Stev. 229 N&iin platna v ntnhi M urmti cn la mta) V Trstu, w torek 2?» w|Hmbra 1921 Posamezna številka 20 stotlnk letnik XLVI Izhij« — IcvvcnSI ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. FranfiSka AMtŠkcga štev. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefraakirana pisma se ae sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od in a. — Lastnik konsordj Usta CdfnostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu tn okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo * Širok osti ene kolone (72 mnts. — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm pa 40 stot. ocmrtnioe, zahvale, poslani:e In vaMla pa L 1.—, oglasi dena.ni:i zivj I j/. mm po L 2. — Mali oglasi po 21 stot. faessia, naj nanj pa L 2. — Oglas, naročnlra ln reklamacije seoošiliiin Izkliučno uoravi Edinosti. v Trstu, ulica sv, Frančiška AsiŠkega štev. 20, U naasu^c. — Teieioo areiaiSUa In uprave 11-57. O pomirleitlu med Italijani In Jugostovenl h. Predsednik čehoslovaške republike je j kničava za rovarstvo, »bil izjavil nemškemu odposlanstvu v ! dentizem. Vsak rahel Bratislavi sledeče misli: Kakor vsako človeško delo, je tudi mir, ki smo ga sklenili, nepopolen gle* de narodnih manjšin. Ali uvaževati je treba, da je ni države v Evropi kjer bi se mogle natančno določiti narodnostne meje. Bilo je neizogibno, da so odlom* ki narodov prišli v drugorodne države. Zato naj se tudi Nemci v »čeho*slovaški republiki uklonijo pred to neizogibno potrebo. Masaryk pa bo delovati na, to, da postaneta pravičnost in človekc* •ljubje smernici sleherne uprave v vseh državah! Na te izjave Masaryka je »Era« na* sloni la svojo pridigo Jugosfovenom Pri* morja. Naglašala je, da veljajo te be* sede za nas še veliko bolj nego za Nem* ce v čehoslovaški republiki, ker je nas tako neznatno število, da ni treba z nas mi niti računati. Mi se vsled tega ne smemo odtegovati dolžnostim, ki so n'a» loženo narodu v drugorodni državi. Že p-av. Toda tržaški list ne bi? smel :prezirati zaključne -izjave v Masarvko* Vem govoru, kjer pripoveduje tudi o dolžnostih države napram narodnostnim manjšinam in pravi, da mora biti uprava pravična in človekoljubna!! To je: da morai manjšinam dovoliti in zagotoviti svobodo in vse pogoje za samosvoj ob* stanek in razvoj. Če bi hotela »Era« govoriti po duš:* in vesti, bi morala priznati, da se je itali* janska državna uprava doslej temeljito odtegovala svoji dolžnosti napram Ju* goslovenom. Mesto tega pa sledi v »Eri« pridiga. »Nekateri Slovani« so krivi, da je raz* merje med Ju u osi oveni in Italijani po* stalo tako napeto. Oni niso hoteli razu* meti zgodovinske naloge, ki naj jo vrše tukajšnji Ju posloveni, da tvorr'o nam* leč vez med italijansko in jugoslovensko civilizacijo in posredujejo med obema plemenoma! S sličnim pozivom je prišla tudi re* publikanska »Emancipazione«. Ona go* vori o nuj m potrebi soglasja med Itali* jo in Jugoslaviio za razvoj obeh dežel. Tudi ta list misli, da so tukajšnji Jugo* sloveni V prvi vrsti poklicana priprav* ljati sporazum med obema narodoma, češ našo besedo bodo v Jugoslaviji naj* prej poslušali. Naj torej mi spregovo* rimo prvo besedo za sporazum med Ita* lijo in Jugoslavijo! S tem bomo ba;ie naj* bolje služili koristim vsega svojega na* roda in človeške civilizacije. Vse prav in lepo! Saj smo ravno m3 vedno opozarjali Italijo in Italijane, da moremo po svoii narodni pripadnosti in sVc-jem zemljepisnem položaju tvo* riti most med obema državama in obema narodoma! A kak je bil doslej odziv v italijanskem taboru? Vsako naglašanje naše pripadnosti k iugoslovenski narodni skupnosti se je ratzkričavalo in se še raz* izdajstvo in ire* izraz najnarav* ne j še simpatije do krvnih bratov jim je bil zločin, ki ogroža varnost države. Vsako nasilje, vsak še tako kričeč zlo* čin nad nasiim ljudstvom se je skušal opravičevati s to pretvezno nevarnostjo. Ali gospodje Italijani res ne poznajo najenostavnejše resnice, da se morajo za završen je vsake naloge ustvariti naj* prej potrebni predpogoji? Kdor naj vrši nalogo kulturnega posredovalca, te* mu morajo biiti na razpolago vsa sred* stva za pospeševanje svojce lastne kul* ture. A kako se je pospeševal in se še pospešuje naš kulturni razvoj? Požgali so nam »Narodni dom« v Trstu, »Na* rodni dom« pri Sv. Ivanu, sokolsko dvo* Tano v Rojanu iri mnogoštevilna kul* turna središča po Istri. Zaprli so nam naše šole, torej — svetišča kulture! Pre* ganjaj o naše razumnike, uradnike, lici* telje, duhovnike. Mi smemo vprašati: kje je narod na svetu, ki bi se mogel kul* turno razvijati brez kulturnilh voditeljev? Vziemi narodu kulturne delarvce in vzel si mu eno glavnih sredstev za kulturno vzgojo! Izganjajo naš jezik žz uradov, z ulic in vsega javnega življenja. Mari ni jezik neizogibno sredstvo za pospeše* vanje kulture?! _ Vsak kulturni in naa-odni stik z brati onkraj meje so nam preprečili in vendar zahtevajo od nas, naj bi! bili posredoval* ci med italijansko in jugoslovensko ci* vilizacijo! Neki odlični italijanski državnik je v razgovoru o avtonomiji izjavil, da se d & glede avtonomije Goriške govoriti, da je pa gledfe Istre izključena vsaka be* seda. Istra je v narodnostnem pogledu njihova — italijanska posest! Tako trdi odličen italijanski mož o deželi, ki» je po dveh tretjinah obljudena od našega naroda:. Od kje, za božjo voljo, naj vza* memo mi veselje in pogum za posredo* vanje, kako naj se ženemo za narodni sporazum?! Gospodje so storili vse, da bi nam nz* bili iz glave vsako misel na »zgodovin* ske naloge« primorskih Jugoslovenov. V nas so ubili vsako dobro razpolože* nje. Če »Era*< in »Emancipazione« resno in iskreno mislita, da je sporazum ne* izogibno potreben, morata odločno za* htevati, da italijanska drŽ2va hitro iz* premeni smer svoje politike napir-am Ju* gosiovenom! Nam Jugoslavenom mora državna uprava najprej omogočiti vero v njeno pravičnost in svobodoljubje. Potem bi mogli mi še*Ie tvoriti most za zbHižanje italijanske in j u neslovenske civilizacije in bi lahko delali za spora* zum med obema državama. Ni dovolj, dta se sklicujejo na Mašarvka in čeho* slovaško državo. Dovole naj naim so* razmerno tol'ko, kolikor je dovoljeno Nemcem na Češkem, in potem bomo radi in iz polnega srca vršili tisto veliko na* logo, ki nam jo pripisujejo. kov, Madžarov in Nemcev je bil velika lin državnega kanclerja. Pogajanja glede manifestacija [konsolidiranj a čehoslova* predsedniškega odloka z dne 29. avgusta ške države. Njegovo potovanje je po* i so se zopet začela med Wirthom in kazalo, kakšno moč ima država na Slo* i Lerchenfeldom z namenom« da se doseže vaškem in v podkarpatsi Rusiji, j sporazum. Pogajanj se udeležujeta tudi Vprašanje zapadne Ogrske se reši nurJđržarvni minister notranjih stvari in ba* nim potom—-Po brezuspešnih diplo* varski minister notesih stvari. matskih poizkusili prevzel posredovanje Jugoslavija Ministrski svet BELGRAD, 26. Ministrski svet je imel nocoj sejo, na kateri se je pretresal pravilnik, izdelan v sporazumu s prido* bitnimi krogi, s katerim se ima omejiti promet z vailutami in devizami. Ta pra* vilnik je bil v glavnih obrisih sprejet. Samo v nekaterih postranskih stvareh se je izpremenil. Nato so razpravljali o proračunu za leto 1922. ter tudi o ure* ditvi proračuna za letošnje leto od me* secai maja do konca decembra, ki se mora urediti z dvanajstinami, da se ta* ko spopolni ta vakuum. Albanski napadi na jugoslavenske obmejne straže BELGRAD, 26. Listi javljajo, da so Albanci nanadli jugoslovenske oddelke na mejni črti. Kakih 3000 Albancev je vdrlo čez demarkacijsko črto pred Klov* no, ki je v jugoslovenskih rokatfi je od 1. 1918. Jugoslovenske predstraže so se umeknile pred Albanci'. Izjavlja se, daje vlada ukrenila vse potrebno, da vzpo* stavi demarkacijsko črto in da je potom svojih zastopnikov opozorila: velevlasti na te dogodke. Jugoslovensko vojaštvo gre v Prekmurje incident z Italijani na otoku Krku BELGRAD, 26. Na seji ministrskega sveta je g. Pašič poročal o stanju v Prekmurju, odkoder neprestano priha* jajo vesti o nasilju Madžarov. Zato je vlada sklenila, da pošlje v Prekmurje vojaštvo, da vzposatvi red in da ostane tam tako dolgo, dokler se končno ne re* ši mejno vprašanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Nato je minister za notranje .stvari Pribičevič poročal o izgredih Ita* j lij a nov v jugoslovenskih primorskih kra* 'jih. Tako je na otok Kik dospela itali* janska torpedovka ter je njeno moštvo vdrlo v mesto in razobesilo italijansko k zastavo, kakor da bi se bila izvršila oku* pacija. Vlada je sklenila, da bo energi* čno protestirala proti1 takemu postopa* nju in zahtevala od i talij anske vlade za* doščenje. ZAGREB, 26. Incident na Krku se je ■■ # V _______________________.1__________________ konsolidiran j a Slova* dogodil takosle: Dne 20. t. m. dopoldne ške. Sprejem M zadovoljstvom sptrejeli ta način, rešitve zapatdnoogrekega vprašanja, ker je že odstrani ena potreba voj aškega po* sredovanja. Vse to ponovno dokazuje stalnost položaja v srednji Evropi, po* loža j a, ki temelji na mirovnih pogodbah. Čehoslovaška se s svojim posredovanjem samo ravna po naJčielih miroljubne M a* sarvkove politike. Tat teden se bo vršil nov pogovor med BeneŠem in Schober* jem, in sicer takrat na Čehoslovaškem. Avstrija Ponovni sestanek med Benesem in Schoebrfem cd goden za nekoliko dni. DUNAJ, 26. Sestanek med kancelar* jem, Schoeberjem in čehoslovaškim mi* n is trom vnanjih stvari se bo vršil neko* liko pozneje, nego je bilo določeno. Tej zakasn itvi je vzJrek sestanek Baneša z madžarskim ministrom vtnanjtih stvari Banffyjem in predstojeČa sestava nove čehoslovaške vlade. Novi napadi madžarskih tolp DUNAJ, 25. Avstrijski korespondenc čni urad javlja: Včeraj so madžarske tolpe zopet napadle nase oddelke pri Brucku na Litvi. Naši so morali; v boju zavzeti obrambno črto ob reki Litvi. Z ju* traj so bi'le madžarske tolpe odbite. Dva avstrijska vojjaka sta bila ubita, eden pa ranjen. __ Poljska Atentat na predsednika Pilsudskega LVOV, 26. Neki neznanec je ustrelil trikrat iz revolverja pToti predsedniku Pisudskemu, ko je šel v gledališče. Pil* sudski ni bil ranjen, pač pa je bil ranjen grof Grabovski, ki ga je spremljal. A* tentator jie bil aretiran. Nemčija Pogreb žrtev nesreče v Oppauu. LUDWIGSHAFEN, 26. Včeraj se j*e vršil pogreb žrtev nesreče v Oppauu Prisotni so bili med drugimi -dri,-, .-ni predsednik, bavarski žn baderski mmis* terski predsednik, general de Metz, zas* topniki medzavezniŠke komisije in po* veljnikov zasedne vojske. General de Metz, zastopnik generalov De Gouttejla m Baorjat, je izrazil svoje zadoščenje nad tem, da vidi spričo te nesreče, da človc^co ČustvoVatoje ne pozna meje Iz opavskih ruševin so bile izkopane vse žirtve. 75 mrličev ni bilo za spoznati 90 žrtev se smatra za izgubljenih. Sestanek med Monheurjem In Rathemaaom PARIZ, 26. Raznesla se je vest, da bo Moocheur odšel danes, v pondeljek v \Viesbaden, kjer se bo sestal z Rathe* manom, da reši še zadnja vprašanja, ki so ostala še od zadnjega sestanka. Ta vest je prenagljena. Z Rathemanom se ima sestati neki Moncheurjev zastopnik. Dan tega sestanka ni še bil določen. Pogajanja med monakovako in berlinsko vlado BERLIN, 26. Bavarci ministrski pred* sednik je obiskal državnega predsednika Italija Ukrepi italijanske vlade zaradi proti* francoskih izgredov v Benetkah. RIM, 26. Vsled znanih dogodkov v Benetkah je minister notranjih stvari ukazal, da se takoj odpokliče generalni nadzornik kom. Lutrario in je premestil v Benetke dosedanjega kvestorja v Ja* kinu. Proti varnostnim organom, ki niso v redu vršili svoje službe, se bodo ukre* nili primerni ukrepi. Socialistični poslanec Di Vagno ustreljen Morilci fašisti Bari, 26. Včeraj se ie vršilo v MoK zborovanje tamkajšnje socialistične stranke, na katerem je bil slavni govor* nih socialistični poslanec Di Vagno. Po zborovanju je bU poslanec iz zasedo u * streljen. Ob tej priložnosti je bilo ra* njenih več drugih oseb, ker je bila vržena proti poslancu tudi ročna granata. Zdi se, da napadalci pripadajo fašistovski zvezi v Conversanu. Doslej j!e bila are* tirana ena oseba. Pripravljajo se nove aretacije. V celi barski pokrajini je bila v znak protesta proglašena splošna stavka, - Reka Nova vlada na Reki REKA, 25. Izdal se je uradni manifest, kateri potrjuje volitve od 24. aprila t. 1. S tem je storjen odločilen korak za sklicanje konstituante. Oblast ustavo* daj ne skupšč'me bo določil italijanski komisar. Tudi avtonomaši se poživljajo, najl sodelujejo. Njihovo glasilo »La Vo* ce del Popolo« poživlja nasprotujoče si stranke k zdravemu sodelovanju in k o* puščanju notranjih bojev. Anglija Zopet bombe na Irskem BELFAST, 26. Včeratj je padlo v de lavskem delu mesta nekoliko bomb. U* biti sta bili dve osebi, ranjenih pa je bilo zelo veliko. En ranjenec je umrl v bol* nišnici. za primerno nadaljevati pohod do An> gore Cilj grške vojske je bil, da požene sovražnika od grške zasedbene zone, da razruši prometne ceste in uniči vsa ži--vila v krajih, zapuščenih od grške voj* ske. Skoraj vsi ti cilji so se dosegli. Morda bi- bilo koristno dokončati to aelo, toda obupni odpor sovražnika, ka; teri je vendar moral vedno popuščati silnemu navalu grške vojske, je nekoliko zategnil te operacije. Smatralo se je torej, da bi korist, ki: bi jo imeli Grki od za* sedbe Angore, ne odgovarjala potrebnim žrtvam. Grška vojska drži že prej določeno zasedbeno črto in njen umik ni bil ni* koli oviran od sovražnika. Zmaga zago* tavlja Grčiji velikanske koristi. Vlada mora sedaj organizirati zasedena ozcin* lja in zajamčiti red. Zveza narodov Vprašanje lakote v Rusiji ne pride pred Zvezo narodov ŽENEVA, 26. Znano je, da je bi! zbor Zveze nairodov sklenil vpisati v dnevni red vprašanje lakote v Rusiji, toda pod* komisija, ki jle imela nalogo, da prou* čuje to vprašanje, je vzela naj znanje sporočilo, da vlade ne morejo dobiti po trebnih kreditov in je sklenila odkloniti predlog za razpravo o tem vprašanju. Madžarska in Zveza narodov PRAGA, 26. Listi javljajo iz Ženeve, da postajal od dne do dne bolj verjetno, da bo morala Madžarska umakniti svojfo prošnjo za vstop v Zvezo naro* dov. Da se Madžarskai izogne tej mo* žnosti, ki bi bila posledica posredovanja Male en ten te, svetujejo nekatere vplivne osebe pri Zvezi narodov madžarski vla* di, naj svojevoljno umolkne svojo flro* šnjlo še preden bo na to prisiljena. Madžari prosijo Zvezo narodov, naj odloži sklep o vstopu Madžarske ŽENEVA, 26. Grof Appomyi je po* slal v imenu madžarske vlade predsed* niku Zveze narodov pismo, v katerem ga prosi, da odloži do prihodnjega zase* danjla vsak sklep o prošnji za vstop Madžarske v Zvezo narodov. Madžarski minister vnanjih stvari od« potoval v Brno BUDIMPEŠTA, 25. Madžarski kores* pondenčni urad javljal, da je minister vnanjih stvari Banffy odpotoval nocoj v Brno, kjer se bo sestal s •čehoslovaškim ministrom vnanjih stvari Benešem. Mala Azija Grško poročilo ATENE, 26. Poročilo glavnega stana z dne 22. septembra pravi: Na bojišču pri Doriiejji je bil sovražni oddelek, mo* čan 200 mož, kateri se je bil približal na* šim postojajnkam, razgnan od naišh čet. Pri Meandru so bili razpršeni sovražni oddelki;. Južno od Meandra so bili raz« biti njihovi tabotrl Turško poročilo CARIGRAD, 26. Uradno poročalo iz Angore pravi: Turki so zasedli hribe pri Kkghcjagu kakih 30 km vzhodno od Eski Kejra, Turki so napredovali do Doullarpinara, kjer so razrušili progo in prekinili prometno pot grške vojske Po kemalistovskih poročilih se je vnel pred Eski Kejrom hud boj. Grki se upi« rajo pred mestom. Izjave grškega ministrskega predsednika o vzrokih neuspehov grške vojske ATENE, 26. Ministrski predsednik Gunaris je dal časnikarjem nekoliko iz« jav o položaju v Mali Aziji. Izjavil je, da grško poveljništvo ni Smatralo po s& jajni zmagi grške vojske na Sangariosu Narodno slavje, v fticmaiUiii. Govor posl. Wilfana. — Pismo posl. Stangerja. Lep dan je doživela naša dvakrat tužna Istra preteklo nedeljo v Ricmanjih. Pevsko in bralno društvo »Slavec« je priredilo veliko veselico v prid istrskim žrtvam s sodelovanjem r^miih pevskih in godbenih društev. Množice ljudstva so se zgrinjale po riemanjskem brdu med vinogradi in vijugastimi kolovozi na prostrano dvorišče »Konsumnega društva«, kjer je bil postavljen mal, a okusen oder. Od vseh strani so priha^ jaE: iz Boršta, Lonjerja, Trebč, Sv. Ma* rije Magd., iz Skednja, z Miljskih hri= bov, iz Trsta, da celo iz Barkovelj', gla* sen znak, kako ljubi naše ljudstvo kuh turne prireditve, kako v petju in pošteni zabavi išče in najde utehe v teh žalost-nih dneh. Ko je bil veselični prostor že poln ljudstva, je prispel iz Trsta naš prvobo* ritelj' dr. Wilfan, od množice burno pozdravljen. Kmalu nato se je pričela vese* lica. Nastopil je »Slavec« s Schwabovo »Še eno« in jo lepo izvajal, za njim »Slava« iz Sv. M. Magd. s Forsterjevo »Oj planine« in žela toplo priznanje. Po teh dveh pevskih točkah se je na splošno željo pojavil na odru posl. dr. Wilfan in pozdravil zbrano ljudstvo s sledečimi besedami: »Dragi narod istrski! Za časa volitev smo imeli v Borštu prijateljski sestanek, ki je dokazal, kako zrelo je naše ljudstvo. Kaj se je potem zgodilo, sami predobro veste: s požigi, z nasilstvom, s poboji so hoteli udušHi našo voljo do življenja na teh, od neiz* mernega našega gorja posvečenih tleh. Tako so nas porazili pri volitvah (imeti bi morali vsaj tri naše poslance!) — toda premagali na!s niso! Nasprotno! Bolj kot kedaj prej so podžgali našo neomajno voljo do obstanka, bolj kot kedaj prej živi v nas vseh ljubezen do našega jezika, do nsiših narodnih pra* vic, do katerih pridemo prej ali slej. Živ dokaz tega so naše kulturne prireditve širom naše dežele, živ dokaiz je tudi da* našnja lepa prireditev. Glej tel Italijani slave letos šeststoletnico svojega velike* ga pesnika, iz katerega"»črpajo ves svoj ponos, vso svojo žilavost. A tudi naš mali in teptani, narod ima svojo pesem, iz katere zajema vso svojo globoko lju* bežen do te grude, pesem, ki žtvi od po* kolenja do pokolenja, ki nikdar ne umre in je najlepši porok boljše bodočnosti. Tako naš narod, ko je najbolj gažen, ko najbolj trpi, — poje! Zato, dragi Istrani, gojite našo lepo narodno in u* metno pesem, širite j;o vsepovsod, zakaj ob njej bomo lažje prenašali vse gorjć, ž njo bomo priklicali lepše in srečnejše dni!« Vihar navdušenja in klici »Živjo \Vil* fan« so sprejeli Wilfanov govor. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, ki jo je pelo vse ljudstvo stoje in odkritih glav: bil je nepopisen prizor. Zatem je znova nastopil zbor za zbo* rom: »Slovenec« iz Boršta in zapel globo* ko občuteno Volaričevo pesem »Slovan na dan«, nato pevski zbor iz Lonjerja pod vodstvom vrle učiteljice gdč. Ton> čke Čokove, za njim je stopil na oder daleč znani in priznani oktet naše bajv kovlj'anske »Adriije«, ki je nad vse lepo pel »čolničku« in »Planinsko rožo«. Tu se je vzpol na vzvišen prostor sredi mno* žice iznova dr. Wilfan in prebral pismo istrskega posl. drja Stangerja iz Opatijo, ki se je opravičil, da radi' okrevanja od težke bolezni na obistih ne more priti na slavnost. Nato pravi v svojem pismu dr. Stanger dalje: »Ja se od sveg srca veselim, što ce Vašom zaslugom i naša mila Istra dozi* viti u ovoj gustoj tami, kod-a nas bitje, jedan svjetli dan, kad se slavenska p je« sma bude razH-jegala gorom i dolom Ja ču dne 24. septembra sauČestvovati du* hom i ljubavi na Vašoj rodoljubnoj ma* Slovenski storiš!! Upisoite svoje otroke o slovenske iole! Stran H »EDINOST* V Trstu, dne 27. septembra 1921. nifestaciji, a već sada Vam se u rime či* tarvog istarskog nafrođa toplo unđpred zahvaljujem za korist, kojiu će Vašim trudom imati njegove nesretne žrtve. Moja je vruća želja, da Vaim čestito na« stojanje bude okrunjeno potpunim us* pjehom. Platom za Vaše lijepo i pleme« nit o djelo- neka Vam bude zahvalnost svih Istrana i Vaše vlastito ganuće i za* dovoljstvo i živa nepokolebiva svijest da: »naše pleme izginuti ne će, naši dvos ri pusti ostat ne će!« Dok nas u Istri bu« de kaki ste Vi kršni dični Ricmanjcii, već od prije izgledom i uzorom, kako treba ljubiti; i braniti što je naše, sveto neotus djivo i neprolazno — mili jezik naših ma; iera — dotle će Istra biti dostojna Iju* bavi svekolike svoje jugoslovenske braće i bit će naša. A kad nas opet makar koja dužnost pozove — siguran sam, da će Ricmanje i opet biti prve medju pr* vima. Da cvate i> napreduje dični »Sbfc vec«, da Bog pozivi naše slavne Rics manje!« Burno ploskanje in vzklikanje je sle* dilo, godba je zaigrala »Slovenac i Hr* vat« in navdušenje se kar na hotelo po* leči. In zopet so nastopili pevski zbori in zopet se je razlegala naša pesem po slavnostnih Ricittanjih. Vmes so pa igra* le tri godbe: mlada borštanska, iz Sv. Barbare (miljski hribi) in :z Kclonkovca in tekmovale med seboj v svrranjju nagradnih komadov. H koncu so nastopili še vrb fantje iz Trebč z burkami in vzbudili gromovit smeh. Prelepi jesenski večer je že ugašal v naši Adriji, noč je pokirila ta lepi ko* Šček slovenske zemlje, ko je slavnost končala. Pojoč :n vriskajoč so zapušča* le množice našega ljudstva gostoljubne Ricmanje in se vračale neomajne vere v zarjo vstajenja in svobode domov. Pev? skemu in bralnemu društvu »Slavec« gre najlepše priznanje za tako veličastno uspelo prireditev, vsem sodelujočim dru* štvom pa pohvala, da so se s tako lju* uprava ima svoje središče sedaj r Trst, sedaj v Rimi], a končno končuje s tem, da ni odvisna od nikogar. Popolna babilonija. Odpravljajo se zakoni, izdajajo se odredbe in ustvarja se kaos. Vsled brezbrižnosti vlade in nesposobnosti njenih ljudi je Trst izgubil svojo trgovi* no. Trst sam mora nastopiti za svojo rcSitev! Te svoje trditve podkreplja A ^o objektivno zna ločiti luč od sence. To bi bilo kUml, več kozarčkov žganja hi dnigih likerjev.! da na, dela na te, progi izvrši pred vsem d -,ako lepo od nje, če bi slonela njena izvajanja Ko so se nczr.anci nasrkali močnih pijač, so P^če prebivalstvo, a seie ko bo te^a na resni«. Ce pa temu ni tako, le zgreša tak I pozdravili mornarja rekoč, da jih zelo veseli,; kovalo, naj pnde,«,. v pestev tuji delavci, način sicer dober namen. Sicer pa škoda, dajda so sc seznanili s tako blago dušo, ki jim boiG.radn.Ja ?aj.c °ubalj ?as# ?el® ne poznajo pn ^Emancipazione* tiste igre ostala vse žive dni v spominu, in odšli po svo-■ an_tll^1.mi_zL1^D'J jih opravkih. Mornar je hotel po njihovem odhodu plačati račun, ki ni bil majhen, a listnice s svoto 3000 lir, ni bilo nikjer. Nesrečnemu mornarju ni kazalo seveda drugega, kot naznaniti tatvino policiji. Dve vreči tobaka je zaplenil včeraj policij- Borzna poročila. Tečaji' Trst, dne 26. septembra 1921. Jadranska banka ..............260 Cosulich ........ ..........326 Dalmatia ..*••.....••«..».. 213 Gerolimich ................1400 Libera Triestina ............ . . 485 LIoyd . • ................ . 137o Lussino ..................700 Martinoiich .*»••••••....•... 162 Oceania .»•••».•... .a*. ... 25o Premuda 345 Tripcovich .................310 Arnpelea .................. G15 Cement Dalmatin .............. 322 Cement Spala to . •.............260 Taja valuta 11 a tržaškem trga: Trst, dne 26. septembra 1921. avstrijsko nemške krone....... 1.40— 1.60 češkoslovaške krone........ 27.40— 28.— dinarji .............. 47.-- 49.— leji................ 20 50— 2 L50 marite.............. 22.=— 23 75 dolarji.............. 23.70 — 23 — francoski franki .......... 173.50—174.— švicarski franki .......... 415 -- 420.— angJeški funti papirnati....... 89.75— 90.25 angleški funti, zlati........108.---110,— napoleoni .............D0 25- 90.75 Mijfea trta Trst - Voiosko - Mi Urnik od 1. julija 1921 Lir Tja * ODHOD (Nazaj [j Lir — 7.— ! | Trst (P. Oberda.i) > k 12.- 3.80 7.40 Bazovica .... 11.25 25.05 6.95 8.10 Kozina-Herpelje 11.- 22.35 7 50 8 15 Tuble...... 10.50 -0 45 8.75 8.25 Materija..... 10.40 20.20 9 45 8.35 MarkovŠčina ... 10 30 18 70 l0 20 8.45 Gradišče ..... »0.20 17.85 * 1,05 850 Obrov ..... 10.10 16 05 12.- 9,— Hriižica . . . . ^ 0.05 16.05 13- 9.10 Podgrad ... 10.— 15.S5 13.55 9 15 Račice ...... 9.55 14.25 14.55 9.30 Starad...... 9.45 13.25 16.15 9 45 Pasjak...... P 15 j 11.05 I« 751 9.50 Šapjane..... tO' »1 17.75 10.— Rupa ...... h 5»; 10.— 20.50 j 10 20 Permani ..... 8 30; 7.25 2160 '0.30 Jordani ..... 8 20; G.15 22.25 1035 Jušiči...... 8.05' 5.41) 23.— 10.45 Matuije..... 8-1 4.J0 25.35 11 — 11.15 Si) w> t i 7.30 3 — 28.351 11.45 ^ !iika (Trg LSittirti) 7-! — Trst Podgrad Lir "! Tja 3.80 G.90 7 50 8.75 9.45 10 20 11.05 U'.— 13.— :G.3O 17.10 17.35 17 50 18 -18 10 1S.20 ! 8.2"» 18.30 18.40 ODHOD Lj Trst (P. Oberdan Bazovica .... Kozina-Herpelje Tublje..... Materija .... ^Iarkovščina . . Gradišče .... Obrov . . . . . Hrušica .... Podgrad .... EH Nazaj tj Iiir 9 30 9. 8.10 I 8.25 8 15 8.05 7.50 7 45 7.4'» 7 30 13.— 10 20 7 50 (».U IHUS I.V11UIU) M" 1------» D prišli v poštev najprej domačini in potem šele tujci. _ Vesti Iz Notranjske Postojna. Športni klub «Postojna» javlja: . __________ ,___r________, ,_____, Dirka, ki se je imela vršiti 25. t. m. na progi ... . 4 .... . inozemska ski agent Vodopivec 24 letnemu Vincencu Co- Postojna-St. Peter-Ilirska Bistrica-Postojna, se trgovina izogiba Irsta. Vlada m storila prav. minottiju, stanujočemu v ulici SoUtario št. 2, je radi tehničnih zaprek preložila na nedoJo-cisto nic v korist tega pnstamsca. Sedanja in 18 letnemu Angelu Pregarzu, stanujočemu čen čas. NOVE POSTELJE za L 120,— vzmeti 70.—; zimnice 50.—, omarice, umivalniki, omare s štirimi predali, schiffonier, mize in popolne sobe se prodajo po ugodnih cenah. Fonderia št. 3. 1791 DEKLE bi stopilo v službo k mali družini. Scorcola S. Pietro 35, pritličje, Rojan, 1789 PODLISTEK Rene Thevenin. Železni malik Že je hotela »stvar« izvršiti svoj strašni posel — ali ustavila se je in se ni ganila več. Mrtvaške pesmi so utihnile iznenada m starec, ki je govoril, si je pokril oči, gledal osup-neno nepremično žival, a potem je pohitel k tujcema kričaje: — Kdo sta? S kakim namenom sta piršla semkaj? — Prišli smo, da izvršimo sveto dolžnost — je rekel neki glas iz globine dvorane in vsi po-jgledi so se obrnili proti njemu. — Prišli smo, da povrnemo na zapuščeni .oltar mogočnega malika, zaščitnico mesta, železno boginjo. —Mavricij Tarnier! — je šepetal gospodar, jki je spoznal glas. — On tu? Sledili smo torej njemu, da vstopimo v tempelj? Ali kako je mogel odpreti vrata? — Železna boginja — je šepetal Pedro Iba-nez — ima prav: Četudi je bila naša drznost Velika, morda nas reši ta povrnitev. Za sedaj smo rešeni iz čeljusti zveri in to je že nekaj. Glejte! Kakor da se je njihovim očem pokazat iznenada strašen prizor, so se svečeniki jeli umikati. Na prostoru, ki je ostal prazen, je M*Tri- ci j Tarnier napredoval držeč visoko v rokah mali kip z zlatimi ovratnicami. POGLAVJE XXIV. Maščevanje. Le gospod sam more seda; izreči sodbo o življenju in smrti. Mi svečeniki smo morali kaznovati bogoskrunstvo. Ker pa ste vi zopet prinesli predragoceno Železno boginjo, bo sodil edino le sin Solnca. In ohrani vam življenje, če bo njegova volja hotela tako. Tako je govoril svečano svečenik, ki je bil na dan dohoda izrekel potovalcem dobrodošlico. Trojica naših mož je stala pred njimi v dvorani palače, ki je postala njihova ječa. Povratek malika, ki so ga glasniki naznanjali po ulicah, je izzval veliko ganotje. Ljudstvo je v masah hitelo pred tempelj in je hrupelo kot valoveče morje, pričakovaje dogodkov. Bogoskrunstvo je bilo težko in vsi so pričakovali, da bodo krivci kaznovani. Razna šala se je govorica, da jih Jukas po-milosti, pozabivši na zločin in upoštevaje samo povrnitev malika. — Naj se zgodi, kar Hoče — je izpregovoril stari svečenik — moram odnesti svojemu gospodu, božanstvenemu Jukasu, odgovor, od katerega bo odvisna naša. usoda. Zaupamo vati besedi m verujemo, da te bost«, ko prisežete, čutili vezane na nas s upnaojfini vezmi C« pa ne prisežete, boste obsofsai mm smrt na grmadi in vas ne more rešiti niti vladar sam. — Kaj zahtevate od nas? — je vprašal Pe dro Ibanez. — Tole — je pripomnil starec: Če bo hotela usoda, da se proti svoji volji kedaj povrnete med prebivalce obširne zemlje, od katerih se je ljudstvo Solnca odtegalo za vedno, prise-zite, da nikdar ne razkrfjete nikomur, kar ste tu videli in slišali. Prisezite, da ne boste nikdar govorili o mestu Solnca, o njegovem obstanku in da na noben način ene sporočite o nas, ker nočemo, da bi prišel kdo motiti našo samoto. Prisezite s polno iskrenostjo vesti, brez vsake zavratne misli. Priezite v poštovanju svoje dostojanstvenosti in svoj'e časti. — In čemu taka priega? — je vskliknil Mavricij Tarnier. — Da nas obdržite v nečloveški osamljenosti, v katero ste se vi zaprli, ker hočete, da ostanemo ločeni od sveta? — Ko je bil narod Jukasov največji na zemlji — je odgovoril starec težkim glasom — in so prišli med nas tujci od one strani morja, smo jih sprejeli v imenu človečnosti kot brate. Ali izdali so nas in klali v plačilo za naše zaupanje. Ali, bogovi niso hoteli, da se pleme Solnca popolnoma pogubi in rešili so očete, ki smo jim mi nasledniki. Od tedaj smo izgubili vsako vero v človeško bratstvo in nočemo imeti več nobene kupčije z drugimi narodi, dokler ne bomo dovolj močni, da jim namet-nemu naše zakone in postanemo gospodarji sveta! > fDalial . IŠČE se pridna služkinja, desno. Via Rossetti 8, IV. 1790 obstoj'eče iz enonadstropne hiše z osmimi prosferi, mlina, kovačnice z vso opravo in vodno silo (eventuelno tudi koncesija), peči pripravne za pekarijo, velikega obzidanega dvorišča, vrta za zelenjavo, se proda. — Nadalje zemljišče, 6 oralov pašnikov, gozda in sadonosnika. — Rudclr Bertok, Rižana 5f 7o3 pošta Dekani, Istra. naznanja, da je odprl trgovino z usnjeni in raznimi v to svrho spa-dajočimi čevljarskimi potrebsčirami. Uljudno se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk. ?7s REDKA PRILIKA! V večjem industrija Inem trgu, se proda ali eventuelno odda hiša s pekarijo brez konkurence ter gostilna s prenočiščem in kavarno. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu. 1786 KRONE, srebro in zlato kupujem po zvišanih cenah. Via Pondares 6, I. desno. 1783 BARVANJE, pranje in čiščenje popolnih oblek v suho. Likanje zaves. Dela se izvršujejo točno. Via Salicc 2, (Piazza Garibaldi) PelGzzara. 1784 GOSPODIČNO Marijo Ferfolja išče Štanjelski. 1785 USTROJENJE in barvanje lisic, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela se sprejemajo in izvršujejo po konkurenčnih cenah. Via Vicenzo Scussa 7, I, vrata 7 (bližina ljudskega vrta). 1787 LEPO posestvo se kupi na Krasu ali v Istri po mogočnosti z gozdom. Prijazne ponudbe pod «Gozd» na upravništvo. 1752 SREBRNE krone plačujem po L 1.65. Via Valdirivo 36, II. 1777 Soba se oda poštenemu delavcu, UL Chiar-bola sup. št 8, IV. n. " 1774 CUNJE, bele, velike, tiste, kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1. 1771 VREČE kupujem. Zaloga, Via Solitario 19, Jakob Marfon (blizu bolnišnice). 1758 Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOJZIJ POVH Trst; Piazza Garibaldi št. 2 (prej Barriera) i Zaloga do matih vin: belega uipavca, isu refoSKa In krtfkesa terana »u debelo In za družine. 641 — Postrežba no dom hi tranzita. — Novo sladko vi'o. III. Conicoli ftev. 8. Strunam