St. 1.
V Gorici, 4. januarja 1889.
„SoL*" iahaja vsuk petok in veljt do poSti prejomana ali v florin na rtom doftiljana:
.   .   . •!'. 4.4<'
VV leto    .   .
Pol ]pui     .   .   .    .    .   .. -1H
Cetvrt k-ta     .   .   .   .   „ 1 W
Pri ozusnilili in tako iudi pri „j/t». unicah" »e placuje za navnilno trietop. in mto:
8 kr. <5e rc tisku 1 krai 7   „   „   „     „   -   „ 6   >,    „   „     „   3   , Z« <reLe firkft  po prnitoru.
SOČA
Posiimezne Storilke sV^ffifrajp po « kr, v toUnkaniirah na Sfcareru trfju in v Niuwki ulici in v prodajalnici G. Likarja.v SemenHkik ulicnh li. St. 10.
Dopisi naj se poSiljajo urednifitvu. Via Mercato 12, naroShina pa oprav-niatTu „Soce", Via Seminario fit. 10.
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj n>. blagovoljno frankujejo. — Delalcem in ilrugiiii ncprpnid/aiim sk uaroCwria snizft, akose oglase pri opivrni&tvil.
P. ii. gg-. naroenike prosimo za blagovoljno vpla6ilo naroSnine. Nekaterim gospodom, ki so nam dolzni naro6nhto Sez eno leto, mo-rali smo list ustaviti, a drugim ga se ustaviiuo.
Razbosavanje kmetij
je nevarno kmetu in drzavi,
0 tej zndevi pisalo se je ze mnogo, ko je pre-teklo jesen driavni zbor pa Dunaji razpravljal nacrt poatave, po kateri bi se inielo nepremisljeno razko-aavaoje kmeLkih posestev vbbj nekaj omejiti. Tudi „Soc** je o tiati priliki (v fltev. 46.) povedala svoje mnenje; vendar menimo, da no bo odvec\ ako nave-demo v pojuSnjenje te zadeve gjvor drgavnega po-•lonca dr. Lavoslava (Jregorca, ki jo svoje trditve dokazoval z mnogoterimi vzglcdi in ki je v drugeni daljsem delu svojega govora fie posebe opisoval z a-drugo, kmeoko ustanovo nu*d Jugoslovani, katera je slovanskt rod na jugu ohranila «koz mnogo stole-tij k repak in nraveo. A ko so to ustanovo na Hrvaskem razdrli, zavladala je v dotifinih okrajih najhujsa beJa. Vrli stajerski poslanec govoril je (po „Slov. Svcln^) tako let
Viaoka zbornioa! VcCkrat izreklo se je tukaj: § 16 (17.) zavzemajedro vsemu onemu zakonu. Temu •tetn popolaoma snglasen. Kajti §. 16 (17.) uamerava svobodno trgaoje kmetskih posestev zatreti ali vsaj zoatno oaejitj. Tako pa udari napako po glavi, prime jo za koren, namre6 svoboduo trganje kmetskih zem-lji§6. Brez toga paragrafa inedli ves ta zakon. zastouj se trudirao kmetom pomagati. Ako vaaj nekoliki* ne omejimo svobodnega trganja zemljiSS, ui mogoce kmetakega stanu oteti pogitia. Oaa omejitev y\ v to svrho br«zpogojuo potrebna. To nam potrjuje nad 2000 let atara zgodovina. pa tudi Zalosnia izkusnja posledinh 20 let v lastoej na§pj domovini. Zgodovin ¦ki dokazaoo namre6 je, da so kmecki stan uoicili prej ali slej, vsekakor pa gotovo, kjerkoli eo pripu-sdali pvobodno trgaoje in razkosavanje knieCkih zem-lji§6. Jednako dokazano pa je in se utajiti ne more/ da so kmetje povsod tam, kjer je njihov stan dobro organizovan, zlasti pa se zavarovan zoper avobodno trgaoje zeraljisS, erefino Tojgkovaii se zoper veliko po^ostvo in kapital. Dokazov nahajamo pri vseh dr-ifcavah arskega plemena v E^ropi, nemskih, pa tudi slovanskib.
LISTEK,
Druzba sv. Mohora v gori§kej nad§kofiji 1. 1888
Spiaal P. M.
Nestipno je u2e pri^akovalo mnogo druzabnikov letoSoje knj'ge, ker nam niso dofile najprvim, kakor uavadno druga leta.
SIoTenci smemo biti poDosni na druSbo av. Mo-hora; r Avstriji jej nima para! Kdo nam mor« zame-riti, ako si tudi vsako leto ogledujemo njen vsestranski napredek? Napreduje pa naSa alavna druiba z rca oijaSkimi koraki. Lani je bilo prirasrlo 3 323 udov, letos pa kar dvakrat toliko (6.542), Nnfiej nadskofiji je lani poskodilostevilo udov za 449, b-tos paza798.
Naprtdovale so, kakor lani, tudi lotos v a e d e-kanije, narared: Bolska za 7, Cerkljanska za 39, Crniska m 124, Devinaka zu 50, Gorigka za 49, Ka-nalska za 62, Kobariska za 41, Komenska za 169, .Lo^niSka za 116, ^t. Peterska za 13, Tominska za 127 udov.
Najvecjega letoSnjega prirastka je deieSna de-kanija Komenska (169), Tominska, Crniska, Lo5ni3ka... najmanjgega pa Bolska (7).
Oglejmo si poaamezne dekanije z dotichrimi du-hovnijami in priraerjajrao letoioje itevilo z lanskim iu drugjmi,
Arska plemena zHsedla so v ataw>4a?iiifi id prazgodovinskih 6as'h Evropo ter so ttfkaj zem!j<r prvifi obdelovala, poeeatno pravo bilo je pa nzlifino. Razloc'ujeruo v tem ozirn posestva obSinska, rodbin-ska, oaobno omejena. Siednja temoljijo v rimskem pravu, ki je kmetekemu stanu pogubno, ker mu je poalodica avobodno trganje zemljiSC.
Poglejmo v lepo Italijo, kjer se je rodilo rim-sko pravo! Oodi ni mogel nikoli kmetski staa za ve6 dun ohraoiti se, ne v kticanskej, pa tudi ne v predkrSSanskej d6bi. Ka Franeoakem propada kmetski stan od tiste d6be, ko so I. 1789. proglasili svo-bodno trganje zemlji§6. Francoska vlada sklicala je 1. 1851. shod mo2 strokovnjakov ali enketo. Ti so pozvftdeli, da Francija §teje 4,246.000 kmetskih po-sestev. Po preteklih 23 letib posvetovala se je druga enketa ter nasla samo 2,926.000, torej je kmetom izgubilo se veS kakor, 1,400.000 posestev. Na Neiu-ikem nahajamo mnogo' veleposestniko? v scvero-vz-hodnih krajih, skoro samih prittikastik posestev na zapadu. Tukaj se kmetskemu prebivalstvu pra? elabo godi. Temu so ne nioremo 6uditi, ako pomislimo, da je na WurtemberSkem 146.000 kmetskih posestev, katerib nobeno ne meri vec npgo l'/t wa. Od teh je 80.OQ0, kjer ne relijo ni6 iivine.
Najalabse godi se posestoikom pritlikavcem v Torinskem, kjer skoro le samo. od krompirja iivijo. Pravijo torej tam:
Krompirja zjutri, Opoldne t juhi, Zveger krompirja spet, Krompirja na ves vek.
Kiompir pa je brana ubogih. Zatorej ni duditi se ako nahajamo ondi ljudstvo revno, Jovasto in tu-berkulozno (jeticoo).
Bolje godi sc kmetom na juzoem Bavarskem, kjer posestva niso tako razdrobljena. Preprifial sem se tega sam ondi nekdaj potujoc". NajboljSe pa imajo kmetje na Hanoveranskem. Lakaj? Zato, ker jih ~zemlji§cna knjiga, imenovana nH6feroHe", varuje zoper raskosovauje. Ti kmrtje so najpremn^oejsi, v ver-sko nravnem oziru najvrlejSi na vsem NemSkem.
Pri nm v Avstriji, oamre6 v dednih kronovi-nah. branilo je zakonodavstvo obstanek velikega, srednjega in malega zemljistnega posestva ter upiralo se zoper njega drobljenje io razkoaavanje, vsaj do leta 1868. Le z dovoljenjem vladnim imeli so preod-daljeue parcele prbdati ali prevelike kmetije razdeliti.
DEKANIJA BOLC.
1.  Bole (Bovec) sam kot duhovnija si je pri-dobil 6 novih udov; letosnji napredek je precej manj-ii kakor lanski, tako da oatane pri bdrili 2V# od sto« Kedaj pride Bole do 10 od sto, ko potrebuje k temu nid maoj kot stirikratpc 80 udov! Tonidaatno.
2.  Cez-Soda ima le onega uda re$rko lani; to je res premalo. Z Bolcem sta si na enacej stopinjt odstotkov. Radovedni smo, katera duhovnija v pri-hodnje prevlada.
3.  Log gre rakovo pot, zgubivSi od 16 udov trojico, tako da nima vec" ko 2 od sto. Naprej —in ne nazaj!
4.  S o 6 i je prineala Sofia 6vetorico lanskih, tako da ima zopet 19 udov, kakor predtanskim. Co tudi nima Soda ve3 ko dober 1 od st^, vendar ne kaie, da bi imeia prav dobro voljo «»api edovati. Upamo, da zdaj leto ne bodemo znamovali nazadka, ampak napredek.
5.  Srpenioa je bila lansko letu takosre^oa, da je bila ujela ubeglo dvetorieo So6anov, a-letos je od lanskih. 110 udov enega zgubiia. Ne tako! Na lansko pot!
6.  T r e n t a rje skoraj zmrsmila, kajti od 9 udov zgubiia jih-je 6; ima tedaj samo 3, ali bolje le 1, namred go'ap. vik^rja, ki je naroCcu ua 3 odliso knjig. Tedaj pas^ir jo sam, kam pa so nSie ovoo ? Trenfn nima oiti 1 wd »to,ne; m 10 od sto bi jib mowlaj
Toda ostati Jmoralo je zmerom toliko, da je mogla rodbina, brojefa po 5 ljudij, na posestvu Kveti, nam-ret 12 oral.
Po mojem mnenji gre prav temu zahvala, da §e sploh v Avstrij^ imamo Stevilen kmetski stan, na kateri moremo ozsrati se in v postev jemati, kadar ho-como socijalna (dru^binska) vpraSaoja resevati. Nas kmetski stan je Se vedno dobrodejen jez mod preve6 bogatimi in presilno ubogimi, Bil je ta jez mnogo trdneji, fo bi ga liberalno postavodavstvo, 1. 1868. ne bilo tako mocno oSkodcvalo. Ze veikrat se je tukaj povedalo, kako smo od tiste dobe naprej doJi-voli pri nas poprej nozisliSano trganje in razprodajinje zemljiSfi, veleposestva Sirijo se na Skodo kmetovalstva. Kot vzgled navajalo se je s KoroSkega postopanje grofa Thurna. Ta grof Thurn mora liberalnim Du-najskim listom bit: zelo vSeina osoba, ker so vsi za-mol^ali, kar je o njem poslanec gospod dr. Stein wonder omenil. L? „Vatorland" je objavtl, kako je grof Thurn okolu 6000 oral kmetom pobral zemljiSSa, ku-pil in svoje-mu itak ogromnemu posestvu pritaknil.
Pristavljam se, kar sem v javnih listih iital, da je grof Thurn nelavno po! iupnije CrneSke na Ko-roSkem pograbil ter nad 30 kmetskih posestev ondi kupil. Nekaj podobnega godilo se je na spodnjem Stajerskem. Neki kapitalist, Cegar predstarsi so naj-br?.o nekdaj skoz Rudeee morje Bli, pokupil je od kmetov 300 oral njiv, travnikov, gozdov ter dobro placal. ZakajP Pravijo, da je to Spekulacija ali da hoLe „imeti svoj lov". V petih no previlikih sodnij-skih okrajih na slovenskem Stajerskem bo t treh kratkih letih eksekutivno prodali 1153 kmetskih posestev; toliko rodbin izgubitt moralo je svoj dom in propasti v nemaniStvo.
Najhujie kaze se tam, kjer 4e ve6 6asa smejo zemljigfia trgati,. kjer velja rimsko pravo, po(5enfii .od od francoskega znsedanja leta 1809 naprej. To so d?2ele ^ranjska, GoriSka, Primorje z Istrijo in Dal-macijo. Kranjski dezelni zbor sklical je enketo za-stran agrarnoga (zeinljifikega) vpiasaoja. Ta porofia o skoro neverjetnih razkosavanjih kmetij v pritlicua posestvica. Tako so na primer blizu KrSkega 3 ali 4 erednje velike kmetije razdrobili na 64 parcel. Teh vsaka ima sodaj svojo bajtico, nic divine, ni5 gnoja, samo revscino. Po Notranjskem, doriSkem Stejejo le malo ve&jih kmetskih posestev, v Istriji in Dalmaciji, zlasti ob morji pa je nekdanji samostalni kmet sedaj reven kolon. Tudi na Ogerskem prikazujejo se slabi nasledki trganja in drobljenja  zemljiSd.  Y  10 letih
iraeti 40. Na svidenje drugo letol Kaj naj delajo Trentarji po zimi, ko jih sneg zamete, ako nimajo kaj cltati !a — Tako smo pisali lani in oa§ glas je ostal „glaa upijoLega v puScavi". Trenta je letos prav tako zmrzla ko lani. Bo2e pomozi!
Kakor lani, kako je tudi letos Srpenica daleo prekosila z odstotki (6) vso dokanijo; njej se niti ne pribliiuje nobena druga duhovnija. NajalabSi je Trenta (brez duhovna).
V celej dekaniji je le 3 od sto udov; jako male!
II. DEKANIJA GERKNO.
1.  Cerkno jo nastopilo zopet predlanako pot nazadovanja, zgubivsf trojioo. Lani je bil lep napredek, Skoda, da ni tudi letos kaj taoegn. Ali je bilo Cerkno lani morda bliza vrhunca, da je letos padlo ? Ne; saj je imelo le 3 od sto, — za Cerkno b6re malb. Le ena duhovnija jo v dekanijf Se za Cerknom, druge pa so uze deloma viscko nad njim.
2.  B u k o v o je letos nastopilo iato pot, na ko-jej je bilo lani Cerkuo, pridobivSi si; kar 15 udov. Ima jih blizu 5 od sto. Ako bode hodilo le nekaj let tako, pride gotovo doJagerSc.
•3. Jagersde je bilo uze lani —- na vrbunftu — imajod skoro 10 od sto; letos pa jih ima dbbrih 10 o d »t o, ker si je pridobilo trojioo lani zgubljenih udov. Siveli I To je naS uzor. .
4, Novak© »9 cMe-ofi pol poti io tfift
«d 738.457 kmetskih poaestev. Pokupili bo ioma — 2idi. Slobodno trganje kmetskih sem-^«« witij s» kmataki stan ni tako brezopasoo (bre* nevarnoBti), kakor nam je to zabiCeval proSevaleo manjSine agrarnega odaeka. Po mojem mnenji je 8vo-bodno trganje ali razkosavaoje zemlji86 kmetskema Btanu dedni, amrtoi BovraSnik.
Hooem navesti §e nekoliko dokazovl Jugoslovani, izvzemSi Slovence, Hrvati in Srbi na Hrvatskem, Slavonakem, poprejiojej Xrajini, v ce-lej Bosni in Hercegovini, na Srbskem, Bolgari v Makedonakem in zapadaera Bolgarskem, imajo celo posebno agrarno napravo, oanovano na podlagi ataioalovanskega rodbinakega in obicajakega prava. To je jugoalovanaka — zadruga. (Koneo prih).
Slovenske ljudsfce Sole in pa e. kr. okrajna glavarstva.
Poslanec g. Miba Vosnjak je ssvojimi slo-venskimi tovariSi izroCil doe 4. deccmbra t. 1. na-siednjo interpelacijo do minister skega predsoduika kot voditelja notranjega ministerstva, kloro so podpisali tudi nemfiki poslanci Hohenwartovega kluba:
„Po temeljncm drzavnetn zakonu so v drzelah, kjer prebiva vefi narodov, javne Sole tako urediti, da dobi vaak narod k izobragevanjo potrebmt sredstva v svojem jezika, ne da bi ga silili ufiiti se druzega dezelnega jezika.
Ne zmenec b« za to dolocbo ukazal j« deielni Solski aovet fitajerski, v kterem slovenskav»arodno>t nima nobenega zaatopnika, dasiravuo ua Stajerskem po izkazu zadujega ijudskega fiteviljrnja poleg 794.841 Nemce/ prebiva tudi 388.419 Slovencev, z odredbo z dne 22. februarja 1887 Stev. 833 in z odredbo z due 26. aprila 1887 St. 1925 nemski ufini jezik za vse slovenske ljudske sole, ne da bi bile izvzete ce!6 eno-razredne Sole s poludnevnim poukom. Po tej odredbi je od druzega fiolskega leta naprej neraScina za vsa-kega sloveoskega otroka obligaten. ucni predmet, v vecraztednih Ijudskih fiolah pa je neraSki jezik v v;5jih razredih vc^idel tudi ucni jezik.
Zatadi tega drzavnemu temeljnemu zakonu toli-kanj nasprotujolcga siljenja k uCitvi druzega de2el-nega jezika po Ijudskih Solab izrocil je dr. P o k 1 u k a r s tovarisi dne 18. oktobra 1887 iuterpelacijo do prevzvifienega ministra za uk in bogofostje, v kteri so zahtevaii, naj se prcj omenjena ukaza Slajerskaga de Lelnega Solskega soveta odpravita in izda niinistcrska odredba, po kteri naj bo v sloveoskih Ijudskih fiolah sloveoski jezik ediui ucm jezik, nemicma pa naj se poueuje le kot neobligaten ucni predmet po dovrfie-nem tretjem Solskem letu.
Na to interpelacijo do danaSnjega due se ni od-govora in prej omenjena protipostavna ukaza Stajer-skega dezelnega Solskega soveta sta Se sedaj v veljavi.
Zato so se obcine same ojafiile, da bi branile svoje, r drzavnsm temeljnem zakonu jim zagotovljene pravice, ter so zafcele postavnim potom ufoiemu mi nisterstvu posiljati svoje pritoZbe, ktere je miuisterstvo tako re§evalo, da iuia v slovenskih Ijudskih Soiah vseskovi veljati slovenski udni jezik, nemSfiina pa naj se uLi kot neobligaten ufini predmet, vendar pa je Btarisem na prosto voljo dano, sclskemu vodstvu nazoaniti, da se njih otroci neuiSkega pouka oe bodo udelezevali.
stoje nepremakljiro oie tri leta z 41 udi, kar pa ni me ve5 kot poi pott do Jager25. No, po&itka bodi do-velj, zdaj pa le naprej!
5.  8eb relj e korakajo leto za letom skoro eaa-komerno dalje. Tudi letos so si k lanskim 35 udom pridobilo trojico. Imajo pale 4 od sto, — daleS je ie do JagerSL. Ko bi poskusile pohiteti!
6.  0 tale J predlanakim je bil zgubil 7 udov; lanf se ni bil potrudil pridobiti si jib; a letos pa je popra7il napako obeh let pridobivSi si IB novih udov. Ima jih 48, kar je blizn pol poti do vrbunca. Naj ga letoinja pobvala ne zapelje na predlaasko poc!
7.  Bavna oas je ubogala, ko smo jej lani zaklicali po vpjaiko Bnazaj* — dobro vedod, da pri ˇojaikib akazih ni ugovora. Prav. Ni pridobila samd lani zgubljenega sina, ampak so ^etorico druzih, tako d<i je z 12 udi blizu pol poti.
Ali nas bode ubogala tudi letos, ako jej pono-vimo laoaki ukazP
8.  Or.ehek ni po krivici zadnji v dekmiji, Lansko leto amo ga bill izrofiili §§§, ker je bil za-pravil ni6 manj kot polovico udov — namreS 7. „Prayda* ga je le malo zmodrile. Zapravljivosti se je 8ic9r odpovedal, a napredovati rau vend!»rle ne diSi. Od lani zapravljene gedmorloe pridobil si je ledrojico; sedaj jih nima ve6 ko 9, t. j, niti 2 od sto ne.
Visoko nadkriljuje Jage/sfo vso dekanijo, kate-rej pa Oerkno in posebno fie prebek ne delata 6asti. Vsa, dekanija ni fie prekoraey§ polovice poti, t. j. nima poloib 5 od *to, — ., W--
Clovek bi tnialii, da bodo politi^ne oblasti iz tega odloka c. kr. ucnega miniateratva izprevidele, ka-ko se imajo v fiolskem vprafianji ravnati, in se ii amejo in koliko se smejo v to zadovo vtikati. Temu pa ni tako; take postavno sklenene pritozbe oboiniu starifiev se namrefi kolikor raogoCe ovirajo, da bi ne prifile do avojega cilja in namena.
Na Rorofikem, zlasti v celovSkemin beljaikem okrajaera glavarstvu, je vec slovenskih oWin tamoSnjemu dezeinemu fiolakema soveta poslalo proSaje, dabisc v njih Ijudskih fiolah vpeljal slovenski udii jezik. Da bi pa te proSnje, oziroina pritozbe zaduSili, podali so se okrajai glavarji v do-ticae obcine in so z vsukterimi pripomo6ki, k t e r i h javna sodba ne bi potrdila, vccjidel res tudi doscgi:, da so obfiitie svoje profinje zopot umak* nile.
Prav po tem vzgledu ravna tudi o k r a j o i flavar v Bteiieuh na Stajerskem. V zadnjem La»u so se namrrL zoper gori omenjena ukaza di-zeliit'ga soKsk^ga soveta pri de2elL>m fiolskem soveta in ufiuem imui&'<«!stvu pritoiile obCiue P n d s r e d a, Go r jane, Pi! stein, Zdole in Drensko Rebro'Y btvlskem polififim'in okraju ter so zah-tevale, da bi se njih Ijodske §<>le v jezikovnoin o/ini uravuale v sogia^ji z om<-njeninii z« Cestokrat storje-nimi minisfer.-diinii razs>)dbami.
Da bi pa te piit><zbt; no doapele do svojega cilja in nauuMia, p'«da se omenjeni gospod okrajai glavar v imenovane obCiue. in sicer 12. olct. t. 1. v Podsredo iu Gorjane, 1G. oktobra pa v Kozje, kamor poklifie obcui8ke zastope iz Pilsteiua, Zdol in Dreosk* g.i Rebra Xvr jih opozarja na svojo veljavo kot okrajni glavar. V Podan'di je neki celd tako govoril, kakor da bi ga bilo cesarsko nanaestnistvo v Gradcu nalasC zato tjc poslalo, in kerjezbranim ob^inskim zastopnikoui j»i digoval, da bodo tuorali, ako ostancjo pri svoji pnto^bi, sami plaCevati ucitelja za ueobligatni uemski pouk in vsled tiga noiiti veija davfioa bremena, posrefiilo se mu je rv6, da so Stiri ob6ine umakuile svoje pritozbe in da se je proti temu uprla samo ob^ina Drensko liebro.
Ker je milovanja vied no, da se slovenskira ob-Liimm v boju za narodno Solo delajo take zapreke in od takih straiii; ker so se tukaj omenjeue re5i 2e vcikrat godile in se je po pravici bati, da bi se utegnile ponavljati, podpisani Njega prevzvi-fionost dostojno vprafiajo:
1.  Je li to uepoklicano in nikakor ne oprnviceno vtikanje politidnih uradnikov v sklepe obLin gled^je-zikovue utavnave Ijudskih Sol, ki hudo 2ali po diiav-nem tt-meljaem zakonu slovenskemu oarodu zagotovljene pravice, Njega prevzviSenosti znano, in
2.  jih hoee li odpraviti ?"
Dopisi.
Gor'iCa, 3. januarja. — Kaj takega ni doii-vela goriSka citalnica, odkar biva v sedanjih proefco-rib, da bi bil S'lvestrov veder tako dobro obiakau in da bi bil tako splosno dopadel, kakor letos. Nik-do ni prieakoval, da zdru^i zadnji dan leia gori§ke Slovenee v tako prijeten vecer, kakor jih je res zdru-iil. Ako bi hotel veselrco uataudaeje opisovati, ne vein, kje bi zacel; zato naj mi bo dovoIjen>, di te a par vrsticami sporodim svecanost, ki je vredna dolgega opiaa.
HI. DEKANIJA 6RNICE.
1.  d v a i 6 e so si letos zopet pndobile 9 u-dov, a vendar jim manjka Se 10 udov, da jih bodo iraele PI od leta 1885. Letos imajo kakih 6 od sto. Le naprej I
2.  Velik e Lablj e so letop svoj korak Se bolj 8tegoile kakor lani, pridobivSi 9 novih udov. Imajo jih 33, ali pol pet od sto. Upanje imamo, da ostanejo tudi v prihodnje atanovitne.
3.  Batuje ka^cjo, da so dobile eik raoc kot poverjenika, kajti 22 udov si pridobiti, ni tako lahko. Letofioje Stevilo 34 je pa vendar le 4 od sto; ali naj-lepSe upanje imamo, da se Batuje kmalu povzdigoejo do vrhunca, na kojem se radujejo uekatere bliznje sestre.
4.  Sv. Kri'2 je dobil dokaze, da je pravo mesto. Lani je hodil rakovo pot, kar ni bilo kot „mestu" v posebno cast. Letos pa si je z „dokazi" pridobil tudi dvanajetorieo novih udov nase druibe. Ima jih pa 56, kar ni fie 3 od sto ne. — Malo, res premalo, (se po-vemo, da je samo ena vas v vsej dekaniji za naSim mestom. No, letos imamo dokaz, da tudi sv. KriL zna napredovati, ako le ho&e....
5.  AjdovSfiina lepo napreduj;. Letos ima kar 13 novih udov k 35 starim, kar ztiese 6 od sto. Le tako naprej!
6.  Lokaveo je na saraem vrhuncu —imijo6 d&brih 1 0 o d s t o. To je uze druga duhovnija, koja
.naj nam bode uzor. Letos si je vrli Lokavec pridobil 19 novih udov in jih S'eje 98. Lepo I
7.  Sanpai amo bill lani nekoliko podrezali,
Glede* na ias, ko je govornik slovo jemal od starega leta in priporocal se oovemu, bil je ta govor sredi§de zabavi. Ali de se zacne stvar ogledovati z druge strani, dobi se se drugo srediStia: krasno pe-tje, kakeiSnega ze dolgo nismo sliSali. A z druge strani lepa, umefcna iu prijetna godba, ki je razveae-Ijevala vaakterega, ki jo je poslugal. 0 drugem casu bila je tombola zabavi sredifio'e, in zopet drugim pre-prijezui razgovor. A vse je bilo dobre volje in po* polno zadovoljeno z igro : „To aem bil jhz", katero so cSitaluitSui diletanti izvrstno igrali. Z eno beaedo, bilo je toliko ufttka, zdravega, pofitenega, ukusnega uiitka, da je trebalo uad stiri ure, da se je zvrSila beaeda ,,brez programa".
Pad bi raarsikdo prav rad pogreSil kateri koli tiskani program, samo da bi se pri besedi vse tako lepo vrSilo, kakor se je zadnji6. Goapodc pevee iu igraice prosirao, naj nas kmalu zopet razveselijo z euako besedo.
V GoriCI, 1. jan. — „Sloveusko bralno in podpoino drustvo" imelo je 30. dec. ob a urah po-poludne svoj letni obLni zbor. V pritlidni dvorani Marziuijeve gostilne zbrali bo se drustveniki ob dolo-cenem 6asu in predsednik dr. A. Giegor&o nazuani, da zborovunje je pridelo. DrnStveni tajuile g. Fr. Si-veo prebere poroCilo o druStvenem deluvanji v prete-klem letu 1888, katero otnfnja mod drugim I udi to, kar se je gcdilo, da bi bc dobilo dovoljenje za slo-vesno blagoalovljonje druStvene zaatavo. Odborsproj-ine porocilo z odobiavanjom na znauje. DruStveni blagajnik poroda o racunu za leto 1888, iz katerega smo podali v zadnji stovilki kratek posnetek. Iz njega je povze'i, da druitvo je nalozilo na obresti 370 gl., da koncem leta \a imelo brez nikukega dolga 9 bla-gajnici 102 gl., nepotegnPnih obieatij uad sto goldi. naijev in iztirljivih aktivnih zastatkov »ad 300 gl. Yse to pride v korist rednim podpornira udom, ki najved donaSajo. Izredni podporni udi dobili so pod-pore za 55 gl. ved nego so vplacali. Ta vrsta udov se torej ne priporoda za drustvo (udje z denariie podporo, pa brez zdravil in zdravnika). Zbor je pre-brani in razlojieni letni racun potrdii soglasno. V proraduu za prihodnje leto spiejel se je zuesek 50 gl, radodarnih daror :.n 100 gl. dohodkov od veselie z qzu rom, da se zisfcava blagoslovi; a naaproti postavila se je tudi med strofilce v ta nnmon vsotft 470 gl. Zbor je z navdusenjera sprejel te vsote ter je na predlog druStvenika Stefaua Makuca izrazil odboru 8Vojo zabvalo in zaupanje.
PriSli so na vrsfo razni predlogi, katere jo bil naznanil drustv^nik Karol Komac. Prvi zadera naiin, kako s*» imij" pobtrati mesedoioe od druStvenikov, ter se je odstopil v reeenje odboru, ki je pooblaSoeii doloditi odskoduino onim, ki bi prevzeli to nalogo. Drugi predlog zadeva one, ki vsled slabega platSeva-nja se nioraj) izbriaati iz drastva, in na5in, po kate-rera se ima postopati v tem sludaji, ter se enako prvemu odstopi odboru. Pri obeh predlogih govoril je denamiear g. Pirjevee. Tretji predlog bil je nav-duSeno aprejet in provzrocjl je dolgo razpravo. Predla-gatelj je nasvetoval, naj se naloii odboru, da odpo. Slje do Njegovega Velifianstva presvitlega cesarja de-putacijo, ako bi se tudi to leto ne dobilo dovoljeuje za slovesQo blagoslovljenje druslvene zastave. Bui no ploskanje pozdravilo je ta nasvet. Kar se nikdo ne oglasi za besodo v tej zadevi, izpregovori predsednik dr. Gregorci6 ter meni, naj bi se no nalagala odboru
naj hitreje koraka, ker je po ravoem; ubogal nas je za 8poznanje, pridobivSi 7 udov. Vendar je 65 udov le 4 od sto 7a San pas ali lanski detupas le malo, Zopet nekaj h;treje! Ali bode letos tudi ubsgalF Upamo,
8.  Kamnje je, z dobrimi 3 od sto, Se za S;m-pasom,adrugaLe napreduje njemuennko. Tudi Kamnje namred ima letos 7 novih udov poleg 45 lanskih. Kar velja za Sanpaa, velja tudi za Xamnje; tedaj urneje naprej.
9.  S v. T o m a z je bil u2e lani na vrhuncj, imajod 10 od sto; a letos je lanskim 45 udovn pridobil 6, kar znaSi cel6 11 odstol Nima para ne v dekaniji, ne v Skofiji, a tudi druSba sv. Mo-hora ima gotovo le malo taoih krajev. Slava 1
10.  Oseku amo o6i.aIi zdaj let.), da koraka pocasi naprej; oSitauje lansko ne velja letos, kajti pridobil si je k lanskim 46 kar 14 novih udov, tako da jih ima skoro 6 od sto. Prav iu le lako dalje I
11.  Otlica je zadnja v imeniku, a do po krivici, kajti nima Se cez 2 in pol od sto udov. Lanski dvanajstorici novih je pripeljala letos SeSeatorico. Lepo sicer napreduje, a kor je *pred Ieti dremala, ima le 39 udov, — tudi za Otlico premalo. Saj imajo wljorjanift, po zimi cas prebirati knjige in za krajcar tudi ne gre pretrdo, ker je -— gozd blizu. No, pa le po sedanji poti dalje, bo u26!
NajboljSi v dekanji ata Sv. Tomai* in Lokavec, najslabfia pa sta Otlica in Sv. btriS. Vsa dekanija ima povprek pet in pol od sto.              (Dalje pvih.)
dolznost, ampak naj bi se mu dalo samo dovoljenje, da bi smel dotifine strofike plaoati iz druStvene bla-gajuice, ako bi se pokazala potreba, da bi morala posebaa deputacija oditi na cesarski dvor. Podpred-sednik Julij pi. K'einmayer je skusal poaredovati med predlogoma. Drustvenik Karol Priooic je bil za to, naj se da pdboru naloga, katero naj izvrSi potem, ko bi bila prosnja odbita pri vseh inStancah. Predsednik ugovarja taki strogi nalo-?i; z njitn eaegu menenja je podpredsednik Julij pi Kleinmayer. Karol Prin&fi premeai svoj predlog v tem smislu, da odbor naj poskusa sreLo pri VBeh instancah in ako bt vse nil ds pomagalo, naj bi sklical izreden obfini zbor, ki bi dolotil, ali se ima odposlati omcajena deputa-cija m cesarski dvor ali oe. D.r A. Gregor&fi meoi, da ses tern odboru prevec" veSSejo roko, daje to pre-strogo omejena nMarschrouteu. Tega ranenja je tiidi Al. Rojicr ki pravi, da je treba staviti zaupanje v bodoft odbor ter prepustiti mu, naj stori, kar spozna kot najbolje in najpotrebnej&e v dosego ozna&enega namana. Pri glasovanji sprejtne sa predsednikov predlog, da odbor sine, 3e spozna za potrebtio in umestno, odposlati deputacijo na cesarski dvor, da se dobi do-voljenje za svecano blagoalovtjenje druStvene zaatave, kakor jo je dobilo itaHjansko" podpovno dmStvo, Dolga razprava bila je zaniraiva ia poucna ; vidolo se je, kako ponosni so druStveniki na svoje druStvo in na svojo zastavo.
Potem so se vrSile volitve. Na predlog druStve-nika Frauoa Yodopivca izvoli *>e predsednikoin z vs-klikom dr. Ant. GregorLi8, ki se zahvali za izkazano mu zaupanjo terobljubi, delovati po s"oji moci v ko-rist drustvu. V odbor so voljeni naslednji gospodje : Julij pi. Kleinmayer, Jnnez Berbufi, Ivan Pirjevec, Franc Sivcc, Josip Budau, Ju§t Vuga, Leaard Loda-ti, Anton Fon, Ernest Klavzar, Karol Komac. Na-mestuiki so: Miha Coutreznik, Jarnej Kopat, Janez R<»ja; senatorji pa: Tomaz Oerin, Pranjo Ferfila, Ferdinand SeidI, Vekoalav Spincifi, Franc Vodopivec. Po sesti uri sklene predscdnik obSni zbor; ki se je vrSil v najlepSem redu. J j pa pricakujemo, da bi nam druStvo zopet pripravilo kako veselico po nava-di prejsnjih let.
Political razgled.
Knezo§kofi graski, briksenski in Ijubljan-ski veleSastm gospodje dr. Janez Zwerger, dr. Simon Aichtier in dr. Jakop Missia dobili so od presvitlega cesarja naslove skrivnih sveto-valcev. aTagespost* meni, da so ta odlikovanja v zvezi z delovanjem imenovanih eerkvenih do-stojanstvenikov v odboru za napravo katoliskega shoda, kjer so zastopali kot izvoljenci druge avstrijske §kofe. Proti zahtevam nekaterih ka-toliskih mozt da bi se omenjeni slfod na vsak uaSin &>5el u2e meseca novembra, poudarjali so cerkveni knezi na visjo 2eljo zmerno poli-tiko, da naj so zaCasno odneha z namerovano izjavo. Naznanjalo in pricakovalo se je potem skupno pismo avstrijskih Skofov o raznierahpa-pezevega prestola do italijanske vlade in do svetne oblasti po vzgledu katoliSkih skofov v drugih dczekii; ali na§e okolisfiine tega niso dovolile. Kot znak zadovoljnosti presvitlega vladanja z modrim in premisTjenim postopnnjem eerkvenih dostojanstvenikov na polji javnih obravnav in izjav v eerkvenih in cerkveuo-poli-tifinih zadevah je omenjeno odlikovanje vsekako velikega pomena <n ne ostane brez upliva na daljni razvitek naSih razm^r.
Presvetli cesar imenoval je v gosposko zbornico IS novih dosmrtnih udov; trem visjira gospodom podelil je cast skrirnih svetovalcev in za §kofa v Lincu na Gorenjeavstrijskem imenoval je monsignora Doppelbaaerja v Rimu.
Kraljevina srbska ima novo ustavo, ki daje veliki skup§6ini vecjc pravice od prej; kraljeva oblast jo v marsikaterem oziru skr-6ena. Velika skup§5ina (zbor), ki se je bila sesla 23. decembra, izvolila je odsek 54 udov, ki je pretresoval ustavo. V sredo sprejela se je ustava z malimi premembami, o katerih so se bili uze prej dogovorili kralj in poslanci, s 494 glasovi proti 73; trije poslanci niso gla-sovali, 17 je bilo odsotnih. Vceraj sklenila je skop§(ina svoje zascdanje jako slovesno s kralj e vim goyorom. Kaj se bo dalje vrSiJo v Srbiji, pokaze nam prihodnost.
Na balkanskem poluotoku vre in ni pra-vega rairu. List! porotfajo kot govorico, da bi se bili Avstrija in Kusija pribliiali v svojih na-
zorih o tern, kako dalje postopati v jugoslo-vanskih deielah. Peter Karagiorgievifc, ki si je prisvajal praviee do srbskega prestola, umrl je na morji, ko se je peljal iz Opatije v Crno goro.
I     Domafie in razne vesti
Lepo doto bo imela nadvojvodinja Marija Va-
¦  lerija, hder presvitlega cesarja Franca JoMa I., ki se ; je zarotiia o ietoSnjih bo2iLnih   praznikih z nadvoj-
¦  vodo Fiancem Salvatorjem. Kot premoSeoje jej dajo J 2,000.000 (dva milijona) goldinarjev in zraven tega j jej obei5a presvitli vcesar Se vsako leto 100.000 (sto I tisod) goldinarjev. Zenin nadvojda Franc bo imel dote | 20.000 gl. na leto. Take dote no   redke, kakor so
redke cesarske hcere. V cesarski hiSi na Dunaji pri-j pravljnjo stanovanje  fivdanjima  zarofcneema za tisti
Las, ko se poro&ta, Iter presvitli cesar in cesarica • nofiejo biti oddaljeui od svoje   najinlajSe Were. Listi
piSejo veliko o ljubeznivosti, kakor tudi o cadarjenosti
in lepi vzgoji nadvojvodinje Valerije.
Politicnim lis torn, katere smo navedli v zad-nji Steviiki, dodati nam je se nekatere v nasi bli-zini. „NaSa Sloga" izhaja v Trstu v hrvatBkem jeziku, ki je vettnom umljiv vsakemu Slovencu, ter razpravlja posebno tiiaske in istrske zadeve. Na leto stane 5 gl., za pol leta 2 gl. 50 kr. — V Pulji izhaja ,11 Diritto Croatoa v krasni italijan-§6ini pa v slovanskem duhu enkrat na teden ter stane na leto 5 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 80 kr. — Juznostajerske zadeve razpravlja „8udsteieri-sche Post" v Mariboru, ki se je osnovala tista leta, ko je bilo za5eto pod Taaffejem od daleka sijati prjjaznejge solnce Stajerskim Stovencetn. — „V o 1 k s b I at t" v Celovoi je nem§ki konservativen list ki pi§e tudi o cerkvi in o Slovencih praviSno ter je vreden, da ga podpira, kdor hoce nemSki brati.
Odbor druStva uSlogan imel je 31. dec. pret. leta sejo, v kateri je vzprejel odpoved uditeljice go-spodiJSne M. Jeglifieve, ki se ta pust omozi. Na njeno mesto je zaCasno imenovana dosodanja vrtnaiica g. Coa Pavlina Lebao, ki bo imela zatasno naslcdnico g. (ino Ano Dovganovo, izpraSano u^iteljsko kandidatinjo in praktikantinjo na tukaj§nji c. k. dekliSki vadnioi. Odbor jo sprejel na znauje darove rodoljubnih rojakpv ter izrazil jim svojo najtdplejSo zahvalo. Zadeve manjSega pomona v dekliSki Soli in v otroSkeni vrtn ter politico polo^aj Slovenoev v nasi najblizji bikini in njih bodoce postopanje v bli2njih iSasih bili so na-daljni predmet razgovorov in sklepanja.
Vabilo k obenemu zbom „Citalnice Go-
riSke" na dun 5. januarja 1889. Doevni red: 1. Na-
govor podpre.daedtuka.  2. Poro6ilo  tajnika in knjii-
ni^arja. 3. Porocilo denarni5arja o ra&mu preteklega
leta in o preudarku   za   prihodnje  leto.   4. Predlog
odbora, da bi se postopalo  glede mese5nine strogo
po § 4. druLtvenih  pravil,   ali  pa da bi se zavezali
drustveaiki  za  eno  leto  k  prostovoljaim mesecnim
: nadpla<5am po 20 sol. 5. Morebitni predlogi.   6. Vo-
'¦ Viler novega odbora.   Za6etek zborovanja  ob 7. uri
\ zveder. — DruStvo je narQ&lo za leto 1889 naslednje
; dasopiso: Brus Cerkvoui Glasbenik. Danioa. Dolenj-
[ sko Norioe.   Dom in Svet.   Domoljub.  Edinost. Lju-
! bljanski Zvod. Mir.  Novice.  Na§a Sloga.  Popotnik.
Eimski Katolik. Sloveuec. Siovenski  Gospodar. Slo-
| venski   Narod.   Siovenski   Pravnik.   Slovai.ski  Svet.
Soca,   TJCiteljski Tovaris.   Vrtec.   Vienac. Fliegende
Blatter.   Grazer Tagespost.. Neue frei Presse.   Neue
; illust. Zeitung.   Politik.   Triester   Tagblatt.   Triester
Zeitung.  Vaterland.   Corriere di Gorizia.   II Diritto
, Cioatc. L' Eco del Litorale.
Drobne novice.  C. k. de^elni Solski svet za
¦  pokneiono grofijo gorifiko in gradisko s sedriem v [ Trstu izjavil je v dopisu na slavno vodstvo o. k. ' gimnazija v Gorioi, da pisava,  po kateri se  neki o-
' smoSolec na takajsnjem o. k. gimnaziji piSo M o z e t i 6,
med tem ko so ooeta v dobi pred  letom 1848 nau-
; 6ili, da se pise za Mosottiga, je nepostavna (illegal),
' ter je odredil, naj  se uceueo  zanapiej piSe po ofie*
tovem   pravopiau,   naj  se  njegovo  ime  premeni  v
smislu  tega  odloka 7 vseh  dosedanjih gimnazijskih
imenikih in naj se izdajo  ufioncu  nova spridevala z
goriSko-italijaiibkim   pravopisom  nameato dosedanjih,
katera naj vrae  Solskemu  vodstvu.   Odlok Be je do
pidice izvrsil  in v6erajSnji   M>zeti6    piSe  se  danes
VBled viSjpga ukaza Mosettig. — Deielna solska ave-
tovalca monsignor Andrej M a r u S i C in Solaki nad-
, znrnik Anton vitez KlodiS- Sabladoski pisala 8ta
' svoji imeni do leta 1848 M*rus*ig  in   Clodig.   Zdaj
naBtane vpiaSanje, ali eta poatuvna (legal) imeuovalna
' dekreta, s katerima sta dobila svojo naal:>ve in slui-
be; kajti v dek. jtih pisani sto imeni s sloyeuskim (!)
I pravopisom, ki za <5asa liberalnih vlad ni bit 5e dizavi
! nevaren. — Pie6. g. Josip Golja, vikar na E>im-
! nem, do*.;l je 2. t. m. investituro za kuraoijo v Koz-
banl.   Dne 23. decembia bila sta v duhovna posve-
fiena & p» Sigiimund Lega,  frao^iSkan, in <S, p.
Donat Zttp»!i8i«, kapucin; novi masi imela sta ?v. Stefana dan v rojstnih krajib, prvi v St. Mih*k pri Novem Mostn, drugi v St Yidu pri Zaticmi. — Za kcteheta na c. k. deSki vadnici v Goriei odlo^en je do zdaj 6. g. Franc C a s t e 11 i z. Visokorodua gospa v Gonci, katece dobro sree in veliki upliv tukaj in v Trstu smo opisali v stev. 44. lariske wSo6e« odocila se je zanj, §e predno je bil konkurz pote-kel. Zadnja skrb (na Dunaji) izro<Sena je knezu, ka-teiega smo zadnjig imenovali. Iz tega je razumljiva Iiogumnost ia vztrajnost, s. katero se je potfanial »Corrierow za'aGqricana*.
V Ajnoriko silijo veliko naSi ljudje, ali arefia ni vsakomu mila. Nekateri izseljenci se hvatijo, dajim gre dobro. in so poslali n2e precpj denara domov; a drugi zopet tofljo, da se jim huda godi, in bi bili veseli, ako bi u2ivali zdaj domade solnce. Zato, rojaki, dobro premislite in prcudarite na vse strani, predno zapustite dom, da bi iskali.sreSc v drugem deln sve* ta. Mestni agenti seveda nagovarjajo k izseljevanjn, ker dobijo od podjetnikov po 1, po 2 in tudi po 3 in 5 goldinarjev za vsakega izseljenca, ki jim ga na2e-nejo v mreie.
Cesarskim nradnikom prelep izgled daje vitez L o e b I, novi namratnik Njegovega Velicanstva presvitlega cesarja za Moravsko. Mo2 je 2e star in v cesarski sluLbi esidel; sluftl je vsa svoja leta v naj-vecjo zadovoljnost svojih viSjih; a eluzboval je le v Galiciji in prisvojil si znanje onih jezikov, ki se go-vor6 v oni de2eli: poljskega, ruskega in uradcega neraakega. Ker je na Moravskem, kamor je zdaj pre-atavljen kot zaupna oseba ceaa-jeva, nad tri petice prebivalstva CeSke narodooati, naprosil je Bivolasi go-apod koj profeKorja Krondla, da ga bo pouoeval v deSelnem cVSkem jeziku, in cesarski uamestnik spre-jema v visokih letih pouk, kakor kak uceneo zato, k e r je to v korist slu2bi in v fast diiavnim temelj-nim postavam ter v slavo vladi, ki ima fie takih moS. Namestniic vitez Loebl nam je ziv izraz a v-strij 8 ke politike nasproti fanatidnim in slovano-ircem casnikatjero, ki iSeejo slavo v Herostratoyem delu, r zaniftfvanji in obrekovanji avstrijskih narodov in narodnostij. Gotovi smo da med driavnimi nradniki se ne nahaja niti eden, ki bi stal na strani fanatikov, ampak da vsi odobrujejo prelepi izgled si-teza Loebla, ceaarskega namestnika.
Dezelni zbor Stajerski zboroval je le raalo 5aaa in je ze sklenil svoje zaeodanje. Sprejel je na6rt postave, po kateri vzame Stajerska deiela na poaodo 12 milijonov goldinaijev od denarnega zavoda ttBo-dencredit-Anstalt" na Dunaji, da splaca vse svoje raztresene manjse dolgove. Posojilo se vrne v 50 letih v obrokih, obrcsti se bodo pla6evale po 40/0; denarni zavod uaateje po 97 gl. za vsako dolzao pismo, ki se glasi na 100 gl. Ta denarna operacija je veliko boljea nego ona goriSkega deLeinega zbora, ki je prodal V. Joni v RaSfcelji do12ni pisma pod enakimi pogoji le po 93 gl. in nekaj ce\ ali pa go-riSkega meBta, ki je dobilo pud enakimi p/goji za svoja dol^na pisma samo po 88 ali 89 go' linarjev. Yidi se, da Stajerski de^elni zbor ima na i >zpolago fiuan^ne atrokovnjake, kakerSnih nima dez. zbor go-risk), a fie manj mesto gorifiko. Pri nas je strokov * njak povsod le — Sid, ki posojuje.
BlaS Bite^nik, rodom Grgarec, a sedaj pravi Gori5au, izvrsteu, znanstveno in umctuostnjo izurjen kamnoaek, slovi v nasi dezeli in zunaj nje po mno-gih kamnoseskih izdelkih za cerkve, pokopaliSCa in druge kraje. Y zadnjiu Lasih izdelal je kip umrlega kneza in nadakofa goriskega Andreja Gollmayerj a, ki vzbuja splofino priznanje. To je dalo umetniku po-gum, da je po napravil kalup (model), s katerim pripravlja doprsne kipe ranjkega visjega pastirja z gipsa ali mavca po prav nizki ceni, a& pet goldinarjev. Tak kip ni le spomin na ranjkega knezonadSkofa vsem, ki so ga poznali, ampak je tudi pravi kin6 vsaki duhorski in drugi hi§i; kakor tudi drustvenim in javnim prostorom. G. Bite2nik (Via Giardino, nasproti poSti) napravil je s tem sebi 6ast, a drugim veliko u'slugo. Po prav postern ceni izdelnje altarje, priinice, kipe, kriie, nagrobne spomenike itd.
Okrajnimi Solskimi nadzornikl na Kranj-skem imenovani so naslednji gospodje: za Ornomelj-aki Solaki okraj naducitelj v Cmomlji Anton Jer-S i n o v i c; za Kamemiki Solski okraj nadnSitelj v Moravdah Lovro Letner; za Kodevaki Solski okraj u&telj verouka na drSavoi epodnji gimnaziji Ivan Komljaneo; za solaki okraj Kranj U(Si* telj na II. mestni deSki Ijudski soli v Ljubljani A n-drej burner; za KrSki solski okraj.nadn6itelj v Krskem Fran jo Gabersk; za Litijski Solski okraj udttelj na mes6anski Soli y Krskem J o s i'p Beziaj; za Logatski Solski okraj profesor na Sen-skem uciteljisft v Ljubljani Vilibaid Zapani$ic za mestni Solski okraj v Ljubljani profesor na drstavni realki Fran jo Levee; za Solski okraj Ljubljansko okolice vadniski uCitelj v Ljubljani I v a n Tom Si 2; za Solski okraiNovome&kK ravnatelj dr&vne |imna-zije v Novemitestu Andrej Senekovie'; za P09^'|»ki'Wff& ^WJ aaMtelj v Ppatojini Iraa
Th urn a ; za Solski okraj RadovljiSki zupaik na Do-bravi  Jakob AljaS.
Poziv slovonskini pisate^joXQ. Odbor „Ma-tioe Slovenake* se obradSa do vseh rodoljubnih pisa-teljev sioveoakih z iskreno piroSnjo, da bi 61m preje tem boljo poslali kaj primernih doneskov za prihodnji „Letopis". Kakor letos, se bodo vaprejemali tudi v prihodnjem letu samo izvirni znanatveni in znanst-veoo-poucni spisi iz raznovrstnib atrok filoveskega znahja j vender je iejeti, da bi destiti gospodje pisa-telji svojim razpravam izbraji take predinete, ki ug*> jajo potrebam naroda alovanskega ter zaradt svoje splosue zanimljivoau prijajo vecini Mattciftih. droit-venikov. Rokopjai uaj Be poailjajo najpozoeje do konia mardja 1889. leta predsedniStvu .Matice Slovenake" v Ljubljani, Po pravilih doloeeua nagrada v „Luti-pisu vzprejetim apiaom se izphtoa, kadar boda kujigu dotiskana.
Banka .SlavJija- sklenila j* v mesecih jttlij, avguat in September 1888. 1. 29,355 novik za-varovanj *.a 38,686.176 gld 06 kr. kapitala ter je za tc prejela 536.120 gld. 58 kr. zavarovaiuim: in pristojbiu. Za fikode placala je v tth treh mesecih 159.290 gld. 8S kr. Denazni promet oarednje bla-gajwce iznaial je 4,876. 238 gld. 12 kr. Od 1. ja-nuvarja do 30. septewbra 1888. 1. bilo je skieneuih 53.150 oovih zavarovanj za 55,710.058 gld. 08 kr., ter seje vplacalo zave* valnine in priatojbin 1,279.472 gld. 65 kr.; izplapaw pa Skod 444.818 gld. 96 kr. — Pokojninaki zalog zastopnfcki izuaSa 7S.915 gld. 34 kr.
V ^miuji t Iatri bile ao volitve v ebolpsko stareSinatvo. Narodnjaki ao v vaeh treh razredib sjavuo zmagali proti Sarenjakom. To uaj bo v izgled nasim obSinatn na meji in volilcam sploh. Slava vrlim bra torn Hivatom! VaSa zmaga je nag ponos; Va§ spaa (reSitev izpod tujceve pete) oasa <5aat 1  Zivili 1
Slovanski jeziki zaaloveli ao tudi v Riniu. Kakor se poroca odtam, uatanovil je sveti Ode pa-pei Le*on XIII na svojem vseueiliSdi pri »v. rApoM-naru poaebno stolico, s katere ae bo razlegal glas o jeziku staroalovenakem, hrvaikera, ruakem, polj-ekem, 6eskem, bulgarskem. Prvo pied a van je bilo je 21. dee. pret. 1. o staroalovenakem jeziku. S tern je poatavljena na tern uciliidi glagolica v eno vrsto z grg&no, armenscluo in hebrejicrao. Tukaj se, zopet kaze, kar ae vedno ponavlja, da Slovan gre na dan.
Ernest Rossi, glediSki igralec, je uze nekaj dwj v Gorki ter predstavija v glediidi razne kla-sicne igre, porebno Sheakapearove. Bil je uze piej-eiije case v Orici, ali tako obilno poalugalcev in gledalcev ni j-atl §e ko ieto.-. Pryi vecer piedstav-Ijal je Hamleia, drugi vecer kralja Leara in poteni druge. Do zdaj je bilo gledisce vedno razprodano, ko je naatopil. Taki igralei ae pad ne vidijo vsak dan; zato pa tolika gneca na veder.pnd giediskimi vrati.
Oznarrilo.
Uljudno podpiaana naznanja slavnemu obftnatvu, da je po amrti avojega soproga gospoda Franca Kra-merschitza prevzela v svoje oskrbovanje gostilno „K Ogerski kroni" v Goriei, terse priporoca alav-nemu obdinstvu, zahvaljujod se za do.sedanje zaupanjo in obiskovanje, da bi tudi dalje mnogoStevilno zuba-jalo v to gostilno, katero bo pudpisana preskrbovufa vedno z najboljSo pijado in hrano ter a tpeno po-atroibo po najnizjih cenali.
V Goriei, 22. decemhra 1888.
Ana vdova Kramerscliitz.
Bazglas.
Doe 28. januarja t. 1. bode v cbdinakem uradu v Bovcu od 10.-12. ure predpoludne javna draiba za oddajo naprave dveb mostovih glav pri Cezso-skem mo8ta. Klinca cena znaSa 4077 fl. 74 kr.
Pogoji in naCrti so v obdinskem uradu v Bovcu vsakerau na ogled.
CESTNI ODBOR v Bovea doe 2. januarja 18S9. Nacelnik JONKO.
Gospoda                                                                   lekarja
«pri augela" r Ljubljani.
Moj sin je trpel ukozi dve leti vsled g*stralg:je, alabega pre-baranja in Lelod5nega krea, da ga je ta bolezen rsega BbujSala in skoro unicila. Pri njem po-BkbSal aem vsa sredstta, ki nam jib naia vdda zadaje in tudi [nisem pozabil najrazliinejiib ra* tdninskib vodi. Toda zboljiek bil [je le za malo trenutkov. SlednjiS ai doinislim, poslaziti se Vase zelo pobvaljene esence za zelo-dec, in Tspeb je bil tako nngel in sijajen, da je moj sin porabivii samo 6 steklenio pppolnoma on-_____                droTeL
Pri takem vspehn morem Vaio esenco le najgorkeje ptlporociti »sem trpeoim vsled §1abe prebave, zlate zile itd., ter Vas tndi pooblastim, da to epricevalo moje AtaleSaoati kot t rcenioi zaalazeno pohvslo tndi razglasite.
VTratal887.
Dr. eon levL
Kdor se hiifiii oblftcifi   dobro.   liCno  in ceno, obrne uaj se na ^lasovito tvrdko:
Ignacij Steiner
Gosposke ulice §t. 5,
kjor se nahaja vedno velika zalopa mo2k»h> deakib in otro§kih oblck, zVnskih in dekli^kib jop, nepremoenili pla&jev, ogrinj&lk, triko, stanov in »podnjih kril.
Bogata izbira doniaLih in lujih r-.>b; po-Icg najboljse delavne mofii, da mure tvnika vrtaktcrega, kolikor mogofe, zadovoljiti. Po-snetek iz ccnika:
zimske hla6e od       3 r1. naprej, zimska oblcka od    10 gi.      „ povrhna snknja cd 10 gl.      n dpSka obU-ka od       7 gl.     „ otro§ka    »      „        3 gl. 50 kr. Vedno na razpolago angieSke in  franco-^ke.I)oseb^e mode za goapode in gospe.
\ MABIJACELJSKE HAPLJiCE |
so izyratno zd/avilo za T$e zoli-d« cevo bolezni; lispresegljiro zdravilo so ob sl«;bej slasti dojedi, sla-bem vzduhu, napenanji, ki-slem zdrgovanji, zvijanji po trebuhu, prehlajenji ielodca, zgagi, nabiranii skamenelca, za odpravo preobilne zleme, ble-dice, gnjusi in riganja, glavo-bola od zelodca, zelodcevega kr6a, je proti otrjenju in zagati, preobjedi in prenapitji, glistam. bolezni na vranici, jetrab. m zlati zih.
gL                  Cena  male steklenice z naznanilom tporabe
Tr jo 40, ve5jo pa 70 kr.   Osrednja razpoSiljavnica je
-jt   v Kro'merizah.
jT             Marijaeeljske kapljice niso skriirino zdra-
V    Tiio.   Njih sostanski deli so naznanjeiii na listka o 4,   njib Tporabi. f              Prare Marijaceljske kaplje te dobo skorej
Y    t Tsoh lekarnah t OTitku % rudefio znainko  zgorne *L   podobe zalepljenem.
y Goriei jih imnjo lekame 0ironpoli,  Cristo-foletti, Earner in Pontoni; v Sezani pa Philip Ritschel.
Vabilo na naroebo.
S 1. dnera jannarja  za$ne v Ljubljani dvakrat na meaec  izhajati   nov   politiden in { Saljiv list
„BRIXS".
(Urednik  Ivan  Z e 1 e z n i k a r.)
Obravnaval bode v resni in Saljivi obliki vsa dnevna vpraSanja ter akrbel za cltateljev pouk in zabavo.   Poleg  raznovrstne   vsebine ' prinaSal bode lepe iiustracije in alike odliSnih narodnjakov.
Ker preneha „Roga6a,  bode „Brus" jedini Saljivi slovenski list,  ki ae bode veatno prizadeval, uatre/ati ob^instvu sloven- i akerou,  katero prosimo, naj   ga   blagovoljno podpira dufievno in gmotno. ffBrua" atane za vjo leto 4 gold.,  za  pol leta 2 gold., | cetrt leta  1  gld.   Narocnina   poiilja  ae „Bruaovott opravniStvo v BNarodni Tiakarni" v Ljubljani.
>€>Of€XXX3400©0
Lekarna Braunizer
uva2a neposrodno najfinoje zdr.avniSko ribje olje z otokov Lofonden.
To ribje olje jo n jbolje in najfineje vrste in fcdino sposobno za zdrnruiSko rubo.
Ribje olje, ki ho prodnja v lekarni Braunizer, more He z Testjo priporo5ati kot oiogoCno zdrnvilo in hranilo v vseh mrzlifinih boleznih, t katerih provaguje Sibkost, kakor susioa, Skrofoli, rahiti/em, gnitje kostij, tori po viatu, Sibkost pri otrocib.
Najbolje zdravilo, ki vrnfia mo5 pri okrevanji od .eikih bolKzuij, kakor so maduk tili vroSinska bolezen, milijarja, itd. itd
S tem zdravniskim ribjim  oljem,  katero,   predno se
ra/prodftja ob6instvu, se natanfoo razkroji  in jtreliie
v kemifrti delavnici moje lekarre, pripravlja se
ribje olje z 2eleznim prahom ter
ribje olje z jodom in Jelczom,
OsV" Najbolja gladila za zobc onemu, ki faoce ohraniti zdrave in lepe zobe ter dati ustom prikuplitro srezost in prijetea dull.
{PIT* Proiiaja diSav ali drog — keinijskih in zdrav-iakih izdelkov — zdravilnih posebnostij ~ naravnih mi-ueralnih rod4 — izdelkor za ranocelsko zdrarljenjo — stvari s pro2neg:i gumija in yulkanizovane robe ~- pastxr cistilnih brizgalnio rsake vrste — proznih nogorio — zdravniakih mijlov itd, itd.
mr   Samo v lekarni Braunizer   -w
v Goriei,  Franca Joiofa cesta, SteT. 6r
Maroclla za dezelo lzvi*g||o se hltro.
Bi Zelodene bolezni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo 2elod2no zdravilo.
Izbrati v raznih zolodiinih boleznih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namonu, ni luhka stvar dandaneH, ko so produjajo vsukovi'stna taka zdravila.
VoSji del onih kapljio. izl>6kov itd itd., ki se oznanjajo in priporo.Sajo obcinatvu % visoko lete5imi beaodumi, ni druzega ko prevar.**, pogosto se ikodljira.
Sumo jeruzalemski balzam, uze davno znan po svoji priproxti sestavi in po ozivljajofii svoji moci na Jelcdi'uo ziree, si jo pridobil prednost pred vsemi dru-ginti do zdaj 7,nuninii pomocki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno. raste.
Th balziim, bogat krepcajoSe rao5i kinefikega ra* barbara, korenike, ki jo Hploh znana po svojent pre-bavnem uspehu, daje gotovo srodstvo proti zoloddnim slabostim, izrirajodim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporoCa, ko jesti ne disi, proti neprijetni sapi, gnjusu, riganju, zabasanju, nemorojdalnim teiavain; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu.
Steklenica 8 podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Goriei. y TRSTU pri G. B. Kovis, v KOEMIKU pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C- PaUsea.
(J. C. GERBER) v Ljubljani
priporods                          |
svojo  bogato in raenovrstno zalogo          ,
slovtMiskill molitvenih knjig,'
po ^ako nizkih cenah in razliSno vezanib, na primer  I t papirju, v pol usnji pozIoCene, popolnoma v usnji x zlato obrozo,   v rujavem usnji okovane,  dalje ve-zane r slonovi kosti, v ponarejenem   kristalu, v za- I metu in plisu,   s  pozlaienimi  vozli  in s podobo v I sredi. Izdeluje pa jih tudi, kakorkoli zahtetajo (as-titi naroiniki.
Kdor Tzame veSje stevilo knjiiic, dorolim mu primerno eniianje cene (rabat).
fiastiie naroSnike prosim, naj se  kar aarav-nost na me obraSajo.
Cenik poiljem  na   xahtevanje   brezpltcno in franko.                                                                         I
Dalje opozr rjam svoje p. n. narocnlke ' in kupovalec, da se te nekoliko casa prodajajo in sirijo med Ijudstvom slovenski molitvenikl, ki niso na Kranjskem prfSli na svitlo, katerih ni splaal kak gospod dnhovnik in ki tndi nimajo knezoikonjskega potrjenja. Na teh knjigah ae dalje nahajajo tudi taki naplsi, kakor jib imajo knjige, ki ao v nioji zalogi in fie celo trije razli6ni naplsi, med tem ko je vsebina pri vseh knjigah enaka,
+ Dobivajo se po vseh knjigarnah. •>
logt ko
itdsfatelj is odgoruroi urednik; M, KUHSIC — Hibrjja^kfl TisJ^ma v Qvrm