v ovn 1 . , JUGOSLAVIJA* 8! oktobra 1922. Vidovdanska ustava ie rodila že ve­ like posledice, učinke, ki so ravno na­ sprotni, kakor so jih pričakovali njeni očetje. Gospodarsko propadanje in več­ ne finančne kalamitete naše države _ kdo bi se upal trditi, da jih ni v veliki meri povzročila slaba ustava? Ta je Prisilila ves hrvatski narod v abstinen­ čno politiko, pognala je mnogo ljudi, ki *o z navdušenjem pozdravili nastanek naše države, v hladno nevtralnost, ne­ mo ali celo hladno opazovanje našega državnega razvoja. Kjer bi moral vsak najmanjši delec delovati s podvojeno energijo, vidimo mrzlo pasivnost ali ce­ lo zavirajoče sile. Ni treba posebnih fi­ zikalnih in matematičnih sposobnosti, da uvidi človek zdravega razuma, ka­ ko prazno morajo učinkovati take raz­ mere predvsem na naše gospodarsko življenje. Nesrečna vidovdanska ustava pa deluje tudi uničujoče na našo zunanjo politiko. Kaj pomaga, če ima naša dr­ žava še tako spretno in uglajeno di­ plomacijo, če pa lahko najneznatnejši zastopnik te ali one države vsak tre­ nutek pokaže na slovensko-hrvatsko Vprašanje, ki ga je vidovdanska usta­ va tako brahijalno rešila, da je iz stro­ go notranje-političnega problema ustva­ rila mednarodnega, če tudi se danes o njem nikjer ne razpravlja oficijelno, tem več pa pri zaprtih durih, kar nam seveda nič manj ne škoduje. Zadnji do­ kaz o našem mednarodnem ugledu smo prejeli pri volitvah v Društvo narodov, k$er je dobil neznatni južnoameriški Uruguay svojega odbornika, Jugosla­ vija kot reprezentantinja male antante V* J« sijajno propadla... ZadovolBva rešitev ustavnega vpra- tfcfija, revizija ustave, pomeni tedaj filitev našega gospodarstva, našega Zunanje-političnega ugleda, naše drža- Vfc Ni pa dovolj, če kdo zahteva samo ffcvizijo ustave, spremembo režima, ni- «14 pa morda sam nikakega jasnega načrta, kaj in kako bo revidiral, da iistvari nekaj pozitivnega, kar bo res zadovoljilo veliko večino Slovencev, Srbov in Hrvatov v ustavnem oziru. Zal, da je ravno med napredno inteli­ genco tozadevno precej nejasnosti, ki se giblje z malimi izjemami v ideolo­ giji splošnih gesel o bratstvu, sporaz- uinu, decentralizaciji uprave in morda cek) v nekaki samoupravi, le malo­ kdaj pa slišimo, če se skriva za temi splošnimi gesli res kaj konkretnega, za življenje sposobnega. Vzemimo samo krilatico o decentralizaciji uprave ali o samoupravi. To sta dva pojma, ki po­ menita mnogo ali pa nič. Ali imamo Slovenci danes decentralizirano upra­ vo, ali imamo samoupravo? Oboje Imamo, ako si kdo predstavlja, da je to samouprava, če zastopa vlado pri tem ali onem pogrebu dr. Skaberne, pri tej ali oni predpustni veselici dr. Razjasnimo pojme! Baltič, da sme nositi pokrajinski na­ mestnik lepo uniformo ali da mora fi­ nančni delegat odposlati v določenih obrokih toliko in toliko bankovcev v Beograd. Morda je to samouprava v smislu maloštevilne birokracije, toda treba se je samo spomniti, da vsa ta visoka birokracija nima niti toliko pra­ v ic e , da bi recimo nakazala profesor­ jem izplačilo nadur in jasno mora biti vsakomur, kaj je — paradna samo­ uprava. Od naprednih Slovencev je do­ slej edino dr. Rostohar na zagrebškem kongresu jasno označil slovensko za­ htevo po parlamentarni avtonomiji, do- čim se tudi demokrati še vedno gibljejo v splošnih frazah, za katerimi najbrž ne bo mnogo več nego — paradna sa­ mouprava in decentralizacija. . . Naša javnost in zlasti inteligenca mora priti do jasnih pojmov. Cisto do­ ločeno moramo vedeti, da je možna za našo državo le e n a in enotna zuna­ nja politika in ne morda Protičeva in Koroščeva in Radičeva, da pa. imamo Slovenci svoje posebne kulturne potre­ be in ra/mere, o katerih naj sklepa av­ tonomna zakonodaja, vedeti moramo, da mora imeti močna država enotno vojsko, da pa moramo imeti Slovenci avtonomno policijo, ki čuva nad redom v državi normalnih razmerah, vedeti moramo, da je mogoča le enotna že­ lezniška politika, da pa imamo Slovenci določene zdravstvene in socijalne raz­ mere, ki jih naj urejuje avtonomna za­ konodaja, vedeti moramo, da mora imeti država enotno denarno in finan­ čno gospodarstvo, da pa moramo Slo­ venci sami razpolagati s primernimi denarnimi sredstvi, ki so potrebni za naše avtonomno življenj? in odgovar­ jajo naši moči v državi, vedeti mora­ mo nadalje, da ne sme v avtonomni samoupravi centralna vlada imenovati višjih uradnikov brez sporazuma z av­ tonomno reprezentanco, vedeti moramo, da parlamentarna avtonomija ni naper­ jena proti državi, temveč pomeni vrhu­ nec konsolidacije naše države, ki pravično deli narodovo voljo med osrednjo In avtonomno drž. oblastjo. Kdor je res realni politik, mora priti preko praznih splošnih gesel in krilatic o bratstvu in sporazumu, do jasnih*in določenih predlogov in zahtev. Še navadna trgovska morala zahteva od vseh interesentov, da se medsebojno poznajo, kadar se združijo v skupno trgovsko podjetje, koliko jasnosti in konkretnosti je šele potreba med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki hočejo najvišji Ideal vsakega naroda — zdravo skupno državo. Bratje morajo vedeti, kaj drug od drugega zahtevajo in kaj drug dru­ gemu lahko koncedirajo. Kadar sl bo­ mo lahko Jasno pogledali v oči, ta­ krat si brez hinavščine stisnemo roke in konsolidacija naše države bo izvršena. . . Dr. Joža Olonar: Narod In naciia drugod in pri nas. V Četrtek 5. oktobra 1.1 . Je »Sloven­ ski narod« prinesel iz peresa drja Jo­ sipa Smodlaka uvodnik »Narodno pra­ vo la pravo samoodločbe«, ki razprav­ lja o problemu »nacije« in »naroda« na capadu in ga nazadnje aplicira na raz­ mere v naši kraljevini. Vse svoje raz­ laganje Je osnoval na \Vilsonovo na­ čelo »samoodločbe narodov«, o kate­ rem pravi, da smo ga pri nas napačno razumeli in da nas je baš zaradi tega tazočaralo. Wllson — po njegovem — ni mislil tako kakor naši nacijonalisti In zato je prišlo prvo razočaranje: iWilson nam Je zahtevo po Gosposvet­ skem polju odbil, odbil ne samo njo, ampak odbil tudi naše pretenzije na zemljišče, kjer se tudi danes po večini govori slovensko, toda »na to je priiel odgovor, ki je okamenil naše nacijona- liste: ne odločuje jezik, ki ga govori ljudstvo, marveč njegova volja«. S tem je bilo postavljeno vprašanje narodne samoodločbe na osebno fasijo in ta se je v slučaju Korošcev izrekla zoper nas, ker so Korošci bili primorani fati- rati za »nacijo« in ne za »narod«, da govorimo v žargonu državno im peria­ lističnega zapada in drja SmodlaKe. Vsi akti, iz katerih bi si lahko ustva­ rili jasno sliko o vseh zakulisnih do­ godkih, ki so ustvarili današnje meje naše kraljevine, nam niso še dani na vpogled in nam — kakor vse kaže — še dolgo ne bodo. Saj ljudje, ki *o za časa vojne vodili našo politiko na za- Romantične duše. (K premljerl Iv. Cankarjeve drame.) »In tako bo ostalo zmerom . . . zme­ rom, lju b ica... Ne žalosti, ne smrti, — sam 6 večno, neizmerno razkošje...« Talc6 govori dr. Mlakar, romantičen junak drame do svojega umirajočega idola jetične Zarnikove Pavle, medtem, ko zunaj iz ceste hrumč v sobo zmago­ slavni klici zmagovitih Mlakarjevih p ristaše v ... Ta moška romantična du­ ša se giblje v sredi javnega življenja, se bori s »prvaki« naroda (dr, Delak), lahkomiselno zapravlja življenje z dvomljivimi ženskami, a sredi blata in gnjusa ga obvladuje »hrepenenje po ti­ ld, nedolžni sreči«, čudovit ogenj mu pretresa prsa tedaj, ko terja življenje od njega najbolj odločnih dejanj. Potek drame je enostaven, malo skladen, a da občutiti vso poznejšo silo Cankar­ jevih dramskih ustvaritev. A z gorko omamo te objame tudi tipajoča lepota tega prvenca, ki ni le podlaga za stu­ dijo Cankarja-dramatlka, temveč je ce- 16 ključ, odpirajoč vse tiho razkošje njegovih del. »Za narodov blagor«, »Pohujšanje« in »Hlapci« so kot veje enega debla, enega umetniškega ho­ tenja: »Namen umetnikov naj bo, da n a a /i takorekoč ogledalo drži: Kaže j&Cdnosti nj6 prave črte, sramoti njft pravo obličje, stoletju in telesu časa od­ tis rjega prave podobe.« Dr. Mlakar, brezmočen romantik hrepeni k nebu, a tava v blatu, se dvigne do voditelja narodi.c skupine — pa ga smrt dekle­ ta, ki je ubežala z drugim (dr. Sternen) popolnoma, skoro otročje razoroži. V večnem nemiru je zanj njegova okoli­ ca, sluteč »da je Mlakar človek, ki živi v nepiavem času, ki dela sam 6 napeto družin navadnim smrtnikom in muči Mhutega še samega sebe«. Obiležje tem »junakom« daje za naše razmere tipična okolica. Breznačelni, rodoljubni narodni »vodniki«, (dr. Delak, Mak, Vrančlč) pripravljeni ob prvi priliki sleči suknjo svojega prepričanja in strahopetno zapustiti nagnjeno ladijo, se sicer medlo pa razločno izoblikujejo iz Šibkega dejanja. Naše ozkosrčne razmere, zlagana vzgoja in kofetarski naš družabni ton že rahlo sili iz teh dejanj, ki so bile prvi vozel krvavega Cankarjevega biča, žvižgajočega skoro dvajset let po naših plečih. . . Režijo je vodil g. M. Skrbinšek in ie skušal s podčrtanjem globljih in z opustitvijo medlejših mest ustvariti res Izborno, za oder zelo kočljivo stvar. V veliko zadoščenje je ljubitelju Cankarja to dejstvo, ko se zave, da imamo danes ne sam6 režiserje Can­ karjevih dram, ampak tudi igralce in padu, naravnost skrivajo tiskane priče svojega delovanja! Vendar pa se zdi, da so naše meje, ki jih imamo danes, in težkoče, ki izhajajo iz tega našega narodnega položaja, izšle samo iz dej­ stva, da so naši politiki, ne da bi se za­ vedli dalekosežnih posledic tega akta, kratkomalo posneli zapadno terminolo­ gijo »nacije« in »narodnosti« in jo pre­ nesli na naše razmere. V veliki večini je tega krivo dejstvo, da so se vzgajali v državnopravni ideologiji zapada, predvsem Nemcev, ki so to svojo im- perijalistično ideologijo spravili v pre­ pričevalen pravni sistem. Na koncu XVIII. stoletja je en sam človek na pre­ stolu rekel: »Država — to sem jaz«, ko pa je on in njegov sistem padel pod navalom meščanske francoske revolu­ cije, je na mesto edinega vladarja v državi nastopilo vladajoče »pleme«, vladajoči »narod«, ki se je v državno- pravnem sistemu, da si pridobi več ve­ ljave, proklamiral za državotvorno na­ rodnost, znanstveno ali bolj učeno po­ vedano, za »nacijo«. To je svetovni raz­ voj od meščanstva propagirane nacio­ nalizacije, ki se je v boju zoper aristo­ kracijo in klerno, kot »tretji stan« zo­ per ta dotlej privilegirana stanova, po­ rinila v ospredje, dala srednji Evropi zadnjega stoletja značilne poteze v po­ litični zgodovini, ustvarila Nemčijo in nazadnje ubila Avstrijo. Razvoj na anglosaksonskem zapa- du je bil popolnoma drugačen. Tam se je že stoletja prej ustvarilo vse potreb­ no, da je dobil državljan svoj »habeas corpus«, neposredni kontakt z morjem je dajal možnost za oster medsebojen konkurenčni boj, pot do gmotne osamo­ svojitve in s tem tudi do političnih svo­ boščin, je bila mnogo bolj odprta za- padnikom nego prebivalcem srednje Evrope, ki so bili v pravem pomenu besede »glebae adseripti«. Predočimo si samo značilno vrsto letnic, ki kaže­ jo, kedaj so bili v srednji in vzhodni! Evropi kmetje oproščeni tlačanstva. Dr. Smodlaka vprašuje: »Kako to, da so Angleži in Škoti jedna nacija, Irci pa to niso?« Dobro bi bilo, če bi poleg tega še bil opozoril našega človeka, naj pazi, če govori s kom angleško, da bo govoril o »Britaniji« in ne o »Angleški«. Če bo slučajno naletel na Škota, ki se smatra sicer za »Britanca«, za »Angle­ ža« pa ne, se mu bo s takim zamenja­ vanjem »nacije« in »narodnosti« zame­ ril. Ves razvoj nacijonalistične termi­ nologije treba namreč umevati histori­ čno. Zapadna »nacionalizacija« se je razvila iz povsem drugačnih vzrokov, ko srednjeevropska, da o vzhodnje- evropski niti ne govorimo. Švica, ki jo tl in oni radi stavijo za zgled, ali je potem že pravilen ali ne, se je do današnjega stanja preborila skozi stoletja divjih in besnih krvavih bojev. Današnje stanje pa je tako, da vsak Švicar ljubi in slavi svoj »Kan- tonli«, pri tem pa se vsak obenem tu­ di zaveda, da je Švicar. Prvega mu noben Švicar — • dasi drugoroden — ne brani, nad drugim se vsi skupaj ve­ selijo. Nemški Švicarji, ki so dali nem­ ški literaturi take korifeje, kakor so Gotthelff-Bitzins, G. Keller, Spittelerin Widmajin, uživajo poleg tega še v nem­ škem jezikovnem svetu privilegij, da smejo pisati svoj poseben književen je­ zik. Njih spisi se za ostale Nemce iz­ dajajo s priloženimi vokabularji; če bi kak gimnazijec napisal v Berlinu nalogo z oblikami, ki jih sme rabiti vsak švi­ carski nemški pisatelj, bi mrgolela rde­ čih lis. Za zgodovinski potek nacionaliza­ cije sveta so posebno ilustrativne raz­ mere v bivši Avstriji in Ogrski. V Av­ striji sta si nemška aristokracija in ž njo roko v roki nemška buržoazija po 1 . 1848 znali zavarovati drugojezične kolonije, kamor sta pošiljali prebitek svojega Intelektualnega naraščaja. Ves nacionalni boj se je v Avstriji vodil kakor nekak civilen proces na podlagi neke že takorekoč kritične ustave, ki je imela točke, ki so celih sedemdeset let čakale na to, da so postale brez­ predmetne. Ustavnost — vsaj navidez­ na! — tega nacionalnega boja je za­ krivila, da nam niso ničešar pripove­ dovali o kaki avstrijski »naciji«. Zato pa so primerno ravnali v praksi. Kdor­ koli z avstrijskih Nemcev je kaj veljal na pr. v znanosti, je bil zunaj Avstrie in v njej »znamenit Nemec«, o drugo- rodnem Avstrijcu se je v enakem slu­ čaju govorilo samo kot o »znamenitem Avstrijcu«. V politični praksi pa se je vedno uveljavljalo načelo, da grejo Nemcem kot vladajoči »narodnosti«, to­ rej kot »naciji«, večje pravice ko av­ strijskim »narodnostim«, ki naj lepo ti­ ho čepe v zapečku ali pa mirno izgi­ nejo. Kako so v tem pogledu Madžari »varali svet«, o tem govori Smodlaka sam. Niti A vstria niti Madžarska se namreč v krogih svojih državnikov ni­ sta zavedali, da je današnji nacionali­ zem nekaj v čustvu zasidranega, nekaj tako močnega, da zoper njega ne po­ magajo nobeni civilni ali kazenski pa­ ragrafi. Dr. Smodlaka pravi, da so Madžari, »hoteč obdržati svoje gospodstvo nad podjarmljenimi narodi, dolgo časa va­ rali svet, da so tudi Ogri jedna taka nacija, slednjič pa se jim je vendar raz­ krila prevara, ker jim je manjkal glav­ ni pogoj za nacijo, in to je: skupna dr­ žavna zavest, skupna volja državlja­ nov, da žive po istih zakonih v isti dr­ žavi.« To je pač — neizmerno milo po­ vedano! Goljufija je bila v tem, da so Madžari, kot vladajoče pleme, ali kot »nacija«, te zakone uporabljali po svo­ je, hoteč nasilno vsa ostala nernadžar- ska plemena spremeniti najprej v »Ogre«, nato pa v »Madžare«. Madžar­ ska »nacia« bi naj tudi vsem drugim »narodnostim vtisnila svoj madžarsjl narodni pečat in tako ustvarila identi­ teto madžarske narodnosti in nacije. »Mi smo v srečnem položaju, da se pri nas narod ir nacija Krijeta« prjvi dr. Smodlaka. Kolika zmota! V sreč­ nem položaju srro bili zaradi tega, ker je našo državo ustvarila »skupna dr* žavna zavest, skt pna volila driavlja* nov, da žive po istih zakonih«, in v srečnem položaju smo, ker se tega še vedno zavedamo. V svetovni zgodo­ vini je pot, po kateri smo prišli do skupne države, nekaj povsem singular­ nega. To, kar Smodlaka pri Madžarih pogreša, smo prinesli že ob rojstvu naše države kot nje najtrdnejši temelj s seboj! Kaj je krivo, da se ta temelj vedno bolj rahlja? Ali ne mogoče dej­ stvo, da zamenjavajo naši politiki — med njimi tudi dr. Smodlaka — pogoje političnega sožitja ž njega posledicami in da izhaja iz tega tudi neprimerna, včasih naravnost nekulturno nasilna polit.čjia praksa? Dr. Smodlaka opozarja kot na Jam ­ stvo naše bodoče konsolidadje v sme­ li »nacije« na dejstvo, da živi v » S ® - vemovzhodnem delu Srbije danes za­ dovoljno mnogo tisoč ljudi romunskega materinskega jezika in romunskih obi­ čajev, ki pa ne smatrajo Romunije za svojo domovino, marveč Srbijo, ter so zanjo tudi kri prelivali, kakor ostala njena deca.« Moj Bog! Ti Romuni so bili v narodnem pogledu popolnoma in* diferencirana, amorfna masa, ki Je bila vesela, da je lahko živela svoje vege­ tativno življenje. Kam bo danes, ko smo že imeli z Romunsko prepire za­ radi razmejitve mešanega teritorija, is ko imajo v soseščini veliko, v nacio­ nalnem pogledu se razviajočo državo, začelo gravitirati njih duševno življe­ nje, ni težko prerokovati onemu, ki J« kolikaj pazno zasledoval razvoj nacio­ nalne misli v zapadni in srednji Evropi. Trst, 6 . oktobra. Fašisti nadaljujejo s svojimi nasilji Kakor divji Huni se zaganjajo zdaj sem, zdaj tja, izvajajo nasilja v vseh mogočih oblikah, rušijo poslopja, poži­ gajo, pretepajo in ubijajo, skratka po­ čenjajo vse kar se jim pač poljubi in ni je sile, ki bi jih mogla zadržati, ustaviti njih barbarsko početje ter jih kazno­ vati. Danes so fašisti gospodarji dežel, gospodarji države. Oblast jim gre od dne do dne bolj na roko, podpira jih na vse mogoče načine, daje jim v vsem njihovem početju popolnoma proste ro­ ke in prosto pot. Fašiste je spočela itlijanska vlada, natančneje povedano — min. predsed­ nik Giolitti, da jih izrabi proti vstajajo­ čemu in grozečemu komunizmu. Bill so tedaj spočeti v zaščito kapitalizma, ki je stal tik po vojni na šibkih mate­ rialnih in moralnih nogah. V fašistovsko organizacio so pri­ stopili najslabši elementi, kar jih pre­ more Italija. Brezposelni, delamržni ljudje, delinkventi vseh vrst, ljudje, ki so hoteli igrati ulogo junakov, don Ki- šotov, ljudje vseh slabih stremljenj, ki niso vedeli kam in so našli v faši- stovskih organizacijah izborno zatoči­ šče in ugodno mesto, kjer so lahko ne­ kaznovani služili svojim podlim instink­ tom. In tako so se zbrali v teh organi­ zacijah lenuhi in hudodelci, ki jih sedaj proslavia pol Italije. V začetku so imeli fašisti le malo privržencev, ali danes je drugače. Fa­ šisti so se silno razmahnili, vsepovsod imajo danes svoje skupine, vsa mesta so že nasičena z njihovimi društvi in že se raztezajo po deželi, V trge in vasi; in ne bo trajalo dolgo, ko bodo imeli v vsaki vasi v Italii svoj »fascio«. Fašistovske skupine rastejo kalso*1 gobe po dežju. Kako je to mogoče? — Nobeno čudo! Saj jim gre italianska vlada v vsem na roke. Doslej še ni ukrenila niti koraka, da bi jih potlačila, pa tudi ne misli ukreniti ničesar. Fašisti so zrasli vladi preko glave in vlada ne more sedaj več nazaj, četudi bi hotela. Kdor se drzne upirati ali nasprotovati fašizmu, ta je kaznovan brez razlike. Deloma vsled strahu, deloma iz resnič­ ne simpatije podpira vlada fašizem ma­ terialno in moralno. Fašisti imajo svo­ je uniforme; te uniforme so dobili od vlade. Prav tiste uniforme so, ki so jih nosili poprej »arditi«, t. j. prostovoljne naskočne italijanske čete. Fašisti ima­ jo avtomobile — ti avtomobili so voja­ ški kamioni; vlada jim jih je dala na razpolago. Fašisti imajo platnene ša- tore — ti šatori so bili last vojaškega erarja. V zadnjem času nosijo fašisti tudi čelade — te železne čelade so črno prebarvane vojaške čelade. Jekle­ nih čelad menda vendar niso kupili fa­ šisti v trgovini železa! Vlada pa jih ne podpira samo mate- rielno, ampak tudi moralno. — Fašisti smejo počenjati karkoli hočejo — nik­ dar niso kaznovani. Smejo požigati, moriti, zasedati poslopja, razganj&ti šole in občinske zastope. Kdo pa 3® brani? Zdaj, ko so že razlili svojo jezo nad Slovenci na Primorskem ter po ostali Italiji, so se vrgli kakor divje zveri n* Tirolsko. Te dni so divjali po Bocnu* ki so ga zasedli. Polastili so se s sil® najlepše šolsko poslopje »Elisabeth« t® * ustanovili tam notri italijansko šolo, “ so jo že krstili in dali ime »Regi®8 Elena«. Napadli so javno mestno str** žo, jo razorožili ter razpustili mestu* svet. V nekolikih urah je že bil od vla* de imenovan vladni komisar, ki Je skuP" — celo publiko. Sicer je pri premijeri precej neprijetno strašilo po ložah, vendar je prinesel večer vsem navzo­ čim tih užitek naše nasilnejše sloven­ ske b e sed e ... Dejanja se vrstž in za­ ključujejo v neverjetnih posledicah, za katere ni mnogokrat tudi umetniške opravičbe, nastopajoči Pa so tvorili zaokroženo enoto od dobro preštudi­ ranega »junaka« Mlakarja-Skrbinška doli do frazastih in bombastičnih agita­ torjev in rodoljubov. G. Skrbinšek očituje izredno igralsko inteligenco, do pičice naštudira vlogo in postaja zopet močan moment v drami. Želeli bi le manj umetnlčenja in več gorkote, manj tehnike in mnogo resničnejšega čustvovanja. Dr. Sternen- Železnik je delikatno podal svojo sicer pasivno vlogo. Zna Iznenaditi tudi v najneznatnejšem prizoru, je iskren in zajemljiv igralec. Pavla gdč. Danilo­ ve ni prinesla onega romantičnega ob­ čutka, ki naj ga vzbudi njen nastop. Po vnanjosti in po igri smo videli zelo pov­ prečen lik. Dr. D ela k -K ra lj je neko­ liko ostajal v ozadju vsled malo izde­ lane igre, Peček in g a. Rogozov a, najbolj pa Rakarjeva so zelo sre­ čno vozili. Ga. Juvanova (Olga) ni presenetila samo z elegantnim nasto­ pom, poškropila je nekoliko mlačno vzdušje drame z vedrostjo svoje na­ ravne igre. Danil o-Jereb je splaval, sedeč na udobnem naslanjaču svoje ru­ tine in dobrih u š e s ... Plut je bil po­ srečen agitator — »govornik« in posre­ čen bi bil morda Gregorin, če ne bi živel v prepričanju, da mora na odru cel čas »igrati«. Mirno In prepričevalno igro g. L i p a k a je treba posebej ome­ njati. Ce bodo izginile nekatere nesigur- nosti v nastopu, tedaj ga bomo iz srefi veseli. »Romantične duše« pa zaslužijo — in to iz čistih literarnih ozirov — svoje življenje po naših odrih. Kot v koncesijo veselja željnemu delu publike sledi v sredo, dnž 1 1 . t. m. angleška komedija Manghema: Jack Straw. ____________ ~ u — Fran Brkin. Impresije fz Nemčije. Hamburg, tretje največje pristanišče sveta! Človeku se zdi, da je v blaznici, kajti vsenaokrog drve avtomobili, vo­ zovi, pešci, vse mesto je zavito v go­ sto meglo dima iz tovarn in parnikov. Vsak človek ie tu res samo številka ogromne mašinerije, ki se zove svetov­ no pristanišče. Sedež na verando bliž­ nje kavarne in poslušaš ta monotoni ri- fem. Polagoma te uspava, posamezno­ sti se zbrišejo in pred seboj vidiš le še nekako kinematografsko migljanje, na ušesa te pa zbada momentano hrešč** nje. S težavo se prebudiš in zaveš te® greš dalje. Na levo in desno odurni k * * " pi iz surove opeke, sem ter tja kak« javno poslopje — kup umazenega, bre2 “ izraznega kamenja. Tako se pretolče* do luke. Megla se zgbsti, v nos te da smrdeča in umazana morska vod in v nejasnih konturah vidiš pred se , * šviganje neštetih parnikov, ki plaV*l pod vsemi mogočimi zastavami sve““ Največ je angleških, sicer pa tiči V t «0 1 tudi ves smisel svetovne vojne. Ali je to življenje? Morda, venda* se začne človeku tu nehote tožiti Pjj umirajočih starih ulicah Nflrnberga Regensburga. Ej, tisto življenje J ® lepše, tedaj ljudje še niso bili tako 8 * zno učeni in napredni, tedaj J ® manj kavaren, a zato več pivnic*«* Tudi v Berlin sem s® pr!p®lj -p« zgodnjih jutranjih urah. Ko se n* lodvoru okrepčam in osnažim tar » ^ kupim vse potrebno, so začeli oov^j tudi v mestu že prve trgovine.*? lbf rji in restavracij seveda še ne in ter muzejev ne. Sedem torej tou )cfl* bahn« ter se vozim za 5 4 o*i časa okrog mesta, da si og\Z aii0pUti bro vsa predmestja, nato pa P ^ a y na mestno železnico* W O*