PRIMORSKI DNEVNIK io začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. tnaja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. £».rfl*:PrvW Cena 600 lir - Leto XL št. 285 (12.008) Trst, sobota, 1. decembra 1984 De Mita in Longo spet zahtevata popravke Vlada na robu krize zaradi polemik o Visentinijevem davčnem zakonu Demokristjanski tajnik trdi, da vprašanja induktivnega določanja dohodkov ni bilo v sporazumu med strankami9 finančni minister pa pravi nasprotno RlM — Sedaj je že popolnoma ja-«ao vsem, da vladna kriza obstaja, čeprav je niso formalizirali niti tokrat. Včeraj je minister za finance jisentini ostro polemiziral z demo kristjanskim tajnikom De Mito, ki Jc bil rekel, da njegova stranka ne 1)0 glasovala za tisti člen Visentinije Vega paketa, ki govori o induktivnem določanju dohodkov, češ da tega n| bilo v vladnih sporazumih. Republikanski minister mu je zabrusil, da se laže: omenjeni člen je bil sestav-n| del sporazuma, ki so ga dosegli vlada in sindikati 14. februarja in so sa potem slovesno potrdili na poletnem vrhu v palači Madama. Istočasno je tudi socialdemokratski tajnik k^ngo sporočil, da za Visentinijev Paket v poslanski zbornici ne bodo glasovali: se pravi, da ne bodo gla-a°vali za induktivno določanje dohodka, niti če bo vlada ponovno postavila vprašanje zaupnice. Večina se bo tako soočila z novici parlamentarnimi zapadlostmi v dokaj okrnjeni sestavi. Edino upanje Je »rešilni vrh«, ki naj bi ga kmalu sklicali, čeprav datuma še 'niso do- ločili. Po drugi strani pa bi srečanje na vrhu med petimi tajniki vladne večine danes lahko samo uradno proglasil vladno krizo, kot posledico sporov okrog Visentinijevega paketa. Po glasovanju v senatu je položaj postal še bolj kaotičen, ne samo zaradi prostostrelcev, ki so v poslanski zbornici povzročili padec ukrepa o zasebnih televizijskih postajah, tem več so demokristjanski poslanci dali jasno razumeti, da se ne strinjajo več z vladno politiko. De Mita je že razumel, da ne bo mogel prisiliti svojih poslancev k spoštovanju strankarske discipline. Stališče socialdemokratov pa je le prililo novega olja k ognju. Vse to je prisililo KD, da predloži spremembe k davčnemu paketu. Visentinijev odgovor je bil dokaj oster. Glasilo PRI opozarja, da bi polemika glede tega vpiušanja utegnila še zaostriti probleme, namesto da bi jih poenostavila. Gre zabeležiti tudi zelo ostro stališče tajnika KPI Natte, ki je izrazil mnenje, da je sedanji položaj ne samo kaotičen, temveč tudi nevaren za italijansko demokracijo. Zato je zahteval takojšen odstop vlade, pa tudi če bi to pomenilo razpis predčasnih volitev. R. G. Nov krog pogajanj v Salvadorju SAN SALVADOR — Včeraj se je v Ayagualu (15 kilometrov jugozahodno od San Salvadorja) začel drugi krog pogajanj med gverilo in vlado pod pokroviteljstvom salvadorske Cerkve. Poleg predsednika republike Napoleona Duarteja so za vlado prisotni še razni ministri in odgovorni za varnost v državi, medtem ko je gverila poslala v Ayagualo voditelje obeh osvobodilnih front. Salvadorska Cerkev pa je pomen sedanjega srečanja poudarila s prisotnostjo sansalvador-skega nadškofa Artura Rivere Y Damasa in pomožnega škofa Gregorja Rosa Chaveza. Za razliko od prvega srečanja 15. oktobra v La Palmi se sedaj vsi dobro zavedajo, da se bodo morali raziti s konkretnimi pobudami, če hočejo doseči spravo in pomiritev v državi. Cerkveni predstavniki so včeraj jasno povedali, da je sedanje sre Čanje priložnost, da se končno preki-nene krvoprelitje v državi. Razni vladni predstavniki pa so izrazili prepričanje, da se bodo stvari kljub težavam in dolgoveznosti premaknile z mrtve točke, saj si vsi ne glede na ideološko pripadnost želijo miru. Za gverilo pa je skrajno vprašljivo, kakšen mir so predlagali v Washingtonu, saj je lahko vsakomur jasno, da je ključ salvadorske krize tisoče kilometrov daleč od Ayagula. Novembra padec inflacije RIM — Novembra se je pritisk inflacije znatno ublažil. Po izračunu osrednjega statističnega zavoda Istat so se namreč prejšnji mesec življenj ski stroški v poprečni delavski ali uradniški družini povečali le za 0,6 od sto v primeri z oktobrskimi in za 8,6 od sto v primerjavi z izdatki v lanskem novembru, medtem ko je bila oktobra letos draginja za 9,1 od sto večja kot oktobra 1983. Iz tega sledi, da je stopnja letnega inflacijskega naraščanja zdrknila s 13 od sto v novembru lani na 10,9 od sto v letošnjem novembru in da se utegne do konca leta znižati do 10,5 10,6 od sto, če bo nihanje cen ostalo na zmerni ravni. K povečanju življenjskih stroškov je prejšnji mesec prispevala v prvi vrsti podražitev oblačil (za 1,1 od sto nasproti oktobru), sicer pa raznovrstnih dobrin in javnih storitev (za 0,8 od sto), živeža (za 0,4 od sto) ter elektrike in kuriv (za 0,2 od sto), medtem ko. se izdatki za stanovanje niso spre menili. G. Fitzgerald v Rimu citino Craxi in zunanji minister Andreotti sta se sestala včeraj s predsed-l °m irske vlade Garretom Fitzgeraldom (drugi z desne), s katerim sta iravnavala vrsto vprašanj, ki bodo na dnevnem redu ponedeljkovega vrha Vr"Pske deseterice v Dublinu. Trenutno je Fitzgerald tudi predsednik EGS, "Mio pa bo v prihodnjem polletju prevzel Craxi. Včeraj se je predsednik ade sestal tudi z grškim premicrom Papandreujem, ki je na uradnem obi-sku v Rimu (Telefoto AP) Zaključeno tridnevno zasedanje glavnega sveta CGIL Lama za izvajanje Visentinijevega zakona in demokratično alternativo ARICCIA (Rim) — Sindikat CGIL je naklonjen pogajanjem o reformi prejemkov za delo, toda s pridržkoma: da se prej poravnajo uslužbencem neizplačane decimalke draginj-ske doklade in da se čimprej začnejo izvajati Visentinije vi davčni ukrepi, četudi ne odražajo v celem sindikalnih zahtev. Sporazumno s CISL in UIL je treba izoblikovati enotno strategijo v boju za prodor skupne platforme, in to v nasprotju s tezo glavnega tajnika CISL, Carnitija, da je vsako nadaljnje razpravljanje odveč, če CGIL vztraja pri zahtevi po izplačilu vseh štirih točk draginjske doklade. Sindikat, posebno še CGIL, mora odigrati osrednjo vlogo pri iskanju možnosti za uresničitev demokra tične alternative. To so bistvene točke iz zaključnega posega Luciana Lame ob koncu tridnevnega zasedanja glavnega sveta CGIL, ki mu je sledila odobritev sklepne listine; zanjo je glasovalo 397 od 400 navzočih, trije so se vzdržali. Kaj piše v listini? Na davčnem področju je treba pritisniti na užit-nike finančnih rent in preustrojiti davek na osebne dohodke IRPEF, vendar tako, da bodo učinki vidni že leta 1985. Zaposlenost: CGIL bo odločno posegel v postopek za rešitev različnih vidikov tega vprašanja,- kot so delovni trg, dopolnilna blagajna, pre-mičnost delovne sile, zaposlovanje mladine, brezposelnost na Jugu in nestalne službe. Delovni čas: že ob prihodnjih pogodbeno - obnovitvenih pogajanjih bo treba skrčiti urnik pri izmenah in na nezdravih škodljivih deloviščih, seveda v razčlenjeni o-bliki. Listina navaja potem še problem notranje demokracije, nadzorovanja tehnoloških inovacij in razčlenjenih oblik pogajanja v tovarnah. Lama, ki bo, kot znano, prihodnje leto zapustil položaj glavnega tajnika CGIL, je v svojem govoru posvetil dokajšnjo pozornost političnim vprašanjem in trdo napadel demokristjane. KD se je v zadnjih letih ošibila, je dejal, gotovo tudi zato, ker je izgubila predsedstvo vlade, dvomim pa, da se je kaj spremenila ali da se spreminja. Z zasedanjem glavnega sveta se je v bistvu začela priprava na 11. kongres CGIL, ki bo novembra 1985. Luciano Lama fogovori med Kohlom 1,1 Ronaldom Reaganom Washington — Pred obnovitvi- nj, atnerišk° - sovjetskih razorožitve-Re Ugajanj je ameriški predsednik SV(f^an Pričel krog posvetovanj s Jani zavezniki. Kol prvega je vče-aJ prejel zahodnonemškega zvezne-sPr >• , ncierja Kohla, decembra bo Th -'t k britansko predsednico vlade nji berjevo, nekaj dni pred pogajanj53 japonskega premiera Nakaso- da 0 agencijskih vesteh je razvidno, Kohl potrdil stališče NATO o da „Cs<:ar,ju ameriških evroraket in tem. ki*0 bistvenih razhajanj. Kljub zahh, ^ Je skoraj gotovo, da je Kohl sv()j'Va ’ naJ ZDA sproti informirajo na, zayeznike o poteku razorožitve-di z b^ajanj. Bržkone se je Kohl tu-ganavzel za neposredno srečanje Rea-rna,.: ■ Cernenko, ki ga bonska diplo-ihunii? • vsestransko podpira. Iz ko-ža*eJev ni razvidno, ali sta se dr-čnih ■ razgovarjala tudi o finan-m gospodarskih vprašanjih. Na katinarski šoli »Fran Milčinski« danes neprekinjena skupščina NA 4. STRANI Drevi Jadran-Basket Ravenna I NA 10. STRANI Važen domači nastop Mebla NA 11. STRANI Po 15 letih PDUP spet pristopil h KPI RIM — Včeraj je zasedal central ni komite KPI, ki je imel na dnevnem redu v glavnem razpravo o mladinskem vprašanju ter sklep PDUP, da vstopi v partijo. Glede prvega vprašanja gre zabeležiti posege Alda Tortorelle, Fabia Mussi ja, Massima D’Aleme in Marise Rodano. Kar zadeva predlog PDUP, da vstopi v KPI, je centralni komite sklenil, da predlog sprejme, tako da se je po 15 letih PDUP spet vmil v vrste KPI. Skupino »Manifesta« so izključili iz KPI oktobra 1969, takrat pa so sklep sprejeli skorajda soglasno. V okviru centralnega komiteja in centralne nadzorne komisije so takrat zabeležili samo tri glasove proti izključitvi, trije člani CK pa so se vzdržali. Prijetna slovesnost ob 25-letnici TKB »Pozdrav« Frana Ferjančiča in »Zdravica« Emila Adamiča v izbrani izvedbi Tržaškega okteta sta sinoči v tržaškem Kulturnem domu začela slovesnost v počastitev 25-letnice delovanja TKB, uglednega in edinega slovenskega denarnega zavoda v središču Trsta. Ravnatelj dr. Vito Svetina je pozdravil delničarje, uslužbence TKB in ugledne goste, med katerimi so bili generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik odbora -za gospodarstvo SKGZ dr. Darij Cupin, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc, predstavnik Gospodarske zbornice v Trstu dr. Boris Zidarič, delegacija Ljubljanske banke - Združene banke pod vodstvom dr. Toneta Kraševca, predstavnik Zveze slovenskih zadrug iz Celovca Andrej Milovnik, predsednik novoustanovljene bančne sekcije pri SDGZ Ksaverij Leban, predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin in številni drugi predstavniki slovenskih organizacij in denarnih zavodov. Slavnostni govornik je bil predsednik upravnega sveta TKB Egon Kraus, za njim pa je spregovoril pred-sedik bančne sekcije SDGZ Ksaverij Leban. NA 5. STRANI Slovesnosti ob 29. novembru Dan republike potekel v znamenju praznovanj LJUBLJANA — Po vsej Jugoslaviji so rojstni dan republike praznovali slovesno, ponekod tudi delovno. Slavja so se vrst:la več and, saj so v mnogih krajih v vseh republikah in pokrajinah odprli številne nove tovarne in druge objekte. Tako so med drugim v Kranjski Planiki odprli novo tovarno obutve, v Logatcu pa končali drugo fazo tovarne stolov. V Mariboru so v nekdanjem zaporu odprli za javnost celico, v kateri je bil dve leti zaprt Josip Broz Tito. V Ivangradu so v čast rojstnega dne republike odprli tovarno strojnih delov, v Zrenjaninu novo škrobamo, v kmetijskem kombinatu Južni Banat pa so v novi tovarniški dvorani embalaže dobili delo 104 delavci. Rudarji in delavci aluminijskega kombinata so praznik proslavili delovno, saj so ■' praznični noči nakopali 1.200 ton rude. V Diventi so odprli novo tovarno predelave zdravilnih zelišč. Poljedelci v Pcmoravju in Ponišavju ter v drugih poljedelskih predelih Jugoslavije pa so med prazniki skušali nadoknaditi na poljih zamujeno. Dan republike so proslavili tudi v jugoslovanskih diplomatskih in gospodarskih predstavništvih, velikih deloviščih in klubih jugoslovanskih delavcev in izseljencev po vsem svetu. □ BEJRUT — Svojci sedmih aretiranih libanonskih študentov, ki jih obtožujejo, da so pripravljali samomorilski atentat na ameriško veleposlaništvo v Rimu, so zagrozili, da bodo »kaznovali« Italijo, ker je po nedolžnem priprla njihove drage. V komunikeju, ki ga je objavilo včerajšnje bejrutsko časopisje, svojci navajajo, da je tloris ameriškega veleposlaništva, ki so ga našli pri enem od aretiranih le navadna topografska karta, ki jo lahko vsakdo kupi v vsaki papirnici ali kiosku. Aretacija je po njihovem le propagandna pobuda italijanske in ameriške vlade. V ŽARIŠČIH NAPETOSTI Piše : Pavel Slranj Cile se ne more privaditi na diktaturo Že lani poleti, ko se je maja začela serija protestnih dni, se je zdelo, da ima Pinochet štete dneve. Mnogi so upali, da bo diktature koilec še pred 11. novembrom, desetletnico državnega udara, ki je pokopal Al-lendeja in levičarsko vlado Unidad Popular. Pinochet je tedaj zamenjal nekaj ministrov in zmanjšal število vojakov med njimi. Novi notranji minister Onofre Jar-pa, Pinochetova desna roka z nacistično preteklostjo, je ob nastopu celo pokazal, da je pripravljen na dialog z opozicijo. Vse to je dajalo vtis, da je vlada ošibljena. Vendar Pinochet še vlada in je celo prvi državnik v čilski zgodovini, ki je vzdržal na oblasti polnih deset let. Rešila ga je predvsem vojska, ki je lani, kot tudi te dni, z orožjem zadušila protest. Na predvečer obletnice, je skoraj polmilijonska množica vzklikala diktatorju in Pinochet je lahko mirno oznanil, da misli o-stati na položaju vsaj še do leta 1989. Pinochet ne vleče za vajeti oblasti tja v en dan; včasih jih nategne, včasih jih popusti, še v začetku lanskega leta je bilo zelo tvegano pomisliti na mirno protestno manifestacijo, »umirljivost« organizatorjev je bila zelo visoka. V enem letu pa se je smelo vrniti 2.000 beguncev; socialisti so lahko imeli tiskovno konferenco v središču glavnega mesta; celo komunistični voditelji so stopili iz desetletne ilegale. Višek spravljivosti pa je bil sprejem voditeljev zmerne opozicije pri notranjem ministru Jarpi. Popuščanje opoziciji je verjetno posledica vedno hujše gospodarske krize: 35 odst. delovne sile je brez dela in država je nabrala za 20 milijard dolarjev dolgov. Mit družbe brez strank in brez konfliktov, ki ga je obetal Pinochet, je propadel. Tudi srednji sloji se vedno bolj predajejo opoziciji. Njeno najbolj vitalno jedro pa so revni sloji prebivalstva, ki živijo v nemogočih razmerah. Radikalizacija ljudstva se je razvila tako naglo, da je privedla do zrahljanja odnosov med bazo in vodstvi, a ne le v strankah, tudi v sindikatu in v cerkvi. Opazovalci menijo, da opozicija na splošno, ni najbolje pripravljena na spopad z režimom; desetletna prisiljena paraliza ni ozdravila razkolov iz časa Unidad Popular. Trenutno se zoperstavljata Pinochetu dve široki koaliciji. Sredinska Demokratska zveza združuje Krščansko demokracijo, del socialistov, socialdemokrate in republikance. Vodilno vlogo ima tu KD, ki noče več slišati o pogajanjih z vlado, a niti z marksističnim krilom opozicije, s koalicijo Demokratično ljudsko gibanje, v katerem sodelujejo komunisti, del socialistov in gibanje MIR. To levo krilo opozicije opravičuje tudi rabo nasilnega boja proti diktaturi, čilenska KP pa se brezpogojno naslanja na SZ. Obstaja še tretji tabor: Ustavna fronta za čilsko demokracijo, ki podpira Pinocheta, dokler se ji zdi to umestno. Ker se KD noče pogajati z marksisti, ni izključeno, da bi se začela pogajati s tem krilom opozicije, če bi se seveda opredelil kot opozicija in odložil Pinocheta. Marsikomu se ta varianta pravzaprav zdi še najbolj verjetna. V Čilu na žalost ni pogojev za nastop kakega Feli-peja Gonzalesa, ki je v Španiji prevzel težko Francovo dediščino. V Čilu so ljudje veliko bolj osveščeni in brazda, ki teče preko nekdanje enotne socialistične stranke in deli politični sistem v dva tabora, je pregloboka. Zunanje ministrstvo SFRJ o prekinitvi diplomatskih odnosov z Marokom BEOGRAD — V zvezi s sklepom maroške vlade o prekinitvi diplomatskih stikov s SFRJ in v zvezi z jugoslovanskim priznanjem Demokratične arabske saharske republike, so Tanjug pooblastili, da sporoči naslednjo izjavo zveznega sekretariata za zunanje zadeve. »Enostransko dejanje vlade kraljevine Maroka o prekinitvi diplomatskih stikov s SFRJ je v nasprotju s tradicionalnimi prijateljskimi .stiki in sodelovanjem, ki se je začelo v obdobju razglasitve neodvisnosti Maroka. Hkrati želimo opozoriti, da je ta korak maroške vlade v popolnem nasprotju z načeli samoodločanja narodov in njihovih pravic do neodvisnega in lastnega svobodne ga razvoja. Ta načela so vgrajena v temelje politike gibanja neuvrščenosti katerega člana sta od samega začetka tudi Jugoslavija in Maroko. Vlada SFRJ meni, da jugoslovansko priznanje Demokratične arabske saharske republike ne more opravičiti sklepa vlade kraljevine Maroko o prekinitvi stikov.« »Vlada SFRJ še enkrat poudarja, da je Demokratična arabska saharska republika polnopravna članica Organizacije afriške enotnosti in da ima stike z večjim številom afriških in drugih držav sveta. Kot je znano, se je Jugoslavija vedno zavzemala za mirno reševanje spora glede zahodne Sahare in v skladu s sklepi organizacije Združenih narodov, gibanja neuvrščenih in posebej 19. srečanja na vrhu organizacije afriške enotnosti. Jugoslovaska vlada meni, da odgovornost za nastale posledice zaradi te enostranske odločitve nosi izključno vlada kraljevine Maroko.« Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimir Lončar je v četrtek zvečer sprejel maroškega veleposlanika v Jugoslaviji Abdel Vahada Šarafija in mu izrekel obžalovanje zaradi enostranske odločitve maroške vlade o prekinitvi diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Ob tej priložnosti je poudaril, da priznanje Demokratične arabske saharske republike v nobenem primeru ne opravičuje enostranskega dejanja vlade kraljevine Maroka. Nekaj pred tem je jugoslovanski veleposlanici v Rabatu dr. Sonji Oreščanin vršilec dolžnosti maroškega zunanjega ministra dr. Azidin Lara-ka, izročil sklep vlade o prekinitvi diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Kot se je izvedelo, je do zdaj okoli 60 držav od tega 30 afriških, priznalo Demokratično arabsko saharsko republiko, (dd) V Vidmu shod vidnih bančnikov in ekonomistov VIDEM —- Proslava 130-letnice rojstva Furlana Bernarda Stringherja, ki je bil ob obratu stoletja tja do smrti v začetku tridesetih let ravnatelj in guverner emisijskega zavoda Banca d’Italia in praktično njegov ustanovitelj, je priklicala včeraj v Videm najvidnejše italijanske bančnike in ekonomiste. Srečanje je priredila v videmskem gradu tamkajšnja hranilnica, ki deluje tudi na območju Pordenona. Po uvodnih poročilih predsednika hranilnice Bertos-sija in generalnega poddirektorja Ban-ce d’Italia Schioppe, ki sta vrednotili Stringherjevo osebnost, so drugi govorniki analizirali sedanjo gospodarsko problematiko, še posebej kar se tiče odnosa med bankami in industrijskim sektorjem. Bolj zanimivi so bili popoldanski posegi, v katerih so diskutanti osredo- točili svoje zanimanje na sedanjo problematiko. Predsednik italijanske bančne zveze prof. Giannino Parra-vicini je kritiziral torkov vladni dekret o državnih vrednotnicah, ki banke enači z drugimi podjetji, ki so doslej investirala v vrednostne papirje in prištedila pri davkih. Parravicini je namreč dejal, da medtem ko imajo druga podjetja komaj 5 6 odstotkov vrednotnic, jih imajo banke kar 40 odstotkov. Po novem ne bo v interesu bank ponujati zasebnim klientom teh vrednotnic. Zaradi tega bo prišlo do zastopa na tržišču. Na videmskem srečanju so govorili tudi o možni po^ cenitvi denarja v bankah. Ugledni bančniki so ugotovili, da je prišel za to čas, kajti pojenjajoča inflacija daje upanje v izboljšanje gospodarskega položaja. MARKO WALTRITSCH l V skrajno težkih pogojih policijske represije in terorja ČILSKA OPOZICIJA IŠČE NOVE OBLIKE BOJA SANTIAGO DE CHILE — V prvih ocenah zadnjih dveh dnevov protesta se vsi strinjajo, da je »trda roka« generala Pinocheta okrnila razsežnosti protesta. Medtem ko vojaška diktatura proslavlja zmago, pa so opozicija in z njo številni politični opazovalci prepričani, da je sedaj režim še bolj osamljen, da je praktično izbojeval le vojaško bitko proti neoboroženemu ljudstvu, doživel pa političen poraz. V takem položaju se opozicija dobro zaveda, da mora poiskati nove oblike boja proti diktaturi. In prav to bo predmet razprav v prihodnjih dneh, saj lahko le enoten nastop opozicije zamaje režim. Pri tem igra vedno večjo vlogo čilska Cerkev, ki se vsestransko zavzema, da ne bi prišlo do čelnih spopadov in da bi obnovili dialog. Ta pa je po vsem sodeč nemogoč, saj Pinochet iz- ključuje iz pogajanj levico, vodi brutalno represijo proti študentom in delavstvu ter polni zapore in taborišča s sindikalisti in politiki. Dialog je nemogoč celo za zmerne sredinske in celo desničarske parlamentaristične sile, ker Pinochet vztraja na pogoju, da ostane vse po starem do leta 1989. Tako dolgih rokov pa ni nihče voljan sprejeti. V taki pat poziciji se seveda stopnjuje vloga Cerkve, ki edina lahko očita režimu policijsko represijo in teptanje človeških pravic, ne da bi zato morala plačati težke račune. Pinochet lahko pošlje proti stavkajočim in demonstrantom svojo soldatesko, ne more pa preprečiti, da bi duhovščina s prižnic obsojala njegovo početje. Režim se tega vedno bolj zaveda in strahoma ugotavlja, da bi lahko Cerkev še povečala njegovo osamitev. Prav zato skuša se- daj vplivati na Vatikan, da bi čilsko Cerkev prepričal, naj se ne meša s politiko. V ta okvir bržkone spada razgovor papeža Janeza Pavla H. s čilskim zunanjim ministrom Del Vallejem ob podpisu sporazuma za Kanal Beagle. O pogovoru ni nič znanega, v čilskem primeru pa ima Vatikan po vsem sodeč precej vezane roket da mora prepustiti izbiro domačim škofom in čilski Cerkvi, saj tu ne gre za vprašanje »teologije osvobajanja«. Vatikan navsezadnje ne more rabiti dvojnih meril, eno na Poljskem in drugo v Čilu kot je to do sedaj uvajal v drugih latinskoameriških državah. V Čilu niso proti režimu samo delavstvo in kmetje temveč tudi srednji sloj, da bi Pinochet brez vojske že zdavnaj šel v pozabo. Prav zato je Vatikan skrajno previden, saj se zaveda oolitične odgovornosti, če bi pristal na pritiske čilske diktature. r Gallonijevo stanje še nespremenjeno RIM — Zdravstveno stanje Giovannija Galloni ja, demokri-stjanskega poslanca in direktorja strankinega glasila »II Popolo« je za sedaj nespremenjeno po hudi prometni nesreči, v katero je bil vpleten avto, s katerim se je vozil demokristjanski predstavnik. Galloni je komaj pripotoval na letališče Fiumicino ter sedel v avto, ki bi ga moral popeljati v Rim. Pred njim je vozil fiat 131 z njegovo telesno stražo, ki je sunkoma zavrl, tako da se šofer Gallonijevega avta ni mogel pravočasno ustaviti. V nesreči si je Galloni zlomil levo nogo, rebro ter se hudo potolkel po glavi. N kupuj kjer stane manj COOP discount Delavskih zadrug na OPČINAH-Villa Carsia od 1. decembra dalje vse vrste prehrambenih artiklov bogata izbira svežega sadja, zelenjave in mesa poseben pult za suhomesnate izdelke in sire veliko parkirišče za tvoj avto PROSEK SV KRIŽ NABREŽINA TRST CENTER Gospodarsko pismo iz Slovenije Premalo vzvodov za boljše delo Jugoslovanski gospodarski sistem je nekakšna mešanica tržnega in Planskega gospodarskega sistema. Taka oblika je nastala zaradi prepriča nia, da eno drugemu ni v napoto, Pač pa da se lahko oboje koristno dopolnjuje. S planom - naj bi nam reč določili predvsem to, kakšne dol-goročne in srednjeročne razvojne cilje naj bi dosegla Jugoslavija (in seveda vsaka republika posebej) in na kakšen način. Samo postavljanje ciljev je izredno tenkočutna naloga, še bolj tenkočutno pa je postavljanje Pogojev, pod katerimi naj bi nekaj dosegli. Da bo razumljivejše: če nPr. s planom določijo, da moramo v naslednjih petih letih pospešiti razvoj rudarstva, potem določijo tudi, da bo imelo rudarstvo določene Prednosti pri najemanju posojil in Pri posojilnih pogojih, pni uvozu o-Preme, pri censki politiki, pri davčni politiki itd). Zato se seveda pojavlja čedalje več predlogov za u-vrstitev posameznih dejavnosti med Prednostne in tudi razprava o tem Je čedalje bolj vroča. Kako naj bi \e srednjeročne in dolgoročne načrte uresničili, pa skušajo vsako lete določiti z gospodarskim načrtom Iki ga imenujejo resolucija). Prav z.daj je čas, ko pripravljajo tak načrt za vso Jugoslavijo. In tudi za vsako republiko posebej, in prav zaaj so razprave o njem najbolj živahne v republiških skupščinah. Živahne pa so predvsem zaradi tega, 'cer eni mislijo, da načrtujemo pre-Več optimistično, drugi pa trdijo, da zmoremo več. S takšno dilemo se v Jugoslaviji srečujemo že nekaj let. V Sloveniji P® je dobila letos posebno značil-n°st. Pj~i snovanju gospodarskega načrta — osnutek tega načrta mora Pripravili repmbliška vlada — so na Pravljene analize pokazale, kaj je ealno možno doseči v prihodnjem etu. Analitiki v republiških planskih stuzbah so namreč izračunali, da bi Prihodnje leto lahko industrija nare-C-Ha za 2,7 odst. več kot letos. To-fJ bi bila prrihodnje leto gospodarska rast približno tolikšna kot le-08 ■ betos pa trdijo, da je glede na razmere, v kakršnih deluje slovensko gospodarstvo, kar zadovoljivo. Ker v zyezni vladi že dalj časa poudar-JaJa, da bodo gospodarske razmere v Prihodnjem letu še trše kot letos, se tolikšno povečanje obsega indù mrijske proizvodnje zdi že kar opli-npi}1*~na naP°ved. Ob tem naj bi se nekoliko bolj povečala proizvodnja v metijstmi (za 3 odst. več kot le-SJ; še bolj pa v obrti (za 4,5 odst. rast). Tudi te dve napovedi se da utemeljeni, prav tako kot ti-a. da gradbeništvo ne bo moglo na-r™Ulb nobenega vidnejšega napred-Prihodnjem letu, ker ima presto. naročil zaradi upadajoče inve-Jcijske dejavnosti. Takšen obseg gospodarske dejavnosti v prihodnjem u Pa za celotno slovensko družbo (or)1671*' b* se družbeni proizvod chn'' ,na Poseben način izračunan na-umaini dohodek) povečal v prihod-Jern letu največ za 2,5 odst. Tolikšno povečanje družbenega pro-noda bi bilo za države industrij-s ? razvitega zahoda dokaj lep do-m - saj ga bo letos dosegla le naiokatero država iz te skupine. Slo-lJa pa bi se zaradi tolikšnega ecanja znašla v dokaj težavnem o ozaju: Izračuni namreč kažejo, dn -i. b*hko sama Slovenija od tega miti nega proizvoda porabila le 85-dar Kar j5"°dst. delež bi morala Pon drxf°am i” drugim. Če pa se ,Janja z mednarodnim denarnim • (adom za Jugoslavijo ne bi kon-jg.10 uspešno, potem bi bil ta delan’ ?■ katerim sama ne more razpo-uZ..’ še večji. Če bi bila pogajanja orba jS’ bj morala dati Slovenija za dnrh° dolgov 1,5 odst. svojega le^bcnega proizvoda, če pa ne, po-5 ori Se ta delež Povzpel kar na notr i-, Vendar pa so druge obvez s. 1 Slovenije še precej večje. Za Pne potrebe federacije in za dru-CJre republike in pokrajine (pri tem ra?,,asi* za Pomoč pri gospodarskem S0J>lu posameznih republik in Ko-svoi bi morala dati kar 8,3 odst. bod^9a, družbenega proizvoda. Ker veiii. letošnje izgube gospodarstva “'Ce. nrorhs,! dard znižal, manjši pa bi moral biti tudi osebni standard. Vse to pa ne gre v sklad s političnimi opredelit vami, po katerih ne bi smeli več dopuščati padanja osebnega in druž benega standarda, saj se je zlasti osebni standard v obdobju zdajšnje gospodarske krize že tako močno znižal, da je zlasti tisti del delavcev, ki zaslužijo najmanj, že na pragu revščine. Znižanje osebnega standarda pa ni možno tudi zaradi povsem gospodarskih razlogov: od delavcev, ki vsako leto zaslužijo realno manj, ni mogoče zahtevati, da naj se še bolj naprezajo. Brez naprezanja pa ni mogoče uresničiti glavnih stabilizacijskih zahtev. Kaj torej storiti? Slovenska vlada se je znašla v neprijetni zadregi. Družbeni proizvod bi lahko v Sloveniji povečali samo, če bi gospodarstvo naredilo bistveno več. Toda, kako naj gospodarstvo naredi več, če pa računi kažejo, da za to ni realnih možnosti. Kljub temu je vlada optimistična. Pravi, da bi gospodarstvo lahko* iztisnilo več in da bi lahko povečalo proizvodnjo za 3,5 odst. To bi bil že en element, ki bi pomagal k večjemu družbenemu proizvodu. Vendar je sam po sebi prešibak, da bi lahko s tem pokrili družbene potrebe. Zato vidi vlada edini možni izhod: povečati je treba storilnost, zlasti pa je treba izboljšati gospodarnost. Glede na nizko storilnost v jugoslovanskem gospodarstvu in tudi glede na sorazmerno nizko stopnjo ekonomičnosti poslovanja je ta naloga izvedljiva. Zlasti bi bila izvedljiva, če bi imeli denar za uvajanje novih tehnologij in novih izdelkov. Ker pa so te možnosti majhne, ostaja dokaj neoprijemljiva. V slovenskih in ju goslovanskih gospodarskih načrtih namreč že nekaj let neprestano na črtujejo, da je treba storilnost in ekonomičnost povečati, toda kljub na čelnim opredelitvam so dosežki precej skromni, nezadovoljivi. Kako torej v enem letu narediti bistven preobrat? Slovenska vlada nima veliko odgovorov na to vprašanje. Opri jemlje se zlasti naslednjega: s stimulativnim plačevanjem delavcev (za boljše o-pravljeno delo večji zaslužek) bi lah ko bistveno vplivali na storilnost in na gospodarnost. Toda načela, da naj dobi boljšo plačo tisti, ki dosega boljše poslovne rezultate, ni lahko uveljaviti. To načelo je namreč že nekaj let vodilo ekonomske politike, rezultat pa je prav obraten: uravnilovka (vsem približno enake plače) je čedalje večja. Zdi pa se, da je naslednje na stimuliranje pri plačah premalo močan vzvod. Vzvode bo treba iskati drugje. Zlasti v ekonomski politiki, ki mora najti recept za spodbujanje in prodor produktivnih in gospodarskih elementov v gospodarstvo. Zdaj takš nih rešitev še ni videti veliko, čeprav jih je gospodarski položaj zahteval že pred leti. JOŽE PETROVČIČ BERITE JVovi Matajur V Vidmu (prvič v Italiji) prikaz Iskrinega računalnika Slovenska elektronska industrija oziroma specializirana organizacija za proizvodnjo računalnikov Iskra - Delta iz Ljubljane, se bo v Vidmu prvič predstavila tudi italijanskemu poslovnemu svetu. V sredo, 5. decembra ob 10. uri bo v kongresni dvorani hotela Cristallo, na Piazzale D’Annunzio namreč u.udna demonstracija računalnika za mala in srednja velika podjetja Partner. Ta računalnik, ki je po svoji tehnologiji in funkcionalnosti med najboljšimi v svoji zvrsti, Iskra - Delta že z uspehom izvaža v Avstrijo, Švico, Zahodno Nemčijo in v nekatere druge države. Letos bodo na primer prodali raznim kupcem okoli tisoč računalnikov vrste Partner. V Vidmu bodo prikazali tehnološke značilnosti, način uporabe in druge podrobnosti računalnika, pa tudi programe, ki so izdelani in pripravljeni za italijanski poslovni svet in tržišče. Te programe je izdelala specializirana družba HS COMPUTERS iz Tržiča. Naj poudarimo, da so računalniki Partner zelo konkurenčni, tako zaradi svojih tehnoloških in funkcionalnih vrednot, kot tudi zaradi ugodnih cen. Za prvih 20 računalnikov prodanih v Vidmu oziroma v Italiji bo Iskra - Delta priznala poseben popust. Na prvi prikaz slovenskega računalnika v Italiji, v„ Videm so vabljeni slovenski in italijanski gospodarski operaterji, (m. d.) Kraševci pijejo drago vodo SEŽANA — Občinska interesna skupnost za vodno oskrbo v Sežani je predlagala, da bi zaradi vse večjih stroškov vsežanski občini ponovno podražili vodo. Tako naj bi za gospodarstvo kubični meter vode stal 69,20 din in za gospodinjstva 51 dinarjev. Povprečna cena vode bi po novem bila okrog 60 dinarjev za kubični meter, kar je nedvomno med naidražiimi v Sloveniji. Zanimivo je, da so ob tem pri Kraškem vodovodu v Sežani računali, da bodo v decembru stroški za prodani kubični meter vode znašali 90 dinarjev, torej bodo vsak kubik vode še naprej prodajali z izgubo skoraj 30 dinarjev . Pordemmski sejem od 6. do 10. decembra PORDENON — Deželni odbornik za obrtništvo Vinicio Turcllo bo 6. decembra odprl zadnja dva sejma v letu 1984 v Pordenonu, in sicer salon obrtništva in sejem Paido’s posvečen otroku. Poleg obrtnikov z vseh koncev naše dežele, ki bodo razstavili bogat izbor svojih izdelkov, bodo na sejmu sodelovali oblikovalci korala iz občine Torre del Greco pri Neaplju, pordenonska sekcija zbiralcev starega denarja in znamk pa bo razstavila športne znamke. Obe razstavi bosta odprti do vštevši 10. decembra. DECEMBER ’84 CCT Certificati di Credito del Tesoro settennali. • CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Prvi šestmesečni kupon nudi 7,65% obresti. • Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,50 točke. # Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. Ponudba občinstvu Od 3. do 7. decembra Emisijska cena Rok Prvi šestmesečni kupon 99,75 % 7 let 7,65% •Letni doprinos za 1. šestmesečje 15,97% niihov‘0 Predvidevajo, da bo šlo za ■ga 3nje tečajnih razlik in še za družh " Pervanje kar precejšen del Pokr--ene?a proizvoda Za izgube, za ne^anie iprn in ih rnylih- iti oz» vn. ne)l. druge namene bi šlo kar Pr°izvoda ^ a 5ak poskus in da je vsekakor koristneje in učinkoviteje skušati u-riti širše nestrankarsko gibanje. w tim ^^zanimivejši poseg je imel Aleksander Langer, ki je skupno s slovi-alPinistom Reinholdom Messnerjem in z drugimi mladimi pripadniki nem-od ’ “abjanske in ladinske narodne skupnosti v bocenski pokrajini, bil eden t^xjp t.anoviteljev južnotirolske alternativne liste. Langer, ki je nemške na P°zorn ’ ie aKušal opredeliti nastajajoče zeleno gibanje v Italiji, glavno C« Pa je namenil svoji osebni politični izkušnji, v kateri se ekološka rebi(Sania tesno prepletajo z etničnimi. Med osrednjimi cilji vsakega mo zatnišVSa "'"Sanizirancga zelenega gibanja v Trstu, je podčrtal Langer, si Jam tedi odnose med Italijani in Slovenci, v prepričanju, da boste do-mateneriakoPravno sožitje le takrat, ko bo lahko vsakdo svobodno govoril v wr*nem jeziku in ga bodo vsi brez težav razumeli. Spacalova razstava v Cartesiusu razstave Slikar Lojze Spacal bo danes doživel kar dve razstavi. V Pordenonu bodo v tamkajšnjem kulturnem središču odprli mojstrovo razstavo pod naslovom »Spacal - 50 let slikarstva in grafike«, s čimer bo dan strnjen in zanimiv pregled slikarjeve prehojene poti na področju likovne umetnosti. Istočasno pa bodo tudi v tržaški likovni galeriji Cartesius odprli ob 18. uri razstavo Spacalovih grafik. Razstava bo odprta do 20. t.m., na ogled pa bodo značilne mojstrove umetnine, s katerimi si je pridobil sloves v širšem kulturnem prostoru. Naj ob koncu dodamo še to, da bodo v Pordenonu predstavili še ličen monografski katalog o Spacalovem delu. Danes v Novinarskem krožku o problematiki podjetij IRI V Novinarskem krožku bo danes ob 10.30 srečanje med člani deželnega odbora, parlamentarci iz Julijske krajine, predsednikoma goriške in tržaške pokrajine, županoma Trsta in Tržiča ter predstavniki deželne federacije CGIL - CISL - U1L, ki bodo razpravljali o zastoju pogajanj z vlado in ustanovo IRI glede podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini. V upanju, da bo razprava pripomogla k premostitvi tega zastoja, so prireditelji — sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL — povabili nanjo vse zastopnike tiska in političnih sil. Človekove pravice in ideologije Mednarodni inštitut za raziskave človekovih pravic prireja v torek, 4. decembra ob 10.30 na svojem sedežu v Ul. Cantù 10, okroglo mizo z naslovom »Človekove pravice in sodobne ideologije«. Pripreditelji opozarjajo, da gre za izjemno aktualno temo z ozirom na nenehno kršenje človekovih pravic ne samo v diktatorskih političnih režimih, temveč tudi spričo preračunanega razširjanja novih središč politične, gospodarske in tudi znanstvene moči. Na okrogli mizi bodo sodelovali podpredsednik državne televizijske mreže RAI Gian Piero Orsello, sovjetski disident Evgenij Vagin, docent za rusko književnost na pariški univerzi, predsednik Mednarodnega inštituta za raziskovanje človekovih pravic Guido Gerin in številni drugi predstavniki italijanskih univerz, ki se že dolgo ukvarjajo z vprašanji človekovih pravic. V Galeriji »Modema« — Korzo Italia 9 — bo razstavljal slikar Dimitrij Cah od danes, 1., do 10. decembra. Urnik: ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavljajo umetniki mednarodnega združenja grafikov. Andrej Jemec razstavlja v pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10. V Gregorčičevi dvorani v Ulica sv. (Frančiška 20 je na ogled do 13. decembra fotografska razstava »Zraven te še par kipcev« članov fotografskega odseka društva pod j. tja IRET. Foto Trst '80 vabi na ogled vse prijatelje lepe umetnosti. Umik: vsak dan popoldan, ob sobotah zjutraj. Minilo je sedem let, odkar se je poslovil od nas naš dragi dr. Angelo Kukanja Z bolečino in ljubeznijo se ga spominjajo žena, brat z družino in prijatelji. Trst, 1. decembra 1984 Ob izgubi raznašalca Lenka Miliča izreka Založništvo tržaškega tiska Iskreno sožalje prizadeti družini. Najstarejši Boljunčan Edvard Žerjal ali Etka Btanov, kot mu pravijo Boljunčani, ni samo najstarejši v Boljuncu, temveč najstarejši občan dolinske občine. Vsak dan pri lepem vremenu ga srečujemo na »Gorici« ali po vasi, ko gre na krajše sprehode. Sedaj pa, ko vreme ni preveč ugodno za sprehode in se je pričela žganjekuha, sedi pri kotlu ter svetuje mlajšim pri tem poslu. Etka je namreč star kar 92 let, ki pa bi mu jih nihče ne prisodi. Na sliki je z vaščanko Marijo Ota, ki je še mlada, kot pravi Etka, saj ima samo osem križev na ramenih. 569» SLOVENSKO 3d!«8f(STALNO „ . 'GLEDALIŠČE V TRSTU Ciril Kosmač BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripoveduje JURIJ SOUČEK DANES, 1. decembra, ob . 20.30 v Bazoviškem domu. JUTRI, 2. decembra, ob 17. uri v dvorani KD Barkovlje. -----t»---- Piero Chiara DELITEV DANES, 1. decembra, ob 20.30 v dvorani A. Sirk v Križu. gledališča VERDI Danes, 1. t. m., ob 17. uri tretja predstava C. W. Gluckove opere »Orfej in Evridika«. Jutri, 2. decembra, ob 16. uri — red C in E — zadnja predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. Orkester gledališča Verdi. ROSSETTI Danes, 1. t. m., ob 16. uri in 20.30 L. Rotundo predstavi delo »Barnum, il re del circo«. Nastopata M. Ranieri in O. Piccolo. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predzadnja predstava. Od 4. do 16. decembra bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Sha-kespearejevo delo »Hamlet«. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri glavni blagajni. AVDITORIJ Danes, 1. decembra, ob 17. uri in 20.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L'amore delle tre melarance« s skupmo novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30: Orgelski koncert Huberta Berganta. V torek, 4. decembra, ob 19.30: Papirniški pihalni orkester Vevče. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana Danes, 1. decembra, ne bo otroške matineje. Okrogla dvorana Jutri, 2. decembra, ob 20.30: R. Que-neau - A. Zorn »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 7., v soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 18. in 20. uri: Dnevi plesa ’84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V ponedeljek, 3. decembra, ob 9.30, 11. uri in 12.30: F. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava za osnovno šolo Kanal. koncerti Glasbena matica - Trst sezona 1984-85 3. abonmajski koncert v četrtek, 6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu »Koroški akademski oktet« — večer slovenskih narodnih. Umetniški vodja: Ciril Krpač. Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Glasbena matica v sodelovanju s SKD Tabor iz Opčin prireja v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah »Koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora« pod vodstvom prof. Branka Rajšterja. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti bo na sporedu koncert DUNAJSKEGA OKTETA. kino Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Incontri proibiti di una calda moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Corda tesa«. K. Eastwood, G. Buyold in D. Hedaya. Excelsior 16.00 — 22.15 »II migliore«. Robert Redford. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Linda«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št, 2 15.30 — 22.00 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Ninja la furia umana«. Grattacielo 16.30 — 22.00 »Un amore di Swamn«. O. Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.30 — 22.15 »Top secret!«. Aurora 16.00 — 22.15 »Arrapaho«. Capitol 16.30 — 22.15 »Scuola di polizia«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Bachelor party - Addio al celibato«. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Essere o non essere«. Mei Brooks. Radio 15.30 — 21.30 »Eccitazioni ingorde di una giovane moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Jesus Christ Su-perstar«. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 1. decembra MARIJAN Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8.57 — Luna vzide ob 13.33 in zatone ob 24.00. Jutri, NEDELJA, 2. decembra BLANKA Vreme včeraj: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1024,3 mb pada, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje mimo, temperatura morja 14,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Andrea Lassig, Silvia Venier, Giovanna Curto, Devid Gom-bach, Fabiana Strano, Daniele Monte-negro, Alessandro Benedetto, Mario Archi diacono. UMRLI SO: 73-letni Isidoro Visintin, 81-letni Felice Corte, 71-letni Giuseppe Zazinovich, 73-letni Cosimo Greco, 85-letna Eugenia Bazzara vd. Bremz. OKLICI: karabinjer Massimo Pelizzo-li in uradnica Ivana Adele Montanari, šofer Roberto Turitto in Solnica Orietta Giurissevich, delavec Alessandro Vidali in gospodinja Rosa Barbato, vojaški podčastnik Gianfranco Ruaro in v pričakovanju zaposlitve Anna Rudesch -Culiat, bolničar Ferruccio Del Savio in bolničarka Stella Maria Anna Ligorio, mehanik Angelo Senica in točajka Fausta Fusella, avtoličar Sandro De Gioia in prodajalka Serena Iarz, pek Roberto Cadenaro in prodajalka Claudia Castelli, raziskovalec Paolo Dobrilla in prevajalka Mariarosa Relli, raziskovalec Carlo Joseph Bocchetta in Solnica Cinzia Sfilli, uradnik Mauro Siccardi in uradnica Alessandra Campanella, šolnik Mauro Bullo in Solnica Alessandra Jelen. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dell'Istria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sekcija PCI - KPI občine Dolina in celica Boršt - Zabrežec vabita na PROSLAVO 67-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE DANES, 1. decembra 1984, ob 19. uri v srenjski hiši v BORŠTU. Slavnostna govornika: senatorka tov. JELKA GERBEC in tov. GIUSEPPE MAURO, član tajništva sekcije. Sledilo bo: razvitje zastave celice PCI-KPI Boršt - Zabrežec ; koncert dekliškega pevskega zbora PD Slovenec iz Boršta - Zabrežca. Vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO ROVTE - KOLONKOVEC vabi na ogled veseloigre MALI TABOR STARIH BESEDA '84 danes, 1. decembra, ob 20. uri v v društvenih prostorih. Izvaja kabaretna skupina SKD Tabor - Opčine. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Lipa obvešča, da se je začela rekreacija za odrasle. Zainteresirani se lahko javijo v Bazoviškem domu vsak ponedeljek ob 19.30 ali pa ob 20.45. KD I. Cankar vabi na miklavževanje, ki bo v četrtek, 6. t. m., ob 16. uri v društvenih prostorih. Miklavževa darila sprejemamo pol ure pred pričetkom prireditve. KD Lipa vabi danes, 1. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na predstavo SSG »Balada o trobenti in oblaku«. Pripoveduje Jurij Souček. SKD Tabor - Opčine v društvenem baru (umik obratovanja) se sprejemajo rezervacije za silvestrovanje '84. KD F. Venturini vabi svoje člane in prijatelje na občni zbor, ki bo danes, 1. decembra, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. KD I. Grbec vabi otroke v ponedeljek, 3. decembra, ob 17. uri na Miklavževo razstavo knjig in »didaktičnih iger«. Obenem pa bo lutkovna skupina RMV Tabor - Opčine uprizorila igrico »Zvezdica zaspanka«. SKD Barkovlje priredi jutri, 2. decembra, od 9. do 13. ure v društvenih prostorih. Ul. Cerreto 12, SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME. Zbiranje opreme bo v društvenih prostorih danes, 1. decembra, od 15. do 17. ure. KD Primorec vabi na sejem knjige, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 1. decembra, od 15.30 do 18.30 ter jutri, 2. decembra-,' od 10. do 12.30. Danes ob 15.30 bomo predvajali mladinski film »Sreča na vrvici«. DZL - Slovenski klub in Foto Trst ’80 vabijo na večer diapozitivov, ki jih bo prikazal Bojan Adamič o slovenski ljudski maski. Predavanje bo v torek, 4. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, H. nad. KD Rdeča zvezda vabi jutri, 2. decembra, ob 16. uri v društveni prostor v Salež na otvoritev razstave fotografij »Pomlad na avtocestni trasi« Saše Ote. Sledi: razgovor z člani in predstavitev delovanja fotokrožka - Trst 80. Obenem bo otvoritev Miklavževe razstave knjig. KD Slovan v sodelovanju s Tržaško knjigarno priredi danes, 1. decembra, in jutri, 2. decembra, ter do srede, 5. .decembra, v zadružnih prostorih GZ na Padričah tradicionalni MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Umik: danes, 1. 12., od 16. ure do 19.30; jutri od 10. do 13. ure; od ponedeljka do srede od 17. do 19. ure. Vabljeni! KI) Kraški dom - Repentabor. Danes, 1. decembra, ob 17. uri bo v občinski telovadnici v Repnu lutkovna predstava ZVEZDICA ZASPANKA. Izvaja lutkovna skupina RMV. Vabljeni! SKD Vigred - šempolaj priredi ob sv. Miklavžu danes, 1. decembra, od 15. do 19. ure, jutri, 2. decembra, od 10. do 13. ure in v ponedeljek, 3. decembra, od 14. do 18. ure SEDEM KNJIG v društvenem prostoru (bivši otroški vrtec). Na razpolago bodo knjige za vse starosti in okuse, plošče in kasete. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 3. decembra, govoril dr. Jože Maček na temo: Oskrba s hrano in z njo povezani ekološki problemi. Začetek ob 20.30. KD Vesna prireja od danes, L, do srede, 5. decembra, Miklavžev knjižni sejem v Domu A. Sirk v Križu. Umik: danes od 20. do 22. ure, jutri od 11. do 13. ure in nato do srede od 17. do 19. ure. izleti Mladinski krožek Prosek - Kontovel priredi v soboto, 8. t. m., enodnevni izlet v Kumrovec in Zagreb (ogled razstave kitajske civilizacije) v ceni 26.000 lir so vključene vstopnice in kosilo. Vpisovanje pri Sergiju Majovskiju. Pomagajmo otrokom! Teden sklada »Mitja Čuk« DANES, o!> 20.30 — PROSVETNI DOM - OPČINE »KONCERT« s Tržaškim oktetom, Vilmo Padovan, Mojco šiškovič, Markom Bitežnikom in Tatjano Ražem. Slavnostni govornik dr. PAVEL FONDA. Nadaljuje se razstava izdelkov Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec -Strunjan ter fotografij iz openskega poletnega centra. darovi in prispevki Ob 50. obletnici rojstva pok. brata Silvota, daruje v spomin sestra Milena z možem Rafkom 10.000 lir za KO Slovan. Vaščani od Ferlugov darujejo 80.000 lir za zbora OPZ in MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Ladija Bu-kavca darujeta Žarko in Marina 10.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen darujeta Ado in Katy 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Petra Fabrisa darujejo za KD Slavec: Marjo in Alma Ota 20.000 lir, družina Žuljan (Ricmanje) 20.000 lir ter družina Gombač (Ricmanje) 10.000 lir. . Guštin Dobrila daruje 30.000 lir za pevski zbor društva Slavec. V spomin na Karla Blažino darujeta Ivanka Simoneta z družino 10.000 lir ter Janko Guštin z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Tamaro Frančeškin darujejo za folklorno skupino Rdeča zvezda: pekarna Malalan 20.000 lir, Silva Perčič 10.000 lir, Sandra Milič 10.000 lir, Alenka Furlan 10.000 lir, Jožko Milič 10.000 lir, Bruno Pegan 10.000 lir, Adam Simoneta 10.000 lir, Mitja Kante 10.000 lir ter Barbara Briščik 5.000 lir. V spomin na Tamaro Frančeškin daruje Aleš Gruden 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Julija Gojče darujejo Marija, Karlo in Ivan Nende-tovi z družinami 25.000 lir za Skupnost družina Opčine, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice ter 25.000 lir za TPPZ P. Tomažič. V spomin na Ladija Bukavca darujeta Nini in Vanka Ukmar 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Franca Miliča darujeta Vanka in Nini Ukmar 15.000 lir za TPK Sirena. V isti namen daruje družina Cipollino 15.000 lir za TPK Sirena. Ob priliki zlate poroke darujeta Štefan in Marija Veljak 50.000 lir SKD Barkovlje in 20.000 lir za sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob pok. Julija Gojče daruje Milka Kalc (Gropada 48) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina ljubljenega brata Edvarda Rustjo darujeta družini Rustja in Polduzzi 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V počastitev spomina Renatine mame daruje Karlo (Nendo) 15.000 lir za osnovno šolo P. Trubar - Bazovica. Ob 2. obletnici smrti Franca Perica darujeta žena Milena in sin Vojko 100.000 lir za gradnjo spomenika NOB iz Briščikov. Gigi Husu daruje 10.000 lir za gra-djo spomenika padlim v NOB iz Briščikov. V počastitev spomina prof. Otona Bercela daruje 10-letnica mature učiteljišča 90.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Stanka Kosmino daruje sekcija vzhodni Kras SSK 50.000 lir Skupnost družina Opčine. Angel in Cvetko Danev darujeta 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Justino in Hermana Bana daruje Lorica 10.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob Stanka Kos mine darujejo Lidija, Magda in Lojzi 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Ob poroki Tatjane in Edija Dolenca daruje družina Dolenc 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Gospa Magagnato daruje 20.000 lir za MPZ Vesela pomlad. Ob priliki obiska Hranilnice in posojilnice na Opčinah darujejo učenci osnovne šole F. Bevk z Opčin: 1. razred 18.000 lir, 2. razred in učiteljica Emilija Jercog 62.000 lir, 3. razred 41.530 lir, 4. A razred 71.000 lir, 4. B razred in učiteljica Marina Castellani 40.000 lir, 5. A razred 66.000 lir in 5. B razred 65.000 Ur za sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob pok. Lenkota Miliča daruje družina Ščurek 20.000 lir za KD Vigred iz šempolaja. šolske vesti Srednja šola S. Gregorčič v Dolini priredi danes, L- t. m., ob 11.30 Gregorčičevo proslavo. Kot gost sodeluje moški pevski zbor V. Vodnik. Državni poklicni zavod J. Stefan obvešča, da se bo v ponedeljek, 3. t. m., ob 18. uri na sedežu šole vršila seja vseh razrednih svetov. čestitke Novemu doktorju zgodovine ALEKSU KALCU čestitata stric Karlo in teta Štefanija. mali oglasi PRODAJAMO rabljena traktorja ford 3000, 50 KS, prevoženih 1620 delovnih ur in fiat 355 goseničar, 40 KS, 1530 delovnih ur. Oba v dobrem stanju. Agromarket, tel. 0481/84741. PRODAM renault 5 GTL, letnik 1981, 5 vrat, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227-284. PRODAM hondo 1100, letnik 1983, 8.000 km, v dobrem stanju. Tel. 040/227-284. PRODAM bmw 320 M60, 65.000 km, letnik 1978, v dobrem stanju. Tel. na št. 040/227-284. PRODAM hišo v Boljuncu: 2 sobi, kuhinja, stranišče, shramba in garaža Telefonirati na št. 280-880 v popoldanskih urah. PRODAM mecesnova lesena vrata in okna v dobrem stanju. Tel. 226-225. MINI 3 CL, letnik 1983, v dobrem stanju prodam za 5.500.000 lir. Tel. na št. 040/763-965. PRODAM otroško pisalno mizo in knjižno omaro bele barve. Telefonirati na št. 421-444 od 12.30 do 13.30. SAMA GOSPA iz Gorice zaposli postrež-nico. Telefonirati na št. 0481/86349. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. menjalnica 30. 11. 1984 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona . Holandski fiorini Francoski frank Belgijski frank Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski eskudo Japonski jen Španska pezeta Avstralski dolar Grška drahma . Debeli dinar Drobni dinar . 1.890,-1.410,-748.— 170.— 211.— 215,-547.-200.— 29.— 2.275,-1.900,-616.— 87-11.— 6.— 10,— 1.400.— 14,— 7.75 7,- B9BB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - LJI.ICA F FILZI 1Q - li? B1-4AG mmmm Igračo je otroku resna stvar ORVISI zanj ima najlepši dar razna obvestila SPDT prireja za člane tradicionalno silvestrovanje v Domu Mangart v žab-nicah. Vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest na sedežu ZSŠDI, Ulica sv. Frančiška 20. Vaje mladinske skupine P. Tomažič bodo v ponedeljek, 3. t. m., ob 20.15 v Partizanskem domu v Bazovici. TRST UL. PONCHIELLI 3 iium OBVESTILO oglasnega oddelka PUBLIEST Trst, Ul. Montccchi 6/3. nadstr., tel. 775275 Oglase in objave za PRIMORSKI DNEVNIK sprejemamo vsak dan, ob 8. do 13. ure. Od 13. do 20. ure sprejema, samo osmrtnice in sožalja, redakcija dnevnika v 2. nadstropju, tel. 794672. Prosimo cenjene stranke, da nam čimprej sporočijo objavo božičnih in novoletnih voščil, ki jih sprejemamo še DANES, 1. decembra. film - film - film ureja kinoatelje filmi na tv zaslonu EL DORADO — 1967 Režija: Howard Hawks. Igrajo : John Wayne, James Cean, Robert Mitchum. Rete 4, v soboto, 1. decembra, ob 20.30 (glej naprej: »L’ultimo busca-dero«). (Razumeti s filmom), Feltrinelli 1977. V tej knjigi je zbranih preko 200 filmskih recenzij izpred in po letu 1968. ki jih je objavil kritik Goffredo Fofi po raznih revijah. Vsem ljubiteljem filma toplo svetujemo to filmsko knjigo. LE MINIERE Dl RE SALOMONE »King Salomon's Mineš« — 1950 Rudniki kralja Salomona Režija: Compton Burnett in Andrew Marton. Igrajo : Stewart Granger, Deborah Kerr, Richarh Carlson. RAI 3, v nedeljo, 2. decembra, ob 17.15. Filmski oeiroma televizijski medij pogosto vnaša nove mode in povzroča, se ve, številne spremembe v kolektivnem in individualnem načinu obnašanja. Lahko pa se zgodi nasprotno, da TV odgovarja s svojo ponudbo že u-s tal je ni in uveljavljeni modi. Na primer Berlusconijev prvorojenček Canale 5 je skoval tedensko rubriko Jonathan - Dimenzija pustolovščine, ki jo vodi tržaški psevdopustolovec (?) Ambrogio Fogar. Državna RAI 3 pa *ma na sporedu ob nedeljah filmski ciklus ki je posvečen »veliki pustolovščini«. Tako tudi televizije odgovarjajo prebrisano in po svoje sli po Pobegu iz objema rutinskosti in stan -dardizacije sodobnega življenju. Literarna predloga za ta krasen i-grani dokumentarec o črnem' kontinentu je Lstonaslovljeni roman sira Henry ja Riderja Haggarda. Pravi klasik mladinske književnosti, ki smo ga s sanjavim učitkom vsi prebrali v sv°jih mladih letih. L’ULTIMO BUSCADERO — »Junior Bonner« 1972 Junior Bonner Režija: Sam Peckinpah. Igrata: Steve McQueen, Robert Pre-ston. Euro TV, v nedeljo, 2. decembra, ob 20.20. Hawks in Peckinpah : 2 tako različ-na a tudi komplementu ma obraza ameriškega westema, no vsaj tistega *krepuskolamega«, ki nastopi nekako konec 60. in v 70. let. Hawks je na eai strani, kljub svoji westernski u-stvarjalnosti, gotovo eden najpomemb-nejšili režiserjev klasičnega westema, skupaj z Walshom, Fordom, Boetti-cherjem, Mannom, Wellmannom in ae kom; hkrati je treba pripomniti, da je ohranil izredno ustvarjalno lucidnost do zadnjega. Naveden naslov m njegova filmska uporoka Rio Loco aktivno posegata v proces novega opredeljevanja in destrukturacije zno-^aj tega žanra. Tako je ta filmski veteran, ki se je prvič poiskusil s filmom leta 1896, odgovoril še kar dinamično spodbudam in izzivom novih 'vesternerjev kot so Peckinpah, M. «ellman, Spiegel. .. ^ Peckinpahove najbolj priljubljene . me so znane, iz njegovih westemov m drugih akcijskih filmov, ki so se večkrat pojavili na TV zaslone. V Pnvi vrsti je tu sistematična, skoraj ookstna analiza vseh oblik in eksce-ki se razvijejo iz človeškega na-llJa in nasilniosti. Njegovi junaki se •a moč individualistično in samoni-*o postavljajo proti sovražnim razmeram. Pri tem so izgubili vsako ez s civiliziranim, omikanim svenni, ti temelji na pravilih družbenega življenja. Vsekakor kaj več o teh veh režiserjih, pravcate apologije ne-aterih njunih del lahko dobite v ntijevem »Capire con il cinema». Prispevajte za Dijaško matico dragocena darila PAMET V ROKE, KO BOŠ V DRUGO USTVARJAL SVET — OPRE ROMA! 1982 Režija: Filip Robar. Fotografija: Slavo Vajt. TV Ljubljana, v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri. Dobitnik zlate plakete na lanskem Festu in Badjurove nagrade na celjskem Tdf, sta nenavaden domači film, med življenjem in dokumentom, je bil deležen prizadetega in aktivnega sprejemanja tudi v tujini. Z uspelo montažo prikazovanja in pripovedovanja nam Robar razgrne življenje Romske skupnosti, ki prebiva na Dolenjskem, v okolici Novega Mesta. In nam predstavi kontekst protislovij in prednosti, ki nastajajo iz soočanja različnih miselnosti in življenjskih navad. (Nez) možnost Romov, da bi postali normalni državljani, s tem, da bi se vključili v okolje, v katerem živijo. Na drugi strani seveda, zakoreninjeni predsodki v ljudeh. . . NOSTALGHIA — 1983 Nostalgija Režija: Andrej Tarkovski. Igrajo: Oleg Jankowski, Domiziana Giordano, Erland Josephson. RAI 2, v sredo, 5. decembra, ob 20.30. Nostalgija ali domotožje; pravijo da je to občutje (čustvo) tipično slovansko. Da je to nekakšna praznina, ne-potešena sla po domači besedi in grudi, ki jo občutijo vsi slovanski popotniki in emigranti, ki so prisiljeni živeti (ali to izberejo) daleč od rodne zemlje. To nedojemljivo in boleče stanje se oprime tudi ruskega glasbenega kritika, na njegovem »potovanju v Italijo«. Avtobiografske poteze so lahko spoznavne in si lahko danes razlagamo tudi v luči tega filma odločitev Tarkovskega, da se ne bo več vrnil v Sovjetsko zvezo. Njegovo potovanje v Italijo se je začelo pravzaprav z Andrejem Rublejem, s to velikansko fresko srednjega veka in humanizma. V S. Gimignanu, koder so šli še drugi sloviti tujci, Goethe, Benjamin, se režiserjev alter-ego sreča z ljubeznijo, s telesno in duhovno renesančno lepoto Domiziane Giordano in z utopijo, ki jo uleleša nori Josephson. Nostalgija je tudi formalno zelo dograjeno delo. Paleta barvnih odtenkov in iger s svetlobo je prav tako bogata kot v prejšnjem Zrcalu, ki ga nekateri imajo za višek Tarkovskove slikovne vizionamosti. Zato svetujemo ogled tega filma ria barvnem televizijskem sprejemniku. PICNIC AD MANGINO ROCK »Picnik at Hanging Rock« 1975 Piknik v H. R. Režija: Peter VVeir. Igrata: Rachel Roberts, Dominic Grand. RAI 1, v četrtek, 6. decembra, ob 22.10. Trenutno najzanimivejši filmski ciklus je verjetno prav pričujoči, ki ga je državna TV namenila zgodbam 13 žensk. Spet smo ■ si ogledali Mario Braun in Angi Vero; ta teden pa je na vrsti skupina gojenk nekega skrivnostnega ženskega zavoda v Avstraliji. V značilnem viktorijanskem okolju pridejo do spopada različne miselnosti, značaji, sile (tudi nadnaravne?), strasti, vzgibi in se dogodi nepopravljivo. . . To Weirovo delo je proslavilo avstralski film po vsem svetu in odprlo pot še drugim tamkajšnjim u-stvarjalcem. v trajen spomin dilatatati Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 «LINEA» ... LODEN «Seiko» — najbolj znani lodnj na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. radia tele via ija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 9.50 II principe reggente 10.40 30 let naše zgodovine 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.05 Colpo al cuore - TV film 12.30 Sheck-up - Oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 1 14 .(K) Prisma - Tednik 14.30 Oggi a me. . . domani a te -Film 16.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.30 Iz parlamenta 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Tom story - Risanke 17.40 Dokumentarec 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja 18.20 Programi prihodnjega tedna 18.40 II gioco dei mestieri - 4. del 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Fantastico 5 - Program povezan z loterijo Ob koncu dnevnik 23.00 Oro - 3 tisoč metrov pod zemljo 23.55 Dnevnik in Vremenske razmere Drugi kanal 9.55 Slalom za ženske - 1. tek 11.30 Due e simpatia - Nadaljevanka 12.30 Dnevnik 2 - šport 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti 13.30 Dnevnik 2 - Bella Italia 14.00 Odprta šola 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Z besedo in sliko 8.20 Pešec v avtu - Otroška serija 8.50 Bratovščina sinjega galeba 9.15 Slovenska ljudska glasbila in godci 9.55 Courmayeur: Slalom za ženske - prenos 1. teka 11.30 čudeži narave 11.55 Courmayeur - Slalom za ženske - 2. tek 13.00 Poročila 13.25 Včeraj za jutri - Dokumentarna serija 13.55 Sutjeska - Nadaljevanje in konec 14.55 JP v nogometu: Sarajevo - Vardar - prenos 16.55 Poročila 17.00 JP v rokometu: Metaloplastika - Crvena zvezda - prenos 18.15 Dubrovnik : vaterpolo za pokal pokalnih zmagovalcev 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Bežno srečanje - Film 21.45 Zrcalo tedna 22.05 Spomini na Glenna Millerja -Zabavnoglasbena oddaja 22.50 Poročila CANALE 5 8.30 Mamy fa per tutti - TV film 9.00 Phyllis TV film 9.30 La piccola grande Nell - TV film 10.00 Salto mortale - Film 12.00 Simon Templar - Film 12.50 H pranzo è servito - Vodi Corrado 13.30 Bravissimo - Filmska komedija 15.30 II vedovo - Filmska komedija 17.30 II mondo degli animali - Dokumentarec 18.00 Record - Kviz 19.30 Zig zag - Vodi R. Vianello 20.25 Premiatissima - Varietejski spored 23.15 Programi prihodnjega tedna 23.45 Dov’è Jack - Filmska komedija RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 Alla ricerca di un sogno -TV film 10.10 Alice TV film 10.30 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 Caccia al 13 - Ponovitev 15.40 Time Express - TV film 16.30 La battaglia dei pianeti -Risanke 17.15 Masters i dominatori dell’n- niverso - Risanke 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - Igra 20.25 El Dorado - Film 22.50 Agente 373, police connection -Film 1.30 Hawaii squadra cinque zero -TV film 14.35 Izžrebanje loterije 14.40 Športna sobota Courmayeur - Slalom za ženske 2. tek A versa : Ippica Monza : Avtomobilizem 16.15 Sereno variabile - Turizem, spektakel in nogomet 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Sereno variabile - 2. del 18.30 Športna poročila 18.40 L’ispettore Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Bella di giorno - Film 22.05 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.15 R cappello sulle ventitré 23.00 Turin: odbojka - CUS Torino -Dinamo Bucarest 23.30 Programi prihodnjega tedna 23.45 Dnevnik - Zadnje vesti Tretji kanal 13.55 Šola in vzgoja 14.25 Šola in vzgoja : Tibet, il mistero perduto 14.50 Že gledani in novi programi 15.20 Un giorno da leoni Film 17.15 Uremio Napoli - Predstavlja Nicoletta Orsomondo 18.15 Polčas košarkarske tekme 19.00 Dnevnik 3 19.35 Geo - L’avventura e la scoperta 20.15 Programi prihodnjega tedna 20.30 Zgodbe današnje mladine 21.25 Dnevnik 3 22.00 Confessioni del cavaliere d’in dustria Felix Kruli 23.00 Jazz klub Zagreb 9.20 TV v šoli 11.00 Otroška oddaja 13.40 Sedem TV dni 14.10 Slalom za ženske - 1. tek 14.55 Nogomet: Sarajevo - Vardar 16.45 Poročila 18.15 Vaterpolo 19.30 Dnevnik 20.00 Rdeče sonce - Film 21.45 Dnevnik 22.00 Za konec tedna Koper 14.00 TV novice 14.05 Visok pritisk - glasba, vesti novosti iz glasbenega sveta 15.00 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo 16.45 Smučanje Svetovni pokal -Ženski slalom 17.55 TV novice 18.00 Imate srce? - Zabavnoglasbena oddaja 19.00 Dokumentarna oddaja 19.30 TVD stičišče 19.45 Računalniki in nepismenost -Dokumentarec 20.20 Razbrzdani angel - Film 21.45 TVD - Vse danes 22.00 Pravična bitka - TV film 22.25 Zdravnik in pacient 23.10 Koncert v živo - Julie POSTAJE ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II grande colpo - Filmska komedija 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Angeli volanti - TV film 14.00 Sport 16.00 Bim bum barn 17.40 Musica è 18.40 Variety 19.50 Lady Georgie - Risanke 20.25 Supercar - TV film 21.25 Hazzard - TV film 22.30 D principe delle stalle - TV film 23.30 Deejay television TELEPADOVA 16.00 Daktari - TV film 17.00 - 19.00 Risanke 19.20 Marcia nunziale - TV film 19.50 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 Vai col blitz - Film 24.00 L’incredibile Hulk - TV film TRIVENETA 9.30 I pionieri di Algoa Bay - TV film 10.00 E’ mezzanotte butta giù il cadavere - Film 14.00 Rassegna di tappeti 20.30 Carmen - Film 22.00 I pionieri di Algoa bay - TV film 22.30 Primo mercato TELEFRIULI 12.30 Lucy e gli altri - TV film 13.30 Bellamy - TV film 14.30 Veronica il volto dell’amore 15.20 Film 19.00 Veronica il volto dell’amore -TV film 21.30 Film 23.00 TV film liADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 'Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; Koledar; 7.40 Pravljica; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 Kopcert v cerkvi sv. Martina v Dolini; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12. uri: »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne : Otroški kotiček : »Na leteči preprogi«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 15.20 Glasbeni listi; 16.00 V svetu valčka; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 Zadnji sklop: Dober glas gre v deveto vas; 18.00 Roman v nadaljevanjih: Anne Wambrechtsamer : »Danes grofje celjski in nikdar več«, četrti del; 18.35 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, LL30 Poročila; 6.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.30 Vremenska napoved .cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW - Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz. Kruh in sol Radia Koper; med glasbo: Objave, EP; 13.40 Zamejska reportaža: Enostranska dvojezičnost Slovencev v zamejstvu, turistični načrti. . .; Objave, EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave, EP; Pesem tedna RK; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19i.30 Radijski dnevnik; 6.15. 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.15 Casatici sonora; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 19.35 Vrtiljak; 11.00 Dvojni tir; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Pike na i; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Siamo tutti nel pallone; 16.32 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo od. . .; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročiti; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja ; 9.0 Radio tudi mi; 10.15 Black-out; 11.00 Mina predstavlja; 12.30 Zgodovinske osebnosti — Leone Trotsky - radijska nadaljevanka ; 13.00 Izžrebanje loterije ; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.18 Biografija v nadaljevanjih; 15.03 Varietà; 16.30 Doppiogioco; 18.00 Objektiv Evrope; 19.15 Verska oddaja ; 19.20 Ci siamo anche noi; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka; 22.27 Malo gledališče; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 11.30, 15.30, 16.qp, 17.30, 18.30, 19.30 Poročilu; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.10 Radio 2 predstavlja ; 9.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Odprti prostor; 9.32 Glasbena oddaja; 12.10 Deželni program; 15.00 Le favolose sorelle Marchisio; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in era popevka; 17.32 Una famiglia felice - povabilo v gledališče; 19.20 Skupaj ob glasbi f 21.00 Posvečeno Goffredu Petrassiju; 22.50 Radiodue -nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija ; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz načih sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pojte z nami; 9.20 Matinejski koncert; 10.05 Svetovna reportaža ; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in nabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.00 - 22.20 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Sej m bil je živ... Danes začetek Andrejevega sejma: obujanje starih goriških navad Andrejev sejem je pred durmi. Koledarsko smo sicer Andreje počastili včeraj in prijateljem voščili vse najboljše za god. Andrejev sejem pa je za Gorico koledarsko gibljiv, kajti praznuje se prvega ponedeljka v decembru. To že od pamtiveka. V vsaki stari knjigi o Gorici najdemo beležko o sejmu, ki so ga v mestu prirejali tik pred začetkom hude zime. Sicer pa mesto samo ni moglo biti brez sejma, kajti to je bil običajno eden izmed razlogov za dosego mestnih pravic. Kmetje s slovenskega in furlanskega podeželja so prihajali v Gorico. Ko se je mesto utrdilo in pričelo širiti so se kramarji in kupci preselili s Starega trga (Trga sv. Antona) na Travnik, ki je bil sicer izven mestnih vrat, vendar pa že obkrožen z velikimi hišami. Prav na Travniku so se vršile najboljše kupčije. O tem nam ne govore le stare kronike marveč tudi risbe nekdanjih umetnikov, ki so takratne osebe tudi upodobili na papirju. Za Goričane in okoličane je Andrejev sejem pravi praznik. Sicer opazimo nekaj podobnega tudi v drugih mestih, katerih ekonomija je te- meljila še do pred kakim desetletjem na okoliških kmetih. V Vidmu, mestu, ki ima danes sto tisoč prebivalcev, se ljudje prav tako nadu šujejo ob prazniku sv. Katarine. Ar, mada kramarjev in zabaviščarjev se iz Vidma preseli po tam končanem sejmu v Gorico. Kramarji in zabaviščarji so s svojimi kioski, stojnicami, zabavišči, vrtiljaki itd. preplavili mestno središče. Že nekaj dni je na trgih in glavnih ulicah veliko vrveža. Travnik, Trg Ginnastica, Ulica Roma, U-lica Oberdan, Ulica Petrarca, del Verdijevega korza in še kaka druga ulica so že oziroma bodo v teh dneh polne najrazličnejših kričavih kramarjev. Seveda bo vse to oviralo avtomobilski promet, ki bo, kot vsako leto preusmerjen. Zaradi tega naj avtomobilisti pazijo ko bodo vozili po glavnih ulicah. Najbolje pa bi bilo, da bi avto parkirali preč od mestnega središča in šli v center kar peš. Sejmišče se odpre danes. Poleg teh zabavišč bo v priredbi občine še razstava vin, srečelov, pa še kaj drugega. Nekoč so ob priliki sejma prirejali tudi gospodarske razstave. Sedaj so te preselili v druge letne čase na Espomego. Praznik bo že danes, največ ljudi pride jutri, pa tudi v ponedéljek bo v Gorici vse živo. Stojnice in zabavišča pa bodo ostala še do konca prihodnjega tedna, saj sta sobota in nedelja praznična dneva. Seveda prireditelji sejma upajo, da pride v teh dneh v Gorico ne le polno meščanov in okoličanov, marveč da pridejo tudi ljudje s Tržaškega (er seveda tudi ljudje iz sosednih jugoslovanskih krajev. Kar je že ustaljena tradicija. Oh 3. obletnici delovanja Drevi v Kulturnem domu koncert New Swing Quarteta Danes zvečer ob 18. uri bo odprtje prenovljenih prostorov znane gostilne NANUT na Tržaški cesti v Gorici. Vabljeni gostje, člani gostinske sekcije SDGZ in prijatelji ! Goriškim ljubiteljem zborovske pesmi se drevi obeta zelo lep in zanimiv večer. Uprava Kulturnega do-' ma je ob priliki praznovanj ob 3. obletnici delovanja v tem domu pripravila več prireditev z različno vsebino. Zadnja teh bo danes zvečer ob 20.30 ko bo v veliki dvorani doma nastopila priznana vokalna skupina New Swing Quartet iz Ljubljane. Angleško ime si je ta skupina, ki jo vodi Oto Pestner, nadela zaradi tega ker ima na sporedu ameriške črnske duhovne pesmi. Peli so in jih še pojejo Črnci na ameriškem Jugu. So otožnega in istočasno upornega značaja, spominjale so na domovino njihovih prednikov, Afriko, na trpljenje, ki so ga imeli črnci na bombažnih plantažah, vabijo k uporu proti izkoriščanju. Nam so te pesmi znane iz raznih ameriških igranih filmov, ki pripovedujejo o življenju v teh predelih ameriške celine, pa tudi zato, ker so jih v svet ponesli znani ameriški pevci. Tako v ZDA kot v drugih deželah sveta so se te pesmi zelo razširile in povsod imele precej odziva ter uspeha. Tudi na Slovenskem se je našla skupina, New Swing Quartet, ki je dala v svoj program te pesmi. Ker so jih sami priredili za svoje potrebe so si pridobili veliko ugleda tudi v medna- Varstvo otrok pred šolami je zaupano upokojencem f m* s ,.f‘ jMjf if ' p Itf /' 1 Tako, z znakom občine nad rokavom dežnega plašča in tablico za urejanje prometa v roki se gospod Paolo Zani-ni predstavi vsak dan, dvakrat na dan, pred slovensko osnovno šolo v Štandrežu v Ul. sv. Mihaela. Paolo Zanini je eden od 10 -goriških upokojencev, ki jih je občina najela za nadzorovanje prihoda in izhoda otrok iz osnovnih šol, naloge, ki ni preveč zamudna ali naporna, vendar je mestni policaji zaradi preobremenjenosti z drugimi opravili ne morejo opravljati pred vsemi šolami. Gospoda Zaninija smo nagovorili ob 12.30, ko je čakal na izhod učencev. Povedal nam je, da mora tako zjutraj, kot ob, dopoldanskem zaključku pouka počakati pred šolo približno pol ure. Za to delo, ki ga opravlja zelo resno in zavzeto, prejema skromno plačilo: nekaj več kot 7 tisoč lir na dan, oz. čistih (po davčnih odtrglja-jih) 6.300 lir. Ni veliko, toda ob po- kojnini pride tudi teh nekaj tisočakov prav. Poleg tega pa je gospod Zanini tudi zadovoljen, ker tako lahko opravlja koristno nalogo. Menični protesti Po uradnem vestniku meničnih protestov, ki ga izdaja Trgovinska zbornica, so v drugi polovici meseca oktobra po raznih občinah v pokrajini zabeležili proteste za sledeče skupne vrednosti: občina Koprivno 2 milijona 567 tisoč lir, Krmin 13 milijonov 215 tisoč, Doberdob 21 milijonov 370 tisoč. Fara 9 milijonov 700 tisoč. Gorica 47 milijonov 884 tisoč. Gradišče 4 milijone 563 tisoč, Gradež 12 milijonov 301 tisoč, Tržič 24 milijonov 104 tisoč, Ronke 6 milijonov 165 tisoč, Škocjan ob Soči 1 milijon 473 tisoč, Sovodnje 2 milijona 125 tisoč, Štaran-can 675 tisoč, Turjak 850 tisoč, Vi-leš 136 tisoč. Na kongresu MSI pogorela goriška nacionalistična struja V teh dneh se v Rimu soočajo prvaki misovske stranke s svojo notranjo kongresno problematiko. Svoj pokrajinski kongres so misovci imeli v Gorici pred nekaj dnevi. Goriška skupina raznih Pascolijev, Coane, Cosme in drugih, ki so ves kongres osredotočili borbi proti priznanju slovenščine so tokrat prvič pogoreli, kajti na kongresu je zmagala trži-ška skupina stranke, ki je v ospredje dala gospodarsko-socialno problematiko. Kongres je, sicer za las zmagal tržiški vodja misovcev, Ri tossa, po poklicu sindikalist, ki je s svojimi somišljeniki dal v ospre dje razprave vprašanja zaposlitve brezposelnosti, zapiranja tovarn Skratka, na misovskem kongresu so govorili zelo veliko o socialni problematiki, skoro tako kot na kongresu kake sredinske ali levičarske stranke ali kakega sindikata. Ritossa je premagal Goričana Coano, ki ga iz goričkega občinskega cveta poznamo kot zavzetega zagovornika antislovenstva. Prav tako so zmagovalci dobili tudi pravico biti zastopani na vsedržavnem kongresu MSI. Kaj vse to pomeni? Misovci so se v Gorici vsa povojna leta ukvarjali le s protislovensko gonjo. Nič jim niso bili mar drugi problemi. Očitno pa je, da niso s takimi argumenti prodrli v nove plasti prebivalstva, še zlasti ne med mlade, ki jim je nekaka obramba »ogroženega« italijanskega značaja mesta deveta briga. Pravzaprav goriška mladina, ki ji je predvsem za to, da najde za- poslitev doma, ne verjame da bi približna ena šestina prebivalstva slo venske narodnosti lahko ogrožala pet šestin italijanske večine. Stari prvaki pa so to trobili. Res je tudi, da jim je kar precej manevrskega prostora odvzel pred kratkim ustanovljen odbor za obrambo italijanstva Gorice, v katerem so tudi pristaši drugih strank oziroma strankarsko neopredeljeni ljudje, ki se trudi na vse mogoče načine prepričati prebivalstvo o škodljivosti sprejetja kakršnegakoli globalnega zaščitnega zakona. Prav zaradi tega so najbrž na pokrajinskem kongresu goričke MSI ustanovili svoj strankarski odbor za obrambo italijanstva in postavili na čelo tega odvetnika Ena Pascolija, lei je bil dolga leta . tajnik stranke. Res je tudi, da si ne smemo zaradi zamenjave na čelu stranke pričakovati, da bodo misovci kaj bolj prizadevni do Slovencev. Zanimivo pa je že to, da so v tej stranki bili v razpravi bolj zanimivi drugi argumenti kot samo in izključno antislo-venstvo. Pa še to je zanimivo: tudi v tej stranki bo pokrajinski tajnik odslej iz Tržiča, prav tako kot v skoro vseh drugih strankah na Goriškem. Voda na Vrhu Sovodenjska občinska uprava nam je sporočila, da je po zadnjih analizah voda na Vrhu spet pitna. Zaradi tega odpadejo prejšnji preventivni ukrepi. Mila obsodba po neuspeli tatvini Na goriškem procesu je bila včeraj zadnja obravnava po hitrem postopku zaradi poskusa tatvine. Po novih predpisih ty> odslej za tovrstne prekrške pristojen pretor. Na zatožni klopi so sedeli trije mladeniči, 19-letni Mauro Demei in 20-letni Roberto Cerci iz Tržiča ter 24 letni Paolo Zanetti iz Renk. V ponedeljek ponoči so v družbi četrtega vrstnika vlomili v prostore podjetja ICAND, iz katerega so nameravali odnesti manjšo količino bencina. Pri tem so imeli dvojno smolo. Ne samo, da niso našli goriva, ampak njihovo početje so zapazili dober-dobski orožniki in jih aretirali. Sodniki so upoštevali majhno vrednost blaga, ki so ga nameravali odnesti in so vse tri obsodili na tri mesece zapora in 100 tisoč lir globe, priznali pa so jim izpustitev na začasno prostost. Kot zanimivost naj omenimo, da je Zanetti jev zagovornik Catte ri ni predlagal, v primeru obsodbe, hišni pripor, vendar ne na domu, ampak v videmski terapevtski skupnosti. Aretacija Izvidnica goriških orožnikov je prejšnjo noč med rednim pregledom na območju Gradiškute aretirala 30-letnega Aleksandra Kuftiča iz Pule, ker je imel pri sebi vlomilsko orodje. Prijavili so ga tudi zaradi kršitve prepovedi vstopa na italijansko o-zemlje. PODJETJE AGROMARKET UL. FAVETTI 5 GORICA TEL 84741 prodaja prvovrstne žage JONSEREDS in druge znamke. Poseben popust ob priliki Andrejevega sejma. rodnem glasbenem svetu. Veliko priznanje so temu ljubljanskemu kvartetu dali tudi ameriški pevci, za katere so te pesmi nekaj vsakdanjega, njihovega. V ljubljanskem New Swing Quartetu pojejo Oto Pestner, Marjan Petan, Rado Razdevšek in Božidar Hering. Kvartet spremlja glasbeni trio in sicer Borut Lesjak, Djuro Penzeš in Mišo Gregorin. V Kulturnem domu bo torej drevi veliko užitka za vse ljubitelje zborovske pesmi. Še posebej zato ker bomo parslušali nekaj novega, na naših odrih nevsakdanjega. Združenje gospodinj Tudi gospodinje na Goriškem se nameravajo sindikalno povezati in organizirati. V vsedržavnem merilu že deluje organizacija »Federcasalinghe«, ki je član združenja »Confcomsumatori«, ki ima svoj sedež v Rimu, Ul. Monte Giordano 36. Združenje predseduje Federica Gasparini. Glavni cilj združenja je izbojevanje juridičnega in ekonomskega statusa nezaposlenih žensk. Ta cilj bo mogoče doseči s predložitvijo ustreznih zakonskih predlogov v evropskem parlamentu, državnem parlamentu in v deželnih svetih. To združenje je pred kratkim dobilo tudi zaupnico na Goriškem, v osebi Andreine Olivo Baradel. S pristopom k združenju in vplačilom kvote 39.500 lir so gospodinje — članice združenja zavarovane za dobo enega leta za primer nezgode do 20 milijonov lir, v primeru bolezni ali zdravljenja v bolnišnici pa bodo prejemale po 15 tisoč lir dnevno. Posebne ugodnosti so članice nadalje deležne pri sklepanju posebnih zavarovanj. Kdor želi podrobnejša navodila naj telefonira na 33711/31445. Nova galerija v Starancanu V dvorani Montes v Starancanu bodo danes, 1. de Sembra, ob 17. uri svečano odprli novo razstavno umetniško galerijo. Ob otvoritvi bodo v njej razstavljali domači umetniki s kolektivno razstavo. čestitke ANDREINA TOMŠIČ, mnogo sreče in zdravja ti ob rojstnem dnevu želi nona Zalka. razna obvestila Pokrajinski konzorcij za oskrbo in rehabilitacijo razpisuje natečaj za 5 mest specializiranega vzgojitelja in eno mesto fizioterapevta. Rok zia predstavitev prošenj zapade 28. t.m., ob 14. uri. Informacije na sedežu Konzorcija v Gradišču, Trg Unità 3, tel.: 99133 - 92901. KULTURNI DOM GORICA V okviru prireditev ob 3. obletnici odprtja Kulturnega doma upravni odbor vabi na KONCERT NEW SWING QUARTETA iz Ljubljane danes zvečer ob 20.30. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Fotografando Patrizia«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Le pomoviziose perverse«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »L’allenatore nel pallone«. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »RacheJor party — (Addio al celibato). EXCELSIOR 18.00-22.00 »Non c'è due senza quattro«. COMUNALE Zaprto. Nova Corica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Podgane« SVOBODA Danes zaprto. DESKLE Danes zaprto. Tržiške slovenske žene so zbirale blago za taboriščnike v Gonarsu Pri opisovanju dogodkov iz vojnih let, še zmeraj posvečamo premalo pozornosti tistemu drobnemu, vsakdanjemu, a nič manj pomembnemu delu, ki so ga opravljali aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja na terenu z zbiranjem hrane, orožja, zdravil, denarja, posredovanjem informacij, odpremlja-njem pošiljk, zdravljenjem ranjencev Itd. Delo, ki je bilo v mnogih ozirih nevarnejše od življenja v partizanskih enotah, zaradi možnosti izdaje, nenadne represalije nacifašistične sol-dateske itd. Če je bilo to delo teren-cev nevarno v naših vaseh, so bile take naloge toliko bolj zahtevne in tvegane v večjih središčih v Laškem, kakor recimo v Tržiču, Ronkah pa tudi drugih krajih Furlanije. Kljub temu je tudi v teh krajih Osvobodilna fronta imela dobro organizirano mrežo svojih ljudi. Posamezni členi so delovali že leta j942, po razpadu Italije pa se je delavnost samo razširila na večji krog ljudi. Prisotnost in obseg narodnoosvobodilnega gibanja- v krajih v Laškem, zlasti kar zadeva terensko delo, bi kazalo posebej raziskati in opisati. Za kaj takega je danes že skrajni čas, saj je od takrat minilo že več kakor Štirideset let. Znano pa je, kako čas mtro in neusmiljeno briše spomine... Med prvimi aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja v Tržiču so bili Pa- horjevi, v takrat predmestni ulici San Polo. Danes 71-letna Cvetka de Reya, po rodu iz Kozane v Brdih, je bila med prvimi in glavnimi organizatorji zbiranja in pošiljanja paketov taboriščnikom v Gonarsu. »Bila nas je kar lepa skupina, v glavnem žensk, ki smo skrbele za zbiranje hrane in oblačil. Kako je potekalo? Hodile smo od vrat do vrat vseh družin, ki so se nam zdele dovolj zanesljive in razumevajoče. Večkrat so nam tudi pred nosom zaloputnili vrata, a smo kljub temu nadaljevale«, se s ponosom na tisto hudo obdobje spominja Cvetka. Velikokrat za akcije niso vedeli niti domači, niti mož France, s katerim sta lani praznovala petdeset let skupnega življenja. Veliko so Pahorjevi storili za tabo- riščnike v Gonarsu. »Po razpadu Italije, ko so zapornike izpustili, je bila na našem dvorišču nekakšna okrepčevalnica. Tu smo ponudili topel obrok vsem, ki so se mimo Tržiča vračali v Slovenijo. Koliko jih je šlo mimo? Danes je težko s številkami opredeliti. Prav gotovo pa več desetin«. Tako pravi Franc Pahor, rojen leta 1906 v Opatjem selu, ki pa že od mladih let živi v Tržiču. Nemška zasedba je pomenila nekakšno prelomnico v delovanju aktivistov v Laškem. Delati je bjlo treba še bolj previdno, v drugačnih okoliščinah. Pa je šlo iz Pahorjeve hiše in delavnice v partizane nič koliko pošiljk zdravil, oblek in drugega materiala, proti koncu vojne tudi titovk in zastav. France je po zaslugi »prijateljev« okusil tržaški Coroneo. Še bi lahko zapisali o vojnih letih pa tudi o tem, kako je bilo po vojni, zlasti tam okrog leta 1950, ko so v Tržiču ukinjali slovensko osnovno šolo, ko je veliko ljudi na žalost čez noč pozabilo na skupni boj proti fašizmu in nacizmu in, kar je še bolj žalostno, na svojo narodnost. »Koliko je bilo Slovencev v Tržiču po vojni, Bricev, Kraševcev, koliko nas je ostalo danes?«, se s kankom grenkobe spominja nekdanja aktivistka. No Pahorjevi so in ostajajo Slovenci. Tudi njihovi otroci gredo po tej poti. VLADO KLEMŠE Lep koncert tržaških izvajalcev v Kulturnem domu v Novi Gorici . četrti koncert v tekoči sezoni, ki je bil dne 19. novembra v Kulturnem ™07nu v Novi Gorici, sodi med red-*e kulturne dogodke, če upoštevamo, °a so gostovanja iz sosednje Italije 2e*o, zelo redka, celo preredka. No, Praznino je letos zapolnil obisk orkestra, zbora in solistov tržaškega konservatorija »G. Tartini«, ki je Pod vodstvom Stojana Kureta in 'jJianpaola Covala (zbor) izvajal Ma-suito za simfonični orkester Wi-l°ida Lutoslawskega, Mašo ob kro-Vaniu v C,KV 317 za orkester, zbor ln soliste W. A. Mozarta in Deveto simfonijo, op. 70 D. Šostakoviča. So-isti so bili: sopranistka Lucia Maz-oria, altistka Ondina Altvan, temisi Branko Robinšek iz Ljubljane n basist Paolo Loss. Pozornost je vzbudil že sam spo-a V kojri. mladim izvajalcem nala-Oa kar trdo delo in umetniško odgovornost, na drugi strani pa je bil rp/ftent, ki smo ga spoznali kot iz-eano sposobnega že pri njegovem Srn-6771 ,nas<0Pu z orkestrom v Trstu. Pvemljali smo njegov umetniški v*Pon tudi pri mladinskem zboru osbene matice. Zato smo z go-ovostjo sklepali, da bodo njegove 'P*»* orkestra mladih izvajalcev Affile in interpretacije prežete s Postnim muzikalnim občutjem; pre-ooCan* smo bdi. da bo znal zanetiti Serij mladostni zagnanosti in str-1 orkester v konsentno kreirajočo oe oto, ki se bo v kar najbolj do-soni zvočni lepoti sprostila v svet Posrednega doživljanja in zanos-Ba oblikovanja. In pričakovanju je ^ ‘o zadoščeno: orkester in zbor sta bam0dovolj visoko stopnjo izvež-nosti in interpretacijske zrelosti; skratka izvajalske kulture, ki jo terjajo visokovredna dela. Seveda ima pred zborom neke predmsti orkester, katerega kvalitete igre — ritmična preciznost, homogenost skupin, zvočno ravnovesje, dinamika, barvitost, podrejanje dirigentu — kakor tudi dosežena stopnja poustvarjalne dognanosti, so najbolj izstopale v Mali suiti Lutoslawskega in še bolj v Deveti simfoniji D. Šostakoviča; le to je preveval pravi mia dostni žar, kakršnega ne bi zmogel profesionalni orkester, čeprav bi morda bil v igri popolnejši, gotovo pa ne nabit s tako napetim muzikalnim navdušenjem. Pri tem delu je orkester dosegel v igralski dovršenosti kakor tudi po odzivnosti svoj višek in pokazal dokaj visoko kulturo, ki je lahko v čast njemu in zavodu, predvsem pa priznanje dirigentu, ki je v sorazmerno kratkem času izoblikoval ta mladi ansambel. Ni pa pokazal orkester enakih kvalitet pri Mozartovi maši: skupine niso bile dovolj disciplinirane, na trenutke premalo homogene in precizne, trobila ponekdaj malce groba, posebno zvočno vsiljiva in brezdušna trobenta, ki je takorekoč sproti podirala celoto, tako v smislu zvočnega ravnotežja kakor v smislu grajenja. Kar zadeva zbor, ne bi mogli reči, da ni bil dobro pripravljen, vendar ni vedno sledil dirigentu. Zato je bil nekajkrat v zaostajanju z orkestrom; včasih se je zdelo, kakor da je v neki zadregi, ko ni na trenutke sledil dinamiki. Mislim pa, da je vzrok pojavom takih težav in pomanjkljivosti tudi odrski prostor s svojo slabo slišnostjo, posebno v ozadju, kar naj bi potrdila tudi občasna rah- la intonacijska razlika nasproti or kestru. V tem smislu se pritožujejo tudi drugi ansambli. Dvorano smo zapuščali v zavesti, da smo preživeli trenutke mladostno iskrečega muziciranja, ki je učinkovalo s svojo osvežujočo prvinsko neposrednostjo. Pričakovanja so se izpolnila. Dirigent se je potrdil kot osebnost, ki razpolaga z znanjem, pedagoškimi sposobnostmi, delavno vztrajnostjo in nadarjenostjo umetniško učinkovitega poustvarjalca. IVAN SILIČ Goriška fotokronika Kot smo že včeraj poročali je bila v četrtek popoldne v Kulturnem domu slovesnost Društva slovenskih upokojencev, ki so razvili njihov društveni prapor]- Podarila jim ga je Zveza društev upokojencev Slovenije, trakove so pripeli še zastopniki drugih društev in ustanov. Na naši sliki so vodilni člani društva s praporom v rokah. Osrednji govor na četrtkovi slovesnosti v Kulturnem domu, kjer so praznovali tudi 29. november s tem, da so približno sto aktivistom OF podelili značke in priznanja Osvobodilne fronte, je imel predsednik TO SKGZ dr. Mirko Primožič, ki je podčrtal predvsem sedanjo problematiko v zamejskem manjšinskem prostoru. Na četrtkovo slavnost je v Kulturni dom prišlo zelo veliko ljudi. Drugače tudi ni moglo biti, saj ima goriško društvo upokojencev nad 350 članov, mnogi aktivisti Osvobodilne fronte pa so istočasno člani tega društva. O današnji vlogi aktivistov je govorila Neva Lukeševa iz Trsta, ki je poudarila, da so tisti, ki so se udeleževali raznih akcij med narodnoosvobodilno borbo še danes v prvih vrstah borcev za dosego naših nacionalnih pravic, kot dokazujejo z njihovo množično prisotnostjo na manifestacijah kot sta bili letošnja majska na goriškem Travniku ter nedavna v Trebčah pa tudi aktivno sodelovanje v raznih slovenskih društvih. Od četrtka na razstavišču kmetijski sejem SMAG 84 Na goriškem razstavišču Espomego bodo v četrtek odprli deveti salon kmetijske mehanizacije SMAG - Agricola 84. Otvoritvena svečanost bo ob 18. uri ob navzočnosti novega predsednika deželne uprave Biasuttija. Sejem, ki ga kot prejšnja leta prireja goriška trgovinska zbornica bo odprt od četrtka, 6., do ponedeljka 10. decembra. Čeprav doživlja trgovina s kmetijskimi stroji v zadnjih letih določen zastoj zaradi manjšega izvoza v Jugoslavijo in druge vzhodne države, obljubljajo prireditelji, da raven salona letos ne ho nikakor nižja kot v prejšnjih letih. Prisotnost so namreč zagotovile najpomembnejše vsedržavne firme, kot tudi krajevna podjetja, ki obratujejo na področju kmetijske mehanizacije. število razstavljalcev bi torej moralo biti nekako enako lanske- mu, z razliko, da operaterji gledajo z nekoliko večjim zaupanjem v možnosti izboljšanja stanja na tem področju. Ob razstavi kmetijskih strojev in pripomočkov bodo tudi letos, tokrat 5., priredili razstavo - natečaj - sejem perutnine, pozornost pa bodo posvetili tudi živinoreji in enologiji. Prav letos praznujejo namreč dvajseto obletnico podelitve zaščitenega porekla briškim vinom. Pomembno obletnico bodo počastili v petek popoldne na srečanju, ki bo v konferenčni dvorani na razstavišču v priredbi kmečkega poklicnega združenja. Med obrobnimi manifestacijami naj še omenimo javno razpravo o čebelarstvu — predvidena je za soboto, 8. decembra, v dopoldanskem času —, pokušnjo vin DOC, v programu pa imajo še nekaj manjših obrobnih prireditev. Dolharjevo knjigo predstavili v Gorici »Izid vsake slovenske knjige v zamejstvu je odpravljanje posledic fašizma in ponovna zmaga nad tistimi, ki nam jemljejo pravico do jezika in nas skušajo na takšen način narodno ošibiti in raznaroditi,« je dejal časnikar Gorazd Vesel na predstavitvi zadnje knjige dr. Rafka Dolharja Vabilo v Julijce v Katoliški knjigarni v Gorici. »Hkrati je izid knjige posvečene tistim Julij-cem, ki sodijo v naš življenjski prostor, izraz skrbi za našo zemljo in za ljudi na najsevernejšem koščku našega zamejstva, a hkrati tudi obvezo, da ohranimo njegovo podobo.« Ob prisotnosti avtorja dr. Dolharja je gledališka igralka B. Bratuževa številnemu občinstvu prebrala odlomek iz knjige. Na začetku je predstavnik knjigarne Ciril Terpin povedal, da si knjigarna želi v svojih obnovljenih prostorih prirediti še več takšnih in podobnih srečanj. TONE SVETINA Med nebom in peMom -------308.______ Do *Enrt™. dati ti moram še eno lekcijo. V svojih ^ilih ne udrihaj čez Slovence. Mož, ki vodi naše sto *Z — torej tvoj šef — je Slovenec. Po na- Pu fašizma je bil poštarček na Cerkljanskem, od luž1 Pa ste ga tisoče drugih pregnali čez veliko jjj °-. Tega vam ni pozabil. Lahko pa udrihaš čez ko-Piste, njih ne mara in Nemcev tudi ne.« filo n^°’ vsai to.« Major Jože Kobal, se mu je posve-Vid Pa ni nič. Tudi pred Loro Ido moral biti pre- en, če bo za to, kar ve, hotel kaj iztržiti, bo Se vrti, je pomislil Losanna žalosten, da se hayZ h udinial tistim, ki so bili, ko je bil že visoko, tra . ne ničle. Nič ne pomaga. Življenje je podobno goi *■ rastemo drug čez drugega, propad enih je po-’ da se dvigajo drugi... VIII. teip ^es^° °b reki je zasedla Šercerjeva brigada, po-k° )e pregnala Nemce, ki so imeli trenutno pre- malo moči, da bi se upirali partizanom. Ti so namreč nastopali s tanki in avtoblindami ter tolkli s topovi. Spet so zavihrale slovenske zastave z zvezdo. Ljudstvo je sprejelo svojo vojsko s cvetjem in pesmijo. Navdušenje je bilo nepopisno. Poveljnik mesta Milan Guček, ki je moral s svojimi bežati — na srečo je odšel šele potem, ko so intendanti že izpraznili številne magacine in vojašnice — se je vračal. Pripeljal se je s kolono avtomobilov, na katerih so prispeli v mesto tudi voditelji slovenske revolucije: Edvard Kardelj, ki je bil član vrhovnega štaba jugoslovanske vojske, pa člana slovenskega glavnega štaba Dušan Kveder-Tomaž in Ivan Maček - Matija. Vsi so se nastanili v hotelu Fazan. Poveljniki, ki so vodili razorožitev Italijanov, so jim obrazložili položaj. Zvedeli so, da je ljudstvo silno navdušeno in pa pripravljeno boriti se do konca. Tako so se lotili organiziranja Brkinske brigade. Za poveljnika so postavili preizkušenega Luko, za komisarja je komite vsilil Gučka, ki ni bil nič kaj voljan zamenjati življenje aktivista za življenje v bojnih enotah. Težave poveljevali j a je izkusil v teh nekaj dneh, ko še ni bilo pravih spopadov. Veselje v osvobojenem mestu je bilo kratkotrajno. Komaj So si utegnili ogreti postelje in utrditi nekaj poznanstev, že so Nemci so pokazali, da se ne bodo šalili. Res so havbice s hriba onesposobile nekaj nemških oklepnikov. Toda sovražnik je prodiral iz dveh smeri, kot da ga ne more nihče zaustaviti. Manjše granate so se kar odbijale od debelih oklepov tigrov. Ti so vozili naprej in pomendrali dva oklopna avtomobila kot dve igrački. Večji oklepni avtomobil pa so pobrizgali z metalci plamenov in ga spremenili v velik ogenj, da je zgorela vsa posadka. Lojze Maslo je s svojim konjičem prijahal na bojno območje, ko so Nemci že vrgli brigado iz mesta. Nemci so s ceste zagledali osamljenega konjenika visoko na pobočju in udarili po njem s tankovskimi granatami. Eksplodirale so pod njim in nad njim. Strah, da ga ne bi ranili in ujeli, mu je podeseteril moči. Obrnil je konja in zbežal skozi ognjeno zaveso. Tedaj je zadelo konja. Klecnil je in padel. Ko se je Lojze pobral, je videl, da ima konj zlomljeno nogo, iz reber pa mu je mezela črna kri. Žalostno je zarez-getaJ, kot bi ga prosil, naj mu skrajša muke. Lojze se je zazrl v velike črne oči. Konj je položil glavo k njemu in ga gledal kakor človek. V njegovem hropenju je bilo slovo. Lojze je dvignil pištolo in jo nameril v čelo z ogledalcem. Ob poku je glava klonila. Pustil je konja, da je obležal v jarku. Rad bi ga bil pobožal, pa mu je iz luknje v čelu in iz oči, ki so že usahnile, tekla kri... Po dogovoru s komitejem bi se bil moral Lojze javiti v štabu Šercerjeve'brigade. Bobnelo je na vseh štirih straneh neba. Kam naj krene, ko prav nič ne ve, kje so Nemci in kje partizani? ŠAH: OLIMPIJSKE IGRE Jugoslavija: 4 prekinitve SOLUN — V včerajšnjem 11. kolu šahovske olimpiade se je Jugoslavija pomerila z Veliko Britanijo. Vse štiri partije so prekinjene, pričakovati pa je minimalno zmago Jugoslavije. Nekaj drugih izidov : MOŠKI: Sovjetska zveza - Islandija 1,5:1,5 (1 prekinjena). Švedska -ZDA 1,5:2,5; Madžarska - Španija 0,5:0,5 (3), Romunija - Bolgarija 1,5:0,5 (2), Italija - Kuba 0,5:2,5 (1); LESTVICA: Sovjetska zveza 30,5 (1); ZDA 28,5, Islandija 26 (1); Švedska 26, Romunija 25,2 (2), Jugoslavija, Velika Britanija 25 (4), Madžarska 24,5 (3). ŽENSKE: ZDA - SZ 0,5:1,5 (1); Bolgarija - Madžarska 1,5:1,5; Kitajska - ZRN 0,5:0,5 (2), Romunija -Jugoslavija 1:0 (2); LESTVICA: Sovjetska zveza 25,5 (1); Bolgarija 22, ZRN, Kitajska, Romunija 20 (2), Madžarska 19,5, Nizozemska 19 (1). Karpov —: Kasparov znova odložitev Včerajšnjo 29. partijo finalnega dvoboja za svetovni šahovski naslov med Karpovom (ki trenutno vodi s 5:0) in Kasparovom so na predlog slednjega preložili. Smučanje: visoki, a uresničljivi Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA Temeljni cilj jugoslovanske moške alpske reprezentance v tekmovanju za svetovni pokal 1985 je obraniti dosedanje položaje. V podrobnem pa slovita »modra« knjiga, ki jo je strokovno vodstvo izdalo pred sezono, narekuje v končni uvrstitvi dva plasma-na do 5. mesta in enega do 10., poleg tega pa dve uvrstitvi do tretjega mesta v veleslalomu. To so resda ambiciozni, vendar pa hkrati tudi uresničljivi cilji. O smuku »modra« knjiga molči, kajti v reprezentanci ni več posebne selekcije smukačev, ki jo je vodstvo razpustilo po zimskih olimpijskih i-grah v Sarajevu, kjer kljub veliki pozornosti, ki jo je bila ta ekipa deležna, ni bilo pričakovanih rezultatov. Za smuk je ostal en sam tekmovalec, Mariborčan Janez Pleteršek, ki ima sedaj kot samotar poseben položaj in se je docela priključil avstrijski reprezentanci. Poglavitna moč naše reprezentance kot celote bo veleslalom, čeprav ta disciplina med alpskimi smučarji nenehno napreduje, konkurenca pa je čedalje močnejša. Že nekaj sezon e-den najboljših veleslalomistov na sve- tu Solkanec Jure Franko, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu osvojil srebrno kolajno v tej disciplini, se je sicer proti koncu pripravljalnega obdobja poškodoval in preživel nekaj dni v bolnišnici, vendar tega zagnanega tekmovalca nesreča pri treningu prav gotovo ne bo dolgo ovirala. Pred začetkom tekmovalne sezone Franko ni veliko govoril, toda njegova kratka izjava: »Zmeraj se da še bolje smučati«, nedvomno veliko obeta. Velike načrte ima vsekakor tudi Boris Strel, ki je zmeraj sposoben presenetiti. »Načrt modre knjige je realen. Trudili se bomo, da ga bomo u-resničili. Upam, da me stara poškodba hrbta, ki me je spet začela pestiti med pripravami, ne bo ovirala«, je povedal Strel te dni, ko se je priprav- ljal na začetek prvih predstav velikega smučarskega cirkusa. Ne gre pozabiti tudi na »kapetana« reprezentance Bojana Križaja, ki se sicer vse bolj usmerja k slalomu, vendar pa tudi v veleslalomu še ni rekel zadnje besede. Tudi v tej disciplini od njega lahko še marsikaj pričakujemo, še zlasti, kadar mu bo veleslalomska proga po godu, se pravi, da bo izrazito težka, strma in poledenela. Kakšno posamično dobro veleslalomsko uvrstitev lahko prispeva še marsikdo iz reprezentance, prav gotovo pa se bodo skušali uveljaviti mladi. V slalomu bo uradna moč ekipe še naprej seveda Križaj, eden najboljših stilistov mednarodne slalomske arene. Križaj je po olimpijskih igrah v Sarajevu že resno razmišljal, ali naj po izredni karieri, v kateri je dosegel 4 slalomske zmage v svetovnem pokalu in postal svetovni slalomski vi-cešampdon, postavi tekmovalne smuči v kot. Vendar se je slednji odločil, da ne bo zapustil svoje ekipe, ki jo je toliko zim uspešno vodil na največ jih svetovnih prireditvah. Morda se je nagibal k slovesu, ker ga je utrdilo nenehno breme uvrstitve za vsako ceno, ostal pa je še naprej član reprezentance, ker je začutil, da je naposled prišel čas, ko se lahko sprosti, saj so v ekipi že dozoreli mlajši tekmovalci, ki so prevzeli del bremena. Eden izmed njih je bivši svetovni mladinski prvak v slalomu Rok Petrovič, ki se sprva kar ni znašel v surovi konkurenci svetovnega pokala. Tudi ženska reprezentanca ni brez ambicij. Za sedaj njeni cilj še niso tako visoki kot pri moških, vendar so mlade tekmovalke, ki so se prebile v prvo garnituro, pomembna osvežitev. Mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu, 16-letna Ljubljančanka Mateja Svet, je sploh ena najbolj obetavnih tekmovalk na svetu, tesno p>a ji sledi tudi Veronika Šarec, ki je prav tako stara šele 16 let. Mladi rod bo nedvomno veliko prispeval tudi k temu, da veleslalom ne bo več deficitarna disciplina Danes ženski slalom COURMAYEUR — Za izpeljavo današnjega uvodnega ženskega slaloma za svetovni pokal so se morali v Courmayeuru pošteno potruditi. Kot je že običaj za prve tekme sezone, jo je vreme zagodlo organizatorjem, ki so z veliko muko le pripravili progo nad 2 tisoč metri nadmorske višine. Za slalom se je prijavilo skupno 80 tekmovalk v zastopstvu 17 držav, na startu pa ne bo manjkala nobena izmed trenutno najmočnejših smučark. Drevi v tržaški športni palači Ravenna dosegljiva za jadranovce Basket Ravenna bo drevišnji gost Jadrana v tržaški športni palači. Ravenčani trenutno zasedajo 10. mesto na razpredelnici, imajo pa isto število točk kot naši košarkarji. V preteklem kolu je Ravenna doživela na domačem igrišču hud poraz proti prvouvrščeni Vicenzi. V lanskem prvenstvu so bili košarkarji Ravenne med slabšimi moštvi v skupini tre-tjeligašev in marsikdo se verjetno še spiombi ja, kako so jih jadranovci odpravili brez vsakršnih težav. Letos pxa bo potrebno biti oprezni tudi proti temu nasprotniku, ki se doslej bori solidno glede na igralski kader, s katerim razpolaga. Tekma je seveda pomembna za oba tekme ca. Ravenna bi si rada predčasno zagotovila obstanek, medtem ko morajo Žagarjevi varovanci izkoristiti vsako, še najmanjšo priložnost, da lahko še u pia jo na uvrstitev med prvo četverico. Stanje je letos gotovo slabše kot kdajkoli prej, toda vsi dobro piomnl mo, da so se naši fantje tudi med lanskim prvenstvom znašli v kriznem px>ložaju, iz katerega so se izvlekli predvsem p» zaslugi svoje skupine samozavesti in trdne želje po u-spiehu. Prav v takih trenutkih bi moštvo pxitrebovalo brezpogojno pod-pxiro svojih navijačev in večje bo-drenje in spiodbujanje med igro samo. Opiažamo pia, da so naši gledalci v zadnjih časih le preveč utihnili in da se del njih vede slično tisti vrsti navijačev, katerih navdušenje splahni, čim se njihovemu moštvu ponesreči nekaj tekem in izgubi stik z vrhom. V Jadranovih vrstah bo spet na polju Robert Daneu, ki si je opomogel od poškodbe na kolenu. Daneu je že stopil na igrišče v prijateljskem srečanju z novomeškim Novolesom in je pozitivno opravil svojo nalogo. V tej tekmi je spiet zaigral dobro tudi Sandi Rauber, ki je natančno zadeval v napiadu. Do božičnega premora bodo »plavi« igrali štirikrat zaporedoma na domačih tleh in to bo tudi dobra priložnost, da se spot približajo vrhu. Že v soboto bo na vrsti mestni derbi s Sorvolano. Srečanje med Jadranom in Basket Ravenne bo drevi v tržaški športni pialači s pričetkom ob 21. uri. (Cancia) DEČKI Ancifap — Bor 46:65 (27:33) BOR: Acerbi, Krasna 19 (1:2), De-beljuh 2, Gaspierini 2 (0:2), M. Per-tot 2, B. Pertot 13 (0:3), Cupin 7 (3:3), Bole, Bajc 20 (2:4). V piosticipirani tekmi prvenstva dečkov so borovci slavili zmago predvsem zaradi dobre igre v obrambi. Slabo pa so naši košarkarji igrali v napiadu, sicer bi lahko bila njihova zmaga izdatnejša. V napadu se je izkazal le Krasna, v obrambi pa je bil najboljši Bajc. (B. Vascotto) PROPAGANDA Inter 1904 — Bor 47:39 (22:19) BOR: Pavlica 2, Oberdan 15 (5:6), Prelec 4, Pregare 4, Ažman 6 (0:2), Bajc 6 (0:2), Arena 2 (0:2), Legiša, Milone, Gregori, Doles. V predzadnjem kolu turnirja San Sebastiano so borovci doživeli pekoč poraz proti Inter ju 1904 in si za pravili tretje mesto na končni skupni lestvici. Naši so precej razočarali predvsem v napadu, kjer so zgubili preveč žog in niso izkoristili višinske prednosti. Srečanje je bilo izenačeno v prvem polčasu, v drugem delu pa so nasprotniki povedli in vodstvo ohranili do konca. (Luka Furlan) kratke vesti - kratke vesti ŠAH: DRŽAVNO PRVENSTVO Pino Lakovič tik pod vrhom Na italijanskem državnem šahovskem prvenstvu po kategorijah, ki se te dni odvija v Salsomaggioreju, so se do sedaj v mojstrski skupini pred-sto'miV' naše dežele prav dobro obnesli. Po šestih kolih (na skupno devet) je goriški mojster Pino Lakovič s štirimi točkami tik pod vrhom. E-nako število točk imata tudi mojstrska kandidata iz Tržiča Luciani in Cerchiali. V prvenstvu prvokategornikov vodi Tržačan Battisti s 4 točkami na 5 možnih, v prvenstvu drugokategor-nikov pa je na vrhu lestvice Tržačan Varini s 4,5 točke na pet. Prvenstvo se bo zaključilo jutri. Danes tudi Gorizia Danes se bosta v anticipirani tekmi nogometne C-2 lige na Rojcah srečala Gorizia in Pro Vercelli. Gostje, ki zasedajo sredino lestvice, bodo brez dvoma dobra preizkušnja za domačo postavo, ki je še vedno na zadnjem mestu razpredelnice. Za trenerja Russa bo to tudi oseb- na preizkušnja, potem ko je vodstvo ekipe, po zadnjem srečanju z Rhoden-sejem (1:1), precej negodovalo žara di trenerjevega vodenja. Srečanje se bo pričelo ob 14.30. ROKOMET: D LIGA Kras v gosteh Krasovi rokometaši bodo drevi na zelo težkem gostovanju v Pordenonu, saj nasprotnik rdeče - belih sodi med najmočnejše ekipe tega prvenstva : zadostuje podatek, da mu je lani napredovanje spodletelo le zaradi slabše razlike v zadetkih. IZIDI 3. KOLA: Musestre - Pordenone 16:16; Kras - Brazzalotto 19:33; Spilimberghese - Inter Nabrežina 19:12; Quarto d’Altino - CUS Trst 21:21. LESTVICA: Spilimberghese 6; Musestre 5; Inter 4; Pordenone 3; San Dona, Kras 2; Quarto d’Altino, CUS 1; Brazzalotto 0 (izven konkurence). WBC izključila Pagea CIUDAD MEXICO — WBC se je odločila, da s svojih lestvic zbriše ameriškega boksarja Grega Pagea (težka kategorija), ki se bo v Južni Afriki pomeril za svetovni naslov (WBA) z Gerryjem Coetzeom. domači šport Danes SOBOTA, 1. decembra 1984 KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran - Basket Ravenna PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 v Trstu, Mir amare ki drevored 51: Ferroviario - Kontovel Electronic Shop; 19.00 v Redipuglii: Corridoni -Dom. MLADINCI 17.00 na Proseku, srednja šola »Levstik«: Kontovel B - Kontovel A. NARAŠČAJNIKI 15.00 na Proseku, srednja šola »Levstik«: Kontovel - Polet; 18.00 v Trstu, Ul. Ginnastica 47: SGT - Bor. DEČKI 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor. NOGOMET CICIBANI 15.00 v Doberdobu : Mladost - San Pietro; 16.15 pri Sv. Alojziju : San Giovanni - Breg (zaostala tekma). ROKOMET MOŠKA D LIGA 17.00 v Pordenonu : Pordenone -Kras. * ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.30 v Nabrežini: Meblo - Pallavolo Nervesa ŽENSKA C-l LIGA 18.00 pri Banih: Sloga - Torriana Gradišče; 18.30 v Viltanovi di Bagna -cavallo: Rinascita Bagnacavallo - Breg. MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Tret - Olympia Terpin Gorica; 18.00 v Pordenonu: Gasilci Pordenon - Bor JIK Banka; 20.30 v Štandrežu: Val US Friuli. ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Fri-ulexport - Val Re sia; 20.00 v Vigono-vu; Virtus Vigonovo - Kontovel Electronic Shop. MOŠKA D LIGA 20.00 v Trstu, mala telovadnica športne palače: Inter 1904 Trst - Naš prapor; 18.00 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Jami je SOB EMA -Gretta; 16.30 pri Banih: Sloga - Intrepida Mariano . ŽENSKA D LIGA 20.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Blitz Vivai Busà; 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje Centralsped - Canon Tržič,. DEKLICE 20.00 v Trstu, telovadnica šole Mor-purgo: CG San Sergio - Sokol. Jutri NEDELJA, 2. decembra 1984 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v dolinski telovadnici: Bor Radenska - Intermuggia; 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS - Polet. MLADINCI 11.00 v Repnu: Polet - Libertas; 15.00 na stadionu »1. maj«: Bor -Scoglietto. KADETI 11.30 nat stadionu »1. maj« : Jadran -Barcolana. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Ribiškem naselju : CGS -Zarja; 14.30 v Križu: Vesna - Giariz-zole. 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah, Ul. Carsia: B arbori ans - Mladost; 14.30 v Fogliano : Fogliano - Primorje; 14.30 v Fossalo-nu: Fossalon - Fras; 10.15 v Trstu, Ul. Flavia: Olimpia - Breg; 10.30 v Žavljah: Rabujese - Gaja; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Visco; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Mariano. NAJ MLAJŠI 12.00 v Trstu, Ul. Flavta: Ponziana -Breg (zaostana tekma). CICIBANI 10.00 na Proseku: Primorje - Portuale. ODBOJKA ŽENSKA D LIGA 11.30 v Trstu, telovadnica v Ul. Zandònai: Killjoy Trst - Sloga. DEČKI 10.00 v Trstu, stadion »1. maj«: Bor -Rozzol. Boškov in Eriksson še naprej na tribuni RIM — Zvezni svet italijanske nogometne zveze je včeraj med drugim razpravljal o tujih trenerjih in sklenil, da morajo tekmam še vedno slediti s tribune. Trenutno sta v Italiji le dva tuja trenerja, in sicer Jugoslovan Boškov in Šved Eriksson. I S SPDT v himalajsko pogorje Končuje se leto, v katerem je Slovensko planinsko društvo iz Trsta praznovalo 80-letnico obstoja. Tako pomemben jubilej seveda treba dostojno proslaviti in odborniki so to tudi dobro izvedli. Največji optimist si ni upal pričakovati tako pestrega delovanja : številni izleti, razni na- tečaji, predavanja, uspešno izpeljana osrednja proslava, izvenevropska alpinistična odprava in nazadnje še himalajski trekking. Prav o tej zadnji, za naše planince nenavadni pobudi bi radi nekaj povedali. Za vse, ki se radi podajajo v hribe, je »izlet« v himalajsko področje nekaj izrednega. Čudovit scenarij, ki ga nudijo najvišje gore sveta in tritedensko taboriško bivanje v njih sredi sta že dobra razloga, da bi nekateri letos pustili tradicionalno zimoVanje in prerivanje na mravljiščem podobnih smučiščih, ter se podali v nov svet, ki jim bo brez dvoma ostal v neizbrisnem spominu. Značilnosti Nepala pa niso samo v naravnih lepotah, temveč tudi v skro- mnem, vendar zanimivem življenju tamkajšnjih prebivalcev, predvsem tistih izven velikih centrov. Organizacija tako dolgega potovanja, ki si jo je skupno z alpinističnim odsekom prevzelo vodstvo SPDT, ni najenostavnejša naloga. Dolge seje, na katerih so člani pretresali vse razne probleme, so omogočile, da je danes program že povsem izpeljan. Trekkingaši bodo odpotovali skupno s člani odprave na Južno Anapurno in z njimi preživeli prve dni v Katmanduju. Od tam se bodo z avtobusom odpeljali do naselja Dumre, nato bodo po tridnevni hoji skozi riževa polja prispeli do mesteci- Khudi. Tu bodo zapustili toplo nižino in krenili po gozdovih doline Marysandi do ti pičnih tibetanskih vasic Darapani in Bagarchap. Sledil bo enodnevni počitek z ogledom samostana, nato pa nadaljevanje do Mananga, kjer stoji zelo zanimiv samostan. Tu se bo pričelo dolgo, enakomerno u spenjanje proti prelazu Thorung La (5450 m), ki je tudi naj višja točka trckkinga. Tabor bo tu postavljen na višini 4400 m, kar pomeni, da bo potrebno nekaj za take višine primerne opreme. Onstran prelaza se nahaja Muktinath, hinduistični sveti kraj in romarska pot. Po ogledu svetišča bo pot peljala v Jomsom in naprej po dolini Kali Ghandaki, najgloblji soteski na svetu med gorama Anapurno in Dhaulagiri jem. Pot vodi mimo arhitektonsko zanimivih vasic kot Marpha, Kobang in Tukuche do večje vasi Tatopani. Kdor bo želel, se bo v tem kraju lahko osvežil v toplih termalnih vodah. Očarljivi gozd bo od tod spremljal naše planince do Choropani in Poon Hil, od koder se pogled zadnjič ustavi na osemtisočakih Anapurna in Dhaulagiri. Po ogledu še nekaterih tipičnih naselij se bo trekking zaključil v Pokhari, od koder se bodo izletniki z avtobusom odpeljali v Katmandu. Verjetno bo tudi možno obiskati bazni tabor alpinistov, ki bodo medtem skušali osvojiti vrh Južne Anapurne. Program nam jasno kaže, da se tako pobude lahko udeležijo prav vsi, i saj ni potrebna ne vem kakšna kondicija. Hoja ni preveč težavna in tudi višinska neugodja so premostljiva, ker je pač bližanje najvišjim točkam postopno in se lahko človek počasi prilagodi pomanjkanju kisika. Kar se stroškov tiče, je društvo skušalo obdržati cene na relativno nizkem nivoju, ki ga več ali manj zmorejo skoraj vsi. Za zaključek vam lahko samo še svetujemo, da si za prihodnji april čimprej priskrbite mesec dni dopusta in se takoj javite na sedežu planinskega društva. DAVOR ŽUPANČIČ Lastnik Dani VSE ZA SPORT IN PROSTI CAS Danilo Bergamasco SESLJAM (Center) Pomemben nastop naše združene odbojkarske ekipe Meblo doma proti Nervosi V prvenstvu moške C-2 lige Težje za Olympio in Val Združena ženska odbojkarska ekipa Meblo bo drevi obt 19.30 v nabrežinski občinski telovadnici pred zelo zahtevno nalogo. Pomerila se bo namreč z Nerveso, ki je v minulem kolu doma s 3:2 premagala Pallavolo Pordenone in tako, kot edina ekipa v podskupini, ohranila nepremagljivost po štirih kolih. Srečanje z Nerveso sicer najbrž že ne odloča več o uvrstitvi v skupino za napredovanje, saj si v tem pogledu menda drevi obe ekipi lahko privoščita tudi poraz. Je pa vseeno zanimiv spopad v boju za končno razvrstitev na lestvici po prvem delu, kar nato omogoča bolj ali manj ugoden koledarski razpored v drugem delu prvenstva, ko se bodo boljše ekipe potegovale za napredovanje v A-2 ligo. In ko smo že pri tem argumentu, o katerem se za sedaj v Meblovem taboru noče razpravljati, naj povemo, da bo tekma z Nerveso najbrž že v dobršni meri razgalila, kakšne so realne možnosti naše šesterke v letošnjem prvenstvu. Če se bodo naše igralke enakovredno upirale Nervesi lahko pričakujemo, da v drugem delu, za razliko od lani, ne bodo odigrale podrejene vloge, seveda če medtem ne bp prišlo do drugih zapletov, kakršni so lahko poškodbe ključnih i-gralk ali drugi faktorji. Da je Nervesa za naša dekleta odličen test potrjuje ne le njen položaj na začasni lestvici, temveč tudi njen igralski kader. Nervesa namreč uvršča v svojih vrstah odlično mladinsko državno reprezentantko Zanfranceschi-jevo, ki je na minulem evropskem prvenstvu odločilno pripomogla k izvrstni uvrstitvi Italije. Gre torej za igralko, ki ima celo večje mednarod ne izkušnje in zato bo njen posredni dvoboj z Alico Gadžo še privlačen dodatek na papirju že tako zanimivi tekmi. Poleg Zanfranceschijeve igrajo pri Nervesi tudi bivša prvoligaška iz Nov ente Vicentine Pilonova ter kopica mladih, a perspektivnih igralk, ki jih vročekrvni trener Scalzotto na treningih pošteno namuči. Nervesa ne skriva ambicij po napredovanju v A-2 ligo. Glede ostalih srečanj naj omenimo, da bo tržaška O MA Linea Vogue doma (na Proseku) igrala z Moglianom Venetom, ki ga je Meblo premagal v prejšnjem kolu. Tržačanke so še brez točk, Mogli ano jih ima dve. Zmaga je za Mogli ano nujna, OMA pa je po porazu v Cervignanu menda opustila vsakršno ambicijo po vključitvi v boj za napredovanje. Zmaga Tržačank bi torej ustrezala tudi naši združeni ekipi. Pred zelo lahko nalogo pa je Pordenone, saj mu Cervignano res ne bi smel prekrižati računov in že izgubljeni set bi za Pordenončanke pomenil neuspeh. Goriška Olympia Terpin bo morala nocoj v Trstu v srečanju s CUS igrati ne le proti odličnemu nasprotniku, temveč tudi proti neugodni tradiciji. Slovenski odbojkarji so v telovadnici na Monte Cen giu (ki zaradi slabe razsvetljave ni najbolj primerna za odbojko) v preteklosti vselej izgubili in za nameček še prikazali medlo in nezanesljivo odbojko. Upati je, da tokrat ne bo tako. Obenem pa moramo poudariti, da je CUS skupaj z Olympio Terpin na vrhu lestvice (razlika je samo v setih 9:4 oziroma 9:6) in za nameček sta oba tekmeca še neporažena. To je samo še dodatni motiv, da se,bosta obe šesterki vrgli v brezkompromisen boj, tako za izjemno dragoceni točki, kot tudi za prestiž. Potem ko je Bor JIK Banka zdrknil po dveh zaporednih porazih na predzadnje mesto (ima pa enako število točk kot Nuova Pallavolo Trst in Val-ley Bali iz Vidma) ima tokrat zrelo priložnost, da se »opomore«, ker ga- silci iz Pordenona ne bi smeli biti nepremagljiva ovira, saj so na dnu lestvice, povrhu še brez točke. Poudariti pa moramo, da nasprotnik iz Pordenona našim fantom ni povsem nepoznan. Pred lanskim napredovanjem se je Bor JIK Banka v dodatnem dvoboju dvakrat srečal s tem nasprotnikom in ga tudi premagal. Glede na ta poraza bi morali gasilci letos igrati v nižji ligi, ker pa ni bilo dovolj ekip za C-2 ligo igrajo letos spet v tej konkurenci. štandreški Val je po dveh tekmah še praznih rok. Po nesrečnem spodrsljaju z Rozzolom je nato naletel na odličen ASFJR iz Čedada, v 3. kolu pa ho gostil letos presenetljivo dobri in neporaženi US Friuli iz Povoletta. Tudi srečanja iz preteklosti ne govorijo v prid naše ekipe (US Friuli je nastopal pod imenom Metallurgica), kar pomeni, da jih čaka zahtevna naloga od samega začetka tekme do zadnjega sodnikovega žvižga. V prvenstvu C-l lige Breg na težkem gostovanju Ženska D liga: So vod nje Centrahped - Canon »Derbi« nepremaganih V ženskih deželnih ligah stopa ta teden v ospredje spopad na vrhu D lige med Sovodnjami Centralsped in tržiškim Canonom, ki bo v goriškem Kulturnem domu ob 20.30 Obe ekipi sta še nepremagani s šestimi točkami, tako da bo dre-višnji »derbi« odločal o začasnem prvem mestu podstupine. Medtem ko dosednji uspehi Canona ne presenečajo, saj je ta ekipa, ki računa na napredovanje, so Sovodenjke doslej prijetno presenetile, glede na to, da so novinec v ligi. Predstavnik sovodenjskega društva Marjan Tomšič nam je pred tekmo dejal : »Dekleta čaka zahteven nastop, prepričan pa sem, da ne bodo zatajila. Končni izid ni bistvenega pomena, zato lahko igrajo sproščeno brez psihičnih obremenitev. Cilj naše ekipe je še naprej obstanek v ligi in lahko ga dosežemo že v prvem delu, nadaljnji morebitni uspehi pa bi seveda bili samo dobrodošli.« Trener Canona Silvio Micheluzzi pa nam je po telefonu povedal naslednje: »Žal bomo nastopili okrnjeni, saj sta se med tednom poškodovala oba standard na centra, eden od katerih zanesljivo ne bo igral, drugi pa bo kvečjemu sedel na klopi. Zato nimamo pred tekmo večjih ambicij in nočemo tvegati, saj naš prestop v skupino za napredovanje ni v dvomu. Več priložnosti bo drevi dobila bivša članica Hrasta Luisa Gergolet, Slovenka, ki že štiri leta igra z nami.« V drugi podskupini so borovke proti Vivai Busa pred lažjo nalogo. Sloga pa mara jutri zjutraj premagati ekipo Kdllyoj, če želi doseči uvrstitev v skupino za naprdovanje. V C 2 ligi gosti Friulexport Val Resic in pričakovati je drugo zmago deklet združene ekipe, Kontovel Electronic Shop pa gostuje pri še nepremaganemu novincu (!) Virtusu iz Vigonova, eno največjih presenečenj v ligi. V D ligi bo tržaški Inter 1904, ki je sicer na drugem mestu lestvice, v 4. kolu gostil vodeči Naš prapor. Vsako gostovanje je zahtevno, a slej ko prej Brici ne bi smeli prekiniti zmagovite poti v mali dvorani tržaške športne palače. Po porazu v slovenskem derbiju imajo Jami je SOBEMA enkratno priložnost, da pospravijo drugi par točk, saj novinec Gretta, kot večina šesterk, plačuje hud davek neizkušenosti in je, kot edini v podskupini, brez točk. Žal ne bo nastopil Soban, ki bo moral zaradi poškodbe dalj časa mirovati. Tako Sloga kot tudi Intrepida Mariano sta po treh tekmah praznik rok. Srečanje bo torej izenačeno, a pred nost domačega igrišča bi morala nagniti iglo na tehnici v prid Sloge, ki bi tako pospravila prvi par točk. (G. F.) POPRAVEK V članku o ženski odbojkarski inter-ligi, ki smo ga objavili v četrtek, smo pomotoma zapisali, da je v goriški skupini Dom Agorest premagal Sežano. Pravilen rezultat je: Sežana - Dom Agorest 2:0 (15:12, 15:13). Bralcem, še zlasti pa mladim sežanskim igralkam, se za napako oproščamo. .■Zadnje kolo prvega dela ženskega “dbojkarskega prvenstva C-l lige bo ^ Podskupini, kjer nastopata Breg in v^Ka. izjemno zanimivo. Po drevi-SnJem kolu bp lestvica pokazala pre-cei bolj stvarno podobo, tako na sa-JOern vrhu, v sredini lestvice in morda ludi na začelju. V Bologni se bosta sPopadla še nepremagana Mizar Boschi in presenetljivo dobri novinec alderara Ceam. Domačinke so doslej nasprotnicam prepustile dva niza (Bre-«u in Rinasciti Bagnacavallo), gostje Pa so odpravile štiri prve nasprotnike z več kot zgovornim 3:0. Srečanje o izredno zanimivo in bo marsikaj Povedalo o nadaljnjem prvenstvenem p^Pietu v podskupini in morda tudi tuede napredovanja v B ligo. I*rcd izredno pomembnim srečanjem 0 odbojkarice Brega, ki bodo gostovale v Villanovi di Bagnacavallo. Do- acinke imajo samo dve točki potem 0 so v 2. kolu pred domačimi gle-a C1 Premagale Slogo s 3:0. Za varo-.ynnkc trenerja Grudna bi pomenila ^naga tudi bolj otipljiva in realna mo-mn°st za osvojitev tako zaželenega 3. uesta (ki zagotavlja obstanek v tej konkurenci že po prvem delu prven-ya in igranje v drugem med šeste-JUco boljših). Dolinčanke res niso brez ožnosti in to iz dveh razlogov: prvič, er bodo nastopile z najboljšo posta-drugič, letos praviloma igrajo 1 , išo v gosteh kot v domači občinski telovadnici. Zastopnice Sloge bodo gostile ne sveč nevarno in malo prodorno Torino 'Z Hradišča. Zmaga bi bila za eno sluvensko šesterko lepa Podbuda v pričakovanju odločilnih Jev Za obstanek v ligi. (G. F.) s-'ki: nosnetek z derbija med rceom in Slogo. obvestila H balDtnjMLaDINA trem"1 wn zato ni čudno, da je do sedaj doživel le tri poraze, vedno v gosteh. Priznati pa je treba, da Vesna v tem delu prvenstva igra res dobro in zato se Križani povsem zasluženo borijo za napredovanje, če torej »plavi« računajo na prestop, nikakor ne smejo zapravljati nepotrebnih točk na domačih tleh, kar pomeni, da morajo jutri zmagati. FOGLIANO — PRIMORJE V okrnjeni postavi se že zahtevno gostovanje napoveduje" še težje. Prejšnjo nedeljo sta namreč bila v vrstah FTimorja izključena Rojaz in Borto-lotti, ki tokrat ne bosta morala na igrišče. Po vsej verjetnosti ju bosta nadomestila Milkovič in Dinoi. Problem pa bo rezervna klop, ker trenutno ima trener Primorja Rcnicr na razpolago malo nogometašev. Tačka bi bila zlata vredna. FOSSALON — KRAS Šesti zaporedni poraz, ki ga je Kras Utrpel prejšnjo nedeljo proti Staran-zanu, je terjal svojo žrtev. Vodstvo je namreč odstavilo trenerja Vinka Hafnerja, ki je dvakrat rešil Kras pred izpadom in sicer v sezoni 81 82, ko je po 18. kolu nadomestil Manzut ta po razburljivem porazu z Domiom, ter v sezoni 82 83 ko je po 10. kolu (osem zbranih točk) zamenjal odstavljenega Mandaniccija. Vodstvo ekipe je trenutno prevzel Bogdan čuk, ki vodi mladince Krasa in ki je lani vodil člansko ekipo Primorca vse do 6. kola, ko je tik pred spopadom z Romano, podal ostavko. Pravijo, da z novim trenerjem ekipa po navadi zmaga. To seveda vsi želimo Krasu, saj je položaj na lestvici (štiri osvojene točke) res slab. OLIMPIA — BREG Brežani gredo tokrat v goste k še nepremagani Olimpii, ki je tudi prejšnjo nedeljo na Padričah odnesla celo kožo, kljub temu, da je po prvih 45. minutah igre že zgubljala 2:0. Naloga Brežanov ne bo lahka tudi zaradi tega ker je Olimpia prav prejšnjo nedeljo pokazala, da je zelo značajna in koncentrirana ekipa, ki resno računa na napredovanje. Brežani pa so letos že večkrat presenetili prav proti močnejšim ekipam. RABUIESE — GAJA Še nepremagana Gaja gre tokrat v goste Rabuieseju, presenečenju prvenstva. saj je s 13 točkami na tretjem mestu. Rabuiese je namreč doživel le en sam poraz (2:0 S. Vito). Za lepe podvige ekipe nedvomno poleg predsednika, trenerja in nogometaša Altina, nosi največ zaslug napadalec Predonzani, ki je že dosegel 9 golov. Prav njemu bodo morali posvetiti posebno pozornost branilci Gaje, če hočejo ohraniti nepremagljivost, saj tudi remi bi vsekakor zadovoljil Ga jo. Trebenski Primorec bo tokrat počival. (B. Rupel) BARBARIANS — MLADOST Proti ekipi, ki ni doslej zbrala niti točke, Mladost ne bi smela imeti velikih težav, da osvoji novo zmago. Doberdobci namreč morajo igrati odločno že od vsega začetka in ne smejo podcenjevati nasprotnike. Sicer so Kraševci v polnem teku za napredovanje in morajo svoje karte igrati tudi na spodrsljaje drugih konkurentov, ki Imajo to nedeljo težjo nalogo. SOVODNJE — VISCO Verjetno bo to priložnost, da So-vodenjci. po nekaj tednih, dosežejo novo zmago. Marsonovi varovanci bodo igrali doma proti zadnjeuvrščenemu Viscu, ki ne bi smel predstavljati kake posebne ovire. JUVENT1NA — MARIANO V tem hudem kriznem trenutku, ki ga doživlja Juventina, bodo Štandrež-ci sprejeli vodeči Mariano. Na papirju je rezultat že zapečaten v korist Furlanov. Srečanje pa lahko pokaže kaj drugega in tega bi se prav gotovo veselili Štandrežci kakor tudi San Lorenzo, Audax in Manzano, ki sledijo Marianu na lestvici. Ob 75-letnici openske banke Danes finale v malem nogometu Danes se bo na malem trebenskem nogometnem igrišču s finalnimi boji zaključil turnir ob 75-letnici Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Po dveh izločilnih turnirjih sta se v finale za 1. mesto uvrstili ekipi goriške Kmečke banke in našega podjetja. Spored je naslednji: ZA 5. MESTO: Tržaška kreditna banka - Hranilnica in posojilnica na Opčinah A (8.30) : ZA 3. MESTO: Hranilnica in posojilnica na Opčinah B -IRET (9.30) ; Kmečka banka Gorica -Založništvo tržaškega tiska (10.30). A. GERLI L. Concstabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 pohištvo A Ulica Giulia 38 H obv občini arredamenti l Naročnino Mesečno 10 000 lir • celoletna 120 000 lir - V SFRJ številko 20 00 din. naročnino za zaseb nike mesečno 180 00. letno 1.800.00 din. zo organizacij m pod|et|a mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon *223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viS 23 mm| 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 hr besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Juinske krajine se noro dajo pn oglasnem oddelku PUBLtEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. IIk 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član kaiianske zveze časopisnih zatožnfcov FIEG 1. decembra 1984 V očitnem nasprotju s težnjami v zahodnih državah Japoncem vsiljujejo 9-urni delavnik za 5 dni v tednu TOKIO — Medtem ko se napredne sile v državah zahodnega bloka vneto zavzemajo za uvedbo še krajšega tedenskega delovnega časa, ki bi utegnil vsaj delno ublažiti vprašanje brezposelnosti in prispevati k pravičnejši delitvi dela, so Japonci, ki ravno tako sodijo v zahodni sistem, ubrali rakovo pot. Ministrstvo za delo je namreč predlagalo podaljšanje dnevnega delovnega časa z 8 na 9 ur, torej na 45 ur v tednu, s čimer bi uvedli 5-dnevni delovni teden. tako zaščiteni kot njih vrstniki v velikih podjetjh, kjer so mestoma že uvedi celo 40-umi delovni teden. Skrbi jih, da ne bi industrije! tiste ure več na dan izkoristili v osebne namene in ne spoštovali uredbe o uvedbi 5-dnevnega delovnega tedna. V industrijskih krogih pa menijo, da bo skrajšanje delovnega tedna ob podaljšanju dnevnega umika negativno vplivalo na storilnost. Po stopinjah Roberta Scotta JOHANNESBURG — Dva angleška raziskovalca, Robert Swan in Roger Mear, bosta prihodnje leto skušala ponoviti podvig svojega slavnega sonarodnjaka Robertu Scotta, ki je pred skoraj 73 leti s svojo odpravo dosegel južni te čaj — a prišel je drugi. Prehitel ga je Norvežan Roald Amudsen, ki je le slab mesec pred Scottom zapičil norveško zastavo v ledeno skorjo na skrajnem jugu Antarktike. Amundsena je tedaj slavil ves svet. Robert Ssott pa se iz belg divjine nikoli več ni vrnil. Angleška raziskovalca se bosta na pot odpravila oktobra prihodnjega leta, s seboj pa bosta vzela le dvoje do vrha naloženih sani, kajpak brez pasje vprege. □ VERONA — V kraju San Bonifacio pri Veroni je plin pokončal celo štiričlansko družino. Do tragedije je prišlo zaradi uhajanja plina iz počene cevi, umrli pa so oče Valentino Frigotto, mati Iselle, njun sin Corrado, ki je imel 15 let in komaj enoletna Riccarda. Predlog je seveda izzval oster odpor sindikatov, ni pa všeč niti vsedržavni zvezi industrijcev, čeprav iz drugih razlogov. Glasnik najmogočnejšega sindikata Sohyo je rekel, da pomeni predlog ministrstva za delo korak nazaj in bo še poglobil prepad med pridobitvami japonske in evropske. Na japonske sindikaliste je zadnje čase napravilo izreden vtis dejstvo, da so si zahodnonemški kovinarji izborili 40-umi tedenski delovni čas, kakršen je v veljavi sicer še v ZDA, Veliki Britaniji in Kanadi, medtem ko se v Italiji suče med 40 in 39 urami, v Franciji pa je ustaljen pri 39 urah. Predvsem pa japonski sindikalisti sumijo, da bi nekateri z ministrskim predlogom radi ogoljufali delavce in uradnike manjših industrijskih podjetij, ki sindikalno niso Predor pod Rokavsldm prelivom PARIZ — Predor pod Rokavskim prelivom za cestni in železniški promet med Francijo in Veliko Britanijo, o katerem je govor že leta, bodo zares izvrtali. To sta uradno sporočila francoski predsednik Mitterrand in predsednica britanske vlade Thatcherjeva ob zaključku devetega sestanka na vrhu med državama v Parizu. Poudarila sta, da je načrt tehnično in finančno izvedljiv in da je za njegovo izdelavo bila zadolžena posebna mešana študijska komisija, ki bo izsledke svojega dela morala predložiti v roku treh mesecev. Glavobol je neozdravljiv RIM — Vsi, ki jih rad daje glavobol, naj se kar sprijaznijo s svojo usodo. Glavobol je neozdravljiv in moč ga je le omiliti, seveda z rednim življenjem ter z novimi preventivnimi terapijami, ki so jih odkrili v boju proti možganski neprekrvavljenosti (ishemiji). Tako so v en glas ugotovili na uvodnem srečanju mednarodnega kongresa o glavobolu in možganski ishemiji, ki poteka v Rimu. Za glavobolom toži danes vsak deseti imoški in vsaka peta ženska. Zgled za vsakdanjo rabo Tudi ljudska modrost včasih odpove, kajti ta dva že nista sprta kot pes in mačka. Podobni prizori nas vselej raznežijo, žal pa nanje vse prevečkrat naletimo le v živalskih zgodbah. 170 milijonov otrok uvedli v prostitucijo WASHINGTON — Pec kot 170 milijonov otrok na vsem svetu je »proti svoji volji« ali nevede vpletenih v prostitucijo in pornografijo. Vest je objavila mednarod-na organizacija za obrambo otrok s sedežem v Ženevi. Kot so v prejšnjem stoletju v sodelovanju organizacije za odpravo suženjstva in britanske mornarice odpravili suženjstvo, je izjavil predsednik ameriške sekcije za obrambo otrok Kenneth Hermann, tako je sedaj s skupnimi napori zasebnih in javnih teles mogoče odpraviti trgomno z otroki v pornografske namene. Otroci, ki jih uporabljajo v takšne namene, živijo povečini na cesti, pojav pa zavzema vedno večje razsežnosti. Od 170 milijonov samo kakšnih 500.000 otrok preje ma organizirano pomoč. Po Harrimannovih besedah so v Melbournu (Avstralija) odkrili agencijo, ki novači avstralske in filipinske otroke za tovrstno dejavnost. Podoben položaj najdemo na Holandskem. V tej državi kakor Uidi v Zahodni Nemčiji in v ZDA agencije organizirajo »sex tour« z otroci v Sri Lanki, Tajlandiji in na Filipinih. Samo v Colombu se s prostitucijo ukvarja več kot dva tisoč mladostnikov. Ob tem so povedali, da so ZDA največji proizvajalec in uvoznik otroške pornogra-fije. Na Harrimanove trditve so iz Holandske prišle prve reakcije. Tako policija kot organizacije za varstvo o-trok zanikujeta, da bi v Amsterdamu na dražbi prodajali otroke za prostitucijo. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO LORD ANIC PeW iceenVi CUIR CHIC POPUSTI 10-50% ŽENSKI KOMPLETI USNJE - LAN MOŠKI JOPIČI KOŽUHI KRZNA TRŽIČ — Ul. Rosselli 73 Obv. občini od 2. do 31. decembra FIERA Dl PORDENONE PORDENONSKI SEJEM obrtništvo 10 zlato - srebro - krzno oblačila - obdelava leso in železa - razna oprema cPaido’S S til 10 n 10 ir it h ti prehrana - oblačila vzgoja - oprema šport - igre številna božična darila 6.-10. DECEMBER 1984 Urnik: ob delavnikih 9.30-20.00, sobota in praznik 9.30-22.00 obrtništvo 10 prodajna razstava deželnih obrti