Poitnlna plačana v gotovini


LETO XV 1937 JANUAR
VSEBINA: Nehaj mlBll znamenitih ljudi o vojni in mira (O. O.) / Ljnba Prenner: Mejniki / Rnža Lucija Petellnor va: Življenju t Meta Koren: Otrok / Publikacije ob mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku (Z. P.) / „Žen-8kaćast«(A.V.) Drobiž / Priloge: Naš Dom, modna priloga, krojna-pola
Tefag Standard Radio-Bell
IVaša senzacija za noTO sezono!
Res dober
Radio aparat že za Din 3330.— ali
Din 190.— mesečno pri
Radio Doberlet, družba z o. z.
Ljubljana
Kongresni trg 8 / Telefon št. 31-53
Ženski Svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo „Naš dom", modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deli znaša Din 64'—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 16-—. Posamezna številka Din 6-—. Sam list s prilogo „Naš dom" Din 40-—, same priloge Din 48'—. Za inozemstvo Din 85-—. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ui. 12/IL Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani.
Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka JVlartelančeva. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir).
LJUBLJANA / LETO XV / JANUAR 1937
Nekai misli znamenitih ljudi o vojni in miru
o. G.
Misel miru, je tako stara kakor prvi boji človeka s človekom tako stara kakor
člove^o samo. Menda je ni bilo dobe. v kateri bi ljudje -	'.^VhT "
od vojne Kakor je sploh začetek nam znanih kultur na vzbodu, tako je tudi ta misel nilalm pti izraz. Kitajski filozof Lao-Tse (r. 60i pr. Kr.) je pisal v svojrh nauk.h o
„pravi poti";	, ^ .
„Kjer je bila vojna, raste trnje
in brez žetve je leto."
„Nasilje ni orodje dobrega, temveč slabega;
moč ni nasilje;
modrijan si želi veličine.
Nasilje ni orodje dobrega;
ni orodje modrega;
ne boljša: še ko prinaša mir, nasiljuje;
ni lepo: lepota je veselje:
ne prinaša veselja razen želji po razdiranju.
Želja po razdiranju ni v znamenju človeške moči.
Sreča na levi
nesreča oa desni,
četa na levi
vodja na desni.
Sporočilo Ö vojni — sporočilo o žalosti. Človeška smrt — vir solza. Zmaga z nasiljem, je trpljenje." Malo kasneje je nastal v Indiji budizem, ki ne prepoveduje le ubijati človeka,
temveč uničenje življenja sploh, najsi gre za mušico, človeka ali slona: _
„Kakor mati. ki čuva lastnega, edinega svojega otroka, tudi če tvega življenje, tako naj vsak goji v duši brezmejno dobrohotnost do vseh bitij. Y svojih srcih gojite neizmerno prijateljstvo do vsega sveta, navzgor, navzdol in na vse štiri vetrove, brez ovire, sovraštva in mržnje. In stoječ ali hodeč, sede ali leže, kakor dolgo eujes, delaj ves v tem smislu; ta način življenja, pravijo, je najboljši na tem svetu."
To je isti prav orientalski nauk o „breznasilnosti", ki ga v naših casih predstavlja in izvaja Gandhi s svojimi gesli „non-violence", (bieznasilnost), „non-resistence" (ne-
zoperstavljanje) itd.	v .. m.„„,.
In krščanstvo ponavlja isti nauk: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje , „blagoi miroljubnim, kajti njih je nebeško kraljestvo; „ljubite svoje sovražnike, storite d^obro tistim, ki vas preganjajo." „Ako te kdo udari po desnem licu, mu ponud. se levo itd.
Krščanstvo se je razširilo po vsem zapadu in končno v Ameriko. Vendar pri zapadnih narodih ideja absolutne miroljubnosti nikoli ni bila tako splošno priznana kakor na vzhodu. Zapadni narodi so aktivnejši, manj pasivni in kontemplativni, bolj borben..
1
Kržčanski pauk o brezna^ilji so;logično, skoz}..da žasa ,fn,z uspehom, izvajali .in-entla' samD.Kvekei-ji, prote^ntovÄa_fieklfc' «^;^;nistoJa->-i:Bgliji,V	•■jn.^e-ni^äirija'
■tudi .v Ameriko. .KVekerji. ne sinejo- nosiii- orožja, in dosegli, sb ćei.Io,. đa.jih je angleška .
■	vlada celo. nle.d; vojno .oproštila Yojaske službe, todöbn.e .ločine so nastale' tudi dragod,:. a ni«o nikjer .doš.egle večjega, števila pristašev aH priznanja od svoje bojevitejše'okolice.-
■	■. " .Na-.zipadU'je bila ideja -min	manj, .vprasfinje'.osebDe fetike, kakor'praktično,
, splošno'politično vpraštoje^ SrediJiazcvani.h č'a™ "prbpacla.nju rimskega-i.Wperija je; postavil ..sv .-Avguštin.-svoje teže, o idealni.'ktščailski državi,: Pripči-o.Čd . mpwee. iüäjhnih 'držav, -ki-naj bi živele 'mirneiii, sožitjii ;kpt sftsedje'";;'' jn..,kakpr še ' družine enega':ijiešta'ždružijq-.y občino, .tika'naj .-bi,se tudi le države organiatale med ■šebbji .^a. lii via.dal inir Jla švetu... Že, šv..'Avg»š.t'5ti je 'sk'u&ly p^^^ politično. Katoliška,'Cerke-v je; izdelala. sVoj'naiik b .tem;-kd.nj;^^
.Maj -Hi;,' -novbljena je,.' če: jo najvišja :,državna aviariteta-praVilno näpöyev in ršičer: za. pravično :stvar in .V dober -närnen, -predvsem'y lastno obrambo. Izkazalo je pa j,e:v', "teku srednjega, veka,' da sp knezi kljub strahu, 'da bi se 'žamerili aerkv-i,: začeli ■vojne , brez vseh dpbrili namenov le-iz.'dobičkazeljnosti '^ in potem'-lagali', in si .izmišljali dokaže b '„krivdah" n'asprotoikav, (la bi se oprav.ičili: -To-šeTaKkp .dpgiija; tiidi. .dane.s. Vsekakor- pa Srednji .vek'pn. vsej.bojevitosij': ni smatral- .vojne-.za ,drugo; -kot-Za zlo^ in.,.' mir za dbbrOj kar. dokaziijsjo. molitve ,za.'mir,--pridige, itd:
■veka. je'zapisal: „Zii. zemeljsko - .srečo Ijuidi je treba 'splošnega' miru. Xe.vr.tniru more vsak Tod doseči .«voj cilj." ;f).:uiK').	^'	' ' -V./- ■ -
: - ,Misei;nefcokšne :mednarpdne. orgaiiiz ni',nikbli 'pot3,oi'qö;mä i^iniial Srednji vek, .fe bil sploh iutern'a'cibnalšh, ker- je bit, kfsöänski- in; .Tcei- je cerkev'iiiternacionaliia. Raz-^ kPl-.v cerkvi; .prbpad-feydalst'va jh iiastaBek	šbš'oluthih inoiiarhij sp'po.speŠBVBli
. nastanek, nacionalizma; .poudaq . lastnih -pbsebnosti; jezika: iti kulture pos.aijieznih . .narodov-^ političriega .izraM'"naravne Ijttbezni dp.doindvine; Toda -nacionalizem'-se .lahkp razvije v,napačno ^šiner, ako. veže Ijubezeii do, lastnega narbdr? S.dyri ..Potem' nastani iz hacionaliz'mä. '—imperializem,.stremljenje' pb moči na	.
nevarnostjo za; rtiir,' ki -jo tako stremljenje, pbnieiii: -Vojna še 'zdi n'a,;eukra{ -ne .več .temveč potrebna'i'n ;celp dobri .stvar, proslavlja še .kot junaštva in.požrtvb'valnpst..^ kar. s strani posamezniko v .tiidi j -e—. iji pozabi' na'njen nesmisel Ju rbi.&tveno škodljivost.. . Todatudi ideja.pacifiiOTa.se je vistem'čašU'tazv
Velilći duhovi prosyetljenstvä".SO bili pacifisti;- .,;15je.sa in kaj-pomagajo č|ovečanštvp,. ;
■	ljubezen do;bližnjega,, krotkpst,; modrost, cB mi more^pplilunt'^.^nća.}:.;razbiti.telo in- če ž 20 "leti.'. obdan -od 6000 utitirajočih', .izdihnem- svojoj diiš0'?':&	zadnjim pogledom, kako .še-mi ;dpmače.'mesto ražđira'z.ognjem -in 'mecem in .sp -zadnji glasovir ki jih sliši moje uho,"prestrašeni Klici.žena ta ^ptrok. ki "^ejo pod ruševinami.?" je'jii-". "sal Vpltaire.. In J. J..Rousseau piše;".„'Nikoli se hi, čloysški duh bavil ž lepšim, -večjitn ' in..koristnejšim načrtom, kakor z idgp trajnega in splbšflega miru^med evropskimi na-' rodi," "'Pti njem gre samo še za.'E.viiPpb.. Od takrat. (.18: stbL).. pa: še je .svet z; razvojem.: prometnih Sredste-v zmanjšal in zdaj gre že p.favzi prav za ves sVet. Velika Vojna i9'l4/i'8 je bila prva tes. sv e tb vn ä vpjiia in dokazala^ kär 'so" teoretiki že prej. go.vorili, in
" kar v- višji nieri 'velja ža; .naš, čas --..d.a" se v .članašnjeni š'Vetu, ki je'g'ospod.arškp.in kul- '. -turno- tako 'ozko:^medsebojno povezan, vojna-nć da-omejiti; ako izbl-uline' sppr med, " dvemä"-evropskima' državama potegne za seboj, vse .druge. Zato se'je-.tudi .paCifizejii'po.' svetovni,vojni posebno;razširil,' Vedno bblj.prodira .InäenjCi. da-je trčba prppägiräti.iü oiganizirati, sodelovanje -harbdpv ha ,Vseh ,pblj(h,,,ida, jih. je treba podvreči" neki' medna-, -tadni disciplini, ako se naj mir vz<lrži. - .	:; V ; ,' ,"'\ -"^. i .
; ,,Razum gleda ia svet; tako m.ajhen,, da'j;a riibre cVp^
■	da bi mogel.prehraniti dvakratno svoje šedtaje,.prebivalstvo,: .tako. neurejen,'da piisti stfad-ati mil.ijbiie pd njih, tako "čiviliziran, da -more škvadrona- tterbplaiiov v tiiukah uoi-. čili:celo inesto, in ga Svari: Združi-se,..ali pogini.'? (Storin-.Jameson)- ..	: .'. - ■.-
„tdepl bodpCiiosti je vsB.človeška dpmoTinai jsj^'zahteVa od" vset -naiodpT:, .da'se združijo T. medsebnjnih žrtvah, da ~se:".zedinijo ,iri'skup,no -_ delajo lia- skupnem veBkem ;; delu : obvladanju narave po človeškem rodu ... Pravim, da je. nova beseda, kategorični imperatw časov, Ki priliajajo, ki sd že tu, kooperacija. Popolna kooperacija, brakom--.. pri>misöv, z.di-Ugimi ;narodi,/Öd.krit^^^	skupno delo/med vsemi rpdbvi, ne le.
, Evrope, tern več tudi-Azije in ostalega sveta - „Edina - resnična- in plfldövita. zmaga ■. bfl'švtea in prostovoljna, kooperacija vseji-.sil sveiai. K- temu m.orSlno.,streme(i.. V yseni _ ^ . redU'.styari inora .svoboden in;.široli. pouk delati za sintezp .— . sintezo .razkropljenilj iii; ■ prepogosto. naspiotujočih '^;: sil, siatežo .raznih' narodov in raznih, idej.--Eria -tjistveriil)'.
-	. posledic-te^?^-aa.č,e.l-d. je potreba', ustadoviti Enotno narodno šolo, kjer. bi'se. st.vorilä-.zveza.' -' med'raziiiitii töfcoyi čl6.vešk-ih-misli, - razur'mi nadarjenostmi, ročnitn. iix umskim" deloin',
"' da bi .dobili pred. vsako sp'ecializacijö enotno Splošno iz:bbfažbo, teoretično.in praktično ' ki'bi jo imeap-val',,pa-nHuniaui5tiŽDo", , vsečlpyečansk^^	'	;. ■ .
■ '' Soie .in' vzgoja 'ne bodi) ■zadošti.. . Potrebna-W	drgamzirati. .Ta"--
• organizacija že obstoji-y Društvu narodov, le đa'doslej še nil^li ;ni'bila' jjfavilno in polno izrabljeiia; .Treba jo bo dograditi in izrabiti, a:ko se.hočemo rešiti--rojne..
;. Daje sodelovanje žen. pri ..delu, za;-mir narä.vno..-irii, potrebno,: se razunie.-samo .p«^^^ . s.eT}i.' 2ßn'B';imaj.p y svojem .življenju pb.sla predvseni z-naStapkbm iii pdgojo .inladega-žIvLjčnja,- zät'ö. jim jfe'.misel na'^	uničevaije tiija ."in odrt.atna,, Ena .prvih iuu-
: dernih,. knjig,,."ki_je .zahtevala, .mir .-in;, razorožitev, je"-.-bila. napišana. od ženske, (Berta ' Siitlner: „Dol. orožje!")'.—^.'Vse pom'embn^še" žeae.našega časa,,pisdfeljice in. .znanstvenice, so prepričane' -pacifistike. ■ ,iNikoli ne moreni: nehati iipati, ■ da se bo narpdotn po-' srečito najti i.zh.öd, da poravnpjo Svoje-spore,', -ne da bi prijeli za prožjš." (Šelma LägerJöff), .„¥ zmedeiiih.časih,.,v .Matefih živimo.-.j« prva naloga žep; pi e.p;re čit.i. .vo jnoi Spa-, dain k'oni .'.generaciji; ki je :bttii i leta mlada in. polna iliizij, ki je tedaj.?afes resno . verjela.' da-b.o.svetpvna vojna, ustvarila ajir.. Daiieš vemb, da^je napačno -verjeti," d^ je -mir. 'mpžen le-.pp :vbj"m,...naj8i: bo z.mägo.yita ali ne: 'Misel na ybjnb:n9S napolnjuje z grozo, ' . ker. more služiti .Ip idteresam ' majhnega- števila "ljudi-:y Všeli .dežslah. Zato je' dptžnost vseh ,mbž in .žbn, ki. sb-šami. doživeli to',raz«čarapje, da 'stremijo za- s.p.riv-o.'v s.-e h .-nST odo v,'-n;e glede., na politični režim, pod ; katerim živijo." (Ireiia'. Jplioi-Curie.).. Onieüiti moiamid" tuđi' velike .ženske mirovne drganizacijei kakor „Ligo žen za .mir iu '. : sVbbPdo", ki' jo je 1915. leta ustan.ovila ameriška:: socialna delavka Jane .Adams in^ 19341. . u^anovljeno ,',Mednar. žensko zvezo proti vojni in.fašizmu.", med kritere ustaiioviteljicami 'SO bi le-''Karin ffi	političbrke; Ellen Wilkin'söü; -ga. Sua-Yät--Sen:;'l. dr.' Pa tudi'
đrii'ge me.dnarödne .žensk'e. organizacije .Mednarodna' ženska zveza, Alijansa ženskih ■ pokretov itil. - iinnjd v načrlu dclii za mir.	'■.-.'..,
. Da. b'odp;-žene.^pri'bodoči vojni tudi.ri.epošredno saine'prizadete;, ne more b.iti ve.č' ' .dvomljivo.' ; . '■	.	. . -■	'
-.: . In-tistii ki so;doživeli/poslednjo vojn'o.?-.	. -. .
.. . Marca.-1.933. .leta je'sprejel:-ptedsednik razbrožitvene konference .Hendfersoh 5000-uj'ož mqčno.đcp.uta.ciip.;j!d.i^eni.hL organizacij .C.l. A.M. Ay'G.; (Mednar,. koriferenca drü-.. št-ev: nekdanjih vojakov' in 'viijnih .žrtev) .in F. I. .D. A. C. '(Združena federacija- Kvšili vojakov), pcedštavljajočp 8,000,0.0.6 .člapoV; omenjenih organizacij,'članbV 14 dr-žavi med .. njimi.jugpslavije..Prečitali.so naslednjo, resblucijp;:	'.■.';.
„Resiip ge> spprnitija.mo dejstva, da. je;mir. prvi pogoj, za. srečo; in. prospeh narodov . in da so bivš'i vpjok.i.in vojne žrtve nj^ npjbpjj poklicani branile; r da'se mprb'Vzdržati. .^: le,, ako 'ppčiva .na: spoštovanju'pogodb, 'na ena'kop^^^	držav in na-spoštovanju ■
.naslednjih velikih .ftačel: obvezni arbitraži ali všaj -na vsak način na- ureje-vpnju sporov : brez nasilja ; na varhosti in razorp^evanju, tako :moraluein kakoi,v,m41erialneffl,:.jn zagp- -. tavlja.mt),.:.da moralna ražprpžitev -pbsega-.'zatiranje: v^ega,. kar .javno in-ppse	'
, .äölah.--^'nipti medsebpjno razumevaiije narodov! Materialna razbrq'fetev'mora- bili bistvena, istočasna in progresivna, pbseči mora žatrtje priviibega izdelovanja in trgovanja z- orožjem - : ob uspešn'em -niedsebojneiii ipeđiiar	da naj preds.edfiik ...
-	V ".' V ■ V'-' .'' '''^' ■ ■ ':■	■ .'-'a:^
in člani Splošne konference za znižanje in omejevanje oboroževanja v svojih odlokih npošteva,jo tu izražene želje, da naj ne skušajo .počlovečiti' vojne, temveč naj ustanovijo uspešno organizacijo za preprečitev, in če treba, zatrtje vsakega napada."
Oglasili so se tisti, ki so najbolj poklicani. Svet bo moral slediti njihovim nasvetom, ako bomo hoteli rešiti svojo kulturo in svoje življenje. Za to delo je treba veliko vere. Toda vojna ni naravna katastrofa kakor poplava ali požar. Odvisna je od človeške volje in ljudje jo lahko preprečimo. Znani avstrijski pisatelj Rosegger je napisal že 1892. leta; „V vsej strašni zgodovini človeških blodenj ni bolj usodne zmote, kakor ta, da so vojne potrebne in neizbežne. To praznoverje je treba premagali in k temu pomagati je v prvi vrsti dolžnost učiteljev in vzgojiteljev, duhovnikov in pisateljev, skratka vseh, ki hočejo, delati za dobrobit človeštva. Ljudje imajo vojno, kakor dolgo jo smatrajo za potrebno in mir, kakor hitro vanj verujejo.
Bernard Shaw ni pridigar. Težko kdaj naravnost pove,, kaj misli. Toda v eni njegovih dram je postranska oseba, ki daje ljudem našega časa važen nank. Mislim na masterja Johna Stogumberskega v Sveti Ivani. Na onega angleškega kaplana, ki odkritosrčno ne more razumeti, da bi bili Angleži kdaj tepeni po zgolj človeških silah, in ki je zato popolnoma prepričan, da je sv. Ivana ~ copmica in zato najbolj zahteva njeno smrt. — „Bog mi je priča, če bo to nekaj časa trajalo, vržem svoj talar k vragu, zgrabim za orožje in zadavim z lastnimi rokami to prekleto veščo . . pravi v dejanju, in na koncu; „Sežgal bi jo z lastnimi rokami!" In ko inkvizicija po svoji dolžnosti pripelje Ivano do preklica, ki bi ji rešil življenje, vstane Stogumber in tresoč se od jeze očita vsem zbranim cerkvenim dostojanstvenikom izdajstvo; „Vsi ste izdajalci. Ali ste delali ves čas med zasliševanjem kaj drugega kot na kolenih prosili to zavrženo veščo, naj pi"ekliče?" In ko Ivana raztrga svoj preklic, je spet on tisti, ki prvi kriči: „Zaneti svoj ogenj, možak! Na grmado ž njo! Na grmado s čarovnico!" in jo lastnoročno vleče na grmado. — In potem se vrne, potrt in jokajoč: „Milord, milord, za božjo Kristusovo voljo, molite za mojo ubogo grešno dušo . . . Jaz nisem slab človek, milord ... Saj nisem mislil nič hudega. Nisem vedel, kako je to." In ko ga WarwKk tolaži, češ saj niste vi tega storili: „Pa sem pustil, da so drugi storili. Da sem prej vedel, bi jim jo bil iztrgal iz rok. Vi ne veste, vi niste videli: lahko je govoriti, kadar človek ne ve. Sam sebe opajaš z besedami; v pogubljenje dereš, ker se ti zdi imenitno, vlivati olje na goreče plamene svoje jeze. Kadar pa se ti zjasni; kadar vidiš, kaj si naredil; kadar ti udari v oči, zapre sapo, in raztrga srce, takrat — takrat — O Bog, odvzemi mi ta pogled! Kristus, reši me tega ognja, ki me žre!" .
V epilogu nastopi kot star, nekoliko zmedeu župnik, ki svoje ovčke uči: „Svojim ljudem dopovedujem, da morajo biti zelo previdni. Pravim jim: Ce bi mogli videti, kar si mislite, bi čisto drugače mislili. Globoko bi vas presunilo, globoko presunilo." In dalje; „Veste, svoj čas sem zagrešil veliko krutost, ker nisem vedel, kakšna je krutost.. . ker je še nisem bil videl. To je tisto: videti je treba.. In potem ste rešeni in odrešeni." In škof Couchon ga vpraša: „Ali vam ni zadoščalo trpljenje našega gospoda Kristusa?" A John pravi; „Ne, ne, nikakor ne. Videl sem ga na podobah, bral v knjigah, in sem mislil, da me je močno ganilo, pa ni nič zaleglo: mene ni odrešil naš Gospod, temveč mlada ženska, ki sem jo res videl, kako je zgorela do smrli. To je bilo grozno, o strašno grozno, ali odrešilo-me je." In Couchon vzklikne obupan; „Ali mora res v vsaki dobi kak Kristus v mukah umreti, da odreši tiste, ki nimajo domišljije
Ali mora res v vsaki dobi biti vojna, da prepriča tiste, ki nimajo domišljije? Stem stavkom je Shaw v sv. Ivani povedal bistveno glede vojne in miru za naš-čas.
Mejniki
Ljuba Prenner (Dalje)
Mevže se puntajo, staro se smeje
Da bi mu euo samo šilce tropinovca delalo že toliko zgage ? Star je to je že res, a od enega samega šilca? Saj ga je samo malo pogrelo' sedaj pa ga vleče v mečih k tlom, kakor da so iz svinca. Da le novi župnik nč bi ničesar opazil, to je strog gospod!
Stari mežnar Kavšek si je poveznil cilinder na glavo in šel v žagrad pripravljat za pogreb gospe Lournierieve.
Jej. jej — možje so že čakali! Jej in župnik je bil tudi že oblečen. Menda se m kar sam oblekel. Hvala Bogu — Naška še ni.
Kovšek se je potuhnil. In ko je slednjič prišel tudi Našek in ko so VSI skupaj odsli proti Lournierjevi hiši, je sam šel nekaj korakov za njimi -- noge so mu bile še vedno tako težke in misli so lezle počasi kakor kaka napol otrpla muha po zimi. Približali so se odprti veži, kjer je ze čakala krsta in pogrebci.
„Vse jim gre po zlu, tem Lournierjevira", fe pomislil Kavšek. Pred poldrugim letom je bila tista komedija s Francijem, lani je umrl v Grazu Pepi, ki je bil že doštudiran profesor in je mislil vzeti Gretico Erkmanovo ludi gn je pustil dolgove, ki jih je morala mati plačati. No in letos pomladi je vzelo še starega Niessa, ki jim je bil opora. Hvala Bogu, da gospa Lournier vsaj tega ne ve, da so prav danes izvolili za gerenta mestne hranilnice Karla Engelmana. To se jezita Erkman in Wommer! la sta ze trdno mislila, da sedita na Niessavem stolčku! Da. Ta Eneel-manov Korl, to je hudičev zet!
, M. jej — zmotil se je bil, zmotil. Vsi ga gledajo. Župniku ie bil podal svečo namesto kadilnice.
^ „Pijanega mežnarja ne bom imel pri fari! Glejte, da se mi nikdar vee ne prikažete pred oči tako okajeni! Sram vas bodi — tak starec pa pijanec!"	'
Saj je šepetal ta novi gospod župnik in dekan, ta gospod doktor Liomzej, a ljudje so vendar opazili. Stari župnik Lesjak mu te sramote ne bi bil nikdar napravil! To je preveč, malo preveč ga je oštel!
A šele, ko so se vračali s pokopališča domov, ga je prav zabolela OTMdejana mu grobost. Saj ni bil pi. an, od tistega šilca tudi ni mogel biti pijan, bil je le zamišljen in zamisli se lahko vsak človek, zlasti tako star človek, ki je videl toliko teh Podgoričanov takole v krsti zaprtih zadnjikrat med podboji domače hiše ...
No morda bo župnik tudi kdaj star, sključen in nepotreben, pa bo videl, kako bridke so takele solze! Sedaj seveda hodi tam spredaj, v-zravnan, visok, dostojanstven in kar sam. Lahko je njemu biti sam. Un, mežnar Kavšek, je zdajle tudi sam. Noben gane pogleda, tako sonosno gredo mimo. Ta se mu menda še smeji, ta Logarjev Anza, ta kmečki pan krt, ki se je prav tako pritepei v Podgorico kakor svojčas on, iomaz Kavšek. Seveda, danes je postal hranilnični tajnik in zdaj se je kar pridružil mlademu doktorju Marincu. Ta tudi! Oče se je tudi pritepei kot pekovski pomočnik, sin je že doktor prava in sčasoma bo vehk gospod v Podgorici! Prav jim je, tem meščanom! Naj se jim le
zalfežejo tä kükävicja jajca. ; Q, saj ta dekan iudi ni-tako ponižen, kot ■ je bii stari Lesjak, in dri'je SloVenpp! In Marine; in Logarjev iil.ta mladi ■ . zdraiviiik Sušeč, ki je šele pred kratkim prišel; ti- so vsi ^slovenskega rodu in to-bodo sami veliki gospodje, ne pa-take ponizile šleve. kot pn in drugi taki, ki so. svojčas . prihajali y mesto. Dekaiiu pa bo pisal in službo mu bo odpovedal. Težko. se : bo seliti v ubožnico, stara' se ;bo ■jokala. In pisal mu bo. tudi, da še v smrtni uri ne dpvolii: da .bi prišel ž Bogom: k njemu ! .Bog mu že odpusti njemu, -it^' mežnarju, z :dekanom se pa naj f)oraviuna, kakor se mon-ta!	. \	^ • ■
Čez teden dni je bil Kavšek že mestni ubožec in neki Lourhietjev hlapec, okoren kmečki človek iz okolice, je postal növi padgorišld mežnai.
Fric Eiigelinan, Karla Engelmana; tihi in. ponižni sin, se je neznansko ustrašil, ko ga je rieke. jesenske nedelje popoldne poklical stari v sobico poleg jedilnice, kjef je imel-svojo, pisalno niizo; in ki je bila le ža poslovne obiske. Nad pisalno mizo je visela obledela slika Engelmanovih staršev v starinskih oblekah, kakršne :sö nosili pred pol stoletja'.
• V. to-sliko je uklenil Fric svoj pogled, k^	oče y običaj-,
nem oblastnem tonu.
,;Govöriti inofäm s teboj. Ali bi se hotel poročiti?" , ' ' Frie je zardek . Prav nič ši nista slična njegov sivi, sloki in osorni oče-s polnoličnim, ^smehljajočim se dedekom tam na sliki! Ali je dedek nekoč vprašal tako njega, njegovega očeta? Ali je bil td sploh kdaj mlad ? Ali je sploh kdaj v svojem življenju zsrdel? Dedek in stric Jaka, kako sta si podobna: samo da je stric tanjši in zanemarjen; a smehljaj je isti,, dobrodušen in malce porogljiv; le. da je bil dedek malce manj lenuh kot stric. Jaka, ki se-menda le radi tega dela norega, da mu ni treba delati kot vsem. dragim. O;, oče-pa je delaven in-r grd. Poročiti se! „Govori!" ga je oče-ostro nahrulil.
. ' . „Obljubil si mi, da pojdem v tujino...", je Fric poltiho omenil in obrijir svoje oči od slike v zaprta vrata druge sobe>
„Preinislil sem se. Mollova hiša propade, če. ne dobi v. kratkem, pametnega gospodarja. Usnjar Rednak je davi kupil Loumie^jevo piyovafnoj Po IVlolIovi sušilnici in delavnici bodo pa podgane skakale. Ti vzameš o pustu Käthe in jaž .bom gledal, da bodo skakale podgane po Redna-kovem;-Razumeš?"	;
. „Nisem usnjar!" je odmiil sin trmasto in izbegaval očetov pogled. „Kaj te to briga? .Sem že vse .premislil, da bo: prav. Danes tedeff greva k IVlollovim! Razumel?"
Kaj bi imel Fric bd tega, če : lil mu . sedaj . ugpva^^^ odhajal, ga je. stari, šfe ustavil. .	■
Dekletom ni; treba ničesar praviti in Splpb u Sedaj šele ga je jric pogledal, ne plaho, a tako izpod hriba, nekako lokavo in vprašujoče, da se je oče začuden zdrznil. A Fric je že odšel in gospod Kari Engelman je bil trenutek poineje že prepričan, da se . e : sam zmotil. KakoTji si bil drznil ta smikovec?, Ne, ne — to ^se je. le - njemu tako zdelo. N svoji hiši je on gospodar in vsi se mu imajo pokoravati, pa. ne bo nikdar .revščine in drugih takih polpmij j • Jato .— seveda! S. čim si je zaslužil tega brata? . .
Logarjeva häbica-s	kamor je bila nesla oraču
malico. MoŽaii vžiiodnik se je zaganjal v staro hrastovje'{jod;hišo. Kakb je letos orumenelo listje!. Zdaj pa že pada. :0, sonce inla še ;.precej. moči', tako proti popoldnevu,-ko le ne bi tako zgodaj zahajalo, ko je. še toliko dfela!
_ Peter, je seveda'?ahič'. Saj se mu že hiša podira nad glam Lepa . graščina;, taka podrtija!: K srera ne stanuje riihče v prvejn nacjštropju, . tako da še. je; sfrpp podrl le na žito in koruzö, ki jo tam shranjujejo. In ta lešeni hodniki halkoii lilu menda pravijo, ki ga je imela nekoč grajska gospoda iadi lepšega pogleda,'se je; kar pddrobil in zletel na hišni prag. .To je dobroi da so. spodaj kamre in kuhinja tako liiočno obokane, te se . ne bodo tako knlalu sesule, srčer pa -7- Peter tako ne bo nikdar ničesar .popravil niti kaj novegiä. toljsega^ß^^^	Lpgarid,, ni bilo
nikdar mnOgo .do tega legenškega zidovja. Pri srcu so jL bile njive in travniki^ lepi pašniki više. .gori. 10 gozd, ki bi ga bilo skoraj škoda trebiti ' za popravilo, te grajske baharije. Koliko je svojčai prigovarjala rajnkeinu možu, nšj ' postafi v dolini pod legenskim gričem poleg' starega mlina npvo hišo, ^ kmeta primerno. Sveta ne bi bilo; treba kupovati, kamenja! l3i. bili imeli dovolj, če bi bili .podrh polovico starega poslopja; dovoz bi bil lažji in bližji, peska in apna je. bilo doma dovolj, lesa.tudi, a tudi sama je bila prinesla v zakön precej petič, ki jih še bdi ž zidanjem ne bi bilo kone.c, če bi bili vsi prijeli za delo. A stari je bil prelen in tudi gä ni vesebla nova hiša v dolini. Bil je silno ponosen, da so mu v mestu
■	pravih graščsk, zlasti, če je bil pijan. Peter je išti. Če mu reče kdo „le-genski gospod", je že njegov prijatelj. Morda bodo otroci boljšf! Otroci!
b.tarka je .bila prišla .do hleva in sedla na p.oltrhlo tramovje, ki je ležalo tu naokrog.' Prijetno je bilo tu ob zidu; sončno in za vetrom, ki je-se vedno pihal od vrhov in podil dolge, bele oblake.
_„Otroci!" je pomislila.' Peter Seveda taji, da je Anza njegov. Kar diVji je, če mu ga ona kdaj očita! Bajtarjev Anza je vsega kriv! Toliko je se-vsaj otroka, da si. ne upa valili krivde .ha rajnkega očeta. '
Anzi pa ni sil«! Peter je seveda še bolj jezen uanf, ker mu ni hotel razlagati o hrandničnih stvareh!. Pa je le čeden dečko'! Malemu Mihcu je vsakikfat prinesel „medvedjeka",*. 'Kako nebogljeno otroče je bil ta njen.Anzek! A se še vedno hiše drži in delaven človek je, kakor da je njen pravi sin. Zdaj bo že kmalu mož, precej, je že dosegel in vedno več se mu obeta.	' .
Ž njo pa gre navzdol.. Hrbet se uklanja in žile na roki izstopajo debele kot motvoz: Dnevi in leta tistega trdega dela sö minili, minilo je . ukazovanje, skrb in iivljeiije ob možu. ki bi bilo revno, če ne bi bilo. dela in še.tiekaj takih stvari, kj so ljubezni vredne: .setev na Sjivi, cvetlice V lončkih, lepe, pohlevne kravice marijadvorske pašfne, konji in • Pi^aš'^ki,. če so z( ravi, pa še pes, ki ga v šali učesneš v mehki uhelj.
./daj pridejo dolge zimske noči, ko ne bo spanca in ko bo jutro se daleč, ko moliš in misliš ha vse, kar si srečal .v ziyljenju! ' . In potem bo treba kdaj umreti ; . .
Tisto nedeljo pred Vsemi s.vetimi, ki šo ji rekU v okolici „zahvalna nedelja", sta;pred kosilom, nekako öi poL dvanajstih prišla k Mollovim oba Engelmana, oče in sin Fric. . . .
■	, MöTlövä:^öspa ju je zagledala iz kuhinje, ko sta vstopila v vežo, si ■ hitela brisati roke v predpasnik in mrmrala.jezno v Käthe:
* črn sladkor — „Barenzucker",'	. '. .
„Pojdi takoj ven in ju pelji v sobo! Bog ve, kaj hočeta ta dva klipana od mene? Najbrž prosjačiti za novo šolo! Saj že tako nimamo ničesar! Prav sedaj pred kosilom morata priti! Da nimajo ljudje toliko pameti, da bi pomislili, da moram sedaj radi njih pustiti kuho in vse. Käthe — alo, brž!
Ko je Käthe odšla iz kuhinje, se je gospa Mollova hudovala naprej. „Ali imam jaz sploh kdaj kaj opraviti v tujih bajtah? Nikamor ne zahajam in še me ne puste pri miru. — Pa bom gledala tako grdo in govorila tako prišpičeno, da jo bosta kar pobrala. Seveda, ta Engelman Kari se mora napravljati tako, da vsi vidijo, kako se zna olikano vesti! Mar bi prišla popoldne po večernicah — sicer pa, ali sem ju klicala?"
Tudi Käthe ni bila ljubezniva z njima, prvič, ker tega sploh ni znala, četudi bi se bila hotela hliniti, a drugič, ker ji ni bilo nič do obiskov.
Ko je vstopila gospa v jedilnico, sta že sedela na zofi, Käthe pa je jemala slivovko in kozarčke iz kredence.
Oba sta takoj vstala, stari ji je stopil naproti, mladi je obstal pred svojim sedežem. Oba sta bila opremljena v slovesno črnino in na mizi sta imela postavljena cilindra.
Pozdravljanje je bilo jako čestito in prav tako neiskreno, potem pa je povabila gospa, naj sedeta za mizo, kamor je bila Käthe že pripravila nalite kozarčke, in spet odšla v kuhinjo.
Starejši Engelman je dvignil kozarček proti gospe in za spoznanje odsrknil, potem je prekrižal prste kakor k molitvi in pričel:
„Spoštovana gospa mama! Gotovo se najinemu prihodu, ki nima vidnega povoda, zelo čudite. Ker sem si pa hotel prihraniti običajne podgoriške čenče, nisem poslal nikogar, ki bi vam bil vzrok današnjega mojega obiska vnaprej nakazal. Kakor vidite sem pripeljal svojega sina, da govorim jasno, prišel sem radi njega in zanj. Obe družini, moja in vaša, sta izmed najuglednejših in najstarejših rodbin, že preko 100 let v Podgorici in tako menim, zakaj se ne bi spet obnovilo staro svaštvo. Kratko: prišel sem za svojega sina snubit vašo hčer Käthe . . ." Toliko je povedal Engelman, a to pot ne kratko in odsekano, ampak lepo počasi in smoljnato, kakor da pridiguje.
,,Na — to je pa preveč!'" je zinila gospa vsa prepadla. Saj se ji je zdela stvar koj od začetka nekako sumljiva, več ko je govoril, bolj se je vznemirila, konec pa jo je vrgel povsem s tira. Saj — ta Engel-manov Fricek je moral biti najmanj kakih osem let mlajši od Käthe in sploh, kako se je mogel stari na kaj takega spomniti, ko se vsa leta ni bil brigal zanje. Sedaj pa, da bi oženili Frica in Käthe . . .
„Ne zdi se mi čudno, spoštovana gospa, da se tej moji snubitvi zelo čudite; ako pa položaj malo premislite, se vam bo zdelo vse zelo naravno. Pri vas — upam, da mi ne zamerite odkritih besed — je sila treba novega gospodarja. Saj vidite, da je za žensko zelo težko voditi v današnjih slabili časih samostojno obrt s kupčijo, kakršna je vaša. Svet je postal zelo hudoben in nemaren in žensko si upa vsak goljufati. Vrhu tega se ne bi mogli vedno držati kot gospodar in gospodinja obenem, misliti morate tudi na svoje zdravje, potem pa: konkurenca. Ta Rednak, ki je prišel s culo na hrbtu sem, je lastnik ene največjih hiš. To vam pa lahko mirno zagotovim, da je bila naša rodbina vselej družina zdravih in delavnih ljudi, tako rekoč rod poštenjakov. No, Jakob se je, žal, izpridil, a to mu ni v krvi. Pri vojakih in v tujini so ga pokvarili, da je sedaf tak." Zadnje je bilo seveda nekoliko nerodno.
Fric )e: sedel poleg očeta, bled m okoren..bmešeti )e bil v praziiicni dokoleiiski suknji z belo pentljo okrog ovratnika, ki inu je bil preširok. Saj je Vedel za to! A bilo imi j«, kakor da ga davijo! Toda upreti se . kaj še? Ce bi bil «logel. bi bii ušel m se m idar već .tie vrnil,. . .
ivSedaj je odgovarjala-MoUova gospa : . : „Res sem «e malo iisirašila..gospod Engelman, m mogla bi vam tudi točneje odgovoriti, ako bi bila w pi-'e| ka| slutila o tem. Tako pa — saj. ne lio.ste leznt :- moram šc Heuiza vprašati iii tudi Kailie dopovedati, kaj želite, Potem se pa zmcnim:o. Gospod srn. pač počaka ta čas — ■.kaj -ne?"'
hldiej&i tngchnaii (e zavlekel usta v kisel sitreliljaj in pnpomrul po svo|i navadil i,iNrsem vedeli d« ye lleinz gospodar te luše!" ■ j,Pač;, pači" je odvrnila Mollova ostro. ; ,;IIcinz je moj siu iii edini moški v diu/iiii. N|ega uloiaino vprašati'"
j.Radi mene — mislil si'iii, da se gospod Hein/ 7a dom sploh ne brigü več' Saj ga fc nekaj let ni bilo več tomov "
„baj ga ne potrebujemo taj"; je odrezala gospa, „a ou ima poleg mene vendarle največ besede. Ako vam ni po volji. .
„Tako, tako !" je mencal Engelinan. -Žal niu je: lulo, da je bil jjre-oslcr, kajti Mollovka je glodala nasajeno in zlovešče, „haj se res Se ne mudi tako. sjKištuvana gospa!" jc skušal popravljati .Mojsm že počaka, dokler lie odpiše gospod Heinz!". ;
„ Vi pa tudi! ; Oprostite; imam toliko kube m i se bojinii da so; tni tu; sk.i/i, ker se ne morem /anesti niti na deklo niti na KUtlie čepiav jo /e deset let nčun in uiijn .
Gospoda snubca s(d sc moiala posloviti In tudi Frit je odšel z isti ni užaljenim öbrazom kot oče.
Kiithe, ki. to :pot slučajno m j3risluškovala. jc viM-ašala niater že tako 17, navade: ..Kaj sia {)d hotela od tebe!""
„Kaj sta hoteld.'* febc sta piišla snubit", ji je zabrusila mah m jio-iskald mirno svoj kuhinjski predpasnik,
Katbe se. ni. prav nič: vznemirjala; saj to Jie ; more biti res. 1 oda gos[id, ki je jiiive/ovala predpasnik, jc prav resnoi dasi še jezavo, nadaljevala. „Hekld sem jjiiid. da pišem ^e llemzu o tem Staremu m bilo po volji, da sem mu zdstdvild pot z našim lantoni d niem je to vseeno, naj se jezita, saj ju msem klicala'" /daj šele je Kiithe razumela resnico.
„Kdo SI je neki lo i/mislil''" je znvpila nrebuj'jciia m planilć^ pred mater. ..Jaz naj bi \zela lo niigelniaiii)\o siiotče tega pokropariega fiocd'' Obosi iiaj ,sc tisti, ki misli, da porečem kdaj pred oltarjem iej šlevi Da. VSi sc Lihko obesite, če mislite, da me tako ujamete! ' • :. j,Mt)lči! Tako se '/gcidi, kakor odločimo mi!"' . :
„Ml' Kateii .mi*'' \1oidd iikjj ljubi gospod brat, ki sp prdv ladi tega pnpetjo kdaj domov. da bi nie zmešetaril!' Tam. naj ostane! Radi tega se mu ni treba podvizati: čc jc bil lahko pet let stran, nc da bi bil našel vPodgoilco. mu hidi sedaj ni treba hoditi domov. Engclmanov .Iricek panaj zasnubrgrofico Ponisii, njo bo dobil prej nego mene'" — Rckši se je zagnala skozi vrata in jih tieskaje zabila /a seboj
n kosilu je ni bilo na izpreglod: j)oziio jiopoldne je prišla v jedilnico m z nekim šivanjem .molče sedla k niizi. kjer je bila gospa pravkar iiajjisala dolgo [iisiiio za svojega sina na Dunaju.-

Logarjevega Aiizo so trle hude skrbi. Vse dneve je premišlfeval iii po noči ni mogel več spati, tako ga je skrbelo, kaj se mu zgodi v pri-liodnjih dneh. Tako dobro bi se mu lahko godilo, celo strogi gospod gereiit mu ni nikdar mogel očitati lenobe ali nemarnosti v pisarni, sedaj pa se mu je morala pripetiti ta neimina nezgoda. Saj ni nič službenega, a če se izve po mestu in to se bo prav gotovo, ga vendar lahko spode iz službe, ker so meščani, zlasti pa njih gospe glede tega zelo zamer^ive. Zdaj je že tretjič prejel takšen list, na drobno počečkan s skoraj otročje velikimi, nerodnimi črkami. „Dragi Johan!" —. Potem pa same take besede, ki jih človek težko bere in še težje prenaša.
Vsega je kriv ta letošnji pustni torek, ko sta se bila s Pahernikovo Liziko skupaj gnetla skozi maškare. Potem pa tista pomlad, ki ga je bila naučila izgovorjati njeno ime tako sladko, kakor da bi bolj prosil nebeškega zveličanja. Kaj ti pomaga, da se sramuješ sedaj, da si bil takrat tako ponižen kot kak berač in prijazen kot goljuf.
Zdaj prihajajo ti listki:
„Dragi Johan! Vidim, da se mi izogiblješ. Jaz pa gotovo vem, da nisem več sama pri sebi, ampak, da boš Ti oče. Tvoje grdo govorjenje o mladem doktorju, ki pri nas stanuje, je zame velika krivica. Pa sedaj mi moraš pomagati, če hočeš ah nočeš. Prosim Te zadnjikrat, da prideš še danes zvečer na gmajno za mostom pri Rednakovi usnjarni. Moraš iriti, ne bodi tako trdega srca, moj dragi Johan! Lepo Te pozdravlja Voja Lizika Pahernik!"
Vraga pojde! List je vrgel v peč in ga tam zažgal. Kaj pa, če ga ujame njen oče, dimnikar Pahernik? Ali pa njena mati? Ta ima jezik in baje je prav jeznoritno babše!
Ali ne bi bilo bolje, da bi šel tja?--Glave mu ne more odtrgati. Ne, tega pač ne more! Rajši vse drugo, kakor da bi šel zdaj tja!
Prišla je stranka v pisarno in Anza je bil spet strogo služben. A ta strah, ta fiprski, umazani strah ga je dnšil naprej, medtem ko je važno govoril o denarju in jiovih hranilničnih uredbah.
_ Nekega večera, ko se je vračal od večerje pri Vobachu domov, ga je čakala pred Stancerjevimi hišnimi vrati.
„Tako, sedaj sem tu. Vedeti hočem, zakaj se me tako bojiš, ko vendar veš, kako je z menoj ?" ja vprašala vsa trepetajoča od razburjenosti in mu zastavila pot k vratom. Preko ramen je imela veliko, temno ruto, kakor jo nosijo starejše ženske, preko života prekrižano, da ji je skrivala vzbočeno telo. Tesno poleg sebe je razločil njen ozki, bledi obraz, žareče oči in svetle zobe. Iz njenih las mu je zapuhtel duh po neki gorki maščobi pod nos. In iz sramu in zavesti krivde je vzrasla njegova nejevolja, ki jo je še podprl pogled na njeno telo. Zapušila se mu je.
„Sedaj bi se me rad iznebil, sedaj . . .", je pogodila, a za jezo in kričečim očitkom je zadrhtel jok.
Seveda bi se je bil rad iznebil, o pa še kako rad! Ko bi jo bil le mogel izbrisati iz svojega življenja, kakor da je ni bilo nikdar! Kaj takega ni bil nikdar niti zaslutil o svoji usodi. Ali ji je kdaj obljubljal, da jo poroči ? Le otresti se vsega, kakor hitro mogoče! Nekaj je treba ziniti, vreči ji nekaj v zobe, da ga pusti mimo. Kaj pa stoji tu 'kot kak prav nadležen upnik?
Skomizgnil je z rameni in gledajoč mimo nje dejal zaničljivo: „Kaj pa misliš, da boš na ta način izsilila iz mene?"
(Dalje prih.)
1Ü
življenju
Ruža Lucija Petelinova
Preteklost vsa je belo zasnežena, globoko spi in zemlja jo sesa, od vzhoda setev luči vsa ognjena mi pada v brazde mračnega srca.
V dlani jo srkam, v grudi in možgane in njena hočem biti z vsem in vsa, o ure, kot nikoli še udane, o hipi, ki v njih večnost se razda.
Življenje, z vso boljo si zdaj mi jasno, razumem te in vem da boš ranilo za slednji plod me, ki tako sem kasno ga zaželela, s podvojeno silo,
Vem, da me hočeš! Ob zorenja zmagi prižiga v žitu se rdeči mak, tako pozive, ki so srcu dragi, povezal moje ti krvi bo trak.
Otrok
Meta Koren
Polagoma se je pričela iMarija zavedati, da z nfo ni več vse tako v redu, kot prejšnje čase. Sprva se je še tolažila, češ. da so slabosti zjutraj in čez dan morda le prehodne. Toda čezdalje je bilo hujše. Dnevi so ji postajali neznosno dolgi, pravtako, kakor je bila neznosna siva jesenska megla tam zunaj, ki se je vlekla težko in počasi preko streli predmestja, legala včasih prav na cesto, na blatno in umazano, in zajemala ljudi in njih misli, da so postale prav tako sive, počasne in težke. Včasih je prišla tudi skozi okna v sobe, vsaj Mariji se je tako zdelo. Stene njene sobe so postale sivočrne in mrzle in Marija je po-drhtevala od mraza in slabosti in vse telo jo je bolelo, ko se je nizko sklanjala nad šivalnim strojem. Takrat si je vCasih želela, da bi mogla vsaj za nekaj časa pustiti vse skupaj in nekam oditi, kjer bi bila svetla soba s toplo pečjo, da bi se stisnila k njej, se pogrela in odpočila, da bi šla nekam, kjer ni iz dneva v dan povsod, kamorkoli se ozreš, sama siva, težka megla in blato, predmestno, lepljivo in ogabno. Toda ona je morala ostati tu in morala je delati, neprestano od jutra do noči, če je hotela živeti. Vsa zadnja leta se je morala preživljati sama. Nikogar ni imela, h komur bi se zatekla, če bi bila slučajno brez kruha ah če bi obolela. Navezana je bila samo nase. In če postanejo vse slutnje njenih zadnjih dni resnica? Neštetokrat čez dan se ji je pojavilo to vprašanje ali vsakokrat se je izognila odgovoru nanj. Samo do tega vprašanja fe šla njena misel, dalje se ni upala. Da, če bi imela še Ivana! Vse bi bi'o vehko, veliko laže! Toda z njim .sta se pred mesecem razšla. Našel si je drugo dekle, lepše in mlajše. Takrat je zelo trpela, a zaprla se je
11
vase in molčala. Kaj^ naj navfiexadnje tudi stori? Od nikogar no moreš zahtevati,; da te ljubi, če tc ljubiti ne more. Cisto sama je bila s svojo negotovostjo, ki jo je vzuemirfala. In neštetokrat, ko jo je ta negotovost le. preveč mučila, se je odloči a, dn gre k zdravnici, da zve pri njej vso resnieo.. Vsakokrat pa si je.prettiislila. Bala se je resnice. Kaj naj stori, če nosi otroka v sebi? Se samo sebe komaj preživlja, kako naj preživlja Se otroka? Na Ivana se. ne more in noče zanašati! Ali naj si poišče kak drug izhod? Vedela je; za katerokoli pot bi so tudi odločila, vsaka bi ji bila zelo težka. Zdaj sredi negotovosti indvoinov si je včasih zaželela Ivana, njegovih toplin in pomirjujočih besed, kakor še nikoli. Ali vedela je njeue želje so zaman, njegove tople besede so govorjene drugi in ona je sredi vsega^sama; . . -
: Zdravnica jo je pregledovala in . Marija ji je nepretrgoma gledala, v obraz, da bi že z njega razbrala, kaj in kako je z njo. Toda obraz zdravnice j.c bil v(;s ,čas miren. Marija je čakala, v njenem čakanju jc bila napelobt. Ko je končala .s pregledom, ji je zdravrn'i-d smehljaje se pogledala, v obraz in ji rekla eno samo besedo :	'
..Noseča."
Marija jc poblcdela in za trenutek čisto otrpnila, le roke. so ji krčevito drgetale. Vse to. česar se je zadnje dneve tako zelo bala. je postalo nepobitno dejstvo.	■
Ivan!
Njena duša je zakričala po njem, kakor še nikoli. Toda . njega ni bilo tu. Morda se prav zdaj, bog ve kje, sprehaja s švojirn liovirn dekle-toin, ji govori tople in lepe; besede, ona pa je.z vso svojo grozo čisto Sama pred sinehljajočiin se obrazom zdravnice. Zajokala bi naglas, divje 111 krčevito, da bi izjoknla vso svojo tesnobo, strah in bolečino; Ah njene OČI so ostale suhe, široko odprle, le v grlu jo je davilo in, njeno telo je bilo en sam trepet. .
Ko je stopila na ulico, m vedela, karn naj krene. V njej je postalo mahoma vse pusto lu prazno lu topo. brez misli jc jcatavala; po ulicah.
Dnevi so jiotekah lil Marija jc kakor v vročici tavalaokoh.: Se vedno m vedela, kaj naj stori. Včasih se je čisto odločila, da bo imela otroka-'^ saj si je tako želela imeti nekoga za se. nekoga, ki bi bil čiSto njen ni ki bi ga vedno lahko ljubila, ---.potem pa je svoj sklep zopet zavrgla. S.:čim nai ga preživlja? Morda še ta ali; ona siranka ne pride več k njej; Za^ služka bi bilo manj. Ivan ? Ney iiany se nc more obrniti. Nikoli je m vprašal, knko je z n jo. 1 ako čis to razum I jivo se mu jc, zdelo, da z: ne-; kom ŽIVI brez skrbi iti odgovoriiosii iii. ga .potem, - zapusti kadarkoli se -mu poljubi. Nc, lukoh ! Sama si mora najti, kak izhod . ,. Včasih-je mi-shla na zdravnico in na njen dobri in sinetiljajoči se obraz. K njej pojde in ji vse pove, ženska je, kakor ona. razumela bo in pomagala. In vendar je odlašala. Nekje v njem, notranjosti; jo. je tiho klical njen otrok.
Kaj iiflj stori?
Dnevi so bih neznosno dolgi, nepresjianc- nočiso fo včasih utrujale do smrti...	: •,.....
Neki večer je srečala tvana. Ni lijl sam. všel ye s svojim dekletoin: Sprvii se imi je hotela umakniti, potem pa so fe ustavila.
■ — iVe. saj ima tiiclr on pravico odločati o svojem otroku! , '/a korak )ima je stopila nasproti, da bi Ivana ustavila la. ga prosila za razgovor.	■	-
Nisfa JO pogledala, šla. sta niimo. V iijerii notranjosti |<> |e nekaj .zazeblo...
Znova je oklevala, samo za bip,. potem pa sc je okrcnila. ... „l-van!". ..	.: . . ;	■ ■
Stekla jc za njim. Saj je vse to popoldne tavala jio. [jredme-stiu v megli in blatu, in je rj^niisl|cil,i o tem. da In gd poiskala na dimiu m mu povedala o vsem. Parki at je /e krenila v ulico;, v kateu je-lvan ■stanoval all,vselej si je: ju'emislila.- Pot do njega je bila pretežka, odkar JO je pustil; že radi načina, kako je to storil. Zdaj }>a ^	'
„Ivan!'-
Oba sta sc ustavila, začudena in nestrpna.
„Samo za trenutek prosim... Niijnc moram govorili s teboj, IvanM" Njegovo'dekle je .šlo počasi naprej.. «Kaj ?eliš?"
„Ce imaš kdcij čas... goNoiiti/miiain s teboj... čimpieje' Kdd|. „Povei Itn raje takoj. Ljubše ini ie."
Zdaf naj mu pove, tukaj, sredi iibce?; Mahoma ji je izostalo neprijetno. "Vso popoldne, ko jc takole blodila okoli po ulicah; si jc sto m stokrat ponovila vso besede s katerimi br mu jmvedalu tako, dn-hr ^a vse skltpaj preveč ne presenetilo iu uiorda: tu.di. zabolelo, Povedala bi mu, kako je ves zadnji čas: trpela, y svoji mrzli,, vlažni sobi, kako je včasih obupavala in kako se je. končno iz bbiipa zatekla še eiikrat k. zdravnici, ki ji ni hotela pomagati,, povedala bi tpu, da zdaj. ne ve ne kod ne kam in! da bi vkljub vsemu zelo rada imela otroka, njegovega otroka, povedala bi mu .. .
• Ves nestrpen je stal pred njo. Mariia ie: iskala besed. Zdai. ko ie stala prednjim so se nenadoma nekam i/.gidnle vse te besede iii iii |ili mogla več iiujti; Koncem iibce seje iijegOvo dekle okreiiilo. Premagala se je. .,lvaii . i . otroka bcmi itiiela_____ s. Iei)0j."
(ilas JI je trepetal in loke je krčevito sti.skala k telesu, da bi ji ne drgetale.-
.,Ni mogoče! ... Ni mogoče!'Pazil:sem ... Ni mogoče!" . Presenečeno, tiho in trdo so se trgale besede IZ njegn. , Marija se jc z obrazom obrnila od njega. Rada bi zajokala. ,.Pojdi z incnoj!"
Do.šla sta njegovo dekle. Ivan je siojmI k njej in ji nekaj rekel, potem pa se je vrnil k Mariji.. Molče sta krenila po iilici. Megla je visela s streh skoraj prav do tal. Motno so s« iz nje svetlikale električne luči. Marija je trpjietala; Megla se it je vsa mrzla vsesala skozi obleko prav do telesa 111 skozenj doduše. Komaj se je držala na nogah. Zdelo se ji je; da. se bo morala vsak trenutek zgruditi na tlak, ki se je trd iii rnor ker svetlikal v luči: obuličnih svetilk. 3 poslednjim naj)oroni. svojdi sil jc premagovala trepet in stopala molče ob Ivanovi desnicu
.,Ccin.u nc odpraviš!'" , ,	. .
,.Bila sem. Pn zdravnici iNr hotela.'' ,.Pa pojdi k PeterneloviJ Dam ti denar.'	■
N|cniu je laiiko govoriti naj gre k Pctcrnclovi, je pomislila Marija. Denar da lil'za njega je potem vse. končano. Ona pa .. .
. : . '"..V.-' • ■■	/ .	.iS.:
„Saj veš . . . Megličeva ..."
Zasmejal se je. _
„Ne umre vsaka! Že veliko jih je bilo pri njej. Sitno je že, to je res!"
Zanj je .samo sitno, je pomislila Marija in nekaj sovražnega jo je obšlo. MoJčala je. Tudi Ivan je molčal. Brez besed sta tavala dalje po temačnih ulicah . . .
„Kaj hočeš prav za prav?"
Kaj prav za prav hoče? Kaj ne čuti, kaj ona hoče?! Izhod iz tega neznosnega stanja v katerem se muči, kakor jetnik med štirimi stenami, v katerih ni videti vrat in ki so vse tako pošastno enako sive in si od stropa do tal čisto podobne in vendar — v eni teh sten so vrata in ta vrata vodijo v novo življenje ali pa v novo in hujše trpljenje. Tudi njej se morajo odpreti vrata — v kaj?
Nenadoma se je pričelo trgati iz Ivana z nestrpnim in sovražnim glasom.
„Kaj hočeš prav za prav? Ti s svojim šivanjem zaslužiš komaj za se. Jaz s svojim delom, ki ga dobim mimogrede, še zase ne. S čim bi redila otroka? . . . Ce noče zdravnica, moraš pač k Peternelovi ali kateri drugi. Ni drugače . . ."
Znova sta molčala. Blato pod njunimi nogami je klokotalo in se z vso svojo težo lepilo na njune čevlje in na njune misU.
„Menda veš, da sem se s podjetnikom spri. Pravica je na moji strani! Ali naj grem zdaj k njemu in ga ponižno prosim za delo? Koje pravica na moji strani? Veselo in lepo zadovoljno bi si mel roke! In vse to zaradi tebe in otroka ? .. . Nočem! Nikoli! . .."
Vse to je Marija vedela. Da bi se moral radi nje, radi otroka, ponižati pred podjetnikom — ne, tega bi si ne mogla nikoli oprostiti. Ne, tega ni hotela ... ni hotela . . . Kaj je prav za prav hotela? Ni se mogla več domisliti. Vedela je Ic, da je hotela nekaj čisto, čisto drugega.
Molče sta dospela do mosta, ki se je v sivi jesenski megli raztezal preko reke, kot ogromen lok, ki nima nikjer kraja. Nenadoma se je Ivan okrenil k njej, jo trdo prijel z obema rokama za ramena in se za-zrl v njen obraz.
„Reci, da vse to ni res! Vedno sem pazil. Saj ni mogoče!"
Marija je skozi temo videla sovražni blesk njegovih oči in za temi očmi je zaslutila strašnjo sumnjo.
„Saj menda ne misliš ... da ... da ta otrok ni . . . tvoj!"
Izpustil jo je in se zasmejal sunkovito.
„Vse ... ste enake! Nobeni ni verjeti!"
„Ivan!"
Njen glas je bil poln groze.
Kaj je bil to njen Ivan, ki je včasih tako veroval vanjo in v njeno ljubezen ? Kaj je to on, ki ji je včasih, ko ni še našel drugega dekleta, govoril tako tople in lepe besede?
„Ivan!"
Odkar se je prvikrat dotaknil njenega telesa, je bila vedno samo njegova — vse njeno telo, vsa njena notranjost je bila njegova. Zdaj pa...
Za trenutek ga je gledala kakor brez uma, potem pa se je brez besede okrenila in šla preko mosta. Ko se je sredi mostu ustavila in se okrenila, je videla, kako je Ivan nekaj časa zamišljen in neodločen stal sredi ceste, potem pa je zamahnil z roko, krenil v nasprotno smer in zavil s temačne ceste v ulico na levo.
14
Sredi mosta je Marija ostala čisto sama. Nikjer ni bilo človeka. V sosednjih ulicali je nekje zamolklo hupal avtomobil, reka pod njo, zavita v gosto meglo, je tiho šumela. Stopila je k ograji mosta in svoje pekoče čelo naslonila na njeno mrzlo železo.
„Le kako more, le kako more . . ."
Tisti v katerega je včasih tako trdno iu zvesto verovala, h kateremu se je tudi v svoji največji stiski zatekla, jo je zavrgel, kakor za vržeš obrabljen čevelj, zavrgel njo in njeno ljubezen in njeno zaupanje in — ponižal jo je. Ni ji zaupal! Kaj mu je storila? Ali jo je imel sploh kdaj rad? Ali ji je sploh kdaj zaupal? . . . Morda nikoli .. . Čemu je potem hodil z njo ? ... V njej je vzbudil čustva, kakor še nihče pred njim, dal ji je otroka . . . prvega . . . Nikoli je ni imel rad. Le kako bi jo mogel sicer tako hitro in tako lahko pustiti? Le kako bi mogel zdaj iti mimo nje brez ene same tople besede in jo sredi vsega pustiti čisto samo?
Zdaj se je zavedala, kaj je prav za prav v resnici hotela od njega, ko ga je ustavila na cesti. Hotela je slišati iz njegovih ust eno samo iskreno, toplo in razumevajočo besedo, besedo, ki bi ji dala občutiti, da ni v svojem trpljraju čisto osamljena! Katerokoli pot bi si tudi izbrala, da se reši iz svojega dosedanjega položaja, vsaka lai bila veliko lažja, če bi ji rekel tako besedo. Toda ni je izrekel. Bila je sama. V sebi je začutda praznino, gluho in pusto. Čemu živeti ? Bilo je brezsmisćlno...
Koliko časa je tako slonela ni vedela. Nenadoma se je v njeni notranjosti nekaj zganilo, kakor rahel sunek. Marija je vztrepetala, vzravnala se je in prisluhnila. Znova se je v njeni notranjosti zganilo. Zdaj določneje in močneje.
„Otrok ...?"'
Preplašeno je prisluškovala. Še enkrat se je zganilo, potem nič več
„Otrok ..."
Marija se je nasmehnila. Z roko si je božajoče šla preko telesa. Nekaj toplega je vstajalo v njeni duši. /ivo je začutila, da prav za prav ui prav nič več sama. Vsa njena prejšnja razmišljanja so bila brezumna -jorojena iz globokega ponižanja. Saj ni sama! V sebi nosi bitje, ki se bo lahko rodilo, ki ga bo ljubila, kateremu bo lahko dajala vse svoje najlepše ...
Marija se je smehljala . . .
Potekali so tedni. Marija se je vsa izpremenila. Nič več ni bilo za njo ne zabav, ne kina, skoraj še sprehodov ne. Zdaj je vedela, da mora delati še za nekoga. Cim več. Njenemu otroku, ko pride na svet, mora biti toplo in svetlo! Zdaj je trikrat obrnila vsak dinar preden ga je enkrat izdala. Z gospemi je bila ljubezniva in ustrežljiva kakor še nikoli. Le eno jo je skrbelo, da bi vse te ženske prehitro ne opazile njene nosečnosti in bi potem ena ali druga ne izostala. In ona je potrebovala denar, kakor še nikoli! Treba je bilo prikrivati, kakor ji je tudi bilo težko. In potem? Mora, mora iti. Tudi potem mora na kakršenkoli način zaslužiti za otroka in zase. Mora iti . . . Cesto je šivala pozno v noč. Včasih je bilo težko. Hi bet jo je bolel od neprestanega sklanjanja in oči so jo pekle od prenapetega gledanja pri luči. Mora iti . . . za otroka, za njenega... Kadar je takole pomislila nanj, je izginila vsa bolečina, delo i je postalo lahko. Zdaj je neprraehoma mislila le nanj, na svojega otroka! Ivan? Kakor da je izginil nekje v daljavi. Le redko je še mislila nanj.
15
Le včasili, iadar je skozi okno videioi kako kak oče 7.a roko vodi svojega otroka na sprehod, sc ji jc.stisnilo srce. Ivan... Njeji otrok prav /,a prav nikoli ne bo- iinfl ofeta. Tedaj se ji Je. vselej zazdelo, da je njen edini 111 največji greh. to, da daje otroku življenje ~ uikoli pa nin fie bo mogla ;(lali.of,ivta in rijepwe IjiilMizni;
: Tjudje? Sprva se je bala n. ili govoric radi sebesaine. Zdaj pa je mislila iia njc le, . kadar je urisli a: jra tlelo, ki je: bilo od njih odvisno, sicer nikoli. Kaj ni ženska; kakor vsaka dniga? Kaj nima pravice.do življenja in otroka, kakor vsaka druj;a žena pod soncem? O. jn v: njej je l|ubezni do še nerojenega^ morda veliko več, kakor v vsaki drugi ženi!
Kadai- jc ob nedeljskdi popoldnevih, -šivala za svojega otroka tiste majline,. tako smešno majhne stvari in je včasih.; za ,treiiutek zakopala v.ai>ie sv.oj obraz, se jc čisto, potopila vase, da je s. slehernim svojim obOiilkom lahko zajčja samo. njega. Vse drugo .vse skrbi in bojazni, so utonile v daljavi.'	..
Marija .se je smehljala. •'I'l trenutki so bili najlepši, Tako; svetli so bih m pol-m doslej neznane sreče.
■ Potem je pri.šlo -nenadoma, vehko prezgodaj in sredi noči se je znašla v bolmci. ■ Njeno telo je ena saina,; velika, še nikdar občutena bolečina. Kričala bi, pa ve, da. bi bil: vsak krik zaman» Stiska zol)e. z; rokama brey-u pno grabi po [lostelji; m .glavo, premetava po blazini. VUljub vsemu, bo^ Iccina v ti lesu lastc m se za)cda v možgane — včaMh dosej^a lob n|ene zaVesii. Ne more se \ec premagovati in vi'd'^ih v bla/jicm; trpl|eiiju ki iknc-Bolečnia jo piijemlje vedno zuovd. huje m huje Vi-dSih )i bhsne sko/i mn/gane: ■ ■ ..Otrok	■
Nasmehne si. Potem pa |e vse /nova ^aino bolečina, raztezajoča se v neskončnost. — Ko se; je zavedla, je zagledala iib svofi postelji /(lra\-nito in še neko žensko, ki le v svojih lokah držala krvavo kepo. Iz te kepe '-0 piilidiali slabotni, pietigdni glasovi
i,Moj otrokY'" Toplo ]o je prešinilo m vprašujoče .se je- zazrla zdrav-rnici'v-obraz. , ■ ■. . j.Fanttk 1"
Marija se je. samo smehljala. V iijcni notranjosti pa je vse v nskdlo V hipxi je bila pozabljena vsa bolečina, \sc skibi, vse prcčuto noČt: Tu je; bd njen otrok, neka) otijjljivo živega, to, kar je;tako dolgo pričakovala m ljubila,, kar jc bilo samo njeno,; njeno . .;.
Vznemirjeno je opazovala žensko, ki je nedaleč »)d nje, na mvzK umivala m zavijala v pleničke njenega otroka. K.o.je bil opravljen, ga je j)rine.sla k njem postelji. Marija je sredi plcničk zagledala obrazek z drobnim. nosk(mi in nad iijim lepo, "visoko :čj;lo. flotela ga je sti'iiiiti k sebi la . ga- poljubni na. to lepo celo. pa mu je samo z roko šla rahlo preko lick. .	■	.-.■ ■
moj mati,: rnali revček . i .!". , .	, .■ .,
Vso noč lil zatisnila očesa. Prisluškovala je. kdaj-se bo na inizi jioleg drugih otrok oglasil tudi njen. In oglasil seje, tiho m slabotno, kakot se včasih sredi noei oglasi sredi temnega gozda samotna jiiička. 'ledaj se je Marjji prvič šti.snilo srce. In potem so bili dnevi, ki so bilt za njo ena sama tesnoba.: Otrok je bil zelo šibak. Ni^^m^	Tn ko je Maiija
gledala, kako v sobi, v kateri je ležala ona, drugi otroci iz materinih prsi krepko pijejo svoje življenje, je v njeni notranjosti vse krvavelo.
„Mamin fantek, pij!'' niü je tiho prigovarjala. „Saj moraš živeti!"
Skoraj nasilno ga je hranila.
Zdravniki so ogledovali otroka in odkimavali:
„Prešibko."
Marija sama je vedela, da je njen fantek zelo šibak, toda nikoli ni mogla pomisliti na to, da bi njen otrok ne živel. Toliko si ga je zadnje čase želela in ga klicala v življenje! Postal je del nje same. Če bi ga morala zdaj dati, bi morala dati velik del same sebe.
Ne sme umreti!
Pazila je nanj. Tako neverjetno hitro se je privadila, dajo je zbudil vsak njegov še tako tihi glas od posteljice poleg njene, že prvo noč . . .
Poteklo je nekaj dni. Neko noč jo zbudi njegov tihi jok. Vzame ga v svoje naročje in iz svojih prsi polagoma stiska irano v njegova usteca. Nenadoma pa opazi, da otrok ne požira hrane. Ustka so ostala odprta, lička so sprva čisto porumenela in potem pobledela. Ves obraz je bil otrpel, brez diha življenja. Marija se je z brezumno grozo zastrmela v njegov obraz. Ničesar ni razumela. Sekunde so bile večnost. Nenadoma pa je blisnilo skozi njene možgane.
„Ne umreti, ne umreti I Fantek, ne umri svoji mami I"
Z grozo je zgrabila njegovo telesce in ga divje stresla. Otrok je odprl svoje velike, sive oči, ki jih je na njem najbolj ljubila. Zadihal je. Toda v njegovem grlu je nekaj grgralo. Neprestano. Ko je zaspal, se je v snu nasmehnil — prvikrat. Ali v grlu mu je nekaj grgralo, neprestano grgralo. Vso dolgo noč ga je držala v svojem naročju.
Njen otrok je umiral. Vso noč in ves dan.
Neprestano ga je držala v svojem naročju in mu govorila vse lepe besede, ki jih je vedela in v svoji notranjosti hranila le zanj.
Toda otrok je umiral in vse lepo v njeni notranjosti je umiralo z njim. V njej je vstajala groza in v tej grozi je našla le vedno iste besede:
„Mamin fantek, ne umreti, ne umreti! . . ."
In vendar je umri. Vse njene lepe besede, vse njene neme prošnje niso pregnale smrti. Vse trpljenje tolikih mesecev je bilo zaman . . .
Ko so ji^ ga polapli v grob, je nemo in brez solz strmela v malo, belo krsto. Čutila je le eno, da z njo polagajo v grob velik del nje same. Sreča, ki si jo je tolikanj želela, se ji je izmuznila iz rok in se ne povrne nikoli več. Njen otrok je umrl za vedno.
Kritike in poročila
Publikacije ob mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku. O mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku smo že dosti pisale, o njegovem kulturnem, narodnem in mednarodnem pomenu, o prireditvah in razstavah. Preostane nam še, da poročamo o publikacijah, ki so ob tej priliki izšle. Te so:
Jugoslawische Frauenlyrik in deutschen Übertragungen von Lili Novy. Tisk Delniške tiskarne v Ljubljani. Opremila Gizela Šuklje. tDer slowenische Frauenverlag Belomodra knjižnica, Ljubljano.) 1936, 37 str.
17
Monahlnj.a'JetliiiljaVIPoHvala knezu LazaTÜÖ Izdal? Udru^^^^ ■ zoyanili žena. sekcija Beograd. Oštampala : državno štarhpdrija ikraljevine ■ jugoslayijii 'u Beogradu. U-oprfeirii -i- s? dekorativnim kompoiifcijama Dušana JankoTića. ,1,936,'29 str., kšlike-; {Srb?ko in-aaglfeško-besedilo,) / ' '	. ' '
L' Oeuvre Utteraire des femirieš ynugosiäves. Redige par I' associattoti yougoslave. des. femines diplbm.ees des u.niversitps. (Palulina; Albala.;z;a'.srbski del, ..Zdeüka Miirković : -in'DlgayOsterman za hrva.ški del in -N..N. za slovenski del.) fidition du eSBseil naiioiial ' des, ftrames "yqugöslases; Štamparija Privrednit, Beograd, Jgaß, 62 stf. ''
Bibliografija knjiga ženskih: pisaca u Jugoslaviji. (Sestavile Nadežda Petrovič za srbski det, Branka-Diidarević -in Jelka Mišić-Jainbrišek za hrvaški; del,. Zlata Pitnai. za slovenski del.); Izdalo [Jdriiženje uniyerzitelski obrazovanih žena.'u. Jugoslaviji. IJeo^; ;grad;-Zagreb—LJubljam.; 1836,;l-28, 80, 63.str.,- (Uvodi, predgovori in naslovi posam^nili.-^ del so tudi.v francoskem-jeziku.)-	; ;.;" .. ž	;' '
.Alojzija Štebi:. L'activite des soci.etćs fćiuinines en ;Yougo8l.avie . affilićes au ■conseil national des femmes yoügpslaves, ImpnmeHe „Orao", Beograd. 1^6, 32 5tr„ 3 slike, 4 tabele;
Društvo Srpska majka i njegov rad za 25 godina. 1911^1936, Za štampu -spremila LeposavaZ-ugić. izdalo D-i'uštvo^-„Srpska :maika",. a.Beogradu. 1936, -11 str. (SrpSko- -. traaeosko besedilo; ilustriraio.); ,. '	• - .. ;-. '
Beogradsko žensko druätvo. Knjižara „Okean",. 1936,' 6 str. (Samo francosko-besedilo.) .	. . -	;..; ■ \
- .„Jugoslawisciie Frauenlyrik".gospe Lili-Novyjev& je breiz dvoma "na Umrfmškem. višku: Zbirka je razdeljena na tri dele: Serbische Dichterinen, Kroatische Dichferiiien . in Slovenische Dichterinen. Y prvem sp zastopane ■ Desanka Maksimo.vić s 5 pesmimi, Dora Pilkpvić-Mafcsimovi-ć,;, jela ■ SpiridonovjćrSavić .in Anica Rebac-Savić, všaka-z enö-. pesmijo. V drugein- dela so zastopane - hrvaške pesnice Božena Begovic z 2 pesmin;a-, Milka -Pogačic -s. 3 pesmimi,' Iva Rod in Ivana Brlić-Mažuranić vsaka r 1 pesmijo^ Slovenske pesnice zastopajo Vida Tqufer. s tremi, Maksa Samsa, Ruža Lucija Petelinova, Yera . AlbreTilovä, Vida Jerajeva in M-. Elizabeta, vsaka z eno pesmijo. Kakor je kvalitetni pesnic različna, tako je-tudi razdelitev nesorazmerna. "Vendar.bi.na vsak način bilo treba uvrstiti vsaj.:še Milico. Kostič-Selem, Doro Grudno-vo in-Ano Gal.e. Tudi izmed del zasto-panih pesnic bi pri' nekaterih naŠli močnejše in izrazitejše stvari. Vendar je pa Lili' No-vyjeva vlila v., izbrane pesmi toliko'žara,'zvenečega ritma,' lepole in skladnosti', da. je' vsaka pesmica biser za se, vsaka svojevrsten umetniški užitek.' Skoda je; da pesmi nir ' majp komentarja o posameznih avtoricah ali;drugega strokovnega uvoda, kar bi knjigi' dalo boljšo zaokroženost, za inozćinke pa potrebno pojasnilo. Naglica, v kateifi se je. delalo; je verjetno vzrok Vsem omenjenim pomanjkljivostim; -vendar spada ta zbirka ženske lirike brez dvoma med najboljša dela, ki prikaiiujejo; s&išel'in delo 'naše: žene-za čisto poezijo. Razen vsebine je treba p'phyaliti nadvse okusno in elegan.trio opremo knjige, .-, Prijeten in fin vtis naredi- ludi „Monahinja- Jefim'ija". Naslovna stran'y .bizantinski ' ornamentiki, kakor tudi notranja dekoracija tekpta '.populnpma odgovarjata, srednjeveškemu besediluin tpnii teksta. Prevod i'z .starosiovenšičiiie je ponekod -trd, premalo gibčen;-Komentar besedilu-je -vzet .iz. razprav 'g, tažara Mirkd-vića'.' Pi^fepe inicijale,- to le-pe . ■fotografije vseh vezenin inonahinje Jefimije dajejo knjigi tipičen duh-'tedanje dobe takö;;da ge angleški p.revod besedila in komentatja kar nekam slabo poda v. ta okvir.
-..iL'peuvre. litteraire des femmes ';yougpslayes" -j'e brez dvoma.najslabša od vseh omenjenih;prigodnih publikačij,: čeprav-iie .nosijo.vse odgo.Tornošti.J.e^	Hrvaški
del je še najboljši,. toda tudi njemu marsikiij zamerimo. Vsa .'snpv. je podana preveč kom-'." pilativnp in premalo idejno. ;.Nain.esto; različnih razvojnih . faz '-jKisameznih 'književnic, . namesto krijiževni.h smeri, karakterologije posameznih pisateljic, in njih glavnih junakov,'
18 - : ' - ' -
nam knjiga nudi već ali manj/giiBppflrne živJjenjepisBe podatke, bi-ez. kritiKe« Skoriij bi. ■ rekla pristransko, - ponekod noraVnost. smešno, Ni jasnega" pregleda,-:ni barve, razmaha in širiBe, manjka vsake idejne smfiti. vse je le mrfva registracija. Delo je razdeljeno v poglavja: I. Džbtils; 11,- Le reveil, national, III.. L'epoque realiste, IV. Vingtieme- sieele, V. La litte ratu re- ,coiitemporaiQe,.tnAppendice,i a) Litleratiire-scient fique, b) Litferaiiire enfantine, c) Traductions, d). Journaux, ef revtjes. Avtorica-slovenskega.delai na .to delo ni lii.ili'la dali «vojiuja iiiirnii..
. „BiblifligttfijfLžfmskili "pisača u .jugrtslaviji" žat'rtđi ni uspela, ■kot bi mörala. Srbski ' del je le-nedovršen iü je .le za šilo dodan, "siqye'nskeiiiu. in', .hr.vaskeđu.idelu. Gradivo . se je namreč zbiralo -v .Bfeogradii, Zagrebu iii Ljubljani in je vsaka bibliogratija .pelota zđse'i- Z.ato. tudi räzpoi-editey, pa tiidi -načia dela ni. enoten.-Tudi iifvaški in sloven-' , "ski del nista brezhibna^ Prikradlo-se je vanje' več tiskovijiji in drugiK napak, ki jih ; jae bi 5m'do -biti':- Jasno je razVidiip, da delavke še.niso imele, iiikake..prakse, kar seiveda • ni nikako opravičilo.. Eljub vgeinü'pa prikazuje kiijiga"precej sisiemptičrio zbrano gradivo, ki je rešilo iz .pozablj.elija .marsikako'. .vredno stvar,'razrešilo marsikak pseudoiiiti) in ' lahko staži za podlago boljšim in :p0palnejšiin' seslpirkom. Dober-.bralec in opazovaier. lahko prebere v tej suhi":registraciji t(!s kulturni razvoj naše ženske knjige. Vplive iz inozemskih slovstev,, sii-jenje obzorja slovenske.žeiie, kakor tudi rast premera kulturnega' evropskega kroga-Vsak del vsebuje: periodica in contiliuanda,: originalna dela. prevode, slovenski del pa še samostojno izšle kompozicije ženslih avtoric. Dodan je tudi strokovni in kronološki pregled ter register. Posamezni^deli; knjige izidejo (oz. so izšli) tudi kot separata.-Knjiga v. celoti še ni priälä T prodajo.
-	. i,L' aclivit'e des so:cietes teminines en. Yougoslavie" razmeroma dobro ustreza svojemu ntimenu. Oprema knjige je sicer enostavna, a-okusna, Vsebina je razdeljena; v d^lo-ženskih društev pred in po zedinjenju. Besedilo spreinljajo slike iz delovanja ženskih, združenj, dodane pa so še tabele,, ki ponäzorujejö' razvoj žensltih" organizacij in njih institucij.-Snov je iz socialnega in političnega Vidika dobro zajeta; prepričevalno pojasnjuje značaj, postanka posameznih društev, ti so V Srbiji imela nacionalen smoter, pri Slovencih in Hrvatih pa socialnega. Vendar ni upošttvan ziinanji vpliv, ki je za žensko gibanje v naših krajih brez dvoma, velike važnosti. Prav tako je snov'premalo pregkjha, posebno v povojnem času. Tudi diferenciacija ni dobro ižvedejna, vse je gledano preveč 2 enega samega vidika in merjeno z eno mero, vendar' nihče ne mOre trditi, da ni pomen, važnost in delo ženskih organizacij v Srbiji Jiekaj povsem drugega kot je delo na ■ Hrvaškem- ali v Sloveniji, tudi po zedinjenju. Dvomimo tudi, da je upravičeno optimistično gledanje na delo vseh teh organizacij. Samb dejstvo," da imamo v J. 2,-Ž.-včlanjenih-432 društev, se ne dokazuje upravičenosti tega optimizma. Sicer je knjiga pisana za ino- ; zemke, in mogoče zato prikriva marsikako za nas nerazveseljivo .resnico.
-	. Poročili p delu ,iSrpske..niajke"'in, ,;Beögradskog ženskog društva" sta samo .informativnega značaja. in pričata o aktivnosti teh združenj, ki razpolagata s precejšnjimi denarnimi vsotami. Kot povsod, tako je tudi v ženskih društvih .denar.-gibalp. -vsega d.elovanja,:ki .odloča o uspehu ali neuspehu večine akcij, kar se najbolj :očiluje baš-v poročilih-qraenjenib-organizacij. -	, ■	'	'
Iz vsega , sledi, da^ nikar -ne delajrno onega,; kar presega naše mbči-in:naj Se za-vsako. delo pusti dovolj .časa' za izdelavo, (kar bd zmanjšalo međ drugim tUdi številne . ■tiskQvne;nap.ake>,: Če niso .mogoča posvetovanja zaradi prevelikih dist.anc, ni treba forsi-; .'rati edinšlvene- izäelave, ki je nemogoča že zaradi diugačnega kulturnega mvoja,.zrir'adi. drugačnega zgodovinskega razvaja, zäradi . drugega značaja '	' Z. P..
„Ženska.žast". (Pripombe h Jc'nji.gi A'ht.oinette Tinti,,:„D.ie -yveiblich.e Ehre".) Ime Antoinette Tinti ni" neznan» med našimi ženami, ki se zanimajo za žensko VpraŠBDje.,.2e pred,leti je,izđala spis.iiEhret das Mutterrecht'N- spoštujte materinsko pravo — kjer nas- je presenetila s svojimi . ekstremnimi in y-marsičem samonikliiiii;
" ':'	■ .	19-"
idejami. Pričujoži spis je nadaljevanje prvega. V njem vodi svoje misli in zaključke do zadnje konsekvence.
Smoier spisa je poskus, raztolmačiti bistvo ženske časti s pojmi o časti, svobodi in morali, kakor so danes v veljavi. Pisateljica smatra vprašanje ženske časti za enega najvažnejših problemov v skupini vprašanj, katerih središče je danes žena ter njen odnos do moža, otroka in celokupne družbe. V svojem razpravljanju se avtorica močno oddaljuje od programa oficialnega ženskega gibanja, ki postavlja svoje zahteve v povsem realnih mejah na podlagi enakopravnosti med ženo in možem v takem obsegu, da moremo te zahteve imenovati povsem naravne. Njena teorija o ženskih pravicah je zasnovana na dogajanjih o materinskem pravu, čegar polno priznanje edino more dvigniti ženo do one čosti, ki ji je določena od narave. Ne priznava druge ideologije kakor: ideologijo svojega spola. Sama se zaveda ekstremnosti svojih nazorov, zato poudarja, da nima namena vršiti propagando za uresničenje svojih idej,, temveč hoče podati le: filozofske osnove svoje ideologije, ki naj odpira ženam oči k spoznanju.
Da se čitatelj bolj vživi v njeno miselnost, dodaja avtorica v začetku razprave definicijo najvažnejših pojmov, ki jih uporablja v vsem nadaljnjem razmišljanju in brez katerih bi čitalec — četudi mu žensko vprašanje ni tuje — težko do potankosti doumel razpravo.
Gibala, ki odločajo o ženski usodi v preteklosti in sedanjosti, so: svoboda, moč, čast v splošnem in ženska čast. Svobodo imenuje pisateljica prostor za razmah in rast, moč je razmah telesa in duše. Moč se lahko pridobi nad seboj in nad okoljem. Vse življenje je stremljenje po moči in ekspanziji. CaSt je spoštovanje in vse stopnje spoštovanja. Ženska čast je tista čast, ki jo.izkazujejo človeškemu bitja na podlagi njegove ženskosti, čast torej, ki izvira iz pripadnosti ženskemu spolu. Ker se razteza na vse pripadnice ženskega spola, je ta čast skupinska čast.
Pri analizi časti prihaja avtorica do zaključka, daje čast funkcija svobode in moči. Kajti pri vseh narodih in v vseh časih se je čast vrednotila po svobodi in moči. Ljudstvo se bori za svobodo kot za čast svojega naroda. Bogatin je deležen vsakovrstnih časti, ker bogastvo prinaša človeku svobodo in moč. Genija častimo, ker ima moč nad duhovi.
Nasproti pojmu o spoštovanju postavlja, pojem o preziru: prezira je deležen posameznik in narod, ki prenaša suženjstvo. Revnega človeka prezirajo, ker uboštvo pomenja nemoč in suženjstvo. Če sami spadamo med nemočne, tedaj imenujemo svoje samoza-ničevanje ponižnost.
Kakor vse drugo, je tudi pojmovanje časti relativno. Narod ali vladar, ki vodi imperialistično vojno, je deležen časti, če zmaga, torej če pridobi na moči; nasprotno izgubi na ugledu, če propade. Komur se posreči nečastno dejanje združiti s svobodo, se mu šteje v čast. Človek, ki ukrade kos mesa na stojnici in ga zalotijo, izgubi svobodo in čast, spretnemu goljufu pa narašča ugled s prigoljufanim premoženjem.
Iz takšnih ugotovitev izvaja pisateljica zaključek, da pomenja za žensko doba ginekokracije (ženske nadvlade) dobo ženske časti. Mnogo, kar je bilo za tedanjo žensko častno, je za današnjo nedopustno in nečastno in narobe; sem spada zlasti pojmovanje spolne čistosti.
Od dobe materinskega prava sem je ženska izgubila vso svojo čast ter je od tedaj nesvobodna in brez moči. Pomislimo samo na njen položaj v državi, družini, poklicu, religijah; brez pravice je celo glede lastnega telesa. Tej brezmočnosti odgovarja zaničevanje, ki ga je deležen ženski spol, o čemur pričajo določbe v zakonodaji in ljudski običaji. Tako prihaja avtorica do zaključka, da je za človeka belega plemena največja sramota, če je ženskega spola.
Ženska sramota — običajno pravimo: ženina podrejenost — je v očeh mo.škega sveta veljala kot nekaj od narave danega; toda odkar so sociologi odkrili dobo materinskega prava, se je to naziranje omajalo.
20
v zvezi z ženinim suženjskim položajem se je zakoreninilo mnenje, da je spolna čistost, za žensko največja čast. To je pač čast sužnja, ki mu pojme o časti in drugih moralnih vrednotah diktira njegov gospodar. Zakaj pa isti pojmi o časti niso veljavni tudi za moške?
Iz ženine podrejene vloge razloga avtorica mnoge ženske lastnosti, tako n. pr. neči-mernost ter dokazuje, da se je v dobi materinskega prava pač moški „šemil". Za primer navaja Egipčanke, pri katerih se niso nikoli postavljale lepota in druge zunanje lastnosti, teinveč kvalitete, ki so danes znak moškosti. Današnje ženske lastnosti so samo izraz ženske prilagoditve njihovi podrejeni vlogi. Na nadpovprečno žensko ta pritisk, ki je danes znatno zmanjšan, ne deluje več, zato stremi po ženski časti in moči, toda v tem njenem stremljenju se ji povrečne ženske ne pridružujejo, ker ne pojmijo njegovega globljega bistva. One se zadovoljujejo z močjo in častjo svojih mož in sinov ter se v odločilnem trenutku postavijo vedno ob stran moških, pa najsibo tudi proti ženskam. Ženska je ženski vedno najstrožji sodnik; zato je resnični dvig žen tako neizmerno otežkočen. Povprečna žena, čije duševnost je že od otroških let okrnjena, more prizadevanje nadpovprečnih žena manj razumeti kot moški. Zato vidimo često, da borbo naprednih žen podpirajo najnaprednejši možje, zlasti oni, ki so sprejemljivi za prave etične vrednote.
Ženskemu stremljenju po svobodi škoduje po mnenju avtorice zlasti prostitucija, ker diskredilira svobodno ljubezen, oziroma svobodno materinstvo, ki je najvišji izraz ženske svobode. O materinstvu, kakor ga pojmujejo v današnji dobi očetovskega prava prihaja do sledečih zaključkov: če se materinstvo proslavlja načelno, kot je to danes navada, tu ne gre za resnično spoštovanje matere, temveč samo za moško taktiko, ki hoče spraviti ženo od poklica v zakon, da ženska ne bi prišla po svoji gospodarski osamosvojitvi do moči.
Današnjim povsem nasprotne pojme ima gospa Tinti o zakonu vobče. Po njenem mnenju pomenja zakon ženino resignacijo na žensko čast, kajti za položaj, ki ga zavzame človek v zakonu, je odločilna pripadnost k določenemu spolu. To se odraža tudi v današnji zakonodaji kljub temu, da se bližajo kuliurne države enakopravnosti: žena izgubi svoje ime, mora slediti možu v njegovo bivališče, mož je glava družine itd. Osebna veljava, ki je je žena deležna zavoljo moževe naklonjenosti, se ne more smatrati kot enakovredno nadomestilo izgubljeni spolni časti. Tu se lahko trdi. da je žena prodala žensko čast za individualno čast. Zadržanje poročene žene je po mnenju avtorice enako zadržanju izdajalca skupine, kateri pripada in ki jo je izdal za ceno osebnih privilegijev.
To so v resnici samo filozofska razmotrivanja, ki življenja ne morejo spremeniti, niti izboljšati ženinega dejanskega položaja, ker ne računajo z ženino naravo, niti s socialnimi danostmi.— kljub temu, da se avtorica naslanja na sociološke izsledke o materinskem pravu, ki so pa na današnji in bodoči razvoj brez vpliva. Nobeno zapostavljanje ne bo premagalo naravnega zakona v ženi, to je njene težnje po spolnem in družabnem sožitju z možem. Ker je pa to sožitje vedoo vezano na določene oblike in običaje, sejirn žena pač prilagodi; upirajo se samo najbolj zavestne. Toda svoje stališče morejo dosledno vzdržati in braniti samo tedaj, če so materialno in socialno popolnoma neodvisne. A koliko je takih? Pri tem ne smemo pozabiti tudi na enega najvažnejših faktorjev: to je moč javnega mnenja, ki pa je bilo vedno nenaklonjeno ženski samovoljnosti v uravnavanju njenih spolnih odnosov. Koliko žen pa ima tak položaj, da lahko kljubuje javnemu mnenju? Borba za spremembo položaja nekega razreda ali spola ne more imeti uspeha, če je individualistična, temveč le, ako prodre spoznanje o potrebi te borbe v zavest širokih množic.
Ko razpravlja avtorica o biološkem stanju moža in žene, prihaja do zaključka, da je vzrok ženine nemoči vprav v tem, da je žena v posesti največjega sredstva moči; otroka. To sredstvo moči hočejo ženi odvzeti, a to je možno le pri popolnoma podrejenem bitju brez moči.. Da je otrok pot do moči in da si ga prilašča tisti spol, ki je
21
.; ■ an .poTi^ .'dokffitnje^pisÄte1jUa''i!ä'priiriwih iz zgodovine/. Mož je moral žeiio. podvriiči. SToji oblasti-, d« st je prilastil Otroka. Gdtod pjsateljifiina zaMeira po svobodnem, izvenzakonskem materinstvUi E bo 4em-n).ateri v resnid virnilo otroka in s tem; moč,' ki je _ pot do ženske časti; Ideal družinske zajednice je, tudi.njej/sküpiiost matere in otroka, kot jo napoveduje R..Ni.Goudenhove:: ,,Boäp tis družine ni v odnosu: mož' — žena, . temveč v: odnosu.; mati-.i^ otrok".' S. tem pa bi dobila zöpet nadvladoVžena, ki bi'jo postavila na osnovo materinskega"prflva, . .v	— " ■	. ■. .
■ Pisateljica, se zavedm da njene'ideje v celoti, tudi .med-feministkami ne bodo. našle pristasinj, .'iojtf današnje;' žens.ko gibatijs .strem
dzi:ra..na.:bio,lölkei, ps^	danosti, . Zlasti.-pa/ ho.rba. današnje- ^
siVne- žene ne' stremi zif nadvlado (nadmočjo).. nad .možeTh, fe^	.^Jnole' kot:
enakopraven in' enakovreden član. družinskfr' in družubne skupriosfi' dejdti jja- blaginjo. , svojih otrokan svojega naroda' Borba za- dyig materin^Va' mora'itiia usttjarifvijg'takifi'. . .razmer.,.- da bo Vsaka -mati rodila zadovoljno^ v zavesti,, da bo otrokü; iahko n-udilä 'vse, ■ ■kar potrebuje.za telesno iu.duSevno: fast. -. •
Delo A. Tiiiti, dasi vsebuje .nmo.go zanimivih ugotovitev in duhovatih' razmišljanj, pome.nj.a le ničejapske -težnje, aplicirane na-žepski-spol,, ki se morajo- ztusiü na. W .škili iij 'socialnih nujnostih.	.'	-.
.. Bralce teh; vrst "bo morda zanimalo, kdo-je' žena s.'tako ekstcžmnfmi nazori; Motih bi še. kdOr bi mis.lil, da je to' osäme'ld, ražočaniBa,- staik in .^da žeDa.'(kakor.'Se hcköteri ' radi .izražajo o tistih, ii .še bore zai ženšk.e- pravice), .'.Tii' žepa- : je -lepa., . 'mlada, bogata ■ baronicav^ti -ži vi zelo. srečno .življenji; z'možem Jn. otrokbni — po.pölüomi 'döslednp: po .nazorih, ki jih zagovarja v.'-svojih:spisih; .	, '.	A.
. '.^Obzornik.'■'.;:
Prepo.ved prostitucije; Argentinska . poBl^nška.'zbornica. je' ..šprejela žakon,'..i.i prep.oVeduje prostitucijo; ■ •	:■■.":'-	' - -
Govor senatorlie Plain'inkove, Tudi pri nas želo. znana, češka; s&atorka Plaminr. kova je pred. krafkiifl ;gov6rila v Renata a: potrebi; ^pospešiti.tudi .v jasni upravi.,,izmet njavo .generacij.'; . .dosluženi', uradniki naj se B'makDej.p. mladiin .močerb; 'To je.- važiip ne le zaioj da-se: omogoči mladjin ljudem; da pridejo do kruha, -temveč je .velike' .v-až-: nosti;tudi: za državo kot tako; Med-stiirejlo generacijo, kije ppzndla'predvojno in. vojno . . dobo, in .mladinpi ki .je že'TŠa zrasla V reptibiiki; ne sme nastati, usoden prepati. Z dr.iige . strani ,je pričakovali, od, mladine, ki je. zrasla v demokratični republiki, Več demokratič-: . ttega .čuta za odgovornost, širše kalturnp pbžorje, .posebno'glede norega moralnega raz--yöjä. in predvsem .tazunievanje. za dejstvo, .da država: .ni le variih svobode in lastnine' ppsaraežnikpv, kakor je bilii pred vojno,: temveč ima tiidi ogromne socialnopolitične-' in gospodarske naloge.,	...:.'',."	. > '	....,..'.
■ Zaščita otrok-v Franciji je, v Blumovem kabinetu-poverjena ž sodelavki" gospe Suzani; Lacore. ..Öpslej je bfla znana predvsem v provinci, kjer 'so jo • imenovali: „laično svetnico"'ali pa kar po domače ;,Suzana".Ena.,prv;ili. del je bila okrožnica. prefektotn, naj.' povišnjp prispevke liezakonskiin materam in.rednikoni.Otrok. Tako. bo. innogimnezakoriskiiti: materam ompgočeno,-. da obdrže plroka pri sebi; ki bi ga .sicer, morale dati -v javiip '6škrb6( Jiar..bi: pomenilo, da se za .vednö;pdpoVedo avojemu .'d.trokn. :.Kä'kör'je pokazalp köntrplnp p.otpyanje, so se vsi prefekti'odzvali okrožnici. ;iVadaljnje đelo.-je še pred.vseili V načrtu:;..nastati..niorajp zavetišča, :,kjCT bodo riežakoriske rtatere. ' . rodile in- pr.ebii'äfe: nekaj mešecev, . dok.ler ne najdejo priinernega. dela;. ^UštdnoVe .se sprejemna središča; za 'otroke; pod javno zaščito, posebno .za ;bolne;;Treba- bo. ustanoviti'; državne sirotišnice, da bo mogoče -^gdjb sirot bolje nadzorovati.. Mnoge sirple so'ždaj' brez-nadzorstva- pd rodbiliahi ki njihovo "delovno silo izrabljajo neredko prekp otrpko.vih
22	'V'- '■'";--;.-■-. ',..
ipoči,- Treba je ustanoviii. otroške počitnijke kolonije^' ijiriistrstvp :izđeFuje, predlog, da -se poviša brezpösfelqiin podpora za otroke od 3; nđ- 5 frankov, dnevno.- Zahtevati misli. izvršitev .žasiljie- nredbe izT rleta 1934, ki stavlja vse otroke :ud rojstva do 3. leto pod' javno zaščito.. Potem se htj moraia javna.z^š^ita baviti.s 450.000 otroki, namesto S;50.00p. kakor sedaj.'..'Zi)š^itä..bo pi'edv^m delo zaščitniM sester,; ki bodo obiskovale matere; in ' jini ,dajale.'na;yq.dila-.;ža..prii^^^	to.ib .seveda .treba veliko^ de--
narja. Gošpa Lacore polaga .velik-g Važnost na-•p'ropagando. Soma vsak .teden obifkiije-.;provinca .in zajliteva ■tudi;oa šv.ojih nastayljeneev ^propagandn-a potovanja.-; Ustanoviti'. . aaitierava generalni in^ektorat.za .dečjo za đ'a bo delo- izenačeno, po^^^^depatt-msnili .
■	iij -.bolje nädzor.ova'üb. Veliko'dela, a tudi veliko dobre; volje .zanj \...
- Na panameHški ;koiiferetici deGembra-meseCa je državni k Združi drzaV. Huji,; 'pr.edtoži-l dele^tom-■atneriških- držav pro'granil 8.točk, ki "naj bi. zavarovale- mir. Zpliteva^
■	oinej.evan}^ oborože.vanjai. kontrolo, trgovine z orožjem^, odstranitev- vojnih dobičkov in ■.vpbstavitev-.normalnih-.gospodarsfeih/-razmeT.. .Pon	da USA odk.laiija vojno, kot . sredstvo za-- ureditev;'mednarodnih- spdfov; nadotnesti üaj sć z.razsodi^ćem'. Vsaka.vlada-Haj na.Bvoje.pi področju;-propagira ... . . ... -. -'	■ . ..
. -Döber: yzgle.d;. .V' francoskih šolskih . knjigah in: zvezkih , najdemo, izreke', velikih inož,- ki proBläyljaja- delo-.V'miru in za mir. (L Simon; ,;Najrepše zmage so. zitiage člo-; veškega- diihff nad näravli., Ni bolj slavnih pridobitev, kätör šb -znanstvene, in zgodo-'.viM koristnih iznajdb 'je"pra'va.'žgođpyina .;človei.tva;. Žatp je. vredno obžalo;vanja,' da,je ime kakega-' izpajditelja,. kakega, velikega'siiraustvieiiika. manj znano,; manj-popularno,., kakor ime kakega kraljt qili vojskp'vodje.'s-iGii.y'de Maupa'ssant: „Ali ni iznajditejj.sđmo-kplnicš 's preprosto in. praktično .inislijo; - vtakniti' kölo.me'd.'dve palici,storil'-več-za . človeštvo,' kalcpr iznajditelj-: modernih titrdb ?".. iid.) TTako še. otrokprn. že :v -nežni istarpsti..' . yeep3.Sppštovaiijedp..deta.-za 'mirin'smišel za njegöv-o v'aznPst,_PosnE.manjä vreden vzgled!
•; Senatorka Planilnkova .O Ženski volilni praviti. poti z dubrovniškega kpri-gresaje češka senatorka Pläminköva. izjavilai. naši delegaciji p 'ženski volilni praviči v-Jugoslaviji: „Misliife si, -da-zarQudite vsak dati. -^ katerem-niste storile ,ničesar'-za dbsegp.: ' volilnfi pravice; AnalfabetizBin (nepismenost), naj vaš ne '.moti, : enako ne notranja neiz-' eflačenost Vaše države. Mudi da prisedete tja, kjer se sesfavljajo zakoni-za.vas. .'Če-"si pridobite-postopoma svoj'e pravice,-bo lahko slabp za. vas. Z.ä slučaj,-da vam bodo'; dali.najpr.vo občinsko'vplilrip pravifcp, kot n.'pr,,v Belgiji, se:-zavedajte, do bodete še -vedno samo služile. Z izgbvprii da sp vam-vendar že:Priznali nekaj .pravić, vas .bodo.r še -jladalje odklanjali in. tudi zaVlacWali izpolnitev vaši.h zahiev."':
Žensko VpraSanje-v Ameriki. .Panam.e'riškii-.kbnferenca,.ki je važna zaradi pomena, ki -ga ima za stvar- miru,-je za ženske posebno važna, ker-je. postala forum, na kaierenl
-	so žene'Vse Amerike proglasile, s-v.pje zahteve po fenakopiavnosti z moškimi. Od .2.1 dr-ža-v.-pan-am.eris.lie tinije 8p .samp štrj-i; -Združene, države, Ecuador, Brazilija in. üruguay^^^ priznale;svpjiiii. ženaift p-plno .enakopravnost z moškimi. Precej. omejenb. Voblno pravico.
-	iniajp žene. y Cile, Terü in; Argentio.iji. V ostalih 14- državah so ženam še vedno skoraj' vsi'poklici .zä'prti, .V dvanajstih..drzayaii;je ötncraenim ženfiin prepovedano, da.opravljajo
; brez -dovoljenja- moža ali sodiiije trgovske- .i-n 'podobne, posle, V. J8 latiaškoameriških . . -.državah žene 5e morejo samo.stojuo'upra.vljnfi-v'zakomi skupne" im'Dv'ine. . . ; .' .. :Ka'r s.e.'tiče pösamez-nih .držav; je Brazilija v novi,- pred dvema detpnia .sprejeti-■ustavi/ dala :zenam . polno, enakopravnost.-To,je bil .v glavnem: uspet-velike bprilke za : žeiiske pravice, Döre"Berte. Lutzi'- Venddr' so-.žene postal.ć- ćnakapr'avn.e; le- poliličnoi;.-
■	-.V poklicih- je žena asriiđi :opozieije-iirirfatnUi deMajatber-zelo.-^posta^jeiia. J Veü'e^'eli" :kjer inja|o?e'ne še malo pravic, se.aeiimorno; boriza .zeüi pravice..GaTmeii'de'.eiem'rolb .: TrävieSQ' Ze. kpt .študentka je- dokazala: svpjo e'n'efgijo i-n-svoj .temperament.'.Ustanpviia'. je-organizacijo; „OiyeV'-z .nekako -30:006 pristaši,-, tudi. mnogimi moškimi.:--.fJjeno, gesio,^
' ^ ■ ' : - - ',■ ■'■■"■ ::-".■- ."'■^ ■': .M
kl ga stalno ponavlja v svojih zanimivih govorih, je, da treba; „opustiti nazor, da je žena le predmet lultsuza, zabave ali ravnodušja, in zbudili v ženah zavest njihove lastne vrednosti". Podpira jo ga. Ana Esther de Trujillo, ki se zanima predvsem za boljšo izobrazbo deklet. Glavno možnost za ženino politično in poklicno osamosvojitev vidi v dvigu njenega kulturnega nivoja. V teku svojega 18 letnega delovanja je dosegla že lepe uspehe glede šolstva. V Mehiki imajo doslej samo žene, včlanjene v Narodni revolucionarni stranki in državne uradnice volilno pravico. Sedaj se kaže tendenca, dati voliluo pravico vsem ženam, ki opravljajo samostojno delo. Glavna borilka za ženske pravice je v Mehiki ga. Zapata. V Čile imajo žene dnstop od vseh javnih služb samo do mesta predsednika, senatorja ali poslanca. Edina županka je ga. Alicia Canas de Errazuriz, ki je mogla postati župan le, ker je poslanka.
V zgodovini borbe za žensko enakopravnost v latinski Ameriki je važno leto 1905, ko so si žene kljub velikemu nasprotstvu vlad in cerkve dobile pravico do univerzi-tetskega študija. Od takrat je bil napredek v raznih državah prav različen. Toda dokler ne bodo dosegle Južnoameričanke istih pravic, kakor jih imajo žene Združ. držav, vprašanje ženske enakopravnosti pač ne bo izginilo z dnevnega reda.
Statistični jedilnih:. Nemški urad za raziskavo konjuktnr je zdaj izdal tudi jedilnike: dva, ki vpoštevata proizvodnjo oz. letne čase, vsak od teh pn ima spet tri pododdelke. V prvi oddelek spadajo živila, ki jih je posebno priporočiti prebivalstvu, v drugega ona, kijih dejansko porabljajo in v tretjega ona, ki jih ni priporočati. V prvem oddelku se naštevajo: krompir, marmelada, kunčje meso, in predvsem ohrovt; v drugem (dejanske uporabe) tudi kruh, moka, mleko, jajca, svinjina, južno sadje itd.; v tretjem — nepriporočljivem — govedina, teletina, maslo, mast, masten sir itd. Vse vrste masti se naj uporabljajo po mnenju urada le zelo skromno. Kaj neki rečejo nemške gospodinje?
Žalostna nosečnost. Polno je političnih emigrantov iz vseh dežel in zelo težko jim je, dobiti kje domovinsko pravico. Materinska ljubezen je skušala najti svojevrsten izhod: Mnoge noseče emigrautke, posebno iz Nemčije, so se pred porodom zatekle v Anglijo „na obisk" da so svojega otroka rodile tam. Kajti kdor je rojen v Angliji, ima tam domovinsko pravico: vsaj njihovi otroci bodo imeli dom in zaščito državne oblasti. A pravijo, da angleške oblasti zdaj nič več rade ne vidijo nosečih tujk ...
Socialno skrbstvo v ČSR. Ministrstvo za socialno skrbstvo v Češkoslovaški bo v letošnji zimi, tako kot lani in predlanskim, podprlo 500.000 revnih otrok s hrano in obleko. Posebno bodo vpoštevali otroke iz Slovaške in Podkarpatske Rusije, kjer je revščina zelo huda. Ustanovili se bodo tudi novi domovi za brezposelno mladino. Doslej jih je 104.
Boljše sredstvo. Otroci se radi' sankajo in drsnjo, in kadar to delajo po ulicah in javnih poteh, ni prijetno zadruge ljudi. Praška občina je sklenila letos, da si pomaga proti razposajencem ne več s strogimi kaznimi, temveč — z ustanovilvijo javnih, brezplačnih sankališč in drsališč. V Pragi so spremenili 12 otroških igrišč v drsališča in 8 v sankališča, nekatere v oboje. Ker so ta igrišča raztresena po vseh delih mesta, se ne bo otrokom več treba drsati in sankati po ulicah, kjer ogrožajo svojo in tujo varnost. Seveda, za vse to je najprej treba imeti — igrišča ...
Panamerlška konferenca je imela lep uspeh: 21 ameriških držav je sklenilo pakt, ki obsega: 1. intraameriško ureditev vseh sporov, kijih ni mogoče urediti običajnim diplomatskim potom, 2. podpisnice odklanjajo vojno kot sredstvo ureditve mednarodnih sporov, 3. usvojitve kakega tujega ozemlja z orožjem na območju ameriške celine se ne bodo priznavale. Podpisale, so pakt doslej 3 države: USA, Argentina in Brazilija. Konferenca je izdelala tudi velikopotezen kulturni program za sodelovanje članov na kulturnem polju. Sklenjena je bila n. pr. zamenjava po enega profesorja in dveh študentov na leto med vsemi državami, ki bodo pakt podpisale.
24
Cenjene naročnice prosimo, da se takoj poslur. žijo priložene položnice, da se jim ne izgubi. Za
redne plačnice
smo tudi letos določile
loo nagrad,
katere so navedene na f. strani modne priloge.
Prosimo, zapišite na zadnji .strani položnice, za kateri čas plačate. To nam služi za kontrolo, če se / naši- računi ujemajo z Vašimi.	i
(Ne zadosiuje navedba: „za 1/2 leta" ali „za celo leto", to vidimo že po znesku. Treba napisati: „za I. V2 leta 1937" aH: „za II. i/2 leta 1936" itd.) '