Poštnina platana v gotovini, Stanovsko in strokovno glasilo Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani Izhaja l.in 15. v mesecu. Naročnina 24 Din na leto ozir. 12 Din za pol leta. I Rokoolse In vprašanja za pojasnila je pošiljali uredništvu „Poštnega Naročnina se plačuje naprej. Oglasi po dogovoru. I Klasn**ta“ v Ljubljani, Pred Prulanti 1. Reklamacije, oglase In drugo I ____pa^najrpravnlštvo lista Sv. Jakoba trg 3. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VII. V Ljubljani, dne 1. aprila 1927. 7. številka. VIII. redna letna glaona skupščina m ngaiiiiatije niti. telegrafu ie teleheilib nliitoiet»LHan se bo vršila v nedeljo, dne 10. aprila 1927 ob 14. uri v salonu hotela Miklič v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzorne komisije. 3. Izprememba pravil. 4. Določitev članarine za 1. 1927. 5. Volitev predsednika in odbora. 6. Volitev nadzorne komisije. 7. Predlogi in vprašanja. Će glavna skupščina ob napovedanem času ne bo sklepčna, se otvori pol ure kesneje ob vsaki udeležbi članov. Ustanovni občni zbor Sekcije poštnih, telegrafskih In telefonskih uradnikov v Ljubljani se bo vršil dne 10. aprila 19;7 ob 13. url v salonu hotela Miklič v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje in sprejem pravil. 3. Določilo članarine za 1. 1927. 4. Volitev predsednika, odbora in nadzorne komisije. 5. Predlogi in vprašanja. Ustanovni občni zbor se mora vršiti, ker oblast ni .potrdila pravil, Id so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru dne 16. januarja t. 1., radi česar smo morali pravila popraviti v smislu navodil, ki smo jih dobili od oblasti. Pripravljalni odbor. Joško Čampa: Poštni dom. Ko smo bili pred enim letom započeli akcijo za ustanovitev zadruge »Poštni dom«, smo v svojem optimizmu stavili na slovenske poštne nameščence prevelike nade. Te se žal niso izpolnile. Pričakovali smo takrat, da bodo sledile našemu pozivu tri četrtine slovenskih ,poštnih nameščencev, v najslabšem slučaju pa vsaj dive tretjini. Toda danes, po enem letu, moramo s presenečenjem ugotoviti, da je podprta dosedaj to akcijo komaj ena četrtina vsega poštnega uslužbenstva v Sloveniji. Treba pa je priznati, da jo je ikkI-prla ta četrtina jako krepko, kajti število podpisanih deležev pri zadrugi »Poštni dom« je v primeri s številom zadružnikov precej visoko. To prihaja odtod, da so zavedni in požrtvovalni poštni uslužbenci, ki so se zbrali okrog svojega zasnovanega doma kakor marljive čebelice, podpisali po dva, tri, pet, mnogi celo po deset deležev. Ako bi pristopili k zadrugi s tako zavednostjo in požrtvovalnostjo, s tolikim idealizmom in ljubeznijo vsaj še dve četrtini poštnih uslužbencev, bi bil materialni uspeh že tako velik, da bi mogli že skoro misliti na uresničenje tega načrta. Živimo v času strašnega materializma in sebičnosti, ko se ljudje prerivajo in tepo med seboj na nelep način samo še za položaje in skupine in ko jim je hekuba vse drugo, kar bi nosilo pečat duševne plemenitosti in idealnih stremljenj. Živimo v času, ko se stavijo samo zahteve in ko se smatra doprinašanje žrtev za slabost. Malo jih je, ki bi pomislili, da je nemoralno in nenaravno zahtevati in jemati, ne da bi po drugi strani dajali. Človeška družba je spojena med seboj in uravnana v svojem valovanju po izvestnih socialnih načelih in zakonih. Obstoj poedinca je nemogoč, ako se izolira in loči od skupnosti, skupnost pa Obratno zopet ne sme in ne more prezreti posameznih indivklujev. To je jasno' in jasno bi moralo biti vsakomur tudi, da izvira iz tega socialnega zakona logična nuj-noslt, ki pravi, da ne more nihče samo jemati, ne da bi hkrati tudi dajal. In če bije danes človeško družbo tako težak, obupen in strasten boj z življenjem, je to gotovo od tod, ker je porušeno razmerje v socialnih načelih, če so žrtve manjše od zahtev. Državni nameščenci stavijo velike zahteve na svoje stanovske strokovne organizacije, ne čutijo pa dolžnosti, podpreti svoje organizacije materialno in moralno v istem sorazmerju. Zato .ni čudno, če.ni zaželjenih uspehov. Realno življenje sloni na trgovskih in gospodarskih načelih. Iz nič se ne da ustvarjati. Kjer je konsument, tam mora biti še preje producent. Za produkcijo pa je potreba materialnih in moralnih vrednot. Spričo velikih zahtev svojih članov so morale organizacije in ustanove poštnih nameščencev razširiti in povečati svoj delokrog in svoje poslovanje. V zasilnih prostorih naših organizacij in gospodarskih ustanov je narastlo obratovanje v zadnjem letu tako zelo, da občutimo vsak dan bolj, kako so utesnjene in povezane proti našemu hotenju, našim načrtom in našim potrebam baš zavoljo pomanjkanja primernih lastnih prostorov. Tisti, ki imajo dnevno opravka pri naših organizacijah in ustanovah, in tisti,'ki prihajajo pogosteje v naše sedanje društvene prostore Pred Prulami, vedo, kako se stiskamo v ozkih prostorih, in čutijo, kako silno in neob-hodho potreben nam je poštni dom. Tja v tiste tesne prostore prihajajo vsak dan številni poštni uslužbenci do svojih društev, toda malo jih je, ki bi pomislili, da orgamizacije ne morejo ustrezat) številnim zahtevam, če same nimajo kje vzeti. Kajte drugače bi ne bilo mogoče, da je na pr. na Ljubljani 1 še okrog 120 uradnikov, a še več nižjih uslužbencev, ki: niso podpisali deleža za »Poštni dom«. Drugače bi tudi ne bik) mogoče, da vračajo z dežele poštni nameščenci dinarske bloke v irist poštnemu .domu, ko bi bilo treba. le malo truda in dobre volje, da bi razprodali tistih par blokov, ki so jih dobili. In kaj naj rečemo k dejstvu, da se najdejo cele skupine poštnih nameščencev, ki to akcijo iz ne-umfjfvili razlogov kratkomalo popolnoma ignorirajo, med tem ko trošijo na manj častnem polju silno eneržijo, ki je zavidanja vredna. Za nami je občni zbor zadruge »Poštni dom«. Pri tej priliki naj še enkrat razmišljajo Slovenski'poštni nameščenci, ali hočemo izvesti dograditev svojega doma in se postaviti s tem častno ramo ob ramo s svojimi stanovskimi tovariši v drugih pokrajinah naše države, ali se pa postavimo Slovenci na sramotni oder stanovske nezavednosti. Končno naj vsak Slovenski poštni nameščenec še pomisli: ali bo v bodoče mogel stopiti s tako nezavednostjo in s tako neznatno požrtvovalnostjo pred svojo organizacijo, da se bori zanj, ko ji ni nudil niti toliko, da bi si mogla postaviti z združenimi močmi svojega članstva primeren dom? Kajti vedeti je treba, da smo brez poštnega doma obsojeni v kilavo životarenje. Naznanilo in poziv bivšim članom Društva poštnih upravnikov za Slovenijo. Na občnem zboru našega društva, ki se je vršil 6. marca 1927 v Celju, se je sklenilo, da se radi enotnosti organizacije-ptt uslužbencev Društvo poštnih upravnikov razpusti in da se priklopijo vsi člani tega drušjtva k uradniški sekciji Oblastne organizacije ptt uslužbencev v Ljubljani. Vsi dosedanji člani razpuščenega društva naj v lastnem interesu pristopijo v OPO in naj nihče ne izostane, ker nam ie v Oblastni organizaciji zajamčeaio zastopstvo, ki bo še nadalje zastopalo težnje in pravice poštnih upravnikov. Premoženje razpuščenega društva-, obsto: ječe iz 4 obligacij 7% državnega posojila hi ostanek v blagajni 155.40 Din, se izroči po sklepu občnega zbora 'zadrugi »Poštni dom«. iBiVši blagajničar razpuščenega društva razpošlje vsem bivšim članom Drutva pošt. upravnikov položnico za (plačilo članarine za prve tri mesece t. 1. v znesku 30 Din. Imele bodo označbo »diploma za predsednika«. Po soglasnem in navdušenem isklepu lobčnega ■zbora se namreč pokloni bivšemu predsedniku itov. upravniku Liclvtenekerju za njegove velike zasluge, požrtvovalnost in neutrudljivo delovanje v prid društva in članov skromna diploma. Zato naj se vsi bivši člani, ko prejmejo položnice, prei ko mogoče odzovejo s plačilom zneska. Za prejšnji odbor: Fr. Pavšič, bivši tajnik. Dopisi- f MARIJA KLAVORA. Kakor je bilo v »'Poštnem glasniku« že kratko javljeno, je dne 1. februarja t. i. po kratki in mučni bolezni umrla v ormožki bolnici tovarišica Marija Klavora, uradnica pošte Sv. Lenart v Slov. goricah. Smrt res ne izbira. Kdor je pokojnico poznal, — vedno veselo in življenja polno — im jo je še videl v zadnjem mesecu pred smrtjo, ta pač nikakor ni mogel doumeti, da je ni več žive med nami. V cvetu mladosti zapustiti svojce naši Mariji gotovo ni bilo lahko. Že začetkom januarja je pokojnica pričela tarnati im tožiti. Naša tovarišica pa ni bila ena Izmed onih, ki za vsako malenkost legajo v postelj, zahtevajo bolniške dopuste itd. Vstrajala je kljub vsem bolečinam v naporni službi, katero sta dalj časa zaradi dopusta druge uradnice opravljala z upravnikom sama. Tolažila in bodrita se je, da se podvrže operaciji, čim nastopi službo odsotna tovarišica. V res preveliki službeni vestnosti je prihajala v urad s 40 stopinjami vročine. Svojo skrbečo mater, ki jo je silila k zdravniku, je tolažila: »Se malo, pa pride ona z dopusta in obrnem se do zdravnika.« Toda usoda je hotela drugače. Odsotna uradnica si je podaljšala dopust. Pokojnica je garala dalje, dokler je niso vse onemogle prepeljali v ormožko bolnico, kjer so jo operirali na slepiču, toda prišla je — prepozno. Pogreb, ki je pričal o njeni splošni priljubljenosti, se je vršil dne 3. februarja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Na zadnji poti so jo poleg mnogobrojnega občinstva spremili k večnemu počitku tudi zastopnik mariborske krajevne skupine poštnih uradnikov, stanovski tovariši in tovarišice od Sv. Lenarta, Sv. Trojice, Sv. Jakoba in Sv. Jurija v Slov. goricah. Pevski odsek Lenarškega Sokola ji je v slovo zapel dve v srce segajoči žalosti nki. Nebroj vencev in šopkov je pokrilo mrzlo gomilo kot dokaz, da je bila pokojnica res vsestransko priljubljena. Saj je hotela vsem le dobro, nikomur slabo. V službi je bila z vsakomur vljudna in postrežljiva do skrajnosti. Draga tovarišica Marija! Vsi, ki smo Te poznali, Te ohranimo vedno v najboljšem spominu. Tvoji zadnji želji Ti ustreže žalostna mamica, ki Ti postavi na spomenik z napisom: »Tu počiva kot žrtev svojega poklica Marija--------------« ŠE ENKRAT O PREMESTITVAH. Še noben članek ni tako globoko posegel v današnje razmere pri pošti glede na različna politična in nepolitična premeščanja osob-ja in glede na razvrstitev službe, kakor je to storil članek »O premestitvah« v zadnji številki »Poštnega glasnika«. Kar velja tam za uradništvo, velja tudi za nižje uslužbenstvo. Razveselili smo se, ko smo čitali tako odkritosrčno sodbo odličnega pisca omenjenega članka. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da ta članek z malimi izjemami vse osobje odobrava. Splošno mnenje je, da se mora po tej poti dalje delovati, dokler se ne odpravi zlo, ki ga članek biča. Večini je zlasti ugajala priporočba, da naj se depolitiziramo, in pa graja onim, ki pod okriljem članstva različnih narodnih in telovadnih društev izkoriščajo položaj v svoje osebne koristi, na škodo drugih uslužbencev. Članek je prav posebne važnosti za Maribor, kajti ravno v Mariboru najbolj občutimo nesrečo strankarstva v službenih razmerah. Poznamo uslužbence, ki nosijo po tri legitimacije različnih političnih strank, samo da si krijejo zaledje in v kalnem ribarijo na škodo onih uslužbencev, ki ne pripadajo nobeni politični stranki. Drugi se zopet delajo za velike narodnjake, pa nimajo s pravim nacionalizmom druge skupnosti, kakor da nosijo znake tistih narodnih društev in da I plačujejo članarino. In ravno ti ljudje uživajo vse ugodnosti. Njim se vse veruje in oni tvorijo kader privilegirancev. Nočemo za enkrat globlje razpravljati o tem. ker oni, katerih se to tiče, nas že razumejo. Povemo pa, da ne bomo več mimo prenašali prote-žiranja, najmanj pa takega, ki izvira iz strankarstva. Ce bo treba, bomo prihodnjič bolj jasno govorili in razkrinkali vsakega, ki ovira naš stanovski pokret. Organizacija pa naj vztraja na začrtani poti. dokler ne zatremo tega partizanskega zla. Pika. KDAJ PRIDEMO POŠTARJI DO DOBRIH URADNIH PROSTOROV? Razen železniških uradnikov moramo državni uslužbenci poslovati po veliki večini v slabih, za.uradnika kakor tudi za državno službo samo nepristojnih lokalih. A med vsemi državnimi nastavljenci smo potaknjeni po najslabših luknjah ravno poštni uslužbenci. Ker smo poštarji čestokrat zaposleni v teh beznicah tudi v ponočnem času, smo zaradi nezdravih, temnih in vlažnih lokalov še posebno prizadeti. Orožniki in financarji bivajo splošno v boljših hišah. Poslovanje v vlažnih zatohlih brlogih je prava muka zlasti v zimski dobi. Moj urad smo prenesli v zadnjih letih dvakrat. Žal, da sem moral zamenjati obakrat boljši lokal za slabšega. Kam pridemo, če se odločilni činitelji vbodoče ne pobrigajo za lokale, ki ustrezajo higieni in poštnemu uradovanju? človek v mokrem, mrzlem in mračnem brlogu je kakor, bi bil živ pokopan. 'Koliko mladih, čilih in čvrstih uradnikov si nakoplje .v takih beznicah smrtno kal, da morajo v zgodnji grob, ko so še željni sveta in življenja. Komisar, ki je kontroliral moje uradno poslovanje, je odkrito priznal, da bi ne zdržal v tej beznici štirinajst dni. Uboga poštna para pa mora leto in dan. A vsi naši klici in vzdihi iz teh temnic so glas vpijočega v puščavi. Žalostna nam majka! Organizacijsko gibanje. OBČNI ZBOR Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo. iDne 20. februarja t. 1. se je vršil občni zbor ■društva, ki je bit dobro obiskan, če tudi so imeli glasovalno pravico le delegatje. iPredsednitk tov. Gruden otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, iposobno delegate krajevnih skupin, zastopnika ravnateljstva gosp. Stano- Ljubljanska pošta. (Nadali evanje.) 3. Ko so v Avstriji začeli graditi železnice, so polagoma turdi pošto prevažali v železniških vozeh. Proga D u n a j - L j u b 1 j a n a -Trst se je gradila v etapah; 1. 1849. je pripeljal prvi vlak iz Celja v Ljubljano, 1. 1856. je vozil že do Postojne in naslednjega leta do Trsta. L. 1857. obratuje že poštna ambulanca D u n a j - T r s t. Še so vozili poštni vozovi po cestah na Beljak in Celovec, v Novo mesto in Karlovec, Kočevje, Kamnik in na Vrhniko, dokler jih ni spodrinila lokomotiva tudi tu, na gorenjski progi do Trbiža 1871, do Beljaka 1874, na kamniški 1890, kočevski 1893, novomeški 1894. Za posredovanje med železniškimi (am-bulančnimi) poštami in krajevnimi poštnimi uradi so ustanovili na važnih križiščih nove, kolodvorske pošte. Taka pošta je bila ustanovljena tudi na ljubljanskem južnem kolodvoru (Ljubljana 2). Ustanovne letnice nisem mogel dognati, ohranjene pa so na tem uradu listine, ki dokazujejo, da je 1852. pošta že uradovala. Do 1. 1894. je bila pod nadzorstvom nadupravitelja ljubljanske pošte, ko je bila s tem letom uvedena prekartiralna služ-oa, je postala samostojna. Ko so začele voziti železnice blago in ljudi, je bilo treba revidirati poštno pravo (regal). Pošta je morala od svojih pravic mnogo popustiti. V Avstriji se je deloma to zgodilo že 1. 1837. s poštnim zakonom, ki je potrdil pošti staro izključno pravico prometa za pisma in periodične spise (časopise in tiskovine), ni pa ji več dal take pravice za denar in zavitke. Za prevažanje potnikov je poštni zakon pustil pošti še stare pravice, ki pa so veljale samo do 1. 1865., ko je izšel nov zakon o periodičnem prevažanju potnikov. Ta prepoveduje sicer ustanavljati podjetja za prevažanje potnikov po poštnih cestah, t. j. na cestah, kjer so poštne postaje (za menjavo konj), toda dovoljenje ustanavljati taka podjetja na deželnih cestah, rekah, jezerih in na morju, podvržena so le obrtnim predpisom, oziroma vodnim zakonom. Razmerje med železnico in pošto se je uredilo s posebnim koncesijskim zakonom 1. 1854. 4. Brzojav je Avstrija sprejela v drugi polovici leta 1846. in ga obdržala v državni' upravi, ker že naslednjega leta je bil razglašen telegrafski regal. Do leta 1850. je služil brzo- jav sploh samo državi, oddajale so se le državne brzojavke, s tem letom so šele odprli brzojav za splošni promet. Državnega brzojava se je prva desetletja posluževala tudi železnica; ko pa je število železniških prog naraslo, so dobile železnice svoje brzojavne linije. Glede na telegrafski regal je bilo treba urediti razmerje med državnim in železniškim telegrafom, zato so se leta 1876. obe upravi pogodili tako, da gradi, vzdržuje in nadzoruje železniške brzojavne proge uprava državnega telegrafa na račun rn stroške železnice, ta Pa jih uporablja v svoje prometne namene. Določeno je bilo nadalje, kdaj se sme tudi država posluževati železniškega brzojava in koliko sme železniški telegraf služiti tudi za splošni promet. Kakor železnice, tako so se tudi državne brzojavne proge gradile v etapah in sicer so brzojavne žice razpenjali istočasno z graditvijo železnic tik ob progah. Stranske zveze ob cestah so uvedli veliko pozneje. Proti Ljubljani so začeli napeljavati brzojav leta 1848., ko so podaljševali železniško progo iz Celja proti Trstu. Naslednjega leta je imela Ljubljana že brzojavno postajo. Leta 1850. so bile železnice, pošta in brzojav uvrščene pod vrhovno upravo generalne direkcije za prometne ustanove (Communi- in Savezom v 'Beogradu za zboljšanje gmotnega in socialnega položaja. Zaradi nerazumevanja tovarišev v ostalih pokrajinah se nameravana zveza ni mogla ustanoviti, kar je obžalovanja vredno. Od več strani se slišijo glasovi, da »Poštni glasnik« ne odgovarja našim zahtevam. »Poštni glasnik« je strogo stanovski list in eden od najboljših strokovnih listov v Sloveniji. Zal da se ga tovariši ne poslužujejo in ne pošiljajo dopisov. Dopisovanje je vsakemu prosto, uredništvo pa tudi želi, da bi dobilo več gradiva, ker bi postal tako list popularnejši. Žalostno je dejstvo, da je od 750 organiziranih tovarišev — nižjih uslužbencev naročenih na naše strokovno glasilo le 340. Morali bi pa biti vsi naročniki edinega1 slovenskega stanovskega in strokovnega lista »Poštni glasnik«. Zelo važnega pomena bi bila ustanovitev bolniškega fonda, ki bi bil za nas vse neprecenljive vrednosti. Bolniški fond bi se lahko ustanovil z malimi denarnimi prispevki, treba je le malo dobre volje. Služitelji ipo sedanjem zakonu ne morejo doseči čina zvaničnikov. Ta »nemožnost« se pa izvaja le v prečanskih krajih. Zato je treba energičnega dela, da se ta krivica služiteljem popravi. 'Koristni bi bili tudi sestanki z drugimi sorodnimi organizacijami. Članstvo po večini misli, da je s plačilom mesečne članarine storilo že vso svojo dolžnost. To pa ni resnica. Ce je plačalo članarino, si je s tem pridobilo samo pravico do članskih ugodnosti1, ki jih društvo nudi. ni pa s tem še pripomoglo, da bi društvo tudi v organi-zatoričnem pogledu napredovalo. Za prospeh našega položaja in napredka mora sodelovati vse članstvo, ker le takrat bo imelo društveno vodstvo gradiva za inciativno delovanje, ako bo imelo in dobivalo opore in pomoči od društva. Ne zadostuje samo kritiziranje, temveč je potrebno, da vsi pomagajo pri graditvi naše boljše bodočnosti. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je blagajna v minulem letu le nekaj napredovala. Društvo- je imelo v minulem letu G5.484.12 Din dohodkov in 50.320.88 izdatkov. 'Premoženje znaša ob zaključku leta 07.882.33 Din. 'Predsednik nadzorstva tov.Jeršek poda poročilo o blagajniškem poslovanju, ki je bilo v vsakem oziru hvalevredno, nakar se je odboru dala razrešilnica. IPo Čitanju osnutka novih pravil, ki jih občni zbor z malimi izipremembamd v načelu sprejme, odredi predsednik odmor. Po odmoru- so se vršile volitve, pri katerih je -bil izvoljen za leto 11027 sledeči odbor: Predsednik Or-uden Martin, podpredsednik Marti n š e k Franc, tajnik Dvoršak Vinko, namestnik Jereb Maks, blagajnik Engelman Anton, I namestnik Sedej Slavko; odborniki: Klančar Vinko, Bezjak Martin, Martinšek Pavle, Tome August, Žužek Jože, Boli Anton, Mohorčič Andrej in Kariž Albert. Nadzorstvo; Bizovičar Josip, Grbec Franc, Smolnikar Jakob, Kovačič Franc in Rudar -Matija. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, ki je pa mirno potekla. Sklenilo se je, da se zviša s 1. aprilom -19127 članarina od 5 na 6 -Din mesečno, ker bo moralo plačevati; društvo za vsakega člana po 1 Din članarine Osrednji zvezi. Pogrebni prispevek ostane 500 Din, kakor lani. Ravno tako tudi ostane redna bolniška 'podpora za 200 dni v letu po 5 Din dnevno. Delegate krajevnih skupin plača blagajna Osrednjega društva dvakrat na leto. Razpoložljivo imetje se bo nalagalo na obresti pri Gospodarski zadrugi poštnih nameščencev. Govorilo je več tovarišev, od katerih omenjamo tov. Martinška, ki je s svojim izvajanjem vzpodbujal na složno in agilno delo, opozarjajoč, da nas čaka še obilo dela in truda, preden bomo mogli zboljšati naše mizerno stanje, ki se nam obeta še poslabšati. Zastopnik pošt. ravnateljstva gospod Stanojevič je obljubil, da bo naše težnje podpiral na -merodajnem mestu, ker smatra, da so povsem upravičene, in želi, da bi društvo imelo obilo uspeha od današnjega zborovanja. Predsednik OPO gospod Jakše je v daljšem govoru očrtal pomen in reorganizacijo Zveze poštnih organizacij ter Ustanovitve OIPIO. V svojem izčrpnem izvajanju je vspodbujal na solidno skupno delovanje vsega osobja, za kar je žel viharno odobravanje. Zborovanje je predsednik zaključil ob 20. uri, nakar se je razvil družabni večer, ki je potekel v ugodnem razpoloženju do odhoda zunanjih delegatov na kolodvor. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli dati v -natis celotnega zapisnika. Zato izide v eni prihodnjih številk »Poštnega Glasnika« poseben članek o občnem zboru našega društva. Tajništvo Osr. dr. nižjih usl. ZAPISNIK odborove sejo OPO od 12. marca 1927. Dnevni red: i. Čitanje zapisnika zadnje sejo. 2. Dopisi. Izprememba pravil. 4. Glavna skupščin: OPO. o. Poročilo predsednika. 6. Predlogi in vprašanja. 1. Zapisnik zadnje seje se prečita ter se brez ugovora sprejme. 2. Zveza državnih nameščencev priporoča državnim nameščencem, da podpišejo Oodstotno posojilo mestne občine za zgradbo stanovanjskih hiš. Predsednik to akcijo tudi poštnim nameščencem toplo priporoča. _ Zagrebška Oblastna organizacija nas vabi na svojo glavno skupščino, ki se bo vršila 3. aprila t. 1. Odbor sklene, da se udele- jeviča in predsednika OPO, gospoda Jakšeta. V kratkih besedah očrta delovanje društva v mi-iiule-m poslovnem let-u. Spominja se umrlih tovarišev in soprog društvenih članov. Umrli so, 15. januarja Dolenc Andrej iz Celja, 17. maja Meller France iz Zg. Sv. Kungote, 24. maja Weiss-bacher Anton iz 'Maribora, 1. junija Kociper Ivan s Ptujske gore, 8. junija -Sonc Albin iz Maribora, 26. julija Žvanut Franc iz 'Ljubljane in 1-3. sept. Oblak Drago iz Ljubljane. Umrle so tudi soproge tovarišev Zupana v Tržiču, Šiškota v Krškem in Vrabiča v IMariboru. V znak sožalja se dvignejo prisotni s sedežev. Društvo je v raznih dr-uštv. zadevah na merodajnem -mestu večkrat interveniralo in deloma dosegla zaželjeni uspeh, ki mora v sedanjih razmerah biti zadovoljiv. 'Poslalo je tudi več spomenic na razna mesta, ki pa so žalibog le delo-ma dosegle svoj cilj. Tako tudi- glede obleke. Društvo je zahtevalo, da naj se službena obleka izdeluje na sedežu posameznih direkcij. Vsled nerazumevanja v Beogradu pa doslej tega ni moglo doseči. Društvo si je tudi prizadevalo, da se -popravi položaj -reduci-rancev, ki so bili reaktivirani, in so vkljub temu, da so bili poprej zvaničniiki, pri ponovnem sprejetju v službo dobili čin sl-užiteljev. To je po naši sodbi nesocialno in nepravično. Kajti, če so bili poprej zvaničniki- in se jim je ob ponovnem sprejemu v službo štela vsa -prejšnja službena doba kakor tudi stopnja osnovne -plače, -bi morali dobiti tudi svoj prvotni čin. Društvo pa ne odneha, dokler se ta krivica ne popravi. 'Osrednja zveza se je reorganizirala in napravila nova pravila, ki vsaj deloma odgovarjajo sedanjim razmeram. Sedanje organiz. razmere in naš neurejeni stanovski položaj nas silijo, da se društvo včlani v Osrednjo zvezo, ker postanemo na ta način tudi- člani Glavnega seveza v Beogradu. Ce hočemo zastopstvo v O'Z iti v Gl. savezu, kar je neobbodno potrebno, se moramo včlaniti v Zvezo drž. nameščencev. Ta zveza zahteva od vsakega posameznega člana in za vsak mesec 1 Dinar članarine. Naše društvo pa ue more izhajati s sedanjo članarino, če hoče obdržali blagajno na sedanji višini. Zato se mora članarina- zvišati od sedanjih 5 na 6 Din mesečno. To povišanje bi naj -stopilo s 1. aprilom 1927 v veljavo, ker se bo društvo s tem dnem včlanilo v Osrednjo zvezo. Ce pristopijo v OZ še ostali nižji uslužbenci, se bodo ti prispevki sčasoma znižali. Krajevne skupine so v min-ulem letu delovale razen ene zadovoljivo, zakar jim predsednik izreka zahvalo. 'I'z tajniškega poročila je toliko omeniti, da je društvo v minulem letu delovalo za ustanovitev enotnega saveza nižjih poštnih in brzojav, uslužbencev, ki bi deloval v sporazumu z OPO cationsanstalten), ki je bila Pri-deliena ministrstvu za trgovino, obrt in javne zgradbe. Vsaka navedenih panog je imela svojega generalnega direktorja, zato sta se tudi pošta in brzojav upravljala ločeno, vendar so imele vse tri panoge skupen naredlben-ik »Verord-nungsblatt fiir Posten, Eisenbahnbetrieb und Telegraphen«. V drugi polovici petdesetih let preide pošta in brzojav pod finančno, leta 1862. pa pod novo trgovinsko ministrstvo. Ravnateljstvo državnih telegrafov na Dunaju prevzame vrhovno upravo nad brzojavom, njemu podrejeni so 'brzojavni inšpektorati v pokrajinah. Tako je ostalo do leta 1872., ko sta prešla Pošta in brzojav -pod skupno centralno upravo IH. sekcije trgovinskega ministrstva, nazvano »Sekcija za pošte in telegrafe«. V nižji instanci pa ostaneta pošta in brzojav še ločena, le da se brzojavni inšpektorati izpremene v brzojavna ravnateljstva. Ločeni so tudi na-redbeniki; za telegraf so izdajali »Verord-nungen fiir die dsterreichfschen Telegraphen-dmter«. Šele leta 1884. je spojitev popolna, brzojavna ravnateljstva so se združila s poštnimi, enako tudi uradi. Ljubljanski brzojavni urad je posloval spočetka v Gosposki ulici št. 213, v Pongračevi hiši (kjer je danes Narodna kavarna), pozneje pa baje v Frančiškanski ulici št. 10 (danes hiša Trgovske banke). Leta 1884. se je preselil v poštno poslopje. 5. Poštni promet je začel v drugi polovici 19. stoletja silno naraščati, ko se je s ppvtzdigo kulture ter z razcvitom trgovine, obrti in industrije pojavil splošen napredek. K temu so pripomogle tudi nove panoge, ki so iih drugo za drugo uvajali v službo pošte in sicer: 1850. poštne nakaznice in zaprta denarna pisma. 1860. povzetje v paketnem prometu. 1869. poštne dopisnice (izumitelj koroški rojak dr. Emanuel Hermann),01 1878. z ustanovitvijo svetovne poštne zveze (poštna kongresa v Bernu 1874, v Parizu 1878), vrednostna pisma. 1881. poštne nakaznice in pakete v mednarodnem prometu (konferenca v Parizu 188). 1882. poštne naloge. 1883. hranilni in čekovni promet. 1885. povzetje za vrednostna pisma in brzojavne nakaznice v mednarodnem prometu (kongres v Lizboni). 01 Fr. Šemrov; Zur Gesohichte de-r 'Postkarte Laibacher Zei-t-img, 1916. št. 294—6. 1891. mednarodno časopisno službo (kongres na Dunaju). 1892. povzetje za priporočene pisemske pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu. Velika olajšava za poštno službo je bila nova znižana pisemska tarifa (1866), točna določitev poštninske prostosti s posebnim zakonom (1865) in uvedba sumaričnega kartiranja pri pisemski pošti (1895). 6. Od leta 1846. je bil nadupravitefi na ljubljanski pošti Anton Hof f m a n n. član akademije znanosti dei concordi v Rovigo in ustanovitelj Luiizinega kopališča na Bledu.62 V 60. letih je upravljal ljubljansko pošto upravitelj JosiipWe i gl e i n, v 70. nadupraviteli Vincenc Habberger; od leta 1880. do 1890. je bil nadupravitelj Avgust Press!, od 1890. pa Matija Sori i. Leta 1850. preneha dvorna komora kot vrhovna oblast za pošto, dvorno poštno nad-upraviteljstvo preneha biti upravna centrala in poštna nadupraviteljstva so izgubila administrativni delokrog, katerega so prevzela s tem letom poštna ravnateljstva. 02 P. v. Radics: -Post in Krain, str. N2. (Dalje prihodnjič.) žita te skupščine od strani naše organizacije dva delegata, eden za uradniško skupino in drugi za skupino nižjih uslužbencev. — Veliki župan ljubljanske oblasti sporoča z dopisom, da ne odobri pravil Obl. organizacije, ker da ne odgovarjajo društvenemu zakonu. 3. Glede na to, da je oblast naša pravila zacinila, je potrebno sestaviti nova pravila oziroma izpremeniti stara. Odbor razpravlja o treh predlogih, ki jih stavijo tov. Ferluga, Martinšek in Čampa. Ker je z izpremembo teh pravil zvezana tudi izprememba pravil posameznih sekcij, sklene odbor, da naj skliče predsednik v prihodnjih dneh ožji sestanek glavnih funkcionarjev OPO in obeli sekcij, da sestavijo nov osnutek pravil, ki se predloži prihodnji odborov! seji v odobritev. 4. Zaradi neodobritve društvenih pravil in zaradi tega, ker bo 3. aprila t. 1. glavna skupščina zagrebške organizacije, izpremeni odbor sklep prejšnje seje ter preloži skupščino OPO na 10. aprila t. 1. ob 14. uri v Mestnem domu. Ob enem siestavi dnevni red skupščine ter določi primeren znesek za [»gostitev gostov izven Slovenije. Povabijo naj se Savez, vse oblastne organizacije, ravnateljstvo. Zveza državnih nameščencev in časnikarji. 5. Glede na pozno uro in na to, da bo v prihodnjem »Poštnem glasniku« objavljeno obširno poročilo o uspehih predsednikovega potovanja v Beograd, poda predsednik samo najnujnejša po jasnila na vprašanja nižjih uslužbencev. Predsednik prosi, da naj članstvo potrpi, dokler ne izide list. Tam objavljeno predsednikovo poročilo naj pazljivo prečitajo, in če ne bo komu kaj jasno, naj vpraša na prihodnji seji. 6. Blagajnik Martinšek poda bilanco trenotue-ga blagajniškega stanja OPO. Glede »Uradnega lista« sklene odbor, da plača organizacija naročnino tudi še za naprej. Končno poziva tov. Martinšek na obilno udeležbo občnega zbora zadruge »Poštni dom«, ki se bo vršil 19. marca t. 1. Predsednik milo zaključi sejo ob 23. uri. VESTNIK SEKCIJE PTT. URADNIKOV. Plačilo članarine. Da ne pridemo zaradi nedovršene reorganizacije v zastoj, prosimo, da nakažejo člani Sekcije ptt. uradnikov, ki nimajo naših položnic, članarino za mesec april t 1. po čekovni položnici, ki jih prodajajo pošte. Številka našega računa pri poštni hranilnici je 11.731. Člani, ki spadajo pod celjsko ali mariborsko krajevno skupino, naj nakažejo članarino po nakaznici, ki jo dobe od svoje skupine. Članarina znaša mesečno 10 Din za vsakega člana brez izjeme, torej tudi za [»godbene poštarje. V mesecu aprilu razpošljemo vsem ptt. uradnikom okrožnico z navodili, kako se bo v bodoče plačevala članarina. Da ne bo nepotrebnega dela z reklamacijami in urgi ranjeni, prosimo, da članarino za mesec april t. 1. sigurno in točno poravnajo vsi člani. Ker je uradniška sekcija nova organizacija, ne plačajo ptt. uradniki, ki so bili do pristopa v Sekcijo člani kakega dru; gega društva, nikake pristopnine. Za člana bomo smatrali vsakogar, ki plača članarino za mesec april t. 1. Kandidati, ki so delali v marcu t. 1. pripravniški izpit, naj nam vrnejo priponiočl;e. Od 08 kandidatov nam je vrnilo pripomočke samo pet ali šest, imamo pa že polno prošenj od pripravnikov, Iki se priglasijo k prihodnjim izpitom, a jim ne moremo [»streči. Novih pripomočkov pa tudi ne moremo založiti, kor so izdatki preveliki. Mnogi so pripomočke zavrgli, raztrgali itd., kar je skrajno brezobzirno in vse graje vredno. Ako se bo to ponavljalo, v bodoče ne bomo več dajali pripomočkov, ali pa samo proti plačilu. Imejte torej obzirnost s svojimi tovariši, ki niso še napravili izpita! V zahvalo za pripomočke, ki jih je nudila Sekcija kandidatom za pripravniške izpite, so poslali: Heda Kočevarjeva in Gizela Gumilarjeva po 100 Din, Avrelija Šalaričeva, Lavra Ribaričeva in Olga Kramarjeva pa [» 50 Din. — Hvaležnim članicam iskrena hvala. Objavi mariborske krajevne skupine. 1. Darovi. Predstojnik pošte Sv. Lenart v Slov. goricah nam je poslal poleg' članarine še 32 Din kot prostovoljni prispevek. Tovarišica Matilda Trstenjakova je pa poslala 100 Din za »Poštni dom« mesto cvetja na grob umrli tov. Mariji Klavora. — Najlepša hvala. 2. Seznam članstva. Ker mora predložiti kraj. skupina svoji centrali točen seznam članov, pozivamo tovariše, ki še niso poravnali članarine, da to nemudoma store. Na vsako položnico je treba vedno zapisati, za kaj se denar pošlje. Naš račun pri poštni hranilnici ima številko 14.738 (Krajevna skupina Sekcije ptt. uradnikov v Mariboru). Bodimo povsod in vedno točni! GLAVNE ZAHTEVE NIŽJIH USLUŽBENCEV. V smislu občnega zbora »Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev« je izročil predsednik Oblastne organizacije Jugosloven-skemu klubu in drugim merodajnim faktorjem sledečo spomenico: 1. Zvaničniki-certifikatisti in zvaničniki-bivši poštni poduradniki s strokovnimi izpiti naj bi se prevedli v III. kategorijo. 2. Zvaničniki-bivši podčastniki s 15 leti vojaške službe naj se prevedejo v smislu čl. 7. uradu, zakona v III. kategorijo. Ta ugodnost se kljub prošnjam ne prizna nobenemu poštnemu zvanič-piku. 3. Pred zakonom je bilo vsakemu služitelju omogočeno, da je po dobro prestanem strokovnem izpitu postal poduradnik. Po novem zakonu se zahtevata za dosego zvauičniškega čina 2 razreda gimnazije. Na ta način je onemogočeno vsako napredovanje služiteljev. Zato naj bi se črtala pred-pisana 2 razreda srednje šole, ki sta za stroko brez pomena, ter naj se zopet uvedejo za služitelje strokovni tečaji in izpiti, po katerih bi mogli napredovati za zvaničnike. 4. Hitrejše nakazovanje pokojnin pri izstopu iz aktivne službe v pokoj in hitrejše izplačilo posmrtnine vdovam po umrlih uslužbencih. 5. Službena obleka nižjim poštnim uslužbencem se ne podeljuje redno, kakor predpisuje pravilnik o službeni obleki. Blago za sezono 1926— 1927 leži še vedno v ekonomatu zagrebške poštne direkcije. Zaradi spora med upravo in dobaviteljem trpe poštni uslužbenci. Službena obleka naj bi se izdelovala za vsako ravnateljstvo posebej, na sedežu tiste direkcije. 6. Ambulančne dnevnice za poštne služitelje naj se izenačijo z onimi, ki jih imajo zvaničniki. 7. Zvišanje nočnin pri vseh panogah poštne službe enako za zvaničnike in služitelje na 10 Din. 8. Reducirani bivši poduradniki, kateri so bili ponovno sprejeti v poštno službo, so se prevedli kot služitelji. Glede na to, da se jim je ob ponovnem vstopu računala vsa prejšnja službena doba in osnovna plača, bi morali dobiti tudi svoj prvotni službeni čin. Zato naj bi se prevedli za zvanič-iiike. 9. Čl. 109. uradniškega zakona se za nižje poštne uslužbence ne izpolnjuje. Letni odmori se zva-ničnikom in služiteljem sploh ne dajejo ali pa v manjši izmeri, kakor jim to zakon zagarantuje. 10. Napredovanje zvaničnikov in služiteljev v višje položajne Skupine. Dogodil se je slučaj, da je bila odbita prošnja za napredovanje v 2. skupino zvaničnikov, ki je vzlic svojim 12 službenim letom še vedno v pripravniški skupini. (Opomba uredništva: Točko 2. smo pojasnili v zadnjem »Poštnem glasniku«, točka 3. bo skoro ugodno rešena, točka 10. pa je med tem že ugodno rešena (glej današnje »Osebne vesti«). To in ono Današnja številka obsega 6 strani. To je lelos — torej v 3 mesecih — že 3. številka s 0 stranmi. Ta nameček nas stane vsakokral 450 Din, za kar ne dobimo niti pare. Gradiva je vedno dovolj in preveč, tako da bi lahko vsaka številka izšla na 6 straneh. Toda pri sedanjem številu naročnikov blagajna tega ne dopušča. Če ne bo na letošnji glavni skupščini 10. aprila t. 1. med članstvom toliko umevanja, da bi sklenilo za vse člane OPO obvezno naročnino za »Poštni glasnik«, je to letos zadnja številka, ki je izšla na več ko 4 straneh. Osebne vesti. Z današnjo številko smo uvedli novo stalno rubriko »Osebne vesti«. To bo gotovo razveselilo vse naše naročnike in bravce. Direkcij-ske okrožnice ne prinašajo osebnih izprememb, Vestnik pa zelo kesno, zmešano in netočno, zato bodo osebne vesti v »Poštnem glasniku« zelo prav prišle. Ker so popolnoma točne in zanesljive, se lahko po njih popravlja »Stalež osebja«. Današnji »Uradni kotiček« je velevažen za vse tovariše in tovarišice, ki službeno potujejo ali se selijo. Naši člani so zaradi nepoznanja predpisov in radi brezbrižnosti oškodovani za težke tisočake pri povračilu potnih in selitvenih stroškov, ker zna malokdo stroškovnik popolnoma pravilno sestaviti, i Obširno in točno razpravo o potnih stroškovnikih, ki bo izhajala skozi par številk, pazljivo prečitajte, »Poštne glasnike« pa shranite, bodo prej ali slej prav prišli vsakomur. Za tiskovni sklad »Poštnega glasnika« so nadalje darovali: Krajevna skupina nižjih uslužbencev v Mariboru lani 100 Din (objava v listu pomotoma izostala), za 1. 1927 zopet 100 Din (skupaj torej 200 Din — živeli!), tvrdka Ambrožič in drug v Ljubljani 100 Din, tvrdka I. C. Mayer v Ljubljani 50 Din, tvrdka Ciuha in Jesih v Ljubljani 20 Din, tovariši Olhofer, Trebeč in Palčič, zvaničniki pošte Rakek, pa ponovno znesek 15 Din. — Vsem darovalcem izreka mo najprisrčnejšo zahvalo. Avstrijska pošta ima vsega vkup 28.784 na-stavljencev. V letu 1925 so odpravili 534 milijonov tuzemskih, 239 milijonov inozemskih ter 49 milijonov tranzit, pisem, pošiljk. V brzojavni službi se je odpravilo v tuzemstvo 1,861.236, v inozemstvo 1 milijon 813.980, iz inozemstva sprejelo 1,841.028 brzojavk. Telefonskih pogovorov je bilo v tuzemstvu 6,931.808, v inozemstvo pa 1,069.900, iz inozemstva pa 1,191.788. Popravek. V zadnji številki našega lista je v drugi koloni članka »Ljubljanska pošta« pred odstavkom »1.« pomotoma izostal napis »B. V dobi železnice in brzojava«. Čitatelji naj ga naknadno pripišejo, ker za razumevanje je ta oznaka potrebna. Gospodarstvo. OBČNI ZBOR GOSPODARSKE ZADRUGE. One 13. februarja se je vršil v Ljubljani redni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev ob pičli udeležbi zadružnikov. Občni zbor je otvoril predsednik g. Martinšek, pozdravil navzoče člane, predstavnike sestrskih zadrug in zastopnika ravnateljstva. Po kratkem a jasnem orisu delovanja zadruge v pretečenem poslovnem letu je podelil besedo tajniku g. Slamiču, ki je podal natančno poročilo celoletnega zadružnega dela in truda za čim večjo gospodarsko osamosvojitev. Radi pogostih selitev krojačnice in čevljannlce je bilo treba razmišljati o stalnejšem lokalu, kjer bi bili združeni vsi za-dtužni poslovni prostori, delavnica in pisarna. Po zaslugi g. direktorja Gregoriča je zadruga smela adaptirati bivše kegljišče za poslopjem poštnega ravnateljstva, kamor so se letos preselili vsi zadružni delavni prostori. Zadruga je letos ustanovila tudi posojilnico in hranilnico, kjer dobijo zadružni člani v nujnih potrebah tudi denarna posojila proti odplačevanju na obroke. Zelo priporočljiva je tudi ideja štedenja malih hranilnih vlog, Iki omogoča tudi slabše situiranim .poštnim nameščencem skromne letne prihranke. Blagajnik g. Jame je poročal članstvu, da je imela zadruga 4,781.858.66 Din prometa in 5870.83 Din čistega dobička. Adaptacija novih prostorov je stala okroglo 30.000 Din. — O razdelitvi dobička naj odloči Občni zbor. Soglasno se sprejme predlog g. Ceha, da odpade na zadružni rezervni sklad 2870.83 Din, podpornemu fondu se nakloni 2000 Din in »(Poštnem domu« kot prvi kamen 1000 Din. Iz podpornega fonda se bodo delile podpore vdovam in sirotam umrlih zadružnih članov. Predsednik nadzorstva g. Ceh, poroča, da je nadzorstvo pregledalo vse zadružne knjige in jih našlo v najlepšem redu. Zato predlaga, da se izreče načelstvu za njegovo požrtvovalno delo priznanje. Absolutorij in priznanje občni zbor soglasno sprejme. (Pri volitvah je bila soglasno sprejeta naslednja odborniška lista: načelstva: gg. Boh Anton, Ban Martin, Čampa Joško, Erker Julij, Junc Ivan, Martinšek Franjo in Slamič Vinko: nadzorstvo: gg. Apih Karel, Celi Dragotin, Gruden Martin, Hribar Gregor in Jerkič Karel; za namestnike načelstva:' gg. (Pipan Franc, Hoffman Edvard in Bizovičar Josip. Pri slučajnostih se je oglasil tudi navzoči predsednik želez, nabavljalne zadruge g. Cerček, ki je poda! različne strokovne nasvete in želel zadrugi obilo uspehov. V debato, ki se ie razvila po govoru zastopnika poštnega ravnateljstva g. tajnika (Peršiča, so se obravnavala razna notranja zadružna vprašanja in naloge, ki čakajo bodočnosti. S tem je bil dnevni red izčrpan, nakar zaključi predsednik občni zbor Ob 16.30 uri. Konstituiranje načelstva in nadzorstva Na prvi seji gospodarske zadruge dne 14. februarja se ie sestavilo načelstvo takole: pred- sednik M. a r t i ir š e ik Franjo, tajnik E r k e r Julij, blagajnik Ban Martin. Nadzorstvo pa je izvolilo za svojega predsednika Dragotina Čelu, in tajnika Gregorja Hribarja. Na tej seji je načelstvo izbralo tudi 4 gospodarje, kojih naloga je, da pro-oičavajo v njihov delokrog spadajoče zadeve in o njih obveščajo načelstvo ter s tem razbremene funkcionarje glede dela in odgovornosti. Odbori odsekov (2) tvorijo 3 do 5 članov, ki jih je v poslalo načelstvo in nadzorstvo tako, da so v vsakem odseka zastopani člani načelstva in nadzorstva. Sklenilo se je, da se vrše seje načelstva odslej vsak drugi torek. Kopalne karte. Za člane gospodarske zadruge veljajo od 1. januarja t. 1. dalje za kopelji v hotelu Slon sledeče cene: parna kopelj 10 Din, kadna kopel j I. razr. 8.60 Din, II. razr. 6.50 Din, pršna kopelj 4 Din. Kopalni čas: torek, četrtek in petek od 8. do 17. ure. Izkaznice se dobe pri zaupnikih zadruge {za ravnateljstvo g. Ceh, za Lj. -1 g. Junc, za Lj. 2 g. Martinšek). Uprava kopelji v palači okr. urada za zavarovanje delavcev je na našo prošnjo za znižanje cen kopelji našim članom odgovorila, da more dati samo abonentske bloke, Id jih dobi lahko vsakdo im ki ne pomenjajo za naše člane nobene ugodnosti. Likvidacija društva poštnih upravnikov. Na Občnem zboru »Društva poštnih upravnikov«, ki se je vršil 6. marca v Celju, se je sklenilo, da se društvo razpusti in da pristopijo njegovi člani v Obl. organizacijo ozir. njeno uradniško sekcijo. Pozdravljamo ta korak tovarišev upravnikov, ki so prišli do spoznanja, da moremo samo v skupnosti in slogi kaj doseči. teršič v Slatini Radenci, Franc šiško v Krškem, Martin Weber v Žalcu, Anton Jagodič v Rogaški Slatini, Franc Kavčič v Laškem, Franc Strojnik v Brežicah, Franc Mikec na Ljubljani 1, Josip Poš v Št. Uju v Slov. gor., Franc Šoštarič v Juršincih, Florjan Božič v Tržiču, Martin Klančnik v Rečici na Paki, Adolf Plaper v Novem mestu in pom. kond. 2. skup. Jakob Vouk na Ljubljani 2 — vsi za pomožne kondukter je 1. skupine. Čuvar tt. 1. 2. skup. Ludvik Race v Kranju za nadzornika tt. I. 1. skup. in pismonoša 2. skup. Jakob Smolnikar pri ravnateljstvu za zvaničnika 1. skup.; zvanič-niki 3. skupine Vinko Trček, Ivan Hren, Alojzij Štucin, Franc Jančič in Andrej Mohorčič na Ljubljani 1, Franc Krajnc, Feliks Kumvvald in Anton Hrovat na Mariboru 1, Ivan Cergolj, Josip Biglez in Blaž Črepinšek v Celju, Anton Perušek v Štorah, Ivan Finžgar v Podnartu, Simon Golinar v Sv. Juriju ob Ščavnici, Štefan Uršič v Središču ob Dravi, Ivan Šeligo v Šmarju pri Jelšah, Bernard Podreberšak v Ptuju in Josip Bohte v Črnomlju — vsi za pismonoše 2. skupine. Milim Boc v Vranskem, Jakob Ere igo j v Kostanjevici, Josip Smodej Sevnici in Franc Kac v Pragerskem za čuvarje It. 1. 2. skupine, Roman Verbanjščak na Mariboru 2, Peter Vovk in Ivan Gyuran na Ljubljani 2 za pomožne kondukter je 2. skupine, Dragotin Rakoš pri ravnateljstvu za zvaničnika 2. skupine in Matko Kucler pri ravnateljsttvu za tehn. delavca 2. skupine, Blaž Jagodič v Celju za čuvarja tt. 1. 2. skupine. — Služitelj 1. skup. Filip Zabiatnik na Ljubljani 1 za pismonošo 2. skup, Služitelji 2. skupine Ivan Košir in Miroslav Ferluga na Ljubljani 1, Milan Senekovič in Anton Kramar na Mariboru 2, Anton Potočnik v Ljutomeru, Ivan Urbas v Zagorju ob Savi in Franc Gombocz v Cankovi za zvaničnike 3. skupine. Služba je prestala: p. b. uradu. II/5 Mileni Marsa, prip. III/4 Mateju Rozmanu, zvaničnika Francu Bačnerju, služitelju Francu Lešniku m pogodb, pošt. Valentinu Hribarju. Strokovni izpit za prestop iz pripravne skupine so napravili: za II. kategorijo: soglasno: pb. ur. II/5 Jožica Ceomka, Justina Marušič, Olga Ropotar, Ljudmila Tomazin, Antonija Črnjač, Mara Zor, Gabrijela Uratarič, Hedvika Kočevar, Tea Kenda, Justina Florjančič, Marija Mrak, Olga Podmenik, Mila Povše, Leopold Sirnik in Dana Štirn. z večino glasov: pb. ur. II/5 Mihaela Viđali, Franja Zgonc, Terezija Zemljak, Mara Dular, Mihaela Killer, Albina Thaler, Marica Štrukelj, Mara Šušteršič, Mara Šubic, Matilda Bervar, Frida Hut-man, Josip Kamemšek, Mara Kocjančič, Vida Kušar in Mirko L6ske. Za III. kategorijo: soglasno: prip. III./4 Nikolaj Puhan, Nežika Anderlič, Viktor Rozman, Berta Toplič, Josip Puntar, Milan Erat, Franc Kranjc, Pavla Kavčič, Josip Slabina in Stana Zagorjan, zvaničniki Fanika Bombač, Karla Šeme, Jožica Bižal, Josip Hauptman, Terezija Radovan in Mirko Cerkvenik. z večino glasov: prip. III/4 Marija Kincl, Ana Kramar, Eleomora Ribarič, Nada Tomažič, Avrelija Šafarič, Pavla Anžič, Ema Burdian, Gizela Gumilar, Ana Kokol, Franc Jakopin, Anica Blaznik, Lea Hladnik', Anica Krašovic, Pavla Štok, Franjo Ber-not, Zofija Majer, Jurij Banyai, Alojzij Furlan in Silvester Kavčič, zvaničniki Karel Ladsthtter, Franja Cingel, Terezija Lovšin, Milena Perše in Ivan Bezlaj. Velikonočna gnjat. V svrho dobrega in cenejšega nakupa velikonočne gnjati je načelstvo na seji dne 1. marca sklenilo tudi letos posredovati članom nabavo gnjati pri tukajšnjem mesarju Novljanu, stojnica na Vodnikovem trgu. Pogoji za nabavo so: 1. vsak interesent prejme nakazilo pri naslednjih članih zadružnega vodstva: Martinšek Fran za Ljubljano 2, Ban Martin in Hoffman Edvard za Ljubljano t, Čeh Dragotin za ravnateljstvo. 2. Nakazilo, na katero izroči tvrdka kupcu blago, ostane pri njej. 3. Račun dobavitelja poravna zadruga takoj po predložitvi, član sam pa poravna znesek neposredno zadrugi brez vsakega prebitka v dveh do treh mesečnih obrokih. Cene gnjati in drugih mesnih izdelkov so dnevne. Osebne vesti. Postavljeni: Bivši poštar VI. razr. Franc Turk za pb. ur. II/4 na Ljubljani 1; za služitelje Stanislav Moravec pri III. ter. t. t. sekc. v Ljubljani, Lenart Poročnik v Dravogradu, Ivan Bakan v Beltincih, Karel Stavbe v Vojniku, Vinko Prijel v Ivanjkovcih, Josip Prinčič v Starem trgu pri Rakeku; za pogodb, poštarja Štefanija Sicherl v Trzinu, za dnevničarje Josip Zupančič v Trebnjem, Martin Kovač v Sv. Pavlu pri Preboldu in Josip Resnik v Šoštanju. Napredovali: Pb. ur. II/3 Ivan Mlač in pb. ur. II/2 Janko Cizelj-Allesch za tajnika pri ravnateljstvu; pb. ur. II/2 Jakob Kobe za upravnika II/l pošte Ljubljana 1, Ivan Cof, uprav. II/2 pošte Kranj, za uprav. II/2 pošte Ljubljana, Ant. Boc pb. ur. II/2 v Celju za uprava. II/2 pošte Celje, Anton Klemenčič pb. ur. II/2 v Mariboru 1 za uprav. II/2 pošte Maribor 1, pb. ur. II/5 Elizabeta Hrovat na Ljubljani 1 za pb. urad. II/4. — Pismonoše (zvaničniki) 2. skup. Ivan Skoliber v Ormožu, Franc šuštal- na Ljubljana 1, Ivan Požeg, Ivan Travnšek in Franc Dobrila na Mariboru 1 za poduradnike 1. skup.; Mihael Gorjanc, Matija Škoflek in Jakob Cokan v Celju, Ivan Mervič in Julij Gliha na Ljubljani 2, Franc More v Borovnici, Karel Stojan v Poljčanah, Martin Aubrecht v Žalcu, Franc Jamšek v Moravčah, Martin Mlakar v Krškem, Josip Noč v Kočevju, Franc Petrovič v Pragerskem, Ivan Udovč v Sevnici, Josip Thelian v Kočevju, Marko Gutman v Toplicah, Avgust Vogelari v Zg. Sv. Kungoti, Anton Eržen v Medvodah, Josip Fojkaj- v Dol. Logatcu, Franc Mrak v Litiji, Ludvik Šunko v Št liju v Slov gor., Rudolf Eppich v Kočevju, Ivan Kovačič v Mokronogu, Anton Grims v Škofji Loki, Anton Krajnc v Sv. Juriju ob juž. žel., Anton Udir na Javorniku, Fran Poljanec v Škofji Loki, Ivan Mlvšek r Gor. Logatcu, Anton Maček v Dol. Logatcu, Anton Rich- Vpokojeni: P. tajnika II/2 Anton Wolf in Ivan Bianzani pri ravnateljstvu, upravnik II/l Josip Vertovec na Ljubljani 1, upravniki II/2 Matevž Pogačnik na Ljubljani 2, Anton Mirnik v Celju in Ivan Velepič v Ptuju, pb. ur. 11/2 Mihael Bajd v Kranju, Luka Guzelj na Ljubljani 1, Marija Lilek mi Javorniku, Ivan Mermolja na Mariboru 2, Ivan Junc na Ljubljani 1, Franja šega v Studencu pri Ljubljani, Pavel Ostojič in Kazimir Beltram mi Mariboru 1, podurd. 1. skup. Ivan Perdan na Ljubljani 1 in Franc Andric v Prevaljah, pom. kond. 1. skup. Josip Mahater v Tržiču, Franc Gartner v Novem mestu, Josip Blejec na Ljubljani 1, Ivan Gros in Franc Koštomaj v Celju, čuvar tt. 1. 1. skup. Josip Benkoč pri X. ter. tt.. sekciji v Mariboru in služitelj 1. skup. Marija Sicherl na Ljubljani 1. Premeščeni: Pripr. 1/9 Stevan Hadži Slavko-vič z ravnateljstva v Ljubljani k ravnateljstvu v Beogradu, pb. uradniki II/2 Mihael Štraus iz Raj-henburga na Maribor 2 in Viktor Treven z Bleda 1 k podružnici poštne hranilnice v Ljubljani, II/3 Alojzij Bizjak z Beograda 2 za upravnika II/3 pošte Domžale, 11/4 Rafaela Knapič s Polzele v Celje, Franja Treven z Jesenic na Gor. na Bled 1, Emilija Kettner iz Nove vasi p. Rakeku na Ljubljano 1, Ana Pirc z Ljubljane 2 v Novo vas p. Rakeku, Dora Keržan z Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Franjo Žebelj iz Pazariča v Mursko Soboto, Marija Gostič z Ljubljane 1 v Toplice p. Nov. m., Zofija Poljanec iz Toplic p. Nov. m. na Ljubljano 1, Hilda Lichteneker z Ljubljane 1 v Rajhenburg, II/5 Mara Štukelj iz Celja v Sloveti,jgradec in Hermina Fettich-Franklieim z Ljubljane 1 na Ljubljano 3, telefonistka III/3 Gabrij. Apat iz Celja v Subotico, prip. III/4 Ema Korenini z Ljubljane 1 na Jesenice Gor., Cecilija Mežan iz Murske Sobote v Žiri, Milena Jevmkar z Ljubljane 1 na Ljubljano 7, Anton Tušek z Ljubljane 1 v Podčetrtek, Pavla Kurinčič iz Velenja v Tržič, Alojzij Pehani iz Tržiča v Rajhenburg, zvanič. 3. skupine Alojzija Adamič iz Tržiča na Ljubljano 1, Avgust Divjak z Maribora 1 na Zagreb 2, Josipina Jager iz Celja v Sv. Jurij ob juž. žel., Vinko Borštnar z Beograda 2 na Ljubljano 2, Milena Perše z Ljubljane 1 v Rogatec Josip Zitlerer iz Sv. Pavla p. Preb. v Celje, Ivan Petauer iz Šmarja pri Jelšah v Rogatec, Josipina Jager iz Sv. Jurija ob juž. žel. v Celje, Aleš Kolenik iz Rimskih Toplic v Celje, služitelji Karolina Hafner z Ljubljane 7 mi Ljubljano 1, Ivan Mahkovec z Ljubljane 1 na ravnateljstvo in Martin Bizjak z ravnateljstva na Ljubljano 3. Poroke: pb. urad. II/4 Marija Vreš iz Maribora l z Antonom Kocelijem, Amalija Eisenzopf v Velikih Laščah z Jakobom Gladitschem in pogodb, poštarica Vekoslava Baukman v Limbušu z Andrejem Tancerjem. KOLIN5KA CIKORIJA* Uradni kotiček- POTNI IN SELITVENI STROŠKOVNIKI. 1. Splošne pripombe. Pred vsem moramo vedeti, da pritičejo v smislu čl. 45 uradniškega zakona vsakemu državnemu uslužbencu za službeno potovanje oziroma za uradno premestitev, ki se ni izvršila kazensko ali na lastno prošnjo, potni stroški po zakonski uredbi štev. 96.000/1920. Ta uredba je objavljena v »Službenem listu« poštnega ravnateljstva v Ljubljani štev. 46 iz 1. 1920. Ker se v tej razpravi na to uredbo večkrat sklicujemo, jo bomo imenovali na kratko: U 96.000. »Uredba o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi«, kakor se U 96.000 imenuje, je danes glede na novi uradniški zakon že zelo neprikladna. Razen tega je izšlo od 1. 1920. pa do današnjega dne toliko raznovrstnih tolmačenj te uredbe, da si danes s samo uredbo prav težko pomagamo. Tudi zvanja državnih uslužbencev in pristojbine so se v tem času že precej izpremenile. Vsa ta dejstva mora uslužbenec natančno proučiti, če hoče svoj potni in selitveni stroškovnik vsaj deloma pravilno sestaviti. Kot pravilo naj velja, da je treba polni stroškovnik po izvršenem potovanju takoj sestaviti in odposlati preko pristojnega urada ravnateljstvu. Takojšnja sestava in predložitev potnega stroškovnika ni sicer nikjer predpisana, priporočamo jo pa zato, ker se pri daljem odlašanju s sestavo in odpremo potnega stroškovnika rado pozabi. Praksa potrjuje, da mnogo uslužbencev pozabi predložiti potni stroškovnik Na ta način škodijo državni uslužbenci po nepotrebnem sami sebi. U 96.000 sicer določa vse prejemke, ki gredo državnemu uslužbencu na potovanju in ob selitvi, vendar ta uredba oblastva ne veže, da bi morala uslužbencu stroške sama od sebe povrniti, kakor mu mora n. pr. izplačati vsakega prvega mesečno plačo. Zato mora vsak uslužbenec, ki hoče prejeti povrnjene potne ali selitvene stroške od države, predložiti v zakonitem roku potni stroškovnik s potrebnimi pravilno opremljenimi prilogami. Zakoniti, danes veljavni rok, v katerem se mora predložiti stroškovnik, znaša največ 6 mesecev. Samo v slučaju, če je prejel uslužbenec v smislu čl. 37 U 96.000 predujem na potne (selitvene) (roške, mora obračunati potni stroškovnik tekom (JO dni, drugače se mu prvi mesec po preteku teh 30 dni odbije ves predujem od njegove mesečne plače (čl. 131 zakona o drž. računovodstvu). Seveda sme tudi v tem slučaju predlagati sroškovnik v roku šestih mesecev, samo predujem se mu odtrga že od prve mesečne plače. Po 6 mesecih brezpogojno ugasne pravica do povračila potnih troškov. Ce pa uslužbenec pri premestitvi v nov službeni kraj ni mogel vzeti s seboj svoje družine in pohištva, potem se računa rok 6 mesecev za povrnitev potnih stroškov posebej za uslužbenca in posebej za njegovo družino in pohištvo. Če je prejel tak uslužbenec večji predujem na račun selitve, ga mora vrniti v 30 dneh, ima pa pravico zahtevati nov predujem, kakor hitro more preseliti družino in pohištvo. (Pt. Vestnik 11/19*24, razpis 212 in U 96.000 61. 36.) (Dalje prihodnjič.) Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno'* Fran Jezeršek v Ljubljani. POZOR! Predno si nabavite manufakturno blago in ak,> hočet. dobro in ne drago tl go kupiti, je v Vašem interesu, da si ogledate bla.o v trgovini V 30Sip Šlibar - Ljubljana Stari trg 21 poleg Zalaznika. Vsi poštni uslužbenci dobijo blago proti plačilu na obroke. Izgotavljajo se obleke po meri po najnovei-šem kroju In iz najfine šepa angleškega ali češkega sukna. Največjo izbito vsakovrs nega usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, pripoioča ANDREJ SEVER v Ljubljani, Stari trg 30. ------------------------ OBLEKE ZA GOSPODE v izvrstnih kvalitetah priporoča poželo znižanih cenah tvrdka fl. KUNC. LJUBLJANA. '"""■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■»•a f* • a | r a |a . w ^ Ljubljana, Slomškova ulica 19, telefon 527. Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna saga, tesarstvo za stavbe In pohištvo. ..............rttmmr........ Dobro in poceni kupite samo: nogavice, rokavice, palice, dežnike, modno blago, galanten jo, potrebščine za šivilje, čevljarje, kro ače sedlarje in tapemike, razna mila, kra»ata pri JOSIP PETEUNC, Liubtjana ob vodi blizu Piešernovega spomenika, MARIBORČANI! v» * / - Dobro manufakiurno blago si ugodno nabavite pri tvrdki FRANJO MAJER MARIBOR. Glavni trs 9. Ustanovljeuol852 Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta S. (preje Henrik Kern) krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave, zdelovanje posod iz pločevine za frnež, barvo, lak n med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve. A.&E. SkABERNE priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga po najzmernejših cenah. L3UBL3ANA, MESTNI TRG 10 luffliJen-Ljubljiina vilEtigoviiia ipetniitke in ttlitaln rote Solidna In tožna postrežba. Ustanovljeno 1.1888 Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča w tvrdka 50 M. TIČAR, Liubliana. Šelenbursova ut. 1 In Sv. Petra cesta 26. Tkalnica platnenega in bombaževega blaga Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana Dunajska cesta št. 21. Telefon 719. w 1E N SVITAVV Kal 1.55. Brzojavi .• SIOEROS. (C. S. R.) Iv. Bruntič & Fr. Rebernib pleskarja In ližarja Ljubljana Ljubljana Karel Kotnikova ulica Anton Krisper Mestni trs 26 - Stritarjeva ul. 3 Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah cjiaia lfirIF~llrl[s~)lrHsl(rHr[l RRHPir R. Miklauc - „pri Škofu“ Lingarjeva ulica LJUBLJANA Pred škotijo nudi c