raziskave in razvoj UDK: 674:001:891 originalni znanstveni članek (Original Scientific Paper) Vrednotenje inovativnih, tehnoloških in raziskovalnih procesov v lesni industriji The benchmarking of innovation, technological and research processes in wood industry avtor Borut LIKAR, Fakulteta za management Koper, Primorska univerza, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia, e-pošta: borut.likarl @guest.arnes.si izvleček/Abstract V prispevku je prikazana uporaba metodologije vrednotenja inovativnih, tehnoloških in raziskovalnih procesov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja. Raziskava je potekala v petih korakih. Najprej smo iz statističnih podatkov izbrali nabor spremenljivk, ki smo jih vključili v analizo. V drugem koraku smo poleg omenjenih spremenljivk definirali še nekaj dodatnih. V tretjem koraku smo spremenljivke razdelili v sledeče kategorije: vhodne, procesne, izhodne posredne in izhodne neposredne. V četrtem smo izračunali medsebojne povezave med posameznimi spremenljivkami. V zadnjem koraku smo določili medsebojne povezave med posameznimi spremenljivkami in se pri interpretaciji osredotočili na najpomembnejše. Na podlagi prikazane metodologije smo določili vplivne vhodne in procesne spremenljivke, ki jasno kažejo tako na zaporedje aktivnosti kot na določena področja invencijsko-inovacijskih aktivnosti, kjer je potrebno vložiti dodatne napore. The article indicates our new methodology applied for benchmarking innovation, technological and research processes. The purpose of the research was to establish which are the most significant factors influencing the innovative potentials of the company. Our research was run in five steps. Firstly, we selected a group of variables from statistical data. In our second step, some additional variables were defined beside the aforementioned ones. In the third step, the variables were dispersed among the following categories: input, process, output indirect, and output direct variables. In the fourth step we calculated mutual correlations among particular variables. In our last step, we defined mutual correlations among particular variables and focused on the most importantones when interpreting them. On the basis of the illustrated methodology, we determined the influential input and process variables, which clearly indicate not only the sequence of activities but also particular areas of innovation activities where additional efforts should be invested. Ključne besede: les, inovativnost, raziskave, razvoj, tehnologija, vrednotenje, industrija Keywords: wood, innovation, research, development, technology, benchmarking, industry UVOD V skladu s cilji Lizbonske strategije iz leta 2000 in statističnimi indikatorji iz 1. 2004 (Scoreboard, 2004), EU še vedno in celo vedno bolj zaostaja za ZDA in Japonsko. Situacija v tranzicijskih državah, tudi v Sloveniji je še slabša (Kos, 2004, Eurostat 2003). Ker je inovativnost temeljni kamen za dosego bolj dinamičnega, konkurenčnega in na znanju temelječega gospodarstva, se torej srečujemo z rastočo t.i "inovacijsko vrzeljo" med EU na eni strani ter ZDA in Japonsko na drugi. Po statističnih podatkih (SURS 2004, Scoreboard, 2004) je med slovenskimi podjetji le 21 % inovativnih, če pogledamo na področje lesne industrije, ugotovimo, da je v statističnem razredu 20-obdelava in predelava lesa in 21-proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih (Hlavaty, 2002) inovacijsko aktivnih 19,2 % vseh podjetij, v razredu 21 pa le 3 %. V razredu 20 je med inovatorji proizvoda/postopka 19,2% podjetij in v razredu 21 le 8,6 % (povprečje v slovenski predelovalni in izbranih storitvenih dejavnostih je 20,2 Zahvala Za sodelovanje pri zbiranju in obdelavi statističnih podatkov se zahvaljujem g. Boru NikiDu in ga. Nini Frkovič s Statističnega urada RS ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj %) (SURS, 2004). V povprečju je 12,8 % slovenskih podjetij uvedlo na trg nove proizvode, v razredu 20 le 8,1%, v razredu 21 pa samo 2,9%. Statistika govori o povprečju v velikih in tudi v srednjih ter malih podjetjih (v nadaljevanju SME). Vendar natančnejša analiza pokaže, daje situacija v SME še slabša. Po okvirni oceni je v srednjih podjetjih dvakrat manj inovativnosti kot v velikih, v malih pa celo štirikrat! Pred časom je bila izdelana "Strategija razvoja slovenskega lesarstva"; celovita analiza obstoječega stanja s strateškimi smernicami za razvoja lesarstva v Sloveniji (Dimovski et al., 2000). Nekaj korakov je bilo že narejenih (Kranjec, 2001, Tomšič, 2001), vendar je tudi danes situacija še vedno daleč od želene. Kot navajajo v LIP Bled, je slovenska lesna industrija neupravičeno zapostavljena, delno tudi po krivdi lesarjev samih. Lesna industrija seje namreč prepočasi prilagajala na novo nastale tržne razmere, sledil je padec povpraševanj a in presežek proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu pa so prepričani, da ima lesna industrija perspektivo. Trg v EU je ogromen, slovenska lesna industrija je z lastno surovinsko bazo ena dobro uveljavljenih na zahtevnih trgih EU in ZDA (Burnik, 2005). Tudi po navedbah direktorja Alplesa, najuspešnejšega pohištvenega podjetja, ima slovenska lesna industrija bodočnost. Pojavljajo se tržne niše, ki pa jih je potrebno izkoristiti hitro, saj le to zagotavlja perspektivo. Te pa niso vezane le na tehnologijo oz. proizvodnjo, ampak v veliki meri na tržne pristope, uveljavitev blagovnih znamk, po-prodajne storitve ipd. Meni, da ima slovenska lesna industrija s svojim surovinskim zaledjem, regionalnim dejavnikom in tradicijo dobre izglede za prihodnost. Kot pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja navaja ustrezen razvojni program, izobraževanje in vlaganje v pridobivanje tržnih deležev (Pire, 2005). Podobno ugotavljajo v raziskavi Zveze lesarjev Slovenije. Kot ključne dejavnike navajajo spodbujanje ustvarjalnosti, potrebo po nadaljnjem usposabljanju in izobraževanju na področju lesarskih profilov, managementa in trženja, sodelovanja z raziskovalnimi institucij ami in univerzo (ZLS, 2004). Ker je torej lesna industrija med manj inovativnimi glede na ostale panoge, je za njeno konkurenčnost še toliko bolj nujno, da so podjetja pripravljena in zmožna upravljati lastne invencijsko-inovacijske in med njimi tudi RR procese. Pogoj za to pa je njihovo razumevanje ter celovito obvladovanje le-teh. V prispevku je prikazana uporaba metodologije vrednotenja inovativnih, tehnoloških in raziskovalnih procesov (Likar, 2005). Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na inovacijsko sposobnost podjetja. METODOLOGIJA Statistični podatki SURS iz lesne industrije, ki so zbrani na podlagi standardizirane metodologije, so v naši raziskavi predstavljali osnovo za poglobljeno analizo. V raziskavo so bila po Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (Hla-vaty, 2002) vključena slovenska podjetja iz statističnih razredov: 20 (Obdelava in predelava lesa) in 21 (Proizvodnja vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih). Analiza, kije podrobneje predstavljena v članku (Likar, 2005), je potekala v petih korakih: 1. Definiranje podatkov SURS V osnovi smo v analizo vključili podatke, kijih metodologija SURS zajema. Zaradi obsežnega števila vseh spremenljivk smo na podlagi literature in ocene podatkov naredili smiseln izbor. 2. Definiranje dodatnih spremenljivk Za potrebe raziskave smo poleg spremenljivk po SURS definirali še nekaj dodatnih, ki smo jih razvrstili v dve podskupini: • V prvi podskupini gre za uporabo podatkov iz Izkaza poslovnega izida ali za kombinacijo spremenljivk SURS in spremenljivk iz Izkaza poslovnega izida. • V drugi podskupini smo z uporabo obstoječih spremenljivke SURS definirali nekaj novih. 3. Definiranje kategorij spremenljivk Razdelili smo jih v sledeče kategorije: • vhodne, • procesne, • izhodne posredne, • izhodne neposredne. 4. Preprosta statistika in izračun medsebojnih povezav V raziskavi smo najprej prikazali rezultate preproste statistike (število vključenih podjetij, srednjo vrednost, standardni odklon ter minimalni in maksimalno vrednost). Ključni del je povezan s primerjanjem in koreliranjem vhodnih, procesnih in izhodnih (posrednih in neposrednih) spremenljivk. Pri izračunu korelacij-skih koeficientov smo uporabili Spear-manov koeficient korelacije (SCC), ki je primeren za izračun korelacij tako med intervalnimi (zveznimi), med rangiranimi (diskretnimi) kot tudi med kombiniranimi spremenljivkami. 5. Prikaz korelacij Izbrali smo povezave (korelacije), jih prikazali in kratko interpretirali. Razvrstili smo jih v sledeče skupine: vhodne: vhodne, vhodne: procesne, vhodne: izhodne-posredne, vhodne: izhodne-neposredne, procesne: procesne, procesne: izhodne-posredne, procesne: izhodne-neposredne, izhodne-posredne : izhodne-posredne, izhodne-posredne : izhodne-neposredne, izhodne-neposredne : izhodne-neposredne. ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj REZULTATI Rezultati enostavne statistike (simple statistics) D Preglednica 1. Za vsako od spremen srednjo vrednost, standardni odklon Ijivk prikazuje odgovor oz. mersko enoto, število vključenih pc ter minimalno in maksimalno vrednost djetij, SPREMENLJIVKA O DGO V OR (M E RS K A ENOTA) ŠT. PO DJ. SK. VREL». ST. ODKL. MIN. VRED. MAKS VRELI. Vhodne spremenljivke Število zaposlenih (si) fit zaposlenih 116 169 672 10,000 706 Delež zaposlenih z najmanj višjo strokovno izobrazbo (s2) delež 116 0,057 0,061 0,000 0,444 Strategija - uvajanje novih ali bistveno izboljšanih korporacijskih strategij (s49) da, ne 116 DJ 47 0.355 0.000 L.000 Vodenje - uvajanje naprednih tehnik vodenja (s50) da, ne 116 0,302 0,461 0,000 1,000 Organizacija - uvajanje novih ali bistveno izboljšanih organizacijskih struktur {s51) da, ne 1 16 0,371 0,485 0,000 1,000 Notranji stroški za RRDAsi izdatki podjetja (Siü ]) delež 116 0.003 0.012 0.000 0,112 Zunanji stroški za RRD/vsi izdatki podjetja (s9 2) delež 116 0,000 0,001 0,000 0,008 Stroški za pridobitev strojev in opreme, ki je potrebna za izvedbo inovacije izdelka, storitve in postopka/vsi izdatki podjetja ($9 3) delež 116 0,011 0,059 0,000 0,487 Stroški za pridobitev drugega zunanjega znanja/vsi izdatki podjetja (s° 4) delež 1 lh u,tum (1.000 0,000 U. 005 Stroški za izobraževanje zaposlenih v povezavi z inovacijsko dejavnostjo/vsi izdatki podjetja (s9 5) delež 1 Ih 0,000 0,000 0,000 0,000 Slmški za konstruiranje in drugi) pripravi) proizvodnje in dobave storitev/vsi izdatki ptjdjetja (s9 71 delež 116 0.000 0,000 0.000 0,000 Skupni stroäki za inovacijsko dejavnost/vsi izdatki podjetja (s9 8) delež 84 0,023 0,089 0,000 0,633 Procesne spremenljivke Sodelovanje v Slo z dobavitelji (co21) da, ne II 0,273 0,467 0,000 1,000 Sodelovanje v Slo s svetovalci (co51) da, ne U 0,364 0,505 0,000 1,000 Sodelovanje v Slo z Univerzo (eo7l) da, ne II 0.364 0.505 0,000 1.000 Viri informacij znotraj podjetja (oddelki, zaposleni...) (s22) 0-ni bil uporabljen, 1-nizko, 2-srednjet 3-visoko) 20 1,950 0,887 0,000 3,000 Pomanjkanje ustreznih finančnih virov (s33> O-nepomembna, 1-nizka, 2-srednja, 3-visoka 113 1,540 1,225 0,000 3,000 Organizacijska togost znotraj podjetja (s34) O-nepomembna, 1-nizka, 2-snednja, 3-v i soka 113 0,752 0,902 0,000 3,000 Pomanjkanje kvalificiranega kadra (s35j ' 0-nepomeint>na, 1-nizka, 2-srednjat 3-visoka 113 1,115 1,075 0,000 3,000 Pomanjkanje in formacij 0 tehnologiji (s36) * O-nepomembna, 1-nizka, 2-srednj a, 3-visoka 113 0,752 0,808 0.000 3,000 ijaLes 57(2005) 10 raziskave in razvoj SPREMENLJIVKA ODGOVOR (MERSKA ENOTAJ ŠT. PODJ. SR. VRED. ST. ODKL. MIN. VRED. MAKS VRED. Izhnrine posredne Alije podjetje uvedlo nove ali bistveno izboljšane izdelke (s3) da, ne 116 0,155 0,364 0,000 1,000 Alije podjetje uvedlo nove ali bistveno izboljšane postopke (s4) da, ne LL6 0,129 0,337 0,000 1,000 Pomanjkanje: odziva strank na nove izdelke in storitve (s39) O-nepomembna, 1-nizka, 2-srednja, 3-visoka 113 1,106 1,003 0,000 3,000 Marketing - bistvena sprememba marketinških konceptov ali strategij v podjelju (x 1000) SIT 116 694 1404 0.000 10256 Delež dobička (si 2) dele?. 1 16 0,03 S 0,058 0.000 0.354 Večji trg ali trzni delež (si 4) 0-ni bil pomemben, 1-nizek, 2-srednji, 3-vi sok 20 1,650 1,040 0,000 3,000 Izboljšanje kakovosti izdelkov ali storitev (si 5) 0-ni bil pomemben, 1 -nizek, 2-srednji, 3-visok 20 2,150 0,988 0,000 3,000 Izboljšanje fleksibilnosti proizvodnje ali dobave storitev (s 16j 0-ni bil pomemben, 1 -nizek, 2-srednji, 3-visok 20 1,500 1,000 0.000 3.000 Povečana zmogljivost proizvodnje ali dobave storitev (s 1 J) 0-ni bil pomemben, 1 -nizek, 2-srednji. 3-vi sok 20 1,500 0,946 0,000 3,000 Izboljšanje vpliva na okolje ali zdravje in varnost (s20) 0-ni bil pomemben, 1-nizek, 2-srednji, 3-vi sok 20 1,300 1,031 0,000 3,000 Povezave - vhodne : vhodne Pomembne korelacije smo ugotovili znotraj skupine vhodnih spremenljivk. Uvedba novih ali bistveno izboljšanih korporacijskih strategij (s49) je tesno povezana z uvajanjem naprednih tehnik vodenja (s50) in z izboljšanjem organi-zacijskih struktur (s51) (0.39