8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRUViumSKI DNEVNIK
Jjrttaina plačana » gotovim ^	I*
**>!> postale I gruppo Leiia 4UU lir
Leto XXXVH. Št. 212 (11.034)
TRST, torek, 8. septembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Končna ocena bo možna komaj konec meseca
VLADNA GOSPODARSKA POLITIKA ŠE VEDNO V SREDIŠČU POZORNOSTI
Ta teden bo predsednik vlade orisal zastopnikom sindikalnega gibanja svoj načrt za zmanjšanje inflacijske stopnje in premostitev gospodarske krize
besedo pa bodo vsekakor imeli poslanci, ki ga bodo morali izvoliti in lokrat s tajnim glasovanjem.
Včeraj se je prvič po poletnih počitnicah sestala poslanska zbornica, ki pa na svoji prvi seji ni obravnavala nobenega bistvenega vprašanja. Popoldne se je sestala konferenca načelnikov parlamentar-
RIM — Gospodarska politika vlade ostaja še vedno v središču podlosti političnih opazovalcev v Rimu. Imperativ ostaja slej ko prej daujšanje inflacijske stopnje, vendar ne preveč, da ne bi prišlo do *e«acijskih pojavov in torej do zmanjšanja proizvodnje in delovnih ®est. Dokončno oceno o gospodarski politiki Spadolinijeve petstranske Vade bo mogoče izreči komaj konec meseca, ko bo predložila prora-Ca» in finančni zakon za leto 1982 in ko bo razvidno, če se bo infla-cjjska stopnja v Italiji v prihodnjih treh letih vsaj približala tisti, ki "“staja v drugih zahodnih državah.
Teden, ki se je začel včeraj bo s tega vidika še kar zanimiv. Da-sc bo sestalo tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -l®‘,v ki ho moralo proučiti celotni Položaj še zlasti v zvezi s premič-“ lestvico. Razprava bo najbrž ze-“ žolčna, saj obstajajo glede tega •Prašanja še vedno bistveno različ-stališča med komunističnimi čla-*' CGIL na eni strani ter socialisti J istem sindikatu in med CISL in *C na drugi. Položaj se bo morda "“koliko razčistil, ko bo jasno tudi •tališče delodajalcev o tem vpraša-**#• Vodstvo Confindustrie se bo s“s,alo v sredo in v četrtek, pred-
•	avnikom delodajalcev in .sindikat-toa gibanja pa vsekakor ostajajo aino še trije tedui časa, da o vpra-•*#ju premične lestvice in draginj-** doklade dosežejo sporazum.
Ta teden bo nadaljevala s svo-
r® delom tudi vlada: v sredo se it*® gospodarski ministri spet do-■ Prt predsedniku Spadoliniju, da 7* (“delali še zadnje podrobnosti svo-gospodarske strategije, katere S1! je premostiti gospodarsko krizo,
5 Pesti Italijo in omejiti stopnjo in-lacije na 16 odst. V četrtek lx> pred-“daik vlade orisal tajnikom CGIL,
JpSL in UIL svoj načrt o postop-
•	“•h zmanjšanju inflacijske stopnje.
‘“da naj bi omejila javne izdatke
g 2 tisoč milijard (od 12 tisoč naj S* se zmanjšali na 10 tisoč milijard i,7,’ okrepila pa naj bi naložbe (pri-Jtizno deset tisoč milijard), povi-“oje cen in tarif pa bi moralo o-‘“ti znotraj meje 16 odst. Dejstvo je, da nas konec meseca, ali v toetku prilisdnjega čaka cela vr-Podražitev od bencina do elek-,‘enega toka, lirane itd.
,^ teku tega tedna se bo sestalo 'udi vodstvo KPI, ki bi kot eno tojvažnejših točk na dnevnem redu ®“otalo imeti določitev novega prednika komunistične poslanske sku-“'“e na mesto pred kratkim umrle-T>i Giulia. Med najbolj verjetni-kandidati so Tortorella, Rei-tohn, Napolitano in Barca. zadnjo
nih skupin, da bi določili dnevni red prihodnjih zasedanj zbornice. Konference se je udeležil tudi predsednik vlade Spadolini, ki je načelnikom poslanskih skupin obrazložil vladno politiko.
Sodnik o Rizzoliju in lassan Dinu
MILAN — «Ne vem ničesar, lahko rečem le to, da zadeva sploh ni v zvezi z afero o loži P2». Tako je milanski pravdnik Bruno Sicla-ri komentiral presenetljivo vest, da so založniki Angelu Rizzoliju in generalnemu direktorju njegovega založništva Brunu Tassan Dinu odvzeli potni list.
MEDTEM KO HOMEINI ZMANJŠUJE POMEN ATENTATOV
Banisadr prepričan v skorajšnjo zmago
Premier Mahdavi Kani posredno priznal vrzeK v državnem aparatu
PARIZ, TEHERAN - Bivši iranski predsednik Banisadr je pozval vsa iranska odporniška gibanja in opozicije, naj se pridružijo »odporniškemu sveto, da izženejo iz države «diktatorje*. Poziv sovpada z današnjim praznovanjem »črnega petka*, ko je pred tremi leti šabova soldateska odprla ogenj na množico in je na teheranskih ulicah obležalo več sto ljudi, Banisadr trdi, da loči opozicijo do zmage le korak, saj v Iranu že mesec dni nihče ne vlada. Islamski režim pa misli po Banisadrovih besedah le na maščevanje.
Duhovni vodja islamske iranske revolucije ajatulah Homeini pa je včeraj na srečanju s predstavniki vlade obtožil Zahod, da namerno napihuje iranska dogajanja in da širi lažne vesti o domnevni »šibkosti* islamskega režima. V Iranu «se ni nič spremenilo* po atentatih, v
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiiiia
PO POSVETU ZUNANJIH MINISTROV EGS V LONDONU
Na Bližnjem vzhodu nestrpno čakajo na konkretizacijo evropskih pobud
Potovanje francoskega zunanjega ministra Cheyssona na BV spravilo v težavo predsedujočega v EGS Carringtona
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Pod težo zunanjih pritiskov in notranjih razprtij so šefi diplomacij članic zahodnoevropske deseterice pričeli usklajanje stališč do najpomembnejših mednarodnih in »domačih* problemov. Prva etapa tega procesa je bila konec tedna v Brockett hallu pri Londonu
okviru ^nefoiTnabega^ src^a. * hodnoevropski skupnosti počasi iz-
so si (»a leta 1974 iznritMili za- teka čas za prerftislek, kaj storiti
z «bližnjevzhodno iniciativo*, ki je pred dobrima dvema mesecema
v
ki so si ga hodni Nemci s sestankom na gradu
Gvmnich pri Bonnu, naslednja faza pa bo že prihodnji teden v Bruslju, ko je na programu uradna razprava zunanjih ministrov EGS.
»Formula Gymnich» naj bi po mnenju bonske vlade omogočila neuradni vpogled v politično strategijo držav skupnega trga in pripo-
1111111111111
OBISK TAJNIKA KPI BERUNGUERJA V BEOGRADU
Krepitev tradicionalnih prijateljskih odnosov
Zaskrbljujoč politični in gospodarski položaj v Italiji tor politika stabilizacije in razvoj samoupravljanja v SFRJ v ospredju pogovorov
BEOGRAD — V predsedstvu CK ZKJ so se začeli uradni pogovori predsednikom predsedstva CK ZKJ Lazarjem Mojsovom in gene-tomim sekretarjem italijanske KP Enricom Berlinguerjem, ki se mudi Povabilo predsedstva CK ZKJ na obisku v Jugoslaviji. Pogovorov to Udeležujejo tudi član predsedstva CK ZKJ Aleksandor Grličkov, iz-INi sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič in pomočnik izvrš-sekretarja Borislav Miloševič, s strani KP Italije pa še član CK Romano Leda.
» V prijateljskem vzdušju, polnem medsebojnega razumevanja so z*henjali informacije o dejavnosti ZKJ in KPI na notranje-političnem pRfočju. Enrico Berlinguer je precej pozornosti namenil podrobni raz-j Si stališč in pogledov KP Italije na pereči ekonomski in politični po-“žaj v državi, Lazar Mojsov pa je govoril o delovanju ZKJ v uresničenju politike gospodarske stabilizacije, o vprašanjih nadaljnjega “azvoja sistema socialističnega samoupravljanja in o pripravah na 12. J^ugres ZKJ. Lazar Mojsov in Enrico Berlinguer sta nato še posebno Ptoornost namenila obravnavi možnosti za nadaljnji razvoj sodelovala med ZKJ in KPI. (dd)
Optimizem ajatulaha Homeinija
mogla k razčiščevanju spornih točk, ne da bi bilo porrebno razprave strniti v tiskovna sporočila ali razlagati na časnikarskih konferencah. A v Brockett hallu so ministri o-stali zgolj pri ugotavljanju pozicij desetih diplomacij, sporne točke pa prepustili kasnejšim srečanjem.
To velja predvsem za stališče do Bližnjega vzhoda, pri katerem za-
praznovala; obletnico, ne da bi se premaknila v konkretnejšo fazo. V skupnem trgu so po Reaganovi zmagi na ameriških volitvah odložili prehod iz informiranja o položaju na tem kriznem območju v oblikovanje konkretnih predlogov za spro- j
titi pritisk »zmernih* arabskih držav, s katerimi je EGS povezana — če že ne drugače — z ogromnimi poslovnimi interesi, naj skupni trg končno preide v konkretizacijo svoje pobude na Bližnjem vzhodu. Bliža se tudi sestanek zunanjih ministrov EGS in Arabske lige, hi so ga preložili za poldrugi mesec ravno zaradi Carringtonovih pomislekov in
katerih so bili ubiti najvišji predstavniki državnega vodstva, je dejal Homeini, ki je poudaril »svojo u-žaloščenost ob izgubi tolikih osebnosti*, ki pa so z lahkoto nadomestljive, «saj ima Iran na srečo 35 milijonov «pravovemih muslimanov*. Homeini je torej skušal zmanjšati pomen sedanjih atentatov, ki so v pičlih dveh mesecih skoraj obglavili islamsko vodstvo. Po njegovem se s takim terorizmom soočajo vse države sveta. Za zgled je dal ameriški primer, ko so osemkrat v preteklosti skušali ubiti a-meriške predsednike, štirikrat pa jim je to tudi uspelo. Kako neupravičeno je tako natolcevanje, je za Homeinija tudi spoznanje, da so poskušali ubiti ameriškega predsednika Reagana, a to ni destabiliziralo ZDA*.
Besede človeka, ki po mnenju i-ranske opozicije živi izven stvarnosti, ves prežet z uresničevanjem svojih verskih blodenj, ne morejo prepričati več nikogar razen iranskih verskih fanatikov. Celo namestnik iranskega zunanjega ministra Ahmed Azizi je včeraj v Parizu izjavil, da njegov režim bije notranjo vojno, ki je hujša od spopada z Irakom. Tudi iranski premier ajatulah Mahdavi Kani je včeraj ponovno poudaril, da sta vojna z Irakom in vprašanje notranje varnosti glavna problema sedanje vlade. Napovedal je tudi temeljito čistko v vsem državnem aparatu, da bi iz njega izločili vse ljudi, ki so blizu monarhistom in levici. Premier je torej posredno priznal, da so atentate na najvišje islamske predstavnike omogočile vrzeli v dr žavnem aparatu.
Položaj v Iranu je torej vse prej kot trden, saj celo najožji Homeinijevi sodelavci ne odražajo njegovega optimizma. »Starec iz Koma* pa sp za to ne meni. Zaveda se, da ima še vedno dovolj sfanatizjranih pristašev, katerim je njegova beseda sveta, To je skoraj ves iran-j skj i ■ polproletariat* z izjemo pri-
Zgodovina ostaja živ opomin
Na bazoviški gmajni, kjer so konec poletja 1930. leta padli Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič, se je zbrala množica antifašistov, da bi še enkrat podčrtala trajno veljavnost idealov, za katere so štirje slovenski fantje žrtvovali svoja mlada življenja
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiaiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiifniiuiiKiiitmfiiitmiiiiifiiiiiimiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiivuiiiiimiiiiiiiMiiim
Grobnica padlih partizanov v Čeneboli
čakanja na Reagana.	.v,r---------------- .-.—j—k r--h
Na dlani je torej, da bodo v padnikov raznih neiranskih naeio skupnosti morali nekaj storiti, če J nalnosti. To mu daje upanje v bone želijo dokončno pokopati »inicia- j dočnost, a vseeno v sebi čuti, da tive», s čimer bi si nakopali krepko | ne gre vse kot je predvideval. S te-politično in gospodarsko škodo. A ; ga zornega kota je treba oceniti tu-pred tern je potrebno razrešiti ne-! di včerajšnji protislovni poziv vsem kaj problemov. Članice EGS si ni j »muslimanskim bratom sveta*, naj
kakor niso edine, kako v naslednjih fazah obravnavati PLO.
BOŽO MAŠANOVIČ
V nedeljo dopoldne so v Čeneboli v Beneški Sloveniji uredili grobnico trem slovenskim partizanom in štirim garibatdincem, ki so padli malo pred koncem vojne v boju proti okupatorjem. Svečanosti so se udeležili predstavniki deželnih in krajevnih oblasti ter predstavniki iz SR Slovenije
se postavijo po robu nasprotnikom islama, ki hočejo zrušiti vlado i-■ za spro- j	buzo mas AN o vic	slama v Iranu,
žitev mirovnega procesa. Spomladi I je lord Carrington _ torej še med!
nizozemskim predsedniškim manda-	v-
SSrJS&T3»t SSK V GDANSKU SE NADALJUJE VSEDRZA VNI KONGRES SOLIDARNOSTI
počakati na otipljivejše definiranje Reaganovega stališča do bližnje-vzhodne krize. Koordinacija ameriških in Zahodnoevropskih prizadevanj bo imela več uspeha od »posamične* akcije evropske skupnosti, je razmišljal lord Carrington.
V vmesnem času je namreč prišlo do vrste novih faktorjev. V akcijo je namesto čakajočega Carringtona stopil novi francoski zunanji minister Claude Cheysson, ki je obiskal Jordanijo, Sirijo in se v Bejrutu pogovarjal z voditeljem PLO Jaserjem Arafatom. Francoska «konkurenca* ni kar tako: srečanje z Arafatom je v londonskih očeh videti kot odmik od campda-vidske strategije, ki je v začetku leta zasenčila načela »bližnjevzhod-ne iniciative*, kakor so jih zapisali junija lani v Benetkah. Poleg tega ima Mitterrandova vlada — sodijo
v	EGS — več možnosti za aktivno delovanje na Bližnjem vzhodu od Giscardove. In slednjič, Cheyssono-
vi	pogovori na Bližnjem vzhodu morda oznanjajo «razdrobitev» dogovarjanja, kajti palestinska osvobodilna organizacija je pred kratkim ugotovila, da je «bližnjevzhodna iniciativa* EGS že »razvodenela* in Ja se bodo arabske države poslej posebej pogovarjale z vsako od članic evropske skupnosti.
Poleg tega je v zadnjem času ču-
Ob razpravi tudi aeforaialai sestaaki za določitev eaotae programske liaije
Delegati včeraj obravnavali spremembe statuta - Walesa usklajuje razne tokove v Solidarnosti - Protest v Bydgoszczu je končan
GDANSK — Po dveh dneh prače- ■ telja Solidarnosti iz Szczecina izrekel
vodja iranske islamske republike je skušal včeraj predstavnikom vlade vliti zaupanje v bo-••ŽBost	(Telefoto AP)
duraine razprave, ki so .jo tu pa tam označevale številne resolucije in izjave, s katerimi so delegati Solidarnosti v glavnem zanikali razne govorice, predvsem v zvezi s poročanjem RTV, se .je prvi kongres poljskega avtonomnega in samoupravnega sindikata včeraj nadaljeval z diskusijo o spremembah statuta Solidarnosti.
Kolikor .je ponovna izvolitev Le-cha Walese za predsednika (oziroma glavnega sekretarja) Solidarnosti nesporna, je osrednja tema razprave vodilna struktura sindikata. Zmernejši tok ne želi spreminjati strukture vodstva, medtem ko se drugi del delegatov zavzema za ustanovitev kolegialnih organov, ki naj bi omejili moč prezidiia koordinacijske komisije Solidarnosti. Zato se med uradno razpravo vrstijo neformalni sestanki raznih skupin, ki si prizadevajo, da bi kongres temeljil na res enotnem programu. V tem okviru prihajajo močno do izraza različne ideološke opredelitve, ki so značilne za člane Solidarnosti.
Pod pritiskom vedno bolj izostrenih odnosov sindikata z vlado, se katoličani (teh je največ), laični socialisti in komunisti skušajo domeniti za enotno linijo, saj bi v nasprotnem primeru prevladala težnja nekaterih radikalnih skupin v sindikatu, ki so proti dialogu in dogovorom. Med temi so tudi člani Solidarnosti iz Katowic, ki so osvojili nacionalistično usmer jenost Konfederacije za neodvisno Poljsko. Lech Walesa, ki je med svojim včerajšnjim posegom podprl prvi predlog, si zelo prizadeva, da bi sindikat ohranil enotnost in zmerni način reševanja težkih družbenih, političnih in gospodarskih problemov, ki med Poljaki vzbujajo vedno večje nezadovoljstvo in napetost.
N.jegovo delo ni lahko, saj tudi vlada ne štedi z napadi na voditelje in na dejavnost Solidarnosti. Po hu-.di kritiki, ki jo je n« račun vodi’
predvčerajšnjim vladni glasnik Urban, je sindikalist Jurczyk včeraj med kongresom prebral pismo, s katerim je med burnim ploskanjem ostro napadel vlado. Med drugim je dejal, da »sedanja vlada ni sposobna rešiti krize, ki pelje Poljsko v katastrofo*. Verjetno ni obrobnega pomena, a se je včeraj na kongresu govorilo tudi o intenzivnih pogovorili, ki naj bi jih predstavniki poljske Cerkve imeli v teh dneh s kmečko stranko (ZSL) ter z demokratsko stranko (SD).
V Gdansku so ta srečanja povezovali z možnostjo, da se ustvari začasna vlada, ki naj bi prevzela vodstvo v državi po padcu vlade
Jaruzelskega. V pričakovanju potrditev pa prevladuje med delegati Solidarnosti prepričanje, da je skoraj nemogoče doseči z Jaruzelskim zadovoljiv sporazum. Nekateri so celo predlagali, da bi z referendu mom ugotavljali popularnost raznih predstavnikov vlade, če je v tem primeru predlog propadel, pa je veliko možnosti, da bodo delegati sprejeli referendum 0 značilnostih samoupravljanja, katerega je predlagala KKP Solidarnosti v odgovor na vladne predloge, ki naj bi PZDP poverjali vso odločujočo moč tako v imenovanju direktorjev obratov in industrij kot v kontroli nad proizvodnjo.
da se je protest v zaporu Bydgoszcz končal brez posega varnostnih sil. Približno 60 zapornikov, ki so zasedli eno krilo stavbe, so po posredovanju cerkvenih dostojanstvenikov zapustili prostore, policija pa vztrajno išče preostalih 90, ki so pred dvema dnevoma zbežali Uradne vesti ne poročajo o okoliščinah, v katerih je prišlo do prekinitve protesta.
GABORONE (Botsvvana) — Predsedniki šestih držav juga Afrike: Angole, Botswape, Tanzanije, Zambije, Mozambika in Zimbabveja, se bodo danes sestali v Lagosu, da bi razpravljali o namibijskem 'vprašanju.
MiiiuiiiiiimHnmiiiunniiiiiiiiuuiiiiiiiHiiMiiiuiiitt
Več spornih točk v pogovorih med Reaganom in Beginom
\VA«HINGTON - Eden poglavitnih ciljev obiska izraelskega premiera Begina v ZDA, kamor je prispel predvčerajšnjim ponoči, je v tem, da prepriča predsednika Reagana, naj preneha pošiljati Sa-udovi Arabiji radarske protiletalske naprave, ki po izraelskih ocenah, neposredno ogrožajo varnost na Bližnjem Vzhodu.
Kljub tpmu, da je ameriška vlada pred nedavnim preklicala prepoved dobave Izraelu letal F-16, vsi 'opazovalci soglašajo pri tem, da prvi neposredni dialog med Reaganom in Beginom ne bo lahek. Delno je to tudi posledica dejstva, da Beginova vlada še vedno nima po-i sluha za bistveno vprašanje bližnje-vzhodne krize — položaj Palestincev. V zameno za to, da bi se o tem vprašanju sploh ne govorilo, bo Begin bržkone ponudil ZDA možnost, da izkoristi izraelska vojaška letališča, v primeru, da bi prišlo do izredno kritičnega stanja, zlasti v Zalivu.
Medtem so vladni krogi sporočili,
DO STRELJANJA NA LUKOVAČKI REKI JE PRIŠLO KONEC AVGUSTA
Dvoumno bolgarsko stališče o obmejnem incidentu v katerem je izgubil življenje bolgarski državljan
BEOGRAD — Ob sporočilu bolgarske agencije BTA z dne 4. septembra v zvezi z incidentom na jugoslovansko - bolgarski meji, je dobil Tanjug pooblastilo, da objavi naslednje sporočilo:
30. avgusta letos ob 16.50 po jugoslovanskem času se je med mejnim kamnean 257 in 258 pri kraju Gigin kamen pripetil obmejni incident, v katerem je en bolgarski državljan izgubil življenje. Pri njem niso našli nobenih dokumentov, bolgarski organi pa so izjavili, da gre za Kuzmana Petrova Antonova,
Ob prej omenjenem času so tri neznane osebe, od katerih je bila ena oborožena z lovsko puško, prebrodile Lukovačko reko, vzdolž ka-
tere teče tudi jugoslovansko - bolgarska meja in s tem vstopile na jugoslovansko ozemlje. Dva sta metala ribiške mreže z jugoslovanskega ozemlja, oseba, ki je bila oborožena, pa je stala poleg njiju. Na poziv obmejne patrulje, naj bodo pri miru, je oborožena oseba snela puško z ramen in jo uperila proti patrulji, ki je v samoobrambi začela streljati. Med ognjem je bil smrtno zadet en bolgarski državljan, ostala dva pa sta zbežala na bolgarsko ozemlje. Na kraju dogodka je ostala lovska puška ubitega z dvema nabojema v cevi in pripravljena na strel. Jugoslovanski grani čarji so bolgarskega državljana, ki je obležal in kazal znake življenja, prenesli do ceste, da bi priskrbeli
prevoz za bolnišnico, vendar je bolgarski državljan med prenosom u-mrl. Istega dne ob 18.40, so jugoslovanski obmejni organi obiskali kraj incidenta, z bolgarske strani pa so prišli trije oficirji in dva civilista. Bolgarska stran je vztrajala, da ogled prizorišča izvedejo prihodnji dan, ker je že padal mrak, zato so preiskavo prestavili. Ustrezni jugoslovanski or'ani so ugotovili, da se je incident pripetil na jugoslovanskem ozemlju, bolgarskim organom pa so dovolili, da fotografirajo in skicirajo kraj dogodka.
V zvezi s tem incidentom se je 31. avgusta sestala jugoslovansko - bolgarska komisija za proučevanje obmejnih incidentov. Ker niso mogli doseči soglasja o okoliščinah, v ka-
terih se je pripetil incident, je jugoslovanska stran v skladu s členom 9 sporazuma o proučevanju in reševanju obmejnih nepravilnosti, nastalih na jugoslovansko - bolgarski meji, predlagala, da bi ta primer poslali na proučevanje centralni mešani mejni komisiji. Bolgarska stran tega ni sprejela, ni hotela podpisati zapisnika in je zapustila zasedanje.
Ob obžalovanju, da je v incidentu izgubil življenje bolgarski državljan, je treba poudariti, da dejstva nedvomno kažejo na to. da so trije bolgarski državljani s svojim vedenjem sami izzvali incident znotraj jugoslovanskega ozemlja,
(dd)
NEDELJSKA SVEČANOST NA BAZOVIŠKI GMAJNI
Spomin na preteklost in hkrati poziv k razmišljanju o sedanji stvarnosti
Na proslavi so govorili Odo Kalan kot predstavnik odbora za počastitev bazoviških žrtev, Ugo Poli (KPl) in Zorko Harej (SSk) - Številni venci k spomeniku Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča
Proslava bazoviških žrtev je za vsakega izmed nas predvsem priložnost za globlji razmis.ek: o naši bližnji zgodovini, o vrednotah, za katere so padli Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, o prizadevanjih za mir v svetu, za svobodo in enakopravnost narodov, o boju proti nasilju in oboroževanju, o boju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za svoje globalne pravice. Kot je v povojnih letih že tradicija smo se zato tudi v nedeljo zbrali na strelišču sredi bazoviške gmajne, da li tu počastili spomin na štiri slovenske fante, ki so jih fašisti ustrelili pred 51 leti Tako je kljub močni burji čez Kras zadonela pesem bazoviškega zbora Lipa, ki je zapel žalostinko »Postoj, kdor mimo greš*, o pomenu tragičnega dogodka na bazoviškem strelišču ter organiziranega antifašističnega boja, ki mu je kmalu zatem sledil, pa so spregovorili Odo Kalan, v imenu odbora za počastitev bazovi ških žrtev, član pokrajinskega taj ništva KPI Ugo Poli ter član pokra jinskega tajništva SSk Zorko Harej Odo Kalan se je najprej spomnil kako je v poznem poletju 1931. leta odjeknila vest o umoru štirih slo venskih fantov: «To je bil dokončni znak, da ni možen sporazum s fa šizmom. Boj je bil edino in nujno potrebno zlo, če smo se Slovenci hoteli ohraniti kot narod, če smo hoteli ohraniti spoštovanje do samega sebe. če nismo hoteli postati sužnji in hlapci.* Poudaril je, da so bili Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič žrtve državnega umora in obenem žrtve boja, ki še vedno ni končan. Dogodki, kot so vrsta o-skrumb bazoviškega spomenika in drugih obeležij, številne žalitve in prepovedi, ki so naperjene proti slovenskemu jeziku in kulturi, pričajo, da je fašizem še močno zakoreninjen v nekaterih ljudeh. «Žalostno je tudi,» je nadaljeval Kalan, »da moramo 36 let po koncu druge svetovne vojne govoriti o boju za zaščito temeljnih pravic Slovencev v Italiji, da nekateri še vedno ne marajo sprejeti dejstva, da smo Slovenci v Trstu, Gorici in videmski pokrajini pripadniki istega naroda in da zato zahtevamo iste zakonske pravice.»
O pomenu antifašističnega boja zatiranih narodov za enakopravnost in dostojanstvo je spregovoril tudi predstavnik KPI Ugo Poli, ki je poudaril, da mora biti spomin na našo bližnjo zgodovino še posebno živ v trenutku, ko slepa oboroževalna tekma spet ogroža mir v svetu. «Ideali, za katere so padle štiri bazoviške žrtve in za njimi toliko drugih antifašistov, Italijanov in Slovencev,* je nadaljeval Poli, »morajo živeti v naši vsakdanjosti, predvsem tedaj, ko se moramo v našem mestu boriti proti nacionalističnim in šovinističnim težnjam, ko se moramo s skupnimi močmi truditi za kulturno in gospodarsko rast Trsta, za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, med vzhodom in zahodom, med svetom razvitih in nerazvitih držav.*
Pokrajinski svetovalec SSk Zorko
Harej je v skopih obrisih obnovil zgodovino tistih tragičnih dni, ko se je pri nas začelo zatiranje slovenskega jezika in kulture, ko je fašistična oblast zapirala šole, krožke, ustanove, »žalostna doba je bila.* je dejal, »morda najslabša v zgodovini našega ljudstva, a obenem svetla, ker štirje mladeniči, ki so tu padli pred 51 leti, so se prvi v vsej Evropi uprli tiraniji, ki .je ogrožala, kratila in napadala osnovne pravice slovenskega naroda.*
Po enominutnem molku, s katerim se je množica poklonila spominu bazoviških junakov, so predstavniki strank in organizacij položili vence pred kamnito obeležje. Spominu padlih so se tako poklonili predstavniki jugoslovanskega konzulata v Trstu s konzulom Aleksandrom Nikoličem na čelu, predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, med katerimi je bil tudi
tajnik Dušan Udovič, člani vsedržavne zveze partizanov Italije, vaščani in vaške organizacije ter sekcije KPI iz Padrič, Gropade in Bazovice. Proslava se je nato zaključila z nastopom mladega kantavtor-ja Dušana Jesovskega, ki je v Bazovico prispel kot predstavnik mladine iz Kranja. V tem mestu so namreč že leta 1931 skrivoma postavili prvi spomenik bazoviškim žrtvam, za katerega zdaj skrbi ravno mladina iz tega kraja.
-sp—
Martone na festivalu KPI na Pončani
Nevzdržni upravno-politični položaj v Trstu je bila glavna tema nedeljskega shoda v okviru prazni-
ka komunističnega tiska na Pončani, na katerem je govoril bivši pokrajinski podpredsednik Martone. Dejal je, da se KPI zavzema za čim prejšnjo izvedbo volitev. Komunisti tudi odklanjajo vsakršno možnost, da bi spet sklicali občinsko ali pokrajinsko skupščino, kajti to bi bil le dodatni prispevek k zavlačevanju, obenem pa bi omogočilo listarskima upravama, da bi se še naprej arogantno držali svojih stolčkov. Martone je v svojem posegu tudi obsodil zadržanje notranjega ministrstva in vladnega komisarja, ki se še nista odločila, da bi posegla in razrešila sedanji nevzdržni položaj. Obenem je napovedal, da se bodo komunistični parlamentarci še naprej zavzemali v Rimu, da bi v tržaškem upravnem življenju čimprej prešli z mrtve točke. Festival KPI se bo zaključil danes.
NEUČAKAN VLEK <S0CAR IV» PREDČASNO ZDRSEL V MORJE
itiiiiiiitiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiimnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiiiHHiiuMi
S PETEGA POKRAJINSKEGA KONGRESA SINDIKATA CISL
Gospodarska bodočnost našuga mesta je v aktivnem sodelovanju s sosedi
Vsestransko zanimivo poročilo pokrajinskega tajnika Degrassija - GSL zahteva od vlade dejanja za splošni razvoj Trsta in pokrajine - Pozdrav sindikalnega predstavnika iz Slovenije • Danes razprava in zaključek kongresa
r-.oMBEri
Vlek v vodah Tržaškega zaliva
Delovno predsedstvo na kongresu CISL
Pod geslom «Naloge in vloga sindikata za avtonomijo in enotnost delavskega razreda v borbi za demokratično preobrazbo družbe* se je včeraj pričel v konferenčni dvorani hotela «Europa» pod Nabrežino peti pokrajinski kongres CISL. Zasedanja. ki se bo zaključilo danes zvečer, se udeležuje nad 200 delegatov in gostov v zastopstvu petnajstih področnih sindikalnih zvez, ki so včlanjene v CISL. Med gosti je
• llllllOllllIlfliOllllllllimilintllllllMIIMIliltnilllllltItllltllimMlIlltllliilllllllMlIlilliiiiiHiiiiiiiiHiittitiiinilll
V	PARKU FINŽGARJEVEGA DOMA NA OPČINAH
V	nedeljo so se zaključili študijski dnevi «Draga 81»
Predavanje beneškega duhovnika Marina (Jualizze o položaju beneških Slovencev
V nedeljo so se v parku Finžgar jevega doma končali šestnajsti študijski dnevi »Draga 81», ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu. Zaključni dan srečanja se je pričel z mašo za udeležen ce, ki jo je daroval pomožni škof v Torontu Lojze Ambrožič. Mašnemu obredu je sledilo predavanje dr. Marina Qua)izze, ki je govoril na temo «100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji*. Predavatelj je profesor teologije na videmskem semenišču in spada med najaktivnejše slovenske duhovnik v Benečiji. S svojim pisanjem se uveljavlja tudi v italijanskem ambienlu, stalno pa se udejstvuje v slovenskem beneškem društvu Studenci.
Dr. Oualizza je v svojem predavanju govoril o zgodovinskih, kulturnih in psiholoških značilnostih beneških ITovencev; del predavanja je seveda namenil sedanji borbi za narodnostne pravice. Najprej je govornik poudaril, da sta obstoj Slovencev in ohranitev narodnostne zavesti v Beneški Sloveniji svojevrsten »čudež*. V teku zgodovine in kljub pritiskom je preprosto ljudstvo ohranilo svoje kulturne dediščine, dialekt in zavest. Tu je Qua-lizza omenil potrebo, da se lotimo spoznavanja slovenske beneške stvarnosti z metodo, ki naj bo znanstvena, a hkrati polna ljubezni do človeka, skratka, brez političnih, ideoloških in drugih predsodkov. Predavatelj je na kratko nakazal obdobja beneških Slovencev potem, ko so prišli pod Italijo. Omenil je Beneško republiko, savojsko kraljevino, fašizem in obdobje po fašizmu. Orisal je upad narodne zavesti po vojni, ko je veliko Slovencev pričelo čutiti italijansko, a hkrati je predavatelj poudaril nova gibanja, predvsem mladih in narodno prebujenje. Pri tem je občinstvu pre-dočil veliko vlogo duhovnikov za ohranitev narodne zavesti in bil
oster do tistih duhovnikov, ki so se obrnili proti Slovencem. Oualizza je dejal, da se videmski škof zavzema za slovensko stvar in govoril o veri, ki se ne more ločiti od vsakdanjega življenja in ki mora braniti človekovo dostojanstvo in njegove pravice Med te pravice spada seveda pravica do narodnostne identitete. Govornik je bil oster tudi do protislovenskih sil v Krščanski demokraciji, analiziral je vlogo levičarskih strank in sil ter poudaril e-notnost za pravice Slovencev. Seveda mora biti skupno delo v znamenju medsebojnega spoštovanja, je dejal. Tu je predavatelj odklonil tudi tiste teze. ki istovetijo Slovence s komunisti. V svojem razglabljanju je Qualizza spregovoril še o vlogi kulturnih društev, omenil je društvo Ivan Trinko, omenil je tisk, in seveda delovanje društva Studenci. Med rane beneških Slovencev je predavatelj uvrstil izseljenstvo, gospodarsko zaostalost in pomanikanje novih duhovniških moči. Predavanju je'sledila diskusija.
V popoldanskih urah je »Drago 81» zaključil publicist Viktor Blažič iz Slovenije. Govoril je na temo »Problemi razvoja, narodna zavest in pluralizem*. V svojem daljšem posegu je v bistvu označil domovino Slovencev kot svojevrstni Blatni dol, kjer se izgubljajo smisel za naravo, za narod, za človečanstvo itd.; in to — tako je trdil — zaradi prevladujočega materializma in zaradi pomanjkanja nekega globalnega plu ralizma. Predavanje je bilo na ravni osebne zagrenjenosti, ni pa upošteval splošne objektivne danosti in problemov, s katerimi se slovenski narod in država vsak dan soočata in rešujeta. Objektivni prikaz ne more biti enostranski, drugače zaidemo v svetobolje in apriorno odklanjanje, ki ga je svoj čas obsodil že veliki pesnik Župančič.
tudi delegacija odbora Kraško - o-balne regije Zveze sindikatov Slovenije. ki jo sestavljajo predsednik Ivan Basec ter sekretarja za sežansko in koprsko območje. Ivan Hreščak in Vašo Ventin. Osrednja točka prvega dne kongresa je bilo vsekakor uvodno poročilo pokrajinskega tajnika Bruna Degrassija, ki je v več kot devetdesetih tipkanih straneh analitično prikazal gospodarsko in politično problematiko v državi in predvsem v tržaški pokrajini ter podal smernice za enotnejšo in predvsem učinkovitejšo sindikalno politiko, ki mora ustrezati razmeram in potrebam Trsta ter njegovi vlogi mostu med Italijo in Jugoslavijo ter splošno med Zahodno in Vzhodno Evuropo. Vsebinsko res dobro poročilo, ki priča o zavzetosti sindikalnih organizacij za izhod iz sedanje splošne krize in za vsestranski razvoj družbe.
Pokrajinski tajnik CISL je v svojem poročilu uvodoma poudaril prizadevanje sindikalne zveze za mir in razorožitev v svetu in se nato zaustavil pri nekaterih perečih vprašanjih, ki tarejo Italijo, še nerešeni problemi terorizma in boja proti inflaciji, politične nestabilnosti v državi, mladinske brezposelnosti ter ženske stvarnosti in ne nazadnje zmede, ki vlada v socialnem skrbstvu, zahtevajo pristop in konkretno angažiranost vseh demokratičnih strank in komponent družbe. Kot je sicer že v tradiciji, torej CISL ne bo ocenila sedanjo vlado po njenih strankarskih formulah, ampak po dejanjih.
Največjo pozornost pa je Degrassi v uvodnem posegu posvetil Trstu in njegovim problemom. Poudaril je, da se CISL zavzema za učinkovito vodenje tako občine kot pokrajine ter odločno nasprotuje politiki delitev, ki ne ustvarja v našem mestu pogojev za družbeni in gospodarski razvoj. Osredotočil se je nato na posamezna vprašanja ekonomskega in sindikalnega življenja v pokrajini. Omenil je med drugim težave v prevoznem sektorju in neizpolnjene obljube kar zadeva zdravstvene in socialne oskrbe, saj je to
vprašanje za Trst, kjer prebiva veliko število upokojencev in starejših ljudi, bistvene važnosti.
Osrednja točka poročila pa je bila namenjena gospodarski vlogi Trsta v državnem in mednarodnem merilu. V ta namen, je sindikalist CISL naglasil, da naše mesto v tem zelo delikatnem momentu potrebuje zlasti dejanja, saj so samo obvez in obljub vsi že naveličani. Binomij industrija - pristanišče je danes nenadomestljiv dejavnik za ekonomski preporod Trsta, zato se bo morala vlada brez nadaljnjega zavzeti za razvoj teh dveh gospodarskih panog. Naša pokrajina, je nadaljeval Degrassi, ima vse možnosti, da. se aktivno vključi v velike mednarodne gospodarske tokove, in pri tem omenil nedavni vstop Grčije v EG S~1 i h' Spora z um med Jugoslavijo in evropsko deseterico. Ob tem je tudi poudaril veljavnost in predvsem aktualnost osimskih sporazumov ter pozval vlado in druge pristojne organe, da se končno zavzamejo za uresničitev tudi gospodarskega dela teh sporazumov. Bodočnost Trsta, je ob tem pristavil tajnik CISL, ni v zapiranju, ampak v vsestranskem sodelovanju s sosedi. Degrassi je svoje poročilo sklenil z analizo položaja v nekaterih večjih tržaških industrijskih obratih, kot sta na primer tovarna Velikih motorjev in železarna Ital-sider in z oceno sindikalnega življenja v Trstu. Na koncu svojega poročila pa je predlagal nekatere organizacijske spremembe znotraj sindikata CISL.
Poročilu tajnika Degrassija so sle dili pozdravi predstavnikov krajev nih uprav in gostov. Med drugim so kongres pozdravili deželni odbornik za industrijo Rinaldi, tržaška poslanca Cuffaro in Tombesi, pokrajinski tajnik CGIL Gialuz in član pokrajinskega tajništva UIL Gasi-voda. Zasedanju CISL je prinesel pozdrave tudi Ivan Basec, predsed nik Zveze sindikatov Slovenije za Kraško - obalno regijo, ki je na kongresu zastopal tudi predsednika Republiškega sveta ZSS Vinka Hafnerja. Gost iz sosednje republike je poudaril važnost sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi sindikalnimi predstavništvi in se zavzel za še tesnejšo izmenjavo mnenj in izkušenj na tem področju.
Pokrajinski kongres CISL se bo končal danes z razpravo in zaključki, ki jih bo podal član vsedržavnega vodstva sindikata. Ob sklepu zasedanja pa bodo izvolili nov pokrajinski odbor CISL in delegate za deželni kongres, (st)
V	Tržaškem arzenalu - Sv. Marku so včeraj popoldne splavili vlek Socar IV, ki ga je bila naročila tržaška družba Somocar, specializirana v prevozu in distribuciji razsutih tovorov. Pri splavu je prišlo do majhne »nevšečnosti*, saj je plovilo zdrselo v morje kar pred običajnimi govori in tradicionalnim »krstom* s steklenico šampanjca. Kljub temu pa ni bilo nobenih za-petljajev ob predčasnem drsenju, tako da je bila vsakršna nevarnost takoj preprečena.
Socar IV je tretje od tovrstnih plovil, ki so jih projektirali in zgradili v Tržaškem arzenalu. Predvidevajo, da bodo v prihodnjih letih vse več uporabljali take vleke, in to predvsem za prevaža nje premoga. Prav v tem pogledu je vlek Socar IV eden od najbolj modernih na tem področju.
V	arzenalu se medtem nadaljujejo dela na nekaterih drugih lad jah. Večinoma gre za popravljanje ali presnavljanje plovil, za kar je tržaški arzenal visoko kvalificiran. Med vsemi deli je gotovo najvažnejša gradnja vrtalne ploščadi za petrolejske raziskave, po naročilu družbe Saipen ob sodelovanju z Italcantieri. Načrt za ploščad je izdelala ista ameriška družba, ki je pred nekaj leti nadzorovala dela pri gradnji ploščadi za polaganje cevi »Castoro VI*.
V nedeljo v Podlonjerju «3. šagra mandcrjerjcv»
Prihodnjo nedeljo, 13. septembra, bo v Podlonjerju tretja šagra «man-derjerjev*. ki jo tudi letos pripravita svetoivansko kulturno društvo »S. Škamperle* in podlonjersko kulturno društvo »Union*. To je domač praznik, ki se sklicuje na nekdanje navade in običaje, ko šo domačini od Sv. Ivana do Podlonjer-ja bili večinoma «manderjerji». To je že tretje leto, odkar se prireja ta praznik, ki je zaradi svoje značilnosti vselej doživel lep uspeh. Tudi tokrat nam organizatorji napovedujejo pester program z nastopi folklore, zbora in plesom. Praznik ima predvsem etnografski značaj, zato pričakujejo prisotnost večjega števila narodnih noš, ki jim zadnje čase v Podlonjerju posvečajo še posebno pozornost in ki so še posebno vabljene na prireditev. Poleg tega, da hoče ta šagra poudariti del nedavne ljudske zgodovine teh krajev, ima seveda tudi namen poživiti tukajšnje kulturno življenje. Naj o-
menimo, da je ta praznik povsem slovenski; odprt pa je seveda vsem.
Za domačine bo to tudi priložnost, da se srečajo, spoznajo in tudi razvedrijo; da bi šagra čimbolje uspela, pa je potrebna tudi požrtvovalnost in dobra volja tistih, ki za njen potek skrbijo. V okviru priprav na šagro bo jutri ob 20.30. na sedežu društva »Union* v Podlonjerju sestanek prirediteljev.
OB UDELEŽBI ŠTEVILNEGA OBČINSTVA
V nedeljo zaključen vaški praznik na Proseku
Predsednik J. Ferfotja o pomenu in delu zadruge «Kulturni dM*
Zadruga Kulturni dom Prosek -Kontovel je v soboto in nedeljo s pomočjo vseh proseških in kontovel-skih organizacij priredila vaški praznik. Na prireditvenem prostoru se je že v soboto kljub vetrovnemu vremenu zbralo lepo število ljudi. Še večja udeležba je bila v nedeljo popoldne na kulturni prireditvi. Leta se je pričela s slavnostnim govorom predsednika Zadruge Kulturnega doma, ki je v svojem govoru poudaril pomen te ustanove. Njen namen je, da povezuje delo krajevnih organizacij in pomaga pri rasti kulturne dejavnosti v zamejstvu sploh. Obenem je izrazil željo, da bi se ohranila ta tradicija skupnega praznika, ki utrjuje sodelovanje vaščanov obeh vasi. Zahvalil se je tudi vsem vaščanom, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu praznika. Za Josipom Ferfoljo je stopil na o-der moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki je pod vodstvom Eugena Prinčiča zapel štiri pesmi: Podgorski mornarji, Na trgu. Oj le mamka vi-vi ter Igraj kolce. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo tudi domačo godbo na pihala, ki je pod taktirko ka-
iiiiiiiMiiniiiiifutiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V HRIBENCI PRI BORŠTU
«Naš praznik» dolinske sekcije Slovenske skupnosti
0 ciljih in delovanju stranke je spregovoril sindikalist Boris Gombač • Bogat m kvaliteten kulturni program
V soboto, nedeljo in sinoči je v Hribenci v Zabrežcu pri Borštu potekal «Naš praznik*, ki ga je organizirala sekcija Slovenske skupnosti za dolinsko občino.
Glavni del praznika se je seveda odvijal v nedeljo popoldne z bogatim, poudariti moramo zelo bogatim, in kvalitetnim kulturnim programom.
Osrednja točka programa pa je bil govor dveh vidnih predstavnikov stranke. Medtem ko se je deželni poslanec in tajnik SSk Drago Štoka omejil samo na pozdrav, pa je sindikalist Boris Gombač povedal nekaj misli o delovanju stranke in o njeni aktivnosti v dolinskem občinskem svetu. Gombač je uvodoma poudaril, da so se odnosi med u-pravo in stranko nekoliko zboljšali, čeprav »s strani uprave, ni bilo vedno pravega posluha za naše zahteve.*	<lv " r
Nato je Bdris Gombač spregovoril o stališčih ŠSk, o katerih je dejal, da so jasna. In sicer: «ne hitri ce-sti,_ ne megalomanskim, faraonskim načrtom, ne povišanju samoprispevkov za celodnevne šole, ne diskriminacijam pri podeljevanju finančnih podpor slovenskim društvom, ki delujejo v občinskem merilu.* Po drugi strani pa se stranka odločno zavzema za spremembo načrta hitre ceste in občinske hiše pri Domju, za povišanje podpore športnim in prosvetnim društvom, za popravila šolskih poslopij in za druge pobude. Gombač se je v svojem govoru dotaknil tudi drugih perečih problemov, s katerimi se bo morala v kratkem spoprijeti občinska uprava
VOHAJ NA TRŽAŠKIH INKAH
ČRN DAN ZA VOZNIKE IN PEŠCE
in eden najhujših je prav ponovno razlaščanje slovenske zemlje.
Ob koncu je Boris Gombač še dejal, da »je tudi Naš praznik priložnost, da potrdimo našo zvestobo idealom, ki so vodili pred 40 leti k ustanovitvi OF ter oboroženi vstaji proti okupatorju in domačim izdajalcem.*
V	kulturnem programu, ki je bil sugestiven uvod v nedeljski popoldan v Hribenci, so nastopili domači mešani zbor Slovenec, temperamentna folklorna skupina Karol Pahor iz Pirana, nadarjena kantavtor-ka Magda Koren iz Koroške in sloviti mešani pevski zbor Obala iz Kopra. Program je povezovala Oti-lija Stranj.
V	nedeljo zvečer je za zabavo i-gral ansambel Taims z Opčin, sinoči pa Veseli godci iz Boliunca.
št- vedno buri duhove
Sinoči je bila seja načelnikov svetovalskih skupin v svetoivanskem rajonskem svetu, ki so proučili žgoči problem kamnoloma Faccanoni. Podjetje SICAT, oziroma lastnik Cardarelli, mora do 13. oktobra predložiti pristojni oblasti načrt o začasnem odprtju kamnoloma, da ga izčisti, krajevno prebivalstvo pa podjetju ne zaupa kdo ve kako in je zahtevalo sestavo posebne komisije, ki naj bi očiščevalna dela nadzirala in preprečila morebitne špekulacije. Načelniki skupin so sklenili, da v kratkem skličejo v svetoivanski kinodvorani javno skupščino, na kateri naj prebivalstvo jasno izpove, kaj misli
pelnika Slavka Lukše zaigrala S skladb: Narodni heroj. Vaška suita, Počitniške melodije, Vesela vdova, Slovenski partizan ter Zlatorog. ,
Večer je popestril ansambel Lojzeta Furlana.
Praznik je bil vsekakor uspešen.
V KATEDRALI SV. JUSTA
Drevi argentinski ženski pevski zbor
V tržaški katedrali Sv. Justa ho drevi ob 20.30 nastopil arpentinsk> ženski pevski zbor «S. Justo*, ki 0® vodi dirigent Roberto Saccente. ‘z‘ rajal bo dela Lottiia, Victoria, rfl' lestrine, Wilvyeja, Brahmsa in .' dalpja. Koncert, ki spada v okc* prireditev «Glasbeni september* organizira tržaška letoviščarska * turistična ustanova s sodelovanje™ Društi-a za glasbena srečanja.
Pianist Massimo Gon v baziliki sv. Silvestri
Jutri in v četrtek zvečer bo c baziliki Sv. Silvestra v okj99? «Glasbenega septembra* nastop" pianist Massimo Gon. Umetnik, rojen pred 27 leti v Štarancanu, Jf. dokončal z odliko in pohvalo štuaO na tržaškem konservatoriju TartM in zmagal že na mnogih rvv tečajih. Tokrat se bo predstav rsvojemu* občinstvu z deli Bache, Beethovna, Chopina. Liszta in Strt' minskega.
Od četrtka dalje bomo na Trgu sv. Antona priča svojevrstnemu nastopu skupine akrobatov. Nastopu® bo namreč znana skupina »Adler Stey», ki jo sestavljajo mladi Ne®1' ci in ki se je že večkrat izkazaj» v raznih evropskih državah. NemšB akrobati, ki so znani kot »kralji zri-ka*. bodo občinstvu prikazali bogato serijo vrtoglavih točk. Skupin® «Adler Stey* bo nastopila v našel® mestu vse do 20. septembra, sp®" red pa bo začela vsak večer 21.30.
f Čestitke
Danes praznuje 19. rojstni da* NATAŠA UŠAJ. Vse najboljše ji lita nona in nono Ušaj.
Danes praznuje v Križu rojst®1 dan NATAŠA. Vse najboljše ji v9l ščijo odbornice in odborniki Vesna.
•Namesto cvetja na grob prijate* lja Andreja Mahniča daruje Voj*9 Ferluga 25.000 lir za društvo sl9" venskih'' Upokojencev.
SKD Union, KD Škamperle, Ud' bor ljudskega doma in Skupnost vinogradnikov iz Podlonjerja so °® maturi Dolgana, ob diplomi iz agronomije Vitjana Sancina in poro*1 medicinca Iva Petkovška in Rossa-ne Mazzaroli zbrali 119.000 lir z* Dijaško matico.
Ol) hudi izgubi prijatelja ANDR®' JA MAHNIČA izrekajo direkcija 1* delovni kolektiv podjetja CGR ' Trst iskreno sožalje soprogi, sl®* in drugim sorodnikom.
KD S. Škamperle, KD Union Skupnost vinogradnikov in vrtnarje* od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podi®' njerja izražajo občuteno sožalje stini Petkovšek in družini ob sfflr® očeta Justa Jurkiča.
Koncerti
V organizaciji Galerije Tribbio bo
v petek, 11. t.m., ob 20.30 v cerkvi »Beata Vergine del Rosario* pod naslovom »Umetnost, glasba, proza, poezija* koncert zbora Antonio II-lersberg pod vodstvom dirigenta Tullia Riccobona. Pokroviteljstvo nad koncertom ima tržaška avtonomna letoviščarska in turistična u-stanova.
Včeraj je bilo v našem mestu nenavadno veliko število prometnih nesreč. Od teh sta bili dve precej hudi. saj sta ponesrečenca hudo ranjena in ležita v globoki nezavesti.
Prva nesreča z resnejšimi posledicami se jp dogodila ob 13.00 v predoru pri Montebellu: 44-letni Sergio Sandri je s svojim mopedom čelno trčil v avtomobil, ki ga je upravljal 73-letni Antonio Bonifa-cio. Udarec je bil silovit in Sandri si je v trčenju zlomil levi kolk, levo nogo, desni gleženj, s pretresom možganov in leži v globoki neza-
Včeraj se je m srečala z Abrahamom
MARUA
Dunaju
še na mnoga leta ji kliče KD Lipa
Delovni kolektiv Glasbene matice čestita in želi mnogo sreče
prof. TEI KOŠUTA in
GIANCARLU ORSIJU na novi življenjski poti.
Pravo lice listarske druščine
Od vseh prvakov Liste za Trst je poslanka Aurelia Gruber Ben-cova prav gotovo najmanj priljubljena med volivci liste, ker se z razliko od svojih strankarskih to varišev spušča tudi na tista področja, ki nimajo z zaščito Krasa pred onesnaževalnimi industrijami, z integralno prosto cono in z avtonomijo Trsta kaj opraviti. Listarska poslanka se včasih tudi rada druži z ljudmi, s katerimi se ne bi smela. Tako si je drznila glasovati za Spadolinijevo vlado (češ da predstavlja majhen korak naprej). Ne-
primerno hujša pa je njena pobuda v zvezi z zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
Vse to je za večino volivcev liste nedopustno in tako si je listarska poslanka na nedeljskem zaključnem delu praznika LpT na razstavišču pri Montebellu, ki bi moral biti najslovesnejši, prislužila poleg mlahavih aplavzov tudi veliko žvižgov. Sicer pa je sama Gruber Bencova nato za silo pomirila žvižgajoče in tistega, ki je na prazniku, v potrditev prave narave melo-narskega Trsta, vzkliknil, da *nel-
la patria de Rossetti no se parla che talian*. Dejala je namreč, da je treba Slovencem tudi formalno potrditi vse tiste pravice, ki jih dejansko že uživajo. Vključno z dvojezičnostjo, je poudarila, ki pa velja za kraje, kjer Slovenci po številu presegajo 50 od sto. Za Trst pa to seveda ne pride v poštev. je precizirala, kajti v Trstu jih živi le borih 4 od sto. Zgovorno tolmačenje, ni kaj reči! še enkrat je torej prišlo na dan pravo lice listarske druščine.
vesti na oddelku na oživljanje tržaške bolnice s pridržano prognozo.
Uro kasneje, ob 14.00, je v Ulici Flavia avto, ki ga je upravljal Sergio Predonzani, povozil 47 letnega pešca Luigija Uboldija, ki si je zlomil nogo, zadobil druge poškodbe po vsem telesu in pretres možganov. Za Uboldija, ki leži v globoki nezavesti na oddelku za o-življanje glavne bolnice, so si zdravniki pridržali prognozo.
Včeraj smo zabeležili še vrsto drugih nesreč, ki pa niso imele hujših posledic. Med ponesrečenci je tudi znani publicist Carlo de Wal-derstein, ki ga je na Trgu Garibaldi povozil avto. Zdravil se bo mesec dni na ortopedskem oddelku zaradi zloma desne noge in poškodbe nosa.
Na ortopedski oddelek so sprejeli tudi 50-letnega Bruna Pelizzarija, ki si je hudo poškodoval koleno, ko ga je v bližini Milj povozil avto, ki pa se je oddaljil, ne da bi ponesrečencu nudil pomoči. Policija vneto išče brezvestnega voznika.
Včeraj ob 18.00 je moped podrl v Barkovljah 70-letno kopalko, ki je prečkala Miramarski drevored izven prehoda za pešce. Žrtev nesreče je bilo upokojenka Marcella Cossutta, ki si je zlomila levo nogo in zadobila pretres možganov.
Zopet običajna
tragedija osamelosti
V nedeljo ponoči so agenti javne varnosti odkrili novo tragedijo o-samelosti, kar postaja za naše mesto že žalostni običaj. Po pozivu soseda, ki je občutil močan duh po plesni, so agenti s pomočjo gasilcev vdrli v stanovanje 58-letne E-mili.je Cekada vd. Leskovec. V stanovanju so odkrili višeče truplo ženske, ki si je verjetno vzela življenje, ker je vedela, da ie hudo bolna. Zaskrbi ju joče je dejstvo, da je do mnenju zdravnika* ženska umrla pred desetimi dnevi.
Prispvvujle ra
DIJAŠKO MATICO
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 87, letu starosti nenadoma zapustil dober in skrben oče, tast in nono
JUST JURKIČ
Na zadnji poti ga bomo pospremili jutri, 9. septembra, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: hčerka Justina por. Petkovšek z družino in drugo sorodstvo
Podlonjer, 8. septembra 1981
Mirno, kot je živela, je preminila moja mama
MARIJA KREČIČ vd. ŠKERL
Pogreb bo danes, 8. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v barkovljansko cerkev.
Užaloščeni: sin Ivan z ženo Amelljo, vnukinja Silvana z možem Giordanom, pravnuka Bruno ln Daniele ter drugo sorodstvo
Trst, 8. septembra 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Deset let je minilo, odkar te ni,
SAŠKO
Žena Neva, Saši, Hermina, starši in sestra z družino
Tudi letos «Praznik solate» na Kolonkovcu
Kolonkovec je še edino področje, je od tolikih ostalo z obširnimi Površinami vrtov. Naša zelenjava je 2elo cenjena in jo gospodinje rade kupujejo. Da bi še bolj ovrednotili TOmačo solato in dali priznanje našim marljivim vrtnarjem, so se na Kolonkovcu v tamkajšnjem društvu počili, da s praznikom dajo zadoščenje tudi vrtnarjem. O tem je bite naša javnost že obveščena. Tudi vrtnarji se na ta praznik pripravijo in vsak skrbi, da bo prinesel najboljše vzorce solate. Posebna komisija in ljudstvo jih bodo nato o-eenili.
. Lansko leto pa se je med vrtnarji izoblikovala pobuda, da bi v okviru tega praznika tekmovali v sajenju solate. To tekmovanje je bilo prvič v tem našem okraju in je vladalo veliko zanimanje in radovednost za te tekmo, ki je bila na Kariševi domačiji. Lepo je bilo gledati, kako so tekmovalci urno vbadali kline in
vtikali sadike solate. Občinstvo, ki si je prišlo ogledat tekmo, je s ploskanjem nagradilo tekmovalce, še posebno je bilo navdušeno nad najmlajšimi, ki niso prav nič zaostajali za starejšimi. Mladi so se posebno izkazali, ker so s tem pokazali, da bodo še naprej obdelovali naše vrtove in skrbeli za našo zemljo.
Tako se bodo tudi letos v okviru »praznika solate* spoprijeli v hitrosti sajenja, ki bo na domačiji Marcela Debelisa, v Ulici Gravisi 11 v soboto 12. septembra ob 16. uri. Ker bi vrtnarji želeli, da bi se tekme udeležili v čimvečjem številu, vabijo še vse tiste, ki niso bili obveščeni, da se udeležijo tekmovanja. S seboj naj prinesejo samo »klin*.
Vsakogar pa, ki ga zanima izid, naj si pride ogledat tekmo in ne bo mu žal. V nedeljo pa bo v društvenih prostorih razstava solate in nagrajevanje tekmovalcev in razstavljavcev.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
organizira za šolsko leto 1981/82 naslednje tečaje
V	tržaški pokrajini:
1.	Tečaj za kvalifikacijo mizarjev.
2.	Tečaj za kamnoseke - II. letnik.
3.	Tečaj za natakarje in barmane.
4.	Tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika.
5.	Tečaj za kvalifikacijo monterjev elektronskih aparatov.
6.	Tečaj iz uradniškega poslovanja.
Navedeni tečaji so odprti vsem. ki so dopolnili 15. leto.
7.	Tečaj za kvalifikacijo programerjev elektronskih centrov v jezikih RPG II in BASIC. Pogoj za vpis sta opravljena dva razreda višje srednje šole.
8.	Tečaj za ažurniranje v zunanji trgovini.
Pogoj za vpis je opravljena višja šola trgovske smeri ali večletna praksa v trgovskem podjetju.
9.	Tečaj za specializacijo pri Organizaciji i> vodenju malih trgovskih in obrtniških podjetij.
Tečaj je namenjen podjetnikom, trgovcem in obrtnikom.
V	goriški pokrajini:
Tečaj za specializacijo pri organizaciji in vodenju malih trgovskih in obrtniških podjetij.
Tečaj je namenjen podjetnikom, trgovcem in obrtnikom.
V	videmski pokrajini:
Tečaj za prevajalce slovenskega jezika.
Tečaji so brezplačni, odvijajo se večinoma v večernih urah dvakrat tedensko. Ob zaključku enoletnih tečajev dobi kandidat potrdilo o obiskovanju, za večletne pa o kvalifikaciji, ki jih izda odborništvo za šolstvo, poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti pri deželni upravi.
Vpisovanje in dodatne informacije do 15. septembra:
—	v Trstu na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/A, od 9. do 12. ure
—	v Gorici na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Travnik 11/2 (Piazza della Vittoria)
—	v Čedadu na sedežu Kulturnega društva «1. Trinko*. Ul. 9 Agosto 8
MOŠKI PEVSKI ZBOR V. VODNIK - DOLINA
vabi vse svoje pevce, da se zberejo danes, 8. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
Slovenska dijaška domova »Srečko Losovel* - Trst in
»Simon Gregorčič* • Gorica
vpisujeta za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure. Telefona:
Trst 040 - 573-141/2 Gorica 0481 - 83495
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. septembra
R	MARIJA
“teice vzide ob 6.35 in zatone ob 19.31 — Dolžina dneva 12.56 — Lu-®a vzide ob 16.04 in zatone ob 1.00.
Jutri, SREDA, 9. septembra PETER
^veme včeraj: Najvišja temperatu-27 stopinj, najnižja 18,9 stopinje, "I 18. uri 25,3 stopinje, zračni tlak ™1,5 mb ustaljen, veter 22 km na te10 severovzhodnik, vlaga 44 od-“tetna, nebo jasno, morje rahlo raz-jhbano, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI rODILI SO SE: Matteo Muie-*an, Cristian Duro, Francesca Zed Giulia Benedetti, Nathan Boch, ^tevanni De Carli, Sameul Simo-n°vič, Giovanni Degrassi.
UMRLI SO: 84-letna Maria Bra-vd. Cesnik, 64-letni Nunzio “tensola, 60-letna Luigia Ferluga 'n. Tonietto, 84-letni Giuseppe Pa-novan, 67-letna Lucia Tremul vd. Albertini, 48-letni Francesco Schia-°ne, 57-letna Lucia Lanza por. Pa-°vel, 59-letna Maria Gabrielli por. ^Parati, 77-letni Marcello Segrč, 1'letni Emilio Spagnul.
dnevna služba lekarn
„ (od 8.30 do 20.30)
».‘vg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. ted 8.30 - 13. in od 16. - 20.30) j^Trg. s. Giovanni 5, Trg Sv. Ja
NOČNA služba lekarn
(od 20.30 dalje)
kob j S’ ®ovanni 5’ Sv. Ja
D LEKARNE V OKOMCl . fteljunec: tel 228-124; Bazovica: g1- 226-165; Opčine: tel. 211 (Kil: roseit; tel. 225 141; Božje polje ,£0nik: tel. 225 596; Nabrežina: tel fOO-121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: el- 213137; Milje: tel. 271 124.
Zdravstvena dežurna služba
t.i °^a služba od 21. do 8. ure j, 732 627. predpraznična od i4 do . Ure in praznična od 8. do 20
Ur*. UL 68 441.
Kino
Ariston 21.15 »The great rock’n roli swindle». Nastopa rock skupina Sgx Pistols.
Ritz 18.00 »Pari e dispari*. T. Hill, B. Spencer.
Eden Danes zaprto.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Mani di velluto*. A. Celentano, E. Giorgi.
Fenice 17.00 «Virus». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Danes zaprto.
Aurora 17.00 «Qua la mano*. A. Celentano.
Capltol 16.30 «Giallo napoletano*. M. Mastroianni, O. Muti.
Moderno 16.00—22.00 «La časa sper-duta nel parco*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «La fuga di mezzanot-te*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «La voglia*. Prepo vedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 »Sensual hard story».
Vittorio Venet« 16.30 »Concorde afaire 79».
Radio 16.00 »Super donne porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Animal house*.
Razstave
V občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unitš bo do 14. septembra odprta razstava del slikarja Emi-dia Eredita. V isti dvorani bo od 15. do 22. septembra razstavljal De-ziderij Švara, v času od 23. do 30. septembra pa Livio di Mauro.
Izleti
Sekcija KP1 »J. Verginella* iz Križa prireja od 3. do 8. novembra 1981 letalski izlet v Sovjetsko zvezo. Vse informacije dobite v večernih urah na tel. št. 220213.
SPDT priredi v nedeljo, 20. septembra, avtobusni izlet v Rezijo ob otvoritvi planinske poti »Ta visoka rosojanska pot*. Pot poteka iz Sol-bice skozi vas Korito, na planino Kot (2 uri prijetne hoje), kjer bo krajša slovesnost. Sledi še za trenirane planince vzpon po tej novi poti na vrh Velike Babe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure.
SPDT prireja v nedeljo, 13. septembra. avtobusni izlet na Krvavec ob priliki osrednje proslave Dneva planincev. Vpisovanje na ZSŠDI d 11. do 12. ure.
Zveza borcev Boljuncc priredi v nedeljo, 4. oktobra, enodnevni izlet v Litijo. Vpisovanje pri Mariji v baru od 18. do 19.30 vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih. Vpisovanje bo do 26. septembra. Cena izleta je 18.000 lir.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Glasbene mutice / Trstu obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1981/82 še danes v tajništvu šole od 10. do 12. ure. Vpisovanje v podružnici v Nabrežini tudi danes od 17. do 19. ure.
Ki
EX TEMPORE
V STARIH MILJAH v nedeljo, 13. t.m.
ZA ODRASLE IN OTROKE — Pokali, plakete, odkupne in denarne nagrade.
Žigosanje platen (stranica do 120 cm, površina do 1 kv. m). Šalita di Muggia Vecchia št. 28 od 7. do 13. ure. Vabljeni ob vsakem vremenu!
Razna obvestila
Zadruga «Kriški breg* sporoča, do. se bo tečaj o kletarstvu pričel v četrtek, 10. 9., ob 20. uri v osnovni šoli Albert Sirk v Križu. Predaval bo agronom Vitjan Sancin. Vabljeni!
Ob srečanju mladine treli dežel na Koroškem organizirata SKGZ in Zveze komunistične mladine Italije izlet v šent Primož. Na razpolago je približno 90 mest, cena izleta je 15.000 lir, vključena vožnja in prenočišče. Vpisovanje sprejemajo v uradih SKGZ, tel. 744-249, vsak dan od 17, do 19. ure ; na pokrajinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije, tel. 744535, od 17. do 19. ure; na nabrežinski sekciji Zveze komunistične mladine Italije od 19. do 21. ure ter na Proseku pri Valterju Orlu, tel. 225-149, in v Križu pri Pa-triziu Košuti, tel. 220-189.
»Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija ZSSR* sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave.
Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17 do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nadstropje, tel. 040/60158».
Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah je v teku vpisovanje v natečaje «150 ur» za delavce in vse o-drasle, ki v teku tega leta dopolnijo 16. leto starosti. Obrazci za vpis so na razpolago v tajništvih šol. Potrebno je predložiti tudi rojstni list. Rok za vpis zapade 21. septembra.
KD Rdeča zvezda obvešča pevce, da bo prva vaja zbora danes, 8. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Saležu. Poleg starih pevcev vabimo vse tiste, ki jih zanima zborovsko petje, da se udeležijo vaje.
Zveza borcev Boljunec vabi vaščane na množični sestanek, ki bo v četrtek, 10. t.m., ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren*. Razpravljali bomo o rezultatih »Poletnega praznika*.
Seja pripravljalnega odbora za poimenovanje šole pri Domju bo jutri, 9. t.m., ob 20. uri v šoli.
Moški pevski zbor Tabor - Opčine prične z rednimi vajami v četrtek. 10. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na, .Opčinah. Ljubitelje petja — posebno mlade pevce -vabimo, da se vključijo v zbor. Ostale pevce prosimo za točnost.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PROSIM za razglednico iste vsebine kot ono z dne 5. 9. 1974, odposlano iz Sesljana »D.N.*
TEČAJI nemškega jezika za otroke od 6. do 14. leta. Informacije in vpisovanje Hildegard Baver vsak dan razen ob sobotah od 16. do 19. ure - Ul. Ginnastica 3, prvo nadstropje, telefon 040/730037.
PRODAMO dvonadstropno hišo in 900 kvadratnih metrov zemlje blizu glavne ceste 2 km iz mesta proti Dolini. Hiša je potrebna popravila. Telefonirati na št. 040/ 822002
OSMICO je v Samatorci št. 6/A odprl Josip Gruden. Toči svoje belo in črno vino
PRODAM stanovanje z vrtom in prostori za skladišča. Telefonirati na št. 040/52889 ou 10. do 12. ure.
PRODAM rabljene šolske knjige za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Telefonirati na 040/911624 v večernih urah.
ELEKTRONSKE orgle Elgam prodam: dvojna klaviatura vgrajena sta el. baterija z avtomatično spremljavo in amplifikator z zvočniki. Cena 450.000 lir. Tel. 040/825247 v popoldanskih urah.
PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186.
KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569.
... OTS V	,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Svp. A.
TRST - ULICA r f-ll Zt 40 - S* Gl-AdO'
7. 9. 1981	
Ameriški dolar	1211.—
Kanadski dolar	1010.—
Švicarski frank	573.—
Danska krona	157,-
Norveška krona	197.—
Švedska krona	230.—
Holandski florint	447.—
Francoski frank	206,-
Belgijski frank	29,—
Funt šterling	2200,-
Irski šterUng	1800,—
Nemška marka	497,—
Avstrijski šiUng	70.75
Portugalski escudo	17,-
Pezeta	11,50
Jen	4,—
Avstralski dolar	1300,-
Drahma	18.—
Debeli dinar	27,50
Srednji dinar	27,70
Mali dinar	26,-
MNENJA TREH SLOVENSKIH MALIH TRGOVCEV
Tudi trgovci so skeptični glede učinka zamrznitve cen
Dvomesečna zamrznitev cen nekaterih jestvinskih izdelkov ned bi preprečila špekulacije in zavrla inflacijo, vendar mnogi o tem niso prepričani
V teh dneh je vsepovsod veliko govora o novi vladni pobudi, ki naj bi prispevala k zajezitvi inflacije. Gre za sporazum med ministrom Marcora in predstavniki jestvinskih industrijoev ter trgovcev o začasni zamrznitvi cen nekaterih med najbolj vsakodnevnimi jestvinami. Sporazum predvideva, da bodo trgovska združenja do 15. t.m. sestavila cenike z najvišjimi dovoljenimi cenami za nadzorovane vrste blaga in da se obvežejo, da teh cen ne bodo spremenili vsaj do 15. novembra.
O učinkovitosti sporazuma v boju proti inflaciji so prišli z raznih strani, predvsem pa s strani potrošniških združenj številni pomisleki. Predvsem časovna omejenost sporazuma na sama dva meseca in razmeroma kratek seznam vrst nadzorovanega blaga, pa tudi možnost, da pride do izrazitih podražitev že pred 15. septembrom, oz. ob koncu zamrznitve, 15. novembra, in ne nazadnje, pomanjkanje katerekoli oblike kazni za kršilce sporazuma, po mnenju potrošnikov povzročajo hude dvome o dejanskem pomenu protiinflacijskega u-krepa.
To na eni strani. Pri treh slovenskih trgovcih na Goriškem pa smo se pozanimali, kaj menijo neposredno prizadeti na drugi strani, tj. prodajalci. Obiskali smo trgovine Kovic na Peči, Hoban v štandrežu in Semolič v Raštelu v Gorici.
VPR.; «Kaj menite o dogovoru za zamrznitev cen? Mislite, da bo ta ukrep koristen za zajezitev inflacije?*
Kovic: »Zame osebno ni bilo treba tega ukrepa. Če si hočem o-hraniti kliente, moram namreč že sam držati čim nižje cene, sicer bodo šli drugam. Zaradi tega mislim. da bodo maksimalne cene na cenikih, ki jih bodo izdelali na podlagi dogovora že vnaprej višje od običajnih cen v moji trgovini. Kaj mi torej pomaga ta cenik? Ali zato, da zvišam cene?*
Hoban: «Po mojem gre za izgubo časa. Tudi tokrat bo šlo tako, kot gre ponavadi v Italiji pri takih stvareh: veliko hrupa na začetku, nato pa se bodo vsi požvižgali na navost in bo šlo še naprej vse po stargm*.
Semolič: «Priznati moram, da nisem podrobno seznanjen z vsebino dogovora. Po tem, kar sem slišal o sedanji zamrznitvi, pa sodim, da ne bo imela nobenega u-'činka na' sjilčšrto naraščanje draginje, ker je omejena samo na jestvine.*
VPR.: »Vsako leto smo v tem času, po povratku s počitnic, priča nebrzdanemu naraščanju cen, predvsem pri jestvinah. Čemu pripisujete ta pojav? Ali nima pri tem svoj delež tudi špekulacija?*
Hoban: V veliki meri imajo podražitve v tem obdobju «naravne» vzroke. Pri naraščanju splošne draginje je naravno, da se tudi cene jestvin prilagajajo stopnji inflacije in nekako v navadi je že, da se za poviške počaka na to obdobje, ko med drugim številni prejemajo 14. plačo, itd. Le v nekaterih primerih prihaja do špekulacij, predvsem s strani proizvajalcev.*
Semolič: »Ne vem kje tičijo vzroki za podražitve. Verjetno imata pri tem enak delež inflacija in
špekulacije, do katerih prihaja že preden prispe blago do prodajalca.*
Kovic: «Odločno moram poudariti, da za špekulacije nismo krivi mi trgovci, kot nas večkrat obtožujejo kupci. Če že pravite, da so špekulacije, potem so te gotovo pri grosistih. Tudi če bi si jaz hotel ustvariti zaloge blaga in ga nato prodajati po višjih cenah, bi tega ne mogel storiti, ker nimam dovolj prostora za večje zaloge in ker bi se mi blago pokvarilo.*
VPR.: »Kateri bi bili po vašem mnenju potrebni ukrepi, ki bi uspešno zavrli prenaglo naraščanje cen?*
Semolič: »Konkretno ne vem, kako bi lahko uspešno posegli v današnje razmere. Predvsem mislim, da bi bilo treba več resnosti s strani vseh. Sicer pa sem glede tega pesimistično razpoložen in ne verjamem, da se bo zlahka kaj spremenilo.*
Kovic: »Dvomim v učinkovitost
kakršnekoli oblike nadzorstva nad cenami, saj je teh že danes po mojem preveč. Koristneje je, če se trgovec včlani v vsedržavni konzorcij (jaz sem npr. član CONAD), in se tako zavaruje pred morebitnimi špekulacijami s cenami na debelo: konzorcij mu namreč jamči, da so cene po katerih si trgo vec nabavlja blago tiste, ki jih predvidevajo vsedržavne pogodbe.*
Hoban: «Kako odpraviti špekulacije? Hm, to bi se dalo uresničiti, le ko bi prvi zgled resnosti prišel s strani vlade. Toda poglejmo zgled, ki ga oni dajejo v vsemi škandali, pa ne bo nič čudnega če so korupcija in špekulacije na dnevnem redu. Povem vam tole: lahko si izmislijo katerokoli zamrznitev ali še kaj drugega, vendar kdor bo gor plačal, bo vedno kupec.*
No, po teh črnogledih ugotovitvah kaže, da se za potrošnike nadaljujejo težki časi.
OB PRISOTNOSTI MINISTRA SIGN0RELLA
V nedeljo slovesen zaključek jubilejnega tekmovanja «Seghizzi»
Visoke ocene mešanim zborom, nizke pa moškim in ženskim zborom
Zastor je padel. Velika dvorana UGG je prazna. Več sto pevcev iz raznih detel in celin je štiri dni v njej prepevalo latinsko, italijansko, rusko, bolgarsko, poljsko, nemško, špansko in še v drugih jezikih. Publika, najbolj pozorni so bili seveda kolegi nastopajočih, njih konkurenti, saj so se na tako izbranem koncertu marsikaj koristnega naučili, je poslušala z navdušenjem nastopajoče zbore in jih nagrajevala s ploskanjem. Pozorna je bila žirija, ki je imela veliko odgovornega dela.
Posebni ton na nedeljski zaključni slovesnosti je dala prisotnost ministra za turizem Signorella, ki je v naše mesto prihitel iz Benetk, kjer je prisostvoval tamkajšnji zgodovinski regati, ki je vsako leto prvo nedeljo v septembru. Prisotnost vladnega predstavnika je kot zelo važen dogodek označil predsednik društva nSeghizzn Giovanni Vezil v svojem zaključnem govoru ob nagrajevanju ndjboljših zborov. Pomembnost tega tekmovanja, ki se vrši letos že dvajsetič, je poudaril tudi goriški župan Scarano.
Kot vedno se je na zaključni ma-
HiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiittfifiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiitiniMmniiiiiiiiiiiiiiinimiMiiniiiiiMiHiMiMniiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
OB LETOŠNJEM VPISU V TEČAJE 150 UR
“Prijavila sem se predvsem zaradi znanja italijanščine»
Tako nam je povedala Romana Leban, doma iz Ozeljana, sedaj bivajoča v Štandrežu, ki je lani obiskovala tečaj ISO ur na šoli «Ivan Trinko»
Romana Leban je doma iz Ozeljana, življenjska pot pa jo je. tako kakor na stotine drugih deklet, zanesla preko meje. »Najbolj odprta meja* ima pa” tudi take posledice. Z možem, ki je sicer pristen Štan-dreže, sta nekaj časa bivala v tem kraju, pred kratkim pa sta se vselila v novo stanovanje v Fabianijevi ulici v Gorici. «Doma sem opravila le sedmi razred osemletke*, nam je pripovedovala te dni, ko smo jo obiskali doma, da bi jo povprašali, kaj meni o tečaju 150 ur, ki ga je lani obiskovala in tudi končala z oceno »prav dobro*, v svoje veliko zadovoljstvo, še bolj pa sta bili zadovoljni hčerkici Marjana in Ivana, ki obiskujeta slovensko o-snbvrio šolo v štandrežu.
«Prijavila sem se, ker bi rada izpopolnila znanje italijanščine . in ker 'bi rada dosegla spričevalo o o pravljenem obveznem šolanju. Zdaj sem sicer doma, lahko pa se ponudi priložnost za zaposlitev.* Izpričevalo ima. Pravzaprav je diplomo dvignila tisti dan. ko smo se oglasili za pogovor. Zato je bila tudi tako zgovorna.
»Sprva je vladalo nekam čudno vzdušje, potem pa smo le našli stik s profesorji. Mislim, da so bili tudi oni v težavah. Učna snov ni bila pretežavna. Vsaj za mene ne. Sicer pa je potekal pouk nekoliko drugače, kakor v redni šoli. Veliko smo se razgovarjali o aktualnih vprašanjih. Učenje pa smo vsi jemali zelo resno*.
Kaj pa splošni vtisi? Romana meni, da je osebno veliko pridobila, predvsem pa ji je obiskovanje tečaja vzpodbudilo željo in težnjo po nadaljnjem izobraževanju. To je bi-
lo opaziti tudi pri drugih tečajnicah, med katerimi je bilo še nekaj »priženjenih* Jugoslovank, ki so vse uspešno opravile tudi zaključni izpit ter si tako pridobile diplomo o o-pravljenem obveznem šolanju.
Romana je sicer gospodinja, zato zaradi obiskovanja lekcij ni bilo posebnih težav. «Mož sicer ni bil ravno navdušen, pa tudi ni nasprotoval.* Sicer pa sta z mano držali tudi Marjana in Ivana. Ne samo držali. Vsak dan sta se zanimali za mamine domače naloge, za ocene, pregledovali zvezke. (V. *K.)
V	Tržiču so splavili večjo tovorno ladjo
V	Tržiču so včeraj splavili ladjo,; «Northem Star*, last družbe Worlds Wide Tankers, ki so jo precej časa imeli v popravilu, če smemo tako reči, v tamkajšnji ladjedelnici. Ladjo so pred časom pripeljali v tržiško ladjedelnico, »prežagali so jo na dvoje, jo zdaljšali ter izvedli na njej vrsto popravil. Ladja ima 127.500 ton nosilnosti. Sedaj je zasidrana ob doku tržiške ladjedelnice in bodo na njej uredili še zadnja dela.
lej bodo združili s proslavo krajevnega praznika, ki spominja na znano kobariško republiko, to je na osvobojeno območje nastalo po kapitulaciji Italije 8. septembra leta 1943. Krajevni praznik sodi v okvir dveh velikih obletnic, namreč začetka množične vstaje primorskega ljudstva proti okupatorjem ter združitve Primorske in I-stre z matično domovino Jugoslavijo, 15, septembra 1947. leta.
Proslava omenjenih obletnic o-ziroma dogodkov bo potekala v soboto dopoldne v prostorih tovarne v Kobaridu. Slavnostni govornik bo član Predsedstva Centralnega komiteja Zveze Komunistov Jugoslavije Stane Dolanc.
Stane Dolanc bo govori! v Kobaridu
V soboto, 12. septembra bodo v Kobaridu proslavili trideseto obletnico dela tamkajšnje tovarne igel in kovinske galanterije. Jubi-
......imun....................
SESTANEK MED APT IN PROMETNIM OBMOČJEM
Še pred koncem letošnjega leta novi avtobusi na cestah Goriške
Kmalu bo imela APT 10 novih avtobusov, spomladi pa še enako število - Prevzem prog «La Gradese» v naši pokrajini
MENJALNICA
vseh tujih valut
Še pred koncem leta bo pokrajinsko avtobusno podjetje imelo na razpolago deset novih avtobusov, ki jih bodo nabavili s finančnim prispevkom dež. uprave. Osem avtobusov so naročili pri tvrdki De Simon v Osoppu, dva pa pri tovarni Fiat. Slednja bosta služila za vožnje na daljših progah, tudi v turistične namene. Tako bodo pripravljeni vzeti v svojo režijo proge po Goriškem, za katere sedaj skrbi zadružno podjetje La Gradese iz Gradeža. Istočasno pa bodo zaprosili deželno upravo, naj jim čimprej nakaže prispevek za nakup nadaljnjih 10 avtobusov, tako da bodo lahko v celoti z novimi avtobusi pokrili prej omenjene proge, saj ne bo moč voziti potnikov s starimi in že dotrajanimi avtobusi. S temi tridesetimi avtobusi bi bil položaj na medkrajevnih progah Goriške zares v redu.
O tem so se pogovarjali na sestanku med člani konzorcija za go-riško - tržaško prometno območje in pokrajinskega avtobusnega podjetja. Predsednik APT Chiarion je ob tej priliki predstavil novega ravnatelja APT ing. Perissinija, ki je konec prejšnjega meseca nastopil službo.
Pogajanja med APT in La Gradese so v polnem teku. vendarle bo treba čakati konec leta, da pride do uresničitve te združitve vseh medkrajevnih služb v eno podjetje. Težave so še vedno z osebjem, kajti APT mora vzeti v službo nekaj več kot dvajset šoferjev, večina teh pa noče zapustit5 grade-škega podjetja in se zaposliti v
APT. Težko bo najti ljudi z ustrezno kvalifikacijo.
Ko pride do dokončne združitve in osredotočenja vseh medkrajevnih služb pri enem samem podjetju, potem bo treba misliti na uresničitev zamisli o združitvi v enega vseh treh javnih avtobusnih podjetij na Goriškem, tj. pokrajinskega avtobusnega podjetja, goriškega mestnega podjetja za avtobuse in medkrajevnega avtobusnega konzorcija v Tržiču. Zamisel naj bi uresničili v prihodnjih dveh letih, je dejal predsednik konzorcija za prometno območje prof. Ferrari.
Višarska žičnica normalno obratuje
Višarska žičnica redno obratuje. Okvaro, ki je nastala na električni napeljavi 30. avgusta, zaradi katere se je naprava ustavila in so morali potnike v kabinah spraviti do postaj s pomožnim motorjem, so odpravili že naslednji dan s tem, da so zamenjali pokvarjeni e-lektrični element.
Kakor je znano, so letos spomladi zamenjali pogonski motor, ga kolavdirali in žičnico usposobili za nadaljnje obratovanje. Žičnica vozi vsak dan od 8.40 do 16.30, običajno vsake pol ure, če je več potnikov, pa tudi pogosteje.
Ko jp nastala okvara, je bilo na zgornji postaji, se pravi na Viša-rjah, okoli 200 potnikov, ki so stali v vrsti, da bi jih prepeljali v doli-
no. Ker to ni bilo mogoče drugače, so poslali na hrib vozilo, ki je po sicer strmi iz Zajzere speljani cesti pripeljalo v dolino večji del potnikov, veliko pa jih je bilo tudi takšnih, ki so se vrnili peš.
Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta
Jutri ob 15. uri se v Doberdobu sestane občinski svet. Razpravljal bo o dnevnem redu. ki obsega kar 18 točk. Tako bodo po županovih sporočilih in odgovorih na interpelacije odobrili prispevka delavcem Detroit in žrtvam potresa v južni Italiji. Razpravljali bodo o namestitvi treh oseb, kulturnega animatorja. uradnika in čistilke. Beseda bo tekla o ureditvi županstva (pleskanje, centralna kurjava in mizarska dela), pogovorili se bodo o širjenju vodovodnega omrežja in o prodaji jusarskih zemljišč Alojzu in Miroslavu Pahorju in Adrianu Gergoletu. Pričeli bodo z gradnjo avtobusne čakalnice na Palkišču in nakupili nekaj knjig za občinsko knjižnico.
133 fT»TiM WBI
Sekciji krvodajalcev v Gorici so v razne namene darovali: osebje goriškega pokopališča 25.000, Renato Sinigoi 5.000, Giancarlo Ceriani 5 tisoč, Mario Humar 10.000 in Vittorio Spolverini 5.000 lir.
Razna obvestila
Občinska uprava v Krminu išče učitelja/učiteljico za upravljanje občinskega otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom, ki ga bodo letos prvič odprli v Krminu. Zaposlitev je na osnovi posebne konvencije med občino in kandidatom/kandidatko, ki bo službo sprejela. Osebni dohodek je predviden v višini 800 tisoč lir, od tega se odštejejo davčni odbitki. Mesto bodo poverili na podlagi selektive preizkušnje in na podlagi* naslovov. Prošnje (na navadnem papirju) je treba predložiti najkasneje do torka, 8. septembra, do 12. ure na županstvu v Krminu.
Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo do petka 11. septembra. Reden pouk se bo pričel 14. septembra Prijave sprejemajo na sedežu glasbene šole, Ul. Della Croce 3 v Gorici od 10.30 do 12.30 ter od 16. do 18 ure.
Kmečka zveza sporoča, da zapade 10. t.m. rok za plačilo 1. obroka dajatev za zdravstveno zavarovanje kmetov. Na položnicah za plačilo je prišlo do pomote, ki zadeva kmete v briški gorski skupnosti. Znesek na položnici je namreč višji od zneska, ki bi ga praviloma morali plačati kmetje s tega področja. Vsled tega daje Kmečka zveza sledeča navodila: kmetje morajo vsekakor plačati na položnici navedeno vsoto v predvidenem roku (do 10.9.), nato pa zaprositi za povračilo odvečnega dela plačane vsote. Za povračilo naj zainteresirani prinesejo na urad Kmečke zveze potrdilo o plačilu prvega obroka, tisti pa, ki živijo v goriški občini (Oslavje, Štmaver), tudi izvleček iz katastrske knjige. Za le-tega naj zaprosijo kot mali kmečki posestniki (piccola proprie-t.n contadina), da jim ne bi bilo treba plačevati 2.000 Ur za kolek.
nifestaciji v nedeljo zvečer zbralo v dvorani UGG veliko ljudi. Prisotni so bili tudi zastopniki raznih krajevnih ustanov. Po nagrajevanju so nastopili najboljši zbori, ki so se istega dne pomerili v tekmovanju narodne glasbe. Prejšnji večer, v soboto, je bila podobna manifestacija z nagrajevanjem najboljših zborov, ki so tekmovali v polifonskem petju.
Precej visoko oceno v tekmovanju narodne glasbe je dobil mešani zbor iz Filipinov (95,60 točk), za njim je bil na drugem mestu komorni zbor iz Rostova (Sovjetska zveza) s 94,53 točkami, na tretjem mestu pa je bil zbor «Sredec» iz Sofije s 93 točkami. Ni pa žirija izročila prvih mest v kategoriji ženskih in moških zborov. Najboljši med ženskimi zbori, a samo na drugem mestu, je bil zbor iz Košič (češkoslovaška) s komaj 89,67 točkami, na tretjem pa romunski zbor. Med moškimi zbori, kjer prav tako ni bilo prvonagraje-nega, so se dobro uvrstili deželni zbori in sicer «Valrosandra» iz Trsta s komaj 72,73 točkami, na tretjem mestu je bil nErmes Grion» i* Tržiča z 71,80 točkami, sledita zbora iz Rude in iz Tržiča.
Jubilejno tekmovanje je torej za nami. Razen visoke kvalitete mešanih zborov ni bilo letos kvalitete med moškimi in ženskimi zbori kot dokazuje točkovanje. Na tekmovanju pa letos nismo čuli niti slovenske niti pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Upajmo, da bo prihodnje leto boljše.
Izleti
VZPI-ANPI Iz Podgore prireja v nedeljo, 13. t.m., enodnevni izlet v Ostrožno brdo v Brkinih, pri Ilirski Bistrici, ob priložnosti proslave 40. obletnice O.F. Odhod avtobusa iz Podgore bo ob 8. uri. Vpisujejo do četrtka. 10. t.m., Edi Maligoj, Albin Klavčič in Ivan Bregant.
Ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v nedeljo, 13. septembra, enodnevni izlet v Kumrovec in Zgornjo Stubico. Cena izleta (vključen je prevoz, kosilo in turistični vodnik) znaša 23 tisoč lir. Prijave sprejema Marta Merkuževa na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 vsak delavnik v dopoldanskem času do vključno 6. septembra.
Mladinski odbor SKGZ prireja dvodnevni avtobusni izlet v Št. Primož na Koroškem, kjer bo v soboto, 12., in nedeljo, 13. t.m., na pobudo lista Kladivo miting mladine treh dežel na temo Mir, razorožitev in sodelovanje med narodi v Evropi. Cena izleta (s prenočiščem) je 15 tisoč lir. Prijave in informacije na sedežu MO SKGZ v Gorici ter na Vrhu pri Žarku Grilju in Sovodnjah pri Rafku Butkoviču.
Ženski iniciativni odbor sporoča, da izlet v Kumrovec odpade zaradi premajhnega števila vpisanih. Vsi, ki so že vplačali denar, ga lahko dvignejo pri Marti Merkuževi na SKGZ v Ul. Malta v dopoldanskih urah.
Kino
(iortcu
VERDI Danes zaprto. Jutri: 18.00— 22.00 »Vestito per uccidere*. Film B. De Palme. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 «Vigilato spe-ciale*. D. Hoffmann in K. Rus-sel. Barvni flim. Prepovedan mladini pod, 14. letom.
VITTORIA" Danes zaprto.
Trži?
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Passion* d'amore».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Papillon*.
/Voivj CZorica m okolica
SOČA 18.00 »Jaz sem tvoj morilec*. Nemški film. 20.00 (za ciklus «Pu-la po PuU») »Rdeči konj*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Mladost je norost*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Ropar na svobodi*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ul 1. maja 94, tel. 73-328.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNISKO	*
PODJETJE
La Goriziana
S R L
GORICA • VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 84-845, 85 400 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga
□ Drogerija □ Parfumerija
□ Fotografski laboratorij □ Fotokopiranje
SERGIO ROVIS
GORICA — TRAVNIK 8tev. 10	TEL. 84-812
V SODELOVANJU MED VIDEMSKO ZVEZO PARTIZANOV ITALIJE (ANPI) IN ZZB SLOVENIJE
V Čeneboli so postavili grobnico sedmim padlim borcem za svobodo
V njej počivajo ostanki treh obveščevalcev IX. korpusa in štirih garibaldincev - Prisotna podpredsednik poslanske zbornice Fortuna in član slovenske vlade B. Čižmek - Govora Vlada Uršiča in Maria Collija
Čenebola, vas pod Ivancem, hribom. ki obvladuje vso zapadno Be nečijo, je imela v nedeljo dvojni praznik. Dopoldne so na pokopališču odkrili spominsko obeležje sedmim padlim borcem za svobodo, trem partizanom in štirim garibaldincem, popoldne pa so v vasi proslavili bendimico, ki jo prirejajo v zahvalo za vse, kar jim je dala zemlja.
Zaradi postavitve partizanske grobnice se je v Čeneboli zbrala množica ljudi, ki jim ideja osvobodilnega boja še vedno predstavlja aktualno, in za današnjo rabo pomembno misel, saj se zavedajo, da bratstvo ob tej meji potrebuje vedno novih spodbud, da bo kot trajni faktor krepilo mir, najpo-
membnejšo vrednoto za vse človeštvo, še zlasti pa za naše kraje, ki so toliko slabega okusili prav faradi vojn.
Kako visok pomen so tako v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji pripisali odkritju o-beležja, dokazuje tudi navzočnost visokih družbenopolitičnih osebnosti. Italijansko stran so zastopali podpredsednik parlamenta Loris Fortuna, predsednik deželnega sveta Mario Colli, župan občine Fojda Romano Grimaz, predsednik deželnega odbora VZPI - AN Pl Federico Vicenti. Nadalje so bili prisotni predsednik SKGZ Boris Race, predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem Čemo, generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in drugi.
Izvršni svet SR Slovenije je zastopal njegov član Boris Čižmek, z njim pa so bili še predsednik medobčinskega odbora SZDL severnoprimorskih občin Vlado Uršič, Bogo Gorjan, predsednik komisije za stike pri republiški konferenci Združenja zveze borcev, Pavle Bojc, član republiškega |
predsedstva SZDL, delegacije ZZB iz Tolmina, Nove Gorice, Ajdovščine in drugih primorskih občin.
Spominsko ploščo na pokopališču sta odkrila Loris Fortuna in Štefan Cigoj. Svečanosti je prisostvoval oddelek vojske, navzoče so bile nekatere občinske uprave s prapori, med katerimi tudi občina Videm. Ploščo sta postavila VZPI -ANPI in pa ZZB Slovenije. Kot izhaja iz posvetila, je namenjena sedmim padlim v skupnem boju za osvoboditev izpod nacifašizma. Med temi so tudi Stane Gimpl, Franci Rebula in Dominik Velušček, trije člani najbolj na za-pad potisnjenega obveščevalnega centra devetega korpusa, ki je, kot nam je povedal Edi Kodrič, ki
je bil eden od preživelih borcev tega centra in hkrati njegov poveljnik, 21. marca 1945. leta doživel napad kozakov in italijanskih kolaboracionistov, v katerem so padli trije obveščevalci. Okupator je dolgo časa iskal ta center, saj je imel radijsko postajo, ki je oddajala po petkrat na dan. Vzdrževal pa je stike s Severno Italijo in tudi s Švico.
Po blagoslovitvi obeležja, ki jo
je opravil domači župnik, je župan i? Fojde Marino Grima? poudaril važnost dobrososedskih odnosov med Slovenci in Furlani in se toplo zahvalil Sloveniji za pomoč, ki jo je dala tej občini za obnovo med potresom orušenih vasi.
Vlado Uršič, predsednik medobčinske SZDL za severno Primorsko, se je zahvalil pokrajinskemu VZPI - ANPI iz Vidma za sodelovanje pri postavitvi obeležja, namenjenega tudi vsem drugim, ki so padli v okolici te vasi.
Ko je govoril o mednarodni napetosti, ki jo povečuje naraščanje militarizma v obeh blokih, o oboroževalni tekmi in pripravi nevtronske bombe, je Uršič omenil
strašen nesmisel pri tistih nazadnjaških delih človeštva, ki se počutijo varnejše, kadar je sod smodnika, na katerem sedijo, večji od sosedovega, pri tem pa oboji pozabljajo na usodno eksplozijo e-nega samega soda.
Uršič je ob 20-letnici ustanovitve spregovoril o vlogi in moči neuvrščenega gibanja v boju za mir, ki naj ne temelji na orožju in nasilju, ampak na enakopravnosti in sodelovanju. Dejal je, da se motijo tisti, ki so mislili, da bodo lahko podrli tisto, kar je bilo v Jugoslaviji zgrajeno s tolikimi žrtvami in krvjo.
«Mi stojimo trdno pri svojih načelih in črpamo moč v Titovih idejah, ki so jih narodi in narodnosti Jugoslavije sprejeli za svoje, črpamo moč v lastnih silah in pri vseh demokratičnih množicah s veta.»
Ko je govoril o skupnem boju slovenskih in furlanskih partizanov, je dejal, da so si stisnili roko brez predsodkov in jezikovnih ovir, ker jih je družila usodna povezanost idealov svobode, v katerih so zapopadene tudi pravice slovenske narodnostne manjšine.
Predsednik deželne skupščine Mario Colli pa je dejal, da so bili partizanski borci nepremagljivi zato, ker so bili oboroženi z idejo osvoboditve. Ljudje teh krajev so sicer govorili različne jezike, vendar so imeli skupno veliko željo, izbojevati mir. Obsodil je skrunjenje partizanskih spomenikov po Furlaniji in nemške napise «še se bomo vrnili*. Tudi v časih, ki so pripeljali do druge svetovne vojne, so se dogajale takšne stvari. Toda mi pravimo tistim, ki to počenjajo, da se nove vojne grozote ne bodo ponovile. To dokazuje tudi zborovanje v Čeneboli. Colli je nato dejal, da razlike ne motijo, da se enotno postavimo po robu ustvarjanju sovraštva med narodi. Danes je odpoved uporabe vojne za reševanje mednarodnih sporov opredeljena v ustavi, danes je na strani demokracije tudi vojska.
Colli je v sklepnem delu svojega govora zaželel uresničevanje italijUnsko-jugoslovanskega sporazuma, ki je postavil trdne temelje za rftfroljubno sodelovanje. Zaželel je, da bi imele manjšine polne pravice v skladu z notranjimi ureditvami držav, v katerih živijo, in da bi italijanski parlament čim-prej uzakonil pravice Slovencev v Italiji v skladu z ustavo. Med poglavitne nevarnosti sedanjega časa pa je prisodil nenehno oboroževalno tekmo in ameriško grožnjo z nevtronsko bombo, ki sta jo, med drugim, obsodila tudi papež in videmski nadškof.
Na prireditvi je igrala domača godba na pihala, zapel pa je moški pevski zbor Iskra iz Bovca.
Pred tem so pri cerkvi odkrili spominsko ploščo .z imeni vseh padlih vaščanov v prvi in drugi svetovni vojni.
Obeležje na grobnici v čeneboli, ki sta ga pripravila videmska Zveza partizanov Italije (ANPI) in Združenje zveze borcev Slovenije
Ml
Trije od petih partizanov, ki so na sliki, posneti 15. marca 1945, so padli v čeneboli. Zdaj počivajo v grobnici na čenebolskem pokopališču. Sliko je posredoval Edi Koršič (sedeč)
S'SSSJSsa;


Izredno veliko število domačinov In ljudi od drugod se |e udeležilo «vaškega praznika», ki ga je v nedeljo popoldne priredila zadruga Kulturni dom na Proseku
T r / I
!)'f I s i
, f 'i. I
y fll®
Program «vaškega praznika* na Proseku sta Izpolnila domači moški pevski zbor «V. Mirk» in pa domača godba na pihala (na sliki), zvečer pa je bil ples z ansamblom L. Furlana
• ......................................
'm.1

I r jf J
Nedeljske enotne spominske svečanosti za bazoviškimi žrtvami pf spomeniku na bazovski gmajni se |e udeležilo veliko ljudi. Prisluhnili so govorom Oda Kalana, dr. Zorka Hareja in Uga Polija, ki so P°' častili spomin Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča v imenu zfl' mejskih Slovencev in demokratičnih Italijanov. (Vrstni red govornikov na sliki od zgoraj navzdol: Odo Kalan, Ugo Poli, dr. Zorko Harej)
Pomemben gost zadn|ega dne «Drage 81* je bil beneški slovenski duhovnik dr. Marino Oualizza (na sliki)
, W



'■■SmS VF	Mm*. ', "i	
		
		
Na dvorišču Flnžgarjevega doma na Opčinah se je v nedeljo končala «Draga 81*. Pogled na udeležence
4it * gk ^ m*
	ajSUjm .gg*	
f* - mm	Muj JŠL iggkjjg 'jdBnSfo	
	Kk ’ **
	gm L« 1
Slovenska skupnost (sekcija za občino Dolina) |e priredila v Zabrežcu pri Borštu «Naš praznik*. N*
sliki med nastopom zbora «Slovenec» iz Boršta

, m	
k	f k pM	'	mtMM
|	jjjM	BEL	Jr Jr v
n	IeB;	-Jpfjplfp	
				
				
			m	1
Nogometaši Brega so imeli v soboto v gosteh jugoslovanskega prvoligaša iz Tuzle «Slobodo» in odigrali z n|lm prijateljsko srečanje v Bazovici. Jugoslovanski športniki so obiskali tudi spomenik padlim
v NOB Iz dolinske občine


w
,, ■ ’	ff ■■'
jh 'a* a * .V	T »A •	j
:;> > ■ ‘ „ W . ' ,	'
U.C. * .< .	'
K spomeniku so nogometaši iSlobode* Iz Tuzle položili venec In se dalj časa zadržali na spominskem kraju, kjer so dobili tudi vsa pojasnila o boju naših ljudi za svobodo
Na nedeljski komemoraciji bazoviških žrtev na Bazovici je nastop* tudi slovenski kantavtor Dušan Jasovskl Iz Kranja
.. "" ■
MK -
iggiQ



Ilillliil«:
4 i
ui-i___K

Mš I
NA DANAŠNJI DAN PRED 60 LETI JE V ROJANU GORELO
Za Rojančane je bil Narodni dom nekakšen hram živega slovenstva
Že v časih pred prvo svetovno vojno je bilo v tem delu mesta kulturno in družbeno življenje Slovencev zelo živahno - V času fašizma so vse zadušili
Ko smo v sredo, 2. t.m. obupi 'spomine na dogodke izpred Šestdesetih let, ko so fašisti zažgali in razdejali Narodni dom Pfi Sv. Ivanu, se nam je spomin Pomudil v onih burnih časih po PfW svetovni vojni, ki bi jih mo S i danes označiti kot leta nase-** bo a za uveljavitev, celo za obstanek, hkrati pa tudi kot uvod v mračno dobo fašizma, ki je v naslednjih dveh desetletjih uni-. bogate plodove de:a, naporov *o žrtev, ki so jih naši predniki, oelno pa še ljudje naše starejše generacije dolga desetletja veli , usno vlagali v temelje naše o-mncmske, kulturne, lahko reče-jPo nacionalne bitnošti na Tržaškem in na Primorskem na sploh.
smo naglo prešli ono
mislih ,
ruJno in burno razdob e, ko se
Je Po štirih Letih mrtvila zaradi Prve svetovne vojne kulturno živ Jenje pri nas. v mestu in okoli-?• močno razživelo, ker je bilo JUdstvo tako rekoč lačno kultur ®e8a užitka in tudi voljno kulturnega delovanja. V raznih me-smili predelih in na podeželju ?° ponovno oživela prosvetna in ?Pertna društva ali pa so nasta ?*a nova in nova. Prosvetna in ®Pwtna dejavnost se je razživela *°t nikoli do tedaj.
. Hkrati 7 našim oživljanjem pa * haraščal tudi fašizem ali bolje Jh^gov teror. Vedeti moramo pri tem, da je imel fašizem pri nas *jv°jno vlcgo: vtem. ko se je flrugod po Italiji zaganjal proti ysernu, kar je bilo naprednega 1,1 demokratičnega, smo bili v Basih krajih njegova glavna tar Ca mi, Slovenci, oziroma vse ti-8°. kar je izpričevalo našo stvarnost, našo navzočnost na tem kosu zemlje. In od tod nje-govo divjanje predvsem proti •tam.
Sicer pa je glede tega značil-B° tudi dejstvo, da se je fašizem v Trstu organizii;al med prvimi, J^ekakor mnogo prej kot marsi-kjy po Italiji. Ustanovni datum tašizma v Trstu je 20. ma.i 1919. m kmalu zatem se je njegovo BtVjanje začelo. In oblasti so to T*°četje dopuščale, pač pod Pretvezo, boja za obrambo itali-lan3tva Trsta. In pod to pretvezo so se fašistične bande kmalu *°tte svoje »prvenstvene naloge*: Poganja in uničevanja vsega, ?®r je bilo slovenskega in hrva-“kega. ob hoteni odsotnosti, oblastvenih sil so fašistične škvadre bolele, kar so hotele, začenši z Bajvečjim in za nas najbolj bole-bbb zločinom, s požigom Narod-?oga doma sredi Trsta v juliju 1920. leta.
Upravičeno se najčešče spomi-BJamo tega fašističnega zločina, kajti Narodni dom ni bil le tedaj Bajlepša zgradba v Trstu, ni po-Buenil Ig našo najbogatejšo knjižno. ni bil le sedež našega gledališča, da ne govorimo o denar-
nem zavodu, hotelu in ostalem, kar se je vsega zgnetlo v veliko palačo, pač je to bil tudi nekakšen simbol našega boja za obstanek v Trstu, rekli bi lahko tudi nekakšna «javka», kamor si se lahko zatekal, ko si bil v stiski, iskal pomoči, nekakšno žarišče, iz katerega je moč odsevala v »periferijo*.
Ne smomo namreč pozabiti, da smo bili že dolga, dolga desetletja med mlinskima kamnoma, italijanskim šovinizmom in najprej avstrijsko oblastjo, ki se je opirala na te šoviniste, nato pa so prišli na površje kar sami ita lijanski šovinisti, ki so se sprevrgli v fašiste.
In vendar ne smemo pozabiti, da je bil požig Narodnega doma le najhujši fašistični zločin, kajti sledilo mu je veliko drugih zločinov, v kolikor upoštevamo le razdejanje materialnih objektov, oziroma sredstva, s katerimi je razpologala naša skupnost tedaj. Od januarja do novembra 1921. so fašistične tolpe napadle, razdejale ali požigale v Trstu delavski dom, srbsko čitalnico, knjižnico Ljudskega doma. Narodni dom pri Sv. Ivanu, sedež društva A dria v Barkovljah, uredništvo in tiskarno Edinosti, dan zatem tudi uredništvo delavskega glasila «11 Lavoratore*, Kulturni krožek v Križu, dvorano Konzumnega društva v Rojanu ali z drugimi besedami rojanski Narodni dom. ki so ga fašisti razdejali prav na današnji dan pred 60. leti.
Ena izmed prič tedanjega fašističnega divjanja je rojanski ra jak Angel Turk. ki se te naše preteklosti in tudi onih burnih dni spominja nekako takole:
Narodni dom v Rojanu je bil pravi hram slovenstva tega dela mesta. Poleg tega moramo vedeti. da se je prav v Rojanu dvignil naš prvi narodni prapor, ko so v juliju 1868. ustanovili prvo Kmečko čitalnico v tedanjem tržaškem predmestju Rojanu. Pestro in živo je bilo delovanje te ustanove in sicer tako v nacionalnem kot tudi v družbenem smislu. O tem obstajajo zgodovinska pričevanja. In to je trajalo kakih 13 let, dokler ni hišni gospodar odvzel prostora, v katerem so se člani čitalnice shaja-li. Toda prosvetno delovanje zaradi tega ni zamrlo. Na pobudo JMl P‘*8M©Ur!,.Jožeia Natala-na so čez kako leto ustanovili pevsko društvo Zarja. In če je bila dejavnost Kmečke čitalnice živahna, je bila dejavnost Zarje še živahnejša. Tako govorijo podrobno poročila iz tistih časov, poročila, ki beležijo delovanje vse do onih mučnih dni v septembru 1921.
Vendar se vsa dejavnost Slovencev v Rojanu ni omejevala na že omenjeni društvi. V Rojanu smo imeli še naslednje orga-
nizacije oziroma ustanove in sicer moško in žensko podružnico Društva sv. Cirila in Metoda, pa tudi Bratovščino sv. Cirila in Metoda, nadalje Gospodarsko društvo na Greti, slovensko Marijino družbo, ki je v onih časih veliko prispevala k ohranjevanju nacionalne bitnošti v Rojanu, zelo pomembno vlogo je imel tedaj tudi rojanski odsek tržaškega Sokola, ki je zbiral veliko mladine in uspešno deloval vse do požiga prostorov 1921. leta.
Z naštevanjem društev in ustanov. ki so omogočale uveljavljanje Slovencev v Rojanu lahko lahko nadaljujemo. Leta 1891 so v Rojanu ustanovili rojansko posojilnico in Konzumno društvo. To omenjamo posebej, ker je ta ustanova postala nekakšna hrbtenica gospodarskega in družbenega življenja v tem delu mesta. Društvo je razpolagalo najprej z gostilno, nato pa tudi s trgovino z jestvinami. Da bi se povsem osamosvojili tudi glede prostorov gostilne in trgovine, so odkupili prostore. In tu so se začenjale slovenske prireditve, kot na pri mer veselice, koncerti, zabavni večeri itd.
Kulturna dejavnost pa se je še okrepila, ko so k zadružni gostilni dogradili veliko dvorano.
v kateri so nastopala zgoraj omenjena društva. In to je bil ra janski »Narodni dom*, ki je ob zelo živahni dejavnosti v prvih časih po prvi svetovni vojni zelo bodel v oči tržaške fašiste in ne samo izrazite fašiste. Zato so se fašistične tolpe začele zaganjati proti rojanskim Slovencem. Že 1919. so pridivjali v ta del mesta in pretepli nekaj domačinov. Vzdušje je postajalo vedno bolj napeto in trenje je naraščalo, dokler niso doma požgali na današnji dan pred šestdesetimi leti.
Rojančani pa se kljub temu niso vdali. Leta 1923. so tako rekoč na pogorišču ustanovili športno društvo Zora. Delovalo je tedaj tudi mladinsko nogometno društvo kot odsek Adrije. Žensko združenje iz središča mesta je organiziralo v Rojanu tečaje na primer za vezanje, kieklanje in podobna dela. Leta 1924. pa so ustanovili mladinsko društvo Zarja, katerega vodilni člani so bili Hirat Kapun, dr. Vladimir Turina, Drago Žerjal in drugi. Dvorana konzumnega društva pa je ostala nepopravljena do leta 1945 in ko so tedaj Rojančani zahtevali odškodnino, niso dobili ničesar. Na mestu, kjer je bil tedaj narodni dom, je danes de-vetnadstropna hiša. G. B.
najbolj Čemeren pes
Enoleten pes kitajske pasme shar-pei, ki ga vidimo na sliki, se zdi kot bi si bil nadel mnogo preveliko kožo. Pa tudi pozneje, ko bo zra-stei mu bo koža hudo #obilna»	(Telefoto AP)

KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Mednarodni festival v Križankah je tokrat dobil izključno pohvale
Kaj pravijo številke o prireditvah in obisku - Kdo vse je o njem pisal
S ponovljeno predstavo Mrakove himnične mcnotragedije Spoved lučnim bratom, sicer pa s predstavo Partljičeve drame Za koga naj še molim v poletnem gledališču v Križankah se je končal letošnji 29. mednarodni poletni festival.
Partljičeva drama s partizansko tematiko: o izdajanju, dvojni vlogi partizanskega sekretarja, ki ga po izdajstvu 'ujSMičjo Nemci in mora vohuniti tako za eno kot drugo stran, aktualizira dovolj privlačno snov iz naše polpretekle zgodovine, Delo je dramaturško dobro zasnovano brez vsebinsko 0-hlapnih mest, intenzivno v dogajanju. napeto in na sceni, ki služi tako prikazovanju partizanskega kot gestapovskega okolja. Drama sp v besedilu izogiba preveliki klišejskosti, čeprav tu in tam dialog ni dovolj izpiljen in pre
Na pogorišču dvorane rajonskega Konzumnega društva ali Narodnega doma
priči jiv.
Dogajanje je bržkone postavljeno v Maribor oziroma okoliške planine. Predstavo, za katero je vladalo precejšnje zanimanje, je uprizorila Drama SNG Maribor. Nastopil je ves ansambel, med njimi bi izdvojili Sandija Krošia kot gestapovskega obersturm fiihrerja, ki skuša premagati o: bup potem ko ga zapuste in izdaj« lastni sodelavci (Pillz in njegova zena) in ko sluti poraz, Jurija Součka v vlogi Ludvika, sekretarja mestnega komiteja med dvema ognjema, Mileno Mu hič kot Lizo, aktivistko in partizanko, samovoljno likvidatorko, Marjana Bačka v vlogi Pillza, Sonjo Blaž v vlogi Julke, tragične partizanke, ki konča s samomorom in Angelo Janko, njeno od bolečin že povsem otopelo materjo, ki ob koncu drame tudi izreče, potem ko je ostala brez vsega, besede obupa: «Za koga naj še mo'im?» Delo je režiral Jože Babič, dramaturg je bil Bojan Štih, scenograf in kostumograf Miroslav Melena, lektorica pa Nada šumi.
Zelo veliko zanimanja med občinstvom je že po pričakovanju vzbudilo gostovanje zagrebškega Gledališča Komedija z znanim musicalom Jalta, Jalta Milana Grgiča in Alfija Kabilje v režiji Vlada Štefančiča, scenografiji Zvonka Šulerja, kostumografiji Ksenije Jeričevič in Doris Kri-stič, koreografiji Tihana Skrinja riča in pod dirigentskim vodstvom Alfija Kabilje. Poleg pev skih solistov so sodelovali še Studio za sodobni ples ter zbor in orkester Gledališča Komedija.
Sedanja predstava Jalte, Jalte je obnovljena. Potem ko je ob desetletnici musical zabeležil že 300 predstav, so obnovili sceno-sodoben in funkcionalen dekor, ka stume ter novo režijsko in korea grafsko postavitev. Igralsko-pev-ska zasedba je ostala ista, še
vedno nastopajo odlični pevci kot Boris Pavlenič, Sanda Langerholz, Richard Simcneili, Viado Krstu-lovič in Lukrecija Breskovič. Predstava je privlačna, polna duhovitih dialegov, domišljene igre in situacijske komike, ki sproža obilo smeha.
Vsebina Jalte, Jalte je bržkone znana. Trije sobarji" velikih Še fov (spomnimo se jaltske delitve sveta od 4 do tl februarja 19451 mdrajo	njihovo Udob-
je. Zaljubijo pa se v hišnico Nino Filipovno, zato nastaja vrsta zapletov in komičnih situacij. Po zgledu svojili šefov si tudi oni delijo svoj imaginarni svet. ze e-ni travnik, na katerem ni vojn in ki simbolizira večno željo človeštva po miru in ljubezni. . .
Po zaključku mednarodnega fe stivala so njegovi organizatorji sklicali tiskovno konferenco, na kateri so ocenili letošnje poletne prireditve. Vseh predstav je bilo 17. obiskalo pa jih je 42 000 obiskovalcev. Bilo je 22 dramskih, lutkovnih in pantemimskih predstav (od tega deset za mlade obiskovalce), 4 operne in predstave musicala, 10 baletnih, 10 folklornih prireditev, 24 recitalov in koncertov ter ena razstava. Nastopilo je 2.700 članov ansamblov in solistov iz 18 držav. Trideset prireditev je bilo s sloven skimi izvajalci, 12 z izvajalci iz drugih republik in pokrajin ter 29 prireditev z izvajalci iz tujine.
Pri sporedu 29. mednarodnega poletnega festivala so upoštevali tudi nekatere pomembne dogodke in jubileje, tako so s Partljičevo dramo Za koga naj še molim proslavili 40 letnico vstaje in Osvobodilne fronte, 20 letnico ne uvrščenosti pa z nastopom Državnega plesnega ansambla iz šri Lanke. V poletnem času je Festival posredoval še 97 prireditev po Sloveniji in Jugoslaviji.
Razstava velikih parkovnih kovinskih plastik in grafik akadem-
skega kiparja Janeza Boljke je poleg večernih obiskovalcev pred stav privabila tudi veliko ljudi v dopoldanskih in popoldanskih urah, skupaj nad 8.000, med njimi tudi večje skupine iz ZR Nemčije, Francije, Italije, ČSSR, Avstrije, Poijske, Velike Britanije, Nizozemske, Španije, Norveške in ZDA. O prireditvah je poročalo nad 40 časopisov, radijskih in TV postaj, verjetno pa še
več.	■ ----*• «•»—«•».—
Glas o Festivalu je segel tudi v The New Ycrk Tim.es, varšavski Dziennik Ludowy in v Die Zeit. Festival je pripravil skupaj s Turistično zvezo Slovenije tudi dve tiskovni konferenci v zamejstvu, v Trstu in Celovcu.
V oceni festivala je prevladalo mnenje, da se prireditve vse bolj obračajo k najširšim potrebam delovnih ljudi, saj upoštevajo različne okuse, pa tudi generacijsko pripadnost obiskovalcev. Letos je bilo veliko predstav tudi za mlade, ki sicer v poletnem času nimajo veliko svojih prireditev. Odpadli sta le dve predsta-vi-gostovanje pianista Alexisa VVeissenberga ter nastop sicilijan skih lutk, štiri predstave pa so spričo velikega zanimanja ponovili. Na tiskovni konferenci je prevladalo prepričanje, da se Festival vse bolj uspešno vključuje v nekoliko sušno poietno kulturno ponudbo mesta, da ima mnogo stalnih obiskovalcev, je kvaliteten. pridobiva pa si tudi vse več obiskovalcev iz drugih slovenskih krajev, iz drugih republik, zamejstva in tujine,
Vodstvo Festivala je že predložilo okvirni program prihodnjih, tridesetih mednarodnih poletnih prireditev. Te naj bi bile vsebinsko še bogatejše in zanimivejše, pač v znamenju pomembnega jubileja in velikega uspeha, ki so ga zagnani kulturni delavci da segli v zsdniih treh desetletjih.
MARIJAN ZLOBEC
Ostrožani in Suhorci 3. Pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu
Te so policisti pozneje aretirali in jih skupaj z njo 86 13 sodili. Dvanajst obtožencev (med njimi tri s Suhorja) So spoznali za krive in jih obsodili: Marijo Maslo na 24 et zapora, ostalih enajst pa na zaporne kazni od 2 — 9 ***. medtem ko so obtoženega Jožeta Novaka in Justino ^&hne s Tater oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
OSTRINA, OBLIKE IN OBSEG FAŠISTIČNEGA TERORJA V BRKINIH
Iz samega sojenja pred posebnim fašističnim sodiščem )9 dokaj težko razbrati in spoznati ostrino, obseg in težo *erorja, ki so mu bili podvrženi ne le pristaši NOG, tem-večina prebivalstva na brkinskem območju, ker ne Sniemo pri tem pozabiti, da so bili sojeni pred posebnim s°diščem le nekateri najbolj izraziti organizatorji in pri-8t&ši NOB. Aretiranih, zaprtih, mučenih in sojenih pred v°j&škimi ali rednimi sodišči in tistih, ki so bili le predlani, ne pa tudi sojeni, je vsaj desetkrat več kot ®°ienih pred posebnim sodiščem. Sicer pa so italijanske Cistične oblasti po Brkinih in okolici zgodaj spomladi
in poleti 1942 aretirale in poslale v razne zapore ter taborišča stotine ljudi, ki niso bili nikoli sojeni, ker sta padec fašizma in kapitulacija Italije to onemogočila. Seveda je treba poudariti, da so aretacije redno spremljala ropanja in požiganja domačij, streljanja in obešanja talcev, pa tudi množični pokoli, kot npr. 4. junija 1942, ko so fašisti pri Ilirski Bistrici požgali 7 vasi in pobili 34 ljudi.
Še težje pa si je ustvariti predstavo o izrednih težavah, ki so jih morali spriča takega terorja obvladovati organizatorji OF in NOB ter poveljniki partizanskih enot. da so si pridobili zaupanje ljudi, kajti italijanski fašistični in policijski aparat si je že jeseni 1941, posebej pa zgodaj pomiadi 1942 na že prej pripravljenih izhodiščih prizadeval, da mobilizira vse svoje sile in zmogljivosti za zatiranje partizanskega gibanja. Zlasti je v ta namen aktiviral svoje vohunske službe (karabinjerje, financerje, gozdno in fašistično milico, davkarje, poštarje, železničarje, naklonjeno italijansko uradnlštvo in učiteljstvo po mestih in vaseh, člane fašistične stranke, domačine idr. Razen tega so se organizatorji vohunske službe posluževali šolanih in slučajnih vrinjencev, ki so jih pošiljali v partizanske enote. Na Krasu in v Brkinih je znan primer Cvetka Grilanca - Nedelka. Morda je bil eden izmed takšnih še neraziskan primer Stanka »Štajerca*?
Takšni vrinjenci so bili posebno nevarni ne le zato, ker so razkrajali moralo enote navznoter, onemogočali njeno akcijsko učinkovitost, zbirali podatke o sodelavcih idr. ter jih potem izdajali, temveč še bolj zaradi tega, ker so zlasti s svojo vrnitvijo k sovražniku izpodkopavali zaupanje ljudstva v iskrene in poštene namene organizatorjev NOB ali pa vsaj vzbujali strah pri ljudeh in jih
odvračali od NOB. In vse te težave, ki so se skozi vse obdobje vojne ponavljale, je bilo treba obvladati, da bi se funkcionalno utrdila organizacija NOB.
Navzlic takšni ostrini in obsegu ter brutalnim oblinam nasilja niso mogli italijanski fašisti zadušiti narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, ker je bil primorski človek po 22-letnih preizkušnjah duhovno pripravljen tudi na naj večje žrtve v boju za svobodo.
MORALNA MOČ IN TRDNOST BRKINSKIH ŽENA
Da bi laže spoznali in opredelili, kako so se vključevale brkinske žene v NOB in do kolikšne mere je bil najbolj osveščeni brkinski kmečki in delavski človek pripravljen kljubovati in žrtvovati za svojo osvoboditev, ker je neomajno verjel vanjo, prepustimo spominom že omenjene 31. oktobra 1942 pred posebnim sodiščem sojene 51-let,ne Frančiške Čandek - Medved iz Ostrožnega brda, ki so ji fašisti 21. julija 1942 izropali in požgali domačijo, zaprli ter mučili sina in dve hčerki, pa jih je vendarle v Rimu s svojo dobrodušno preprostostjo moralno nadkri-lila, ko so ji izrekli kazen 16 let ječe v prepričanju, da so jo moralno zlomili. Ona pa se je glasno in sproščeno zasmejala, ker je spoznala, da sina Franca in hčerke Francke niso obsodili na smrt. In ker je bila prepričana, da so fašizmu šteti dnevi in ji ne bo treba prestati niti dveh let ječe, je izgubila v njeni presoji vsakršen pomen kazen 30 let zapora. Sicer pa prepustimo njenim spominom, pripovedovanim in napisanim 1958. leta in hranjenim v koprskem muzeju, da nam predočijo njena doživljanja iz vojnih dni.
Piše
MAKS
ZADNIK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.25	Vreme
13.30 TV DNEVNIK
17.00	Risanke
17.15 Orzovvei - 7. nadaljevanje
17.40	Mister Fantasy - Glasbena oddaja
18.25	Plavanje - evropsko prvenstvo
18.50	Človek in morje
19.45 Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV DNEVNIK
20.40	Zrelostni izpit - 4 komedije ljubezni in veselja
Delo »Zrelostni izpit* so prvič uprizorili leta 1935. In kmalu je to delo doživelo izreden uspeh na vseh odrih sveta. Gre za odrsko delo, katerega vsebina govori o ljubezenskem pismu, ki ga je profesorica, ki se je vsi dijaki bojijo, dobila v košu. Naslovljenec pisma ostane neznan, vendar profesorica — »zarjavela devica* odkrije dekle, ki je pismo pisala. Gre za lepo dekle, ki se ji obeta čudovita prihodnost. Ravnatelj šole. lep moški, ki ga dekleta občudujejo. zaslišuje dekle, ki je pismo napisala in dekle najprej svoje pisanje zanika, nato pa prizna, da je pismo pisala prav njemu
22.20	Riccardo Fogli na koncertu
23.05	TV DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	TV DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	En avtor in eno mesto
14.00	Vaterpolo: Romunija - Italija
17.00	Telefilm - Poljubi me in umri
18.05	Risanke
18.30	Iz parlamenta
18 50 Beg od smrti - Telefilm
19.45 TV DNEVNIK 2
20.40	Operacija Crossbosv - film
22.35 Sestanek v kinu - film
22.40	Tedenska oddaja o turizmu Londonska »Inteligence Service* dobiva informacije, da Nemci pripravljajo rakete in leteče bombe. Zavezniki hočejo imeti bolj točne podatke in poverijo to nalogo trem vohunom, Johnu, Robertu in Philu. ki prevzamejo osebne podatke treh tehničnih strokovnjakov, ki so pred nedavnim izginili in se predstavijo v nemških tajnih tovarnah, da bi jih sprejeli na delo, Toda Roberta kmalu aretirajo zaradi nekega zločina, ki ga je napravil tisti tehnik, katerega osebne podalke je on prevzel. In ga obsodijo na smrt ter ustrelijo. John in PhU pa vendarle prideta v tajno 0-porišče, kjer izdelujejo tajno orožje
23.25	TV DNEVNIK 2
Tretji kanal
19.00	TV DNEVNIK 3
19.50	Sto mest Italije - Ravenna
20.10 Ljudje iz Sredozemlja
20.40	Mednarodna razstava filma 1981
21.30	TV DNEVNIK 3
21.55	Rock koncert
22.35 Shanghai Express - Film
23.50	Mednarodna razstava filma
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.00	Poročila
18.05 Beli delfin - risana serija
18.20	V duhu izročila
18.55	Pisani svet
Z oddajo o tolminskem planšarju Mirku Benedejčiču u-redništvo Pisanega sveta nadaljuje s tako imenovanimi kmečkimi temami. Seveda ne gre za naključje, pač pa za načelno vrednostno opre-
delitev. Ne le da sta krneč ko delo in življenje v sodob ni urbani družbi odrinjena r.a rob in da so zaradi tega zanemarjeni nekateri temelj ni razmisleki o naravi člo vekovega dela in o funkciji tega dela v življenjskem ritmu, ampak prepogosto po zabijamo tudi na resnico, da v družbi, ki daje vse na tehnični napredek, ki naj bi bil edini dejavnik osvobodi tve človeka, kmečko prebivalstvo dejansko odmira in izumre. Toda ob njej izu mira tudi vrsta tradicij, z njimi pa znanje, ki se je skozi dolga stoletja nabira lo iz roda v rod. Brezbriž nost do umiranja tega zna n ja pa po najkrajši potipripe lje v izkoreninjenost, v nevednost, s tem pa tudi v brezbrižnost do življenja sa mega
19.30	Obzornik
19.40	Obramba in samozaščita Pred 39 leti je bil v Pod gori pod Biokovim z uka zom predsednika Tita usta novljen prvi mornariški od red. S tem se je začelo u stanavljanje mornarice NOV Jugoslavije, ki je pomembne prispevala k skupnem boju za osvoboditev jugoslovan skih narodov in narodnosti. Iz partizanske mornarice, ki so jo sestavljale oborožene ribiške ladje in čolni, je voj na mornarica do danes zra s’a v sodobno oboroženo si lo na morju, pripravljeno upreti se sleherni nevarna sti. Praznični reportažni zapis so posneli med mornarji graničarji, ki varujejo mejo na morju od Debelega rtiča do Dugega otoka. Slišali in videli bomo marsikaj zanimi vega med njihovim vsako dnevnim, za nas pa enkrat nim križarjenjem.
Tudi v drugem prispevku bo govor o pripadnikih enot jugoslovanske ljudske armade in sicer o pogumnih pa dalcih, ki uresničujejo po sebne naloge v okviru vojnega letalstva in protiletal ske obrambe. Sodelavci novosadske televizije so posne-,li reportažo o njihovem šo lan.iu in urejanju v enem od letalskih centrov
20.10	Risanka
20.24	TV In radio nocoj
20 26 Zrno do zrna
20 30 TV dnevnik
20.55 Vreme
21.00	Igre brez meja
22.30	Propagandna oddaja
22.35 V znamenju
22.50 Studs Lonigan - ameriška nadaljevanka
Koper
16.00	športno popoldne
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Odprta meja
18.25	Evropsko prvenstvo v pla vanju - Split
20.15 Stičišče
20.30	Admiral - celovečerni film
22 00 Danes
22.10	Serijski film
23.10	Ustvarjanje Titove Jugosla vije
Zagreb
18.25 EP v plavanju - finale -Split
20.55 Reportaža o Pulju
21.00	Igre brez meja
22.35 Delavčev dnevnik - finski film
ŠVICA
19.30	Kmetijstvo leta 2000
20.40	Kulturna oddaja
21.05 Igre brez meja
22.40	Split: EP v plavanju
TRST A
7 00, 10 00, 13.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.00 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o...
-	Glasbene spremljave Iz arhiva: 10.10 Koncert. Sledijo Poldnev-niški razgledi: 'ulturne aktualnosti - Četrtkova srečanja - Kratek skeč; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Popoldanski program: Motivi z malega zaslona Otroški kotiček
-	Danes smo izbrali - Portreti -Glasbeni avtomat; 17.10 Solist z orkestrom; 17 30 »šakuntala*. Indijska igra v 7 dejanjih.
KOPER
(Italiionski programi 7.30, 8.30, 9.30, 10.10, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19,30 Poročila; 7.00 Glasba za da bro jutro; 8.15 Horoskop; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Larry Flgart; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih pa slušajo; 11,32 Kirn; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z.J; 15.33 Veselo popoldne; 15.45 Nova-lis; 16.45 Poje zbor Lorenzo For-lani iz Dignana; 17.00 Pesnik tedna; 17.32 Crash; 18.00 Jugosla vanska pop glasba; 18.30 Poje Phil Seymour; 19.15 Radijska priredba; 19.45 Slišimo se jutri; 20.00 Zaključek sporeda.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30, 17.30 Pa ročila; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Domači pevci; 14 40 Male skladbe; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 8.30
Glasbena kombinacija; 9.00 Radio tudi wi; 10,40 Kino iz Benetk;
11.00	Štiri četrtine; 12.03 Ljubezen pomeni...; 13.15 Master: 14.26 Domneva; 16.10 Glasbena oddaja; 18.30 Misel gre...; 19.15 Zgodba jazza; 19.40 Kulturna oddaja;
21.00	Operne strani: 21.30 Folklorna glasba; 22 00 Poletne zgodbe;
22	35 Glasba za glasbo; 23.28 Zaključek sporeda.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30. 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16 30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Luna v vodnjaku: 11.32 Na lov brez upanja,- šolska oddaja: 11.52 Glasbena oddaja; 12.45 Stik z radijem: 13.41 Glasba in kino;
15.00	Nemogoči intervjuji; 15,42 Poletni program; 19.00 Korak v preteklost; 2100 Poletni večeri;
23.29	Zaključek sporeda.
LJUBLJANA
7.30, 8.00, 9.00, 12 00, 13.00, 15.00 20.00, 22.00, 24.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v do ber dan; 9.30 Glasbena šola Ve lenje; 10.05 Z radiom na poti. 1105 Rezervirano za...; 12.05 Z našimi opernimi pevci; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo izbrali; 13.39 Kmetijski na sveti; 13.40 Po domače; 14.00 Da nes do 13.;	14.30 Priporočajo
vam...; 15.05 V korak z mladi mi; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.50 Radio da nes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak;
18.00	Studio; 19.00 Sotočje; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Ansam bel Jožeta Kampiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
21.30	Solisti in ansambli; 22.05 Ra dijska igra; 23,00 Našim rojakom po svetu; 23.25 Iz naših sporedov;
23	30 Tipke in godala: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 S popevkami po Jugoslaviji.
ATLETIKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V RIMU
I
Oba naslova sta ostala v Evropi
NDR je bila prva med ženskami, Evropa med moškimi - Tudi zadnji dan vrsta odličnih rezultatov, vendar brez svetovnega rekorda - Italija na šestem mestu
RIM — Reprezentanca Evrope v moški konkurenci, NDR pa v ženski »ta se izkazali za najmočnejši: medtem ko ni bila zmaga Evropejcev nikdar v dvomu, pa so se vzhodne Nemke dokopale do prvega mesta šele v zadnjem tekmovanju, štafeti 4X100 m, ker so osvojile prvo mesto, evropska vrsta pa je odstopila, ker je zadnja tekačica pri predaji padla.
Kdor je pričakoval, da bo padel kak svetovni rekord, je ostal krepko razočaran, kljub temu pa so dosegli nekaj res dobrih rezultatov. Nejbolj se je rekordu v tem zaključnem dnevu približala Čehinja Kratochochvi-lova, ki je na 400 m premagala svetovno rekorderko, vzhodno Nemko Koch, in le za stotinko sekunde zgrešila njeno znamko. Prav tako je o-membe vreden dosežek Bolgarke To-dorove, ki je sunila kopje preko 70 metrov.
Italijani so v tem zadnjem dnevu nekoliko poslabšali svojo uvrstitev, saj so zdrknili s petega na šesto mesto tako med moškimi kot med ženskami. Prijetno presenečenje sta rimski publiki pripravila Fontanella v tekmovanju 5000 m in Cruciatova v tekmovanju 3000 m. kjer sta osvojila bronasto kolajno. Razočarala pa sta skakalec v višino Di Giorgio, ki je z 2,15 m bil šele šesti, in štafeta 4X400, ki se je uvrstila na skromno peto mesto.
V zadnjem dnevu, ko si je tekmovanje ogledal tudi predsednik Per-tini, so našteli kar 60 tisoč gledalcev. Skupno število gledalcev vseh treh dni je tako naraslo na 160.000, inkaso pa je znašal skoraj pol milijarde lir.
IZIDI
Moški
200 m
1. Lattany (ZDA) 20”21, 2 Wells (Ev.) 20”52, 3. Emmelmann (NDR) 20”57. 4. Quorrie (Am.) 20''06, 5. Bnngiomi (It.) 21 ”11, Naumjenko (SZ) 21’13, 7. Kablan (Af.) 21"20,
8 Toyota (Az.) 21 ”39, 9. Van Milten-berg (Oc.) 21"88.
Koch (NDR) 49”27 3. Pusey (Am.) 51”48, 4. Howard (ZDA) 51”76, 5. Rossi (It.) 52”50, 6. Nazarova (SZ) 53”21, 7. Evans (Oc.) 53”44, 8. Atuti (Af.) 55”58, 9. Yoshida (Az.) 56”00 3000 m
1. Zauber (NDR) 8’54”89, 2. Puica (Ev.) 8’55”80, 3. Cruciata (It.) 8’57”10, 4. Pozdnjakova (SZ) 9’02”95, 5. Webb (ZDA) 9'13’'10 6. Chepchir-chir 9T8”80, 7. Moore (Oc.) 9’18”83, 8. Masuda (Az.) 9'58”07, 9. Lind (Am.) 10'20”92.
Skok v daljino
1. Ulbricht (NDR) 6,80, 2. Anderson (ZDA) 6.61, 3. Wlodarczyk (Ev.) 6,59, 4. Skačko (SZ) 6,49, 5. Fergu-son (Am.) 6,49, 6. Garden (Oc.) 6,10, 7 Norello (It.) 6,01, 8. Fong (Az.) 5,76, 9. Yawson (Af.) 5,70.
Met diska
1. Jahl (NDR) 66,70, 2. Petkova (Ev.) 66,30, 3. Savinkova (SZ) 63,96, 4. Romero (Am.) 61,60, 5. Li (Az.)
55,60, 6. Deniz (ZDA) 53,20, 7. Bano (It.) 50,30, 8. Rovis-Hermann (Oc.) 45,80, 9. Laayouni (Af..) 45,24.
Met kopja
1. Todorova (Ev.) 70,08, 2. Felke (NDR) 66,60, 3. Smith (ZDA) 63,04, 4. Rivers (Oc.) 61,54, 5. Vila (Am.) 59,00, 6. Blodniece (SZ) 57,06, 7. Tang (Az.) 55,66, Quintavalla (It.) 52,80, Tchuinte (Af.) 45,24.
štafeta 4X100 m
l.NDR 42"22, 2. ZDA 42”82, 3. SZ 43”01, 4. Amerika 44”99’ 5. Oceanija 44”49, 6. Italija 45”01, 7. Afrika 46”15, 8. Azija 46”45. Evropa diskvalificirana.
KOLESARSTVO
Viottiju dirka po Aosti
AOSTA — Italijanski kolesar Mau-rizio Voitti je zmagovalec letošnje etape kolesarske dirke za amater-
KONČNA LESTVICA
MOŠKI
1. Evropa	147
2. NDR	130
3. ZDA	127
4. SZ	118
5. Amerika	95
6. Italija	93
7. Afrika	66
8. Oceanija	61
9. Azija	59
ŽENSKE	
1. NDR	120,50
2. Evropa	110
3. SZ	98
4. ZDA	89
5. Amerika	72
6. Italija	68
7. Oceanija	58
8. Azija	32
9. Afrika	26
5000 m
1. Coghlan (Ev.) 14'08”39, 2. Kunze (NDR) 14'08”54, 3. Fontanella (It.) 14’09”06, 4. Abramov (SZ) 14'09"85, 5 Kotu (Af.) 14Tl” 14 6. Centrowitz (ZDA) 14TUT4, 6. Saini (Az.) 14'14”88. 7. William (Am.) 14’24”21. 9 Renner (Oc.) 14’31”67.
110 m ovire
l. Foster (ZDA) 13”32, 2. Casanas (Am.) 13”36, 3. Ivan (Ev.) 13”66, 4 Schlisske (NDR) 13”72, 5. Herva njev (SZ) 13”76, 6. Fontecchio (It.) 13"90, 7. Soper (Oc.) 14"3l. 8. Yo-»hufumi (Az.) 14”31, 9. Kokoyo (Af.) 14'G3.
Skok v višino
1. Peackock (ZDA) 2,28, 2. Nagel (Ev.) 2,26, 3. Freimuth (NDR) 2.24, 4 Sereda (SZ) 2,18, Ottey (Am.) 2,15, 6. Di Giorgio (It.) 2,15, 7. Dia Ba (Az.) 2.15, 8. Hoyle (Oc.) HO, Zhu (Az.) 2,05 Štafeta 4X400 in
1. ZDA 2'59"12, 2. Evropa 3'01”47, Amerika 3'02"01. 4. SZ 3'n2”94, 5. Italija 3'03"23. 6. NDR 3'03'63. 7. Afrika 3'05”55, 8. Oceanija 3 07’T1, f Azija 3'09”93.
ŽENSKE
400 m
1. Kratochvilova (Ev.) 48"61, 2.
Mauro Zuliani, najboljši v vrsti «azzurrov», je v teku na 400 m zasedel drugo mesto in postavil tudi nov italijanski rekord v tej disciplini
je po Aosti. Zmaga italijanskega kolesarja je povsem zaslužena, pa čeprav ni spadal med favorite. Glavni kondidat za končno zmago je bil prav gotovo Sovjet Viktor Demi-denko, ki je obtičal na devetem mestu.
ODBOJKA
Jugoslavija tretja za Italijo
PARIZ — Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Parizu je v zadnjem srečanju Francija s 3:1 premagala Italijo in zasedla končno prvo mesto. tAzzur-ri» so bili drugi, Jugoslavija pa si je z zmago proti Avstraliji (3:0) zagotovila tretje mesto.
KONJSKI ŠPORT
NA BRDU PRI KRANJU
Okrog 20 tisoč gledalcev na veliki konjeniški prireditvi
BRDO PRI KRANJU - Približno 20.000 ljubiteljev konj je prišlo v nedeljo na Brdo pri Kranju, da se bi poklonilo spominu Tita in počastilo 40-letnico vstaje na odlično pripravljeni konjeniški prireditvi z osrednjo točko — spominsko dirko maršala Tita, tekmovanju najboljših jugoslovanskih kasačev. Prireditev je bila združena z otvoritvijo prelepega hipodroma.
Slavnost je začel predsednik KK Brdo Filip Bizjak, slavnostni govornik pa je bil predsednik KZS, generalmajor Miha Petrič. V prazničnem nagovoru je poudaril predvsem velik pomen konjereje sploh. «Tovariš Tito je bil velik ljubitelj konj, danes tukaj uresničujemo njegovo zamisel.* je dejal med drugim. Član sveta federacije Ivan Maček -Matija, ki je dal znamenje za začetek dirk. Spominsko dirko je dobila triletna temnorjava kobila Fe-grina, na vajetih 38-letnega Alojza Slaviča in rejca, 79-letnega očeta Ludvika Slaviča.
O ODO-
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Bron za Vujcviča in Marianija
MAASTRICHT — Letošnje svetovno prvenstvo v judu je prineslo največji uspeh ekipi japonske, ki je osvojila štiri zlate in dve srebrni kolajni. Tako Jugoslavija kot tudi Italija sta se morali zadovoljiti z bronom po zaslugi Vujeviča v kategoriji do 71 kg oz. Marianija v kategoriji 60 kg.
Potem ko Miranovič, Fabjan in Obadov niso uspeli premagati prvih težkih ovir, je predzadnji dan zablestel Vojo Vujevič, ki je osvojil bronasto kolajno, z malo sreče pa bi lahko stopil tudi na najvišjo stopnico. Izgubil je s kasnejšim svetovnim prvakom Korejcem Park Chong Hakom, toda naredil je taktično napako. V spopadu za bronasto kolajno pa je prepričljivo premagal evropskega podprvaka Madžara Olmosija.
Italijan Felice Mariani pa je naletel na odličnega japonskega judoista Morhvakija, ki je bil res nepremagljiv in je tudi povsem zasluženo osvojil zlato odličje. V srečanju za tretje mesto pa je Mariani zanesljivo premagaj Jupkeja (ZRN).
ATLETIKA--T •' ^
NA 34. PRVENSTVU SLOVENIJE
V NOVI GORICI NAJVEČ ODLIČIJ ATLETOM LJUBLJANSKE OLIMPIJE
Razen nekaterih izjem so bili rezultati poprečni - Med posamezniki je izstopala Seliškar jeva ■ Organizatorji so se izkazali
NOVA GORICA - Da je Nova Gorica eno glavnih središč za atletiko ne samo v Sloveniji, marveč tudi v vsej Jugoslaviji, so potrdili nekateri dobri rezultati, ki so jih novogoriški atleti dosegli tako v državnem, kot v evropskem merilu. K temu je treba dodati še, da Nova Gorica slovi tudi zaradi dobre organizacije tovrstnih prireditev in o tem smo se prepričali na raznih vrhunskih manifestacijah, kot je bil atletski troboj med reprezentancami Jugoslavije, Švice in Češkoslovaške, ali aprilski mednarodni miting. K temu pa moramo dodati še organizacijo 34. prvenstva Slovenije za člane in članice, ki so ga športni delavci novogoriškega atletskega kluba dobro izpeljali konec prejšnjega tedna.
Na njem se je v petek in soboto zbralo veliko slovenskih športnikov
iz 13 društev, ki so se potegovali v 21 moških ter 15 ženskih disciplinah. Največ kolajn, kot je bilo pričakovati, so si priborili atleti in atletinje ljubljanske Olimpije, ki so o-svojili 18 odličij, od teh kar 9 zla-th (4 pri moških ter 5 pri ženskah). Na drugo mesto (kar zadeva osvojena prva mesta), so se uvrstili predstavniki celjskega Kladivarja z 9 zmagami (7 pri moških ter 2 pri ženskah). Tretje mesto so zasedb' Novogoričani, ki so se odbčno izka-zab, saj so osvojib kar 7 prvih mest (5 pri moških ter 2 pri ženskah).
Kar zadeva dosežene rezultate, so hib ti precej poprečni, razen v nekaterih discipbnah. Temu pa so bo-trovab, za tako tekmovanje, neprimerni vremenski pogoji.
■iiiiiiiiiiiiiuiimuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VESLANJE
NA SP V M0NCHNU
ITALIJANOM PO TRINAJSTIH LETIH SPET ZLATO (V DVOJCU S KRMARJEM)
Jugoslovani niso povsem izpolnili pričakovanj - Najboljša Celent in Ivančič (5. mesto v dvojcu) - Svetovni vrh izenačen
MONCHEN — Na olimpijskih veslaških progah se je v lepem vremenu in mirni vodi končalo svetovno prvenstvo v veslanju. Ni potrebno posebej poudarjati, da je med gledalci vladalo največje zanimanje za finalne boje v moški konkurenci. Za to tekmovanje je veljala izredna izenačenost, ki je na zadnjih velikih tekmovanjih nismo bili vajeni, saj je bila premoč posadk iz ZRN izredna. Tokrat pa so se morali vzhodni Nemci zadovoljiti «samo» s tremi zlatimi kolajnami, kolikor so jih osvojib tudi veslači SZ. Ena zlata kolajna je ostala doma po zaslugi Kol-berja v skifu, ki je prepričljivo zma-
gal, vendar se bo v tej zlati kolajni še dolgo govorilo in komentiralo. Kolbe je veslal v čolnu nove konstrukcije, v katerem ni premičen sedež, ampak je premična ročica za vesla.
Prvenstvo v ZRN je prineslo velik uspeh itabjanskemu veslanju in sicer dvojcu s krmarjem (bratoma Ab-bagnale in krmarju Di Capui), ki so na vebko presenečenje prvi priveslali skozi cilj. Po letu 1968, ko sta Baran in Sambo zmagala na olimpijskih igrah v Mehiki, ni več nobeni italijanski posadki uspelo zmagati na kakem večjem tekmovanju. Tej presenetljivi zlati kolajni moramo dodati še bron Pacovicha in
MlltflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilfllllllilllllllIttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliniMllHliiviilNIlflllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltfiNIIIIIIIIIIMlIlfIfINIIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllNllvllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllUllllllllllllllllllllllllIllIllilllllllllM
KOLESARSTVO
Na svetovnem prvenstvu
Skromen obračun «azzurrov»
SP na Češkoslovaškem potrdilo premoč vzhodnih držav med amaterji in zahodnih med profesionalci
Svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki se je zaključilo v soboto na Če škoslovaškem, je ponovno potrdilo premoč vzhodnih držav med amaterji iz zahodnih držav med profesionalci.
V amaterski konkurenci so glavno vlogo odigrab vzhodni Nemci, ki so osvojib kar pet zlatih kolajn, eno srebrno in eno bronasto (na sporedu je bilo skupno devet disciplin). Italijani so si priborili eno samo bronasto kolajno, ki jo je dosegel Bidinost v zasledovali vož nji. Sicer gre omeniti, da je več dobrih italijanskih amaterjev prav letos prešlo med profesionalce.
Med profesionalci je Italijanom šlo nekobko bolje, čeprav jim ,ti u-spelo osvojiti niti enega zlatega od-bčja. Saronniju se je zmaga izmuznila iz rok kar dvakrat: v vož nji na točke, kjer sta ga prehitela Švicar Freuler in Avstralec Clark, in v cestni dirki, kjer je zmagal Belgijec Freddy Maertens. Prav v zvezi s tem tekmovanjem je prišlo do raznih polemik: italijanski časopisi predvsem dolžijo Moserja in druge italijanske kolesarje, da niso nikakor pomagali Saronniju. ko so u-videli, da ima ta možnost, da osvoji naslov. V ostalih tekmovanjih sla se dobro odrezala Bontempi in Vidno, ki sta osvojila vsak pc eno
srebrno kolajno.
V ženski konkurenci ni bilo izrazite premoči kake države: tri razpoložljive naslove so si pravično razdelile predstavnice ZDA, ZRN in SZ. Italijani so predstavili izredno mlado ekipo, ki bo lahko še nastopala v Los Angelesu, ko bodo te discipline prvič uvrščene v obmpijski spored.
Vandi boljši od Masija,
Baronchelllja in Saronnija
BARBERINO DI MUGELLO -Gorsko kolesarsko dirko na kronometer v spomin na preminulega Gastoneja Nencinija je zmagal Alfio Vandi. Zmagovalec je prevozil i4 kilometrov dolgo pot iz Barberina Ji Mugello do Prelaza Muta v 30'03” in prehitel za 10 sekund Masija, ki je dosegel kot amater na tej progi rekordnih 29 minut in 22 sekund. Nato sledijo G. B. Baronchelli (36” zaostanka) Saronni (47"), Battaglin (59”) ter Prim (1T5”).
Molinari svetovni prvak
DRAMMEN - Italijan Renzo Mo linari je osvojil tudi četrto preizkušnjo, VN Norveške v formuh 1 v motonavtiki in tako predčasno o-svojil naslov svetovnega prvaka v tej discipbni.
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
Juventus in Udinese izločena
V nedeljo so Turinčani izgubili proti mestnemu tekmecu - Udinese izpadel zaradi slabše razlike v golih
Prvi del italijanskega nogometnega pokala je končan. V sedmih izločilnih skupinah so se uvrstile v finale naslednje enajsterice: Torino, Catanzaro, Inter, Sampdoria, Napoli, Fiorentina in Reggiana. Tej sedmerici treba prišteti še Romo, ki je zadnji zmagovalec tega tekmovanja.
Zadnje, 4. kolo. je bilo izredno zanimivo in za nekatere ekipe odločilno. V turinskein derbiju je Torino zmagal s skromnim 1:0, vendar je izločil velikega tekmeca Juven tuša. Milanski neposredni obračun med Interjem in Milanom se je končal brez zmagovalca. Vse je kazalo. da bo Milan pripravil vebko presenečenje, toda branilec Bergoni je izenačil samo minuto pred koncem in tako priboril lastni ekipi dragoceno in zmagovito točko. Nogometaši Catanzara so še enkrat potrdili, da so v dobri formi pred pričetkom prvenstvenih nastopov.
V 4. skupini imata Sampdoria in Cagliari isto število točk, toda dru goligaš iz Genove ima boljšo razliko v golih, saj je v zadnjem nastopu nasul ekipi Sambenedettese kar tri zadetke. Vrsta Napoli ja je suvereno zmagala v svoji skupini in v zadnjem nastopu odpravila Ascob s kla sičnim 2:0. Kot kaže, je Fiorentina dokaj dobro uigrana, sai je igrala
PRED SREČANJEM ZA SP PROTI DANSKI V KOPENHAGNU
Miljanič: Za nas najtežja preizkušnja
ZAGREB — Jugoslovanski zvezni ener Miljan Miljanič je, kot je im rekel «prespal», ab bolje pre-ulel poraz proti Dinamu. Bil je to ^pričakovan spodrsljaj pred zelo Mnembrim izločilnim srečanjem i SP v Kopenhagnu proti Danski, ila je to tudi edina in poslednja reizkušnja «plavih» pred jutrišnjim jopadom z zelo nevarnimi Danci, i katere je zmaga proti Jugosla-iji edina možnost, da lahko še u j jo v čudež. «Moramo premagati .igoslavijo in upati, da Italijani na-i v Beogradu zmagajo. Druge mož-jsti za nas ni.» je rekel zvezni ener Danske Sepp Piontek, ki si t v soboto ogledal prijateljsko sre-mje Dinamo - Jugoslavija v Za-■ebu. Piontek je nato še dodal: še sreča, da je Miljanič pozval v ;prezent.anco le enega Dinamove a nogometaša, Zajeca ...»
Na tiskovni konferenci, ki jo je nel Miljanič v nedeljo zjutraj v jtelu Esplanad v Zagrebu, je igoslovanski zvezni trener dokaj mirjeno -nrliziral poraz iz dneva rej. sSrečanie .je bilo za nas zelo sristno Orl Dinama smo želeli, da [ra odločno, napadalno, kot priča ujemo, da bodo proti nam igrab
Danci. Dinamovci so povsem izpolnili svojo nalogo. Od svojih reprezentantov sem želel, da povsem o-pustijo vsakršen individualizem, <M dajo maksimalni doprinos k skupni igri. Če sedaj globalno in umirjeno analiziramo našo igro proti Dinamu. je na dlani, da smo ustvarili vebko število priložnosti za gol, da so vezni nogometaši dokaj dobro izpolnili svojo nalogo in da so bib tudi večkrat nevarni za nasprotnikovega vratarja. Na dlani pa je tu di. da sta na primer oba branilca (Krmpotič in Hrstič) igrala pod svojimi sposobnostmi, da sta se Zajec in Stojkovič nekajkrat podala v napad in pri tem pustila nevarno praznino v obrambi. V napadu se je Ha lilhodžič premalo premikal Vse to nam je pokazala sobotna tekma pro ti Dinamu. V Kopenhagnu bo treba seveda drugače igrati. Na Danskem je zanimanje za to tekmo izredno. Vstopnice so že vse razprodane. Srečanje v Kopenhagnu bo gotovo za nas najtežja preizkušnja na poti za Španijo.*
Miljanič je nato še dodal: «Ne-kateri so I' ali. da verjetno . i bilo umestno vključiti v reprezentanco toliko nogometašev, ki trenutno
igrajo v tujini. Ampak p. navijam, I manjkal le en igralec. Tudi postavo
rla fo nnemmoinua nnttipp r*r»nim T i * Itn Pinntplr nhiuuil er»ln nrnH nrii^pt.
da te nogometaše največ cenim. Tj so nogometaš', ki so pripomogli, da smo zanesljivo odpravib Grčijo. Žal, tokrat ne bo poškodovanega šliško-viča. Poleg moštva, ki je igralo proti Dinamu, lahko računam še na Jurico Jerkoviča, ki odlično igra v Švici.*
tKakšno igro pričakujete od Dan cev?>
«Danci so proti Italiji v prvem polčasu dokaj oprezno igrali, da bi nato v nadaljevanju začeli pravi juriš na Zoffova vrata. Proti nam se bodo Danci verjetno že od vsega začetka podali v silovit napad, dali bodo srečanju izreden tempo. Prve poteze bodo za nas še kako važne, skoraj odločilno »
vVeste kaj peč o trenutni formi vaših nasprotnikov?»
«Ker večina danskih reprezentan tov igra v tujih klubih, vem le to, da je večina le-teh v dokaj dobri formi. Piontek pravi, da se boji, da ne bo imel na razpolago vseh najboljših nogometašev, ker jih klubi ne pustijo domov. Po informacijah, ki sem jih dobil pa bo Danska igrala z vsemi najboljšimi. Morda bo
bo Piontek objavil šele pred pričetkom tekme. Verjetno pa se bo odločil za isto reprezentanco, ki je premagala Itabjo*.
«Na Danskem bomo seveda dab vse od sebe, da dosežemo čim boljši izid. toda mislim, da sta za nas naslednji dve tekmi proti Itabji in Luksemburgu odločilni. Proti Itabji moramo zmagati in seveda tudi proti Luksemburgu. Tedaj bomo lahko razpolagali tudi z Buljanom, ki je za ngs predragocen,* je še dejal Miljanič.
Sicer t ., kaj čakati na Italijo in Luksemburg. Z dobro, požrtvovalno igro «plavi» lahko tudi v Kopenhagnu dosežejo zadovoljiv izid. Na vsaki tekmi je treba skušati doseči največ. To je «slog» najboljših lepre-zentanc. Jugoslavija pa ima vrsto odličnih posameznikov, katere ji zavida vsa Evropa. Čemu torej ne dokazati že jutri na Danskem, da si «plava» vrsta ne zasluži samo u-vrstitve na SP v španiii. temveč da tudi sodi pod sam vrh ne samo evropskega, temveč svetovnega nogometa.
BRANKO LAKOVIČ
0:0
0:1
vse bolje in Foggia je bila tokrat povsem brez moči pred Antognoni-jem in tovariši, ki so dobib v Gra-zianiju odbčnega strelca.
V zadnji, 7. skupini, je nastopal tudi Udinese, toda Videmčani so žal izločeni. Presenetljiva Reggiana, ki bo letos igrala v B bgi, je remizirala sredi Bologne in tako izbojevala prepotrebno točko za osvojitev prvega mesta v skupini ob boljšem kobčniku v golih.
REZULTATI
1.	skupina
Cavese - Perugia Juventus - Torino Rimini prost Končna lestvica: Torino 6, Juventus in Perugia 5, Rimini 3, Cavese 1.
2.	skupina
Catanzaro - Cesena	3:1
Palermo - Catania	1:0
Pistoiese prost
Končna lestvica: Catanzaro 6, Pa lermo 5, Pistoiese 4, Cesena 3, Catania 2.
3.	skupina
Inter - Milan	2:2
Spal - Verona	1:3
Pescara prosta
Končna lestvica: Inter in Verona 6, Milan 5, Spal 2, Pescara 1.
4.	skupina
Como - Cagliari	0:0
Sampdoria - Sambenedettese 3:0 Lecce prost
Končna lestvica: Sampdoria in Ca-gbari 5, Lecce 4, Como in Sambenedettese 3.
5.	skupina Avelbno - Bari Napob - Ascob Cremonese prost
Končna lestvica: Napoli 6. Bari, Avelbno in Ascob 4, Cremonese 2.
6.	skupina
Fiorentina - Foggia	4:0
Varese - Brescia	3:2
Gcnoa prosta
Končna lestvica: Fiorentina in Ge-noa 6, Varese 5, Brescia 2, Foggia 1.
7.	skupina
Bologna - Reggiana	2:2
Piša - Lazio	2:0
Udinese prost
Končna lestvica: Reggiana in Udinese 6, Bologna 4, Piša 3, Lazio 1.
vse upe Tržačanov, da bi igrab neodločeno.
Medtem ko je bil Udinese v tekmovanju za italijanski pokal izločen, je Triestina matematično golov finalist ne glede na izid zadnjega nedeljskega srečanja s Cone-gbanom. Conegliano in Pordenone sta namreč izenačila (1:1) in tako ima Pordenone s štirimi odigranimi tekmami 4 točke, Triestina 5, Conegliano pa samo eno.
V Španiji niso odigrali
prvega kola
MADRID — Kot je bilo predvideti, v Španiji niso odigrab prvega kola prvoligaškega nogometnega prvenstva. Spor med igralci, ki zahtevajo izplačilo vseh zaostalih ho norarjev, in društvi se namreč še ni izgladil. Danes se bodo predstavniki nogometašev in društev ponovno srečab, da bi prišlo do sporazuma.
Drevi Milan - Boca Juniors
MILAN — Drevi bo Milan odigral prijateljsko tekmo proti ekipi Boca Juniors, v kateri nastopa tudi trenutno najboljši in najbolje plačani nogometaš na svetu, Maradona. Slavni argentinski igralec je imel nekaj težav ob prihodu v Italijo, saj je bil brez potnega lista in so mu morah' izdati poseben vizum.
Baldaccija v dvojcu brez krmarja. Tretja itabjanska posadka, ki je nastopila v finalu v dvojnem četvercu, pa je zasedla šesto mesto.
Jugoslovani so bili tokrat nekobko slabši kot je bilo pričakovati. Dvojec Celent - Ivančič je zasedel peto mesto, druga dva čolna pa sta se morala zadovoljiti z malim finalom. Jugoslovansko zastopstvo je pričakovalo več od dvojnega četverca, zlasti glede na veslače, ki so se-stavljab to kombinirano posadko.
REZULTATI
Skif: 1. Kolbe (ZRN) 7’45”32, 2. Reiche (NDR) 7’48”90, 3. Biglow (ZDA) 7’51”55, ... 11. Mrduljaš (Jug.) 8'09”06.
Dvojec brez krmarja:	1. SZ
7’15"06, 2. Nizozemska 7'20”04, 3. Itabja 7'23”28, ... 5. Jugoslavija 7’34”00.
Dvojec s krmarjem: .le. .Italija 7’43”73, 2. NDR 7'64"22, 3. Velika Britanija 7'47”03.
Dvojni .dvojec: LuNDR^^U’^,,^ Finska 6'44”06, 3. Norveška 6'44”61.
Četverec brez krmarja:	1, SZ
T35”85, Švica 6’41”47, 3. NDR u'43',07.
Dvojni četverec: 1. NDR 6'11”37. 2. SZ 6’14”58, 3. Francija 6T7”45,
.. . 6. Italija 6'24"26, ... 11. Jugoslavija 6’32”28.
Četverec s krmarjem: 1. NDR 6’36”88. 2. ZDA 6'39"68. 3. SZ S'40”52.
Osmerec: 1. SZ 6’02”30. Velika Britanija 6'04”31, 3. ZDA 6'06”13.
SZ NDR Italija ZDA
Romunija
Danska
Avstralija
ZRN
KONČNA LESTVICA
Velika Britanija 0 Nizozemska	0
Kanada	0
Avstrija	0
Finska	0
Švica	0
Bolgarija	0
Francija	0
Norveška	0
Španija	0
1
5
1
3
0
0
0
0
2
2
1
1
1
1
0
0
o
o
2
1
1
3
3
1
0
0
1
0
2
0
0
0
1
1
1
1
Z zmajem z Mont Blanca
COURMAYEUR - Italijan Pino Tartagb iz Legnana, ki je italijanski prvak v letenju z zmajem, je opravil velik podvig, saj se je spustil iz Mont Blanca z višine 4816 metrov in povsem varno pristal
REZULTATI
MOŠKI
110 ra ovire: 1. B. Brank (Lj) 15 W. J. Penca (Nm)15”37; A. Kolar (01) 15’'51.
Kopje: 1. T. Zalar (01) 69,10»’ 2. M. Čeme (Lj) 66,60; 3. J. (Nm) 61,80 m.	,
Krogla: M. Štimec (Mb) 15,60 m; • B. Vuk (01) 15,18 m; 3. D. D*’ ner (Lj) 14,23 m.	...
400 m: 1. R. Srebrnič (Go) 48 G. Humar (Go) 48”46; 3. R. t,a' ber (KI) 49”15.	,
Višina: 1. B. Čop (KI)	218 cm; *•
S.	Apostolovski (01) 212 cm;
A. Lapajne (Nm) 209	cm.	.
100 m: 1. V. Keržan (Nm) lT’09: * G. Humar (Go) 11”1Q; 3. R-Gorič (Kp) 11'’28.
13.000 m: 1. N. Ukič (KI) 30’36 08.
2.	M. Krempelj (Mb) 30’52”46;
P. Milovac (KI) 32'27”27.
Štafeta 4x100 m: 1. Gorica 43”; j' Kladivar 43”80; 3. Obmpija 44 1500 m: 1. S. Lisec (KI) 3’52”62; -
T.	Popetru (Ve) 3’52"99; 5. »• Rozman (KI) 3’53”18.
Daljina: 1. I. Makarovič (Go) , cm; 2. I. Piciubn (JNA) 712 c»>
3.	S. Udovč (Tr) 700 cm. M Kladivo: 1. F. Pristovnik (KI) 48“
m; 2. S. Malnar (Nm) 47,54 ». 3. M. Roknik (KI) 45.44 m.
400 m ovire: 1. Z. Urbančič 53”83; 2. N. Muhič (Lj) 55’Tl! * J. Penca (Nm) 55”29.	-
800 m: 1. V. Jan (01) 1’52”12; Popetru (Ve) 1’52”33: 3. M. V* horovič (Nm) 1’52”47.
3000 m zapreke: 1. F. Novak (y/ 8’48”12; 2. M. Skubic (01) 8'52 3. P. Svet (KI) 9’01”43.	,
200 m: 1. R. Gaber (KI) 22”15;
R.	Srebrnič (Go) 22”24 ; 3. v-
Keržan (Nm) 22”36.	,
Palica: 1. M. Bizjak (01) 470 cm: * D. Rener (KI) 450 cm; 3. L K*' pajne (Go) 430 cm.	,,
Troskok: 1. I. Piciubn (JLA) H.35 m; 2. M. Šimunic (Nm) 14,43 »■ 3. B. Pungartnik (Ve) 14,18 m-Disk: 1. M. Miiač (KI) 48,32 m; * Z. Prezelj (Tr) 46,24 m; 3. *■ Princ (Nm) 42,42 m.	,
5000 m: 1. S. Lisec (KI) 14’14”45: Z-
S.	Rozman (KI) 14’14”78; 3. *»■
Krempelj (Mb) 14’18”44.	^
Štafeta 4x400 m: 1. Gorica 3 28 2. Velenje 3'33”30.
ŽENSKE
100 m ovire : 1. V. Muršič 1S”21; 2. K. Jug (Ve) 15”34; *• 1 Z. Zadravec (Lj) 16”01.
1.500 m: 1. A. Babič (KI) 4 38”04: 2-" J. Pregelj (Mb) 4'39”34: 3.
Vindiš (R) 4’46”84.
400 m: 1. N. Sebškar (01) 55”17- *• M. Šavle (Go) 57”18; 3. K. Pas®*' bn (01) 59”04.
Disk: 1. B. Bandur (Mb) 46,64 »■ 2. M. Pajtler (Mb) 40,76 m; 3. A Erjavec (KI) 37,52 m.
100 m: 1. S. Kranjc (01) 12”23: *• L. Vinazza (Go) 12”66; 3. B. Torkar (01) 1?”73.
Daljina: 1. L. Vinazza (Go) 599 cm> 2. G. Hren (Nm) 543 cm; 3. J’ Kolar (01) 538 cm.
Štafeta 4x100 m: 1. Obmpija 47”70> 2. Gorica 49”93; 3. Kak 59 '84.
400 m ovire: 1. M. Šavle (Go) 60' 09> 2. J. Pečovnik (Ve) 65”24; 3. **■ Starc (Lj) 66”63.
Kopje: 1. M. Majer (Mb) 44.80 »’ 2. K. Jazbinšek (KI) 37,76 m; *
L.	Pirc (Mb) 36,48 m.	,
Višina: 1. S. Prezelj (KI) 174 cm; \
D. Lihteneger (Kak) 171 cm;
S. Dajak (R) 168 cm.	.
800 m: 1. J. Rogelj (Mb) 2T4”24’ 2. V. Jezeničnik (Mb) 2T7”13; *•
M.	Tib (R) 2’18”62.	,
200 m: 1. N. Sebškar (01) 24”55; *■
N.	Kranjc (01) 25”17; 3. L. vinazza (Go) 25"51.
krogla: 1. M. Pajtler (Mb) 13,52 2. A. Erjavec (KI) 12,41 m; 3. **• Bandur' (Mb) 12,06 m.
3.J0O m: 1. M. Vindiš (Pt) 10'40”»4* 2. T. Nagbč (KI) 10'43”39. štafeta 4x400 m: 1. Obmpija 4'00”“’ 2. Maribor 4’06”71; 3. Kak Ravi* 4’18’ 18.
RUDI PAVŠIČ
3.
0:0
2:0
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Tesen poraz Tricstine v Vidmu
Tako Udinese kot tudi Triestina sta bila v nedeljo prosta v tekmova nju za italijanski pokal. Videmski prvobgaš in tržaški tretjeligaš sta odigrala prijateljsko tekmo, katero so domačini odločili v lastno korist z miivmalno razliko (1:0). Gostje niso bili prav nič slabši nasprotniki in zlasti v prvem polčasu so bib bolj prizadevni, toda tud' tokrat v zaključnih akcijah nespretni. Napaka vratarja Torresina pa je pokopala
3500 m nižje.
Jugoslovanski prvoligaš v Bazovici
Posnetek nogometnih ekip Slobode Iz Tuzle In Brega, ki sta v soboto odigrali prijateljsko srečanje v Bazovici. Kljub prizadevnosti Brežanov, ki so se za to priložnost ojačili z nekaterimi igralci iz drugih ekip* je bila vebka premoč jugoslovanskega prvoligaša več kot očitna

NA EVROPSKEM PLAVALNEM PRVENSTVU V SPLITU
Velika premoč vzhodnoevropskih plavalcev
Osvojili so skoraj vsa najboljša mesta - Novi italijanski in jugoslovanski rekordi - V vaterpolu tretji poraz «plavih»
SPLIT — Velika splitska priredi evropsko prvenstvo je včeraj Prešlo v živo: na sporedu je bil Prvi dan'v plavanju, v katerem so “®yjeti in vzhodne Nemke prednja-Clb' Italijanom pa se je za las izmuznila bronasta kolajna v štafeti «200 m prosto. Medtem oa se na-Pplju.je «trnova pot* jugoslovanske reprezentance v vaterpolu. Sinoči le namreč doživela že svoj tretji za-Peredni poraz, tokrat proti Madžarski.
PLAVANJE
Sinoči so podelili prve kolajne v Piavanju. Kot je bilo pričakovati, so '"ed moškimi največ pokazali So-pri ženskah pa so. seveda, vzhodne Nemke nepremagljive.
100 M PROSTO — MOŠKI
Presenečenje: Šved Joiiansson je Premagal evropskega rekorderja in °limpijskega zmagovalca, vzhodnega Nemca Joergeja Voitheja. Italijan Guarducci se je moral zadovolji z osmim mestom, medtem ko s® Rampazzo ni 'iv ,.ii, niti v finale "skupine. Jugoslovana Dopsaj j” 45) in Popovič (55” 10) nista ^gla kaj niti v kvalifikacijah.
današnji spored
VATERPOLO B skupina
8-	00: Velika- Britanija - Finska, 9.15; Poljska - Bolgarija, J0-30: ČSSR - Švica, 11.45 Dan ska - Francija, 16.45: Malta -Švedska.
A skupina
14.00: SZ ZRN. 15.15: Madžarska - Italija, 20.00: Romuna - Jugoslavija, 21.15: Nizozemska - Španija.
SKOKI V VODO Predtekmovanje:
9.00 skok s stolpa — moški Finale:
15.00: deska 3 m — ženske PLAVANJE Predtekmovanje:
9-	30: 200 m metuljček — ženske, 100 m prsno — moški, 100 m prsno — ženske, 400 m ®ešano — moški, 4x100 m pro s(o — ženske.
17.30: finali disciplin jutra-niega tekmovanja.
KONČNI VRSTNI RED , Johansson (Šve.)
;• voithe (NDR)
“■ Krasijuk (SZ)
*• Schmidt (ZRN) l Holmertz (NDR) Smirjagin (SZ)
■ Gross (ZRN)
*• Guarducci (It.)
50’'55 50"81 50"91 51 ”04 ,1 51"19 51"49 51”55 51"82i
1»0 M PROSTO - ŽENSKE . Vzhodni nemki Čaren Metscbuk 1,1 Birgit Meineke sta bili brez e-hakovrednih tekmic. Italijanka Per-stjeva je bila v finalu B skupine sedma, Villarinova pa je izpadla v kvalifikacijah. Enaka usoda je dole-”^a tudi Jugoslovanko Pentičevo L*7- s časom 1'01”59).
KONČNI VRSTNI RED *• Metscheuck (NDR)
;• Meineke (NDR)
“• Bentum (Niz.)
:• Eriksson (šve.)
“• Aizpors (ZRN)
!• Strunikova (SZ) l Croft (VB)
Seick (ZRN)
Ž00 m prsno moški , *Ko bi ne bil prehlajen, bi ver-j®®° izboljšal svetovni rekord,* je j? tekmi na 200 m prsno, v kate-ie zanesljivo zmagal, dejal Sovjet Robertas Žulpa. Italijan Ava-Koano je bil z novim državnim re-k^rdom dober peti, Fabri oa v B skupini osmi. Jugoslovanov ni bilo.
55’74 58’ '06 56" 73 56”75 56’’93 57”75 57”20 57”22
KONČNI VRSTNI RED
1.	Žulpa (SZ) 2’16’’15
2.	Miškarov (SZ) 2’18”08
3.	Moorhouse (VB) 2’18’’14
4.	Vermes (Mad.) 2’18”92
5.	Avagnano (It.) 2'19”60
6.	Berggren (Šve.) 2’21 ”40
7.	Buttgerett (NDR) 2’21”93
8.	Dagon (Švi.) 2’22”41 400 m prosto ženske
Svetovna rekorderka in olimpijska zmagovalka, vzhodna Nemka Petra Schneider se je seveda morala bati le svoje rojakinje Ge-vvenigerjeve. Petra pa je zmagala brez težav. Italijank in Jugoslovank ni bilo.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Schneider (NDR) 4’39”30
2.	Gevveniger (NDR) 4’45”43
3.	Czopek (Pol.) 4’50"75
4.	Zindler (ZRN) 4’52"34
5.	Bomstad (Nor.) 4’52”75
6.	Dziedzic (Pol.) 4’53”57
7.	Gulvas (Mad.) 4’56”63
8.	Kraft (Šve.) 4’57"72 4x200 m prosto moški
Oster boj vse do konca med SZ in ZRN. Na koncu je le slavila sovjetska štafeta. Odlično so nlavali Italijani, ki so osvojili četrti mesto in izboljšali državni reKord s časom 7’27”92 (prejšnji rekord-7’30” in 37). Jugoslovanska štafeta v postavi Darjan Petrič. Boris Novak, Elyis Ševo in Borut Petrič ie bila deseta. Darjan Petrič pa je v prvi izmeni izboljšal jugoslovanski rekord na 200 m prosto z 1’53”66. Prejšnji (2’53”76) je bil last njegovega brata.
KONČNI VRSTNI RED
1.	SZ (Semetov. Salnikov, Čajev. Kopliakov) 7'24"41
2.	ZRN 7’25”22
3.	Švedska 7’27”78
4.	Italija (Revelli, Quadri. Guarducci, Rampazzo) 7’27”92
5.	NDR 7’30"74
6.	Franci ia 7'33”00
7.	VB 7’37”45
8.	Nizozemska 7'37”74
Skoki v vočo
Šestnajstletna vzhodna Nemka Katrin Zipperling je osvojila prvo zlato kolajno, ki so .jo dodelili v Splitu. Vzhonda Nemka, ki je bila po tekmi presenečena, da je prema gala rojakinjo Jaschkejevo. je bila zanesljivo najboljša v skuku s stolpa.
Osvojila je kar 30 točk več kot »srebrna* Sovjetin.ia Tatjana Be-ljakova ir, kar 40 več kot glavna favoritinja za zmago Martina Jaschke.
Italijanki-'Canolina- Fusco (14. v predtekmovanju) in Laura Scher mi (17.) se nista uvrstili v finalni, ■delt' ;kdt :Vudi ne Jugoslovanki Alemka Drvar (18.) in Andiela Lazarevič (19.).
Stolp (ženske)
KONČNI VRSTNI RED 1. Zipperling (NDR) 433 05. 2. Be-ljakova (SZ) 403.23 , 3. Jaschke (NDR) 393.33, 4. Emirzyan (SZ) 367.35. 5. Kelemen (Mad ) 361.62, 6. Niederlova (ČSSR) 359 43, 7. No-votna (ČSSR) 351.69. 8 Wetteskog (Šve.) 339,33. 9. Heintrisch (ZRN; 328.50. 10. Rossing 'Šve.) 322.11 11. Fraser (VB) 313.80 12 Kopp (ZRN) 277.98.
Delta (ženske) — Predtekmovanje Tudi v skoku z deske se tako italijanski predstavnici (Giuliana Aorn in Laura Schenni) kot jugoslovanski (Alemka Drvar ter An-d.iela Lazarevič) niso uvrstile v finalni del. Aorjeva je bila H., Schermijeva za mesto niže. Drvarjeva .je bila predzadnja. Lazariče-va pa zadnja (sploh se ni predstavila na tekmo). Trenutno na prvih dveh mestih sta Sovjetinji Tsirul-nikova in Kalinina. pred Čehoslo-vakin.jo Grečko.
Deska (moški)
Kot .je bilo pričakovati, je bila v skoku z deske za moške premoč Sovjetov popolna. Zlato kolajno je namreč osvojil Aleksander Portnov, medtem ko je bil drugi Sergej Kuzmin. Na tretje mesto se je uvrstil Avstrijec jugoslovanskega porekla Nikola Stajkovic. Veliki poraženec je vzhodni Nemec Hoffmann. ki ga pa .ie mučila poškodba.
Od Italijanov se je Massimo Ca-steliani uvrstil na osmo mesto, medtem ko se Rinaldi (14. v predtekmovanju) ni uvrstil v finale. V predtekmovanju .ie bil Jugoslovan Arno Longin celo zadnji (23 ).
KONČNI VRSTNI RED
1. Portnov (SZ) 665,94 , 2. Kuzmin (SZ) 641.49. 3. Sta.ikovic (Av.)
KOLAJNE
Vzhodna Nemčija Sovjetska zveza Švedska
Zahodna Nemčija Avstrija
Z
3
3
1
0
0
B
1
0
0
0
1
639,72, 4. Hoffmann (NDR) 636,87, 5. Snode (VB) 601,65, 6. Doerr (ZRN) 594,21, 7. VVaskon (NDR) 584,07, 8. Castellani (It.) 571.59. 9. Georgiiev (Bol.) 558,39, 10. Cama-cho (Šp.) 554,22, 11. VVorisch (Av.) 528,33, 12. Martinez (Sp.) 472,20.
VATERPOLO
2. KOLO
SZ - JUGOSLAVIJA	9:5
(4:3, 1:1, 1:0, 3:1)
Jugoslovani so nedvomno igrali bolje kot dan prej proti Španiji, vseeno pa niso uspeli premagati odločnejših in uigranejših Sovjetov. Tudi v tem srečanju pa »plavi* prevečkrat niso izkoristili »igralca več* in tako je bil poraz proti olimpijskim zmagovalcem neizbežen.
Strelci za SZ: Akimov 3. Ivanov 2 Kabanov, Sagajev, Medigaljev in Smirnov po 1.
Za Jugoslavijo: Rudič 2, Gopče-\dč, Bebi in Trifunuvič po 1. NIZOZEMSKA - ITALIJA 11:6 (2:0, 3:2, 3:2, 3:2)
Po dokaj zadovoljivi igri proti ZRN so »azzurri* v drugi tekmi z Nizozemsko povsem popustili. Visok poraz je bil povsem zaslužen. Strelci za Nizozemsko: Noorde-
graaf in Van Mil po 3, Van Belkum 2. Van Es, Buunk in Blakenstijn po 1.
Za Italijo: Misaggi, Steardo in Fiorillo po 2.
OSTALA IZIDA
ZRN - MADŽARSKA	7:4
(3:1, 2:1, 0:0, 2:2)
ROMUNIJA - ŠPANIJA	7:6
(2:2, 2:1, 2:0, 1:3)
3. KOLO
MADŽARSKA - JUGOSLAVIJA 7:6
(1:2, 2:2, 2:1, 2:1)
S sinočnjim porazom proti Madžarski je Jugoslavija slej ko prej izgubila vsakršno možnost za osvojitev kolajn.
Strelci za Jugoslavijo so bili: Be-bič 2. Gopčevič, Rudič, Roje in Lozica po 1.
OSTALI IZIDI
ZRN - NIZOZEMSKA	10:7
(2:1, 0:1, 3:0, 3:1)	
SZ - ŠPANIJA	10:7
(1:0, 3:2, 4:4. 2:1)	
ITALIJA - ROMUNIJA	8:3
(2:1, 0:1, 3:0, 3:1)	
LESTVICA
SZ in ZRN 5, Romunija 4. Madžarska in Italija 3, Nizozemska in Špa nija 2, Jugoslavija 0 točk.
Branko Lakovič
NOGOMET
»MEMORIAL ŽARKA RACETA»
Danes in jutri polfinale
Drevi bo igrala Zarja proti Krasu, jutri pa Vesna proti Gaji
V soboto zvečer se je na prose-škem nogometnem igrišču s tekmo Zarja - Primorec (2.0) zaključila serija kvalifikacijskih tekem za Ra-cetov memorial, ki ga že četrto leto zaporedoma organizira ŠD Primorje.
Osem nastopajočih ekip. ki so tih razdelili na dve skupini, je skupno odigralo 12 tekem, ki so dale imena štirih polfinalistov: to sta Zarja in Ga.ia v skupini A, ter Vesna in Kras v skupini B Te enajsterice se bodo torej potegovale za prva štiri mesta, ostale ekipe pa so se uvrstile takole. Primorje je na petem mestu. Bree na šestem, Primorec na sedmem in Aurisina na zadnjem mestu lestvice.
Ob koncu prvega dela Racetove ga memoriala smo seveda naredili kratek statistični pregled, ki bo prav gotovo zanimal voditelje posameznih klubov in navijače, ki (kljub muhastemu vremenu) so med največjimi protagonisti tega memoriala. saj se jih je do sedaj zbralo okrog proseškega pravokotnika približno 3.500. Navijači, seveda, v glavnem beležijo le izide posameznih tekem, zanimivi pa so tudi ostali podatki.
V skupno 12 odigranih tekmah so trenerji poslali na igrišče skupno 132 nogometašev (66 v vsaki skupini). Največ jih ie postavil na igrišče trener Primorca Edi Krati (19). najmanj pa Zarja Primorje in Kras, vsak po 15 nogometašev: Skupno je padlo 34 golov (26 v skupini B. 8 v skupini A) Zanimivo .je. da se je ena sama tekma končala brez gola (Breg Zarja). Največ golov (deset) pa smo videli v tekmi Aurisina Kras. Ker smo že pri golih bi lahko omeni li, da so nogometaši uneli na razpolago tri 11-metrovke. katere so dobro izvedli Vascotto (Kras). Ga-brielli (Gaja) in Starc (Vesnah Padel je en sam avtogol, katere ga je zakrivil nogometaš Brega Pregare v tekmi z Gajo Čeprav smo šele v začetku nogometne sezono smo opazili, da so živci nogometašev že precei napeti. V teh 12 tekmah smo namreč zabeležili kar 14 rumenih kartonov; največ jih imata Kras in Breg (4). najboljša pa je Ga.ia, sai noben nogometaš padriško gropaiske e-na.isterice še ni dobil opomina. Predčasno pa se ie. na nodiagi pravil, končal turnir za Veicha
niiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniMi
ODBOJKA
iiliniiim«viititiiimiiimiimiiiMii>iiiiiiiiilitiituiitiiiiimtitHiiMtiti«»Hn..........n..........iniiinimittiiiiiiiiiiiiiiiimMfiiiiiiiutiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn.niminiiiimiiiiiiiiliiMiiiiiiiMiMiiiiiiiHiiimin................................»•»*
TROFEJA BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Koprčanke so tudi letos osvojile prvo mesto
Drugo mesto je pripadlo presenetljivemu Sokolu, tretje Slogi in četrto Bregu - Radešičeva in Grgičeva najuspešnejši igralki
(Kras). P. Kralja (Primorec). Haž-ma (Breg) in Lenarduzzi.ia '.Zarja). Vsi štirje so bili namreč izključeni.
Kot smo že v začetku omenili, vlada za turnir veliko zanimanje. Navijači so sledili bolj ekipam B skupine (2.400), mani kot oolovica (1.100) pa si je ogledala tekme A skupine. Seda.i ko so na vrsti polfinalne tekme, bo zanimanje še večje, seveda, mnogo bo odvisno od vremena, ki letos povzroča nre-cej skrbi organizatorjem to ie Primorju, ki je, kot kaže prebrodilo krizo v katero je zašlo (dva izredna občna zbora v mesecu avgustu). Vsi odborniki si namreč skrbno prizadevajo, da bi turnir dobro uspel in vsaj do sedai ie potekalo vse v najboljšem redu. le v začetku turnirja je bila razsvetljava zaradi okvare nekoliko pomanjkljiva
Poglejmo še lestvice posameznih
skupin:	SKUPINA	A			
Zarja	3 1	2	8	3:1	4
Gaja	3 1	2	0	3:2	4
Breg	3 0	2	1	1:2	2
Primorec	3 1	0	2	1:3	2
	SKUPINA B				
Vesna	3 3	0	0	7:1	6
Kras	3 2	0	1	10:3	4
Primorje	3 1	0	2	6:2	2
Aurisina	3 0	0	3	2:19	0
NAJBOLJŠI STRELCI 4 gole: Starc (Vesna)
3 gole: Olivo (Kras) in Caharija (Primorje)
2 gola: Guglia (Kras)
SPORED
Danes ob 20.00 uri: Zarja • Kras Jutri ob 20.00 uri: Vesna - Gaja Zmagovalca se bosta v soboto potegovala za osvojitev Racetovega memoriala, poraženca pa v petek za tretie mesto.
B. R.
Odbojkarski klub Koper je tudi letošnji nesporni zmagovalec prehodne «Trofejc bazoviških junakov*. Na turnirju, ki ga vsako leto prireja športno združenje Sloga v sodelovanju z odborom za počastitev spomina štirih padlih slovenskih junakov, je namreč tudi letos koprska šesterka predvajala za razred boljšo odbojko in je povsem zasluženo osvojila prvo mesto.
Z zmago nad Merkurjem iz Nove Gorice in nad Sloeo se je v veliki finale letos uvrstil Sokol in prikazal že dobro uigranost, temperamentnost, manjka pa mu seveda, kontinuiteta kar pa je povsem logično, saj so naše ekipe šele na začetku z delom.
Končni izid,. fiijjUa. (&0) nekolik« vara, saj se je .Sokol dobro upira’ Kopru, popustil pa je prav v kon čnicah setov, tako da je rezultat o-stal vedno trdno v rokah Koprčank.
V boju za tretje mesto pa je v jutranjih urah Sloca premagala Breg. prav tako s, čistim 3:0. Gledali smo lepo tekmo, prevladoval je seveda agonizem. vendar pa tudi dolgih, navdušujočih in tehmčno
dovršenih akcij ni manjkalo. Zelo so se izkazale mlajše igralke in so dokazale, da se vneto borijo za mesto v prvih ekipah.
Tako je tpdi ta manifestacija, ki je poteKaia ob 10-letnici Sloge in 10-letnici Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki je bilo tudi pokrovitelj turnirja šla v arhiv. Turnir je vsekakor dobro u-spel, kar organizatorjem, športnim delavcem Sloge, daje novega elana, tako da bo prihodnje leto po vsej verjetnosti prisotnost ekip še večja. Seveda, so bile vse nastopajoče e-kipe nagrajene.
Na šesto, oziroma sedmo mesto sta se uvrstila ex aequo Kontovel in Jpprtno združene Bor. Prvi je.pre-
jrssra&
EP DANES V SPLITU
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
13 30 neposreden prenos (plavanje)
LJUBLJANA
18.30 neposreden prenos (drugi program)
KOPER
16.00 posreden prenos tekme v vaterpolu (Jugoslavija — Madžarska), sledi ob 16.50 neposreden prenos skokov v vodo in ob 18.30 neposreden prenos plavanja
••'••Mili..............................................................................................................................
JADRANJE
NA JEZERU CA VAZZO
SIRENINI JADRALCI SO SE ODREZALI
Najuspešnejša med njimi sta bila Bogatčeva in Sterni
ske prosvete. Na petem mestu je Merkur iz Nove Gorice, ki je prejel pokal urarne in zlatarne Vivia-na Sossi, bregu je za četrto mesto šel pokal pokrajinskega odbora CONI, Sloga je za tretje mesto prejela pokal Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Sokol za drugo mesto pokal openske Hranilnice in posojilnice, odbojkarski klub Koper pa je prejel za prvo mesto pokal ZSŠDI 10* prehodno »Trofejo bazoviških žrtev*, ki jo je tako osvojil že drugič
Organizator je podelil še spominske kolajne vsem kapetanom ekip, komisija, ki so jo sestavljali sodniki Facchettin, Caputo, Manzin, Svandelic, Chiro in Bertocchi pa je proglasila za najboljšo in najbolj perspektivno mlado igralko turnirja, igralko odbojkarskega kluba Kopra Mileno Radešič, prejela je knjižni dar Tržaške knjigarne. Ista komisija je dalje proglasila igralko Sloge Miro Grgič za najbolj popolno. požrtvovalno igralko, z največ zaslugami za uspešno igro svoje ekipe na turnirju. Grgičeva je prejela plaketo deželnega odbora CONI.
Skratka manifestacija je povsem izpolnila pričakovanja in je svojo tradicijo še bolj utrdila.
■“ nedeljsko regato na jezeru Ca-2zo, kjer so jadralci Sirene nabili množično, se je zaključila ta kadete. Nasujpik' je 40 iralcev in član SVBG. Benussi Potrdil svojo odlično formo in ‘®gal kakor na Sirenini regati dan Tudi jadralci Sirene (jadralo je kar 10) so pokazali svoje anje in se dobro uvrstili. LESTVICA:
Benussi Furio (SVBG) Busdachin Ivo (CDVM)
Rocco Perelli (SVBG)
Bogateč Arjana (Sirena)
■	Peter Sterni (Sirena)
•	Davorin Starc (Sirena)
■	Maksi Ferfolja (Sirena)
•	Aleksander Panjek (Sirena)
■	Karlo Ferfolja (Sirena)
‘ Martina Grilanc (Sirena) •Tatjana Pertot (Sirena) i °*eg optimistov sta jadrala tudi ,adinca razreda evropa: Starc eksander in Bogateč Lorenzo. U-st*la sta se dokaj dobro, tudi gle-1 na to, da so pri trčenju Bogat*
1 Precej pokvarili jadrnico. Starc j® med 13 tekmovalci uvrstil 1 sedmo mesto, mdetem ko je bil žgatec diskvalificiran.
Prihodnjo nedeljo bo zaključna geta razreda evropa, kjer bodo 'stopali tudi jadralci Sirene. S regato bo konec sezone za mla-^®e, kot je Sirenina regata bila pljučna za kadete, člani Sirene **° jadrali še na jadrnicah IOR
za »Jesenski pokal* prvo nedeljo oktobra in tako bo društvo zaključilo svojo nadvse plodno sezono, v kateri se je vrinila med tistih štiri ali pet društev, ki v našem zalivu v mladinskih razredih nekaj veljajo.	M. P.
V NEDELJO NA PROGI SESLJAN - ŠEMPOLAJ
Več kot 200 rolkarjev r.a tekmovanju SK Devin
V devinskem taboru je v zadnjem času zelo živahno, namreč mrzlično se pripravljajo na rolkarsko tekmovanje na progi Sesljan - šempolaj, ki bo v nedeljo, 13. septembra. To tekmovanje (pod pokroviteljstvom ZSŠDI in v sklopu desetletnice istega društva) je za Devin zelo važno, saj je eno izmed veljavnih za dode litev državnih naslovov. Za to priliko je društvo dalo tiskati dvojezični prospekt na šestih straneh, v ka terem je program tekmovanja, po zdrav predsednika ZSŠDI ter krat ka zgodovina Smučarskega kluba Devin.
Da so devinski delavci lahko ure sničili to pobudo gre zahvala pred vsem nabrežinski in openski hranilnici.
Proga, kot že omenjeno, bo potekala iz Sesljana do šempolaja. Predvideni so tri starti in »cer med
Mavhinjami in Prečnikom bodo star-tali najmlajši ob 10. uri ter bodo morali prerolkati 2500 metrov.
Deset minut kasneje bo nov start v Mavhinjah. Tu bodo startale vse ženske kategorij' ter mlajši mladinci. Dolžina proge bo 3800 metrov.
Zadnji start bo v Sesljanu ob 10.30, startali bodo starejši mladinci, člani in vse druge starejše kategorije.
Cilj bo za vse na križišču nad Šempolajem.
Organizator predvideva, da bo na tem tekmovanju nastopilo preko 200 tekmovalcev.
Nagrajevanje bo v popoldanskih urah v devinskem gradu. (’ Š. F.
1.	—	L	Thomas	2
2.	Tre non	X
2.	—	L	Cavaradossi	X
2.	Isonzo	2
3.	—	1.	Alaimo	2
2.	Caladia	1
4.	— L Blbesco	1 2
L Covolo	2 1
5.	—	1.	Lorcgolo	2
2.	Rasty	X
6.	—	L	Berta dl Laon	X
2.	Nobreg	X
KVOTE: 12 - 38.240.900 lir, 11 — 760.000 lir, 10 - 68.000 lir.
Uspel Pohod bazoviških junakov
V okviru športnih proslav bazoviških junakov je planinski odsek ŠZ Sloga organiziral tudi planinski pohod, ki je potekal po skrajno-vzhodnem Krasu. Vetrovno in muhasto vreme je sicer nekoliko okr nilo udeležbo, vendar je kljub temu pohod uspel.
Planinci so prehodili približno štiri ure poti, ki se ie vila od Bazovice po kraških poteh do doline Glinščice ter nazaj na Kokoš, od koder so krenili do spomenika padlim v Bazovici.
Pohod bo odslej tradicionalen in predstavniki raznih planinskih od sekov tudi iz matične domovine so že obljubili, da ga bodo vnesli v svoj letni program. Tako bodo planinci z večkratno udeležbo nagrajeni s spominsko značko kot pred videva novi pravilnik pohoda.
Avellino - Bari	X
Bologna - Reggiana	X
Catanzaro - Cesena	1
Cavcse - Perugia	X
Como - Cagliari	X
Fiorentina - Foggia	1
Inter - Milan	X
Juventus - Torino	2
Napol! • Ascoli	1
Palermo - Catania	1
Piša - Lazio	1
Sampdoria - Sambenedett.	1
Spal - Verona	2
KVOTE
13 - 14.971.700 lir
12 -	523.300 lir
NA BALINARSKEM TURNIRJU
Tudi letos izredno
kakovostna
in množična udeležba
Tudi letošnjega balinarskega tur nirja, ki ga je priredilo Združenje slovenskih društev v Italiji v okviru proslav v počastitev spomina bazoviškiii junakov, se je udeležilo rekordno številu društev iz zamejstva in iz matične domovine. Boji. ki so potekali po kraških vaseh od Bazovice do Nabrežine so prinesli zmago Skali iz Sežane, ki je bila v posta vi Guštin. Perhavec^emrov in. Fajt gotovo, za, razred „W.jša od ostalih- Zanjo.:je . jgral tudi Darko Guštin, ki bo na bližnjem svetov nem prvenstvu i Veroni (1. - 4. oktober) skupaj s Petričevičem iz Zagreba in Rožmanom iz Ljubljane zastopal jugoslovanske barve.
Pred zaključni ; nagrajevanjem je na vrtu Gospodarske zadruge prisotne pozdravil predsednik ZSŠDI Boris Simoneta, ki je med drugim poudaril, da tekmovanje presega zgolj ozki športni pomen ker sodi v širši okvir proslav bazoviških ju nakov, ki so potrdile predanost antifašističnim načelom in idealom NOB. Obenem pa sodi tudi v okvir proslav ob 10-letnici ZSŠDI.
S svoje strani pa je Mirko Križ-mančič, predsednik odbora za proslavo zaželel, da bi se tudi naslednje leto srečali v Bazovici.
Sledilo je nagrajevanje. Kot smo omenili, je prvo mesto osvojila Skala iz Sežane, ki je bila nagrajena z 2. pokalom bazoviških žrtev, pokalom ZSŠDI in pokalom odbora za proslavo, pokale pa so dobile tudi vse druge ekipe, ki so se uvrstile do osmega mesta.
Rezultati balinarskega turnirja
1.	Zarja
2.	Zarja (Lj.)
3.	Gaja Cerknica
4.	-
5.	Polet Sovič
6.	Opčine
Hrast	v
7.	Kraški dom
t Komen
8.	-
9.	Kras Portuale
10.	Skala Repentabor (Jug.) _
11.	Nevio TS Jadran A
12.	Brinj Olimpia
13.	Gradina Jadran B
14.	ZSŠDI Modri val
Zarja
Zarja (Lj.)
Cerknica _
Zarja (Lj.) 3 Cerknica 13
Pobt
Komen
Portuale
Skala
Nevio TS Olimpia
Gradina Modri val
'Hrast 13 Komen 2
Cerknica 10 Hrast 13
Skala 13 Nevio 6
15.	Sokol
16.	Medvede Draga
]
Sokol
Draga
Hrast
’ (Kobjeglava) 2
Skala
(Sežana) 13
Skala
Skala 13 Draga 6
Modri val 3 _ Draga 13
KONČNI VRSTNI RED: 1. Skala (Sežana), 2. Hrast (Kobjeglava), 3. Cerknica, 4. Draga (Orlek), 5. Nevio (Opčine), 6. Modri val (Koper), 7. Zarja (Ljubljana), 8. Komen

Srečanje med voditelji odbojke dveh dežel
Na pobudo odbojkarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji je prišlo med turnirjem za »Trofejo bazoviških žrtev* do srečanja med ZSŠDI ter najvišjimi predstavniki deželne odbojkarske federacije s Pipanom ter Jacolinom, s predsednikom deželnega odbora CO NI Civellijem, na razgovorih pa je bil prisoten tudi tajnik odbojkarske zveze Slovenije Janez Kranc, predstavnik Zveze socialistične mladine Slovenije Janez Pevc ter predstavnik Zveze telesnokulturnih organizacij mesta Ljubljana Niko Božič. Na tem sestanku je bil zaključen prvi krog globljih stikov med deželnimi športnimi komponentami ter predstavniki športnih krogov iz matične domovine, kot je v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik ZSŠDI Boris Simoneta. V zadnjem letu je namreč ZSŠDI predvsem na odbojkarskem področju vneto iskalo globljih stikov, se zavzemalo za korenitejše sodelovanje ter globlji razgovor med obema kom-ponetama, italijansko in slovensko ter skušalo odigrati vlogo mostu. Da mu je to povsem uspelo priča sobotno srečanje, na katerem so vsi predstavniki izrekli veliko pohvalnih besed, se zavzeli za resnično trdne in trajne odnose med obema narodnostima, predvsem pa so vsi poudarili vrednost in pomen športa ter športnikov., ki so daleč pred drugimi našli pravo pot. ter prešli od besed k dejanjem. To je tudi v svojem daljšem nagovoru poudaril predsednik pokrajinskega odbora odbojkarske zveze FIPAV dr. Domeni-co Jacolino. ki se je v imenu deželnega odbora CONI v zadnjem letu velikokrat v spremstvu predstavnikov ZSŠDI sestal : sorodnimi partnerji v matični domovini in iskal skupnih poti. Predsednik deželnega
odbora CONI Civelli je ponovno iz razil stališče, da je treba vsekakor iskati novih poti, se še bolj zavzemati za večje in globlje odnose med obema narodnostima ter se zahvalil predsedniku združenja Simoneti za delo, ki ga združenje opravlja. V imenu slovenske delegacije oa je spregovoril tajnik odbojkarske zveze Slovenije Janez Kranc ter dejal, da so prvi sadovi sodelovanja med FIPAV in Odbojkarsko zvezo Slovenije že vidni. Tako obstaja že precej podroben načrt skupnega pra gramskega dela na področju izmenjave strokovnih moči na raznih seminarjih. Dalje je vedno več zanimanja za miniodbojko, ki se je na italijanskih igriščih povsem u-veljavila. Kar pa je najvažnejše je to, da je prvič v povojnih letih prišlo do obiska in trdnega stika med obema organizacijama, med obema odbojkarskima forumoma, kar je mogoče največji in najvidnejši znak nove politike, ki si močno utira pot. ZSŠDI je pri tem odigralo primarno vlogo in izpolnilo svojo primarno funkcijo, je še nadalje poudaril Janez Kranc. Tajnik Odbojkarske zveze Slovenije je nato podelil predsed niku odbojkarske komisije pri ZSŠ Dl Peterlinu ter predsedniku deželnega odbora CONI Civelliju in predsedniku deželnega odbora odbojkarske zveze Pipanu priznanje, predsedniku pokrajinskega odbora odbojkarske zveze dr. Domenicu Ja colinu pa je izročil na j višje priznanje, ki ga lahko Odbojkarska zveza Slovenije komu podeli, za zasluge, ki jih ima za razvoj odbojke. S svoje strani pa je Jacolino podelil tajniku Odbojkarske zveze Slovenije Krancu priznanje, plaketo pokrajinskega odbora CONI ter priznanje s spominsko kolajno na to srečanje.
Razgovori so se potem še dolgo zavlekli, zadobili so tudi širšo tematiko, saj so se prisotni lotili o bravnave široke palete problemov, ki so vidni pri našerr športu, skupni pri obeh kompenentah, slovenski in italijanski. V diskusijo pa so posegli in dali svoj doprinos še Peterlin. Simoneta in Pipan.
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 10. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, komisija za nogomet. Obvezna prisotnost. * * *
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 10. t.m., ob 20. uri sestanek teritorialnega odbora. Dnevni red predvideva pregled programov za naslednjo sezono.
OBVESTILA
ŠZ Sloga — planinski odsek vabi 13. in 14. septembra člane in prijatelje na vzpon na Triglav, preko Krme do Kredarice (prenočišče), drugi dan na vrh in povratek.
Zbirališče z osebnimi avtomobili v Bazovici v nedeljo, 13. septembra, ob 6.30.
# * *
Košarkarski odsek SZ Bor
obvešča, da bodo treningi za 1-gralce letnikov 1967-1968 do začetka šolskega lela dvakrat dnevno (razen ob sobotah) ob 9.00 in 18. uri. Treningi za igralce letnika 1969 bodo do začetka šolskega leta prav tako dvakrat dnevno In sicer ob 10.00 In 16.30. Vsi treningi bodo na stadionu <1. maj*.
NOGOMET
V DEŽELNEM POKALU
Nezaslužen poraz Vesne proti Krasu
Vesna - Kras 4:7 (2:0. 3:3)
VESNA: Cossutta. Schettini. Ko-darin (v 62. min. Zucca). A. Som-ma, Basiaco, Perisutti, Corbatti, Picchieri, Cicchese (v 62. mm. Bruno), Kostnapfel, Košuta.
KRAS: Paulin, Škabar, Terčon, Puntar, Blazina, Tavčar, L. Milič, Villalta, Guglia. Salice, Olivo.
STRELCI: v 8. min. Cicchese. v 31. min. Corbatti. v 53 min. F. Košuta, v 66. min. Terčon (U me-trovka), v 75. min. Zucca (avtogol), v 77. min. Terčon Za Vesno je uspešno izvedel 11-metrovko Schettini, F. Košuta in Perisutti sta jo zastreljala. za Kras ua so bili uspešni Salice, Olivo. Terčon in Puntar.
Vesna prav gotovo ne more biti zadovoljna s tem, kot se le končalo srečanje, še zlasti glede na to, kar je med tekmo pokazala. Nastopila je s pomlajeno ekipo, ki pa je s prizadevnostjo (česar ne moremo trditi za Kras) že po prvem polčasu vodila z 2:0. ter kmalu po začetka drugega polčasa povišala na 3:0 ob tem pa zapravila še vrsto lepih priložnosti. Po napaki nad Blazino v kazenskem prostoru pa je Kras z 11-metrovko zmanjšal zaostanek. zaigral nekoliko bolj prizadevni}, vendar nezasluženo prišel do drugega gola. saj je Zucca nespretno poslal žogo v lastno mrežo. Končni rezultat regularnega dela srečanja ie z lepim zadetkom postavil Terčon, ki ie bil eden boljših pri Krasu.
Podaljška, v katerih je pri mladih igralcih Vesne prišla na dan tudi utrujenost, nista več spremenila rezultata, pri streljanju enajstmetrovk pa .je bil Kras uspešnejšL
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 4S72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številko 5.50 din. ob nedelioh 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00. letno 800.00 din. za organizacije in pod|et|o mesečno 100.00. letno 1000.00.
Poštni tekoči račun zo Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Uubljon« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 (timi 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300, soza.n 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200
Za SFRJ
Oglasi
Stran 8
tir beseoa.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijsK« krajine 8e naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih O v Italiji pri SPI.
8. septembra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vese)
Izdaiil
in tisti« f
izn
I Trst
član italMinsk#'
zveze časopisnih založnikov/ FIEG
MILTON 0B0TE SPET ZAPROSIL TANZANIJO ZA POMOČ
DVE LETI PO PADCU DIKTATORJA AMINA V KAMPALI ŠE VRE
Podivjana soldateska spet ropala civilno prebivalstvo
NAIROBI — V enem najhujših incidentov zadnjega časa so se nedisciplinirani ugandski vojaki to soboto in nedeljo lotili sistematičnega ropanja po hišah v kraju VVakiso, 22 kilometrov zahodno od Kampale, te* pri tem ubili več civilistov. O-čitno je torej, da povzroča nediscipliniranost v vojski ugandski vladi dr. Oboteja več skrbi kot dejavnost protivladnih gverilcev, zato je tudi sklenila s Tanzanijo nov obrambni sporazum, po katerem naj bi v deželi ostalo do tisoč tanzanijskih vojakov.
Do incidenta v kraju Wakiso je prišlo, kot trdijo policijski viri v Kampali. po sporu med samimi vojaki, ki so se nato spravili nad civilno prebivalstvo, ga začeli ropati in pobijati. Kot so povedali očividci, so r ojaki odpeljali naropano bla go na desetilr tovornjakih Policija za zdaj še raziskuje incident, kaže pa. da se je ropanja in nasilja nad civilisti udeleževalo stotine vojakov.
Nekaj dni pred tem je prišlo do podobnega oboroženega incidenta v sami prestolnici Kampali. Po tistem, ko so policaji ustrelili štiri vojake, ki so ropali imetje civilstov. je pri šl do kratkega oboroženega spopada med vojsko in pohcijo. Predsednik Obote je namreč po svoji volilni zmagi decembra lani sklenil, da bo vojsko umaknil v vojašnice ter prepustil skrb za vzdrževanje reda policiji. Toda vojska, ki je pol leta pred tem z udarom odstavila predsednika Binaiso in vladala deželi s pomočjo vojaške komisije, se ni hotela umakniti in tako doživlja Ugaji da ta čas nekakšno dvovladje, ta ko vojska kot policija postavljata cestne zapore in pregledujeta ljudi, občasno pa prihaja med njima do oboroženih spopadov.
Najhujše so razmere v pokrajini Zahodni Nil. koder še zmerom de lujejo preostanki sil predlani aprila strmoglavljenega diktatorja Idija A-mina. V tej pokrajin' ima vojska praktično proste roke in kot poročajo, se često znaša nad civilnim prebivalstvom, kolikor ga je še o-stalo: večina ga ie namreč zbeza la v sosednji Zaire. Konec tedna je v Zahodnem Nilu prišlo do novih oboroženih incidentov.
Prav te neurejene notranje raz ir,er. ki onemogočajo kakšno korenitejšo obnovo dežele ter zavirajo dotok prepotrebne tuje pomoči, so bile razlog za to. da je Oboteje va vlada izprosila nov obrambni sporazum s Tanzanijo, četudi je le ta pred meseci napovedala, da bo konec junija nepreklicno končala svojo vojaško navzočnost v deželi ob Vik torijinem jezeru. O tem novem sporazumu se je konec junija, po končanem 18. afriškem vrlin v Nairo-biju, pogovarjal v Dar Es Salaamu s tanzanijskim voditeljem Nyerere jem dr. Obote. sklenil pa ga je pred mesecem podpredsednik Paulo Mu \vanga, ki je tudi obrambni minister.
O sklenitvi tega novega obrambnega sporazuma dolgo časa niso javno ničesar objavili, pač zato, ker je bil v nasprotju s poprejšnjimi tanzanijskimi zagotovili. Predsednik N.verere je namreč to pomlad na povedal, da bo do konca junija v celoti umaknil iz Ugande 10.000 tari zanijskih vojakov, češ da ne more več zdržati finančnega bremena, sicer pa da je čas. da se Ugandčani postavijo na lastne noge. Kot je re kel N.verere. Tanzanija ne bo ob navijala obrambnega sporazuma z Ugando;. . . Vsekakor nisem noben kolonialist... je dodal Nyerere. pri čemer je namignil na očitke, ki jih je bilo slišati na rovaš tanzanijske vojaške navzočnosti v Ugandi s stra ni nekaterih sosednjih afriških dr žav. predvsem Kenije in Sudana.
Toda čeprav so v Dar Es Salaamu konec junija objaviU. da so svojo vojsko v celoti umaknili iz Ugande, pa so dobro obveščeni viri v Kam pali mesec dni pozneje trdili, da je v deželi še kakih 3.000 tanzanijskih vojakov in 1.000 policajev, največ okrog Entebbeja ob Viktorijinem jezeru, koder je mednarodno letali šče in predsednikova palača. Pred dnevi pa so v Dar Es Salaamu u-radno potrdili, da so sklenili z U-gando nov obrambni sporazum, po katerem je v deželi ostalo
ke štiri ure počival 15 minut. Prejšnji rekord je porušil za celih 7 ur in 44 minut.
Odprli razstavo v Špetru
ŠPETER SLOVENOV - Po poletnem premoru so v soboto v špetrski Beneški galeriji ponovno odprli stal-j no skupinsko razstavo umetnosti in ' obrtništva. Do konca meseca bodo na ogled dela umetnikov Silvana Zompicchiattija. Daria Pinose, Danteja Italie, Giovannija Vogriga, Daniele Ronchi in Giannija Osgnacha. Razstavo prireja Združenje beneških umetnikov.
V Prištini razkrivajo kontrarevolucijo
PRIŠTINA — Sojenje organizatorjem in idejnim vodjem sovražnih demonstracij, ki so se začele v študentskem centru v Prištini 11. in 26. marca, je dokazalo, da so kontrarevolucijo pripravljali temeljito ir dalj časa. Spet se je izkazalo, da je bila v ozadju domnevno spontanih socialnih zahtev premišljena in vnaprej pripravljena akcija za spodkopavanje sistema, socialistične ureditve ter bratstva in enotnosti.
Organizatorjem, ki so zakrivili kaznivo dejanje združevanja z namenom odpraviti oblast delavskega razreda in federativno ureditev države, je okrožno sodišče v prištini (pod predsedstvom Orhana Rekat-harija) izreklo zaporne kazni od 6 do 15 let. Med sojenjem je bilo dokazano, da je bila iredentistična dejavnost 21 obsojenih časovno u-sklajena. čeprav so bili formalno razdeljeni na tri skupine, ki so se ob začetku nacionalističnih nemirov združile v eno iredentistično akcijo.
Prva skupina, ki jo je vodil Gani Koči (obsojen na 15 let zapora), je do podrobnosti izdelala načrt za začetek demonstracij ter insceniranih neredov v menzi študentskega centra.
Kot je bilo ugotovljeno v glavni preiskavi. je skupina že pred razbijaš-kim izgredom v menzi dokončno določila. kdaj se bo akcija začela, pa tudi naloge vsakega posameznega člana. Naslednji dan tik pred začetkom akcije 11. marca, se je skupina spet sestala. Vseh 25 študentov je v skladu z dobro premišljenim scenarijem začela v menzi in drugih prostorih točno ob 19. uri prevračati mize, lomiti stole in razbijati okna, potem je pa šla še pred štu-dtnstke domove in njihove stanovalce pozivala k demonstracijam.
Kmalu zatem se je kolona demonstrantov napotila proti pokrajinskemu komiteju ZIv. Kot so se dogovorili že med pripravami, so sprevod vodili -aktivisti!, iredentistične skupine. Murat Musliju (obsojen na 13 let zapora). Kadri Krieziu in Janu-zi (obsojena vsak na 10 let), Ramadan Dobra (obsojen na osem let). Selim Gcci in Bedri Deliu (vsak šest let zapora), njihove parole so že takrat pokazale, da nikakor ne gre za zahteve po »izboljšanju standarda*. temveč za sovražne ultimate. Tedaj je prišel tudi vodja druge iredentistične skupine Ali Lja-
jici, ki je v govorniški pozi spod bujal svoje privržence: »Kakšna moč je to, energija, mladostna kri — kakšna moč — odgovorite s silo*.
Na sojenju v Prištini je Ali Lja-jici (obsojen na 15 let zapora) priznal, da se je njegova skupina sestala že pred demonstracijami 26. marca z namenom, da bi do jutra določila dokončni načrt za akcijo in razdelila »zadolžitve*. Zjutraj je na prištinskili ulicah spet prišlo do na eionalnističnih in kontrarevolucionarnih neredov. Kot je bilo dokazano in kot so potrdili tudi člani skupine sami. so organizatorji vodih študente z jasnimi sovražnimi kontrarevolucionarnimi in iredentističnimi parolami. Vsak član je izvrševal dogovorjene naloge: Hamdi Hajdini je pisal gesla, agitiral meti študenti in sodeloval pri blokadi študentskega doma; Ali Ljajici je študente prepričeval o »izkoriščanju Trepče*, zlonamerno in lažno, prikazoval popis prebivalstva ter pozival k ustanovitvi republike; Riža Demaj je zbranim prebral »študentske zahteve:/ in poudaril, da so študentje, če le-te ne bodo izpolnjene, »pripravljeni na vse*. (dd)
V TEHERANU SE VESELIJO VERSKIH ZAPLETOV V EGIPTU
Iran vztraja pri zamisli o izvozu islamske revolucije v druge države
V tej luči sta premirje in mir z Irakom neuresničljiva
TEHERAN — Množični spopadi v Egiptu v zadnjih dneh so dali ministrstvu za zunanje zadeve Islamske repubbke Iran možnost, da čeprav v omiljeni obliki kot v preteklosti ponovi staro tezo ajatulaba Homeinija o potrebi in neizogibnosti »izvoza iranske islamske revolucije* v države, kjer živijo mohamedanci, a tudi v druge dežele ne glede na versko pripadnost.
Iransko zunanje ministrstvo pou dar ja. da so neresnične trditve E gipta o množičnili spopadih med muslimani in krščansko koptsko versko ločino. V Teheranu so prepriča-
ni. da smo priča gibanju, »ki neizpodbitno dokazuje začetek islamskega preverjanja v muslimanskih državah Črne celine*, a obenem dodajajo. da bo preteklo precej časa do končne uresničitve tega »od boga navdihnjenega gibanja*.
V poltretjem letu je islamska revolucija v Iranu prešla več različnih ideoloških in taktičnih obdobij o nujnosti izvoza revolucije, si oi potrjeval uspeh iranske revolucije Začetna zamisel, ki se je rodila, ko je bila iranska revolucija najmočnejša, je smatrala za potrebno, da se revolucija razširi najprej na so-
Skrb za kmetijstvo
Priznati je treba, da je libijski voditelj Gedali, ne glede na različna tolmačenja njegovega dela, te dni zelo aktiven. Včeraj se je na primer posvetil slovesnemu odrtju nove tovarne umetnih gnojil. Tradicionalni trak je prerezal ob pomoči nekega nikaraguiskega častnika.	(Tclefoto AP)
sednje države, kjer živijo pripadniki iste muslimanske verske ločine kot v Iranu — šiiti.
Pred mesecem ubiti ideolog vladajoče Islamske republikanske stranke Hasan Ajat pa je začetno Homeinijevo zamisel razširil s predlogom o ustanovitvi »mednarodne islamske vlade*.
V Bagdadu so tezo o »izvozu revolucije* dobro izkoristili za propagandno gesto ob napadu na Iran s trditvami, da se Teheran vmešava v notranje zadeve tujih držav. Leto dni po iraško - iranski vojni v Teheranu še vedno zatrjujejo, da podpirajo iraški šiiti Iran in da so režimu Sadama Huseina dnevi šteti. To pa dokazuje, da Iran ni spremenil svojega zadržanja glade mir-ne rešitve iransko - iraškega spo- j ra. Trditve, da so pogajanja z Bagdadom nemogoča, dokler so iraški vojaki na iranskem tlu, so v luči iranskih ocen dogajanj v Egiptu torej le pretveza. Mir z Irakom in že samo premirje bi namreč neizpodbitno dokazal, da je propadla Homeinijeva zamisel o »izvozu i-slamske revolucije v Irak». Kaj takega pa si islamski fundamentalisti ne morejo privoščiti, kar samo po sebi potrjuje prepričanje številnih pobtičnih opazovalcev, da so vsi sedanji in bodoči mednarodni poskusi za mirno rešitev iransko - ira-I škega spopada obsojeni na propad, dokler bo v Teheranu vladala sedanja garnitura.
Komunike iranskega zunanjega ministrstva pa obenem tudi dokazuje, da skušajo sedaj šiitski fundamentalisti poskusiti srečo v Egiptu. Mimo campdavidskega sporazuma jim je bil egiptovski predsednik Anvar el Sadat vedno trn v pe-
ti. saj je prvi nudil zatočišče pobeglemu šahu in je med najostrejšimi kritiki sedanjega iranskega režima. Sadat neprestano trdi. da je Homeini »nevaren verski blaznež*, ki bi se ga morala mednarodna skupnost rešiti. V Teheranu se torej veselijo in umetno napihujejo Sada-tove težave z verskimi skrajneži. Trditve o začetku islamske revolucije v Egiptu pa so pretirane. Vsekakor pa je iransko vztrajanje na »izvozu svoje revolucije* nevarno za ves islamski svet, saj vnaša nove napetosti na že dovolj eksplozivna območja.
MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE
Močna bat ja in sivi oblaki ponagajali Neptunovemu krsta
Letos je med 160 prvošolci srednje pomorske in prometne šole iz Portoroža tudi 35 deklet - Presenetljivo visok vpis v oddelek za ribiče
PIRAN — Nekaj manj kot 160 j la list svoje zgodovine, Neptun ni »suhozemskih kreatur* (vsi prvo-' nič krstil, v svojem govoru pa je
šolci se Neptunovega krsta niso u-deležili, verjetno so se ga nekateri ustra.šib), usmerjenih prvošolčkov sredn.je pomorske in prometne šole iz Portoroža, je v soboto sto pilo pred vsemogočnega vladarja in boga vseh morij, oceanov in mla-kuž — Neptuna. Med pomorščake so se tako zapisale mlade in nove moči.,
Tradicionalni — 34. po vrsti — piranski Neptunov krst mladih srednješolcev, ki upajo, da bodo kmalu lahko pluli po morjih, ah pa vsaj delali v stiku z njim. je letos kot . vsakič v Portorož in Piran privabil nekaj tisoč ljudi — kljub močni burji, sivim oblakom in nenavadno hladnemu septembru. Turistični delavci iz piranske občine so hoteli to privlačno ceremonijo, ki jo vsako leto požrtvovalno organizirajo dijaki in profesorji pomorske srednje šole, dodobra izkoristiti. Zato so letos prvič morski krst pripravili v popoldanskih urah, da bi množico, ki se natlači v piranske ozke ulice in pokrije obalo, zadržali dalje časa v pomorskem slavju. Takoj po krstu naj bi se namreč .začel gusarski ples na piranskem Tartinijevem trgu. vendar se tudi dobro uro po krstu se ni začel. Veter je, bil hladen, oblaki so grozili in kljub odojku, ki se .je vrtel nad žarom, ie velik del množice kaj kmalu pobrisal iz Pirana, najverjetneje samo zaradi neprijetnega vremena, škoda, saj je tako težko oceniti, ali ie bila zamisel 'obalnokraške turistične poslovne skupnosti iz Portoroža, o popoldanskem krstu na mestu ali ne.
Letošnji Neptunov krst je bil krst v več smislih, po 35 letih obstoja pomorske srednje šole iz Portoroža (pomemben jubilej torej),, je usmerjeno izobraževanje tudi za to šolo prineslo nekaj novosti. Šole, ki je s prihodom prvošolcev obrni-
le poudaril: «Kako naj bi ne delil veselja z vami, dragi zemljani, saj bom le iz usmerjenega izobraževanja rekrutiral zveste podložnike. ki se bodo pripravljeni moško podrediti in pred milimi profesorskimi komisijami Dokazati svoje odprte glave in krčevito zvestobo učenju in uspehu...*
V prvi letnik usmerjenega izobraževanja pomorske šole iz Portoroža se je vpisalo 160 učencev, predvsem iz obalnih občin. Da tudi iz notranjosti Slovenije, Istre in drugih jugoslovanskih krajev. Vpisani so v oddelek za luško-tran-sportnega in špediterskega tehnika (to je novost), oddelek za elektro-usmeritev, za nautike, ladijske strojnike, kar 14 pa jih je vpisanih v oddelek za ribištvo. To je nekoliko presenetljiva številka, ig upoštevamo, da je bilo zadnja teta z oddelkom za ribištvo zmeraj križ. Nemogoče je bilo spraviti toliko u-čencev skupaj, da bi jih bilo za en, pa čeprav majhen razred še Spomladi se med ribiče ni hotel vpisati več kot eden... čemu taka sprememba? Ladje izolskega TOZD Riba, boljše delovne razmere in predvsem dober zaslužek. Izolski ribiči so nagrajeni tudi glede na to, koliko ulovijo, to pa se zelo pozna ravno na njihovih ‘ ladjah. RK biči na njih zaslužijo po dvakra*' več kot kapitani, ki moraio Pluti dolgo ih daleč od: doma s čezocean-kami. Mar to napoveduje (vsaj kar se kadrov tiče) preobrat v ribi štvu? Za tiste, ki že dolga leta spremljajo gusarsko povorko z u jetniki po piranskih ir. portoroških ulicah, 'je bilo novo tudi izstopajoče kričanje ženskega dela »ujetnikov*. Da, med 160 prvošolci na tej Šoli je letos tudi 35 deklet. Pred 30 leti bi Neptunov krst prav gotovo nerad sprejel med pomorščake nežnejši spol. Še včeraj je v svo-
jem govoru na primer pravil' gi, premnogi možje, ki sem J™ zaupal, so se pohabili...^_Venaa deklet med mladimi pomorščaki modro ni omenil... Največ teh deklet
(18) je vpisanih na luško-transporj ni oddelek, nekaj pa celo na miu tični. (Letos bo na pomorski sol prv a maturirala na nautičnem 0 delku.) Kaže. da Neptunu, fen " vačenju svojih podanikov res trd* prede.
Letos so «ujetniki* z železno blagajno tudi bolj neizprosno M1)-*" vali od ostalih zemljanov (turisto in radovednežev) konkretnih PrI' spevkov. Črn zaboj so postavni n tla pred ljudi in tolkli po n;em, oD tem pa pohlepno žlobudrali: nar, denar, denar...*.	. _
Sam krst so izvedb v domačem — piranskem oceanu. Po Neptuna" vem nagovoru, v katerem ni ooza-bil poudariti, kakšen zaščitnik D?" štenih pomorščakov ie in «strah in trepet gusarjev, birokratov, pil®?' dur, kurbirjev in drugih nepn<h" oravov*, pa vendar, »usmiljen ,n širokosrčen*, so naiprei bodoči n0" morščaki za njim ponavljali pn,se' go. Potem pa so jih gusarji in N*P| tunovi podaniki s prodnate olaz‘c v Piranu pognali v morje. Tunka; nja letos ni bilo, ob mrzli buri' pa je bil tudi tak krst vreden T;r*' vib možatih pomorščakov... Tako’® Neptun, ki je prisegel iz globin* svoje morske slave, izbral med sužnji mladce, ki bode vredni- oa se kot možje priključijo njegov slavi.	,
Neptun je sVo>e opravil, turističnim delavcem, ki so pristavili l°nC' ke, pa je vreme ponagajalo
B. S-
MILAN — Bivši poveljnik karabinjerjev general Umberto Capuz*0, ki ga je vlada imenovala za noy*Ž* poveljnika vrhovnega štaba vojsk*: je imel včeraj uradno poslovilno srečanje z milanskimi kolegi.
manj j
kot tisoč .	. tanzanijskih vojakov, |
vendar samo za to. da bi pomagali I pri urjenju ugandske vojske, v no- j bonem prime ru pa teh vojakov trdi- . jo v Dar Es Salaamu. ne bodo upo t rabili v protigveriIških operacijah j ali za vzpostavljanje reda v deželi, j Devet mesecev po volilni zmagi, j ki ga je znova pripeljala na oblast po tistem, ko ga je bil pred desetimi teti strmoglavil Idi Amin — je dr. Obote očitno še zmerom na za četku ' uresničevanja svojega napovedanega programa nacionalne pomiritve in gospodarske obnove de žele. Ugando slej ko prej razjedajo notranja politična in plemenska nasprotja. Ta izrabljajo največ protivladni gVeriki. ki so v zadnjem ča su sprožili nekaj novih napadov na policijske postojank-' v notranjosti. Skratka, v takšnih razmerah se U-g-u'da še nekaj časa ne bo sposob na postaviti na lastne noge.
TIT DOBERŠEK
LECCE — Mladi amaterski na povedovalec neke zasebpe radijske postaje je včeraj postavil svojevrsten rekord. Pred mikrofoni je pri zadevni «disc-jokey» vztrajal kar 230 zaporednih ur, pri čemur je vsa-
^4®
Novosti zadnjih dni vam priporoča ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
ESEJ O LEPOTI
Estetska misel Josipa Vidmarja o pojavih v tvornem svetu, življenju in umetnosti
SEN MORJA
S «staroversko» preciznimi pejsaži naših krajev se vam predstavlja pozabljeni tržaški pesnik Janko Samec
REVOLUCIONAR MIRO, ŽIVLJENJSKA ZGODBA ANTONA UKMARJA
Osebnost, delo, boj proseškega rojaka v mednarodnem delavskem gibanju je opisal Rastko Bradaškja (slov. in ital izdaja)
REZIJA - JEZIK ZEMLJE, JEZIK KRUHA
Popis družbenih, kulturnih in gospodarskih dobrin, problemov ter načrtov je prispeval Renato Ouaglia, eden od pobudnikov zadruge Ta rozina dolyna
PRAVCE MOJGA TAT AN MOJE MAME
Zbirka narečnih pravljic iz Nadiških dolin, kot jih je poslušala in zapisala Ada Tomasetig

— da boste na počitnicah, ko imate čas, razgibavali tudi svojega duha
» in da vam ne bo tal, če bo kak dan slabo vreme
nova podružnica v središču Trsta
Olt

VIALE MIRAMARE
	p	
HBs		

PROSECCO
•-»----u	g-ir
PREV. MIRAMARE

ČAMPO S.GIACOMO
TRG S. GIACOMO
BOLJUNEC
Ljudski vrt, zelena oaza, okoli katere se od vedno odvija živahna dejavnost. Ulica Giulia, Ulica Marconi, Ulica Battisti in — malo dlje — Ulica San Francesco,
Ulica Coroneo ter važni prometni žili Ulica Fabio Severo in Ulica Rossetti. Na št. 1 Largo Giardino (stavba gleda tudi na Ulico Giulia) smo odprli novo agencijo CRT. Zavod Cassa di Risparmio di Trieste delu|e tako še v enem važnem mestnem predelu in nudi svoje koristne usluge tudi tej četrti.
Vedno bliže tvojemu domu.
PROSEK
UL. SETTEFONTANE
k


m
k.
jfir:
LARGO GIARDINO

ff
M
O
2
0
1
A
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
a