Številka 08 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • November 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci, bralke Mostišcarja! Še en mesec je naokrog in pred vami je predzadnja le­tošnja številka Mostišcarja. V njej ne spreglejte novic iz ob­cinske hiše, kamor smo uvrsti­li sporocilo izvajalca gospo­darske javne službe JP Voka Snaga o pravilnem locevanju in zbiranju odpadkov. Režij-ski obrat poroca o opravljenih delih na omrežju ter poziva k priklopu na kanalizacijsko omrežje, saj je ta obvezen pov-sod, kjer je omrežje zgrajeno. Društveni dogodki so bili kako drugace kot jesensko obarvani. Najvec se jih je zvr­stilo v hribovitem delu obcine. V Zapotoku so pozdravili je-sen s prikazom kmeckih opra­vil, domace gobarsko društvo je pripravilo razstavi gob na Golem in na Lavrici, v gozdu pri Zapotoku pa so na mestu, kjer je leta 1942 stala partizan-ska bolnica, odkrili spominsko plošco. Na case druge svetov­ne vojne in dogajanje po njej so se spomnili tudi v Ženskem odboru SDS in obiskali nekaj lokacij na naši obcini, poveza­nih s prikritimi poboji. Osrednji kulturni dogo­dek je bilo praznovanje 15. obletnice delovanja Mešane­ga pevskega zbora Društva upokojencev Ig, ki je pripravil slavnostni koncert z gosti. Kako varna je pot v šolo, so na pobudo obcinskega Sveta za preventivo v cestnem pro-metu preverili v Tomišlju – o izsledkih v rubriki Koticek za mlade. Koncno pa predstavlja-mo tudi letošnjo generacijo prvošolcev OŠ Ig – šolska vra­ta so septembra prestopili na Igu ter na podružnicnih šolah na Golem, v Iški vasi in Tomiš­lju. Skupaj jih je skoraj stotni­ja! Z novickami se javljajo še vrtickarji, mdr. so si v enoti Mavrica pripravili kar Kosta­njckove igre brez meja. V zgodovini naših krajev tokrat ponovno zgodba iz starih casov, ki jo je zabeležil Bojan Jerlah, in predstavitev krajevne kronike, ki je nastala v drugi polovici 19. stoletja v Strahomerju. Koliko casa otroci preživi­jo pred zasloni – takšnimi in drugacnimi –, so ugotavljali v raziskavi med ucenci OŠ Ig, starimi med 8 in 12 let. O njej v rubriki Dobro je vedeti, tam tudi nekaj priporocil o varni vožnji, zlasti ko je pred vrati veseli december. Pretekli mesec je bil pos-vecen požarni varnosti, zato na naslovnici tokrat gasilska fotografija. O uspehih na ga­silskih tekmovanjih porocajo gasilci iz Matene in Iške vasi. V rubriki Šport odlicne novice o uspehih uspešnega ižanskega športnika – vozni­ka Marka Škulja, ki nadaljuje z nizom uspešnih sezon – le­tos je osvojil kar tri naslove prvaka v Pokalu Twingo! Dve športni novici prihajata iz Za­potoka – to, da tam zlasti mla­di gojijo športno plezanje na lastni plezalni steni v RTC Za­potok, že vemo, po novem ima­jo tam urejeno tudi balinarsko stezo, ki jo s pridom izkorišca­jo zlasti starejši. Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3.Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Rok za prihodnjo številko Gradivo za zadnjo letošnjo številko Mostišcarja zbiramo do cetrtka, 28. novembra. Predviden izid številke je 13. decembra. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Vse, ki želite v decembrski številki objaviti praznicno vošcilo, prosimo k pravocasni oddaji! Januarja Mostišcar ne izhaja, zato organizatorje pozivamo, da vabila za januarske prireditve objavijo že v decembrski številki. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 15. november 2019 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Zacetek gradnje Interpretacijskega centra Simbolicna zasaditev drevesa P o dobrem mesecu, ko je minister za kulturo mag. Poznic z županom Janezom Cimpermanom pod-pisal pogodbo, ki je osnova za zacetek projekta Interpreta­cija biotske raznovrstnosti in dedišcine kolišc na Ljubljan­skem barju med Ministrstvom za kulturo in Obcino Ig, se je gradnja že zacela. Minister za kulturo mag. Zoran Poznic se je 9. 10. 2019 udeležil simbo­licne zasaditve drevesa v luci zacetka gradnje Interpretacij­skega centra na Igu, ki bo za­jemal še ucno pot in kolišcar­ sko vas. Projekt obravnava prezentacijo in interpretacijo biotske raznovrstnosti ter dedišcino kolišc na obmocju Unesco Svetovne kulturne de­dišcine na Igu. Operacija se izvaja v okvi­ru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 6.2: Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosi­stemskih storitev, vkljucno z Naturo 2000 in zelenimi infra-strukturami. Projekt, katerega skupna vrednost je 2.291.911 EUR, bo sofinanciran s strani evrop­ske kohezijske politike za ob-dobje 2014–2020 in proracuna RS v višini 1.590.000 EUR. V njem kot partnerji sodelujejo še Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znan­stvenoraziskovalni center Slo­venske akademije znanosti in umetnosti. Na simbolicni zasaditvi so kratek kulturni program s predstavo Kolišcarji z Velikega jezera pripravili clani Društva Fran Govekar Ig, povezovalka je bila Andreja Zdravje. Marica Zupan, obcinska uprava Uroš Cuden Na podlagi 50. in 60. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10 ZUPUDPP in 57/2012), v povezavi s 273. clenom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št 61/17) in 30. clena Statuta Obcine Ig (Uradni list RS, št.: 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) župan obcine Ig podaja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del obmocja IG11-3/SC (Rastuka II) 1. Župan Obcine Ig javno naznanja razgrnitev dopolnjenega osnut-3. V casu javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani posredujejo ka Odloka o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za del pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku v knjigo pripomb obmocja IG11-3/SC (Rastuka II), ki ga je izdelalo podjetje Delav-na mestu razgrnitve. Rok za oddajo pripomb in predlogov potece nica, d.o.o., Tržaška cesta 3a, 1360 Vrhnika, pod številko projek-zadnji dan razgrnitve. ta 016/2019, oktober 2019. Ta odlok doloca prostorske ureditve, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditve odprtega prostora ter 4. To naznanilo se objavi na spletni strani Obcine Ig, na krajevno gradnjo komunalne infrastrukture v obmocju naselja Rastuka II. obicajen nacin in v casopisu Mostišcar. O vsebini pa se obcane Obcine Ig obvesti tudi na oglasni deski na sedežu Obcine Ig in 2. Javna razgrnitev se zacne 15. 11. 2019 in bo trajala 30 dni, preko spleta www.obcina-ig.si. do vkljucno 16. 12. 2019. Osnutek bo razgrnjen na sedežu Obci­ne Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig. Št.: 3505-004/2016 Župan Obcine Ig V casu javne razgrnitve bo organizirana javna razprava dne 11. 12. Datum: 4. 11. 2019 Janez Cimperman l. r. 2019 ob 16.00 v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4, Ig. Režijski obrat sporoca Menjava crpalke na vodovodu Gornji Ig Vrtina je bila zvrtana v letu 1994 do globine 323 m in je bila zacevljena. Ob prvem dvigu crpalke zaradi okvare v letu 2002 so z dvigom s crpalko potegnili tudi jeklene cevi. Zaradi okvare crpalke in morebitnih težav zaradi nezacevljene vrtine smo z Ge-ološkim zavodom Slovenije izvedli snemanje vrtine in preverili možnost vgradnje crpalke. V oktobru smo z izvajalcem Tomisla­vom Golobom, s.p., vgradili novo crpalko na globino 288 m. Za­menjane so bile tudi cevi v vrtini. Kolicina crpanja je 0,2 l/s. S pomocjo gasil­cev smo tedensko vozili vodo z Iga na Gornji Ig od 14. 8. 2019 do menjave cr­palke v mesecu ok­tobru. Opravljenih je bilo 30 voženj. Uporabniki so mo-rali vodo v tem casu preventivno preku­havati. Vašcanom Gornjega Iga se zah­valjujemo za razume­vanje in strpnost. Menjava crpalke na Gornjem Igu Tone Cimerman Vodovod Kremenica V drugi polovici oktobra se je zacela obnova vodovoda Kreme­nica – faza II. Poleg obnove javnega vodovoda od zacetka naselja do cerkve se bodo po izvedenem tlacnem preizkusu, izpiranju in odvzetem vzorcu obnovili tudi vodovodni prikljucki. V proracunu je za leto 2019 za obnovo zagotovljenih 36.665,28 eur. Vodovod Kremenica – izkop za polaganje cevovoda Higienski in vlažilni robcki ne sodijo v WC-školjko Zaradi nenehnega mašenja crpalk na kanalizacijskih crpali-šcih pozivamo prebivalce naselij Tomišelj, Vrbljene in Strahomer, da ne mecejo higienskih in vlažilnih robckov v WC-školjko. Pro-simo, da dosledno upoštevate navodila, kaj sodi in kaj ne sodi v fekalno kanalizacijo. Katja Ivanuš, vodja Režijskega obrata Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Nepogrešljivih 7, da bomo še naprej najboljši 1. Pravilno locujte Obveznost vseh obcanov je, da svoje odpadke pravil-no locujete. V JP Voka Snaga opažamo, da nekateri obcani s svojimi odpadki ne ravnate pravilno: biološke odpadke v rjavi zabojnik odlagate v pla­sticnih vreckah, kar je napac­no, v zabojnik za embalažo odlagate karton, v zabojnik za papir pa tetrapak. Nekateri nevarne in kosovne odpadke, zeleni odrez ipd. pušcate ob zabojnikih, namesto da bi jih odpeljali v zbirni center ali zanje narocili odvoz. Kadar ne veste, kam spada odpadek, si pomagajte z e-abecednikom odpadkov na www.mojiodpad­ki.si. Ce bomo zaznali nepravilno ravnanje, vas bomo nanj opo­zorili z obvestilom na zabojni­ku. Ce se bodo nepravilnosti ponavljale, pa bomo o tem ob-vestili medobcinski inšpekto-rat, ki je pristojen za nadzor in ki za nepravilnosti lahko izda tudi globo. Naše javno podje­tje teh pristojnosti nima. 2. Odlagajte v zabojnike in zbiralnice, ne okoli njih Odpadke odlagajte v zaboj­nike, ne okoli njih. Obcinska zakonodaja prepoveduje odla­ganje odpadkov v vreckah ali škatlah ter odlaganje kosovnih odpadkov, vejevja, gradbenih odpadkov ipd. ob zabojnike in podzemne zbiralnice. Ker so za odpadke odgovorni tisti, ki jih povzrocajo, poskrbite, da jih boste pravilno locevali in odlagali. Ce opazite, da drugi ravnajo nepravilno, se lahko obrnete na Medobcinski in-špektorat in redarstvo (tele­fonska številka: 01/7888-750, e-pošta: inspektorat@grosu­plje.si). Kosovni odpadki Odvoz kosovnih odpadkov seveda ni ukinjen, kot nekateri (zmotno) mislijo, le narociti ga je treba. Izpolnite narocilnico na spletni strani in pocakajte na naš klic, da se dogovorimo za datum odvoza. Pri tem je pomembno, da kosovne od­padke pripravite dan prej, in sicer zvecer po 20. uri ali pa zjutraj na dan odvoza. Odvoz kosovnih odpadkov je enkrat letno brezplacen, in sicer ga uporabniki v Ljubljani naroci­te, ko ga potrebujete, uporab­niki v primestnih obcinah pa si izberete datum med 1. okto­brom in 30. novembrom. 3. Velikost zabojnika je pomembna JP Voka Snaga je zadolže­na za dolocanje velikosti za­bojnikov svojih uporabnikov. Ce zaposleni opazijo, da se ob zabojnikih pojavljajo dodatne vrecke, da je zabojnik veckrat zapored poln in njegov pokrov odprt, je to zanje znak, da ve­likost zabojnika ni primerna za potrebe uporabnikov. Zato lahko zabojnik zamenjajo z ve-cjim, in to brez vašega predho­dnega soglasja. Tipizirana vrecka Za obcasno vecjo kolicino preostanka in bioloških od­padkov lahko ob zabojnike postavite posebne tipizirane vrecke, a ne vec kot pet na­enkrat. Uporabite lahko 50- ali 100-litrske tipizirane vrecke, ki so naprodaj prek spleta www.vsezaodpadke.si/voka­snaga ter v Centru za pomoc in podporo uporabnikom na Vodovodni cesti 90. Tipizirane vrecke za mešane komunalne odpadke so na voljo tudi v vecjih Mercatorjevih trgovi­nah in na Petrolovih bencin­skih servisih, tiste za biološke odpadke pa v Centru ponovne uporabe na Povšetovi ulici 4 v Ljubljani. 4. Poskrbite, da zabojniki stojijo na zasebni površini Vsi zabojniki, tudi tisti za embalažo in papir, morajo sta-ti na zasebni površini. To do­loca obcinska zakonodaja, in tako je v vseh slovenskih ter evropskih mestih. Ce zabojni­ki stojijo na javni površini, jih pospravite na zasebno. Tako najlažje preprecite, da bi od­padke vanje odlagali drugi, in poskrbite, da okoli zabojni­kov ni odpadkov. Za urejenost zbirnih in prevzemnih mest, za okolico zabojnikov torej, ste odgovorni uporabniki. Poleg tega so zabojniki na plocnikih, cestišcih in drugih javnih po­vršinah nevarni za pešce, kole­sarje in voznike. 5. Omogocite dostop do prevzemnega mesta Da bo odvoz odpadkov po­tekal nemoteno, zabojnike do 6. ure zjutraj pripravite na prevzemno mesto. To je mesto na robu javne površine, kjer se smetarsko vozilo lahko ustavi in zabojnike izprazni. JP Voka Snaga nima ne pristojnosti ne dolžnosti, da bi zabojnike pre­vzemala z zasebnih površin. Prosimo tudi, ce poskrbite, da vaše parkirano vozilo ne ote­žuje ali onemogoca dostopa do zabojnikov, in, ce je potreb-no, obrežite drevje in grmov-nice, ki ovirajo preglednost cestišca. 6. Spoznajte pot odpadkov JP Voka Snaga loceno zbra-no embalažo, karton in steklo brezplacno preda družbam za ravnanje z odpadno embala­žo. Tako doloca zakonodaja. Preostanek odpadkov in bi-ološke odpadke odpeljemo v predelavo v Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana na Barje. V RCERO Ljubljana biološke odpadke predelamo v kompost najvišje kakovosti, iz preostanka od­padkov pa izlocimo kar najvec še uporabnih materialov ozi­roma surovin. Prijavite krajo papirja Ce opazite krajo odpadnega papirja, jo prijavite na telefon­sko številko 01/477-96-66 in operaterjem posredujte po­datke o lokaciji kraje, o tipu in registrski številki vozila, ki je odpeljal papir. 7. Bodite obvešceni Osnovne informacije lah­ko najdete na osnovni spletni strani www.vokasnaga.si, na spletni strani www.mojiod­padki.si pa lahko uredite svoja narocila, pogledate in natisne­te urnik praznjenja zabojni­kov, uredite brezplacni SMS-opomnik, preverite število vnosov v podzemno zbiralni-co ali z e-iskalnikom ABC-od­padkov preverite, kam spada posamezni odpadek. Ce imate kakršnokoli vprašanje, stopite v stik z nami. Pišite nam na snagalj@vokasnaga.si, poklici­te nas na telefonsko številko 01/477-96-00 ali obišcite Cen­ter za pomoc in podporo upo­rabnikom na Vodovodni cesti 90 v Ljubljani. Veste, kaj placujete? S položnico, ki jo placate za ravnanje z odpadki, ne placate samo praznjenja zabojnikov, temvec tudi zamenjavo poško­dovanih zabojnikov, cišcenje zabojnikov za bioodpadke, od­laganje vec kot 40 vrst odpad­kov v zbirnih centrih, odvoz kosovnih odpadkov na klic, zbiranje nevarnih gospodinj­skih odpadkov itd. Preverite svoje podatke Tocni podatki so bistve­nega pomena za izvajanje in obracun storitev ravnanja z odpadki. Prosimo vas, da nam spremembo naslova, priimka ali drugega podatka sporoci­te najpozneje v petih dneh. To storite prek obrazca za sporo-canje sprememb, ki je dosto-pen na spletnih straneh www. vokasnaga.si in www.mojiod­padki.si. Placujte pametno Obstajajo razlicni nacini placevanja in z nekaterimi prihranite cas in denar. Po-ložnico za ravnanje z odpadki lahko brez provizije placate na skupni blagajni na Mackovi ulici 1 v Ljubljani. Placevanje položnice lahko uredite prek neposredne obremenitve. Iz­polnjeno in podpisano vlogo za placevanje z neposrednimi obremenitvami SEPA s skeni­ranim osebnim dokumentom in kartico bancnega racuna pošljite na naslov posta@jhl.si ali po navadni pošti na naslov Javni holding Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 70, 1000 Lju­bljana. Zbirni centri Odlaganje odpadkov v zbir­nih centrih je brezplacno, a je pri tem treba upoštevati ko­licinske omejitve. V posebne zabojnike v zbirnih centrih lahko brezplacno pripeljete in odložite vec vrst odpadkov, enkrat letno pa v zbirni center lahko pripeljete gradbene od­padke in izolacijske gradbene materiale (0,5 m3), pnevmati­ke (5 gum), kosovne odpadke (3 m3), zeleni odrez (odpadki, ki nastanejo ob urejanju vrtov in obrezovanju dreves) (1,5 m3), salonitne plošce (evropa­leta do višine pol metra) in po­hištveni les (2 m3). Gradbene odpadke sprejemamo samo v Zbirnem centru Barje. JP Voka Snaga Zacasni zbirni center Ig (obmocje cistilne naprave Matena) Delovni cas: •od 1. aprila do 30. oktobra ob sredah med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro •od 2. novembra do 31. marca ob sredah med 9. in 13. uro ter med 14. in 17. uro •vsako prvo soboto v mesecu med 9. in 12. uro Na praznike in dela proste dni je zbirni center zaprt. Oddaja odpadkov v zbirnem centru je za obcane brezplacna, sprejemajo pa kosovne odpadke, po­hištveni les, zeleni odrez, plasticno embalažo, ko-vine in kovinsko embalažo, odpadno elektricno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo, biološke odpadke, stiropor in ovojno folijo iz kmetijske de­javnosti. Poziv za priklop na kanalizacijsko omrežje N a obmocjih, kjer je zgrajeno javno kana­lizacijsko omrežje, je skladno s 13. clenom Odloka o odvajanju in cišcenju komu­ nalne in padavinske odpadne vode na obmocju obcine Ig (Ur. list RS, št. 41/2009, 24/2012) prikljucitev objektov na javno kanalizacijo obvezna. Ce se lastniki objektov ne prikljucijo na kanalizacijo, omrežje pa je zgrajeno, se s tem povecujejo stroški omrež-nine. Postopek pridobitve soglas­ja za prikljucitev objekta na javno kanalizacijo: 1. Pridobitev soglasja za pri­kljucitev objekta na javno kanalizacijo: Vlogi za izdajo soglasja za prikljucitev morate skladno s 35. clenom Odloka o odva­janju in cišcenju komunal­ne in padavinske odpadne vode na obmocju Obcine Ig priložiti: - gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe, - projekt kanalizacijskega prikljucka, - pogodbo o služnosti ali so-glasje lastnikov parcel, po kateri bo potekal prikljucni kanal 2. Pred izdajo soglasja za pri­kljucitev na javno kanali­zacijsko omrežje mora biti poravnan komunalni pri­spevek za kanalizacijski del (Pogodba o sofinanciranju izgradnje kanalizacijskega omrežja oz. odlocba o od­meri komunalnega prispev­ka). 3. Prikljucitev objekta Objekt se lahko prikljuci na javno kanalizacijsko omrež­je po izdanem soglasju s strani Obcine Ig. 4. Pred zacetkom gradnje ka­nalizacije je potrebno ob-vestiti Obcino Ig (telefon 01/2802-314) zaradi nadzo­ra oz. preveritve ustreznosti izvedbe, in sicer najmanj 2 dni pred izvajanjem del. V Odloku o odvajanju in ci-šcenju komunalne in padavin­ske odpadne vode na obmocju obcine Ig je za kršitev 13. clena (neprikljucevanje) dolocena globa 400 eur. Režijski obrat • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mini pokojninska reforma V lada je v DZ v potrdi­tev prinesla mini po­kojninsko reformo, ki je na prvi pogled všecna, saj prinaša boljše pogoje upoko­jevanja za nove upokojence. Veljala bo le za nove upoko­jence, trenutnim pa ne prinaša nicesar, ceprav se vsi zaveda-mo, da so pokojnine za vecino starostnikov prenizke, celo krivicne, saj so se upokojenci z enako placo in delovno dobo upokojevali pod razlicnimi po­goji in imajo tako zelo razlicno odmerjene pokojnine. V nebo vpijoce sistemske pomanjklji­vosti pokojninskega sistema ostajajo nerešene. Namen zakona je podalj­šanje delovne aktivnosti ter zagotavljanje primernega do-hodka za varno starost. Dvi­guje se odmerni odstotek, kar je za nove upokojence dobro, vendar pa krivicno za tiste, ki se upokojujejo danes, pred uveljavitvijo zakona ali so že v pokoju dalj casa. Pricakovali smo, da bo vla­da v sklopu sprememb pred­lagala tudi ugodnejše oz. dru-gacno usklajevanje pri se­danjih upokojencih, da bi ta razkorak, ki bo nastal zaradi razlicnega upokojitvenega tre­nutka, ublažil. S stalnimi popravki, ker so se pravice dodeljevale enkrat enemu, drugic drugemu, so se porušila vsa razmerja med upokojenci, ne glede na to, da so ljudje imeli enake place, da so placali enake prispevke, imeli enako število let delovne dobe. Predlagane spremembe bodo z vidika enake obravna­ve naredile dodatno škodo. Odhodki pokojninske bla­gajne se bodo zaradi predla­ganih sprememb v naslednjih letih izjemno povecali, na kar opozarja tudi Fiskalni svet, a neenakosti med upokojenci ne bodo odpravljene. Slovenski pokojninski sistem potrebuje preudar­ne in celovite sprememb, ki bodo zagotovile dolgoroc­no vzdržnost ter pravicne in dostojne pokojnine. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru RS Za vse informacije sem na voljo na 01/478-95-80 ali GSM: 051-374-475. Lahko se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Lahko obišcite mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spominjamo se V okviru projekta Spominjamo se, s katerim Ženski odbor SDS vsako leto pocasti spomin na vse ubite na prikritih morišcih med drugo svetovno vojno in po njej, smo v ŽO SDS Ig v nedeljo, 27. oktobra 2019, obiskali morišca na Igu: dve morišci v Iškem vintgarju, Košcevo brezno nad Gornjim Igom ter Stare žage. Za pokoj­ne in za spravo v slovenskem narodu smo opravili molitev (zahvala tomišeljskemu župni­ku Jožetu Razingerju), prižga­li sveco ter prisluhnili poeziji Zorka Simcica ter drugih pe­snikov iz izseljenstva. »... svecke v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta, ko so bili nam luc.« Zorko Simcic Simona Pavlic,Ženski odbor SDS Ig Tomišeljski župnik Jože Razinger je blagoslovil mesto, kjer pocivajo žrtve komunistov. Alenka Jeraj Ženski odbor SDS Ig vabi na predavanje Helene Alenke Bizjak ZDRAVJE JE V NAŠIH ROKAH IN NOGAH v cetrtek, 21. novembra 2019, ob 18.00 v Medgeneracijskem centru Ig. Vsako pomlad pohod gripe položi v posteljo skoraj 50 % za­poslenih. S kolegi v šoli, ki smo se masirali po navodilih iz moje knjige Telo govori, nismo nikoli zboleli. Naucimo se, kako masirati nekaj con na stopalih in tock na telesu, da to preprecimo. Za vsako bolezen obstaja tudi rešitev. Na stopa­lih in rokah so refleksne cone za celo telo. Tu je nevidna pi-sava zdravja celega telesa. Z nekaj znanja iz prastare zaklad-nice lahko pomagamo sebi ali drug drugemu pri vsakdanjih zdravstvenih težavah (pri prehladu, gripi, alergijah, boleci­nah v hrbtenici, kolenih, genitalnih težavah) ali odpravimo težje bolezni.Že vec kot 30 let vodim delavnice in predavanja na podlagi svojega prirocnika Zdravje je v naših rokah in nogah. Nasto­pala sem tudi s prakticnimi prikazi v oddajah na Tv Slo, Tv Velenje, na Radiu Slovenija 1 in v slovenskih oddajah Radia Trst. Prispevek na posameznika (18+ let): 5 EUR Vabljeni! Pozdrav jeseni v Zapotoku Jesen je že pokukala v vse naše koticke, namešala je cudovite barve in jih razlila po poljih, jasah in gozdovih. Pokrajina pod Kurešckom v Zapotoku se ji je v oktobru zdela še posebej zapeljiva. Navdihnila je Društvo Zapotok, ta barvita slikarka, da ji v pozdrav nameni nekaj zgodb. V sodelovanju z obiskovalci prireditve Pozdrav jesenskim kmeckim opravilom, s clani društva Zapotok in z gosti so v RTC Zapotok obudili nekatera kmecka opravila, se v njih preizkusili, se skupaj poveselili in zapeli. V jeseni je lepo Ko mrzel piš cez planine z burjo odide na ples, ko se listje lovi, kot zaljubljenci, ko se ogenj v peci prebudi in ko zad­nja lastovka odleti, takrat je jesen. Jeseni pridelki se kme­tu smehljajo in gobarji polne košare imajo. Kostanj se nam dobrika, ko nas srajcka njego­va pika. Jesen je domišljava dežela, ko se vse spremeni. Lepo je jeseni, se vse umiri. Dišal je jesenski vecerni zrak Za uvod v prireditev Poz­drav jesenskim kmeckim op-ravilom so strune citer citrar­ke Tanje Zalokar raznežile obiskovalce, jih ujele in odpe­ljale obujat lepe spomine in z njimi toplo upanje. Lepo je dišal jesenski vecerni zrak, po koruzi, po pecenem kostanju, po sveže stisnjenem jabolcni­ku, po praženem krompirju. Po delu na kmetiji je nekoc dišala gospodinja, ko je nesla mleko na odkup. Ni imela potrebe po športu. Delo na kmetiji je bil njen fitnes, za kondicijo, spro­stitev in hrano. Dober kmet je moral biti agronom, gozdar, živinozdravnik, gospodarstve­nik, vremenoslovec, organiza-tor, nacrtovalec, raziskovalec in še kaj. Delali so z ljubeznijo, živeli so v ritmu zemlje, bili so v toku življenja. Z nežnostjo so sejali in z radostjo pospravljali žetev. Danes pa je vse drugace. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva, je v Sloveniji samo še 5-odstoten. Slovenec je s pesmijo pozdravljal Ljudski obicaji, šege in navade so nekoc spremljale kmete in jih razveseljevale. Zbirali so se na vasi pod lipo, pri cerkvi, ko so šli k maši, na veselicah in pri kmeckih opravilih. Takrat so si pripo­vedovali zgodbe, se šalili in peli. Slovenec je s pesmijo pozdravljal, pesem je dajala takt njegovemu delu, s pesmi­jo je zasnubil dekle, v pesem je zapisal dogodke svojega življenja. Še pred desetletji je bilo ljudsko petje slišati v vsa­ki vasi, zdaj pa smo hvaležni in pozdravljamo vsakogar, ki ohranja to bogato dedišcino. In ena takih skupin so ljudski pevci Fantje z vasi iz Škocjana, ki so obiskovalcem prepevali na prireditvi. Prikaz kmeckih opravil Clani domacega Društva Zapotok so prikazali kmecka opravila, ki so se opravljala predvsem zunaj, lickanje ko­ruze, prešanje jabolk in sti­skanje v jabolcni sok ter peko kostanja. Ko je zapadel sneg, se je delo od zunaj preneslo v hišo. Tako kot Milena, naša domacinka, ki je zbirala fižol in trla orehe, so to delo nekoc ob vecerih opravljale gospodi­nje, seveda v družbi otrok, ki so moledovali za kakšno ore-hovo jedrce. Izdelovali so se tudi zobotrebci in pletle koša-re. To še znata naša clana Jana in Edo iz Golega. Nic kaj lahko delo ni bilo za radovedne, ki so se opogumili in se preizku­sili v teh kmeckih opravilih. Imeti moraš veliko prakse. Danes to skoraj nihce vec ne pocne, vcasih pa so si z zas-lužkom od prodaje zobotreb­cev kupili moko in sladkor, za otroke zvezke za v šolo, pa še za kakšne cevlje je moralo ostati. Društvo Zapotok se je še predstavilo na stojnici z razlicnimi zelišcnimi caji in drugimi uporabnimi izdelki. V svojem koticku so brezskrbno pod mentorstvom clanic do-macega društva ustvarjali in se zabavali najmlajši. Gostujoce društva in kmetije so popestrili prireditev Tudi ostale sodelujoce na prireditvi velja predstaviti, saj bi bila brez njih jesenska zgodba kaj klavrna. Taborniki iz Društva tabornikov Podko­vani krap iz Ljubljane, ki de­lujejo v Zapotoku, so zakurili taborni ogenj in vabili nove clane v svoje vrste. Z ozimni-co so se obiskovalci lahko preskrbeli na stojnici Kmetije Škerjanec iz Klade nad Igom. Ekološka kmetija Pr Sever iz Dobrepolja se je predstavila z ekološko zelenjavo in s fižolo­ Predstavitev domacih pridelkov in izdelkov vimi izdelki. Iz domacega fižo-la, ki ga pridelajo preko deset vrst, vam pricarajo prav vse, kar si izmislite, fižolov kruh, fižolovo torto, fižolovo rulado in številne fižolove vložnine. Obiskovalci so toplo pozdra­vili družino Pejic, Eko kmetijo Oljcni gaj iz doline Dragonje pri Kopru. Kmetija ohranja tradicionalno gojenje oljk na terasah. Vsa drevesa oberejo rocno, uporabljajo le ekološka sredstva za nego in zašcito rastlin in biodinamicne pre­parate. So veckratni dobitni­ki zlatega priznanja za ekstra deviško oljcno olje. Ukvarjajo se tudi z biodinamicnim ce­belarjenjem, organizirajo iz­obraževanja in delavnice in s sonaravnim turizmom. Na stojnici so bili obiskovalcem na voljo razlicni kulinaricni in kozmeticni izdelki iz oljcne­ga olja in mediteranskih ze­lišc. Ker se lepega vremena in sitega trebuha clovek ne navelica, so obiskovalci od stojnice Turisticnega društva Kurešcek, kjer so bili na voljo razlicni spominki in dobrote za pod zob, zavili še k veliki ponvi s praženim krompirjem in šmornom, ki sta ga z raz-licnimi prilogami pripravljala Razstava gob na Lavrici K o se gozd odene v je­senske barve in iz hiš zadiši po prvem pece­nem kostanju, je cas za pri­pravo gobarskih razstav. 19. oktobra smo clani Gobarsko mikološkega društva Ig že tretje leto v centru Blatnik­Špar na Lavrici postavili razstavo gob. Društvo ima vec kot sto clanov, od tega jih je 11 s Škofljice. Letošnja jesen ni obrodila tako bogato kot prejšnja, ven­dar smo s sorodnimi društvi (Štorovke iz Hocevja in dru­štvom Ribnica) zbrali vec kot 250 razlicnih vrst gob. Deter-minatorji so gobe razvrstili in jih poimenovali. Dežurni determinator je odgovarjal na morebitna vprašanja obisko- Domaca rokodelca z Golega Tomaž Jeraj in Nada Bucar. Za povrh vsega pa še Tinetov jabolcni zavitek in Marjanini krhki flancati. Mmm, res je lepo dišal vecerni zrak. Kar je v srcu, je tudi na jeziku V imenu Društva Zapotok hvala vsem, ki ste prikazovali kmecka opravila, hvala ljud-skim pevcem Fantje z vasi in citrarki Tanji Zalokar, hvala gostujocim društvom in kme­tijam, mentorjem ter vsem, ki ste pripovedovali letošnjo je­sensko zgodbo. valcev, hkrati pa pomagal tis-tim, ki so s sabo prinesli gobe, ki so jih sami nabrali, da so jih poimenovali in bolje spoznali. Razstavo je spremljala de­gustacija gobjih jedi. Vecini od štiristo obiskovalcev smo ponudili gobovo pašteto ali pito z gobami. Z razstavami, ki jih postav­ljamo na ogled širši javnosti, spodbujamo v ljudeh željo po boljšem poznavanju nabranih ali kupljenih gliv. Ugotavlja-mo, da v zadnjih letih, odkar društvo obstaja, na širšem ob-mocju Obcine Ig ni bilo nobe­ne hujše zastrupitve z gobami. Ker želimo, da se naše gobje bogastvo ohrani, obiskovalce hkrati navajamo na spoštljiv odnos do narave. Ko gremo v Ljudje bodo pozabili, kaj ste govorili, ljudje bodo pozabi­li, kaj vse ste naredili, vendar ne bodo pozabili, kako so se v vaši družbi pocutili. Upamo, da dobro, zato vas vabimo, da se cez leto dni spet snidemo. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Roman Anžic gozd, naberemo samo gobe, ki jih dobro poznamo (po slo­venski zakonodaji 2 kg na ose­bo na dan). Ostale pustimo za hrano drugim. Tudi živali, kot so medved, polž lazar, gozdna miš, veverica in polh, se rade posladkajo z njimi. Na razstavi je bilo podelje-no veliko promocijskega ma-teriala Obcine Ig. Z razstavo gob v drugi obcini je Gobarsko mikološko društvo Ig uspešno koncalo gobarsko sezono. Marija Apovnik, GMD Ig Razstava gob na Golem K o je prvo odpadlo listje že šelestelo pod koraki gobarjev, je Gobarsko mikološko društvo Ig 5. in 6. oktobra postavilo na ogled gobarsko razstavo, ki si jo je ogledalo okrog petsto obisko­valcev. Clani društva so s sorodni-mi društvi Štorovke iz Hocev­ja in gobarskega društva Rib-nica, ki so nabirali na svojih terenih, nabrali in postavili na ogled 300 vzorcev gob. Pri pripravi in izvedbi dejavno­sti je sodelovalo 26 clanov društva, saj sta bili ob razstavi še dve spremljajoci dejavnosti, kulinarika in bolšji sejem. Sla- dokusci so lahko poskusili go- bovo pašteto in gobov golaž, za druge pa je bilo na razpola-poimenovanju gob in vodenju terminatorka je obiskovalcem go meso z žara. razstave so najpomembnejši odgovarjala na morebitna Pri postavitvi, razvrstitvi, determinatorji. Dežurna de-vprašanja, hkrati pa pomaga-la tistim, ki so gobe prinesli s sabo, da so jih bolje spoznali ter poimenovali. S tovrstnimi razstavami v Obcini Ig in zunaj nje Go-barsko mikološko društvo Ig ozavešca širšo zainteresirano javnost v prepoznavanju, užit­nosti gob ter varovanju narav­nega okolja. V zadnjih letih, odkar društvo obstaja, nismo na našem obmocju zasledili nobene hujše zastrupitve z go-bami. Glive – tisti del, ki je pod zemljo, razgrajujejo v naravi odmrle rastlinske in živalske snovi. Delujejo podobno kot bakterije. Gobe pa niso samo užitne in strupene. Obstajajo tudi ne­užitne, pogojno užitne in celo zdravilne, kar že nekaj casa odkrivajo znanstveniki po vsem svetu. Zato bodimo do njih spoštljivi in jim dovolimo, da opravljajo svoje naravno pos­lanstvo. Marija Apovnik, GMD Ig Roman Anžic Zanimanje obiskovalcev za gobe Bolšji sejem na Golem Pohod prijateljstva v objemu Kurešcka V TD Kurešcek smo tudi letos organizirali in iz­ vedli že tradicionalno prireditev Pohod prijateljstva v objemu Kurešcka. 28. sep­tembra ob 8. uri smo se zbrali v RTC Zapotok. Glede na na­poved vremena, ki ni bila obe­tavna, se je zbralo kar spodob-no število pohodnikov. Pred startom je pohodnike pozdra­vila predstavnica vasi Zapo­tok, Darja Mlakar. Po krajši predstavitvi vaške skupnosti in dejavnosti Društva Zapotok nam je zaželela dobro potova­nje in prijetno druženje. Nato smo odrinili proti prvi posto­janki vasi Visoko. Tam so nas ob vstopu v vas pri kozolcku sprejeli predstavniki vasi z osvežilnimi pijacami in doma-cimi sladicami. Po krajšem po-citku smo se zahvalili domaci­nom in po zacrtani poti, delno asfalirani, delno po urejeni gozdni poti, nadaljevali pohod. Naslednji pocitek smo imeli v vasi Rogatec. Domacin, clan Upravnega odbora našega društva in pohodnik Roman Anžic, nam je tudi letos pri­pravil bogato obloženo stoj­nico, ki se je šibila pod težo domacih dobrot – dober kruh, sir, šunka in še veliko domacih pridelkov, tudi takšnih v teko-cem stanju. Sledil je najzahtevnejši del poti – navzdol do potoka, pri ostankih starega mlina pa navzgor do vasi Selnik. Tam nas je pricakala naša clanica Lucka Gašparic z domacim pecivom in sadjem. Po pocitku in okrepcilu smo pohod nada­ljevali do križišca v vas Suša, kjer nas je ponovno razvajala Lucka z domacimi dobrotami in sadjem. Po krajšem pocitku in okrepcilu smo pot nadalje­vali skozi vas Klada in naprej do Podgozda. V Podgozdu smo imeli po-citek in spet nas je pricakala bogato obložena miza – doma-ci sokovi, caji, suho sadje in drugi kandirani sadni izdelki sladice … Po pocitku smo pot nadaljevali proti Krajcku, kjer sta nas na svojem dvorišcu po­gostila naš clan in pohodnik Vinko Pintaric in soproga Ta-tjana, tudi pohodnica. Tatja­na je spotoma nabirala gobe, predvsem sirovke. Iz Klade je odšla domov v Krajcek, da nam je pripravila presenece­nje: slastne kanapejcke z goba-mi in drugimi dodatki, Vinko pa nas je postregel z domacim vinom iz lastnega vinograda. Po pocitku in okrepcilu smo se odpravili proti Škriljam, kjer so nas sprejeli predstav­niki vasi, tudi tu z obloženo mizo – sadje, domace sladice, sadni napitki … Po pocitku in pogostitvi ter pogovoru z do-macini smo nadaljevali pot cez Golo do Hrastja, potem pa po stari cesti proti Kurešcku. Po prihodu s stare makadamske na asfaltirano cesto smo za­vili desno proti Rebrnicam. V Rebrnicah pa spet pocitek in odmor na domaciji Mora Hva­le in njegove družine. Spet, seveda, prijazen sprejem in pogostitev. Bogato obložena miza z razlicnimi dobrotami, sokovi in drugimi pijacami … Po pocitki in okrepcilu smo pot nadaljevali in koncali na izhodišcni tocki v Zapotoku. Tam je naš kuhar Martin Tine Stopar poskrbel za dober pa-sulj s prekajenim mesom in klobasami – vse pohvale! Zahvaljujemo se vodji po­hoda Bracu Vukosavljevicu ter vsem udeležencem in domaci­nom, ki so nas sprejemali ob poti. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek Roman Anžic Maša za domovino na Krimu O bmocno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je 28. 9. 2019 organiziralo pohod na Krim. Ob križu smo ime­li sveto mašo, ki jo je daroval naš kaplan Tadej Ložar. V pri­digi je poudaril, kakšno sreco imamo, da imamo državo, ki je hkrati naša domovina. Mnogo narodov nima te srece. Ceprav nismo vedno zadovoljni z njo, je prav, da molimo zanjo. Prav tako za oblastnike, ce nismo zadovoljni z njimi, še bolj pot-rebujejo molitev. Po maši je bil krajši kultur­ni program, slavnostna govor­nica je bila poslanka v evrop­skem parlamentu Romana Tomc. Tudi ona je izpostavila pomen domovine: »Ljubezen in spoštovanje do domovine je potrebno negovati. Domoljub­na vzgoja se zacne doma, na­daljuje in dopolnjuje se v šoli in v družbi. Tudi to smo v pre­teklih treh desetletjih zanema­rili. Morda znamo biti Sloven-ci ponosni kot posamezniki, do tega, da bi bili ponosni kot narod, pa nam še veliko manj­ka. Imamo prekrasne naravne danosti, smo narod izjemnih talentov, odlicnih podjetnikov, znanstvenikov, umetnikov, športnikov, mladih raziskoval­cev. Bodimo ponosni nanje. Ne pristajajmo, da mladih v šolah ne ucijo o pomenu ohranjanja slovenske kulture, ampak vse bolj o nujnosti sprejemanja tu­jih kultur.« Tudi do svojih simbolov smo malomarni. Naj himna ne doni samo na športnih dogod­kih, zastave pa lahko vihrajo ob mnogo priložnostih, ne samo na tekmah. Toncka Jeraj Alenka Jeraj sko ofenzivo julija 1942 je oku­pator bolnišnico požgal. Ustanovitev bolnišnice na tem kraju je narekovala pot-reba po zdravljenju ranjencev Notranjskega odreda, ki je imel v tistem casu 560 borcev. Bolnišnica je bila postavljena v gostem smrekovem goz- Spominska plošca V cetrtek, 24. oktobra, je bila na Gricnici pri Zapotoku prireditev z odkritjem spominske plošce na kraju, kjer je od maja do ju­lija 1942 delovala partizanska bolnica Zapotok ali sanitetna postaja št. 7 po registru Glav­nega štaba NOV. Med italijan­du. Stavbe so bile zgrajene iz hlodov in pokrite s skodlami. Vodil jo je dr. Karel Milavec – Tine. Naenkrat se je v njej zdravilo trideset oseb. V njej so potekali tudi desetdnevni tecaji za bolnicarje. Bolnišni-ca je pomagala tudi pri zdrav­stveni oskrbi civilnega prebi­valstva. Priložnostno prireditev je pripravilo Društvo Odmev Mokrca. Nastopali sta pevka Jasna Martinjak in recitator­ka Darja Mlakar, ki je prire­ditev tudi vodila. Predsednik društva Jurij Kogej je na za-cetku pozdravil vse udeležen­ce prireditve ter se zahvalil clanom društva in vašcanom Zapotoka, ki so sodelovali pri ureditvi prizorišca in prire­ditve, Obcini Ig za financna sredstva in lastniku zemljišca. Društvo Odmev Mokrca Roman Anžic 15. obletnica Mešanega pevskega zbora DU Ig V petek, 18. oktobra, smo v športni dvorani na Igu priredili slavnostni koncert v pocastitev 15. obletnice delovanja Mešanega pevskega zbora DU Ig. K praznicnemu vzdušju je pripomogla tudi polna dvorana obiskovalcev. Zbor z zborovodjo Podelitev Gallusovih znack M ešani pevski zbor DU Ig je bil ustano­vljen leta 2004. Veci­na pevcev poje že od zacetka, trenutno jih je 28. Sedem let je zbor vodila Mira Gantar, zadnjih osem let pa je zboro­vodja Klemen Jerinc. Pevci imajo kar 70 ur vaj letno in nekajdnevne intenzivne vaje v Repnjah. Zacetno ljubiteljsko petje je s trdim delom, voljo in vztrajnostjo preraslo v resno zborovsko petje. Nastopajo na pevskih revi­jah in v domovih starejših v naši okolici. Vsako leto s pes­mijo popestrijo srecanje sta­rejših obcanov naše obcine. Nastopili so na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankar­jevem domu in letos tudi na Dnevih medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem raz­stavišcu. V DU Ig so nosilci kulturne dejavnosti in ponos­ni smo na to. Jubilejni koncert je bil v vseh pogledih dokaz vložene­ga truda pevcev. Seveda je bilo glavno petje. V dveh delih so nam zapeli spevne domace na­rodne pesmi. O, kako lepo jih je bilo poslušati! Ne le posluša-ti, tudi pogledati! Bili so prav mladostni v elegantnih sve-canih novih oblekah! Po glas­nem aplavzu so nam zapeli še veselo Nagajivko. Verjamem, da so se pocutili praznicno tudi v zaodrju na pogostitvi, kjer so kar deževali pohvale in navdušenje nad prireditvijo. Nastopi in prijetna druže­nja so najveckrat nagrada pev­cem, njihovo udejstvovanje pa nagradi z jubilejnimi znacka-mi tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejav­nost. Za delovanje na glasbe­nem podrocju ljubiteljske kul­ture se podeljujejo Gallusove znacke. Ta vecer jih je prejelo 15 naših pevcev. Podelila jih je Tatjana Avsec, predstavnica JSKD Ljubljana okolica. Vecer je bil še posebej slo­vesen za pevca Mirka Campo in Vinka Keršmanca, ki štejeta že castitljivih 87 let. Za dol­goletno sodelovanje v zboru smo se jima posebej zahvalili in jima podarili spominsko fotografijo. Zaželeli smo jima trdno zdravje in dobro pocutje, da bosta v zboru lahko pela še naprej. Prireditev so prijetno pope-strili tudi gostje. Uvodoma je na bobne zaigral ucenec OŠ Ig Janez Merzel. Mladinska folklorna skupina KUD Oton Pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig Matija Halic, Ig, Marija Hribar, Ig, Magda Iška vas, Franc Špelak, Ig, Majda Štrukelj, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ka-Jankovic, Ig, Janez Kastelic, Staje, Vlad-Ig, Vida Tomažin, Iška vas, Mari Uršic, Ig, korkoli pomagali pri pripravi in izvedbi ka Jošt, Iška, KIG d.d., Ig, Marija in Vinko Martina Uršic, Ig, Mili in Tone Uršic, Ig, prireditve. Imenovani so po abecednem Križman, Staje, Franci in Irena Kus, Ig, Marjan in Silva Zoric, Ig, Marica in Ma-redu: KOŽAG d.o.o., Iška vas, Anton Macek, tjaž Zupan, Ig, Franc Zupancic, Ig, Janez Valentina Beljan, Ig, Simon Beljan, Ig, Iška vas, Emiljana Meglic, Ig, Mitja Mejak Žagar, Iška vas 92, Meta in Janez Žagar, Ivan Blaževic, Ig, Minka Božnar, Ig, Joži s.p., Staje, Olga Mencej, Ig MVA d.o.o., Ig, Ig, Toni Žagar d.o.o., Iška vas in Andreja Brezic, Ig, Franc Bukovec, Ig, Janez Ci-Brigita Petek, Matena, Ludvik Pišek, Ig, Župec, Oš Ig ber, Kavarna Studenec, Ig, Jure Comino, Ciril Podržaj s.p., Ig, Robert Podržaj, Ig, Ig, Cvetlicarna Grdadolnik, Danilo Cre-Marija Pucihar, Škrilje, Jani Rupert d.o.o., Posebna zahvala pa gre Obcini Ig in pinko, Ig, Silva Dolinšek, Ig, Nace Dušek, Iška vas, Robi in Natalija Skubic, Brest Upravnemu odboru DU Ig. Ig, Nina Maša Farkaš s.p., Ig, Kati Golic, Janez in Tina Smole, Ig, Marinka Smole, Ig, Marija Golic, Ig, Ivica Gosar, Ig, Alen-Ig, Tone Strelec, Ig, Aleš Strle s.p., Iška Hvala vsem! ka Gorjup, Ig, Roman Grm, Iška, Milka in Loka, Studio OKO, Ig, Franci Susman, Župancic Sora nam je pripra-nas je, da se naše poti razhaja­vila prav posebno postavitev jo. Ceprav težko, sprejemamo Deseti brat, v slovenski folklo-njegovo odlocitev. Zahvalili ri dobro zaznamovan pojav de-smo se mu za res lepo sode­setega brata.lovanje. Z izrednim cutom za Iz Retec pri Škofji Loki je medgeneracijsko sodelovanje bila z nami Tamburaška ve-ni bil le zborovodja, rahlocut­teranska skupina Bisernica. no je znal voditi pevce in jih Zvoki tamburic in ubrano pet-usmerjati, tudi ko ni šlo najbo­je so bili lepo doživetje. lje. Zelo cloveško je sprejemal Med petjem, plesom in zadrege njihovih let. Zaželeli igranjem sta nas pevca našega smo mu sreco in prihodnost, zbora, Vinko Strle in Marjan obogateno z ubranim petjem, Pajk, z narocanjem pice hudo-ki ga ima tako rad. mušno opomnila, da smo pov-Zadovoljni z uspelo prire-sod nadzorovani. Naj nas kar ditvijo smo se družili še kar opazujejo in preverjajo, vsaj nekaj casa in prijetno pokra­vidijo, kako se imamo lepo, je mljali. sklenil Vinko. Prireditev sem povezovala Prireditev smo koncali s Darinka Mazi Batagelj.skupno pesmijo ob spremlja-vi tamburic. Namenili smo jo Darinka Mazi Batagelj zborovodji Klemnu. Seznanil Dušan Petric Rad/a prepevaš? Si želiš nastopati in s petjem razveseljevati poslušalce? Si že­liš prepevati v najbolj zabavnem mešanem zboru na Igu? No, potem je prav, da se nam pridružiš. Za naš zbor išcemo vesele, nasmejane osebe, ki imajo željo po prepevanju in druženju. Smo Mešani pevski zbor društva upokojencev Ig in se dobiva-mo vsak torek ob 17.15 v sejni dvorani Centra Ig, Banija 4. Oktobrski Govekarjev vecer V ponedeljek, 21. 10. 2019, smo Go-Vsako leto je v ospredju tema, ki Predstavili so se nam: Kian Hodžic, vekarjev vecer namenili otrokom. osvetljuje doloceno tematiko. Letos teden Lana Mileševic, Martin Drnovšek, Špela V tednu med 7. in 13. oktobrom otroka nosi naslov Naše pravice. Tema je Zdravje (pesem je prebrala Klara Štefan­obeležujemo Teden otroka. Ideja je nas-v ospredju, ker mineva 30 let od spreje-cic), Jerca Mavec, Špela Korencan, Anika tala na Zvezi prijateljev mladine Sloveni-tja Konvencije o otrokovih pravicah; sicer Angelika Anžur Kajzer, Ana Brkovic, Lana je. Tako vsak prvi ponedeljek v mesecu pa so otrokove pravice tako ali tako vecna Acman, Alina Fridl. Vecer nam je s pesmi­oktobru praznujemo Teden otroka. Ideja in aktualna tema, ceprav morda clovek na jo popestrila Anja Jelen in OPZ OŠ Ig z temelji na obeleževanju svetovnega dne-moderni strani vcasih dobi obcutek, da je zborovodkinjo Polono Kukovica. va otroka, ki ga je leta 1956 priznala Ge-na svetu vse lepo in prav, da otrokom nic Vseh teh ustvarjalnih idej ne bi bilo neralna skupšcina Združenih narodov. ne manjka, da imajo celo prevec. Vendar brez spodbud uciteljic Barbare Simcic, Svetovni dan otrok sicer obeležujemo 20. velikokrat ni tako … Slavice Cergic in Martine Meden. novembra. Vodilo tokratnega Tedna otroka je pe-Ob koncu smo prisotne povabili na sem Toneta Pavcka z naslovom Naše pra-razstavo Kovinski predmeti v tehniki Mir v življenju vice. akvarel. Razstavo so pripravili clani Li-Tudi ta vecer je bil nekaj posebnega. kovne skupine Društva Fran Govekar Ig.Ce bi mir na svetu vsak ohranjal, Besedo so imeli ucenci OŠ Ig. Povabili Božena Števancec bi lahko vsak clovek mirno sanjal. smo mlade ustvarjalce, ki so nam predsta- Alenka Jeraj Toda, vsakdo ne razmišlja o tem vili svoje pesmi, spise, intervju. in zato je marsikje na svetu to velik problem. Vcasih pa se miru sploh ne zavedamo, v realnost pa se vrnemo, ko druge, brez miru zagledamo. Ti otroci bi si želeli vsaj da v šoli lahko bi sedeli. Zato tistim, ki mir ohranjajo, morali bi biti hvaležni, ceniti bi morali to okolje, ki smo ga deležni. Poiskati morali bi nekaj, kar nas bi nasmejalo saj nikoli ne vemo kdaj to lepo obdobje se bo koncalo. Kian Hodžic, 7.b • KULTURA //////////////////////////////////// • KOTICEK ZA MLADE ///////////////////// Afriški decek Nekoc pred davnimi casi je ži­vel neki bogat decek z materjo in ocetom. Vsak dan so odvrgli za vsaj pet ljudi hrane. Nekoc pa je v mesto prišel rev-ni decek in nakljucno pozvonil ravno na njihova vrata. Odprli so in ravno takrat je oce nesel vrecko smeti oziroma hrane v crn zabojnik. Decek se je zjo­kal, njegov jok se je slišal cez celo vas. Vašcani so se zbrali ok­rog njega in ugotovili, da je tja prišel iz Afrike. Rad bi dobil malo hrane, saj je bil lacen. Na koncu je dobil toliko hrane, da je bilo dovolj za vso njegovo državo. Vašcanom je povedal, kaj je videl o ravnanju s hrano. Niso bili preseneceni, saj ta družina velja za grdo in nesramno. Afriškega decka so vprašali, kako je prišel k njim. Odgovoril je, da je prišel peš, ker bi vse naredil za hrano. Neki prijazni mladenic se je odlocil, da ga bo s hrano peljal v nje­govo deželo in razveselil njene prebivalce. S tem mladenicem sta postala prijatelja, vsak dan so Afriki pošiljali hrano za dva dni. Tako zdaj srecno živijo do konca svojih dni. Beremo s tackami 18. in 27. november, ob 17.00 Vabimo otroke, ki bi želeli skupaj s kuž­kom doživeti domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite in sami glasno preberete pravljico pravemu kužku. OBVEZNE PRIJAVE na 01/308-57-20 ali ig@mklj.si. Predstava za otroke Moj prijatelj, dobri mož 2. december, ob 17.00 Dragi starši, prosimo, da otroke pripravite na ogled predstave in da med predstavo vsi skupaj upoštevamo pravila lepega vedenja v gledališcu. Prvošolci OŠ Ig OŠ Ig Prvošolci POŠ Golo Prvošolci POŠ Tomišelj 1. a in 1. b na maticni OŠ Ig Prvošolci POŠ Iška vas O jeseni Jesen prihaja po poletju, spet bo hladno in mrzlo, nic vec morja, nic zabave, samo še veter in dolga noc. V roke grablje spet vzemi pa pograbi listje po tleh. Vse prelepe naravne barve v zraku se vrtijo spet. Jakna in jopice so spet pri roki, dežnik pa je vedno z menoj. Danes sonce, jutri dež, velike luže do nebes. Leja Gacnik, 6. a Kralj Matjaž Pod Krimom lepo spi in kar naenkrat ga nekdo zbudi. Le kdo bi zdaj ga motil, le kaj bi rad? Zdaj tukaj stoji mlad junak, ga vabi na boj. Tukaj zdaj stoje vojaki, kot veter zavihtijo se. Mladi junak pripeljal je goste, vsi zdaj zalete se. Kralj Matjaž zavihti svoj mec in plane v boj. Zdaj vsi v bojne cete gredo, pripravijo se na boj. Bum! Tresk! Vse razleti se! Kralj Matjaž je mrtev in spet leži pod Krimom. Julija Glavan, 6. b Hrana O hrani je danes govora res mnogo, kajti nekateri jo uporabljajo kot žogo. Ti ljudje si želijo biti priljubljeni, toda od vecine nikoli ne bodo vzljubljeni. Ce bi podhranjenim otrokom dali en obilen obrok, bi njih in njihove starše zagotovo spravili v jok. V njihovih krajih je po navadi vroce, vrocine pa ne prekinejo niti toce. Svoje hrane ne morejo gojiti, ker rastlin ne morejo zaliti.Žal pa nekaj ljudi s hrano ne varcuje, malo pa jih zaradi tega obžaluje. Dajanje hrane drugim je veliko bolje, kajti lahko naredimo marsikoga boljše volje. Kian Hodžic, 7. b Varna pot do šole v Tomišlju K ot clanica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v obcini Ig sem v Tednu otroka s temo Naše pravice povabila predstavnike obcine, šole, va­škega sveta, obcinskega redar­stva, starše in otroke, da smo se skupaj sprehodili od naselja Metulj mimo avtobusne posta­je Tomšelj - Kapelica do Po­družnicne šole Tomišelj. Dobili smo se v petek, 11. 10. ob 7.30, pri naselju Metulj oz. pri poti, ki vodi na Planinco, od koder smo se skupaj odpravili proti avtobusni postaji in že po 50 metrih naleteli na prvo težavo. Lepo urejen asfaltiran plocnik se ob koncu novega naselja konca in pohodniki smo morali pot skozi (zaradi visokega zidu) nepregleden ovinek nadaljevati po cesti ter se tako izpostavljati prometu. Tako smo prišli do avtobusne postaje Kapelica, kjer se poja-vi nova nevšecnost. Tri rume­ne crke (BUS), napisane sredi ceste, naj bi bile avtobusna postaja, ki je brez nadstreška, voznega reda … in ima tri raz­licne vstopno-izstopne tocke (vsako na nasprotni strani ceste). Tako morajo otroci pri vstopu in izstopu iz avtobusa vsaj enkrat (vecina pa dva­krat) na dan preckati cesto za nepreglednim ovinkom brez oznacenega prehoda za pešce. Od kapelice smo se proti šoli sprehodili po modri peš coni, ki pa se na žalost po­novno predcasno konca, in to ravno na mestu, kjer je cesta zaradi hiš ter visokega grmov­ja najbolj ozka in nepregledna. Ponovno je hoja po cesti (še posebej v megli in mraku) zelo nevarna. Temu sledi odsek, ki je po­novno lepo zavarovan s ploc­nikom, prehodom za pešce ter modro cono do šole. Na pohodu, kjer se je zbralo res veliko število otrok in od­raslih, smo se vsi skupaj lahko prepricali, kako nevarna je na dolocenih odsekih pot do šole, ter sprejeli sklep, da nujno pot-rebujemo vsaj tri hitre rešitve – table za umirjanje prometa in plocnik skozi nepregleden ovinek pri kapelici, kot tretja rešitev je bila dana pobuda, da se ponovno vzpostavi cestna povezava ob gozdu, ki je bila nekoc glavna cestna povezava skozi vas. Verjamem, da bomo s skup­nimi mocmi našli rešitev, ki bo v dobro naših otrok in vseh pešcev in kolesarjev. Menim, da je otrokova te­meljna pravica varnost, zato zahvala vsem, ki ste se udele­žili pohoda z namenom njene­ga zagotavljanja. Hvala! Anja Smolnikar C eprav letošnja jesen ni v izobilju postregla s kostanjem, smo se ga v ižanski vrtcevski enoti Mavrica do sitega najedli. Predvsem pa smo stro­ Kostanjckove igre brez meja kovne delavke oddelkov Zvezdice in Luni­ce skupaj s starši otrok ponovno združile moci, da smo otrokom pricarali nepozab-no jesensko popoldne v vrtcu. Vstopnina? Eno poleno in pest narezanega kostanja. Po kostanjckovi pesmici in zabavi z je­senskim listjem so se zacele naše igre brez meja. Vse, kar so otroci potrebovali, da so se s starši dobro razgibali, smo našli v na­ravi: buce, kostanj, koruzo, veje. Z nekaj domišljije smo postavili zabaven in gibal-no ucinkovit jesenski poligon. Z aktivnim sodelovanjem na njem so si otroci prislu­žili štampiljke, z vsemi zbranimi pa pecen kostanj. Da je zadišalo po njem, sta s pekoposkrbeli Žanova in Mohorjeva družina, za kar smo jim zelo hvaležni. Za veliko smeha in zabave so poskrbeli še starši obeh oddel­kov z vlecenjem vrvi ter zabavne melodije, ki so otroke vabile k plesu. Iskrena hvala staršem za številcno ude­ležbo in obogatitev vrtcevskega dne. Skupini Zvezdice in Lunice, Vrtec Ig Majhni koraki v velikem gozdu V tednu otroka smo se Miške, Racke in Sovice odpravili na prvi izlet. Podali smo se po gozdnih po­teh blizu našega vrtca. Razi­skovali smo gozd, prisluhnili pticjemu petju in pridno na­birali korake. Najvecje veselje otrok je bila malica v gozdu, in ne za mizo v skupini, kot smo navajeni. Utrujeni od po­hoda in novih doživetij smo se vrnili in si z izletom pridobili prvi žig v športni knjižici Mali soncek. Skupine Miške, Racke in Sovice, Vrtec Ig V Kekcevi deželi J eseni smo se otroci iz skupin Pticki in Medvedki odpravili raziskovat skriv­nosti Kekca in njegove drušcine. Po skrivnosti poti do Kekceve dežele nas je popeljal Bedanc bus. Ceprav je bila pot z njegovim vozilom zabavna, nam je kmalu pokazal, da z njim ni šale. Pošteno nam je nagnal strah v kosti. Še dobro, da smo rešili Mojco, ki nam je pomagala ugnati Bedanca ter poiskati Brinclja in Kekca. Navihani Ke­kec nam je pokazal skrivni izhod iz pastirske bajte, ki ga odrasli nikoli ne boste našli. Da se nikdar vec ne bomo bali Bedanca, nam je Pehta spekla kruh s korajžo. Vseh skrivnosti Kekceve dežele pa vam ne izdamo in bodo ostale le naše. Juhej! Skupini Medvedki in Pticki, Vrtec Ig Tokrat je pred vami še ena pripoved o beracu Pepu. Da sem se sploh lotil zbiranja zgodb, me je pred leti spodbudila znanstvena svetnica SAZU ddr. Marija Stanonik, naj zberem folklorne pripovedi iz domacega okolja za knjižno izdajo. Sprva sem nameraval vkljuciti v raziskavo tudi ižansko podrocje, vendar bi bila zadeva preobširna, zato sem po zacetnih poizkusih prenehal zbirati podatke. Ostalo gradivo pa je bilo vkljuceno v redno zbirko Glasovi – Za skrbi je še jutri cajt (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Ljubljana, 2015). Predvsem so me zanimali ljudje z obrobja – vaški posebneži, raubšici, vinski bratci, beraci, torej ljudje, ki so štrleli iz povprecja. Živeli so po drugacnih pravilih, zato je ljudski spomin na njih tako živ in dolgotrajen. Berac Pepo C lovekova knjiga živ­ljenja je pisana z ne­skoncnim nizom do-godkov, na katere pogosto ne moremo vplivati s svojo lastno voljo. Tudi pri Jožetu oziroma Pepu, kakor so ga kli­cali, je bilo tako. Izhajal je iz Tolminskega, torej krajev, ki so bili pred vojno pod Italijo. Fašizem je Slovence vse bolj zatiral, zato se je neke noci podal na negotovo pot, polno zank in neznank. Hotel je vide-ti svet, vendar drugacnega kot do tedaj. Pobegnil je na jugo­slovansko stran in se ustalil v okolici Cerknice. Priložnostno se je udinjal kmetom, vendar srece tam ni našel. Zacel je prekupcevati in se ukvarjati s kontrabantom, kar je bilo tve­gano, vendar so bili zaslužki toliko vecji. Skrivaj je hodil po tihotapskih poteh v Italijo in od tam prinašal stvari, ki jih na tej strani ni bilo ali pa so bile dražje. Scasoma je ponud­bo razširil vse tja do ižanskih vasi. Denarja in ženske družbe mu torej ni manjkalo, saj ni bil kakšen zategli pustež, do obi-sti pa je poznal tudi vse okoliš­ke vaške krcme. Tedaj si je dal duška in se podil okoli šanka kakor kosci pred neurjem, ko­risti pa so imeli tudi drugi, saj je rad odvezal mošnjicek in placal zapitek tudi vedno žej­nim vasovalcem. Velikokrat je nehvaležnost placilo sve­ta, zato je bila vcasih dobrota hitro pozabljena. Nekoc si je Pepa privošcil Pajkov Janez, oglar iz Iške vasi. Razveselil se je njegove družbe kot novih cevljev pred zimo, saj je bil kar nekajkrat deležen polnih ko­zarckov, ki jih je placal dobrot­nik. Vsake veselice pa je enkrat konec, in ko se je zaprla Pepo­va denarnica, je bila Janezova žeja še vedno naizmerna. Nas­lonil se je na pec in poslušal prazne in nespametne besede dveh kmetov. Za korajžo si je narocil še en kozarec, in ko se je dodobrega upijanil, se mu je razmajal jezik. Podprt z žgan­jem je s šibkimi nogami in zamegljenimi ocmi stopil do njega, odprl usta na stežaj in rekel: »Zdaj vem, kar vem, tris-to kosmatih jajc! Poznam take, kot si ti! Delati noceš, denarja pa imaš, kolikor hoceš. Jaz se lahko pretegnem, pa ga še za sproti ni. Daj za rundo ali pa te bom lopnil pod klop!« Pepo o sebi ni rad govoril, vendar mu je šla v nos Jane-zova nehvaležnost. Pocasi ga je premeril in si pogladil koša­te brke, nato pa rekel: »Lakot lacna, si v pijanosti pozabil, koliko si pil na moj racun? Da boš vedel, pa tudi drugi – jaz delam to, kar znam. Delam, kar hocem, pri komur hocem in kolikor hocem. Dolžan pa nisem nikomur nic!« je jezno zarobantil in odšel iz krcme, vedoc, da se prepir z debelim koncem neha. Strasti, ki polnijo denarnico, praznijo srce; strasti, ki polni­jo srce, praznijo denarnico. Ta pregovor se je pri Pepu docela uresnicil. Imel je vso svobodo tega sveta, vendar mu je sreca vedno uhajala izpod rok. Živ-ljenje mu je šlo mimo in kma­lu je postal berac brez vsega. Neke jeseni, ki se je pocasi koncevala, se je z ižanskim furmanom pripeljal ponovno v Iško vas. Bil je shiran, poraš-cen po obrazu, na sebi je imel zamašcene hlace in zmeckan suknjic, vendar pa je imel klo­buk še vedno postrani kot v dobrih starih casih. Ker je bil lacen, se je ustavil pri nekaj hišah, dokler se ni vsaj za silo najedel. Postopal in motovilil je po vasi, 'ucil' gospodarje pa-metnega kmetovanja, in ko je izcrpal znanje, ga je odneslo v sosednje kraje. Cez nekaj me-secev je ponovno osrecil ljudi in se vrnil v vas. Bil je zmeraj lacen in žejen, pa se ni niko­mur smilil – tako je bilo pac beraško življenje. Edina korist, ki so jo imeli vašcani od njega, je bila, da je prijel v roke po­kvarjeno orodje, ki so ga ljudje vsakodnevno uporabljali, in ga popravil v zameno za hrano ali za manjši drobiž. Župniku, ki mu je bral levite, in cerkvi se je že na dalec izognil – njegov ol-tar je bil šank v najbližji krcmi. To je bilo njegovo pribežališce pa tudi romarski kraj za šte­vilne castilce rujne kapljice iz vasi in bližnje okolice. Tisto zimo je namedlo na debelo snega, in tudi v mar-cu, še v zacetku pomladi, ga je bilo do kolen. Tudi tokrat mu hudic ni dal miru in ob mraku na praznicni dan sv. Jožefa ga je prineslo v 'posveceni kraj'. Krcma ni bila prazna, v njej je bilo kar nekaj kmeckih mož in vaških fantov. Usedel se je v kot in molce poslušal mladi-no in njihovo mletje o enih in istih stvareh. Cez cas je stopil do šanka in rekel krcmarju: »Prinesi mi liter najboljšega vina, ki ga premore hiša. Da­nes imam god, pa nisem od ni­kogar dobil lepe besede in ko­zarca – še pes me ni oblajal, ko sem prišel, bemtisveca! Nocoj naj bo kakor v nebesih, tako na zemlji! Zadnje krone bodo šle od mene, in tako je prav, saj jih ne bom vzel na oni svet,« je odlocno pribil, se zasmejal in dodal: »Da boste vedeli – vec imam od življenja kot vi, pa ne denarja, saj ta ni vse! Iz dneva v dan se ženete in dela­te stvari, ki jih nikoli ni konec. Pri meni je vse narejeno. In ko me že vprašujete, zakaj toliko pijem, vam povem, da iz nuje, ne zaradi kakšnih pijanskih užitkov. Zdaj veste!« Z grcavo roko je prijel steklenico in jo nagibal toliko casa, dokler ni bila prazna, nato pa se je z ma-javim korakom spravil v bliž­nji senik. Kot bi Pepo vedel, da si je še zadnjic privošcil tako raz­košje. Cez nekaj dni so ga našli negibnega v skednju ob deželni cesti, ki drži proti Lju­bljani. Pobotal se je z Bogom po svoji vesti, saj je menda ve­del, da ni dalec tisti cas, ko bo moral zapustiti ta svet. Tako so se tiho zaprla vrata njego­vega življenja. Njegov grob je bil zapušcen in neurejen, tudi obiskoval ga ni nihce, živel pa je še dolgo v spominih tamkaj­ših ljudi. Vir: Franc Likovic, Gornji Ig, in Ivana Kunstelj, Iška vas (poz­neje Ljubljana). Bojan Jerlah Kronika Mihaela Trojarja Z apiski Mihaela Trojarja (1812-1877) iz Straho­merja so ohranjeni v prepisu Franca Kramarja; ta jih je prepisal leta 1942, ko je tudi sam živel v Strahomerju. Franca Kramarja (1880-1959) poznamo kot vnetega zbira­telja ljudskih pesmi, pravljic, pregovorov, saj jih je zbral vec kot 4.000. Nacrtoval je objavo samostojne zbirke Ižansko in drugo narodno blago, a mu je objavo preprecila prva svetov­na vojna. Njegove zapise hrani Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani. Doma je bil iz Ma-tene, vmes je živel in deloval kot organist v Poljanah nad Škofjo Loko, na koncu pa se je z družino preselil v Strahomer (v mežnijo) in kot organist de­loval v tomišeljski župnijski cerkvi. V Trojarjevi kroniki najde-mo opis pomembnih dogod­kov v Strahomerju in okolici ter širših, zlasti politicnih do-gajanj, ki so vplivala na življe­nje domacinov pod Krimom. Obsega obdobje od 1830 do 1895, saj je po Mihaleovi smrti zapise nadaljeval njegov sin France. Zapisi so v sloven-skem jeziku s številnimi pogo-vornimi izrazi. Teme bi lahko razdelili v naravne nesrece (potresi, poplave, suše, hude zime), po­ tem so tu opisi dogodkov po vaseh, zlasti iz Strahomerja in okoliških vasi (npr. gradbeni projekti, požari, bolezni) pa tudi politicne razmere (voli­ tve, vojne, davki). Zapis Trojar zacenja v letu 1830, ko je bil tako »velik po­tres, da so se po hišah vrata odperale ino vsi tici so ponoci okrog letali in tako grdo žvrgo­lele de je blo groza za slišat ...« Najverjetneje gre za potres, ki je Ljubljano in okolico stresel 8. marca zgodaj zjutraj. Trojar­jeva kronika pa se tudi koncu­je s potresom, namrec 14. apri-la 1895 je bil tako »velik potres de še nikul taciga«. Gre seveda za rušilni ljubljanski potres, ki je mocno prizadel tudi ižanske vasi. Med naravnimi nesrecami omenja sušo (1834, 1853), hude zime z veliko snega (1830, 1865, 1869, 1870, 1877, 1887, 1889, 1895), toco (1852 ,1853) poplave oz. »velika voda« (1878, 1895), veter (1. avgust 1880), vse te so prebivalstvo po vaseh mocno prizadele zlasti ker so številne imele za posledico slabo letino, tj. po­manjkanje živil oz. lakoto. 1831 je v Iški vasi razsajala kolera, preberemo, »de je blo po 5 mertvih na en dan«, sku­paj naj bi takrat tam umrlo 44 ljudi. Kolera je razsajala tudi 1850 po Stajah in Studencu (Igu), »da jih je blo v treh ted­nih cez 70 ljudi pomerlo.« Omenja tudi tri primere sa­momora, 1849 se je na Krimu ustrelil Andrej Purkat iz Stra­homerja št. 5, 26. aprila 1853 se je v svoji hiši ustrelil Valentin Rath (Strahomer št. 26), leta 1866 se je na veliki petek med 9. mašo obesila gospodinja hiše pri Adamu na Igu. Omenjeno je tudi nekaj vecjih požarov, leta 1864 v Iški vasi (pogorelo je 31 kmetov); istega leta na svete tri kralje je pogorela tudi Lahova hiša (št. 18) v Tomišlju. Leta 1875 je »vesStrahomer pogoru«. Zgo­relo je 46 cimprov in 4 kozol­ ci. O obeh požarih so porocali tudi takratni casopisi, o poža­ru v Iški vasi je pisal Laibacher Zeitung – 3. avgusta je okrog poldneva najprej zagorelo v Iški, popoldne pa še v Iški vasi, kjer je pogorelo ok. 40 hiš z gospodarskimi poslopji. Požar naj bi zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Za požar v Strahomerju pa lahko v is-tem casopisu preberemo, da je do njega prišlo v noci s 13. na 14. april zaradi neprevidnosti 12-letne deklice. Pogorelo je 19 hiš (od skupno 33 v vasi) in 25 gospodarskih poslopij. Ocena škode je bila 20.000 goldinar­jev. Kranjski deželni zbor je za pogorelce odobril 1.000 goldi­narjev sredstev, zbirali so se tudi prostovoljni prispevki. Leta 1850 so potekale vo­litve županov – po revolucio­narnem letu 1848 je namrec prišlo do sprememb v politic­nem sistemu – Obcino Vrblje­ne so predstavljali župan Ma-tevž Tancik (Strahomer št. 11), njegova svetovalca sta bila Martin Juha (Strahomer št. 9) in Jožef Glavan iz Vrbljen. Naj navedem še nekaj podatkov o županih Vrbljen. Leta 1876 je bil za župana izvoljen Pavel Grum iz Vrbljen, za svetoval­ce pa: France Furlan in Tomaž Kumše iz Vrbljen ter France Pikovnik iz Strahomerja, leta 1890 je župan postal Janez Glavan iz Strahomerja; odbor­niki pa Franc Mavec iz Straho­merja, Martin Oblak iz Vrbljen in Janez Skraba iz Strahomer­ja. Gradnja mostov – leta 1861 so v Jevšju delali zidan most: Fotografija središca Iga, križišce današnje Troštove ulice in Banije. Vidimo slavnostni dogodek – mogoce volitve – cas nastanka verjetno kmalu po koncu 2. sv. vojne. družinski arhiv Janka Koštija, Iška vas »cela fara ga je mogla delat, ce prov nej nikol nucov«, leta 1870 pa nova mosta v Stra­homerju (stal je 127 goldinar­jev) in v Ranti. Tega so skupaj gradili vašcani Strahomerja in Vrbljen (vsaka vas je prispeva-la tudi po 25 goldinarjev, »To-mišlani pa prav nic, ne delali ne placali«, zanj je 150 goldi­narjev prispevala tudi okrajna vlada v Ljubljani. Vodja del je bil Franc Furlan iz Vrbljen št. 13. Preostanek denarja, 100 goldinarjev, so naložili v hra­nilnico, da bi lahko z obrestmi placevali vzdrževalna dela za oba mostova. V letu 1864 so v Strahomerju na Produ gradili žago, osem let pozneje pa tudi v Vrbljenah. (Se nadaljuje.) Maja Zupancic Janko Purkart Mesec požarne varnosti v Iški vasi O ktober je bil v celoti pionirke pa odlicno 2. mesto gatajeve dneve zašcite in reše-je bilo pregled društva. Ude­posvecen gasilstvu. ter se uvrstile na državno tek-vanje v Postojni, kjer smo se ležba je bila številna, kjer smo Udeležili smo se re-movanje. V nedeljo smo tek-udeležile mednarodnega ga-ob kavi in pecivu analizirali gijskega tekmovanja GŠTD v movali clani in veterani, cla-silskega tekmovanja. Dosegle delovanje društva. Tacnu, in sicer kar s 6 ekipami. nom A je le za las ušlo državno smo odlicno 9. mesto ter spoz-V soboto so tekmovali otroci tekmovanje, saj so pristali na nale veliko novega, ob tem pa Tina Škuljin dosegli odlicne rezultate. nehvaležnem 4. mestu. smo se neizmerno zabavale. Špela Rupert, Mladinci so dosegli 7. mesto, Clanice A smo obiskale Bo-Zadnje dejanje v oktobru pa Marija Škulj Zagnani tudi pri fotografiranju. Clanice A na Bogatajevih dnevih Uspehi PGD Matena na gasilskem tekmovanju T udi letošnje leto je bilo zelo uspešno na podroc­ju gasilskih tekmovanj. Udeležili smo se tekmovanja v Želimljah z ekipami. 21. 9. 2019 smo tekmovali s tremi ekipa-mi: Clanice A, Clani A in Cla­ni B. Naslednji dan je bilo na sporedu tekmovanje mladine. Tekmovali smo z dvema eki­pama pionirjev in ekipo mla­ dincev. Ena ekipa pionirjev je dosegla 4. mesto, druga ekipa pa 1. mesto in prehodni pokal treh gasilskih zvez že cetrto leto zapored. Mladinci pa so osvojili že tretje leto prvo mesto in s tem prehodni pokal, ki gre v trajno last mladincev PGD Matena. Odlicni dosežki so nas pe­ljali na regijsko tekmovanje, ki je bilo 12. 10. 2019 v Tacnu. Pio­nirji so osvojili 1. mesto v težki konkurenci, kjer je tekmovalo 27 ekip. Ta rezultat jih pelje na državno tekmovanje, ki bo leta 2020 v Celju. Prav tako so bili odlicni tudi mladinci, ki so do-segli 11. mesto od 27 ekip. Prav posebna zahvala je namenjena mentorjem za požrtvovalno delo in spodbu-do mladine na tekmovanjih. Uroš Demšar Jožica Pahor Alkohol in vožnja A lkohol ter vožnja pod vplivom alkohola sta še vedno ena izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesre-ce. Zaradi alkohola se zmanj­šujejo naše sposobnosti var-nega sodelovanja v prometu, zaznava, predvidevanja in pre­soje ter odlocanja in koncne izvedbe ustreznega ravnanja. Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 pro-mila verjetnost povzrocitve prometne nesrece podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveca v primerjavi s treznim voznikom. Alkohol je najbolj proble­maticen pri voznikih, kjer so tudi posledice prometnih nesrec najtežje, vendar pa je prav tako dejavnik tveganja za nastanek prometne nesrece pri kolesarjih in pešcih. Ok­rog cetrtina prometnih nesrec s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi je povezana z alkoholom v prometu. Ucinki alkohola Ucinki alkohola na naše sposobnosti, pomembne za varno sodelovanje v prometu, so: - VID: zoženje vidnega polja, blešcavost, oslabi sposob­nost prepoznavanja odten­kov svetlobe, slabše prepo­znavanje barv – predvsem rdece, slabše zaznavanje gibanja, globine, oddaljeno­sti/bližine. - MOTORIKA: upocasni hit-rost odzivanja in spremeni doživljanje casa, slabša ko­ordinacija rok, nog. - SAMODOJEMANJE: sa­moprecenjevanje, odsotnost uvida v slabše zmožnosti, obcutek poguma pri obvla­dovanju stvari, zanikanje posledic, - CUSTVENA STANJA: spodbudi negativno doži­vljanje, lahko stopnjevano do resnih in globljih custve­nih težav (depresivnost, jeza, agresivnost). Preberite in upoštevajte Nikoli ne vozite pod vpli­ vom alkohola niti drugih psi- hoaktivnih snovi. Alkohol v prometu je eden glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreci. Zavedajte se, da se že s pr- vim kozarcem alkohola slab- šajo naše psihofizicne spo­sobnosti za varno udeležbo v prometu. Ne peljite se z voznikom, ki je užival alkohol, raje ga opo­zorite na tveganje. Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude posledice v prometnih nesrecah zaradi alkohola. Alkohol pomembno vpliva na delovanje naših možganov, pri dolgotrajnem uživanju pa tudi resno ogroža naše zdrav­je. Upoštevajte naslednja pri­porocila za zmanjšanje porabe alkohola: - nikoli nisem v prometu pod vplivom alkohola - ce nameravam piti alkohol, poskrbim za varen prihod domov (avtobus, taksi …) - alkohola ne ponujam mla­doletnim osebam - alkohola ne ponujam v šoli ali na delovnem mestu Ste vedeli? - Približno vsaka deseta pro-metna nesreca nastane kot posledica alkoholiziranosti povzrocitelja, pri nesrecah s smrtnim izidom pa pov­precno vsaka tretja. - Alkoholiziranosti ne more-mo znižati s svežim zrakom, uživanjem olja, žvecilkami, saj je odvisna od razgradnje alkohola v jetrih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Ig in Javna agencija RS za varnost prometa Mladi, ki živijo v milnem mehurcku »Tako je cas odrašcanja in zgodnje mladosti, ko je biološka, custvena in intelektualna moc na višku, naša mladina odložena na nikogaršnje ozemlje, kjer družina ne opravlja nobene funkcije vec, šola ne zbuja nobenega zanimanja, družba pa se ne odziva, cas je prazen, identiteta ne najde primerjav, smisel vprašanja, kdo smo, izgine in samozavest propada.« U. Galimberti, Grozljivi gost: Nihilizem in mladi M i, starši, pa jih še za piko na i priklepa-mo na vse mogoce zaslone. Vedno bolj se mi zdi, da je marsikatero skrajno ob-našanje otrok (ki je še pose-bej vidno v šoli, kjer zavlada skupinska dinamika, ki novo­dobnim družinam z 1,6 otro­ka v povprecju na družino ni znana) posledica 'sedecega' otroštva, ko se otroke z avtom prevaža od domacih vrat do šolskega vhoda, ob prihodu jim odpiramo vrata avtomo­bilov, nosimo jim šolske torbi­ce, sezuvamo jim ceveljcke in obuvamo copatke, in ko malo­marno odvržejo bundo mimo obešalnika, ne zahtevamo, da jo poberejo. Ker se ne želimo prepirati, ker želimo za vsako ceno ohranjati navzven ljube-ce odnose, pravim temu jaz. In potem, ko ti otroci pridejo do-mov, ko so v šoli pojedli zajtrk, kosilo in popoldansko malico, jih posedemo za zaslon, ka­kršenkoli, samo da dajo mir. Imam prav? V šolskem letu 2018/2019 smo v šoli izvedli anketo o tem, koliko casa otroci preži­vijo pred televizijo, racunalni­kom in pametnim telefonom. Anketirali smo 237 otrok, sta­rih od 8 do 12 let. V skupini je bilo 121 deklic in 116 deckov. Prišli smo do šokantnih rezul­tatov po eni strani in po dru­gi pricakovanih. Ce vprašate svoje otroke, bodo rekli, saj to je pa cisto malo. Tudi sama menim, da so številke v resnici višje. Predno gremo na gole šte­vilke, naj še zapišem, da Miha Kramli, ki je terapevt in vodja Klinike za zdravljenje neke­micnih zasvojenosti v Novi Gorici, priporoca, da osnovno­šolski otroci spletu ali uporabi tehnologije za zabavo ne na­menijo vec kot uro na dan. Analiza preživetega casa s telefonom, racunalnikom in televizijo V vprašalniku so ucenci navedli, koliko casa gledajo te­levizijo in uporabljajo telefon in racunalnik bodisi med ted­nom bodisi ob koncu tedna. V povprecju 237 ucencev med tednom porabi 1,2 ure na dan za telefon in racunalnik, med spoloma ni razlike. V povprec­ju 237 ucencev ob koncu tedna porabi 2,8 ure za internet, dec­ki vec kot deklice. Samo 46 otrok (19 %) upo­rablja telefon in racunalnik tudi zato, da si pridobijo in-formacije, ki jih potrebujejo. 12 (5 %) otrok je napisalo, da uporabljajo telefon zato, da se pogovarjajo s prijatelji oziroma z drugimi. Prakticno vsi ucenci uporabljajo telefon in racunal­nik za video igre, za gledanje risank in YouTuba ter zato, da so na socialnih omrežjih. Otroci poleg telefona in ra-cunalnika gledajo tudi televi­zijo. Med tednom v povprecju 237 otrok gleda televizijo 1,3 ure na dan, decki malenkost vec kot deklice. V povprecju 237 ucencev ob koncu tedna gleda 3,4 ure televizijo, decki vec kot deklice. Zdaj pa seštevek! Racunal­nik, telefon in televizijo 237 ucencev v povprecju uporab­lja 2,6 ure na dan med tednom. 190 otrok (80 %) uporablja naprave vec kot 1 uro, kot je priporocilo Miha Kramlija. Ra­cunalnik, telefon in televizijo 237 ucencev v povprecju upo­rablja 6,2 ure ob koncu tedna. 208 otrok (88 %) uporablja na­prave vec, kot priporoca Miha Kramli. Zanimiv je lahko izracun, kolikšen je delež njihovega prostega casa, ki ga nameni­jo napravam med tednom. Ce vzamemo, da pridejo otroci domov ob 14.00 in hodijo spat ob 21.00, je to 7 ur prostega casa. Od teh 7 ur lahko odšte­jemo 1 uro za vecerjo in tušira­nje in 1 uro za domaco nalogo. Tako jim ostane 5 ur prostega casa. Ce na napravah v pov­precju preživijo 2,6 ure na dan med tednom, pomeni, da 52 % svojega prostega casa name-nijo telefonu, racunalniku in televiziji. Ce pomeni tehnologija v zdravstvu, industriji in še kje napredek, je pri vzgoji zago­tovo slabo orodje, ki se ga poslužujemo starši. Kupi nam sicer kar nekaj popoldanske­ga miru, a na dolgi rok s tem zagotovo ne dajemo pravih povratnih informacij našim otrokom. V šolo prihaja ved-no vecje število otrok, ki so prepricani, da se mora zuna­nje okolje podrejati njihovim trenutnim potrebam da mora biti vsaka sekunda zabavna. Otroci, ki komaj opazijo svoje sošolce in njihove želje, ki ne zaznavajo destruktivnosti svo­jega obnašanja in ki v ucitelju vidijo le takojšnjega izvrševal-ca svojih želja. Kaj tocno pomeni ta custve­na nepismenost, nam nazor-no opiše psiholog in novinar Daniel Goleman: »Ljudje, ki se prepušcajo vzgibom – ki se ne znajo obvladati –, imajo pomanjkljivo moralo. Volja in znacaj izvirata iz sposobnosti obvladovanja vzgibov. Iz iste­ga razloga altruizem izhaja iz empatije – zmožnosti vživlja­nja v custva drugih; oseba, ki nima razumevanja za potrebe drugih ali za njihov obup, ni pozorna do drugih. Kadar v današnjem casu primanjkuje moralnih obvez, od vseh naj­bolj pogrešamo dve, ki ju naj­bolj potrebujemo, samoobvla­dovanje in socutje.« In še za konec: zakaj ne bi župana še zaradi necesa bolela glava? Recimo zaradi denarja, ki bi ga namenil v izgradnjo plocnikov iz okoliških vasi, da bi lahko otroci spet hodili peš v šolo in tam izživeli svo­je otroštvo, ne pa, da ga živi­jo v razredu pod nenehnim budnim ocesom odraslih … in potem doma … pod budnim ocesom raznovrstnih zaslo­nov. In starši: pritisnite na tisti gumb, na katerem piše: OFF! (Se nadaljuje.) Irena Dobernik, OŠ Ig • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Minilo je 50 let … odkar smo zapustili šolske klopi osnovne šole na Igu, a za vedno ostali smo za vedno sošolci. To je vez, ki se splete v mladosti, v casu, ko je še vse pristno, brez sprenevedanja. Dragoceno. Z vsakim letom se tega bolj zavedamo, bolj cuti-mo to povezanost. Veckrat smo se v teh letih že dobili na srecanjih, ki jih organiziramo za obe paralelki. Letos se nas je ob okrogli oble­tnici zbralo 48. Veseli smo bili še posebej sošolcev, s katerimi se nismo videli vec desetle­tij. Prijetno okolje v Gostilni pri Cotu, dobra hrana in pija-ca, lepo vreme in ne nazadnje naša dobra volja ter sprošce­nost so prispevali, da je bil po­poldan, ki se je potegnil v ve-cer in nocne ure, vec kot samo prijetno srecanje. Ostali so trenutki, ki se dotaknejo srca in ostanejo v spominu. Vsem, posebej pa še tistim, ki se niste mogli udeležiti sre-canja, sporocamo, da se dobi-mo spet v naslednjem letu. V koledarju si oznacite drugi pe­tek v juniju. Se vidimo in vse dobro! V imenu organizacijskega odbora zapisala Darinka Virant 11. Rekreacijski tek in hoja ob ribnikih v Dragi pri Igu Skoraj vsi udeleženci M egleno sobotno jutro 12. oktobra ni bilo nic kaj zaspano, saj se je v Centru Draga pri Igu pri­pravljalo vse za dobrodelni tek in hojo. Prijetno je bilo videti razlicne panoje in papirnati barvasti napis iz cvetlic, ki so napovedovale veseli vsakolet­ni dogodek. Župan Obcine Ig Janez Cimperman je dal start-ni znak in otroci so stekli po progi. Ob glasnem navijanju in spodbujanju so najmlajši teka-ci pretekli progo in v cilju jih je cakala medalja. Naslednji so se na startu zvrstili pohodniki, osebe na invalidskih vozickih, na krajšo (okoli centra) in dalj­šo progo (na razdaljo štirih ki­lometrov). Pot jih je vodila po gozdu, jasah, travnikih, mimo ribnikov. Po skupinskem ogre-vanju na igrišcu so startali tudi tekaci na štiri in osem kilometrov. Na vseh križišcih so stali prostovoljci, ki so us-merjali in spodbujali tekace in pohodnike. Vzdušje je bilo pri­jetno. Za žejne sta bila na voljo voda in topel caj. Medtem je bilo na igrišcu ves cas veselo z glasbo in spodbujanjem teka-cev. Po koncanem tekmovanju se je zacel še kratek kulturni program. Možnost je bilo ku­piti tudi izdelke uporabnikov Varstvenega delovnega centra Draga. Predstavil se je Odbor Planinstvo za invalide Planin­ske zveze Slovenije. Z zvoki harmonike nas je Klub harmonikarjev Kumše ob spremljavi na bobnih z Blažem popeljal v ritme polke. Sledil je vencek pesmi s harmoni­ko, ki nam ga je zaigral Izak, ucenec OŠ Ig. Nato so otroci iz Vrtca Ig, oddelka Pticki in Medvedki, zapeli pesem Adija Smolarja Na cesti nikdar nisi sam. Sledil je glasbeni nastop ucenke Lize, ki nam je na vi­oloncelu zaigrala skladbo Ba-roc, Rok in Polona pa sta nam s svojo predstavitvijo akrojo­ge pokazala, kaj vse zmoreta clovek in fizika. Aljaž, ucenec OŠ Ig, nam je na harmoniko zaigral pesem Veseli Ribn'can. Ob zvokih smo si postregli še z dobrotami, ki so nam jih spekle gospodinje iz Društva žena in deklet na podeželju Ig. Pri njihovi mizi je bila gneca, in to upraviceno, saj je bilo vse pecivo slastno. Na cilju so si vsi udeleženci lahko povrnili moci še z drugimi dobrotami. Od jabolk, rulad, cokolade pa vse do praženega krompirja s košcki klobase in brez njih. Na prireditvenem prostoru je potekal tudi srecelov. Letos so nas presenetili z eko vrecka-mi. Vrecke iz blaga so na dan dejavnosti ucenci s svojimi razredniki poslikali s tekstil­nimi barvami. Možnost je bila kupiti tudi izdelke uporabni­kov Varstvenega delovnega centra Draga. Predstavil se je Odbor Planinstvo za invalide Planinske zveze Slovenije. Na odhodu smo si na hod-niku ogledali tudi razstavo risb, ki so jih narisali ucenci CUDV Draga. Vsaka risba je našla svoj prostor in skupaj so bile kot drevored, ki te usmeri naprej od ene zanimive risbe do druge. Dan je bil napolnjen s pozi­tivnostjo, saj smo naredili ve­liko dobrega zase in za druge. Hvala vsem za izjemen dan. Marjeta Cic Program Svit rešuje življenja R ak na debelem crevesu in danki je v Sloveniji ena najpogostejših vrst raka. Zaradi poznega odkriva­nja raka na debelem crevesu in danki je umrljivost za to vrsto raka še vedno velika, zdravlje­nje pa je za bolnike naporno in manj uspešno. Ta oblika raka je zelo dobro ozdravljiva, ce jo odkrijemo pravocasno, razvoj bolezni pa lahko tudi prepreci-mo, ce spremembe odkrijemo in odstranimo, ko je to še mož-no in ne pomeni hudih zdra­vstvenih posledic. Preventivni zdravstveni program Svit, ki ga vodi in koordinira Nacio­nalni inštitut za javno zdravje, je namenjen preprecevanju in zgodnjemu odkrivanju predra­kavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki. Vkljucuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer vsaki 2 leti. Program Svit s svojimi pristopom in ak­tivnostmi rešuje življenja. Ker program dokazano deluje, je potrebno o pozitivnih vidikih vkljucitve posameznika spre­govoriti cim bolj pogosto in tako zvišati delež vkljucenih oseb. V sklopu promocije progra-ma in v duhu vecanja odziv­nosti oseb je 10. oktobra 2019 na Igu potekal regijski Svitov dogodek pod naslovom Pro­gram Svit rešuje življenja. Ob­cina Ig se lahko od leta 2018, ko je program podpisal pristo­pno listino, pohvali z ambasa­dorjem. Ambasadorji so osebe, ki so se vkljucile v program Svit, so imele ob vkljucitvi pozitivno izkušnjo, jim je pro­gram rešil življenje in to svojo izkušnjo ob razlicnih priložno­stih delijo z drugimi. Na Na-cionalnem inštitutu za javno zdravje smo ponosni, da ima-mo tako zavzete ambasadorje, ki zagnano širijo dobro bese-do. Na tokratnem dogodku pa smo vrste ambasadorjev še ok­repili, saj je listino slavnostno podpisala nova ambasadorka programa. Regijski dogodek so s svojo navzocnostjo proslavili pred­stavniki razlicnih institucij. Na dogodku so spregovorili pod-župan Obcine Ig Anton Mo-dic, zasebna zdravnica družin­ske medicine Marija Štefancic Gašperšic in vodja Centra za krepitev zdravja Zdravstve­nega doma Ljubljana, enote Vic-Rudnik, Tea Kosmac. Pro­gram Svit je predstavila Tjaša Jerman z Obmocne enote Lju­bljana Nacionalnega inštituta za javno zdravje, svojo zgodbo pa sta povedala ambasador Programa Svit Franci Strle in pacient zdravnice Marije Šte­fancic Gašperšic Anton Žagar. Listino o ambasadorstvu je podpisala Aleksandra Popo­vic in se tako pridružila ved-no širši družbi ambasadorjev Programa Svit. Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju in je bil dobro obiskan. Lo-kalna zdravnica Marija Šte­fancic Gašperšic je poudarila, da se bo še naprej trudila za boljšo odzivnost v Obcini Ig, prav tako pa tudi vodja Cen­tra za krepitev zdravja ZD Ljubljana, enota Vic-Rudnik, Tea Kosmac. Program dogod­ka so s plesnim in glasbenim nastopom obogatili otroci iz Osnovne šole Ig in Folklorna skupina Groblje, vsi udeležen­ci pa so se lahko preizkusili v zabavnem nagradnem kvizu o Programu Svit. Odzivnost oseb v program Svit v Obcini Ig je v prvi polo-vici 2019 s približno 68 % nad slovenskim (ok. 66 %) in regij-skim povprecjem (67 %). Tudi v preteklih letih so se obcani odzivali vsaj toliko ali vec kot obcani drugih slovenskih ob­cin in obcin v zdravstveni regi­ji Ljubljana. To lahko pomeni, da se zavedajo pomena skrbi za zdravje in dobro pocutje ter da v lokalni skupnosti temu podrocju namenjajo dovolj po-zornosti. To nas vse lahko nav­daja s pozitivnimi obcutki in obeti za prihodnost, za katero si želimo še vec dobrega sode­lovanja, ki bi prineslo dodatno izboljšanje odzivnosti in manj primerov resnih zdravstvenih zapletov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo veseli, da se odzivnost oseb v Pro­gram Svit v Sloveniji pravilo-ma povecuje in da tako rešimo vec življenj. Preko Programa Svit nagovorimo kar 600.000 oseb, 65-70 % bolezni odkrije-mo tako zgodaj, da onkološko zdravljenje sploh ni potrebno, letno pa tako lahko rešimo vec kot 200 življenj. In to je nekaj, za kar se je vredno še naprej truditi in si prizadevati, vedno in povsod. Taja Kontler, dipl. med. sestra Ambasadorji Programa Svit Na ogled je bil povecan model crevesa. Prvak Twingo Cupa Mark Škulj S lovenski avtomobilist Mark Škulj je letos osvo­jil naslov CEZ (centralno evropska cona) Twingo poka-la. V 11 sprintih je sedemkrat zmagal, dvakrat je osvojil drugo mesto, enkrat tretje in enkrat cetrto mesto med 32 vozniki ter si s tem rezultatom prislužil naslov najboljšega mladinca v vseh kategorijah pokala ESET V4.Škulj ima komaj 15 let in že bogate izkušnje z dirkanjem, predvsem s kartingom, tekmo­vanje v pokalu Twingo pa je odskocna deska, da se resneje loti moto športa. »Karting sem zacel pri os­mih letih, najprej v 60-kubic­nih gazelah free. Do lanske se-zone sem tekmoval v gokartu v razredu junior, v letih 2017 in 2018 pa sem vozil tudi pokal World Academy Trophy. Kari-ero v kartingu sem koncal po nesreci, ki sem jo doživel v Ita­liji dan pred dirko,« je povedal Mark. Srecanje z Mirkom Marin-škom iz Lema racinga je spre­menilo potek njegove kariere. Spoznal ga je, ko je šel z oce-tom gledat gorsko hitrostno dirko v Ilirsko Bistrico. »Po po­govoru z Mirkom sva se dogo­vorila, da poskusim voziti twin-ga, in že naslednjo nedeljo sem z njim tekmoval na progi Gaj v Cerkljah na Dolenjskem. Osvo­jil sem cetrto mesto. V kartingu sem se veliko naucil o dirkanju, kakšna je idealna linija, kje so zavorne tocke, kako se prehi­teva, in vse to mi je pomagalo pri vožnji twinga, zato lahko re­cem, da mi ni bilo posebej tež­ko osvojiti naslova prvaka leta 2019,« nadaljuje Mark. Na zmagovalnem odru Mark Škulj za volanom »Kart je veliko hitrejši od twinga, še posebej v ovinkih, kar me je malo motilo. Twingo ima slabši oprijem, a je vseeno stabilen avtomobil. Ko uživaš v dirkanju, ni nic težko. Naslov mi veliko pomeni. Na dirkah sem bil vedno najhitrejši ali med najhitrejšimi. Ta naslov je nagrada za celotno ekipo. To pomeni, da je oce dober meha­nik, mama dobro kuha, jaz pa dobro vozim. (Smeh.) Zagoto­vo je ta naslov korak naprej v moji karieri.« Mark ima obveznosti v šoli, a je imel med ucitelji veliko razumevanja, kar mu veliko pomeni. »Osnovno šolo sem kon-cal junija letos, vendar sem že tam imel status športnika, zato ni bilo težav dogovoriti se z ucitelji, kdaj naj pripravim gradivo, kdaj me bodo vprašali in kdaj bom pisal teste. Uskla­jevanje srednješolskih obve­znosti z dirkaškimi vikendi je zdaj nekoliko težje, vendar upam, da me bodo vsi podprli kot prej,« priznava Mark, ki je še posebej vesel, ko se sošolci veselijo njegovega uspeha. Dirkanje v Lema racingu je na fanta naredilo mocan vtis. Crpal je znanje starejših kole-gov in se z njimi spoprijateljil. »Izmenjali smo si izkušnje in se zelo dobro razumemo. Iz­postaviti moram Šainovica, Dernovška, Gradiška in Vre-carja, z njimi je bilo najbolj zabavno. Ker ima moja ekipa nekaj dirkalnikov clio, sem se zanimal in spremljal dogajanje v pokalu Clio. Veliko casa sem preživel s Poglajenom in Pri­možicem, veliko so mi pove­dali o tej kategoriji. Bilo je res zabavno z vsemi na dirkaških progah po Evropi.« Kot v vecini držav bivše Ju­goslavije tudi Slovenija mla­dih talentov v avtomobilskem športu financno ne podpira, zato se tudi Mark bori s pro-racunom in je odvisen od star-šev. »Proracun vedno nareku­je, kaj vozim in koliko vozim. Slovenija je majhna država, kjer je avtomobilski šport zelo priljubljen, vendar medijsko zelo slabo podprt. Ni medijev, ki bi spremljali tekmovanja po Evropi in vse voznike, ki tekmujejo v razlicnih serijah. V Beogradu imam sorodnike, o moji karieri vedo vec kot kdorkoli v Sloveniji. Do zdaj so mi pomagali moj oce, dru­žina in prijatelji, v tej sezoni pa imam dva vecja sponzorja, Renault Preša Cerklje in Da­talab Tehnologije d.d., za kar se jima ob tej priložnosti zah­valjujem. Posebna zahvala gre tudi naslednjim podpornikom: Avtolicarstvo Tomaž Škulj s.p., Kreja-Ing d.o.o, PungArt Stu­dio Janez Mencej s.p., Anton Šušteršic s.p., Boštjan Škulj in Avtokleparstvo Škulj d.o.o. Od Slovenske avtomobilske zveze AŠ2005 sem dobil licenco, ki sem jo moral placati, in to je vse, kar sem dobil od njih.« Kar zadeva nacrte do leta 2020, je Mark pripravljen na­rediti še en korak naprej v svo­ji karieri. »Vse je še vedno odprto, vendar bi rad vozil clio cup. Moj koncni cilj je reli, zanima me R2, ampak šele maja nas­lednje leto, ko bom star 16 let, ker prej ne morem tekmovati. Mislim, da je prihodnost vseh zapisana v zvezdah, in moja, upam, je, da postanem profesi­onalni dirkac.« Jelena Katarina Mitrovic Na startu Pokala Twingo Mark Škulj evropski prvak startnem seznamu jih je bilo Dirke in dosežena mesta: 18. Tako je s prvega startnega mesta na nedeljski dirki na madžarskem dirkališcu Hun-garoring startal Škulj, vendar pa je tudi Štefancic startal odlicno in v prvem ovinku prevzel vodstvo. Že v zacet-evropski coni je Mark Škulj kale in uspešno hitrost tudi v ku drugega kroga je vodstvo dosegel naslov prvaka ESET naslednji sezoni. Vec si lahko prevzel Škulj in ga kljub nekaj V4 v Twingo Cup 2019, na-preberete na http://www-eset­napadov s strani Štefancica slov prvaka ESET V4 v Junior -v4.com in http://lema.siobdržal do konca dirke. Avto Twingo Cup 2019 in ESET V4 je bil torej odlicno pripravljen Cup – Junior Trophy. 12.-14. 4. 2019 Hungaroring, Madžarska 4. in 1. mesto 17.-19. 5. 2019 Red Bull Ring, Avstrija Dvakrat 1. mesto 26.-28. 7. 2019 Grobnik, Hrvaška 2. in 1. mesto 23.-25. 8. 2019 Slovakia Ring, Slovaška 1. in 3. mesto 11.-13. 10. 2019 Hungaroring, Madžarska Dvakrat 1. in enkrat 2. mesto Katja Ivanuš s strani njegovega mehanika Cestitke Marku Škulju in Ula Vidmar, Andrej Škulj in oceta Andreja Škulja, Mark njegovi ekipi za osvojene po-pa je odpeljal odlicno dirko. Kot prvak sezone v cen­tralni evropski coni v pokalu ESET V4 je torej Hungaroring zapustil Mark Škulj (Lema Racing), drugo mesto v sku- M ark Škulj je oktobra pnem seštevku je zasedel Nik letos postal ESET V4 Štafancic, tretje pa Jaka Ma-prvak! Na zadnji po-rinšek. Podelitev pokalov je staji dirkacev Twingo Cup na bila na Slovaškem 18. 10. 2019. madžarskem Hungaroringu, Zvesti navijaci in domacini iz ki je potekala od 11. do 13. ok-Iške vasi so evropskega prva­tobra 2019, se je potrdilo, kar ka presenetili z obiskom, ce­je bilo že pred startom dirk stitkami in transparentom ter prakticno jasno, teoreticno pa mu zaželeli še vec dirkaških je potrdila še dirka: da je Mark uspehov. Škulj prvak. Dirkaci so še zad-Po koncanem prvenstvu njic pripravili dirkaški šov. Na ESET Twingo Cup v srednje- Tecemo 2. Novomeški polmaratonLjubljanski maraton N a širšem jugovzhodnem delu Slovenije ni podob-Vsako leto zadnjo nedeljo v ne tekaške prireditve. Bila je lepa soncna nedelja, oktobru je Ljubljana pos­zato sva se z Branko udeležili 2. Novomeškega pol-vecena Ljubljanskemu maratona. Trasa je bila raznovrstna, vecino casa po asfaltu maratonu. Ne spomnim se, kdaj in ravnini, malo v klanec in del po makadamu, da so se smo nazadnje tekli v tako lepem noge malo noge odpocile, cez lesen mosticek pod njo pa soncnem vremenu z visokimi tem­reka Krka. Ob progi pa so nas spodbujali zvesti navijaci z peraturami. Na maratonu smo tekli glasbo. že v mrazu, snegu in dežju. Za vi-Vreme je bilo odlicno, kar je najbolj pomembno, vzduš-kend se nas je udeležilo nekaj manj je, gostoljubje in organizacija pa so bili zagotovljeni. Na kot 20.000 tekacev. Na startu je teku nas je sodelovalo ok. 900 tekacev, od tega se je 291 bilo vzdušje nepozabno. Ob progi tekacev udeležilo rekreativnega teka 6,5 km, preostali pa so navijali navijaci, nas celo pot smo tekli polmara-spodbujati, tudi glasbe ni manjkalo ton. na vsakem ovinku. To ti da še vecji Na cilju nas je zagon in energijo, da prideš do cilja pricakala velika nasmejan, brez dodatnih poškodb medalja in tokrat in na koncu prejmeš lepo medaljo. so nas pricakali Polmaratona 21 km smo se udeleži­malo drugace – po-le: Branka, letos že tretjic (cestitke nudili so nam pivo, in carica si), Helena in Vesna pa s katerim smo pri-sploh ne štejeva vec polmaratonov. dobili porabljene Lep soncen in tekaški pozdrav, vitamine. Vesna Novak Balinanje v Zapotoku Z apisi pravijo, da so že stari Grki igrali igro s splošcenimi kam­ni, pozneje pa s kamnitimi kroglami. Najprej je bil cilj igre, kdo najdlje vrže kamen, Rimljani pa so uvedli nova pravila, da je bil zmagovalec tisti, ki se je bolj natancno približal osrednjemu kamnu. Pozneje so kamnite krogle za­menjale lesene z žeblji, ki so vse skupaj otežili, kar je bilo pomembno zaradi vecje na­tancnosti. Še pozneje pa so jih zamenjali z obteženimi krog­lami, ki so se z leti izpopolnje-vale. Balinanje kot športna pano­ga je prišlo pred vec desetletji iz Francije preko Italije tudi v Slovenijo. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zaba­vo. Vojna vihra tudi balinanju Plezanje v Zapotoku T udi letošnja sezona ple­zanja v RTC Zapotok se je zacela z velikim števi­lom plezalcev. Prijavljenih je kar 50 otrok v petih skupinah. V osmih letih, odkar delujemo, se je kar precej otrok naucilo plezanja. Veseli smo takšnega zanimanja, tudi druga sloven-ska plezalna društva beležijo povecane vpise, kar je seveda tudi odraz rezultatov sloven-skih plezalcev na mednaro­dnih tekmah. V RTC Zapotok je kar nekaj plezalcev, ki pri nas plezajo od samega zacetka: Ela Bizjak, veckratna zma­govalka naših meddruštve­nih tekem: »Plezanje je šport, pri katerem se tvoje telo zelo razgiba, hkrati pa tudi zelo po­maga pri ravnotežju. Plezam že od petega leta, to mi je zelo všec, saj v tem športu uživam. Rada plezam zato, ker sem že kot otrok rada plezala na dre­vesa, skale in druge podobne stvari. Plezati sem zacela v Za­potoku, kjer plezam še danes, tam sem spoznala veliko no-vih ljudi, prijateljev in dobila tudi veliko znanja.« Kaja Zrimšek: »V Zapotoku plezam sedmo leto. Trening imamo enkrat na teden in tra­ja 45 minut. Želim si, da bi bil daljši. Najprej se za ogrevanje igramo, potem pa plezamo. Treningi niso naporni, temvec zabavni, trenerji pa prijazni in nasmejani, z vedno novimi izzivi za nas. Treningi so re-kreativni in v veselje mi je, ko se družim s prijatelji. V RTC Zapotok trenirata tudi brata, vcasih pa ob cetrtkih tudi ati. Enkrat letno imamo dan od­prtih vrat. Takrat si trening ogledajo starši in stari starši. Skoraj vsako leto priredimo tudi tekmo ter povabimo dru­ga društva. Tekmujemo na ni prizanesla, zato je ta šport v tem casu povsem zamrl. Po vojni je balinanje ponovno oži­velo. Nekateri clani Društva Za­potok smo veliki navdušenci balinanja, zato smo pred  sed­mimi leti  naredili preprosto balinarsko stezo. Ker ni bila vec ustrezna, smo konec leta 2017 odprli popolnoma novo in asfaltirano stezo, v katero je bilo vloženo ogromno pro-stovoljnega dela. Ob stezi se je urejalo tudi okolico, saj smo si že od zacetka želeli obcasno na naše balinišce povabiti ba­linarje iz drugih društev. Naša želja je, da se cim vec družimo tako med sabo kakor tudi šir­še. Kot prvi so bili na našo balinarsko stezo povabljeni balinarji iz Roba. Z njimi smo tudi pozneje odigrali kar nekaj iger. Ob druženju smo se po­govarjali o poteku balinanja, tekmovanjih in tudi urejanju steze. Robarji so izurjeni tek­movalci in so nam pokazali sestavljenih smereh – dotak­niti se moramo vseh oznace­nih oprimkov. Teh dogodkov se veselim, ker so sprošceni, zabavni in sploh so nekaj po­sebnega. Ne znam si vec predstavlja-ti petkov brez plezanja, zato se nam ni težko iz Tomišlja odpraviti v Zapotok.« nekaj potez, ki so nujne pri tekmovalnem balinanju. V letu 2018 smo pripravili dva balinarska golaža, s kate­rima smo postregli obiskoval­ce v naši 'štali'. V letošnjem letu smo se od spomladi srecevali tedensko. Naš moto je izkoristiti cas predvsem športno in prijetno. Ker nam je bilo vreme v je­senskem casu zelo naklonjeno, smo letos pripravili piknik, na katerega smo povabili družin­ske clane in navijace. Sreca­nje je bilo prisrcno in mnogi udeleženci so nam cestitali za organizacijo in delo. Vsi pa so poudarjali, da je druženje izredno uspelo, in si zaželeli skorajšnjega ponovnega sre-canja. Nevenka Mlakar Roman Anžic V RTC Zapotok pa plezajo ob cetrtkih tudi malo starejši rekreativci, zato vabljeni vsi, ki bi radi spoznali ta šport. Vito Cehovin, Društvo Zapotok ŽIVLJENJSKO POMEMBNE SNOVI • november 2019 • št. 155, leto 23 • 2,99 € • Je rudnina, ki je del vitamina B12. Nepogrešljiv je za rdece krvnicke, tako da preprecuje tudi slabokrvnost. Znak po­manjkanja je slabokrvnost. Do-bri viri so meso, ledvice, jetra, mleko, školjke, še posebej ostri­ge. Priporocljiva dnevna kolici­na za odraslega je najvec 8 µg. BRERA - osrednja slikarska galerija v Milanu, HEL - germanska oznacitev za pekel, ENTROPIJA - termodinamicna kolicina, ki nastaja pri ireverzibilnih toplotnih spremembah Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. Mostišcar 08 | November 2019 29 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Ob pogrebu pokojne Cecilije Ponikvar iz Staj je svoj dar namenila za župnijsko Karitas Ig Anka Virant Dornik z družino. Iskrena hvala. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki pomagate lajša-ti stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig Cvetlicarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig – ikebane, vence, žarne vencke, svece … gsm cvetlicarne: Delovni cas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetlicarni vam nudimo: – zemljo in pesek za grobove – porocne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 • OGLASI //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// NOVEMBER Potopisno predavanje Mateja Koširja Avanturisticna, nepozabna, preprosto cudovita je le nekaj besed, ki oznacujejo srednjeameriško državo Kostariko: deželo vulkanov in naravnih lepot. Costa rica pomeni bogata obala, in že Krištof Kolumb je vedel, kako poimenovati ta neoskrunjeni raj na našem planetu, kjer se prepletajo razlicne pokrajine, mikroklime, cudovita flora in favna ... Država, ki se razteza med Atlantikom na vzhodu ter Tihim oceanom na zahodu,je dežela z najbolj cvetocim ekoturizmom na svetu, in njen najvecji ponos so zagotovo številni zašciteni naravni parki, ki obsegajo kar tretjino države. Pura Vida Costa Rica! Društvo Odmev Mokrca vabi vse ljubitelje partizanske pesmi na tradicionalni novoletni koncert Partizanskega pevskega zbora. Koncert bo v soboto, 14. decembra 2019, ob 17. uri v Kulturni dvorani na Golem. Prisrcno vabljeni!