! Toda naši liberalni časopisi so podkurili Vatikanu še vse drugače. Razkrili so vse njegove hudobije. Vsak izmed slovenskih liberaleov pozna zdaj Vatikan. Torej: »V Vatikanu je samih tapet za 7 hektarov.« Brez dvoma imeli so liberalci posebnega geo-metra v Vatikanu, ki je tapete po stenah natanko premeril, bedaj jih je torej 7 ha. S časoma jih bo morda 70 ali celo 700, saj ničla tako nič ne pomeni, če zapišem 0 ali 00, je vse eno. Ko so zadnjič snažili Vatikan, tako pripovedujejo naši liberalni listi, so porabili vsak teden mila 2400 kg., vode pa 1000 kg. Te številke posnemamo po »Rodoljubu«, najboljšem viru glede vatikanskih zadev. Torej več kot še enkrat toliko mila kot vode so porabili in vodo so tehtali po kilogramih. Špeoijalni poročovavec liberalnih listov v Vatikanu je tuhtal milo in vodo; če ni morda pri tem pil tinte, o tem viri molčijo. Toda tehtal je ta liberalni špecijalni poročevavec še nekaj druzega v Vatikanu, namreč — prah. Liberalni listi vedo namreč poročati, da so koj prvi teden tega snaženja spravili iz Vatikana 60.000 kg. prahu. Tehtati prah, to je vrhunec vestnosti. Kaj vse storijo liberalni časniki, da svet izve resnico o Vatikanu ! Celo prah tehtajo! Kako to delajo, tega seve nam no povedo. Kje so prah dobili, ali so ga v zavitkih ali v vrečah, ali v škafih tehtali, ali so težo zavitkov, vreč, škafov od- ali pri- računali, koliko prahu se je liberalnih tehtačev prijelo, vsega tega nam liberalci no povedo. Slutimo pa, da so liberalci pri tehtanju vatikanskega prahu dobili nahod, in da je le radi kihanja tehtačev za-pisovavec število kilogramov napak slišal in zapisal, ker številka šestdesettisoč ima sumljivo veliko sikavcev. Sicer pa pravi star pregovor, da dobra mera in vaga v nebesa pomaga. Najbrže hočejo liberalci, ki vedno zatrjujejo, da so pobožni, na ta način v nebesa, da dajejo vatikanskemu milu in prahu dobro vago. Toda to vatikansko snaženje še ni pri kraju. Liberalni listi vedo poročati, da so pri tem snaženju v Vatikanu porabili že prve dni 800 hlebov kruha. Zelo ljudomilo po-prašujejo pri tej priliki liberalni listi: »Koliko lačnih siromakov bi se lahko preživelo od tega kruha ?« Sodeči po verodostojnosti dosedanjih številk, bi lahko odgovorili, da razun morda kakega protivatikanskega časnikarja so menda drug ne bi mogel preživeti niti en dan od tega kruha. Toda mi tega no storimo. Opozarjamo le na poročilo si-nočnjega »Slov. Naroda« o zadnji »Sokolovi maBkaradi«, torej o pravi liberalni zabavi. Po poročilu tega lista bilo je na tej zabavi mnogo skupin mask, in list poroča, »da so veljale posamezne skupine do 1600 K.« Mi samo pristavljamo, da to ni bilo v Vatikanu. da Slovencem narekujejo davek. Zato podpisani vprašajo fin. ministra: 1. ali so mu znane te razmere? 2. ali hoče v bodoče skrbeti, da se v komisijo za odmero pri dobnine za slovensko prebivalstvo ne bodo imenovali politični nasprotniki, ki pri ljudstvu nimajo zaupanja. Druga interpelacija istih poslancev se glasi: V celjskem okr. glavarstvu je prebivalstvo v ogromni večini slovenske narodnosti. Pravično bi bilo, da bi uradniki tudi uvaževali zakonite določbe. Toda zapisniki so sostavljeni v nemškem jeziku, četudi ga slovenske stranke ne razumejo. In take zapisnike morajo podpisovati slovenske stranke, ker mnogi referentje niso zmožni slovenskega jezika. Slovenske vloge sicer rešujejo v slovenskem jeziku, toda manipulacijski uradniki morajo v nemščino prevajati slovenske vloge in isto tako nemške rešitve v slovenski jezik. Vse druge rešitve in odloke dobivajo slovenske stranke na nemških tiskovinah. Dvojezičnih ali slovenskih tiskovin uradi menda sploh ne poznajo. Ces. namest-ništvo in dež. šolski svet uradujeta popolnoma v nemškem jeziku tudi za slovenske stranke. In če je razsodba prve instance izdana v slovenskem jeziku, rešijo slovenski priziv v nemškem jeziku. Pri namestništvu v Gradcu pa bi morali biti svetniki tudi slovenskega jezika zmožni, ker je sicer pravično uradovanje v drugi instanci nemogoče. Ker državni zakoni veljajo za vse ces. urade, zato vprašajo podpisani g. ministra za notranje posle: 1. ali so mu znane te razmere? 2. ali hoče skrbeti, da bodo v slovenskem delu uradniki pri političnih uradih zmožni obeh deželnih jezikov ? 3. ali hoče ukreniti, da bodo okr. glavarstva, pa tudi ces. na-mestništvo v Gradcu slovenske vloge reševala v slovenskem jeziku in da si omislijo slovenske tiskovine? Uravnava Save. L. 1873 in 1874 je bila Sava od Krškega do Brežic uravnana. Od istega časa se ponavljajo povodnji, ki napravljajo mnogo škode posestnikom v Gor. in Spod. Skopicah, Zasavju in Krški vasi, pa tudi v sosednih vaseh. Že 1. 1873 je vlada posestnikom obljubila podporo vsled povodnji, ki se vsled slabe uravnave skoraj vsako leto ponavlja. Vsled tega so posl. P f e i f e r in tovariši v predzadnji seji predlagali, naj vlada poškodovancem v naštetih vaseh dovoli primerno podporo. Dalje posl. P f e i f e r in tovariši v posebni interpelaciji vprašajo ministra za notranje posle in finance, ali hoče brez tožbe in troškov posestnikom v Skopicah, Zasavju in Krški vasi brezplačno prepustiti razne vsled uravnave Save nastale nove parcele. Prihodnja seja jutri. Reforma tiskovnega zakona. Poslanski zbornici je došla te dni peticija državne zveze avstrijskih tiskarjev v zadevi pospešenja reforme sedanjega tiskovnega zakona. V peticiji se naglaša, da se zadevna prošnja že ponavlja desetletja, a vedno brez vspeha. Sicer so avstrijski tiskarji hvaležni za odpravo časniškega koleka, toda stare hibe tiskovnega zakona so še ostale. Vlada je že pred leti priznala potrebo premembe tiskovnega zakona in ministerski predsednik je pričetkom sedanjega zasedanja naznanil, da vlada v kratkem predloži dotični zakonski načrt. Vkljub temu je pa sedaj že preteklo več mesecev, ne da bi se bila izpolnila dana obljuba. Državna zveza torej apelira na poslansko zbornico, naj zastavi pri vladi ves svoj vpliv, da nemudoma predloži dotično zakonsko osnovo. Prememba pri gališkem namestništvu. „Novi Reformi" se brzojavlja iz Lvova, da se v zadnjem času širijo vesti o pre-membi na Ivovskem namestništvu. Govori se namreč, da se grof P i n i n s k i v najkrajšem času umakne, ker so mu zadnji dogodki zagrenili namestniško mesto. Ponovljene demonstracije lvovskega dijaštva, ki jih ni mogel preprečiti, so mu znatno omajale tla, in tudi vodje v poljskem klubu mu ne morejo izkazovati od tega časa več takega zaupanja, kakor ga je Pininski užival doslej. Nov vspeh ogrske ljudske stranke Poročali smo že, da je pri dopolnilni državnozborski volitvi v Nyitra-Zsambokretu zmagal kandidat katol. ljudske Btranke Franc Major. Dobil je namreč 922, njegov libe ralni protikandidat le 702 glasova. Pri prvih splošnih volitvah ta kandidat ni mogel priti v parlament. To poslaniško mesto je bilo izpraznjeno radi tega, ker je bil kandidat Rakovszky izvoljen v dveh volivnih okrajih in si je obdržal mandat v drugem okraju, Ljudska stranka ima torej zopet enega zastopnika več. Važen sklep v zadevi nemškega earinskega tarifa. Važen sklep je storila včeraj komisija nemškega državnega zbora, ki se peča z vladnim načrtom o novem carinskem tarifu. Sklenila je namreč s precejšnjo večino, da mora novi carinski tarif stopiti v veljavo s 1. januarjem 1905. Ta sklep je v toliko velike važnosti, ker bo, če postane zakon, prisilil vlado, da najpozneje dnč 31. dec. 1903. odpove trgovinske pogodbe. Nemška vlada bo seveda želela, da odpovedo pogodbe druge države. — Seja te komisije je bila zelo burna. Predsednik posl. Kardoff je odložil predsedstvo, ker ga je pustila na cedilu celo vedno mu zvesta večina. Izjava kraljice Drage. časnikar, ki je bil tako srečen, da je mogel izvedeti osebno mnenje kralja Aleksandra o vprašanju glede srbskega prestolo-nasledstva, je po kraljevem posredovanju imel čast govoriti tudi s kraljico Drago. Na mnogotera vprašanja je ta odgovorila mej drugim tudi to-le: Kralj je pameten mož. On pozna vseskozi svoje politične može in svojo deželo, torej je popolnoma sposoben, da sam vodi >olit. stvari. Ziato ne potrebuje sveta o takih jredmetih in jaz bi tudi ne bila sposobna, da bi mu svetovala. Jaz sem docela preši-njena z delom, ki po mojem mnenju komur-sibodi v takem položaju najbolj pristoja, namreč po delu, ki se nanaša Da dobro-tvorstvo. — Vsa poročila, ki govorijo grdo o najinem razmerju, so podlo obrekovanje. Jaz ne morem ničesar bolj želeti svojim prijateljem, nego, da uživajo popolno srečo v svojem zakonskem življenju, kakor jo uživava midva- Kralj mi je v ljubezni naklonjen in prisrčen, oblakov ni med nama. — Da bi kralj abdiciral! Čemu bi abdiciral ? Absurdna misel! Vprašam Vas, je-Ii tu količkaj zdravega razuma, je-li količkaj logičnega v misli, da bi mož v njegovih letih — še le v petindvajsetem letu — ne mogel imeti otrok?! — Kralj je popularen v svojem narodu. Na najinem nedavnem potovanju so naju po-vsodi navdušeno pozdravljali, da je bilo gin-ljivo videti. Svobodno sva stopala med narod brez kakoršnegakoli spremstva, in oni so naju obkrožali v množicah. — Ko sem se poročila s kraljem, pričakovala sem opozicijo. Moj vspeh, moja popolna sreča morala mi je ustvariti neprija-teljev. Poznam svet. Vedela sem, da bo trnja v tej kroni. Bila sem pripravljena, česar pa ne umejem, t o j e brezkončno nadaljevanje te kampanje laži in da se ta gonja tako dolgo drži. Ravno to ni lepo. Tako je govorila kraljica Draga. Pri tem se je pa baje le s težavo vzdrževala solz. Reorganizacija grške armade. Že po završeni grško-turški vojski so uvideli grški državniki, da armada v sedanjem stanju in organizaciji nikakor ne ustreza svojemu namenu. Sklenili so tedaj, pričeti takoj z reorganizacijo in v to svrho povabiti za inštruktorje nemške častnike. Tega sklepa tedaj niso takoj izvršili, ker jim je primanjkovalo potrebnega drobiža, in so se šele v najnovejšem času zopet jeli resno pečati s tem vprašanjem. Te dni se ravno mudi v Atenah avstro-ogrski vojaški agent polkovnik baron G i e s e 1. Kralj in grški častniki so ga sprejeli z veliko častjo. Ta dohod je namreč z zvezi z dejstvom, da bo poklicala grška vojna uprava za inštruktorje avstrijske častnike, ker so se grški častniki najodločneje uprli proti inštruktorjem iz Nemčije. Naglašali so namreč, da so ravno nemški častniki provzro-čili poraz grški armadi. Nemški general Grumbko\v-paša je vodil turško ar- mado skozi predor Melina, veliko število nemških častnikov je pa tik pred vojsko organiziralo in instruiralo turško armado. Teh torej Grki ne morajo in obrnili so se na Avstrijce. Položaj v Južni Afriki. Izredni »vspeh«, ki ga je pokazal dne 7. t. m znani Kitchenerjev zistem s strel nieami ozir. stražnicami in ki je — skoro pripomogel, da je bil ujet prvi burski po veljnik Devvet, je v zadnjih dneh predpusta izborno zabaval vse burske prijatelje. Koliko napora in ogromnih stroškov je bilo treba, da se je dovršil ves veliki aparat za to, kakor so rekli, sklepno akcijo. Cale mesece so gradili stražnice ob določenih progah, 23 oddelkov infanterije na konjih se je zbralo na določenem mestu, zastražen in zagrajen je bil vsak najmanjši del meje, Dewet je bil pa v sredi. Opolunoči dne 6. februvarija je bilo delo završeno in čakali so angleški poveljniki le še belega dne, da slovesno ujamejo Deweta in tako zadajo Burom najobčutljiveji udarec. Angleži so ra čunali, Dewet pa je obračunal ter jo ob 1. uri ponoči z vsemi svojimi oddelki popihal preko zastražene meje. Šele pri prehodu zadnjega dela burske armade so bili Angleži opozorjeni, a bilo je prepozno. Zajeli so le še nekaj vozov in živine, vse drugo jim je ušlo. Dewet je s tem pokazal, da mu tudi strelnice nič ne imponirajo. Še celo »Times« morajo priznavati, da je ta dogodek »angleško zmago« precej omračil Vsa burska armada brez vstašev in ka-plandskih ter natalskih najnovejših angle ških nezadovoljnežev broji 9950 mož. Od teh jih je v Transvalu 4500, in sicer jih ima Botha 2500, Delarey 1000 in Beyers 1000 mož. Na ostalih delih bojišča je pa skupno 4450 mož, ki so razdeljeni v majhne oddelke. Vseh burskih bojevnikov je torej 9950 proti 300.699 Angležem, ki imajo skupno 382.311 konj, ali bi jih vsaj toliko imeli, ko bi jih Buri ne bili nič pobili. V 1900 in 1901 so Angleži namreč odposlali 227.699 mož, mej temi skoro 10.000 čast nikov; 61.000 vojakov je bilo že prej v Južni Afriki, 20.000 pa je bilo domačinov. O stroških za vzdržavanje te ogromne ar made smo že poročali. Povprečno se računa, da stane prehranitev enega vojaka in enega conja vsak teden 22*5 franka. O stražnicah ozir. strelnicah poročajo listi, da je v njih prostora navadno le za 6 vojakov, za dva maksim topova in za hrano in streljivo. Oddaljene so druga od druge 800—1000 m in zvezane z žico. Ce se Buri na potu preko vrste stražnic dotaknejo te žice, zazvoni v obeh bližnjih stražnicah in angleški čuvarji vedo, pri čem da so. Kajpada se posebno po noči ne upajo na prosto, s samima topovoma pa v temi itak ničesar ne opravijo. Shod hišnih posestnikov. Za včeraj zvečer ob 7. uri sklicalo je »I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani« shod v veliki dvorani »Mestnega doma«. Shoda se je udeležilo okrog 100 hišnih posestnikov in posestnic. Predsednik g. dr. G r e g o r i č je poročal shodu o uspehu deputacije, katera je bila, v smislu zadnjega občnega zbora društva hišnih posestnikov, pri deželnem predsedniku. Deputacija — imena oseb prijavili smo včeraj — je imela nalog prositi in izpoBlovati pri dežel, predsedniku, da se rok za vrače-vanje brezobrestnega posojila preloži, da bo treba hišnim posestnikom z vra^evanjem pričeti še le s 1. jan. 1906. Deputacija je g. deželnemu predsedniku pojasnila razmere hišnih posestnikov. Poudarjala je, da se je škoda pokazala šele 1. 1896 in 1897. Prešli so meseci in leta, preden je mogel marsikateri hišni posestnik zidati svojo hišo, a ne z državno pomočjo, marveč s privatnimi dolgovi. Hiše so lepše, vendar dohodkov nimajo hišni posestniki takih, da bi mogli zmagovati breme, katero imajo. Ko poneha davčna prostost, potem ne bodo imeli dohodkov hišni posestniki, marveč država. H komisiji za razbremenitev bi se morali poklicati nekateri meščani, da bi svetovali vladi, ker bolj natančno poznajo razmere svojih someščanov, nego gospodje okrog zelene mize v deželne vlade dvorcu. Znano je, kako je marsikdo moral letati od Poncija do Pilata, da je dobil posojilo. Razmere po potresu so so bistveno izpremenile. Mestne doklade so se zvrtale od 6 na 20 odstotkov, upeljal se jo osobni davek; sploh hišni posestnik mora čim dalje večja bremena prenašati. Odgovor, katerega je dobila deputacija hišnih posestnikov, je bil nepovoljen. Gosp. dez. predsednik poudarjal je trdovratno stališče deželne vlade, da se je razbremenitev pravično razdelila, tako, da vsakdo lahko primerno svojemu stališču živi. G. predsednik je poudarjal, da o splošnem odpisu niti misliti ni, in da so bile vse prošnje ednostavne, niso se navajali posamezni konkretni vzroki, sploh se niso razložilo razmere posamnikov. G. deželni predsednik je bil mnenja, da ako bi tudi hišni posestniki pričeli vračevati še-le leta 1906, bi ne bili nič na bol jem. Naglašal je nadalje, da je to samo izkoriščevanje bla-gohotnosti vlade. G. deželni predsednik citiral je pri tej priliki nek italijanski izrek, katerega pa govornik dr. Gregorič ne ponovi. Dež. predsednik je tudi poudarjal napram deputaciji, da ni nobene nade, da bi 8e rok za vračevanje do 1. 1906 podaljšal. Edini vspeh bi morda bil, ako bi posam-niki prosili, navesti pa morajo tehtne vzroke, da ne morejo primerno stanovsko živeti. O zamudnih obrestih pri brezobrestnem posojilu — čudno doni beseda »obresti" pri brezobrestnem posojilu — izjavil je g. deželni predsednik, da se vrše pogovori s finančnim ravnateljstvom, in da se v kratkem izvrše. Za triodstotno posojilo pa g. deželni predsednik ni mogel dati deputaciji konkretnega odgovora. Izvolila naj bi se skupina iz vrst meščanov, katera bi šla deželni vladi na roke glede pojasnil pri olajšavi posojila. G. dež. predsednik je še enkrat naglašal, da druge pomoči ni, kakor da posamniki vlože prošnje in dokažejo, da ne morejo primerno stanovsko živeti. Predsednik g. dr. Gregorič je dobil iz odgovora žalosten utis, ter pravi konečno, da bo gotovo o tem vedel kaj povedati g. drž poslanec dr. Tavčar. G. dr. T a v č a r se je opravičeval, ker se je radi njega shod nekoliko zavlekel, zadržan je bil v mestnem zastopu, koder je čakal izida nekega glasovanja. Poslanec ljubljanskega mesta misli, da so odločivni faktorji na Dunaju in ne v Ljubljani in da vlada stoji na stališču, da ne more Ljubljani splošno odpisati posojila, ker potem bi prišli vsi drugi avstrijski narodi, med katerimi ima država 45 milijonov posojila, po raznih uimah izposojenega in bi zahtevali, da se jim odpiše. Dr. Tavčar je mnenja, da ako bi vlada vsakemu odpisala vse, potem bi prišel vsak, ki bi pogorel, naj mu dižava pomaga; dalje omenja, da ni vlada zadnja instanca; dopusten je še rekurz. Dr. Tavčar pravi nadalje, da je njegova oseba vsakemu hišnemu posestniku na razpolago, kedor se je hoče po-služiti, pristavil pa, da sta se samo dva hišna posestnika poslužila njegove osebe, za katera je interveniral, a žal brez uspeha. Omenjal je tudi drž. poslanca g. Povšeta, katerega resolucija je bila v budgetnem odseku sprejeta. Ako isto stori parlament, je upanje, da se vlada ne bo toliko protivila. Končuje, da se vsi upi hišnih posestnikov ne bodejo izpolnili, poslanec pa tudi vsega ne more storiti, akoravno bi imel deset jezikov. G. predsednik dr. Gregorič je poudarjal, da dunajska vlada od naše deželne vlade dobiva informacije, ne pa obratno. Na Dunaju so natančno informirani o naših razmerah. Poudarja, da generalnega odpisa ni pričakovati, prosi naj vsak posamnik, razloži natančno svoja bremena. Ako nočejo hišnim posestnikom posojilo popolno odpisati, naj jih puste vsaj dihati, da plačajo svoje dolge pri obrtnikih itd. Avstrija radi tega ne bo razpadla, ako dobi nekaj tisočakov prej ali poznej. Konečno predsednik dr. Gregorič apelira na drž. poslance, naj vsi pri razpravi v drž. zbornici povzdignejo svoj glas in delajo v prid poškodovancem po potresu. Predlagal je, naj se poslancu ljubljanskega mesta g. dr. Tavčarju izreče zahvala za pojasnila, g. drž. posl. Povšetu pa zahvala, ker je v proračunskem odseku z vso vnemo zastopal koristi poškodovancev po potresu. Ljubljanski občinski svet. Poročevalec Sanekovič. Poročevalec fin. odseka o proračunu za I. 1902 g. obč. svetnik Senekovič je omenil, da je bila letoSnja generalna debata o proračunu tako ostra, kakor je že dalje časa ni bilo slišati. Marsikatere pikre besede, pravi poročevalec, niso bile utemeljene s Številkami. Včerajšnje pojave v občinskem svetu primerja z bojem med Ahilom in Agamemnonom. Ahejci so pri tem veliko trpeli. Potrebščina od leta 1896 do danes znaša za 83.963 K. več. Davčna moč mesta polagoma raste, seve treba se bo ogibati takih skokov in ne tako hitro napredovati, kot dosedaj. V izredni dobi napredovali smo tako, kakor bi morda v normalni dobi 10 let ne. Ako bi se to ne zgodilo, rekli bi lahko naši potomci: «Eine grosse Zeit fand kleine Miinner«. (Hribar : Prav dobro. Tavčar se smeje. Hribar: »To ni za Vas« ) Udob- Priloga 38. štev. „Slovenca" dn6 15. februvarija 1902. nost v mestu vabi tujce, vsak krajcar od zunaj ima nekoliko davka v sebi. Včeraj se je povdarjalo. da je mestni kredit popolnoma izčrpan. (Tavčar: »Tega nisem rekel, pač pa sem rekel, da je iz črpan s stališča mostnega gospodarstva«. Hribar: »Tudi to ni res!«) Poročevalec navaja razne mestne dolgove, med katerimi je tudi svota za dolenjsko železnico, in pravi, da poslanec dolenjskih mest vsaj ta točko ne bo mestni upravi v zlo štel. (Smeh. Tavčar maha z rokami.) (Mestno dolgove priobčimo.) Dr. Tavčar je včeraj dejal, naj se postavimo na stališče kmečke vasi, da živimo, kakor so naši očetie živeli. (Dr. Tavčar: »Tega pa nisem dejal!« Smeh) Do skrajne meje svojega rezvoja smo prišli, dejal je dr. Tavčar, in no moremo naprej, ako nam vlada ne pomore. Dr. Tavčar je poslanec mesta ljubljanskega (Smeh na galeriji), s svojo eneržijo, katero povsod razvija, bo pati dosegel, da bo mesto dob lo pomoč, za katero večkrat zaman prosi. (Tavčar : » Žu-panovo poročilo !« Hribar: »Nič no škodi moje poročilo !) Kot d* ž. poslanec naj dr. Tavčar dela na to, da se znižajo deželne priklade. (Dr. Tavčar : »Ja gospodje, šparat se moral«) Ali je mislil dr. Tavčar v svojem govoru na to, da je Ljubljana središče naroda, da ubogi, razcepljeni narod mora imeti kraj, kamor se zateka? Ako se hočemo postaviti na stališče kmečke vasi in s tega stališča štediti, tedaj lahko kar črtamo podporo za gledališče, za razna društva itd. Kmečki vasi tega ni treba. Dr. T a v č a r je bil včeraj izvestno jako slabe volje. (Dr. Tavčar : One, sem dobro kosil.) Poročevalec Senekovič: »Pa časih tudi po dobrem kosilu želodec boli 1" (b neh.) Poročevalec nadalje govori proti Tavčar. trditvi, da|imamo pristni deficit, kar Tav. opira na to, da je fin. odsek pokril deficit s prebitki lanskega leta in s prebitki potresnega posojila Poročevalec pravi, da ima fin. odsek tudi pravico prebitek i t. loterijskega posojila dati za pokritje nedostatkov. Vedno se silijo v ospredje hišni posestniki, obrtniki in trgovci, a ti stroške prevale vedno na tretjo osebo, na uradnike in delavce. Celo delavec ima bolje, nego uradnik, ker ako mu plača ne zadošča, lahko štrajka, uradnik pa tega ne more. Ko je župan Hribar še zavrnil vesti, ki so se širile glede njegovega nastopa s-edi prostora deželnobrambne vojašnice, je zahteval besedo Tavčar. »Besedo ima dr. Tavčar«. Dr. Tavčar: Rekel sem, da je kredit mesta izčrpan le s stališča ljubljanskega mesta, a kredit mesto lahko dobi, vpraša se pa če bi bilo pametno siliti v nove dolgove. Ali more biti umno gospodarstvo, ako gospodar, ki ima polovico posestva zadolženega, zadolži še ostalo polovico ? Da je Ljubljana središče Slovenije, nisem pozabil, a berač ne more šampanjca piti in ker hočem to središče ohraniti zdravo, pravim, da moramo tisto hitrost, s katero smo sedaj delali, in kar je pripoznai tudi poročevalec, nekoliko zmanjšati. Specijalna razprava. Občinski svet j^restopi na to v speci-jalno razpravo o mestnem proračunu. Uprava v obče, funkcijske pristojbine 7280 K, plača uradnikom 99412 K. re-darstvo 66.854 K, sluge 13.880 K itd. skupno znaša 370 380 K. V tej točki 6e nahaja tudi prispevek k pokojninskemu zakladu mestnih delavcev v znesku 2000 K. Mestni magistrat je e k s p e n z a r pravnega zastopnika proračunal na 1000 K, f];). odsek pa je to točko zvišal na 2000 K. Pokritje znaša 11.387. Uprava mestne imovine, znaša 35.612 K. Pokritje za upravo mestne imovine znaša 594.813 K. Dohodek „ M e s t -nega Doma" je proračunjen na 3582 K, mestne davščine pa: mestna užitni n a 93.268 K, posebne mestne priklade 140.000 K, mestne doklade 218.000 K, go-staščina 84.000 K, pasji davek 13.000 K, najemščina od portalov in izložb itd. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča. Potrebščina: Poprave in vzdrževanje: 53.830 K, čiščenje mesta 32.000K, (pometanje ulic stane 14.000 K, škropljenje ulic 4000 K, odpeljavanje smeti 6000 K, odpeljavanje snega je pa proračunjeno na 8000 K), razsvetljava mesta 38.000 K, skupna potrebščina 123.830 K. Pokritje 66.152 K. Zdravstvene in blagotvorne zadeve imajo potrebščine 77.340 K, mej njimi je potrebščina za „Ljudsko kopelj" v znesku 7300 K, plače zdravstvenemu osobju 14.880 K, razne potrebščine 4626 K, blago-tvorni stroški 51.067 K. Šolstvo, znanost in umetnost. Potrebščine: Ljudsko šolstvo 35.177 K, razna učilišča 47.983 K, mej temi za cesarja Franc Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo 17.860 K. Razni stroški znašajo: Glasbeni matici 2400 K, Narodni šoli 400 K, Dramatičnemu društvu 12 000 K, Filharmoničnemu društvu 400 K, Za vzdržavanje botaničnega vrta 210 K, Stanarina in vodarina za pisarno trgovske in obrtne zbornice 980 K, Strelskemu društvu 52 kron, Za šolski delarni 740 K, Družbi sv. Cirila in Metoda 1000 K, Društvu »Radogoj" 700 K, I. Slovenskemu planinskemu društvu redni prispevek 600 K, prof Vodušku za metereologična poročila 200 K, Dijaški mizi na vseučilišču v Gradcu 100 K, Otroškima vrtcema za božicnico 600 K, razni nepredvidni troški 2000 kron, Loschnerjevej ustanovi 200 K. Podpora „ Gospodinjski šoli" se odkloni. Skupna potrebščina „torej znaša 105.742 K. Pokritje 21.608 K. Županovo poročilo želi, da bi se nabralo več ukovine, zato je občinski svet sklenil, da s prihodnjim polletjem ne bodo od ukovine oproščali več šolski voditelji, ampak samo mestni šolski svet! Pri točki »Ljudsko šolstvo" se je sprejela resolucija obč. svetnika Subica, storiti korake, da se dobi od dežele odškodnina za ona stanovanja, katera je v tukajšnjih šolah napravilo mesto učiteljem in se je posebno zanimiva debata vnela pri postavki o nemškem šolstvu v Ljubljani. »Vrešen v Ljubljani". Obč. svet. Žužek interpelira župana, kaj je s poročilom »Slovenca", ki je poročal, da je mestni šolski svet odklonil prošnjo kateheta na nemški deški petraz-rednici in mu ni dovolil poučevati veronauka 40 otrok, ki samo slovenski razumejo, v slovenščini, in ako je res, da so v onem razredu med 43 otroki samo trije, ki razumejo nemščino. Ali je to istina, kar se v „Slovenčevi" notici očita slovenski Ljubljani ? Zupan Hribar odgovarja, da je res bila odklonjena ona prošnja, da so res med 43 otroki samo 3, ki sploh razumejo nemščino, da pa so bili člani mestnega šolskega sveta mnenja, da le tako pripravijo slovenske stariše do spoznanja, ako se pouk vrši le strogo v nemščini, ker tako bodo zaslepljeni stariši vendar spoznali, da se otroci v tej šoli niso nič naučili. (Čujte Korošci in Štajerci — na ta način so nemške šole med vami popolnoma pravilne. To je „krasna" pedagogika ljubljanskih naprednjakov! — Opomba poročevalca). Hribar omenja značilnega postopanja nadzornika Belarja v dotični seji mestnega šolskega sveta in pravi, da je izvedel, da je bivši šolski nadzornik Suman svoj čas, ko je videl, da se na tej šoli z nemškim poukom nikamor ne pride naprej, ne da bi vprašal mestni šolski svet, odredil, da se, kjer je potreba, poučuje lahko tudi v slovenščini t. j. posebno v prvem razredu. Mestni šolski svet so vodile najboljše intencije. Časopisje naj raje poučuje stariše, namestu da napada mestni šolski svet! Obč. svetnik Žužek pravi, da je bila torej „Slovenčeva" notica o „Vrešnu v Ljubljani", prav važna, da smo tudi drugi izvedeli o tej zadevi. To je res „Vrešen v Ljubljani". To je nezdravo stanje, ako se slovenski otroci trpinčijo s poukom v nemščini, katere ne razumejo. Dolžnost mestnega šolskega sveta bi bila postopati v tem smislu, da se omogoči slovenski pouk, da se pa pouk v nemškem jeziku še nadaljuje, je nezmiselno. Zakon zahteva, da se napravi šola, ako je 40 za šolo godnih otrok. Izmej 43 otrok v dotičnem nemškem razredu pa ni godnih za nemško šolo 40 otrok. Nemške šole v Ljubljani torej ni mogoče vzdržati, vsaj ne, ako se noče posluževati v njej slovenskega jezika. Proračun za nemško šolstvo torej nima prave podlage. Zahteva torej, da se ta postavka črta, ter predlaga resolucijo proti nemškim šolam. »Ker se je dognalo, da je v I razredu mestne nemške deške ljudske šole 40 otrok, ki razumejo samo slovenščino, torej vsa pedagogična načela nasprotujejo temu, da bi se jih poučevalo v nerazumljivem jim jeziku. Ustanoviti šolo je vezana občina le tedaj, ako je 40 za šolo godnih otrok, kar pa vtem slučaju ni, z a t o n a j s e I. razred nemške deške ljudske šole razpusti, 40 slovenskih šolskih otrok naj se odda slovenskim mestnim ljudskim šolam, 3 nemški učenci pa naj se oddajo v „Schulvereinsko" šolo. („Dobro"! klici). Predlagatelj pravi, da je včeraj dr. Tavčar govoril o štedljivosti. Tu imamo takoj priliko za stedonje. Ako Nemci zahtevajo, da se caljske slov. vsporedn ca pre-meste iz Celja, smo mi tembolj upravičeni nastopiti proti mestnim nemškim šolam v Ljubljani. Hribar o Tavčarju. Župan Hribar: Gosp. dr. Tavčar se včeraj ni oglašal o taj zadevi, in kakor ga poznam, bi za to (za Žužkov predlog) tudi ne glasoval. (Smeh na galeriji.) Tavčarjevo razburjenje. Dr. Tavčar vstano razburjen in pravi, da si tudi od župana ne pusti »dajati ža-Ijenj«. Župan je (isto po nepotrebnem opomnil, da kakor mene pozna, bi jaz ne glasoval proti nemškim šolain. Protestujem, da bi se predbacivalo meni kake pregrehe. Župan n a j r o k o n a e r c e p o 1 o ž i ! Grešili smo vsi, če smo grešili, hinav-ščine pa ne potrebujemo! llaz svo jega sedeža nima župan dulati nikakeršnih opazk. Pritožbe glade pouka na nemških mestnih šolah s > upravičena, a z Žužkovo resolucijo se ne bo nič d.meglo. Doseči moro kaj le privatna agitacija pri stariših, katera nemški delodajalci silijo, da dajo otroke v nemške šole. Vlada je nas prisilila ustanoviti tako šolo, in če sklenemo tak sklep proti njej, ga bo vlada zistirala, ker je šola postavno ustanovljena. Posebno je pa proti temu, da bi se kar sedaj sredi leta razred razpustil Žup. Hribar nato pravi, da 1« mislil, da Tavčar ne bi glasoval za Žužkov predlog, ker pozna zakone. (Smeh.) Proti Žužkovi resoluciji Podžupan Bleiweis obžaluje (!), da se je taka resolucija predlagala. Stariši so pri tem merodajni faktorji in če sa je 43 starišev oglasilo za nemško šolo, ne moremo nič proti t«mu. Župan Hribar pravi, da je resolucija protipostavna, in bi jo, ako se sprejme, moral sistirati. Odločna beseda. Obč. svetnik Lenče pravi, da že pet let ni bilo take debate pri postavki o ljudskem šolbtvu. Resolucija temolji v narodnem prepričanju. Nemška šola bije nam v obraz. Naj imajo Nemci iste pravice kot mi, a svoje dece ne pustimo potujčevati. Kako bi upili Nemci, ako bi mi lovili nemške otroke v slovenske šole! To je nasledek tistega prokletega nemškutarstva, katerega je še vedno mnogo v Ljubljani. C e b i v o b č. svetu bolj odločno postopali, ne bi tako daleč prišlo. Mi nazadujemo iz razmh ozirov, tudi radi prepira s »klerikalci«, Nemcem pa raste greben. Cas je, da se o tem tudi v obč. svetu čuje glas. Nemški delodajalci silijo otroke svojih uslužbencev , v nemške šole zato bode glasoval za Žužkovo resolucijo, čo jo tudi župan sistira. Poročevalec c. kr. gimn. ravnatelj S e -n e k o v i č označuje Žužkovo resolucijo kot nevspreljemljivo in trdi, da se zadeva ne da z Vrešnom primerjati. Glasovanje. Obč. svetnik Žužek predlaga g l a sova nje po imenih. Obč. svetniki se spogledajo. (Vrišč.) Obč. svetnik Grošelj: »Kakor čte, men' je vse eno«. Pri glasovanju se odkloni predlog g. Žužka, naj sa glasuje po imenih, in končno propade tudi resolucija ter se proraCun o ljudskem šolstvu neizpremenjen odobri. Nadalnji proračun. Odobri sa: Vojaška nastanitev s potrebščino 4187 K in pokritjem 5055 K. Raznoterosti: Potrebščina 4490 K, pokritje 450 K. V tej svoti je subvencija gasilnemu društvu 2000 kron. Predlog obč. svetnika Turka, naj se da gasilnemu društvu 2400 K, se odkloni. Odobre se izredne potrebščine, mej njimi tudi za popravo k o p e 1 j i v Ko lezi j i 3500 K. Ker bode »Slov. planinsko društvo« letos zgradilo planinski hotel, se mu dovoli še 600 K izredne podpore, za razširjenje javne razsvetljave se dovoli 5000 K, za nakup cevi gasilnemu društvu namestu naprošenih 1000 K — 500 kron. Meščanska godba V izrednih potrebščinah za 1. 1902 n i nobene podpore mešč. godbi. Godba ima sedaj 2800 K novega dolga, ne glede na znatno svoto starega dolga in bi mogla k večjemu vztrajati, ako bi ji mesto dalo letne podpore 12 000 K. Župan se je v svojem poročilu na fin. odsek izrazil proti vsaki podpori, ker je tudi godbin proračun napačno sestavljen in bi potrebovala še večjo podporo, kajti da bi dosegla sodelovanje v nemškem gledališču, ni misliti, in težko, da bi mogla sodelovati tudi v slovenskem gledališču. Obč. svetnik Turk je predlagal vsaj 8000 K podpore, od katerih naj se 4000 K dovoli takoj, ostalih se naj pa ne izplača, ako bi se videlo, da godba res ne more vztrajati. Sramota bi bila, ako godba sedaj propade. Obč. svetnik Lenče govori proti vsaki podpori, ker ni upanja, da bi se godba vzdržala. Obč. svetnik Prosenc govori za godbo, češ da se je število podpornih članov že razširilo od 400 na 800. Na vprašanje obč. svetnika Požarja, katerim rokam bi se izročil denar, so izve, da godba sedaj prav za prav še načelnika nima. Po-rečevalec Senekovič pravi, da je boljše, da godba umre prej, preden bo mestno občino pogreb preveč veljal. Pred glasovanjem nakrat izgine iz dvorane obč. svetnik Stare, in obč. svet postano nesklepčen Obč. svetnik Turk kliče: »Izginil je, ker smo imeli danes za godbo večino!« Seja se nadaljuje danes ob 5. u r i p o p o -1 u d n e. Izpred sodišča. Iladl hramotne krave je bil Ivan Breznikar, župan v Smartnu pri Litiji od prve sodnije obsojen na 8 dnij zapora, ker je mesogleda Mandeljna opozoril, da je mesar Susteršič iz Smartna neko bolno živino kupil m jo gotovo ža zaklal, če jo pa še ni, da jo pa ša bo. Župan Breznikar jo to naročilo dal Mandelju radi tega, ker so mu prišli ljudje povedat, da je bila hramotna krava v vas prignana in da je dekle, ki je kravo prignala, šla v Susteršičevo hišo. Breznikar je bil uverjen, da je Susteršič kravo kupil, Susteršič pa, ki v resnici krave ni kupil, je župana Breznikarja šel tožit radi žaljenja časti. Na včerašnji razpravi je Brez-nikarjev zagovornik dr. Brejc ponudil dokaze o tem, da je busteršič tudi že pri drugih prilikah bolno živino klal, vsled česar je župau opravičen bil mesogleda na bolno kravo opozoriti, ki je bila v vas prignana in po njegovem domnevanju Suster-š'.ču prodana. Ker se je pa na razpravi izkazalo, da Susteršič dotične krave res ni kupil, je sodišče ponudene dokaze zavrnilo, vendar pa kazen zapora spremenilo na 80 K globe. liafcovški liberalec. Janez Komovc je od sodnije v Cirknici dobil 14 dni zapora, poostrenega vsak teden z dvema poetoma, dvema trdima ležiščema in dvemi temnicami zaradi tega, ker je na krut način razžalil Janeza BombaČa, delovodjo pri lesni tvrdki Lavrič & C >mp. na Rakeku in njegovega očeta Matevža Bombač, očitajoč jima, da je pri njih sama sleparija in goljufija, in Janezu Bombač še posebej, da on pri prejemanji lesa od voznikov dela drugo mero liberalnim in drugo klerikalnim voznikom. Komovc je po znanem liberalnem receptu to slednjo žalitev najprej tajil, potem pa, ko je videl, da mu to ne pomaga, nastopil dokaz resnica. Ta dokaz pa se mu je docela ponesrečil, kajti kljub temu, da je Janez Bombač že 25 let delovodja omenjene tvrdke, se mu ni moglo niti najmanjše nepoštenosti izkazati. Kljub temu pa se je Komovc zoper razsodbo cirkniške sodnije pritožil, toda vsklicna sodnija je danes po predlogu Bombačevega zastopnika dr. Brejca Komovčev vsklic zavrnila in bo torej Komovc rad ali nerad moral sedeti in 14 dnij premišljevati o zanesljivosti svojih liberalnih rakovških prijateljev. Fantje na poti k vojakom so v Ga-brovnici 5. oktobra »za slovo« povzročili krvav tepež. Pavel Antonin in Jož. Hribar nista nič hotela slišati, da sta »kamerada« Tavla PodUevSKa m Filipa Li uuviha. To oo je Podbevšku tako »za malo« zdelo, da je Pavla Antonina klofutal, nakar se je pričelo splošno zmerjanje s »smrkovci«. Pavla Antonin tega ni mogel več prenašati in je hitel domov, odkoder je skoro prihitel na bojno polje z vilami v rokah. Z vilami je Pavla Podbevška — prej si jo rokave zavihal — tako udaril po glavi, da mu je že-lezje odletelo in mu je ostal samo ročaj v roki. Filip L'povšek so je v istem trenotku zaletel v Antoninovega prijatelja Hribarja, ki je pa hitro odtrgal kol od plota in pobil svojega nasprotnika. Radi težke telesne poškodbe obtožena Antonin in Hribar, ki sta skupaj s pričama Podbevškom in Li-povškom prišla pred sodišče v vojaški opravi, sta izjavljala, da sta bila »glih toliko pijana, da sta bila huda« in da sta se poškodovanca zaletela v nju, ker sta upila »auf!« Pavel Antonin je dobil 4 mesece težke ječe, Jožef Hribar pa tri mcsece težke ječe. ola bodeta v luknjo še-le takrat, ko se pri vojakih navadita »eksercirati«. Boj s nšeflo\ Mihael G r o b o t e k , posestnik in gostilničar v Bohinjski Bistrici, ni nič kaj prijazno gledal plazenja delavca Antona Simška okolu njegovih dekel. Nekoč je Simška spodil iz kuhinje, nakar sta so Simšek in Grobotek spoprijela in obdela-vala s »š( fio«. Pri okrajni sodniji v Radovljici so proti Groboteku dekle »skup držale« in Grobotek je bil obsojen na 30 K globe, pa tudi Simšek je dobil 48 ur zapora. Grobotek se je pritožil na deželno sodišče, češ, da je samo hišni red vzdrževal, a dež. sodišče je prvo razsodbo potrdilo. Tat knjig in salam. Tukajšnji knjigo-tržec J. G i o n t i n i je imel ukaželjnega hlapca, ki mu je — pokradel mnogo knjig, katere seve hlapec ni ohranil zase, ampak jih je dalje prodal. Ta prijatelj knjig Fran Pfeifer, pa ni kradel samo pri J. G i o n t i -n i j u, ampak je poleg „poezije" imel tudi ljubezen do — mesa, katerega je kradel pri Andretotu. Fran Pfeifer je bil obsojen danes na 4 mesece bivanja na Žabjaku. Tedenski koledar. Nedelja, 16. febr.: 1. postna, Julija d., evang.: Jezusa izkuša hudobni duh. Mat. 4. — Ponedeljek, 17. febr.: Kancijan m. — Torek, 18. febr.: Simon šk. — Sreda, 19. febr.: Julijan de Bon. Alb. Kvatre. — Četrtek, 20. fobr.: Evherij šk. — Petek : 21. lebr.: Sulica in žeblji Gosp. — Sobota, 22. tebr.: Sv. Petra stol v Antijohiji. — Solnce izide 20. febr. ob 6. uri 49 min, zaide pa ob ,5. uri 28 min. — Lunin a p r e m i n: Ščip 22. febr. ob 2. uri 1 min. popoldne. — M u s i c a sacra v nedeljo, 1«. februv.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez orgelj, trraduale in traktus »Angelis suis« zl. Anton Foerster, ofertorij »Scapulis suis« dr. Franc Witt; po povzdigovanju »Bono Jesu« zl. Evgen Frey. — V mestni oerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Vokalno mašo in honorem s. Vi-gilii v A dur zl. Fr. bchSpf, graduale »Angelis suis« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Scapulis suis« zl. Al. Rieder. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. februvarija. Papež Leon XIII praznuje letos tri jubileje, namreč dijamantni j u b i -1 ej (šestdesetletnico) kot nadškof (1843— 1903), zlati jubilej (petdesetletnico) kot kardinal (1853 — 1903) in srebrni jubilej (petindvajsetletnico) kot papež (1878-1903). Vrešen v Ljubljani. Opozarjamo na debato v ljubljanskem občinskem svetu o zadevi nemške mestne šole, katero je sprožilo naše časopisje. Mestni šolski svet namreč ni dovolil katehetu, d.* bi na nemški mestni ljudski šeli v razredu, kjer izmed 43 učencev 40 učencev ne razume prav nič nemški, poučeval veronauk v sloven ščini. Ta sklep smo primerno pribili! Gosp. Žužek je storil prav, da je nastopil v obč. svetu. Ako bi bila sprejeta njegova resolucija, izrekel bi s tem obč. svet svoj protest proti sedanjim razmeram na mestnih nemških ljudskih šolah in na VBak način bi slovenski stvari več koristilo, ako bi bila resolucija sprejeta, kakor pa da je bila odklonjena. Ali bi se v nam nasprotnih mestih pokazalo tako glasovanje v slični zadevi, kakor se je v obč. svetu ljubljanskem? Opo zarjamo na zadevo gg. p o s 1 a n c e in upamo, da se tudi iz občinskega sveta ali vsaj izmed obč. svetnikov ven-derle končno prične akcija, da se veaj v središču Slovenije rešijo slovenski otroci kričečega potujčevanja. Višji poitnl Vnntrolor gj Frano Dolenec je v Gradcu v noči od 10 na 11 t. m. padel na gladkem tlaku in si je tako nesrečno zlomil nogo v gležnji, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnico, kjer je včeraj popoludne od 4 uri umrl. G. Fr. Dolenc je bil rojen 1. 1846 v Škofji Loki in je bival v Gradcu že skoro 30 let. Pogreb bode ponedeljek ob 2. uri popoludne v Škofji Loki. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 500 kron v pokritje stroškov za ustanovitev drevesnice v Zgor. Tuhinju. Na goriško gimnazijo pride kot su-plent gospod dr. Josip Srebernič, rodom iz Solkana, ki je leta 1896 z odliko dokončal gimnazijske nauke. Na c. kr. I državni gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem danes dovršenega I. semestra 618 dijakov, izmed katerih je dobilo prvi red z odliko 52 dijakov, prvi red 411, drugi red 124, tretji red 22 dijakov. Neizprašan je bil 1 dijak. Druga državna gimnazija je imela danes za sklep prvega polletja v Uršulinski cerkvi peto mašo, pri kateri so pod vodstvom Foersterjevim dobro izvežbani dijaki oskrbeli liturgično petje. Gimnazija ima 6 šol, v prvi in drugi šoli po 2 razreda, v vseh 8 razredih 310 dijakov. Vsi so Slovenci. Učni uspeh v posamnih razredih: v I. a razredu ima 1 odliko, 38 prvi red, 12 drugi, 2 tretji red, skupaj 53 učencev; v I. b imata 2 odliko, 34 prvi, 3 drugi, 2 tretji red, skupaj 41 učencev; v II. a ima 1 odliko, 18 prvi in 10 drugi red, skupaj 29 učencev; v II. b ima 1 odliko, 17 prvi, 10 drugi in 1 tretji red, skupaj 30 učencev; v III. ima 1 odliko, 35 prvi in 9 drugi red, skupaj 45 učencev; v IV. razredu jih ima 31 prvi, 14 drugi in 1 tretji red, skupaj 46 učencev; v V. razredu je 32 prvih redov, 8 drugih redov, skupaj 40 učencev; v VI. razredu je 5 odličnjakov in 21 učencev s prvim redom, skupaj 26 učencev. C. kr. višja realka v Ljubljani. Uspehi v I. semestru 1901/2, ki se je daneB končal, so naslednji: Od 483 klasificiranih učencev je prejelo prvi red z odliko 22, p r v i red 329 učencev; dvojk je 117, trojk 11, noizprašani so ostali 3 učenci. V procentih je torej dovršilo prvi tečaj z dobrim uspehom 72 8% ; drugim se je ponesrečilo. Na cesarja Franoa Jožefa mestni višji dekliški šoli v Ljubljani je bilo v prvem poluUtu v prvem letniku 42 učenk ter je dobilo prvi red z odliko 4 učenk, prvi red 32, drugi red 6. V drugem letniku je bilo 28 učenk in je dobilo prvi red z odliko 5 učenk, prvi red 20, drugi red 2 učenki, neizprašana je bila 1. V tretjem letniku je bilo 27 učenk ter je dobilo prvi red z odliko 11 učenk, prvi red 14 učenk, drugi red je dobila 1 in neizprašana je bila ena učenka. Postne pridige v Ljubljani V stolnici : P. R e b s e 1 S. J. vsak potek ob 6. zvečer nemško : Premišljevanje trpljenja Gospodovega ; g. J. K a 1 a n vsako nedeljo ob 4. popoldne: Pogled v našo notranjost. Pri Sv. Jakobu : g. Ign. N a d r a h vsako nedeljo ob 2. pop.: Osebe, ki nastopijo v zgodovini Jezusovega trpljenja. Pri Frančiškanih : P. S i g m u n d vsak torek ob 6. zvečer : Dogodki ob Jezusovi smrti. Pri ov. Petru: G M. M a 1 e n š e k vsako nedeljo in praznik ob 2. pop.: O orodju Kristusovega trpljenja. V Trnovem : G. V. K 6 o h 1 e r vsako nedeljo ob 2. popoludne: Kristus in ljudstvo. Sestanek ljubljanske duhovščine, v ponedeljek, 17. svečana ob 4. popoldne. Poroka. V nedeljo 9. t. m. se je poročil g. Adolf H a r m e 1, učitelj na Erzelju, z gč. Lino Podobnikovo. Zlata poroka. Z Jesenic se poroča: V ponedeljek 3. svečana sta obhajala pri nas zlato poroko zakonska Jurij Razingar in njegova žena Mina. »Zlati ženin" je bil dolgo vrsto let delavec v tovarni na Savi in uživa sedaj celih (!) 5 gl. pokojnine; zato so mu vse potrebno oskrbeli dobri Jeseničani. Ob 10. uri je spremilo zlatoporo-čenca v cerkev lepo število svatov, tovarniška godba in požarna bramba. Po dokončani, res ganljivi cerkveni slovesnosti, katero je opravil g. župnik Šinkovec, so nadaljevali evntjo zlato poroko V gostilni pil Hrovatu. Zlatoporočenca in vsi svatje oo bili prav zidane volje. Da se je zlata poroka vršila, se je v prvi vrsti zahvaliti posestniku Markežu in delavcu Ruparju. Čast vsem! Umrl je v soboto v Gorici posestnik gospod Janez Rijavec, brat pokojnega župnika Rijavca v Batujah. Pokojnik je bil leta 1859 ranjen v vojski proti Italiji. — V Podmelcu je 9. t m. umrla upokojena učiteljica Frančiška Zupančič, rodom Ljubljančanka. Častno svetinjo za 401etno službovanje je priznal deželni predsednik bivšemu železniškemu delavcu Ant. Jernejčiču v Logatcu. Srbi v Ljubljani. Belgrajsko pevsko društvo, katero je nameravalo 24. t. mes. v Ljubljani koncertovati, ne pride v tekočem mesecu semkaj, temveč priredi koncert v »Narodnem domu« v Ljubljani dne 1. maj-nika t. 1. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Poroča se nam, da g. Fr. S t a u t ne posluje več pri Vzajemni zavarovalnici. Umrla je na Tržaški cesti štev. 20 g. Marija Z a 1 er. Tabor v Žalcu. Z ozirom na perečo vprašanje celjske slov.-nemške gimnazije sklical se bo v začetku meseca marca t. 1. v Žalec tabor. Dopolnilne volitve na Goriškem. Vsled znanega nepotrjenja dveh volitev in vsled dobrovoljne odpovedi dveh poslancev na Goriškem, razpisuje primorsko namest-ništvo, kot smo včeraj omenili, dopolnilne volitve za tale štiri izpraznjena mesta in sicer: Volitev jednega poslanca za k m e č k e občine okrajev Gradiška, Kormin, Tržič in Cervinjan z voliščem v Gorici; volitev jednega poslanca za km .. čke občine okrajev Tolmin, Bovec, Kobarid in Cerkno z voliščem v Tolminu in jednega za kmečke občine okrajev Sežana in Komen z voliščem v Sežani. Vse te tri volitve se bodo vršile dne 2 0. marca 1.1. Volitev jednega poslanca v drugem koleguju vele-posestva poknežene grofijo Goriško Gra-diščanske vršila se bo v Gorici dne 2 2. marca t. 1. Ta volivni. kolegij jo s )stavl;#n iz sodnih okrajev GradiJlia, Cervinjan, T»žič in Kormin, izvzemši občine Devin, Poberdol, Biljana, Dolenje, Kožbana in Medana. Spodnještajerska jubilejska. ustanova v Celju. C. kr. Hamestništvo v Gradcu je z naredbo od dae 27. januarja, 1902, št. 33146/901 odobrilo ustanovno pisaao te usta-ustanove. Ta v podporo revnih slovenskih dijakov namenjena ustanova »arasla je v kapitalu blizu na 18.000 K, ia z dozdajnimi obrestmi okroglo do 20.000 K. Veliki nemiri v Trstu. Že včeraj smo poročali o velikih nemirih v Trstu, ki so imeli svoj izvor v stavki Lloydovih kur-jačev, za katere se je sedaj potegnilo vse tržaško delavstvo. Vge delo v Trstu počiva, vsa podjetja so zaprta. Včeraj ob 3. uri popoludne se je vršil v gledališču »Polythe ama Rosetti« velikansk delavski shod. Na-vzočnih je bilo 4000 oseb. Množiča je bila na shodu tako razjarjena, da se skoro ni slišalo govornikov. Voditelji delavstva so sklenili pristopiti od obrtnega k inšpektorati predlaganemu razsodišču, a delavstvo je izjavilo, da ne ustopi prej v delo, predno se ne izjavi razsodišče. V ta namen se jo vršil danes zjutraj zopet shod. Po včerajšnjem shodu se je zbralo okolu 30 000 ljudij, katere je vojaštvo potisnilo na borzni trg, odkoder je množica prišla za hrbet vojaštvu. Vojaki so na to šli proti ljudstvu z bajoneti, ki je na vojaštvo pričelo metati kamenje. Prve vrate izmed množice so se umikale, a zadnje vrste so vedno silnejše tiščale naprej. En nadporočnik je bil zadet s kamenji na glavi in prsih ter se je zgrudil. Neko dekle ga je tudi udarilo v obraz. Vo-jaštvojeustrelilo. Sedem oseb je ostalo mrtvih na mestu in sicer 6 moških in 1 ženska, 32 oseb je bilo težko ranjenih. Ko so nekateri ljudje izmed množice vzdignili enega mrtveca in ga ho teli nesti na pošto na borzi, in so jim to ho teli poštni uslužbenci ubraniti, je množica postala tako razburjena, da je raztolkla vsa vrata in vse šipe in položila v poslopju mrtveca na mizo. Ena vojaška kroglja je na to prodrla v dotično sobo, vender ni nikogar ranila. Vojaštvo je razgnalo množico z golimi sabljami, pri Čemur je bilo zopet ranjenih mnogo oseb. Dreherjevo pivovarno stražite dve kompaniji vojakov. Vse svetilke po mestu so razbite. Mnoge pro-dajalnice, ki so bile odprte, je množica naskočila. Pri sv. Jakobu je množica izruvala razne kandelabre in potem zažgala plin, ki je gorel, kakor bi gorele baklje. Zvečer je bila v Trstu tema, ker so stavkujoči razdrli naprave za razsvetljavo. Neko poročilo iz Trsta trdi, da je bil nek mož, ki je hotel na pošti oddati pismo, ustreljen od vojaške kroglje. Prebivalstvo se ne upa na ulice. Število stavkujočih je po najnovejših vesteh narastlo na 3 0.0 0 0 in čuje se, da je »Lloyd« sedaj pripravljen dovoliti delavcem osemurno delo. Tudi gostilne in kavarne v Trstu so zaprte. Utis je tak, kakor bi ves Trst bil v revoluciji. Včeraj ob 7. uri zve čer so je še-le posrečilo, da jo pričela funkcionirati elektrika. Danes se je del tukajšnjega polka štev. 2 7. odpel j a 1 v Trst. Ob pol 2. uri popoludne se je odpeljalo iz Ljubljane 300 Belgijcev, 800 se jih odpelje tekom današnjega popoludne, kakor hitro bodo aranžirali vlake. Vojaštvo v Mariboru, Celovcu in Gradcu je konsignirano. — Danes opoludne smo dobili iz Trata naslednjo brzojavko: Dognalo se je, da je bilo pri včerajšnjih izgredih, pri katerih je ljudstvo pred borzo in na velikem trgu prišlo med vojake in policijo in se nihče ni mogel premakniti ter se je rabilo orožje, mrtvih devet oseb, mej njimi nekaj Slovencev. Težko ranjenih je petdeset oseb, na stotine je lahko ranjenih, aretiranih pa nebrojno oseb. Mnogo poslopij je zelo poškodovanih, zlasti Lloy-dove hiše in njegov magacin, spredaj vse razdejano, kandelabri prevrnjeni. Danes zjutraj so se ponovili izgredi. Vojaštvo patruljira po mestu. Opoludne sejevršila burna tajna seja mestnegasveta. — Po Ljubljani se trdi, da je pri nemirih danes dopoludne bilo zopet ubitih 15 oseb, 200 oseb ranjenih in da gori Dreherjeva p i v a r n a. Ženske so zabodle dva policaja in enega vrgle v kanal. Boja ne vodi menda več soc. demokracija,, ampak zadaj stoji — ire-d o n, t a. — Stavka sploh vso delav-stvo v Trstu, do bojev p3, kakor rečico, hujaka iredenta. o^cijalno demokra ti^ki drž. poslanec Ellenbogen je prišel v Trst. Stavka je prišla v razgovor v državnem zboru. Tržaških listov danes nismo dobili. V Trstu je tudi splošna stavka tiskarjev. Tudi današnji jutranji listi niso v Trstu izšli. Sklep prvega šolskega tečaja je bil danes na vsi h ljubljanskih državnih in, ljudskih šolah. Počitnice trajajo do 18. fe-. bruvarija. Z Jesenio se nam poroča: Hranilnica dobro napreduje. V teku treh mesecev, odkar je začela delovati, je uložilo 90 strank 27.i44K 77 v. — Katoliško delavsko društvo daje svojim članom mnogo koristnega inzabav-nega. Začelo je tudi z igrami, in so naše pridne dekleta in deklice ob veliki udeležbi in velikem navdušenju predstavljale, lep igro-kaz »Lurško pastirico". V nedeljo 23. t m. se bo predstavljal za slavnost 251etnice sv. Očeta Leona igrokaz »Indijski siroti*. — Odločni nastop našega drž. poslanca Pogačnika pri želez, ministerstvu in naših mož doma je dosegel, da je židovski voznik pri gradnji predora že dobil povelje, naj pobere kopita. Sodnija iz Kranjske Gore pa mu je zarubila zadnjih 14 konj. Srečolov s 300 srečkami je dovolilo ministerstvo gasilnemu društvu na Breznici. Povodenj. Iz Planine se nam danes dodatno piše: Žo drugič v teku letošnje zime je povodenj zagrnila našo dolino, enkrat o božičnih praznikih in sedaj te dni. Ceste proti gradu Ilaasberg in proti Lazom so pod vodo; promet posredujejo čolni. Kadar nastanelo močni nalivi in vode s pogorja, ki obkrožuje našo dolino, priderejo, požiralniki v zgornjem kotu doline ne morejo tako naglo povžiti vodnega pritoka; povodenj je gotova Cas je že, da bi se od-peljava vode v podzemeljske prostore, ki jo je pred leti g. Putick tako srečno pričel, kmalu zopet nadaljevala. Promet na južni železnici Ljub-' Ijana-Trst. Poročajo nam : Radi delavske stavke v Trstu so more sprejemati tovorno blago za prevažanje v Trst le v okviru določb § 55. obrat. reda. Že sprejeto blago se mora, če se tekom 48 ur ne zboljšajo prometne razmere v Trstu, takoj vrniti strankam. Nadaljni vsprejem blaga za Trst je ustavljen. — Za vzdržavanje osobnega ter brzovoznega prometa je odšlo iz Ljubljane danes 40 kurilcev, pripenjačev in lampistov. Napačna vest »Narod« in danes »Laibacher Zeitung« sta prinesla vest, da je g. Kregar kupil hišo g. Ig. Camernika. Ta vest je popolnoma izmišljena. Drugo potovanje po Rivieri, 50 zanimivih, krasnih prizorov iz znanih mest Cannes, Niča, Grasse, Villafranca, Monaco, Monte Carlo, Ventimiglia, San Remo i. dr. bo pričenši z jutrišnjim dnem razstavljenih v mejnarodni panorami na Pogačarjevem trgu. Slike v tej novi seriji v ničemur ne zaostajajo za slikami dosedanjih predstav, posebno krasni so pa prizori na morje in razna morska zdravilišča, vojne ladije, vile, nasadi i. dr. — Danes si vsakdo še lahko ogleda nepopisne krasote v dvoranah kraljevih gradov Linderhof in Berg. — Za zadnji teden tekočega meseca se pripravlja serija Turkestan. Mrtvega policaja J. Ortnerja so izvlekli iz Mure v Gradcu. Ker je imel na sencih globoko rano, se sklepa, da je bil žrtva svojega poklica. V Ameriko se je danes zjutraj ob 7. uri odpeljalo 95 Hrvatov, ki so ponoči došli iz Zagreba. Najdene človeške kosti v — vinskem hramu. Pri Mali Nedelji so našli v vinskem hramu na Kamenščaku človeške kosti, ko so podirali hram zaradi rudokopa. Človek, kojega kosti so se izkopale, je bil bržčas ubit, kar je svedočilo znamenje dveh udaroev in razpočena glava. Sodijo, da je bil morebiti kaki kupec. Kosti so odnesli po naročilu komisije v Ljutomer, od koder se bo vodila nadaljnja preiskava. Ustrelil se je v Gradcu nadzornik Poche, radi katerega so bili lani med delavci v Podgori veliki nemiri. Vstrajni plesalo! v Mamici. Poročali smo, da se je na pustni torek priredil blaznim na Studencu — ples, pri katerem je godla socijalnodemokratska „banda". Blazni I. M. se je pri plesu zgrudil in umrl. Značilno je, da se je ples blaznim priredil zvečer in po Ljubljani se govori, da so celo po nesreči, kije zadela pri plesu blaznega I .M. plesali naprej, menda do zjutraj. Želimo, da vodstvo blaznice javnosti pojasni vso zadevo! Umoril je Frano Podbregar iz Luč Uršulo Pakcršnik in pobegnil. Orožništvo ga išče. Najnovejše od rasnih strani Prod poroko ponesrečila se je dekla M. Pelegrin iz Falcade na Južnem Tirolskem. Na cesti med Moeno in San Pelle-grino so jo našli v snegu zmrznjeno ravno isti dan, ko bi se imela vršiti poroka. — 27 poljskih dijakov izključili bo z gimnazije v Sielcu na Ruskem Poljskem, kor so demonstrirali proti pouku veronnuka v ruščini. — Srbski glavni konzulat v Trstu se po poročilih raznih listov odpravi, da se s tem zmanjšajo državni stroški. — Čudno skrb za s i n a jo imel zidar Schramedei v Bdinskem okraju na Češkem. Ustrelil je svojega sina, kakor pravi samo zato, da bi se mu ne godilo tako slabo, kakor njemu. Porotniki so ga obsodili na Bmrt na vešalih. — L a b o r i — a n t i s o m i t. Znani zagovornik Žida Dfeyfuea je postal antisemit Na podlagi nacionalistiskega programa kandidira namreč v voli vnem okraju Fontainebleau. — Velik požar v Kantonu. V zahodnem predmestju kitajskega mesta Kanton je požar uničil 300—400 trgovin. — Pot dečkov pod ledom. V Pf.bramu je šlo te dni pet šolarjev na le malo zamrznjeni led na ondotnem ribniku. V hipu se jim je led udil pod nogami in vsi so zginili v vodi. K sreči je naglo došla pomoč, ki je trem dečkom rešila življenje, dva so pa mrtva potegnili iz vode. — Velik potreB na R u -e k e m. Dne 13. t. m. ob 1. uri popoldne se je pojavil v Etisabetpolu velik potres, ki jo povzročil ogromno škodo. Bližnje mesto Šemaha je pa popolno porušeno. Tudi v Astarahu so čutili potresni sunek. - Tolstoj u m i r a. Iz Moskve javljajo londonskemu listu »Daily Telegr^ph«, da je Tolstoj v nezavesti. — K samomoru tovarnarja Brandta v Beljaku se poroča, da se je ustrelil, ker ni mogel plačati neke menjice v znesku 35 000 gld. — Zrakoplov Santos Dumonta seje potopil v morju! Včeraj je, kakor ae brzojavlja iz Monaco, Santos Dumont ee petič vzdignil s svojim zrakoplovom in sicer proti Cap Martinu. Zrakoplov se je pretrgal in padel v morje, kjer se je potopil. Santos Dumonta so rešili. — Postajo Mar-conijevega brezžičnega b r z o -j a v 1 j e n j a je ustanovila tvrdka Siemens & Halake na Dunaju. — 3 0. 000 »kratkih* zgorelo. V sredo zvečer je navstal v tobačni tovarni v Fiirstenfeldu požar. Uničenih je bilo do 30000 kratkih smodk. Kotiček za liberalce Zadnjič smo poročali, kako je .Narod" »Edinost" napodil 8 „teletarijo". Zdravo je za liberalce, da izvedo, kako odgovarja „EdinostK na to. Ta piše : „Do »teleterije« smo torej srečno dospeli v „olovenskem Narodu« - Teletarijo nam „Narod" m< če na glavo radi tega, ker smo ponatisnili tisto notico v „Novicah" o plesu oficirjev. „Narod" laže, da smo mi v rečeni notici videli „krvavo resnico", ker dejstva so: Da smo prvi članek dobili iz Ljubljane od — to lahko povemo — aka-demično izobraženega moža, o katerem torej ee ne moro misliti, da je ravno — tele!! Da je tudi naš dopisnik v številki od torka smatral za nemogoče, da bi normalen človek resno pis&l kaj tacega in da je naše uredništvo pridodalo opazko, da se mu zdi izključeno, da članek v „Novicah" ne bi bil krvava ironija! Ali ko smo to pisali, vedeli smo še nekaj druzega. Namreč to, da je notico v »Novicah" pisal glavni urednik »Slo venskega Naroda", g. Malovrh!! Vedeli pa smo tudi, da g. Malovrh ni pisal rečeno notice morda zato, da bi kdo „noter padel", ampak iz svojih povsem osebnih razlogov! Z radovednostjo smo pričakovali torej, kaj poreče urednik »Slovenskega Naroda", Malovrh, na to, kar je pisal urednik »Novic", Malovrh?! In nismo se motili. Urednik „S1. Naroda" Malovrh je uvrstil v svoj list notico, ki psujo „Edinost" s „teletarijo" radi tega, kar je pisal v „Novicah" iz svojih posebnih razlogov isti g. — Malovrh! In psuje tudi samega Bebe, ko pravi v »Narodu«, da zafrkacija v »Novicah« »ni posebno okusna«. Na tem izgledu se vidi, kaki odnošaji vladajo v uredništvu neteletarskega »Slov. Naroda«, glasila inteligence na Kranjskem!! To smo hoteli pribiti, in posrečilo se nam je. Kdo je torej »noter padel« ? Dober tek, g. Malovrh e comp. bella!" — Liberalna omika se kaže lepo v »Soči«. Kdor ni ž njo, tega imenuje kar ,pijanca', .sleparja', ,predrznega pobiča', .zelenega pobiča1, ,prismojene .črnuha'. Kdor pa prestopi v oni tabor, iz katerega se dele taki naslovi, tistemu pravi: .Zaslepljencu so se odprle oči, da vidi farovško nerazumnost in sleparijo v jasni luči'. Mi vidimo pa v »Soči- tudi nekaj, kar se v dostojni družbi no pove. To je kompanija okoli »Soče« ! Telefonska in brzojavna poročila. Nemiri v Trstu. Trst, 15. febr. Odbornik Kola-bone (?) zaboden v srce. Rdeči križ funkcionira. Danes ustrelili na barieri dve osebi. Mestni svet sklenil soglasno resolucijo na namestništvo, da izpuste aretirane, odposlal brzojavko minister-8kemu predsedniku za potrebne naredbe ter sklenil izvolitev preiskovalne komisije sedmih članov iz vseh strank. Pogreb žrtev se izvrši na mestne stroške; 10.000 K podpore rodbinam žrtev. Vladni zastopnik izjavil, da je vladi znano, da so bili med demonstranti tudi drugi elementi, da se vlada zaveda odgovornosti, da jo prevzema namestnik osebno, da bo strogo postopala. Razobešajo se črne zastave, katere policija odstranja; garnizija pomnožena, listi ne izidejo. Trst, 15. febr. (0. B.) Minula noč je bila mirna. Danes dopoldne je bilo po ulicah vkljub deževnemu vremenu zopet zelo živahno. Iz Gorice je do-šlo osem stotnij, skupno 600 vojakov. Patrulje krožijo po mestu in straž'jo javna poslopja. Prodajalnice so zaprte, le nekaj trgovin z jestvinami je odprtih. Poleg peterih ubitih so še štirje umrli za ranami. Aretiranih je bilo včeraj 67 oseb. Dunaj, 15. febr. (0. B.) V današnji seji je ministerski predsednik odgovarjal na interpelacijo ital. poslancev glede s t a v k e v T r s t u ter pojasnil položaj ter vladne odredbe. — Ital. klub je sklenil v torkovi seji vložiti nujni predlog v tej zadevi. — Nato se vrši razprava o bosanskih železnicah. Trst, 15. februv. Baron Ha n del bo imenovan cesarskim namestnikom v Dalmaciji. Dunaj, 15. febr. Poslanec Janoš je izstopil iz mladočeškega kluba. Včeraj je Schonerer podpisal neko interpelacijo Wolfu. Soc.-dem. bodo v prihodnji seji drž. zbora predložili nujni predlog, da se pozove vlado, naj svoj načrt o spremembi tiskovnega zakona predloži tekom osmih dni. Dunaj, 15. febr. Povodom vpoko-jitve je imenoval cesar gornje-avstrij-skega namestnika barona Putbona dosmrtnim članom gosposke zbornice. liim, 15. febr. Minister za pošto in brzojav, Galimberti, izvršuje zakonski načrt, ki bo onemogočil vsako stavko poštnega in brzojavnega osobja. Pariz, 15. febr. „Laterne" javlja iz Petrograda, da se je ravnokar sklenila zveza med Rusijo in Kitajsko. To je odgovor na japonsko-angleški dogovor. Rusko-kitajska zveza se objavi tekom osmih dni. Heteorologidno poročilo. ?i3ia» ntd morjem ^00 S va ir»dr;i zrtiui tlak 73fi-0«» VABILO na IV. občni zbor ,Kmetijskega društva v Z g. Tuhinju' kateri se bode vršil v nedeljo dnč 2. marca 1903 popoldne po krščanskem nauku v Šolskih prostorih. V « p o f e d : 1. Poročilo načelstva. 2. P ročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1901. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. i9i i_i Načelstvo. v j j Cm up«. 5 IST=»i« jUnjt Uro-ni.tr. v din. Temp.- I ritur. ; Ol.ijn ! V.tr»»l Nebo i*: H[ 9. zve5T|~729 2 | 0 6] sl. szah. | sneg 1fi| 7 /.jutr I .HO 1 j |2. popol.| "32 5 j 0 3 I brezvetr. I oblač. 1 6 | sl jvzh. I sneg Srednja včerajšnja temperatura 11 , normale: —03' 12 4 umetni zavod I. vrste, v pritličju nieftčnnNke hl&<». Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastišiu potovanja po celem svetu v popolni istini. V soboto 15. lebruvarija zadnja predstava : Čarobna bavarska kraljev, gradova Linderhof in Berg. V nedeljo 16 do vštetega 22 februvarija: Drugo potovanje po francoski Rivieri Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 197 1—1 Vatopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vo ake od narednika niže 20 h. VABILO na OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice v St. Janžu, rej. zadruga z neomejeno zavezo ki bede v nedeljo dne 23. februvarija 1902 ob 3. url popoldne v župnišču. Dnevni ped: 1. Poročilo načelnika 2. Potrjenje računa za I. 1901. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Kazni nasveti. 201 1-1 Načelstvo. J. H. Potočnik, krojaški mojster v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2 se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje ironsle oMe in talariev po najnovejšem Kroju in po nizkih cenah. 185 8—i VABILO na OBČNI ZBOR .Hranilnice in posojilnice v Selcih, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil t nedeljo duč 2. marca 1902 eb '/i url popoldne v hranilničnih prostorih. "V spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 1901. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev računskega pregledovalca. 7. Razni nasveti in slučajnosti. 204 1-1 Načelstvo. VABILO k IV. občnemu zboru 1. tržiškega del. konsumnega društva vpisane zadruge z omejeno zavezo. Zborovanje bo v nedeljo, dne 2. marca 1902 v gostilni g. Henrika Dobrina (na Skali) v Tržiču Ob 4. uri popoldne. pnevni red: 1 Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev računov za 1. 1901. 5. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička 1. 1901 l§ 20 dr. pr.) 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. V slučaja, da občni zbor ne bo sklepčen (§ 24 dr. pr.) ob določeni uri, vrSil se bo drugi občni zbor brez ozira na število navzočih udov pol ure kasneje v istem prostoru in z istim vsporedom. 2C6 1-1 Načelstvo. Ifiiifif V lepem kraju na Koroškem, ležečem ob državnej železnici, blizo večjih tovarn, kjer je tudi i farna cerkev in okrajna sodnija, se prav dobro idoča trgovina z mešanim blagom kakor tudi k njej pripadajoče posestvo, takoj in zelo ugodno = proda = ali pa tudi za več let v najem odda, v katerem slučaju je treba 20 000 kron kapitala. 199 3—1 Kje? pove upravništvo lista. 207 1—1 Globoko užaljenega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega brata, oziroma svaka in strica, gospoda prana Dolenec-a c. kr. poštnega nadkontroloija v Gradcu včeraj popoldne ob 4. uri, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, poklicati k Sebi v boljše življenje. Telesni ostanki prepeljali sc bodo iz Gradca v Skofjo Loko, kjer se bodo v ponedeljek, dne 17. februvarija t. 1., ob 2. uri popoldne v rodbinsko rakev položili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani, dnč 15. februvarija 1902. Oroslav Dolenec, svečar in posestnik, brat. Erna Oblak, fl\arlja Potočnik, Ivanka dr. Moharjeva, ApolonlJa Delslnjer rojene Polenec, Katinka Dolenec, sestre. VABILO na redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Št. Petru registr zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dn£ 2. marca 1902 ob 3. uri popoldne v tukajšnji šoli I>neviii red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pnp-ledovalca. 3. Potrjenje računa za 1. 15401. 4. Volitev načelstva in računskih preglednikov. 5. Razni nas\eti in slučajnosti. V Št. Petru, dne 12. febr. 1902. 205 1—1 Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem Času zadostno število društvenikov, se prične ob 5. uri drugi občni zbor natančno po zgoranjem »dnevnem redu«, no glede na število navzočih članov. * Velika * izbera * Velika izbera * finega starega vina v buteljkah Bordeaux-vina i. dr. po zelo znižanih cenah asr na prodaj ^m dokler ne poide zaloga pri Iv. Hafnerju, 94 10-7 pivarna, Sv. Petra cesta št. 47 Na prodaj je ali v najem se da g 1. majem t. 1. hiša z lepim vrtom —v Lijubljani :==— na prav ugodnem prostoru pripravna za gostilniški ali kakršensibodi drugi obrt V hiši je 6 sob, I klet, I hlev in I šupa. Natančneje poizve se pri Ignaciju Ca-merniKu, kamnoseku v Komenskega ulicah v Ljubljani. 169 3—2 »Posojilnica v Celju" razpisuje službo Liker JitG Mo" Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa Krepčalo za želodec. Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates Odlikovan s 84 medaljami prve vrste. Josip Archleb in dr. parna destilacija v Pragi. V Ljubljani je na prodat pri trgovcih: Karol Planinšek, Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Beryant, Ivan Bahuvec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu". 1191 20-12 Čisto medicinično ribje olje. Deželna lekarna pri Pomagaj Čubar, Hrvatsko, septembra 1901, Blag. g. Mllaa Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobrog in pristnog medioinskog ribjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 60 kr. 1174 11 Pozdravljam in ostajam Vam udani Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medicin, coguac, pristno somatose krep-čujoče vlao. — Malaga, irarsala, sherry, vsa-.o-vrstni čaj itd itd Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Le uštela v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri IVIN DOSAN-n mizarju in prodajalcu sobne oprave v Ljubljani, Dunajska cesta št. 15 v Medjatovi MSI. Ceniki b podobami postelj, različnih omar miz, stolov itd zastonj in franko. s (4) ikgjkfjsrasjm ifk Plača po dogovoru. 186 3-3 Ponudbe se Bprojemajo do 28 Bve-čana 1902.__ alanda ^eylonski čaj KSr je jedernat, 165 15-3 35S- blagodišee, cist. Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 Štv. 2 „ „ „ —.24, „ —.60, „ 1.50 Štv. 3 „ „ „ -.32, „ -.80, „ 2,- its- Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah. Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večuj Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščiui svojo veliko zalogo barvanlh prstenih jn kot: rujavih, zelenih.belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izde lanih. Čene nizke. 36 52-6 l&r Lastni Izdelek. Cenik« franko in brezplačne. $i «Y» " V i $ i •i- : $ T' I .T. S iiiiiiniiii Varstvena znamka: Sidro, iiniuiiiu P. I iz lekarne Richler-jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K — ČO. K 1'40 in K 2- — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to 1152 28—12 sploh priljubljeno domače zdravilo 3? = vedno le v izvirnih steklenicah z našo 5 § varstveno znamko „sidro" iz Richter- E E jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti E $ H le v steklenicah s to \ arstveno znamko S J; | kot pristni izdelek. 11 Rlchterjeva lekarna pri zlate u leve | v Pragi, I. Elizabethstrasse 5. illllllUlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Hov sedlarski obrt otvoril sem podpisani Proseč vsestranske naklonjenosti beležim 163 2—2 odličnim spoštovanjem Anton Benedičič sedlarski mojster in Izdelovalec v6*. „Hranilnega in posojilnega društva v Ptuji, registrovane zadruge v neomejeno zavezo". za JCVIII. upravno lefo 1901. Aktiva (Imetje): 1. Račun inventarja: Stanje pisarniškega inventarja dne 31. decembra 1901 . . . 2. Račun posojil: Stanje 31. dec. 1901 . 3. Račun naložen, denarja pri razuih denarnih zh-vod.h : Stanje 31. d'c. 1901 . 4. Račun pnštne hranilnice: Stanje 31. dec. 1901 . 5. Račun nerablj. knjižic: Stanje 31 dec. 1901 . 6. Račun obresti od posojil: Stanje zaostalih obresti dne 31. decembra 1901 7. Račun splošneg-i rezerv- nega zakl&da: Starje splošnega rezervnega -zaklada naloženega na hran. knjižico št. 9981 dne 31. dec mbra 1901 . . . 8. Račun hiš: I. Hišo vlož. štev. 346 d. o. Ptuj: Stanje vrednosti hiše 31. decembra 1901 . Stanje vrednosti inventarja v tej hiši 31. decembra 1901 . . . K 91205-13 K 1114-20 II. Hiša vlož. štev. 52 d. o. Ptuj : Stanje vrednosti hiše 31. decembra 1901 . K 12363-56 Stanje vrednosti inventarja v tej hiši 31. decembra 1901 ... K 193 20 III. Hiša vlož. štev. 115 d. o. Ptuj: S'anje vrednosti polovice hiše 31. dec. 1001 9 Račun blagajne: Gotovina 31. dec. 1901 K h 119 1572143 216368 4401 372 14171 30917 92409 12556 32000 39627 2044987 70 63 76 1-2 79 Pasiva (Dolgovi): K h 1. Račun deležev : Stanje glavnih deležev 31. decembra 1901 . K 3800-— Stanje oprav, deležev 31. decembra 1901 . K 88324 60 2. Račun hranilnih vlog: Stanje hranilnih vl< g s kapitalizovanimi obrestmi vred 31. dec. 1901 3. Račun obresti: Za leto 1902 predpla- čane obresti od p sojil K 14608-53 Stanje nevzdig. obresti glav. deležev dne 31. decembra 1901 . . . K 315-- 4. Račun splošnega rezerv- nega zaklada : Stanje 31. de", 1901 . 5. Račun posebnega rezerv- nega zaklada za slučajne zgube: Stanje 31. dec. 1901 . 6. Račun pokojninskega za- klada za uradnike: Stanje 31. dec. 1901 . 7. Ra'"'un zgube in dobička: fi.sti dobiček I. 1901 . 92124 1702886 14923 31140 175855 15152 12904 84 2044987 79 V P t u j i, dne 31. decembra 1901. 200 1-1 Ravnateljstvo. Št. 5975. 195 1-1 v Vegovih ulicah štev. 15 v Ljubljani. Izgotavljal bodem vsa v mojo stroko spadajoča dela fino, solidno ln trpežno. — Prevzemam ludi vsa popravila. Skrb mi bode, da bodem vsa naročila točno do določenega časa izvrševal. V ponedeljek dne 17. svečana letos popoludne ob 3. uri vršila se bode v tovornem skladišču tukajšnje postaje južne železnice prostovoljna javna dražba 5 vagonov koruze, katera se bode prodala za vsako ceno. Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 13. februvarija 1902. Za Učenje kositernih pred- nmo+nii br°nzovo Imitacijo, bronziranje limUJ <7, kipov lz mavca, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11—6 Na prodaj sta 2 križeva pota oba po 95 cm. visoka, po gld. 65'— jeden pri 189 12—2. 1IJ. TOMAN-u. podokrju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. t. j registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 110 95-4 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. Toštnega liranil 11 i enega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88 Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263.956 34 Ljudska posojilnica registrov, zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr. sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po 4V0 brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure. 1034 32 fSOK Ivana Bizjak-a Bermaline-pecivo z varstveno znamko v Ljubljani, Poljanska cesta 25. Slavnemu občinstvu naznanjam, da izdelujem od 1. januvarija 6em liermaliiie - pecivo in sicer: Bermaline - kruh, Bermaline - namizni kruh, Bemaline-kolače, Bermaline -prepečenec I in II. in Bermaline - bisquit. To pecivo ima poleg krepilne lastnosti izredno slast in pri rednem uživanju znatno množi moči pri zdravih in bolnih, in ima torej največ re-dilnih snovi za slabokrvne, na želodcu bolne, slaboživčne, bledične, na pljučih bolehajoče osebe in rekonvalescente. 98 3_3 Le samo jaz imam na Kranjskem pravico za izdelovanje tega peciva. OJBL Kdor želi piti dobra, zdrava in naravna Tina naj poskusi v gostilni „pri Štefanu" na Miklošičevi cesti št. 6, za frančiškansko cerkvijo. Tam se namreč točijo sledeča vina: Črni istrijanec.........liter po 28 kr. Beli istrijanec......... » » 32 » Belo staro vino........ » » 40 » Sromeljčan.......... » » 44 » Za mnogobrojen obisk se priporoča 190 1-1 Alojzij Pogačnik, gostilničar. IMP513 I^cr^ig PJP šibifra ETMrj Efctfra EfaapJ EnQ Podpisano županstvo naznanja, da bode imela otešiaa JUesoe razen dosedanjih dveh semnjev še 2 nova. semnja. 2 in sicer bode prvi dn€ 24. februvarija (na dan sv. Matije) in drugi dn£ 29. septembra (na dan sv. Mihaela.) Županst' o Lesce dne 30 januvarija 1902. i29 3-2 © Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z dnem 8. t m. preselil svojo iftiesiiieo iz Lingerjevih ulic št. 1 na Poljansko cesto št. T«5. Prodajalo se bode samo najboljše volovsko meso. <15 «? ml s ar Sprednje meso........1 klg. K — 92 da K —96 zadnje meso......... » » 1 08 » » 112 Prodajalo se bode celi dan S spoštovanjem jlnfon Slovša. 31 * * Prave ruske * * galoše N^jbo\jša kavina primes je in ostane iz Lj ubij ane ? i 1888. iz RiSe z znamko,zvezda' Varstvena znamka. se dobi'° P° n,*W ceni na debelo In drobno samo pri Anton prispet* in Vaso Petmeie v lijubljani. 1176 20-13 Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah: Idrija: Valentin Lapajne, Valentin Treven. Ljubljana: Karol Karingcr, Alojzij Persche, M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesfo: Josip Medved, M. Barborič. posfojina: D. Dolničar. Radovljica : Leopold FUrsagcr, Frid. Ho-mann, Oton Homann. Škofja Loka : J. N. Koceli. Jesenice: Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc Bartelme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško: Rupert Engelsberger. m Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. S- Rezervni zaklad: 350.000 K. na /V\esfnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog; jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodiiča denar maloletnih otrok in varovanoev. SOt* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. Igfi 21 (8) VVVVVVVVVVVVVVVVVVV^VVVVVVVVNkA^ rt "u rt C/3 • »"H <1) k pranja ffieršol jnbljaiii, Mesuii trg št. 18 priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. is 7 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno, ^VVVVfV^VVVVVVVVV^ k A A A AA A AAA/H A AA A AA^k^« P I o nO o rvo O ^—^nOO ' 9 V^BB^^—BMP ouoooo( oMoooCooO „ 300QO OOQO o Q°OQ I ~ Domača nmetalna steklarija flvj. Agnola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila'za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo -k* strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega ti Z? > Š2 i) a> H o) a> S. 1« O* (i a ti m ■h « > r Se a T? JS O NI i 31 CJ i T I lisi 1 1 i Št. 50/Z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno .in umetno steklarstvo flVCUST ACMOLJt V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu b mirno vestjo saupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer 8 malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 I odpisana iimi v saloni nairaanovrstne.iie trm žno, l;rn,!« ceno, zatrjuje, da bodo hvale",nit tudi zh najmanj*:- naročilo. Najodlifinejiim spoštovanjem ,-e priporoča 5GB bi 37 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene oliieke, orodja tn posode v Ljubljani, Wolfove ulice 4. h* H* 6fc S* ***** ^r Naznanilo otvoritve ^ krojaške obrfi zaddlTlG, Usojam si p. n. občinstvu, posebno velecenjenim damam vljudno naznanjati, da sem otvoril dne 6. februvarija t. 1. lastne l^reja^e obrt za dam« v v ^elcnburgcuil} ulicol} |t. 6 kjer bodem izdelo-al vsa v svojo stroko spadajoča dela. Vsled svojega večletnega delovanja v tU- in inozemstvu, kakor v Gradcu, Zagrebu, Opatiji, Monakovem, Kollnu, Hamburgu, V/lesbadenu, Nizi In Parizu, sem v prijetnem položaju vsa, tudi najtežavnejša deia solidno In ceno ter najmodernejše izvrševati. — Za mnogobrojni obisk in naročila se navljudneje priporočam z velespe lovanjem. 196 3—1 d HtfefgMl&t v Ze 62 let obstoječa večkrat odlikovana tvrdka ^T^ testni št. 12 najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu, prečastiti duhovčini svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih, namiznih, vrtnarskih nožev, škarij, finih britev, gumi cevi m vse v nožarsko stroko spadajoče predmete po zmernih cenah Tu se tudi vsa popravila in vsakovrstno brušenje sprejema in najboljše izvrši. 101 4—4 Naznanilo in priporočilo. Iiatania bouFboniea. izbor no 52 - 29 O r-™ p '/iM Hafcania bouFboniea. Umetni in trgovski vrtnar Alojzij Korsika = v Ljubljani = priporoča preč. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen. Edina na Kranjskem, res strokovno urejena semenska trgovina katera goji nad 325 semenskih vrst, za katere kaljivost in pristnost jamčim. Nadalje se dobč tudi mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d. Posebno pa se priporočam za izdelovanje šopkov in vencev svežih in suhih s trakovi in napisi in vse v mojo stroko spadajoče predmete, ter zagotavljam najnižje cene. Za obilne naročbe se priporoča z odličnim spoštovanjem 81 (5-4) izii Korsika. Ilustrovnni cenik za leto 1902 se dobi brezplačno. iSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreč'K, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba JIEBCIJ I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj. I., Strobelgasse 2. Pojasnila "&S8 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 12 Izdajatelj: Or. Evjm L»mp« Odgovorni vrednik: lv?n Rakove«. Tisk „Katoliške Tiskarne v Ljubljani,