© učitelfstvu, šoli, prosveti In JVV —1 Jugoslo-venski književni jezik. »Mariborski večernik« prinaša članek, ki ima tudi tale pasus: Bilo bi nujno potrebno, naj bi tudi naša vlada učenje in rabo esperanta v naši državi prepovedala ter učiteljstvo narodnih, srednjih in visokih šol, duhovništvo, uradništvo ter druge razumnike s primernim načinom navajala na proučavanje naših narečij, potem pa naj razpiše nagrade za dobre in najboljše razprave v dosego ujedinjenja naših narečij (tudi bolgarskega) v skupen jugoslovenski književni jezik.  .] Na komentar glede zahtev krščanske šole, ki je izšel v »Narodni prosveti«, kjer pravi pisec, da ni slueaja, kjer bi se učitelj pri svojem javnem delu zavzel proti katerikoli veri, da pa učitelju tudi možno ni, da bi bil pristaš te ali one veroizpovedi, h kateri se prištevajo otroci, ker imamo mnogo šol, kjer so v razredu otroci različnih veroizpovedi, — piše »Slovenec« od 25. VI. takole: Brezprimerna drznost strokovnega glasila J. U. U. je, da se meša v področje slovenskih katoliških staršev, ki so s svojimi žulji postavili slovenske šole, ter imajo pravioo zahtevati od šole in učiteljev, da jim s svojim napram verstvu brezbrižnim stališčem ne odtujujejo otrok Cerkvi in veri! —1 Nepismenih je v Jugoslaviji po ljudskem štetju od 1932. leta 5,418.000 ljudi. — (»Stara pravda« 4. VI.) —1 Nova vzgoja nemške mladine. Člani hitlerjeve mladine nosijo bodalo z napisom »Kri in čast«. (»Stara pravda« 11. VI.) —1 Šolski otroci, ki niso imeli dovolj hra- ne. V 1. 1934./35. je po statističnih podatkih stradalo v Mariborti 15% otrok, v Ptuju 6%, v Ljubljani 6%, v Beogradu 30%, v Skoplju 14%, v Vinkovcih 15,6%. (»Mariborer Zeitung« 18. VI.) —1 Premestrtve učiteljstva se bodo izvršile — kot poročajo listi — med počitnicami. Premeščanja se bodo vršila v temle pravcu: Učitelji z otroki, zrelimi za srednje šole, naj pridejo po možnosti v kraje, kjer jim bo šolanje omogočeno z manjšimi stroški. Bolehni učitelji — v zdrave kraje. Neoženjeni v mestih naj napravijo prostor v mestih učiteljem z otrold. Nadštevilni učitelji, pojdejo s šol, kjer niso potrebni, na šole, kjer je premalo učitcljstva. (»Jutro« 24. VI.) —1 Na vseh šolah od najnižjih do najvišjih vlada duh, ki je tuj slovenskemu življenju. Ta duh nas odtujuje samemu sebi in kulturni Evropi. Prvi pogoj za zboljšanje razmer je to, da smo v svoji hiši svoji gospodarji. (»Slovenija« 19. VI.) —1 Posvetovanje o poklicu bi se moralo začeti že v šolski dobi po šolskem zdravniku in po učitelju. Zdravnik bi s stalnim opazovanjem mogel ob zaključku osnovne šole povedati vsaj to, za katere poklice nekdo ni sposoben. Učitelj pa bi mogel dati bolj pozitivne smernice, ker pozna otrokove sposobnosti. (Vestnik prvega del. kons. društva v Ljubljani št. 6.) —1 Deško vzgajališče v Ponovičah se preseli jeseni v žrebčarno v Moste. (»Domoljub« 24. VI.) —1 Učitelji defektne dece bodo udeleženi po deputaciji na proslavi najstarejšega slovenskega zavoda za gluhonemo deco v Pragi na Smichovu. (»Jutro« 25. VI.) —1 Udeležba katehetov na sejah učiteljskih svetov. Po odredbi ministrstva prosvete imajo honorarni veroučitelji v smislu točke 9. § 78. zak. o narodnih šolah pravico in dolžnost prisostvovati vsem sejam učiteljskih svetov, v kolikor niso službeno zadržani po nujnih poslih svoje dušebrižniške službe. Glede na to jih je treba vabiti k vsem sejam učiteljskih svetov. (»Ljubljanski škofijski list« od 20. VI.) —1 Novo šolo bodo zidali v Retečah. Šola bo veljala okoli 400.000 Din. (»Jutro« 24. VI.)  1 Glede redukcije uradništva, o kate- rem govorijo navodila proračunskeSa oddelka finančnega ministrstva, piše »Trgovski list« od 23. VI.: Ni vsako varčevanje y resnici tudi varčevanje, in napačno varčevanje more državne izdatke še povečati. Če bo n. pr. s prihodniim proračunom 10% državnih nameščencev. zlasti nižjih, brez službe, potem s tem ne bo nikomur .pomagano in niti državni blagajni, ker bo večina vendarle padla na javno breme, le s to razliko, da sedai vsaj nekai delajo, kasneje pa ne bodo delali nič. —1 O rezultatih na srednjih šolah piše »Mariborer Zeitung« od 27. VI.. da niso takšni kot nekoč. Mladina se ne uči več z vnemo. Krivo pa ni samo pomanjkanje volje pri mladini, ampak predvsem tudi povojne gospodarske razmere. —1 L.jubljana dobi tK»d Rožnikom zoološki vrt. (»Slovenec« 30. VI.) —1 O uspehih na srednjih, meščanskih itn osnovnih šolah _v Mariboru piše »Mariborski večernik« od 27. VI. Iz statističnih tabel je razvidtio, da je izdelalo na srednjih šolah povprečno 74'69 %, na meščanskih šolah 6T13 % in na osnovnih 88'62 %. List dodaja, ¦da so uspchi razveseljivi in so veren dokaz, da je naša mladina pridna in mnogo obetajoča. —1 Definitiven razpust »Kulturbunda«, in sicer podružnic v Ljubljani, v Marenbergu in v Stari Cerkvi. Razpust je definitivno potrjen. (»Slovenec« 27. VI.) —1 O dokladah za upokojence. Državnim upokojencem se izjemno prizna pravica samo do 75% osebnih doklad, to je tistim, ki se jim pokojnina odreja po prejemkih po zakonih. ki so stopili v veljavo pred 1. IX. 1923. in ki niso upokojeni z več kot 25 leti efektivne državne službe, oziroma niso dopolnili 60 let svoje starosti. Zato ti upokojenci nimajo pravice do 25%ne osebne doklade, ne do rodbinske doklade, če imajo od svojega imetja ali od osebnega dela kakršnekoli vrste vcčji dohodek, kakor ga dopušča I. odst. čl. 25. uredbe o osebn. in rodb. dokladah drž. upokojencev. (»Slovenec« 27. VI.) —1 Preosnova ministrstva za telesno vzgojo. Ustanovljena bosta 2 oddelka s 7 odseki. Na banovinah bodo postavljeni posebni refcrenti za telesno vzgojo. V Beogradu bo ustanovljena visoka šola za telesno vzgojo. Vsa športna društva bodo morala biti včlanjena v pristojnih zvezah in prijavljena ministrstvu. (»Slovencc« 27. VI.)