Poštnin« Dlačana v eotoviul POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN Holeni&lci lisi GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Loto III. — Štev. 47. NOVO MESTO, 21. novembra 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK ŽIVAHNA VOLILNA RAZGIBANOST V DOLENJSKIH OKRAJIH J rrontofci bodo volili v Ifudske odbore svoje no|bo!S$c člane Končani so zbori volivcev, na katerih so bili izbrani kandidati za občinske in okrajne ljudske odbore ter zbor proizvajalcev. Izmed sprejetih kandidatov bodo volivci v nedeljo 7. decembra izbrali najboljše. Skoraj povsod so volivci sprejeli za kandidate tiste, ki so jih predlagali frontovci iz vrst svojih najboljših članov, ki so bili že doslej znani po svoj požrtvovalni predanosti stvari napredka ter so dokazali, da so vredni zaupanja ljudi. Ponekod j": prišlo na zborih volivcev tudi do poizkusa nasprotnikov, da bi vrinili med kandidate svoje ljudi, največkrat pod krinko nekake »gospodarske razgledanosti« in »dobrih gospodarjev«, ki naj bi znali voditi občino ali okraj vse drugače, kot so jo vodili dosedanji odborniki, predvsem pa naj bi se po njihovem »borili proti davkom«. Tak primer je bil v brusniški občini, šent- Od tedna do tedna Nadaljujmo, kjer smo zadnjič nehali — pri grških volitvah. V nedeljo se je večina grških volilcev odločilo za Papagaja, vodjo »Zbiranja grškega naroda«. To je razmeroma še mlada stranka, .ki jo je ustanovil nekdanji poveljnik grških oboroženih sil Papagos in je že pri prejšnjih, volitvah X. 1951 dobila od vseh strank največ glasov. Ker pa je takrat imela koalicija Plastirasove stranke centra in Venizelosovc liberalne stranke skupaj vendarle premoč nad Papagosom, je ta ostal v opoziciji. Na letošnjih volitvah pa je »Zbiranju grškega naroda« pripomogel večinski sistem in pokopal koalicijo, prisodil od tristo poslancev v parlamentu 241 mest pripadnikom Papagosa, ki je že sestavil novo grško vlado. Kakor so naši vodilni politiki rekli ob ameriških volitvah, prav tako velja tudi zdaj za Grčijo: to je stvar grškega ljudstva, za koga se odloči in kako bo urejevalo notranje razmere. Nas pri vsem zanimajo bolj grško-jugoslovanski odnosi. Vemo, da so bila že s precejšnjim uspehom kronana prizadevanja, ki sta se jih lotili obe državi, da bi se čimbolj zbližali. Nedavno tega je maršal Tito dejal v razgovoru z dvema dopisnikoma »New York Timesa« glede odnosov z Grčijo, »da smo v kratki dobi napravili velik napredek, ker smo vzpostavili prijateljske zveze v gospodarskem in kulturnem pogledu. Najprej se sklene prijateljstvo in sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju, področju, kakor tudi politično sodelovanje, potem pa se store vsi drugi ukrepi, ki so potrebni za varnost države.« Marsikje po svetu pa so sodili, da se je Jugoslavija zbližala s Plastirosovo Grčijo, medtem ko bo zdaj pod Papagosom drugače. Res se je Plastiras izkazal za iskrenejšega našega prijatelja, toda ko so bili grški poslanci v Jugoslaviji in naši v Grčiji, ko so v Atenah obiskali tudi Papagosa, ni bilo čutiti kake posebne razlike med mnenji posameznih političnih skupin in so prav tako somišljeniki Papagosovega »Zbiranja grškega naroda« z veseljem pozdravljali zbližanje obeh sosednjih držav. Tako upravičeno sklepamo, da sprememba v Grčiji ne bo negativno vplivala na naše odnose, ampak da bomo začeto uspešno nadaljevali. Pri vsem tem namreč ne gre za mešanje v notranje zadeve naše ali njihove države, gre za mirno in prijateljsko sožitje in v primeru nevarnosti za skupno obrambo. Prav taki odnosi, kakršne skuša ustvariti Jugoslavija z miroljubnimi narodi in državami, bi morali biti zgled vsem, ki v današnjem razburkanem svetu ne najdejo ali nočejo najti prave poti mednarodnega sodelovanja Mnoge težave bi na ta način odpadle, več zaupanja bi imeli ljudje v bodočnost in v miru bi se lahko posvetili sreči in blagostanju vseh Zasedanje Generalne skupščine OZN v New Yorku pa nam. pove, da ni tako, ampak da imajo še vse preveč moči mračne sile, ki rovarijo proti tem svetlim ciljem. Ni čudno, da se marsikoga poloti dvom v nadaljnji razvoj Združenih narodov, ko sliši o neskončnih prerekanjih in temnih aferah, kakršna je nastala ob samomoru vidnega funkcionarja sekretariata OZN Fellerja. Premlevanje korejskega vprašanja tudi v preteklem tednu po »zaslugi« Moskve, ni privedlo zn korak bliže premirju. Obeta pa se spet nov spopad ob kolonialnem vprašanju, ko se Francija in druge kolonialne sile upirajo razpravljati o Tunisu in Maroku, ker se boje, da bi obsodili njihovo politiko. Ostane pa še vedno upanje, da bodo srednje in male države, ki dobhmjo čedalje odločnejši glas, zavrle razne sovražne naklepe okrog OZN in to pomembno mednarodno organizacijo obdržale pri življenju, še več, pripomogle, da bo vse bolj služila svojim namenom. ruperški, mokronoški in škocjanski dolini. Da so bili med takimi predlaganimi kandidati največkrat veliki kmetje ter gospodarski in politični špekulanti, ki so vse doslej stali ob strani ali pa na vse načine zavirali naš gospodarski razvoj, ni potrebno še posebej poudarjati. Ob budnosti Fronte se jim je to le malokje posrečilo, kolikor pa so le prišli na kandidatne liste, bodo spričo naprednejših kandidatov pri volitvah ostali v manjšini. Nadvse zanimiv je primer poizkusa vrinjenja svojih agentov v občinski ljudski odbor na Čatežu pri Veliki Loki. Tu so prišli na zbor volivcev nečlani Fronte organizirano z župnikom v sredini. Ko s svojo listo spričo budnosti Fronte in ostalih organizacij niso uspeli, jo je najprej stisnil iz dvorane župnik, za njim pa še njegovi zvesti. Frontovci bodo na volitvah 7. decembra oddali svoje glasove za tiste svoje najboljše člane, ki so jih že predlagali in sprejeli na kandidatno lis+o. Ni dovolj samo predlagati kandidata in doseči, da je sprejet, treba je poskrbeti, da bo tak član tudi izvoljen. To velja zlasti za ženske kandidate. Žene morajo priti v ljudske odbor", to naj bo volilno geslo Fronte in ostalih ljudskih organizacij! V vseh volilnih enotah za volitve odbornikov občinskega in okrajnega odbora so bili na predlog Fronte sprejeti kandidati, ki so vredni zaupanja volivcev, kar so že do sedai neštetokrat z delom dokazali V Veliki Loki so za kandidata za okrajni ljudski odbor predlagali na prvo mesto Jožeta Borštnarja, narodnega heroja in sekretarja okrajnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. V tej občini kandidirajo še znaxia aktivistka in borka za delavske pravice Marija Kovačič iz Krtine, Ciril Bukovec, sedanji predsednik občinskega ljudskega odbora, borec-partizan, ter drugi. Na Uršnih selih so voli-.- 1 soglasno izvolili za kandidat- Viktorja I ovurišlea MalCI Kos, vdova po Tioreu NOV, kandidira v Irci vasi Zupančiča, sedanjega predsednika okrajnega ljudskega odbora. Zahtevali so celo, da ne bi imel nobenega sokandi-data in so samo na njegovo izrecno željo predlagali še dva. V Dobrniču je med kandidati na prvem mestu znana aktivistka, sestra narodnega heroja Francka Slak. V mirnopeški občini se bodo frontovci borili za izvolitev sedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora Franca Šiškota in staro aktivistko, zavedno tovarišico Francko Kebcl. Šiško je kot predsednik občinskega ljudskega odbora že v kratkem času pokazal, da bo s svojo sposob nostjo lahko še veliko koristil mirnopeški dolini. V Vel. Gabru je med kandidati Franc Markovič iz Primskoveg-; ki ga pozna vsa bližnja in daljna okolica kot poštenega in požrtvovalnega človeka. Na Mirni imajo za kandidat;. Tudi Vladimirja Berccta, znanega prosvetnega delavca in učitelja, v Mokronogu pa je najvidnejši kandidat Franc Milavec, sedanji predsednik občine. V Zagradcu je med kandidati napredna žena Alojzija Vidmar, v Hinjah pa Cilka Skufca. V Dolenjskih Toplicah so za kandidate v okrajni ljudski odbor izbrali samo tovarišice, prav tako tudi v I. terenu v Novem mestu. V Šentjerneju , je med kandidati Maks Vale", eden prvih partizanov šentjernej-ske doline, ki bo v kratkem prišel n-\ službovanje v svoj domači okraj. V gotnovaški občini sta najvidnejša kan-ditata Draganova Minka iz Stopič in Lojze Muren iz Podgrada, ljudski poslanec in predsednik občine, v Trebnjem pa so dali na kandidatno listo na prvo mesto Franca Zidarja, sekretarja občinskega komiteja ZKJ. Tudi Novomeščani so za svojj kandidate izbrali vrsto predanih in požrtvovalnih, že do sedaj znanih tova- rišic in tovarišev. Volivci druge volilne enote so soglasno izvolili za kandidata Jožeta UdoVča, sedanjega predsednika mestne občine, v prvi volini enoti pa so izvolili kot kandidate za okrajni ljudski odbor Emo Musar, ravnateljico učiteljišča, in Marijo Ferlič. V tretji volilni enoti kandidira Miha Počrvina. sekretar mestnega komiteja, star Španski borec, v šesti pa Boris Andrijanič, Stražam napovedujejo tekmovanje V Straži je bil v soboto zvečer zbor volivcev, katerega se je udeležilo nad 300 delavcev in kmetov. Tako dobro obiskanega zbora volivcev v Straži še ni bilo, po dosedanjih podatkih pa je bil to po številu udeležencev najboljši zbor volivcev v novomeškem okraju. Potem ko so volivci z velikim zanimanjem poslušali poročilo o delu okrajnega ljudskega odbora ter predvidenih bodočih nalogah, so izvolili kandidate za okrajni ljudski odbor. Na prvo mesto so dali znanega naprednega kmetovalca zadružnika Franca Rajerja. Organizaciji OF in ZB v Straži sta lahko za vzgled organizacijam v drugih občinah, kaj se da napraviti, če se člani zavedajo svoje odgovornosti za izvedbo volitev. Na koncu zbora volivcev so na predlog Fronte sprejeli sklep, da napovedo tekmovanje za izvedbo volitev vsem občinskim odborom OF in ZB v tehle točkah: Kdo bo imel večjo udeležbo in kje bodo vsi volivci pred volitvami najbolj I vnesli še posebno točko, kje bodo izvo-seznanjeni s pomenom volitev. Pred 1 lili največ žena v ljudske odbore. Pred volitvami na Kočevskem volitvami bodo imeli še po vseh vaških odborih OF sestanke, na katerih se bodo pogovorili o pomenu volitev in kandidatih z vsemi volivci, tudi v tistimi, ki na zbor volivcev niso mogli priti. V Drganjih selih, znani partizanski vasi, so sprejeli sklep, da bodo tudi tokrat končali volitve do 8. ure s 100% udeležbo. Občinski odbor OF Zagradcc je že pred časom napovedal tekmovanje občinskim odborom Ilinje in Žužemberk, občinski odbor OF na Dvoru pa je napovedal tekmovanje Žužemberku, Zagradcu in Hinjam. Volivci novomeške volilne enote Irca vas so napovedali tekmovanje vsem ostalim volilnim enotam v Novem mestu: kdo bo prej zaključil volitve, kdo bo imel lepše urejeno volišče in kje bo udeležba največja. O napovedih medsebojnega tekmovanja poročajo tudi od drugod, prav bi pa bilo, da bi med tekmovalne točke V 5. volilni enoti v Novem mestu kandidira tovariš Franc Malko, 60',;, invalid iz NOH predsednik Turističnega društva in gospodarskega sveta pri mestnem ljudskem odboru. V volilni enoti Irca vas je na prvem mestu kot kandidat za okrajni ljudski odbor znana protifašistična delavka Terezija Kožar, v deveti volilni enoti pa Dankv\ Modic, upravnica bolnišnice. Na volišču osme volilne enote je med kandidati tudi profesor Julij Titi, ki ga sicer Novomeščani še malo poznajo, je pa star borec za socializem in vnet prosvetni delavec, ki bo s svojim znanjem in sposobnostjo lahko veliko storil na kulturno-prosvet-nem poprišču. Poleg naštetih je seveda še veliko drugih kandidatov, ki jih je predlagala Osvobodilna fronta in za katerih izvolitev se bodo zavzeli vsi frontovci. Po vse vaseh bodo pred volitvami frontni sestanki, na katerih se bodo frontovci še podrobneje pogovorili tako o kandidatih kot o samih volitvah. Poskrb-ti morajo, da bo o tem seznanjen sleherni volivec, tako da bodo volitve 7 decembra mogočna manifestacija za najboljše kandidate. Volivci obmejne slovenske občine Draga pri Loškem potoku so že zaključili zbore volivcev za izbiro kandidatov v občinski in okrajni ljudski odbor. Za kandidate v občinski ljudski odbor je bilo predlaganih 36 članov Fronte in komunistov. Med temi so tri žene, med njimi tudi znana politična delavka, učiteljico Tilko Penič. V občini Draga bo izvoljenih 13 odbornikov. Za okrajni ljudski odbor so bili predlagani štirje kandidati, izvoljena pa bosta dva. V tej znani partizanski občini so Fronta in vse ostale množične organizacije zelo aktivne. Po vseh volilnih enotah so imeli pred zbori volivcev dobro pripravljene predvolilne sestanke, zato so tudi zbori povsod dobro uspeli. Pohvaliti je treba tudi delo dosedanjega občinskega odbora, ki je s pravilnim tolmačenjem med davkoplačevalci dosegel, da imajo ti samo še okrog 20.000 dinarjev zaostanka davkov iz četrte akontacije, tako da je občina sedaj v tem pogledu na prvem mestu v okraju. V Loškem potoku, kjer sestavlja prebivalstvo skoraj polovica delavstva, kandidira v občinski ljudski odbor 20 kmetov in 14 delavcev. Med kandidati sta tudi dve ženi: Antonija Mihelič s Hriba, ki je znana kot napredna žena že iz stare Jugoslavije, in Marija Sega iz Segove vasi, partizanska vdova, ki je tudi napredna in zelo delavna v vseh množičnih organizacijah, zlasti pa v AFZ. V novi občinski odbor bo izvoljenih 13 odbornikov. Za okrajni odbor so volivci predlagali štiri kandidate, izvoljena pa bosta dva. Ob izbiri kandidatov v Loškem potoku je treba omeniti, da premalo gledajo na udeležbo žena na kandidatnih listah. Nerazumljivo je tudi to, da ni bila predlagana nobena žena iz znane partizanske vasi Travnik, ker nosijo ravno žene tega kraja največji delež kulturnega in gospodarskega razvoja. K. O. »Kdor ni z nami, je proti nam!« so rekli šentruperški volivci Banicu, Novaku in drugim Nedelavnost množičnih organizacij v šentruperški občini bi imela skoraj posledico, da bi namesto zavednih fron-tovcev in poštenih delovnih ljudi prišli na kandidatno listo vaški veljaki ter prikriti in odkriti sovražniki napredka Vsi ti so prišli na prvo zbor volivcev oiganizirano pod vodstvom kovača Banica iz Šentruperta, ki je tudi poveljnik gasilcev, čeprav ni član OF. Predložili so kandidatno listo in hoteli na vsak način vriniti svoje »zastopnike« v bodoči občinski ljudski odbor. Kmeta Novak in Krmelj iz Brinja, ki sta si skoraj vedno v laseh, sta ta večer po- JUGOSLOVANSKI KOKS NOVA ZMAGA V BITKI ZA SOCIALIZEM 15. novembra je 35 velikih peči v opomni, novo zgrajeni koksarni v Lukavcu dalo prvih 40 vagonov prvovrstnega koksa, ki ga je tovarna takoj poslala našim velikim železarnam na Jesenice, v Sisak, Vareš in Zenico. Prvič v naši zgodovini smo po zaslugi učenjaka profesorja Maksa Samca in inženirja Boža Popoviča dobili iz zmesi rjavega premoga in lignita metalurški koks, brez katerega bi delo v naših železarnah obstalo. Drugod po svetu pridobivajo koks iz črnega premoga, katerega pa v naši državi nimamo veliko Zato je zasluga obeh učenjakov, da smo iz rjavega premoga in lignita, ki ga imamo v naši državi na milijarde ton, začeli pridobivati koks, ki je naj- večjega pomena za naše gospodarstvo. Vsako leto plačujemo za uvoženi koks po 24 milijard dinarjev tujim državam; odslej nam bo koksarna v Lukavcu dajala tretjino letne porabe koksa. Koksarno, ki je med najmodernejšimi tovarnami v Srednji in Južni Evropi, je zidalo 13.000 dclavcev-mladin-cev, inženirjev in tehnikov, ki so za postavitev velike separacije lignita, stolpa in bunkerja za premog, rezer-varja za plin in ostale tovarniške naprave vložili v to delo nad milijon delovnih dni. — Sredi januarja bo začelo obratovati v Lukavcu nadaljnjih 40 peči za metalurški koks, ki so jih začeli te dni ogrevati s plini, ki nastajajo pri proizvodnji koksa. »Tu počiva 6 nepoznanih p;i rl l/.anov. padlih v borbi j. nemškimi fašisti v oren/.Ivi 1. 1913« — nam jrnvori kamen na FratI nad tihim, zadnjim domovanjem junakov velike dnom vlntdce vojne. Takih Npomenlkov je polna v.sa domovina Za nas »o padli, na mrtvih «lražah so In bodo ostali za vedno, «rcdl nas /.Ivi spomin na herojski lik neznanoga partizana zabila na medsebojni spor in nastopila složno, kot se za ljudi enake politične miselnosti spodobi. Novak je že bil syo-ječasno odbornik krajevnega ljudskega odbora, pa je svoje dolžnosti kaj slabo opravljal, saj se niti sej ni udeleževal. Svojo zavednost pa je pokazal najbolj pred nekaj dnevi, ko je vrnil legitimacijo OF! Na sestanku je odločno nastopil proti temu, da bi na kandidatno listo dali tudi dobre mladince, češ kaj bo mladina, čeprav je požrtvovalno delo šentruperške mladine dobro znano daleč naokoli. Ker prvi zbor volivcev ni bil sklepčen, je bil 11. novembra sklican dvugi Tega se je udeležilo 68 volivcev. Prišli so v večjem številu tudi frontovci, ki so končno spregovorili in sneli krinko z obraza nekaterih kandidatov. Sent-ruperčani še niso pozabili, da je bil Ivan Perše aktivni belogardist, ki po vojni ni pokazal volje, da bi popravil, kar je proti svojemu ljudstvu zagrešil med vojno. Tudi to vedo, da je Janko Košak iskal zavetja pri Nemcih takrat, ko so najbolj zavedni fantje in možje s puško v rokah umirali za pravično stvar vseh poštenih ljudi. Ljudi kova Banič, Košak, Novak in Perše Sentru-perčani ne želijo imeti v občinskem ljudskem odboru, zato so jih izbrisali ter izvolili za kandidate zavedne in požrtvovalne člane OF, ki bodo delali v interesu vseh občanov in skupnosti. Ob tej priliki je treba poudariti tudi žalostno dejstvo, da je v upravnem odboru gasilske organizacije kar pet Odbornikov, ki niso člani OF. Zato ni čudno, da nastopa združena reakcija prav pod okriljem gasilskega društva. Značilen je tudi nastop upokojenca Franca Debenca, ki je na zboru volivcev zahteval, da se prekliče odlok o omejitvi zvonenja. Predlog družbenega plana za L 1953 dan v razpravljanje Gospodarski svet FLRJ je dal v javno razpravo predlog družbenega plana za leto 1953. Po tem predlogu bomo v letu 1953 ob najmanjši izrabi zmogljivosti dosegli celotni družbeni bruto proizvod 979 in pol milijarde din, iz katerega izvira po odbitku amortizacije 870 milijard narodnega dohodka. Od planiranega narodnega dohodka odpade na kmetijstvo 312,7 milijarde dinarjev. Družbeni plan je dan v javno razpravljanje, da imajo podjetja, gospodarske organizacije in sploh vsi delovni ljudje možnost, da s svojimi predlogi in pripombami prispevajo k dokončni izdelavi družbenega plana, ki gn bo sprejela Ljudska skupščina FLRJ. Vremenska napoved Nestalno, s pogostimi padavinami Domnevni padavinski dnevi 20., 22., 25. 27. in 29. novembra. Dva odstotka sovražnikov naj gresta sama po zavoženi poti V našem jeziku je neiteto izrekov, ki se jih poslužujejo ljudje, kadar hočejo poudariti nesmiselnost tega ali onega početja. Eden takih je, »da je vsak izgovor dober, pa če ga pes na repu prinese«, drugi pa: »Lovi se kot utopljenec za vsako bilko.« Oba izreka bi lahko uporabili za prikaz nesmiselnega prizadevanja nasprotnikov naše socialistične stvarnosti, da bi odvrnili ljudske množice od sodelovanja z ljudsko oblastjo. Ob vsaki priliki spuščajo v ta namen v javnost razne za lase privlečene trditve in prozorne budalosti brez vsake osnove. Nekaj let po vojni so postavljali razne roke, kdaj bo konec ljudske oblasti, posebno pred volitvami. Točno so določali dneve, ko bodo našo državo zasedli ti in ti tuji vojaki ali ko se bodo vrnili nazaj pobegli vojni zločinci in prevzeli oblast. Pred nekimi volitvami so napovedali celo uro, ko se bo nad Škocjanom razpočila atomska bomba, in še polno drugi traparij. Ker pa ljudje takim postavljenim rokom in napovedim že davno več ne verjamejo, najmanj pa jih taka prerokovanja, ki jih po navadi spremlja še grožnja s peklom in večnim pogubljenjem, ne odvračajo od izpolnjevanja državljanskih dolžnosti, si morajo reakcionarji za vsako priliko izmisliti kaj novega, čisto razumljivo je, da so morali tudi za sedanje volitve spustiti nekaj parol, s katerimi bi vnaprej opravičili svojo neudeležbo na volitvah in nesodelova-nje na zborih volivcev ter potegnili za seboj najbolj lahkoverne volivce. V Stopičah, kjer se je kot znano skotilo že marsikaj zločinskega in nasprotnega, se pred volitvami takole čisto po domače pogovarjajo od človeka do človeka: »Kaj bi hodili na volitve, saj bodo izvoljeni tudi brez nas tisti ki so izbrani. In če ne gremo na volitve — zato ne bomo kaznovani! Le poglejte, nihče do sedaj še ni bil kaznovan, ker se ni udeležil volitev, zato je škoda truda!« Takole modrujejo v Stopičah in okolici, pri tem pa ne pomislijo na to, kar ve vsak šolarček, da so volitve svobodne, da ni udeležba na volitvah obvezna po zakonu, pač pa je to osnovna državljanska dolžnost vsakega državljana v vsaki državi. Na volitvah si ljudje izvolijo svoje zastopnike za vodstvo te ali one ustanove in države, od njih sodelovanja na volitvah je odvisno, kdo bo vodil skupne posle, kako bo šlo gospodarstvo. Prav gotovo ni vseeno, ali se naše gospodarstvo krepi ali pa gremo nazaj v stare čase, ko je za vsakim oglom pel boben, ko je bilo na tisoče brezposelnih, ki so tiščali tudi Podgorce v druge države za zaslužkom, ustvarjati dobrine tujcu, domov pa so prišli umirat, vsi izgarani in bedni. V Suhi krajini še vedno menda vlada ponekod zli duh Gnidovca in ostalih zločincev. Baje jim še ni jasno, zakaj je bil obsojen dekan Gnidovec in zakaj so bili obsojeni ostali krvavi vojni zločinci in grobarji Suhe krajine. Vse tisto, kar so brali v »Dolenjskem listu« in kar so slišali v tridnevni sodni razpravi, vse številne žrtve, trpljenje in gorje kot posledica samopaševanja Gnidovca in drugih, vse to jim ni odprlo oči! Ne verjamemo, da ljudem v Suhi krajini ne bi bilo vse to jasno! Bolj smo prepričani, da zločinsko seme Gnidovca še deluje, njegov zli duh še bega Suhokranjčane ter išče novih žrtev. Marsikdo v Suhi krajini pa danes noče vedeti za Gnidovčeve zločine, čeprav jih dobro pozna! V Beli cerkvi so spravili na površje vprašanje občine »Občino ste nam vzeli, zato ne gremo na volitve,« tako so govorili in še na zbor volivcev so se kujali. Možje pametnjakoviči, občino bi lahko dobili. Pripravite vsako leto nekaj nad pol milijona dinarjev za njeno vzdrževanje, pa jo lahko imate! Dobro vemo, da na to ne boste pristali, saj vam gredo še ti davki tako težko iz rok. Pametno bi se pogovorili o vsem tem, ne pa poslušali potuhnjene hujskače, ki so se jim stolčki zamajali ali pa so bili kje odrinjeni od nezasluženih dobičkov! Se neko agrarno reformo so privlekli na dan, vse skupaj pa povezali z davki, se pokrili po z maslom namazani glavi in tutnjali, da se je slišalo v okolico Smarjete: »Nikar ne hodite na zbore volivcev, niti na volitve ne! Brez nas ne bodo mogli nobenega izvoliti, pa bomo potem mi zmagali! Davkov ne bo, kolikor jih pa bo, bodo plačali ta majhni, ki imajo več dohodkov, saj so tudi do seda nosili glavno breme in so tega že vajeni kot osel bunk.« Sprva so res nekaj ljudi odvrnili od sestankov in zborov volivcev, potem so ljudje spoznali njihove nakane, še bolj pa jih bodo do volitev, če bodo le množične organizacije vsaj mignile z mezincem. Do sedaj namreč niso veliko naredile. Veliko »sposobnost« in iznajdljivost so pokazali tudi v Zameškem. Postavili so čisto svoje »originalne pogoje« za udeležbo na volitvah. »Elektriko, novo MLADINSKI AKTIVI NOVOMEŠKEGA OKRRJfi bodo 30. novembra podali obračun enoletnega dela Za 30. november je okrajni komite Ljudske mladine Slovenije v Novem mestu sklical okrajno mladinsko volilno konferenco, na katero bodo prišli delegati, izvoljeni na sestankih osnovnih organizacij ter sekretarji in ostali vabljeni gostje. Okrajna mladinska konferenca je toliko večjega pomena, ker bo neposredno po uspešnem VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, tik pred volitvami v občinske in okrajni ljudski odbor, hkrati pa v času, ko se mladina pripravlja na V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki bo 26. decembra v Beogiadu. Lahko trdimo, da so se mladinske organizacije in zlasti posamezni aktivi zavedali svojih dolžnosti in v pripravah na volitve podvojili delo. Ze na volilnih sestankih osnovnih organizacij so mladinska vodstva podala obračun dosedanjega dela ter skupno z vso mladino pretresla in sprejela načrt za bodoče delo. Mnogi aktivi imajo skrbno pripravljene načrte za delo preko zime razpravljajo o izobraževalnih tečajih, o kmetijskih šolah, o tečajih za žensko mladino, katere organizira Rdeči križ in podobno. Tudi na kulturno prosvetno delo niso pozabili, vendar je treba posvečati več pažnje izbiri iger ter pravilni vsebini vsake prireditve. Navzlic lepim uspehom, ki so jih letos dosegle posamezne mladinske organizacije, pa vendar pogrešamo pri nekaterih tiste globoke revolucionarnosti, ki Jo je mladina imela pred leti. Ponekod je premalo požrtvovalnosti in vztrajnosti pri delu. Pri tem se nam nehote vsiljuje vprašanje, ali se taka mladina ne zaveda tega, da se vse, kar se danes ustvarja pri nas, ustvarja predvsem njej v korist. Mladina bo uživala sadove skupnih naporov naših delovnih ljudi. Zato mora mladina drugače gledati na te napore ter sama prevzeti del teh velikih nalog. O teh problemih bo razpravljala tudi okrajna mladinska konferenca, ki bo v kratkem. Tako delegati, kakor tudi sekretarji mladinskih aktivov in občinskih komitejev naj se pripravijo na poročilo in razpravo o krajevni problematiki. Konferenca bo dosegla svoj namen le, če bodo sodelovali vsi s predlogi in objektivno kritiko. Na konferenci bo iz- voljen nov okrajni komite LMS za okraj Novo mesto, revizijska komisija ter trije de-j legati, ki bodo zastopali okraj Novo mesto na V. kongresu LMJ v Beogradu. Delegati j ln sekretarji aktivov ter občinskih komite-j jev naj že sedaj premišljajo, koga bodo volili v okrajni komite. Potrebno je, da j pridejo v najvišji okrajni mladinski forum najboljši mladinci in mladinke, ki imajo iz- kušnje pri delu in so priljubljeni ter spo-| štovani med mladino in odraslimi. I S temeljitimi pripravami na okrajno kon-I ferenco mladine bomo uresničili naloge, ki j jih je pred nas postavil VI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. šolo in odpis vseh davkov!, sicer se o volitvah sploh ne pogovarjamo,« tako so zahtevali. Menda pričakujejo delegacijo, ki se bo z njimi pogajala? Mar bodo proglasili svojo republiko ter se obzidali s kitajskim zidom? Saj bo tudi volilna enota Poljuben, Petane in Mra-ševo posebna republika v občini Gotna vas in v vsem okraju. Med vsemi volivci ne morejo dobiti treh, ki bi podpisali kandidatno listo, zato bo ta volilna enota brez zastopnika v občinskem in okrajnem ljudskem odboru. Bo že kdo drug zastopal njihove interese, oni pa mu bodo plačali zamude časa ... Pamet v roke, volivci! Ali ne vidite kako vas begajo, kako vam mečejo pesek v oči? Ali še niste spoznali, kdo so? Prav tisti, ki so vas begali ves čas po vojni in vas hujskali proti ljudski oblasti, ki vas hočejo odvrniti od tega, da bi si sami krojili svojo usodo, ki si želijo, da se vrnejo stari časi, da bi vam sedli za vrat in vas izžemali kot včasih, vam obetali nebesa po smrti, sami sebi pa ustvarjali nebesa na tem svetu. Zakaj ne bi bilo sedaj obratno? Samo od vas, volivci, je vse odvisno in od vaše pripravljenosti za sodelovanje pri graditvi lepše bodočnosti za vse delovne ljudi. Zato se priključite 7. decembra desettisočem volivcev, ki bodo šli na volišče že v jutarnjih urah, in pustite tista dva odstotka, naj gresta sama po svoji zavoženi poti! Progo Beograd—Stepojevac—Valjevo bomo gradili prihodnje leto Po osvoboditvi smo zgradili že šte-( vilne nove proge. V načrtu pa je še več ! novih, med drugimi zelo važna proga I Beograd— Bar, s katero bi dobila naša prestolnica najkrajšo zvezo z Jadran-| skim morjem. Po predlogu družbenega i plana bodo prihodnje leto pričeli gra-i diti 74 km dolgi del te proge in sicer iz 1 Beograda čez Stepojevac proti Valjevu. I Za gradnjo proge je predvideno 2 milijardi 250 milijonov dinarjev. Nove visoke peči na Jesenicah in na Ravneh V proslavo Dneva republike bodo prižgali na Jesenicah novo Siemens-I Martinovo peč, ki bo dajala dnevno 60 I ton jekla. S to novo pečjo se bo povečala zmogljivost Jesenic, tako da nam I bo ta naša železarna dajala letno 45.000 ton jekla. I Tudi v Ravneh, nekdanjem Gušta-1 nju, gradijo novo Siemens-Martinovo i peč, s katero bo tudi jeklarna Ravne j precej povečala svojo proizvodnjo. število žensk — javnih delavk je prenizko j V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani IV. kongres AFZ Slovenije. Na tem kongresu so med drugim razpravljali tudi o sodelovanju žensk v raznih organih ljudske oblasti. To sodelovanje je prenizko in to precej zaradi tega, ker žensk nismo dovolj razbremenili drobnega dela doma in v gospodinjstvu in ker še tu in tam prevladuje miselnost, da ženska ni za poklic. Na kongresu je govorila tudi tov. Vida Tomšičeva. Poudarila je, da se mora AF2 truditi, da postane pravilno gledanje na vlogo žene v družbi, bistveno v miselnosti naših ljudi. O skli anju kongresa Ljudske fronte bodo sklepali Na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je bilo predlagano, da bi Ljudska fronta Jugoslavije spremenila svoje ime v Socialistično zvezo delovnih ljudi Jugoslavije. O tem in še o nekaterih vsebinskih stvareh dela Fronte, mora razpravljati kongres. Dne 27. novembra bo zato v Beogradu plenum zveznega odbora Ljudske fionte, ki bo sklenil, kdaj je treba sklicati kongres. Po nekaterih podatkih sodimo, da bo ta kongres pričetkom prihodnjega leta. Slovenski občinski odborniki iz Trsta v Ljubljani Pretekli teden so obiskali Ljubljano slovenski občinski odborniki iz Trsta in okoliških občin. V razgovoru s predstavniki mesta Ljubljane so opisali težave o položajih Slovencev v Trstu. Med drugim so poudarili, da bi bilo nujno urediti tržaško vprašanje med Italijo in Jugoslavijo, kar pomeni za tržaške Slovence, da bi morali dobiti jamstvo za svoj obstoj. V Sloveniji kandidira 1669 žensk Doslej je bilo v ljudskih odborih vse premalo ženskih odbornic. To bodo skušali marsikje sedaj popraviti. Po dosedanjih podatkih bo pri volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore kandidiralo 1669 žensk, kar pa je še vedno premalo. Vseh kandidatov je v Sloveniji 12.689. PO VI. KONGRESU ZKJ Zaradi pomanjkanja prostora v zadnji številki objavljamo danes nekaj poročil o tekmovanju naših delovnih kolektivov v počastitev VI. kongresa ZKJ. Poštarji novomeškega okraja za VI. kongres V tekmovanju na čast VI. kongresa KPJ so dosegli poštni uslužbenci novomeškega okraja sledeče uspehe: Opravili so 120 ur prostovoljnega dela pri urejevanju mesta, tt delavci pa so pri gradnji telefonske linije Črnomelj—Adlešiči prispevali prav tako 120 ur. Posvetili smo vso skrb kulturnemu poslovanju. Poostrili smo kontrolo pri usmerjanju pošiljk In telegramov in skrbeli za hitro vzpostavitev telefonskih zvez. Ugotovili smo 34 primerov uporabe rabljenih znamk. Imeli smo dvoje tekmovanj na teletrinterju med Brežicami in Črnomljem. Pismonoše naše okrajne pošte so prodali v času tekmovanja (avgust, sept., oktober) za 199.339 din znamk in vrednostnic in izterjali za 42.513 din portovnih pristojbin. Imeli smo 11 ur strokovnega in 10 ur političnega študija Predavanja so bila dobro pripravljena, udeležba Je bila vedno 90%. Študirali smo važne politične in gospodarske članke iz Ljudske pravice, Borbe, Komunista, Naših razgledov ter Engelsovo razpravo Razvoj družine, privatne lastnine in države. Mladinski aktiv pošte Novo mesto je nastopil na akademiji s filzkulturno točko, tov. Drenovec. član SKUD, se je udeleževal vseh pevskih nastopov v tem času. Mladinka Ferličeva je sodelovala na državnem prvenstvu v mnogoboju v Beogradu, tov. Skrabl pa je sodeloval pri šahovskem klubu. Člani kolektiva, ki so odborniki raznih množičnih organizacij, so skrbeli za povezavo s terenom z diskusijami o terenski problematiki in z agitacijo za udeležbo na množičnih sestankih. V borbi za izbol.išanje delovnih pogojev so bili doseženi lepi uspehi. Novo je bila opremljena pošta Toplice pri Novem mestu, . delno pa pošta Mirna peč. Zasluge ima del- [ no direkcija, delno pa uslužbenci obeh poŠt, ki so se trudili, da bi bili novi prostori čim smotrnejše ln čim lepše urejeni. Lepe uspehe smo dosegli tudi v borbi za povečanje obrambne moči države. Imeli smo dva sestanka PLZ z vsemi uslužbenci na pošti Novo mesto, eno tt vajo na terenu pod vodstvom tov. Auerspergerja, uredili in namestili smo ves material PLZ in arhiv. Na pošti se vrši tečaj sanitetne službe za vse uslužbenke, ki ga uspešno vodi tov. Haider-jeva. Vsi moški uslužbenci in deset članov, ki niso poštni uslužbenci, pa se udeležuje I tt tečaja, ki ga vodi tehnik elektrozvez tov. I Skrabl. Tudi zmanjšanju lastnih stroškov smo posvetili vso skrb. Pošte v našem okraju so prihranile samo pri žaganju in sekanju drv s tem, da so ta dela uslužbenci opravili sami, 8960 din. S čiščenjem, beljenjem (pošta 2užemberk), raznimi manjšimi deli in popravili, kjer prednjači tov. Knafelc Lojze, ki Je vešč mizarskih del, z vezanjem preje, obračanjem ovitkov itd. pa smo prihranili 4290 din. S tem so naši uslužbenci dokazali, da tudi neproduktivno podjetje lahko skupnosti marsikaj doprinese. Tekmovanje naših poštarjev na čast VI. kongresa nam je dalo pobudo za še intenzivnejše delo na kulturnem, gospodarskem ln političnem polju. Vinko Uhan Pozdrav kolektiva Industrije perila VI. kongresu Objavljamo enetra izmeri mnogih pozdravov, ki ro iih delovni ljudje Dolenjske pretekli teden pošiljali v Zagreb VI- kongresu nače Partije. Podobnih brzojavk in pozdravnih pisem je prejel kongres več tisoč. TOVARIŠU TITU IN VI. KONGRESU KPJ, ZAGREB Delovni kolektiv industrije perila Novo mesto borbeno pozdravlja gene- SLIKE IZ SUHE KRAJINE Ob vznožju kočevskih gora pa tja do dobrepoljske doline se razprostira Suha krajina. Zemlja je skopa, na njej živi trd rod. Če se preko Dvora in Lašč vzpneš po strmih serpentinah, za-viješ nedaleč od Smuke na desno in že si v Hinjah. Od daleč vidimo ruševine cerkve — leglo narodnega izdajstva in oporišče belogardizma. Če prehodiš Suho krajino po dolgem in počez, je skoraj vsa popolnoma obnovljena, posebno Lopata, Hinje in Zvirče. Največ zaslug za tako hitro obnovo teh vasi ima sedanji predsednik občine Jože Roje, ki je s pomočjo nekaterih tovarišev — Janeza Noseta, Jožeta Tomšiča in drugih — veliko storil za suhokranjsko ljudstvo. So pa med ljudmi tudi taki, ki te može prezirajo samo zaradi tega, ker jim ne gre v ra- Na Dolenjskem pred volit rami NAJ NJE VE LEVICA, KAJ DAJE DESNICA...« čun uspeh njihovega dela. Taki in njim podobni so lahko prepričani, da bo pošteno ljudstvo z zavirači kaj hitro obračunalo. Naj se spomnijo propadli domobranski hlapci, ki bi radi danes zakomandirali Suhi krajini in zavajajo z lažnimi govoricami o davkih naše ljudstvo, kje so bili takrat, so se je suhokrajnsko ljudstvo borilo na življenje in smrt! Življenje in delo predsednika Rojca zasluži pohvalo, saj je kot prvi aktivist zbiral po Suhi krajini obleko, živež, orožje in drugo za partizane. Težka in trda je bila njegova pot, polna nevarnosti. Zanj ni bila pretežka, saj ga je vzgojila in prekalila naša Partija v neizprosnega in doslednega borca. Uklonila ga niso ne italijanska ne nemška taborišča. Ze leta 1945 je bil izvoljen za predsednika krajevnega odbora Scla-Hinje. Tudi danes uspešno vodi občino. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi se vsi člani frontne organizacije bolj brigali za napredek Suhe krajine. Vmes pa spretno sejejo razdor propadli domobranci, ki bi se radi usedli ljudstvu za vrat. Takrat, ko je bilo najtežje, ko je bila Suha krajina porušena itd., takrat teh ljudi ni bilo! Skoraj vse delo delo je ležalo na tovarišu Rojcu, ki mu tudi člani partijske organizacije niso dovolj pomagali pri delu in opravljanju zaostalosti. Tudi ti niso dovolj pojmovali naloge pravih komunistov. Člani OF so bili vse premalo delavni. Su-hokranjčani so premalo pomagali skupnosti, vse preveč so videli sami sebe ali pa poslušali razne reakcionarje. Takoj po svobodi so se ljudje otepal? obnovitvenih kreditov, danes pa ti za-peljanci moledujejo okrog predsednika, ki pa ni vsemogočen. Občinski odbor je z nekaj izjemami bolj počasen ln nedelaven, posebno komisija za prošnje in pritožbe ne dela pravilno, če dodeljuje podporo raznim domobranskim škodljivcem, vse premalo pa upošteva otroke naših borcev. Davčna komisija bi najraje videla, da ne bi odmerjala nobenih davkov. Morda preveč posluša in naseda nekemu skorumpi-ranemu domobrancu, kar ustvarja nevarno razpoloženje davkoplačevalcev Izgleda, da razsaja po Suhi krajini huda bolezen — zahtevati in vzeti vse — dati ničesar ... Ljudje vedo tudi mnogo povedati o raznih prekupčevalcih z lesom, opeko: gradbenim materialom in s skrivnimi prevozi. Med temi je posebno znan neki Lapuh iz Ljubljane, ki se izkazuje z raznimi potrdili nekega ministrstva. Ljudje vedo povedati, da si je na ta račun kupil luksuzni avto. Pa še to-celo stvar so že' prijavili, a nihče se ne pobriga, da bi se razčistila! Tudi neki Knaus kupuje in odvaža po skrivnih potih živino preko Smuke. Nedovoljeno špekulacijo podpirajo celo člani upravnega odbora KZ in uslužbenci, kar bo treba enkrat končati, kajti pre-kupčevali se najraje vgnezdijo tam, kjer je ljudstvo nevedno in ni kon trole. Zato so najbolj uspevali v Suhi krajini. Če vstopiš v KZ, je slabo založena in njen razvoj na slabili nogah, saj pravijo Suhokrajnčani, da imajb vodilni možje več smisla za harmoniko in ples. Če bi ti ljudje posvetili trohico skrbi zadružnemu domu v Zvirčah, ki že štiri leta čaka pametnih zadružnih gospodarjev, bi zob časa in vremenske neprilike ne uničevale zadružne imovine, razni uzmoviči na vasi ne bo pokradli s streh pločevine in drugo in tako napravili škode za 200 tisoč dinarjev! Na Ratju se ti nudi nemogoč prizor v odnosu učencev do učiteljice, proti kateri se vedejo skrajno razuzdano. Kakor sem zvedel, nosijo za tako stanje vso odgovornost starši, ki v mnogih primerih namesto da bi otroka kaznovali, njegova dejanja na tihem odobravajo! Lep odnos do učiteljstva in tujca pa pokažejo dobro vzgojeni otroci v šoli na Selah. Kmetje so se pritoževali, da so divji prašiči naredili veliko škode na posevkih, sedaj pa se klatijo volkovi in preže na ovce. Kratek izprehod mnogo pove. Ljudje so srčno dobri in vsaka lepa beseda in nasvet lepo mesto najde. Le nekaj ljudi razdvaja dobrosrčne Suhokrajnce. Da bi Suha krajina zaživela kot bi morala, bi bilo potrebno med njimi delo res nekaj dobrih in pametnih ljudi, da jim preženejo staro miselnost, sovražnikom našega ljudstva pa zamaše usta. J. I ralnega sekretarja KP Jugoslavije in VI. kongres KPJ. Obljubljamo, da bomo izpolnjevali rise naloge, ki jih postavlja naša slavna Komunistična partija. Se z močnejšim elanom bomo poživili naše delo v tem času, ko teče VI. kongres, ki bo prinesel nove sadove vsem delovnim ljudem Jugoslavije. Živel VI. kongres na čelu s tovarišem Titom! Delovni kolektiv tovarne perila Nouo mesto Delovni kolektiv LIQ Ribnica na čast kongresu Lepe uspehe je med dolenjskimi podjetji, ki so tekmovala v počastitev VI. kongresa KPJ, dosegel tudi delovni kolektiv Le sna-industrijskega obrata Ribnica, ki se že dalj časa resno trudi, kako bi dosegel čim boljše uspehe v gospodarjenju svojega obrata. Wa sestankih in posvetovanjih si ie kolektiv zadal vrsto obvez, o njih je razpravljal tudi na odprtem partijskem sestanku ter jih do kongresa tudi uresničil. Uspeh dosežen v tekmovanju, je viden predvsem v vzorno urejenem skladišču gozdnih sortimentov in rezanega lesa. Znatno se je izboljšalo izkoriščanje lesa z boljšim brušenjem žag in večjo pazljivostjo pra predelavi. Količine, na-menjne za izvoz, so se dvignile za 20%. S pravilnim razporedom delovnih mest in razvrstitvijo delovnih moči so znižali proizvodne stroške za 25%. Vsi zaposleni so zdaj člani sindikata in OF, za Delavsko enotnost pa so pridobili 30 novih naročnikov. Mladina aktivno sodeluje pri Partizanu, zdaj pa ustanavljajo na podjetju svoj pevski zbor. Delavsko upravljanje se je občutno izboljšalo, kar kaže tudi aktivnejše sodelovanje delavcev in članov delavskega sveta v obravnavanju gospodarskih problemov podjetja. —fr. Zbor rezervnih oficirjev v Kočevju Pretekli teden je bil prvi sestanek vseh rezervnih oficirjev mestne občine, odkar se je ta povečala oz. združila z okoliškimi vasmi. Prisostvovalo mu je preko 150 članov. Najprej so predstavniki vojnega odseka podali evidenčne preglede z vsemi potrebnimi navodili, nakar se je razpravljalo o razširitvi združenja še na te kraje, ki so bili sedaj priključeni mestni občini. Predsednik združenja ing. Boris Gostiša je podal kratko poročilo in sliko dosedanjega delovanja združenja. Vseh zadanih nalog nismo izvršili, je poudaril, kar je kriva v precejšnji meri nedisciplina in nezanimanje nekaterih članov za delo združenja. 3il je tudi razgovor o predlogih za odlikovanla. povišanja činov, invalidnini itd., kar vse bo bodoča naloga Združenja. Tov. Arko Andrej, tajnik združenja, je z ozirom na to, ker se 1e teritorij povečal predlagal, naj bi se ustanovila poverjeništva za razne kraje. Poverjeniki naj bi pomagali odboru pri organizaciji na terenu. Sklenjeno je bilo, da bo študij v treh okoliših s centri v Kočevju, Stari cerkvi in Livoldu. Vse prisotne Je vzpodbudil k intenzivnejšemu delu tov. Janez Pirnat, predsednik okraja. Ljudska oblast za obnovitev cerkve na Ptujski gori Med številne kulturno-zgodovinske spomenike v Sloveniji, katerim posveča ljudska oblast posebno pozornost, spada tudi znamenita cerkev na Ptujski gori. Mestni muzej v Ptuju, pod čigar upravo spada ta slovita zgodnjegotska cerkev, je prejel državno subvencijo v znesku 700.000 dinarjev za obnovitvena dela in je že pričel s skrbnim obnavljanjem umetniških spomenikov v cerkvi, ki bo s tem dobila bolj veren prvotni videz. Ohranjeni bodo vsi gotski oltarji ter znameniti relief »Marije pomočnice«. Tudi znameniti celjski oltar, ki je bil zadnja leta postavljen na severni strani cerkve za maševanje na prostem, bodo postavili nazaj v cerkev in ga tako ohranili za vse čase. V vrsti kulturno-zgodovinskih spomenikov v Sloveniji bo Ptujska cerkev po dokončani obnovitvi napravila na slehernega obiskovalca s svojo gotiko najveličastnejši vtis. &ieV. 47 DOLENJSKI LIST sj t ti u 3 iz itasih k:RAJ£V Mladi so se začeli tožarlti Karel Mesojedec, čevljar iz Cešče vasi (star 19 let), je dobil nepodpisano pismo, zaljubljeno-šaljive vsebine. Nekatere navedbe v pismu so žaljive za njega in neko dekle, s katero sta prijatelja. On in brat dekleta sta za pismo osumila mladoletno A. K. Sla sta k njej na dom in trdila vpričo drugih ljudi, da je prav ona pisala to pismo. Mladoletnica je šla na sodišče in proti obema vložila tožbo, seveda preko advokata, ker trdi, da tega, pisma ni pisala in je očitanje takega dejanja zanjo žaljivo. Tudi oba toženca sta si najela advokata — in že teče pravda med dvema strankama, od katerih nobena še nima dvajset let... Na prvi razpravi ni prišlo navzlic prizadevanju sodnika do poravnave, ker oba toženca vztrajata na trditvi, da je samo A. K. mogla napisati pismo, ona pa je prisegla, da ga ni in tudi ni nobenih dokazov, da bi bila res pisala. Sedaj bo njen rokopis in pisavo v pismu pregledal grafolog, da se ugotovi, če je to ista pisava. Ugotovitev oziroma strokovni pregled pisma stane približno 5000 din, advokati tudi niso zastonj, sodna taksa pa raste. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da bo tale otroško-naivna zadeva stala že do druge razprave okrog 10.000 din, pri tem pa ne računamo zamude časa tožarjev in prič! Koliko hvaležnega dela za mladinsko in ostale organizacije je še na vasi! Ali ne bi zadevice lahko rešili v okviru ene ali druge organizacije? Pa starši, al: jim je vseeno, da njihovi otroci tako mladi hodijo po sodniji, zapravljajo čas in denar, ki ga trdo zaslužijo? Vel. Gaber Po vseh volilnih enotah so bili te dni zbori volivcev. Najboljši je bil v Zagorici. Potem ko so izvolili kandidate, so sprejeli še razne gospodarske sklepe, med katerimi je na prvem mestu napeljava elektrike. Postavljene imajo že drogove, vsa dela pa vodi posebni gradbeni odbor. Za elektrifikacijo so se sedaj zavzele še vse bližnje vasi, to je Bič, Dobravica, Pristavca, Pokojnca in Vel. Dole. Na zboru volivcev v Vel. Gabru so razpravljali tudi o potrebi železniške postaje za potnike med Šentlovrencem in Radohovo vasjo. Sprejet je bil sklep, da se zgradi v Vel. Gabru zadružni dom, ker tako občinski ljudski odbor kot kmetijska zadruga nujno potrebujejo primerne prostore. Med sklepi je tudi dograditev osnovne šole v Stahi-nji vasi, za popravila občinskih in vaških potov pa so sklenili uvesti samoprispevek za najnujnejše izdatke pri teh delih. Zadružništvo na območju ljudskega odbora se krepi, treba pa bo izboljšati odnose med posamezniki na Vel. Gabru in kmečko delovno zadrugo, To bi bila predvsem naloga partijske ni frontne organizacije. A. Kočevje Loterija Zveze borcev je prav dobro uspela. V Seškovem domu, kjer so bili predmeti razstavljeni in kjer je bila loterija, se je zbrala velika množica ljudi, da niso mogli vsi v veliko dvorano, temveč jih je moralo veliko zasledovati žrebanje kar zunaj. Organizacija je bila dobra in se je žrebanje v redu in hitro izvršilo. Izvlečeni so bili skoraj vsi dobitki, spalnica, oprema za kuhinjo, moško kolo, štedilnik, brzo-parilnik, dveletno žrebe in veliko drugih praktičnih predmetov. Vse te predmete so z velikim razumevanjem darovala tukajšnja podjetja in obrtniške delavnice. Po loteriji je bila prijetna zabava. Videlo pa se je, da je bilo mnogim le za dobitke, za zabavo, katere čisti dobiček je namenjen za spomenik, pa jim ni bilo. Edino, kar ljudi moti pri loteriji, je to, da so nekateri zadeli drva, katera mora iskati v Loškem potoku. Nihče ne bo šel po meter drv tja, ker bi ga stal prevoz trikrat več kot so drva vredna. V letošnji gledališki sezoni pričakujemo bogato dejavnost. Napovedujejo, da bo repertoar zajel tudi več domačih del, kakor tudi mladinske igre in igre za najmlajše. Režiserski kader je dovolj močan (Lorbar, Zupan, Novak, Jelene), da bo izpeljal program posebno Še sedaj, ko se je kader igralcev izpopolnil z mladinci in mladinkami različni poklicev in so poprijeli za delo z velikim veseljem. Nujno pa je, da se bc to delo pravilno cenilo, kar bo pokazal tudi obisk predstav. Stvar vseh mestnih organizacij je, da bomo v Kočevju pokazali za delo gledališča večje snimanje kot smo ga doslej. V OGLASI M TE »DOrtiNJSKRM LISTU« Gornje Sušice Kakor ostali kraji topliškega sektorja, tako se tudi pri nas z vso resnostjo pripravljamo na volitve v občinski in okrajni ljudski odbor ter zbor proizvajalcev. Dne 8. novembra smo imeli dobro uspeli zbor volivcev, na katerem smo izbrali Kandidate za bodoči občinski ljudski oilbor. Zboru volivcev je prisostvoval tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tovarii Viktor Zupančič, ki je seznanil volivec z načinom volitev in zlasti poudaril njibovo važnost za nadaljnjo graditev socializma. Z volivci je tudi razpravljal o komunalni dejavnosti v občini Dol. Toplice, o elektrifikaciji, gradnji vodovoda in podobnili gospodarskih problemih. Dotaknil, se je tudi važnih uolranjib in zunanjih političnih dogodkov ter očrtal pomen VI. kongresa Zveze komun i« to v Jugoslavije. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in živo sodelovali v razpravi o nakazanih problemih. Dne 9. novembra pa so se zbrali vol i vri bivšega krajevnega ljudskega odbora Urana sela v Dobindolu, kjer so izbrali kandidate za okrajni ljudski odbor. — Takoj nato je bil tudi občni zbor splošne kmetijske zadruge, na katerem so bili izvoljeni delegati, ki bodo volili odbornike v zbor proizvajalcev pri okrajnem ljudskem odboru. A. P. Sela Šumberk V nedeljo 9. novembra je bil dokaj dobro obiskan zbor volivcev, na kalerem smo se pogovorili O bližnjih volitvah ter izbrali kandidate. Predsednik občinskega ljudskega odbora Žužemberk je pojasnil pomen bližnjih volitev, nadalje pa je povedal, da se predvideva že prihodnje teto nadaljevanje že pred vojno začete gradnje ceste Žužemberk— Radohova vas, s čimer bo postavljena cestna zveza Litija—Kočevje preko Kadohove vasi in Žužemberka. Veliko je bilo govora glede odmere davkov, pri kateri so se do sedaj delale večkrat napake. Predsednik občine je poudaril, da si bodo davkoplačevalci v bodoče sami razdeljevali davčna bremenn na skupnem sestanku. Volivci so se s tem zelo strinjali. Z. F. Soteska Lepi so poznojesenski dnevi v Soteski. Sence Kočevskih hribov padajo čez tiho Krko in zidove gradu ter počasi lezejo v prisojno pobočje Soteske gore, Pešivice in Kulovih sel. Žive oktobrske barve so izginile, bukve se obletavajo, le zelene lise smrek in borov poživljajo sivino hribov. Delo in življenje v naši dolini utripa. Zadružni traktor iz Podhoste vztrajno reže temnorjave brazde med ravnimi alejami hrušk in jablan nekdanjega grofovskoga sadovnjaka. Marljivi traktorist Slavko komaj zmaguje oranje na obširnem zadružnem posestvu. , . j . V bližnji kovačiji in kotarski delavnici, nastanjeni v severnem delu gradu, poje kovaško kladivo in brni krožna žaga kolarja Mnrkoviča. Onstran mostu, na desnem bregu Krke, utripi jeio tik pod temnozoleno zaplato smrek pljuča Soteske — žaga. 90-članski delovni kolektiv čakajo visoki kupi hlodov, ki se zrcalijo v gladini Krke. Tudi kulturno prosvetno delo se počasi prebuja. Tukajšnje kiiliurno-umelniško društvo ki obstaja že od leta 1949. ima igralsko družino, ljudsko knjižnico in mladinski pevski zbor. — Člani KUD se pripravljajo na občni zbor. Urediti je treha finančne probleme in osebne zapletljaje ter napraviti realen načrt dela za zimsko sezono. Srodi novembra bo literarni večer, združen z otvoritvijo čitalnice in ljudske knjižnice. Knjižnica bo poslovala ob nedeljah dopoldne v Soli. Prej pa morajo vsi pravi in nepravi »ljubitelji* knjig vrniti vse knjige, ki so si Rojstva, poroke in smrti v Beli krajini V okraju Črnomelj se je rodilo v oktobru 1.3 otrok — -'4 dečkov in 19 deklic Umrlo je 17 oseb. porok pa jo bilo 12. Umrli so: Posestnik Btariha Anton iz Mo-verne vasi. Užil. Rezek roj. Slobodni k Katarina iz Krašnjega vrha Otrok Prus Katarina i/. Krmačine. 01 rok Oornik Anion iz Dol. Suhorja. Otrok Slane Ivan iz Rosa.lriic. Otrok Galovec Anton iz Krasi nra. Užitkarica Jaklič roj. Novak Ana iz Otoka. Užitkarica Gorše roj Gregorič Marija i/. Dragntuša Užitkarica Puhek Ana iz Doblič. Užitkarica Vranešč roj. Šegina Marija iz Tri buč. Užitkarica Planine roj. Kokalj Margareta iz ČrnomljM. Otrok Frijanovio Mirko iz Tribuč- Otrok Grahek Amalija iz Petrove vasi. Rudar Vardjan Janko iz Črnomlja. Mlinar Rozman Anton iz Bednja. Užitkar Zunič Miha iz Zu-ničev. Posestni^ Malešič Matija iz Pod k lan ca. Poročili ho se: Avpič Drago, uslužbence iz Predgrađa in šterk Mimica, uslužbenka it Predgrađa. Vrban Josip, posestnik iz Bol-draža in Radoš Martina, pocestnica iz Bol-drnža. Teržič Dragoljub, podoficir iz Metlike in Molek Marij«, šiviljska pomočnica iz Metlike. Ban Janez, mizarski dolavec iz Zajčjega vrha in Plese« Kristina, posestniea iz Vido-šičev. Bibič .Ivan, elektrotehnik iz Celja in Nemanič Anion, šiviljska pomočnica iz Zvir-kocvega vrha. Birkelbach Jože, avto-mehanik iz Črnomlja in Murn Terezija, tov. delavka iz Dragatuša. Malavašič. Janez, oficir iz Praprotnega brda in Muvretič Ljubica, delavka iz Črnomlja. Tloznar Ivan, progovni delavec iz Hučetne vasi in Vidmar Amalija, posestniea iz Ručotne vasi. Stonič. Reinhold, polj. delavec iz Ilohličk© goro in Jaki« Marija, posestniea iz Tance goro. Jerman Matija, uslužbenec iz Kanižarico in Klevišar Olga-Marija, uslužbenka iz Kaiiižaricp. Bušič Dušan, kmečki delavec iz Ogulina (LRH) in Radojč.ič Jelena, posestniea iz Bojancev. Sti-panovič Stevo, posestnik iz Marindota in Ra-dovič Frančiška, posestniea iz Preloke. Kronika nesreč Kal pri Semiču. Med delom v gozdu je veja oplazila po glavi posestnikovega sina Alojzija Derganca in ga poškodovala. Dvor pri Žužemberku. Brezvesten motorist je na cesti povozil tovarišico Mirtičevo, po domače Klobasarico iz Gornjega Kota, tako da je nezavestna obležala na cesti. Z rešilnim avtomobilom so jo pripeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe težjega značaja. Bregovo-Sv. Križ pri Litiji. Posestnika Jožeta Višnikarja je brat Franc z nožem sunil v prsa in levo roko. Lopata. Na ženo mizarja Ivano Zore je v gozdu med podiranjem padlo drevo in ji zlomilo desno nogo. jih »izposodili« iz bivšo sindikalne knjižnice na žagi! — Miselno bogastvo velikih mož, spravljeno v knjigah, naj ho na razpolago ljudstvu, no -pa da leži morda pozabljeno v kakšnem kotu ali na podstrešju. igralska družina ima v načrtu uprizoritev »Verige« za Novoletno jelko. Treha je izboljšati kulise in plačati nove klopi v Domu. Mladinski pevski zbor si je nabavil note in bo pričel z rednimi vajami. Vadila ga bo tov. Pelelinkarjeva. Tudi šola in pionirska organizacija delata letos kot treba. Zunan.josl in notranjost stavbe je dobila lepše lice, le vrtna ograja kriči svoj »Memento . — Treba jo bo cementirati in urediti. Tukajšnji mizar Braduš je napravil lepe klopi, ki so zelo praktične, tako da pionirji z veseljem hodijo v šolo in se pridno učijo. Prvikrat po vojni je bila šola pravočasno preskrbljena s kurivom. Letos otrokom ne ho treba zmrzovati v slabo zakurjenih učilnicah, pa tudi redno šolsko delo ne bo trpelo zaradi mraza. Pionirji se vneto pripravljajo na samostojno prireditev zn 29. november. Starše in prijatelje mladine hočejo presenetiti z dvema igricama, šaljivimi prizori in pevskimi tOčkaml. S prispevki si bodo kupili enotne obleke za fizkulturni nastop oh koncu Šolskega leta. Tudi starši se zanimajo za učenje in vedenje; otrok. Na dveh uspelih vaških roditeljskih sestankih v Soteski in na Polju smo se pogovorili O posledicah suše, o Dnevu združenih narodov, o novem predmetu — moralni vzgoji, o kmetijski šoli v Toplicah, o tečaju za dekleta, o neumestnosti telesne kazni in podobnem. Samo tesno sodelovanje med starši in učiteljstvom bo rodilo trajne vzgojne uspehe pri šolski mladini. Rihar Iriina smrt»i V nedeljo 26. oktobra je šla gospodinja Karolina Strmec z Babne gore pri Žužemberku na svatbo v vas Koz-jek nad Dobrničem. Ko se je pozno ponoči vračala v precej vinjenem stanju je zašla v gozd, kjer je verjetno na posledicah preveč zaužitega alkohola in zaradi dokaj hudega mraza omagala L umrla. Njeno truplo so našli dobr-niški lovci šele šest dni po smrti, potem ko so jo domačini in sorodniki zastonj ves čas iskali. Ker so se v zvezi s tem po vsej Suhi krajini in tudi drugod razširile govo- Dvignite dobitke srečolova ZB v Kočevju! Občinski odbor Zveze borcev NOV Kočevje objavlja izžrebane številke srečolova ZB, ki je bil 9. novembra rice o nasilni smrti Strmčeve, sporočamo, da je uradna preiskava ugotovila, da so vse take govorice brez osnove. Obdukcija trupla je pol.—^la, da je smrt nastopila zaradi mraza in izčrpanosti, udarci, ki so se poznali tu in tam na telesu, pa so bili posledica padcev med hojo. Pokojna Strmčeva je bila zelo slabo oblečena, sk. . aj brez perila, pri sebi pa je imela precej pijače. Spričo slabih domačih družinskih razmer se je vdala pijači, ki je postala tudi glavni vzrok njene tragične smrti. 1952: 7757 3355 1212 1301 518 6040 8625 16372 4073 11685 8641 4115 929 160 46 6203 12085 18479 1 776 22 11628 39 1199 6001 I 8854 1454 11959 16413 1778 9960 1 , 17755 84 3037 1162 13122 13013 i 10136 7933 16647 8106 7276 13453 4873 7772 3800 9751 1430 3237 1401 19980 11612 4937 6026 5131 1 161 -5411 840 920 307 1161 18266 16971 351 5839 18357 12427 3997 4154 97 5383 18515 3904 19843 6011 750 2346 18597 18961 7833 18097 1503 4197 3152 1054 1683 4157 11719 302 3601 13004 10103 11711 5673 17703 13005 18071 341 3620 13539 3051 5912 12521 13133 7101 2344 19687 18427 telesna Medmestni troboj Črnomelj-Karlovac-Novo mesto V soboto in nedeljo j© bil v Črnomlju medmestni troboj v namiznem tenisu, odbojki in atletLk'-. Za Črnomelj in Karlovac so tekmovale oki po gimnazij, za Novo mesto pa poleg gimnazije tudi člani »Partizana«. V soboto zvečer je bil0 tekmovanje v namiznem tenisu, v katerem je zmaga lu novomeška ekipa z veliko premočjo, Edini resnejši nasprotnik sla bila oba Karlovčana, ki sta pokazala lepo ofenzivno igro, vendar se nista mogla upirati premišljeni igri Zuriča in Sonca. Posebno lepo j0 igral Sonc v zadnjih dveh setih dvoboja s Karlovčanora Ha-harjem, kjer je pokazal pravo ekshibio.ijsko igro. Odlikoval so jo tudi Zurič, ki jo premagal vso svojo nasprotnike, od Knrlovčanov Ifabarja in Bali«, od črnomeljčanov pa Klopčiča in Kleinenca. Tehnični rezultati so naslednji: Novo mesto : Črnomelj 4:1. — Zurič : Klemene 2:1, Sonc : Klopčič 2:9, Mikec : Einsid-ler 2:9, Pavlic : Kastolio 0:2. Zurič-Sono : K lo pčiič-K 1 cm ene 2:1. Novo mesto : Karlovac 4:1. — Zurič : Ha-bar 2:0, 6om« : Bali 1:2, Sonc : Habar 2:1. Zurič I Bali 2:0. ZuriČ-Sonc : Habar-Ball 2:1. Karlovac : Črnomelj .">:0. — Habar : Klopčič 2:1, Bali : Klemene 2:0, Bali : Klopčič 2:0, Habar : Klemene 2:0 (w. o.), Habar-Ball : Klopčič-Klomcno 2:0 (\v, <>.). V nedeljo ob 1.1. uri se j0 troboj nadaljeval z atletiko. Tu so imeli glavno besedo Črnome-ljčani, od katerih jft bil »pot najboljši Plut v metu kopja s 52,60 m in v motu krogle s 13,56 m. Od Novoinesi-anov jo treba pohvalili Žagarja, ki jo v vseh treh disciplinah zasedel drugo mesto. Rezultati: Met kopja: Plut (črn.) fjj.GO m, Žagar (N. m.) 47,60 m, Kapš (črn.) 3S,90 m. Met krogle: Plut (Črn.) M..ir, m, Žagar (N. m.t 12.3R m, Simič (N. m.) 12,09 m. Skok v višino: sikedelj (Črn.) 155 em, Žagar (N. m.) 150 cm, Mišulin (Kar.) 150 om. To atletskem tekmovanju pa so s© ekipe pomerilo v odbojki. Moštvo novomeškega »Partizana« ni imelo konkurence. Iz posameznih rezultatov v setih so vidi, da se ekipe Črnomlja in Karlovca niso mogle upirati izkušenim in razpoložen i m Novomeščanom. V borbi za drugo moslo pa je- ekipa Črnomlja po napeli igri premagala ekipo Karlovca. Rezultati; Partizan (X. m.) : Karlovac 2:9 (15:fi. 1.i:5 !!), Partizan (N. m.) : Črnomelj 2:9 (15:3. 15:2 1!), Črnomelj . Karlovac 2:0 (15:12, 15:10). Zmagovalec medmestnega turnirja — ekipa iz Novega mesta je za svojo zmage prejela pokal. M- škerlj mladinski prvak ŠD »Stojan Puc« Pretekli teden je bil na gimnaziji v Novem mestu končan dvokrožni šahovski turnir za mladinsko prvenstvo kluba, katerega se je udeležilo S igralcev. Turnir je trajal skoraj vos oktober in je dal novega mladinskega prvaka Skerlja, ki ho na prihodnjem mladinskem prvenstvu LRS zamenjal svojega klubskega tovariša Silo. (Ta je namreč že prekoračil starostno mejo za mladinca.) Značilno za turnir je premočna zmaga skerlja, saj je od 14 možnih točk nabral kar 12 točk (Mft.72 %) in pa presenečenje, za katerega je poskrbel dosedanji V.-kategornik K rn I j :i c, ki jo z 10 točkami (71,43%) zasedel drugo mesto in tako dosegel IV kategorijo. Na tretjem mestu je I V.-kategornik Povše, za njim pa so so zvrstili Japelj, Tratnik. Čerček in Ilejak. Novemu prvaku želimo na bližnjem republiškem turnirju mnogo uspehov, da bo dostojno reprezentiral dolenjski šah! M- Marko naglo napreduje še nI dolgo, kar smo poročali o sijajnem uspehu Marka Pluta. Dane« na ponovno objavljamo veselo vest da je naš »Markec« vrgel kopje še dalje kot zadnjič, saj rezultat 55,60 m (prej 54.S2 m) dokazuje, da Je Marko danes najboljši m 1 a d in e c te discipline v državi. Prof. Kolarlč je mnenja, da bo Marko v prihodnji sezoni vrgel kopje najmanj fiflm. S tem rezultatom bi bil najboljši Slovenec po vojni. Marko nI samo dober »kopjaš«. Zato naj navedemo še nekaj drugih njegovih, rezultatov: Tek na 100 m: 12,1, skok v višino: 150 em, met kroglo (5 kg) nad 13 m. met bombe nad 65 m. Naš Marko pa tudi ni samo dober športnik, temveč tudi odličen risar, saj sc namerava po maturi posvetiti risanju. Vsi njegovi prijatelji mu želimo veliko uspehov, predvsem pa, da bi čimprej dosegel znamko 60 m.' čop Na Rakovniku bodo gradili novo postajno poslopje Na zboru volivcev na Rakovniku pri Mokronogu so sklenili med drugim, da takoj prične z gradnjo postajnega poslopja. Izvolili so posebni gradbeni odbor, ki bo vodil vsa dela, vsi vaščani Rakovnika in bližnjih vasi pa bodo pomagali s prostovoljnim delom. Dali bodo tudi les in zvozili potrebno gradivo. Tovariša Jožeta Bizjaka so naprosili, da bo vse potrebno čimprej uredil z železniško direkcijo v Ljubljani, ker nameravajo takoj pričeti z gradnjo. Volivci Gornjih in Dolnjih Jesenic so na zboru volivcev sklenili fda bodo popravili vaške poti, na Gornjih Jesenicah pa tudi vaSki vodnjak. Tudi v Prelesju so vaščani sklenili popraviti vaške poti, za. Spet nesreča s starim orožjem Učenci osnovne šole v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah so nekje iztaknili staro ročno bombo. To so toliko časa metali v zid pri pokopališču, da je eksplodirala. K sreči ni bilo težjih žrtev, le učenec II. razreda Slavko Mrvar iz Starih žag ima ranjeno desno nogo in praske po telesu, učenec Albert Zamida iz Malega Riglja pa ima prav tako ranjeno desno nogo. Ne zametujte bogastev, ki nam jih ponuja priroda! V zdravilnih zeliščih je skrit lep zaslužek — treba je le pridnih rok, da ga poberejo. V jesenskem času nabiramo: KORENINE gladeža, kompave (bodeče neže), rumenega regrata, srčne moči in volčje češnje. RASTLINE jetrnika in kopitnika (kopitnik nabiramo s koreninami vred!). RAZNO: pljučni mah in hrastov mah. Nabiralci v dolenjskih okrajih: vsa navodila in vzorce lahko dobite v skladišču GOSAD v Novem mestu, Bršljin, telefon št. 155 TRGOVSKO PODJETJE » 6059D LJUBLJANA, Prečna ul. 4 Na Loki spet delajo V šolskih počitnicah jo mladinska brigada pridno delala na Loki, da bi čimprej naredila Novemu mestu prepotrebne športne naprave. Nato pa je to začeto delo zaspalo. Pred dnevi, ko Je bilo lepo vreme, pa so novomeški dijaki zopet pričeli delati. Odmerjen je bil prostor za izvajanje prostih vaj, na katerega vozijo ugaske. Navozili so skupno že 393H .samokolnic gradiva. Pri delu so sc posebno odlikovali dijaki, predvsem pa dijakinje učiteljišča, ki so v dveh urah prevozili 360 samokolnic. Ko se bo ugase k preko ztme usedel, bodo spomladi nanj navozili prst in posejali angleško travo. Spomladi ho treba takoj tudi urediti trenažo in novo pot ob Krpi, nato pa bodo pričeli graditi atletske in ostale športne naprave. Stroški za ureditev Loke bodo veliki. Ljudski odbor mestne občine je že obljubil, tla bo v ta namen prispeval znaten znesek, prav tako pa tudi telovadna organizacija Partizan iz LJubljane. Tudi okrajni ljudski odbor bo nekaj prispeval, saj bodo na Loki razna tekmovanja v okrajnem merilu. Z denarnimi podporami naše ljudske oblasti in s požrtvovalnim delom naše mladine, lahko pričakujemo, da bomo v najkrajšem času imeli na Loki stadion, ki bo lahko ponos vsej Dolenjski. J. G, Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Golnik — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Ljubljanska oesta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127 — Tokoči račun pri Narodni banki v Novem mestu štev. (51 fi-1-90.132-1 — četrtletno naročnina KM) din polletna 200 din, celoletna 400 din Opozarjamo prebivalstvo, da se dobitki lahko prevzamejo pri Občinskem odboru Zveze borcev Kočevje od 1. decembra 1952. Po tem roku zapadejo v korist spomeniku padlih borcev NOV. Občinski odbor ZB Kočevje vzgoja| V Dol. Toplicah so ustanovili TVD Partizan Na splošno željo mladine in nekaterih prijateljev športnega pokreta je bil pretekli teden v Pol. Toplicah sklican ustanovni občni zbor TVD Partizana. Udeležba sama dokazuje, da Je bil ta korak potreben, da se da fizkulturnemu udejstvovanju v tem kraju oblika in smer. Ugotovilo se je, da je treba z redno vadbo čimprej začeti. V ta. namen bo uprava zadružnega doma odstopila primeren prostor v svojem domu. Poleg redne vadbe pa bodo v društvu gojili še atletiko, smučanje, plavanje, namizni tenis, streljanje, odbojko in šah, močan prosvetni odbor pa nam je porok, da tudi na kulturno-prosvet-nem polju ne bodo zaostajalt. Novoustanovljenemu društvu želimo čim več vsestranskih uspehov! Šport v Črnomlju Pretekli četrtek je bila v Črnomlju nn gimnazijskem igrišču zanimiva tekma v odbojki med dijaki in profesorji. Tekma ni hiln posebno lepa, ker je igrale© oviral precej mnCen veter. Navzlic temu pa se je zbralo precej gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre. Zmagali so dijaki ■ rezultatom 3:2 (15:6. 11:15,-12:15. 15:S, 15:12). Pobudnik tekme je bd znani športnik prof. Kolarič, katerega delavnost s© vodno bolj pozna. S tem so odgovorili profesorji vsem onim. ki mislijo, da profesnsji n© marajo stikov z dijaki, da ne hi morda s tem »izgubili« avtoritete. Prvenstvo v namiznem tenisu Te dni je bilo v gimnazijski telovadnici v Črnomlju prvenstvo TD »Partizan« v namiznem tenisu. Proti pričakovanju se jo zbralo osem tekmovalcev, ki so s solidnim znanjem dokazali, da se ta šport vedno bolj uveljavlja. S sigurno igro je presenetil Boris Klo-rnenc. ki je dokazal, da je trenutno najboljši igralec namiznega tenisa v Črnomlju. \.i lepša borba je bila med znanim Klopčičem in Kastelirem, v kateri j© moral Klopčič nezasluženo kloniti. Rezultati izločilnega tekmovanja so sledeči: Roth : Kol bežen 2:1. Schvveigor j Čop 2:1, Klemene ; Sked©lj 2:0, Kastolic : Kloi>čič 2:1. Polfinale: Klemene • Roth 2:0, Kastolic : Schweiger 2:0. Finale: Klemene : Kastolic 2:0 (21:13, 22:20). V burhi za tretje mesto je Roth premagal SchTveigerja. čop Vzorno telovadno društvo v Otočcu Eno najbolj delavnih telovadnih društev novomeškega telovadnega okrožja je TVD Partizan v Otočcu. Redne seje društva in redna vadba sta dokaz tega dela. Pa ne samo to! Tudi gradbeni odbor uspešno deluje. Za letošnjo nalogo si je zadal popravilo telovadnega doma, kar mu ho v celoti uspelo deloma z denarno pomočjo Telovadne zveze Zveze Slovenije, deloma pa z organizacijo prostovoljnega dela in voženj ter prispevkov v materialu. Razveseljiva je tudi novost, da vsaki telovadni uri prisostvuje po en starejSi član odbora, kar daje še posebno resnost vadbi. Le tako po začrtani poti naprej; K. J. lili veste ...? Da v Planici obnavljajo našo največjo smučarsko skakalnico, na kateri so prvič na svetu »leteli« nad 100 metrov; da ima svetovni rekord v smučarskih poletih Finec Luira Tauna, ki je v Obers-dorfu poletel 139 metrov daleč; da Novomeščani grade skakalnico pri sv. Roku, na mestu kjer so skakali že zadnjo zimo; da bo v letoSnji zimi na Gorjancih smučarski tečaj in Trdinov smuk z vrh;i Gorjancev; da so v Ljubljani hoteli, da bi naša igralca odbojke Sonc in Medic nastopila zanje na mladinskem prvenstvu v Zagrebu, pa sta raje ostala zvesta Novemu mestu; da se za »Tek republike«, ki bo 29, novembra v LJubljani, že pripravljajo najboljši novomeški tekači; da bo na novomeSki ljudski univerzi v kratkem predavanje o zadnjih olimpijskih igrah? Predaval bo udeleženec iger tov. Edi Serpan iz Ljubljane. C OBVESTILA ) ZAHVALA IN OBVESTILO Neznancu, ki mi je 10. novembra vrnil osebno izkaznico, se iskreno zahvaljujem! Prosim ga, da mi vrne na isti' naslov tudi denar in industrijske bone. — Roje Franc, Retje 52, p. Loški potok, okraj Kočevje. JCCno KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 21. do 24. novembra: ameriški film »Dom sovraštvi«. Od 25. do 27. novembra: ameriški film »Mer- ton prt filmu«. Od 28. novembra do 1. decembra: ameriški film »Fant s trobento«. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: Od 22. do 23 novembra: francoski film »Kra ljevl hrivee« Predstav© ob sobotah oh 20. uri, v nedeljo C* 16. in 20. uri. 3X ZDA.] POHITIMO! Ob začetku rednega deta zimskih kmetijskih šol »Pa nikar ne pozabimo v jeseni dovolj zgodaj začeti!« Tako so nam lani naročali obiskovalci izobraževalnih tečajev v Otočcu, na Dolžu in še marsikje, kjer so se dekleta naučile veliko novega v kuhi in gospodinjstvu, fantje pa seznanjali s splošnim gospodarstvom. Že smo sredi novembra, ko je glavno delo na polju ponehalo in ima tudi kmet več časa, da seže po dobri knjigi in časopisu. Zdaj je čas splošnega ljud-sko-izobraževalnega dela. Kako smo se nanj pripravili? Svet za kulturo in prosveto pri OLO Novo mesto je letos sredi oktobra razpisal vpisovanje vzimske kmetijske šole. Namenjene so našim kmetom. Za vsak poklic zahtevamo dandanes izobrazbo, le za kmečkega sc nam zdi nekako samo po sebi razumljivo, češ, »za kmeta bo pa že dober«. V naprednih državah sin n. pr. ne more prevzeti očetove kmetije, Če nima kmetijske šole! Zaostalost in nevednost nas bredko tepeta prav na področju kmečke proizvodnje, zato je ljudska oblast poleg izobraževalnih tečajev, ki so se že močno priljubili predvsem naši mladini, upeljala letos tudi zimske kmetijske šole, ki bodo trajale po 4 mesece. Po- Izvoljen je Pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko V sredo. 12. novembra so se v Novem mestu sestali duhovniki, člani Cirilmetodijskega društva iz okrajev Črnomelj in Novo mesto. Ho poročilu o drugem občnem zboru društva v Ljubljani so izvolili duhovniki nov pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko ter Okrajna odbora CMD za Balo krajino in novomeški okraj. Ko so bili duhovniki seznanjeni s sklepi drugega republiškega občnega zbora CMD, se niso strinjali s tem, da bi ordinariji pošiljali pravila CMD v Vatikan na potrditev. CMD je stanovsko društvo, ne pa cerkvena bratovščina in zaradi tega ni treba, da bi pravila stanovskega društva potrjeval kdorkoli izven meja naše domor vine. Tako potrjevanje pravil v Vatikanu bi bilo vmešavanje v naše notranje zadeve, česar pa naša ljudska oblast niti Člani CMD ne dovoljujejo. O pomenu Dneva republike je govoril nato predsednik pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko Lojze 7.abkar, črnomeljskl župnik. Duhovniki so sklenili med drugim da M bodo polnoštevilno udeležili volitev v ljudske odbore. V razpravi je govoril tudi sekretar Okr. odbora O F tov. Počrvina Tone. budniki izvenšolskega izobraževanja so naši prosvetni delavci, na pomoč pa so jim prišli tudi strokovnjaki kmetijstva, zdravstva, veterinarstva ter ostali, ki jim je pri srcu napredek našega kmeta in njegovega gospodarstva. Zal moramo ugotoviti, da v vseh občinah še ni pravega zanimanja za izven-šolsko izobraževanje. V Ambrusu in Zagradcu si take šole silno želijo, težje je le s predavatelji, ki se bodo morali tja vsak teden voziti. V obeh krajih je že po 40 prijavljencev za zimsko kmetijsko šolo. Nasprotno pa je slab vpis v Otočcu, kjer bi množične organizacije in občinski ljudski odbor verjetno lahko storili za večje zanimanje za to šolo kaj več. V Trebnjem je bilo do preteklega petka zbranih 22 prijav, predavateljev pa imajo dovolj. V Mirni pa se je za šolo prijavilo komaj 14 ljudi. Obvezniki predvoja.ške vzgoje in njihov center bi se za obisk šole lahko bolj pobrigali, pa tudi tu uspeh ne bi izostal. V Šentjerneju je šola že začela s poukom. Po prvih podatkih jo obiskuje 52 prijavljencev. V Mirni peči je 46 v Dol. Toplicah pa 20 prijav. Prav gotovo je tudi v teh krajih precej ljudi, katerim bi bila izobrazba zimske kmetijske šole nujno potrebna, žal pa so partijske in frontne organizacije doslej premalo prepričevale za vpis v te šole. Pouk na zimskih kmetijskih šolah bo pester. Obiskovalci sc bodo seznanjali z živinorejo in veterinarstvom, poljedelstvom, travništvom in vrtnarstvom, z umnim sadjarstvom, vinogradništvom in kletarstvom, z najvažnejšimi vprašanji zgodovine in splošnega gospodarstva, z računstvom, slovenskim jezikom, zdravstvom in higieno ter z vzgojeslovjem. Za dekleta bodo priključene poleg teh predmetov še posebne ure za gospodinjstvo, šivanje in ročna dela, kuhanje in nauk o ljudski prehrani. Z raznimi ogledi vzornih kmetij, državnih posestev in zadrug, z izleti v mesta in industrijo in podobno, bo učna snov ponazorjena, obisk šole pa še bolj zanimiv. Materialno oskrbo šol bodo zagotovili občinski ljudski odbori in splošne kmetijske zadruge, za predavatelje pa bo poskrbel okrajni ljudski odbor.. Še je čas, da povečamo število pri- 17.20 kg težkega suica je ujel Milan Breščak, uslužbenec Elektro podjetja iz Novega mesta, je imel 11. novembra posebno srečo: s pomočjo še dveh ribičev je ujel v Krki pri Otočcu 17,20 kg težkega sulca. Stari sulec, ki ima na vesti prav gotovo lepo število mladega ribjega zaroda in se je doslej vs*em ribičem izmikal, se je tokrat ujel na spretno postavljeno vabo na tenki vrvici viseče umetne ribice (bliskarice). Pri lovu je Milan uporabljal ribiško najlon laks vrvico premera 0,35 mm in je bilo treba precej spretnosti, da ni sulec vrvice utrgal in ušel. Razvila se je trda borba, v kateri je vodil na bodeni sulec vse tri ribiče v Drobec iz zidu Kristusove rojstne hiše Iz ljudske zaostalosti in neumnosti so si že mnogi prebrisani ljudje napravili lepe dobičke. Da je ta resnica tudi danes, v dobi velikega tehničnega in znanstvenega napredka še vedno mogoča, je pokazal pred nedavnim primer, ki se je dogodil ob Vrbskcm jezeru na Koroškem. Neki Abraham Schnolfeld je obiskoval okoliške kmete in jim natvezil ganljivo zgodbo o nekem duhovniku v Jaffi, ki skupaj z več sirotami strahovito strada. Vsakemu, ki mu je dal kakšno darilo za te »uboge izstradance«, je dal kot posebno dragocenost: »drobec iz zidu Kristusove rojstne hiše«. Kupčija je cvetela in norcev, ki so mu verjeli, je bilo vedno več. V to se je vmešla policija in sleparja zaprla. Izkazalo se je. da je denar za sestradance v Jaffi porabil sam, drobci iz »Jezusove hiše« pa so bili koščki navadne opeke, ki jih je prebrisani slepar pobral na cesti... čolnu preko brzic okrog otoškega gradu dobrih 500 metrov daleč v globoko vodo, kjer so ga končno obvladali. To je najtežji sUlec, ki je bil ujet v Krki javljencev v novo ustanovljenih zimskih kmetijskih šolah. Dolenjske zaostalosti ne bomo odpravili, če se ne bomo naučili pametno in sodobno gospodariti. Nikomur ne letijo pečeni golobi sami v usta, nevednemu človeku pa že sploh ne! Ne pozabimo, da imajo n. pr. kmetje v ljutomerskem okraju toliko šolanih gospodarjev in njihovih sinov, da je bil že skoraj vsak osmi kmet v kakšni kmečki šoli ali daljšem tečaju! Mi, Dolenjci, pa se ponašamo z Grmom in slavo njegove kmetijske šole — sami pa smo brez prepotrebne kmečke izobrazbe! Zdaj je čas za izvenšolsko izobraževanje nas in naših sinov ter hčera! Pohitimo, da bomo lahko dohiteli naprednejše predele v Sloveniji! Izobražen, razgledan gospodar ima zaklad, ki mu ga nihče ne more odvzeti. »Naša punčka pozna s četrtim letom skoraj že vse črke v abecedi!« Tako se radi postavljajo starši, predvsem pa mnoge matere, pred znanci in prijatelji — pri tem pa pozabljajo, na ni zdravo, če otroke preobremenju-jemo in jih že z malega učimo vseh mogočih in celo šolskih stvari! Pred vsako staro tetko, babico, prijateljem ali hišnim sosedom mora potem tak otrok razkazovati svoje »umetnije«, risati črke, brati napise in pod. Vse to je pretirano. Matere le prerade pozabljajo, da je otrokovo edino delo v teh »letih« zdravo, raznoliko igranje. Otrok, ki smo mu prezgodaj vzbudili zanimanje za branje, se bo kaj hitro vsega naveličal in se bomo potem v šoli čudili, zakaj zaostaja za otroki, ki pred vpisom v osnovno šolo še nobene črke niso poznali! Halo. stara domovina! Objavljamo pismo, ki nam ga je poslala naročnica K. J. iz Fontane v Kaliforniji. Pred dolgimi leti se je izselila iz Zbur pri Škocjanu v Ameriko in našla tam svojo drugo domovino. Marsikaj je doživela in spoznala na svetu, ko se je borila za svoj kruh, predvsem pa je postala napredna žena. Razumljivo je, da jo prav zato najbolj boli zaostalost in nazadnjaštvo, na katera v dolenjskih krajih še tolikokrat naletimo. »Halo, stara domovina! Nikdar pozabljena, hočem napisati nekaj besed v pozdrav. Pred meseci me je obiskal rojak Jordan, doma iz Šentjerneja, in mi pokaže časopis ter me nagovarja, naj se naročim na Dolenjski list, ker sem doma iz šmarješke fare. Tako se mi je dopadel, da sem ga takoj naročila in ga zdaj dobivam vsak teden, hvala za redno poŠiljatev! List piše, da res napredujejo ljudje ?7 starih krajih in organizirajo napredno stranko. Ali ko čitam, da je še marsikje nič koliko nazadnjaštva, me srce boli, ker se ljudstvo v takih krajih v štirih letih bitke ni nič naučilo. Res še ni sredstev, da bi izboljšali vsaj najbolj potrebno, pa vendar bi ljudstvo lahko vsaj počistilo okoli domovanj. Zakaj ga duhovščina ne uči čistoče? Ni se treba zanimati samo za grešne duše (zakaj se ne zanimajo za svoje?). Oni samo ljudem pekel kažejo, sami se ga pa ne bojijo. Po petdesetih letih se mi vidi tako smešno, ko zasledujem te njihove izmišljotine. Saj lahko otrok od petnajstega leta naprej in vsak človek, če rob? 1r . ,'knj razuma, razume, da je takim ljudem le do dobrega življenja, na duše drugih Zemljanov pa se požvižgajo. Ko vidijo revni narod, se jim ne smilijo revni otročički! Kdor ima zdrav razum, lahko pride do prepričanja, kakšni so ti ljudje! Petdeset po osvoboditvi. Zanimivo je, da je Milan Breščak tudi 1. januarja 1950 ujel velikega sulca, ki je tehtal nad 12 kilogramov (na sliki). Občni zbor SKUD »Dušan Jereb« Pretekli petek je podalo sindikalno kulturno-umetniško društvo »Dušan Jereb« v Novem mestu na rednem letnem občnem zboru obračun svojega dela v pretekli sezoni. Nad 70 članov in gostov je poslušalo poročila odbornikov, v živahnem razpravljanju pa so člani in gostje sprožili vrsto pametnih predlogov za izboljšanje društvenega dela in razširitev društvenih sekcij ter njihovega vpliva v kulturnem življenju mesta in Dolenjske. Na občnem zboru, kateremu so prisostvovali tudi okr. sekretar ZKJ Jože Borštnar, predsednik MO OF Miha Počrvina, predsednik okr. odbora Ljudske presvete Jože Zamljen, upravnik Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, člani MO OF in MO ZB ter drugi, je bil izvoljen nov upravni in nadzorni odbor društva. O problemih, uspehih in načrtih SKUD »Dušan Jereb« bomo obširneje poročali v prihodnji številki »Dolenjskega lista«. let bo že minilo, pa se še dobro spominjam, kaj vse so nam vtepali v glave. Kar smešno se mi vidi, kaj vse počenjajo z zapeljanimi ljudmi, in ni čudno, da se zato bojijo naprednih ljudi! Tudi tu pri nas je še dosti nazadnjaštva. Nekaterih ljudi ne moreš spreobrniti za nobeno reč, tako so zapeljani. Tudi mi imamo težave za življenjski obstoj, posebno zdaj pred jesenskimi volitvami. Poleti smo imeli velik industrijski štrajk; kompanije hočejo ljudstvo malo izstradati, da bi bilo bolj pohlevno. Oni hočejo unije uničiti, kaj pa bo potem, naj si po njihovem ljudstvo samo piše. Zdaj pa pošiljam lepe pozdrave iz daljne Amerike vsem naprednim ljudem. Držite trdno, kar ste si priboriti v štiriletni borbi!* V vsaki družini pa so dela, na katera moramo otroka navajati že zelo zgodaj. To so dela, ki se jih otrok igraje priuči in na katera je zelo ponosen! Saj ga po delu — pri katerem nikdar ne pozabimo na pohvalo! — uvrščamo med odrasle. Samozavestno se bo začel prištevati med koristne člane družine, hkrati pa bo delo nanj vplivalo nadvse vzgojno. Pomoč hčerke — ali pa sinka! — v gospodinjstvu naj postane lepa otrokova navada. Koliko je veselja, če otroka povabimo, naj nam pomaga pri brisanju kuhinjske posode, pri pomivanju, pospravljanju kuhinje in jedilnega pribora v omari! Pokažimo otroku, kje želimo imeti vsako stvar spravljeno, ko je pomita ali očiščena. Pokažimo mu, kako naj si v svojem kotičku uredi igrače; navadimo ga, da jih bo po igri vedno pospravil! Deklica naj odgovarja za red v kuhinjski kredenci, sinko morda za brisanje prahu z nekaterih predmetov v sobi in za cvetlice na mizi. Pokažimo otroku, kako naj uporablja krtačo in obleko, čevlje in lase, navadimo ga, da bo znal shraniti obleko mlajših bratcev in sestric. Sam naj se navadi obuvati in zavezovati čevlje. Takih in podobnih opravkov je v gospodinjstvu sleherne družine precej — in mimogrede lahko navadimo nanje otroke, katerim bosta čistoča in red postala stalna navada. Ob materi in očetu naj se otrok od malega uči reda, pri tem pa nikoli ne pozabimo, da mora biti sleherni opravek za otroka zabava, ne pa pretežko, utrudljivo delo! In če morda prvič ne bo kaj prav, nikar ne pokažimo našega nezadovoljstva! Z jezo in hudo besedo bomo vzeli otroku dobro voljo, da bi se začetega dela ponovno lotil. Vzgojiti pa hočemo vendar odločne, pogumne ljudi. KONCERT ORKESTRA V NOVEM MESTU Koncert, ki ga je priredil orkester SKUD »Dušan Jereb« v soboto 15. novembra v Domu ljudske prosvete, je pokazal v polni meri, da je salonski orkester za novomeške razmere dovolj močna orkestralna družina, ki zadovoljuje s svojimi produkcijami tudi muzikalno razvajeno občinstvo. Program je bil okusno sestavljen in prav dobro izveden. Poudariti in pohvaliti je treba tudi okolnost, da so k temu koncertu pritegnili tudi mladi naraščaj, kt mnogo obeta. Razen manjših, razumljivih nedostatkov (zlasti v intonaciji) je treba priznati, da je pokazal orkester na čelu s svojim dirigentom tov. Mi-takom v celoti zelo dobro disciplino, ki jc pripomogla k temu, da je bil podan koncert tako, da lahko o njem trdimo, da je bil ena najkvalitetnejših prireditev v tej sezoni. Koncertov te vrste si še želimo. Najboljše izvedena je bila po našem mišljenju zadnja točka sporeda: Fučikova uvertura Marinarella, pri kateri — kakor tudi pri Dvofakovem Slovanskem plesu — je pokazal orkester precejšnjo zmogljivost. Dobro so bile podane tudi druge točke sporeda: uvertura Baron Trenk, Parafraza od Nesvadbe, Cerinova Srečna vas domača, fantazija iz opere Lucia di Lamermoor ter Cajkovskega Elegija. Tov. Sproc je odigral na violini s pravilnim razumevanjem in prav lepo Gastaldo-novo Seienado cigana. Pri tej priliki bi radi naglasili, da razpolaga orkester SKUD »Dušan Jereb« s tremi igralci, ki so vsak na svojem instrumentu i is odlični. To so: tov. Sproc (violina), tov. Ondriska (čelo) in tov. Fink (klavir). Zakaj ne bi navedeni trije nastopali pri koncertih Večkrat in izmenoma kot solisti? To bi vsekakor prineslo mnogo pestrosti v sporede. Navedeni trije Igralci padajo tudi, če igrajo v ansamblu, s svojim znanjem in obvladanjem svojih instrumentov naravnost v oči, oziroma točneje Izraženo: v ušesa. Glasbena literatura je v skladbah za violino, čelo in klavir tako bogata, da bi se iz nje z lahkoto izbrali za vsak koncert poedini solistični komadi, ki bodo nudili zadovoljstvo in užitek ne samo samim igralcem pri študiju, temveč gotovo še več poslušalcem pri izvajanju takih del. Naravnost nerazumljiva pa nam je brezbrižnost in nezanimanje novomeškega občinstva za tako kvalitetno prireditev, kakor je bil sobotni koncert. Kaj Novomeščani nimajo nič več kulturnih potreb? Kaj ne vedo, da je glasba najplemenitejša ln najgloblja umetnost? Obisk koncerta je bil z ozirom na njegovo kulturno pomembnost naravnost POPRAVEK Popravljamo tiskarsko napako, ki je nastala v članku »Kdo daje in kdo prejema v Beli krajini« v 46. številki »Dolenjskega lista«. Letnica v 17. vrstici v četrtem stolpcu se glasi pravilno takole: »od leta 1941 dalje« in ne 1944, kakor je bilo natisnjeno. škandalozno obiskan. Novo mesto je — kakor radi trdimo metropola Dolenjske in nam zato s takimi obiski, kot je bil pri sobotnem koncertu, prikazuje kulturno stopnjo in smisel za kulturne prireditve naših someščanov v skrajno slabi luči! Upamo, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Ce je dvorana vedno razprodana, kadar nastopa kakšen čarovnik, ki požira ogenj in nože, in So razprodane pri takih prilikah večkrat celo dve ali tri predstave, potem bi se pri pravilnem razumevanju in pri pravilnih odnosih do kulture in umetnosti lahko napolnila dvorana Doma ljudske prosvete do zadnjega kotička tudi prt takem koncertu, kot je bil v soboto Ta obisk pa naj ne moti dirigenta in člane orkestra pri njihovem požrtvovalnem delu na polju glasbene kulture. Dirigent Mitak je dokazal s koncertom, da je v vsakem pogledu na svojem mestu in naj v taki obliki, kot na tem koncertu s svojim orkestrom še večkrat nastopi. J. M. — Dober dan, Marička! Kam pa? »Na upravo Dolenjskega lista bom stopila! Veš, imam sina pri vojakih, pa mu ne utegnem toliko pisarit. Naročila mu bom »Dolenjski list«, ki mu bo povedal več novic iz naših krajev ko vsa moja pisma in karte!« — No, grem pa še jaz s teboj! Stric Frenk nam večkrat kakšen paket pošlje, mu bomo pa zato naš list naročili, saj komaj pričakuje sleherne novice iz starih krajev tam v daljni Kanadi...« Za davke ni denar'a za pravdanje pa ga \e na pretek Na zadnjih zborih volivcev je mno-Kokje prišlo do ostre razprave o da v-' ■dh, ki so baje previsoki. V resnici je IV. akontacijo vsaj na videz precej visoka, statistični podatki o kroženju denarja in gibanju cen kmetijskih pridelkov pa kažejo, da še daleč ni previsoka, kar so potrdili na zborih volivcev tudi razglednejši davkoplačevalci. Pri obremenjevanju posameznih davčnih zavezancev so bile napravljene marsikje večje in manjše napake, ker obremenjevanje ni v sorazmerju z dohodki posameznika. Vse te nepravilnosti bo odpravila dokončna odmera dohodnine ob koncu leta, ki bo, kot zatrjujejo, izračunana na podlagi čistega katastrskega donosa posameznega gospodarstva. Največ vpitja proti davkom je bilo dosedaj v občini Šentjernej in Brusnice, ker gre tudi plačevanje davka dokaj trdo in je precej zaostankov. V brus-niški občini so celo predvidevali, naj bi prišli v občinski ljudski odbor veliki kmetje, ki bi se baje bolj uspešno upirali davkom ali pa celo zavrnili predpis davka za celo občino, če bi se jim zdel previsok. Kakor je to otroško naivno, tako po drugi strani kaže na skrajno 'nizko stopnjo državljanske zavesti tamošnjih volivcev! Zanimiva, a hkrati žalostna pa je ugotovitev okrajnega sodišča v Novem mestu, da je največ pravd in nekoristnih tožb prav iz tega predela. Najmanj eno četrtino pravd, ki jih obravnava okrajno sodišče, je iz okolice Šentjerneja, predvsem iz Vrhpolja, dalje Brusnic, Suhadola in bližnje okolice. Sto in sto tisoče dinarjev zapravijo ti ljudje za pravde, za stroške potovanja, za plačilo advokatom, za sodne takse in podobno, da o zamudi časa niti ne govorimo. Tako na eni strani zapravljajo velik del svojih dohodkov za prazen nič, na drugi strani pa vpijejo proti visokim davkom, iščejo podpore in posojila, tarnajo kot mile jere, da ne morejo živeti, da jim država ničesar ne da in podobno. Naj navedemo samo en tak primer nepotrebne kazenske pravde, ki dovolj jasno govori o zablodi teh ljudi, ki pa na žalost ni osamljen. Anton Lakner, Karol Jane, Martin Znidaršič in Martin Franko, vsi iz Vrhpolja, so neke noči lini spomladi najbrž pod vtisom cenjene šmarnice polomili nekaj plotov, slučajne potnike, ki so prišli mimo pa nič krive oklofutali ter pretepli. K sreči kakšne večje škode ali poškodbe ni bilo. Iz tega je nastala pravda lani 30. julija, ki jo vodijo na sodišču pod številko K 565-51 in ki še ni končana. Na dose- danjih razpravah je bilo zaslišanih 58 prič, štirikrat pa so vsi štirje obtoženci že prišli v Novo mesto. Vsaka razprava je trajala po nekaj ur, število aktov je doseglo že lepo višino, toda vse to ni toliko zanimivo. Bolj zanimive so številke o stroških. Za 58 prič je izdalo sodišče kreditirane vožnje na avtobusu po 110 din za vsako osebo. Vsi štirje i obtoženci so tudi že štirikrat potovali v j Novo mesto. Ce računamo dalje samp j teh 74 zamujenih dni po 250 din, znese j to kar 18.500 din. Prav gotovo je vsaka , priča porabila še poleg tega vsaj 100 dinarjev za hrano in predvsem za pijačo, vsaj je znano, da se po navadi taki ljudje predno stopijo pred sodnike, »malo pokrepčajo« z žganjem, da znajo »bolje« govoriti. Skratka, po najnižji oceni stane ta pravda že dosedaj na stroških in zamudi časa najmanj 35.000 dinarjev! Pravda pa seveda še ni končana, izgledi pa so, da bo na koncu koncev prišlo do poravnave po posredovanju ljudi, ki vidijo v takem pravdanju vse škodljive posledice. Toda, nekdo bo moral plačati vse stroške pravde in tisti bo prav gotovo zavpil, da nima sreče, da je hudo prizadet v gospodarstvu, da ima otroke bose, da ima razbito hišo, da ne more plačati davkov, da ga država samo preganja, da je velik revež, da ni pri nas svobode itd.! Poleg vsega je v tej pravdi še najbolj žalostno in vse kritike vredno dejstvo, da so med obtoženci tudi bivši člani Partije. Podobnih pravd iz navedenih krajev je na desetine. Kdo ima od njih korist? Kvečjemu advokati, ki pri tem nekaj zaslužijo. Kdo pa ima škodo? Prav vsi, ki so zapleteni v spor, enako pa tudi celotna družba. Namesto, da bi država lahko porabila denar za zidavo šol, stanovanj, napravo potov in cest, pa ga daje za kreditirane vožnje pravdačem, plačuje uslužbence na sodišču in troši denar za druge take niti malo potrebne izdatke. Kdaj neki bo take ljudi srečala pamet, kdaj neki bodo uvideli, da je vsak sam svoje sreče kovač? čas bi bil, da bi to že enkrat spoznali, kot je spoznalo to na tisoče ljudi po vojni po drugih predelih okraja, kjer mine tudi celo leto, da ni iz vse občine niti ene pravde. Kje se pozna vpliv državnih podjetij? - sprašujejo novomeški volivci Nad 130 volivcev se je zbralo pretekli teden k volitvam delegatov okrajnega zbora za Ljubljansko cesto, Titov trg, De Fran-cesehijevo ulico in cesto Na Loko. Po obširnem pregledu opravljenega dela OLO Novo mesto, ki ga je prebral odbornik Bogdan VranČič, so volivci predlagali za kandidata te volilne enote Borisa Andrijančiča, upravnika okrajne lekarne, in Bogdana Vrančiča. Po sprejetju kandidatov pa Je razvilo živahno in vsestransko razpravljanje, v katerem se je oglasilo precej volivcev. Tako so med drugim predlagali volivci, naj ljudski odbor mestne občine pregleda poslovanje nekaterih podjetij, ki s svojimi cenami daleč »nadkriljujejo« zasebni sektor. Tako prodaja n. pr. trg. podjetje Kurivo v Bršljinu drva za 600 do 800 dinarjev dražje kakor kmetje, ki poleg tega pripeljejo drva kupcu na dom, za Piršljin pa mora človek v mestu še posebej iskati kupca. Cene na novomeškem trgu so še vedno najvišje v Sloveniji, saj stane n. pr. kilogram kislega zelja 5(5 din in več za kilogram! Zelenjava, jabolka, poljski pridelki itd. vse to je. v Novem mestu dražje kakor kjerkoli drugje v republiki! Kje je vpliv kmetijskih zadrug, zadružnih trgovin ln mestnih podjetii? — se upravičeno sprašujejo volivci, ki mo-raJ? Placevati blago po predragih cenah. Kaže, da se nihče ne briga za stanje trgovske mreže v mestu, zato je nastopilo tako neznosno stanje. Samo v Novem mestu je tudi mogoče, da Je kilogram surove slanine po 200 dinarjev! Slabo je seveda predvsem tudi "to, da delavci in nameščenci Novega mesta ob ta-Kin in podobnih cenah ter nezdravih diktatorskih pojavih v trgovini — enostavno mol-ctlo! Nj dovolj, da o tem razpravlja samo judska oblast. Treba je pritegniti in mobilizirati celokupno javno mnenje, sicer se zadeve ne bodo nikoli izboljšalel Volivci so nadalje kritizirali počasnost pri delih na obnavljanju Kresije na Vratih, ki ne kaže prav nobenega poleta več. Predlagali so, naj se upošteva pri reviziji zakona o. otroških dokladah socialistično načelo, da bodo dobivali polne otroške doklade predvsem tisti, ki razen plače nimajo nobenih dohodkov, vsem ostalim pa naj se progresivno zasebni zaslužki upoštevajo. V šole naj se čimprej uvede ročno delo, v učitelji Bež pa naj se bodočim vzgojiteljem prav na tem področju nudi večja izobrazba, sicer v svojem poklicu še dolgo ne bodo imeli — predvsem vasi — potrebnega ugleda. Ostra kritika je padala tudi na račun slabega odva-žanja smeti iz mesta, saj je zgodi, da po cel mesec ni smetarja po odpadke! V nekaterih ozkih ulicah naj bi mestna občina omejila, ponekod pa sploh prepovedala promet z vozili. Odlok o vzdrževanju snage se v mestu še vedno ne izvaja dovolj odločno. Brezvestni ljudje mečejo smeti in odpadke skozi okna na ceste in podobno. Vrsta pametnih predlogov je bila poslana v pretres in izvršitev ljudskemu odboru mestne obi ine. Ok,