i ugodna ponudba posojil Banka Gorenjskega sejma v Jj^ju se danes dopoldne *nja tradicionalni slo-5j*l sejem kmetijstva in j^arstva. Že 36. zapored fart to^rat na deset tisoč Vratnih metrih notranjih •y kot petnajst tisoč batnih metrih zunanjih odprl podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Na prvi letošnji sejemski prireditvi v Kranju se tokrat pod geslom od Semena do trakorja s stroji in mehanizacijo za kmetovalce in gozdarje predstavlja več kot šeststo razstavljavcev, ki pred- stavljajo tudi različne izdelke in blago za široko potrošnjo. V okviru spremljajočega programa bo na sejmu do 11. aprila tudi več predavanj, strokovnih predstavitev in razstav. Poleg razstave malih živali, gozdarskih društev, lovske in čebelarske ter gozdarske razstave, predstavitve Sej J a državnega zbora Spremenjen denacionalizacijski zakon • Ljubljana, 4. aprila - Za včeraj popoldne upoštevati stališče Ustavnega sodišča in da ,ewb»lo sklicano nadaljevanje seje državnega se lastnina fevdalnega izvora ne vrača. ^°ra, na katerem je osrednja točka spre- Odbor za notranjo politiko m pravosodje je ^ba zakona o denacionalizaciji. Obe bil proti predlogu, da se vračanje omeji na !ladni stranki in tudi pristojni organi 100 hektarov primerljive površine, za osnovo Javnega zbora so soglasni, da je zakon pa je treba vzeti stanje 6. apnla 1941, vendar reba spremeniti, da je treba pri tem je tudi glede tega možno več tolmačenj. • J.K. projekta Zlato zrno in razstave semenskega krompirja bo tudi posebna mlekarska razstava v okviru 90-letnice Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. Podrobno in celovita je tudi predstavitev visokih, srednjih in poklicnih šol. V nedeljo ob 11. uri dopoldne bo na sejmu (paviljon priznanega slovenskega proizvajalca lovskega orožja Steha) tudi avkcijska prodaja lovske puške in slikarskih del (prvič na sejmu), izkupiček pa bo namenjen izgradnji Pediatrične klinike v Ljubljani. Sejem bo odprt vsak dan do 11. aprila od 9. do 19. ure, vstopnice so po 500 tolarjev, za obiskovalce do 15 let pa po 250 tolarjev. Prost vstop pa imajo obiskovalci starejši od 70 let. • A. Žalar Pred GLASOVA PREJA 1997, tretjič: sednica nai bo!? (več). Je to dobro m* nsk v visoki politiki pri nas skorajda m INabo? In za koga? Dobro za politiko, slabo za ženske. Ali ifetno: slabo a politiko, dobro za ženske? • O takih m »EJ^bnih vprašanjih se bomo pogovarjal makoma, ki imata v teh rečeh vsak svojo c Naša gosta bosta DARJA LAVTTŽAR g^edkih žensk, ki je še v visoki politiki - svojčas je ^dirala za predsednico republik* i z gorenjskima svojo osebno izkušnjo. BEBLER, ,. & ie bil Ikot minister za "notranje zadeve krotilec J °a najbolj "mačističnih" služb, pohcije. Hjj^Sovor bo modeliral, blažil in po potrebi spodbujal ^ NAGLIC, samostojni kulturni delavec in publicist. Predli bomo v petek, 11, aprila, ob 19. uri v Taverni Kotnik v Kranjski Gori. Rezervacije po telefonu: 064/223-111 064/881-564 Spo jSki glas HOTEL KOTNIK jfefc OBČINA KRANJSKA GORA, HOTEL KOTNIK, . ltHJA PRINČIC, KOZANA U V GORIŠKIH BRDIH V nedeljo v ljubljanski stolnici Nadškofovska posvetitev Ljubljana, 4j aprila - V nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri se bo v ljubljanski stolnici začela velika slovesnost posvetitve novega ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Franca Rodeta. Dr. Rodeta, 33. voditelja v zgodovini ljubljanske škofije, bodo škofovsko posvetili nadškofje dr. Alojzij Šuštar, dosedanji ljubljanski nadškof, dr. Franc Perko, beograjski nadškof in dr. Alojzij AmbrožiČ, nadškof iz Toronta. Udeležbo na slovesnosti napovedujejo številni kardinali in visoki dostojanstve niki iz Vatikana in sosednjih držav. ♦ J.K. Trenja pri Slovenskih krščanskih demokratih Peterletova ekipa naj odstopi Ljubljana, 4. aprila • Skupina uglednih članov Slovenskih krščanskih demokratov, med katerimi sta tudi Ivan Oman in Vincencij Demšar, je sporočila javnosti, da ustanavlja vzporedno stranko, obenem pa poziva vodstvo s predsednikom Lojze- tom Peterletom in glavno tajnico Hildo Tovšak na čelu, naj odstopi. To vodstvo naj ne bi bilo več sposobno vrniti stranki izgubljenega ugleda. • J.K. A D 1 Z Vami vsak dan od 05. do 09. Poslovni VAL in od 15* do 21" ure w <«0DNA PRODAM KOBItNECil OLJA J^sSNE CENE IN UGODNOSTI PRI PREVOZU I j£ ^'LA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 g.S. Radovljica tel.:064/715-242 TRGOVINA (TOMŠIČEVA 16.KKANJ tp\ GOSTIŠČE TAVERNA fr\ EakhuS Žer javka 12, Kr.inj h3fi3(čij]rp" V i ' \ ' ■-' S-_. , > OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:064/491 068 del. čas od 12h do Olh OD 1.4. DO 6.4. DNEVI DALMATINSKE KUHINJE igra DUBR0VNIŠKA SKUPINA NAVA Kranj, petek, 4. aprila 1997 Predsednik turške republike v Sloveniji - Včeraj dopoldne je na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana prišel na dvodnevni obisk v Slovenijo predsednik republike Turčije Sulevman Demirel s soprogo. Včerajšnji dan je preživel večinoma v Ljubljani, kjer se je srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom in ljubljanskim županom dr. Dimitrijem Ruplom (podpisan je bil tudi poseben sporazum o rednem zračnem prometu), danes pa je voditelj Turčije na Gorenjskem. Najprej je bil v Iskratelu na Laborah (Iskratel ima v Turčiji tovarno), popoldne pa je bil na Bledu, kjer se je pogovarjal s 5iredsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnov-kom. Obisk je za Slovenijo pomemben zaradijlobrega gospodarskega sodelovanja in zaradi Članstva Turčije v Nato, kamor želi tudi Slovenija. Na sliki: prihod J.K., slika G. Šinik Jato, kamor želi tudi turškega predsednika. GLAS na Jezerskem Obisk Gorenjskega glasa bo tokrat na Jezerskem. S krajani te obmejne vasi se bomo srečali v soboto, 5. aprila, ob 10. uri v hotelu Planika, kjer se bomo s predstavniki jezerskega krajevnega in društvenega življenja pogovarjali o tem in onem. Za vse, ki se bodo udeležili sobotnega srečanja (trajalo naj bi do 12. ure) pa Gorenj " Razdelili bomo Glasove čepi lahko izžrebani za eno naših nagrad. Naročniki našega Časopisa, ki bodo morali v soboto to dokazati z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, bodo dobili majice, ob tej priložnosti pa se bo mogoče tudi naročiti na nas časopis ali oddati brezplačni mali oglas. Jezerjani, nasvidenje torej v soboto v Planiki! • D.Ž. liski glas pripravlja nekaj prijetnih presenečenj, ilili bomo Glasove čepice, njihovi dobitniki pa so TRONIKd.o.o 4280 KRANJSKA GORA SAVSKO NASEUE J J teL/Ux:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VV1DE0STRANEH IN MED PROGRAMOM/ VSE ZA POLJE, GOZD, VRT, LOVSTVO, DOM IN DRUŽINO NA ENEM MESTU 36. SLOVENSKI SEJEM I /\ 1 KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 4. do 11. april 1997 UGODNI NAKUPI, POPUSTI, SEJEMSKE CENE O O CD CM C (0 +-> KABELSKA TV KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik ft telefon: 061/817-313 GLASUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek ] iav •*to Jdik ste 'osi, Prvi K, leUs Sivi, leslj H juu krivj s "Mi '*>l Ips] \l % lih jlov 7« *U "F S Mi s s H v Ti oi *< d, f> N F> i v. SLOVENIJA IN SVET Sprejem v Nato v prvem krogu še negotov Slovenija išče zaveznike Ljubljana, 4. aprila - Kmalu se bosta sestala premier dr. Janez Drnovšek in generalni sekretar Nata Javier Solana, predsednik vlade pa je bil v sredo in včeraj na Norveškem in Švedskem. K nam je prišel komandant Nata za Evropo general George Joulvvan. V prizadevanjih in iskanju zaveznikov, da bi bila Slovenija sprejeta v Nato v prvem krogu (o tem bo odločeno sredi leta), je prišel na dan tudi podatek, koliko nas bo stala vključitev v Nato. Od 6 do 8, lahko pa tudi do 10 milijonov dolarjev letno, kamor pa ni všteta reorganizacija vojske, je v sredo povedal obrambni minister Tlt Turnšek. Takšni stroški naj bi bili nekaj nad deset let, precej pa bi lahko prihranili pri modernizaciji vojske. Naša vojska se bo pripravljala na sprejem v Nato, kar bo politična in ne vojaška odločitev, v ta sklop pridobivanja izkušenj pa je vključitev slovenskih vojakov v mirovni bataljon avstrijske vojske na Cipru. Tako je bilo dogovorjeno na srečanju našega in avstrijskega obrambnega ministra Wernerja Fasslabenda. Z Avstrijci naj bi izpeljali 27 vaj na vsaki strani, k približevanju k Natu pa naj bi prispeval tudi bližnji sestanek obrambnih ministrov Italije, Madžarske in Slovenije. V funkciji pridobivanja podpore za naš sprejem v Evropsko unijo in Nato je bil tudi obisk zunanjega ministra Zorana Thalerja v Avstriji, kjer so bila varnost jedrske elektrarne Krško in položaj slovenske manjšine v Avstriji pomembna vprašanja, predvsem problem sprejemanja slovenskih elektronskih medijev. Avstrija nam je izrekla podporo pri sprejemanju v Unijo in Nato, kamor namerava tudi ona vstopiti. Glavni sogovorniki našega ministra so bili kancler Viktor Klima, zunanji minister VVolfgang Schuessel in predstavniki naše manjšine. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa je bil na Norveškem in na Švedskem. V obeh državah sta mu predsednika Thornbjorn Jagland in Goran Persson s sodelavci izrazila vso podporo za sprejem v Nato in EU in za nestalno članico Varnostnega sveta. • J. Košnjek SLS SLS - Podružnica Radovljica obvešča vse svoje člane in simpatizerje, da v nedeljo, 6.4.1997, organizira občni zbor, ki bo potekal v prostorih Gostinskega podjetja Center v Lescah, z začetkom ob 10. uri. ISWqIJ©IMGLA3 Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen ie več kot pol leta. NAROČAM m za najmanj eno leto MMEHGLAS Ime in priimek: Naslov: Podpis:......................................................... če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem pridobil(a):............................................ Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci o Evropi in denacionalizaciji Vlada je preveč molčeča Odbor za mednarodne odnose državnega zbora je bil za kandidaturo Slovenije za nestaln0 članico (za dve leti) varnostnega sveta, pri čemer nas podpira 31 držav. Ljubljana, 4. aprila - Evropa in Nato sta ta čas osrednji slovenski politični temi. O obeh je bilo govora na sredini seji odbora za mednarodne odnose državnega zbora. Poslanci, predvsem opozicijski, so očitali vladi, da je preveč molčeča in da poslancev ne obvešča o svoji dejavnosti in gradivih, ki jih pripravlja. Državni zbor naj bi ustrezno gradivo o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato dobil v dveh tednih, do kanca maja pa naj bi slovenski parlament ratificiral evropski pridružitveni sporazum. Naša ratifikacija je eden od pomembnih pogojev za ratifikacije sporazuma tudi v parlamentih drugih članic Unije in za sprejem Slovenije v Unijo. Odbor za mednarodne odnose je soglašal s kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Nestalno članstvo traja dve leti, začenja pa se v Združena lista socialnih demokratov, Nacionalna stranka in Zelena alternativa so uspešni pri zbiranju podpisov za referendum o zaščiti našega naravnega bogastva in gozdov. Izjemno uspešni so, saj so zbrali ie nad 30.000 podpisov od potrebnih 40.000. - Slika T. Doki začetku leta 1988. Sloveniji je izreklo podporo že 31 držav. Med kandidati za nestalne članice Varnostnega sveta je tudi Makedonija. Na včerajšnjem nadaljevanju seje držav- Na obisku pri nas je vrhovni poveljnik sil Nata v Evropi, ameriški general George Joulwan. Do julija bo še opravljal to dolžnost, nato pa ga bo nadomestil ameriški general Wesley Clark. Na sliki: general Joulwan na brniškem letališču. Slika T. Doki nega zbora je bila na dnevnem redu tudi obravnava predloga sprememb zakona o denacionalizaciji, ki ga je vložila skupina poslancev s prvopod-pisanim Igorjem Bavčarjem. Na seji ustreznega parlamentarnega odbora je bilo nekaj časa vprašljivo, če bo predlagana sprememba zakona sploh uvrščena na dnevni red, vendar je prevladalo mnenje vladnih strank in Združene liste socialnih demokratov in ta točka je šla na dnevni red. To ima širše razsežnosti. Če bi vezano na določen zakon proceduri. Obe vladni strani" stališč glede sprememb za^' na o denacionalizaciji še n$' uskladili. Očitno pa jih bost* vsaj glavni, uskladili, sicer $ bi pristali na nadaljevanj procedure. Stališča obeh vlao; nih strank so si še najh0'j vsaksebi glede vračanja Pre' moženja Cerkvi, vendar * tudi tu možnosti za spo^ zum. Tako je napovedal sredo zvečer podpredsedfl* vlade in predsednik S'0' venske ljudske stranke M*'' jan Podobnik. Pogledi "? vračanje imetja, tudi Cerk" so med Združeno listo, Nad0' nalno stranko in Zeleno aH* nativo, ki zbirajo podpisi ,1 Liberalno demokracijo tat™ ni. Zbiratelji podpisov 1 referendum so ostrejši j, bivšim veleposestnikom r*e vrnili površin, večjih od * hektarov, dali jim ne bi bene odškodnine, uvedli p8 tudi revizije sumljivih del cionalizacijskih postopkov* ni brez osnove, saj je znanih nekaj sto prime kjer vrnitev premoženja bila skladna z zakonom« ff, eralna demokracija je ' dodarnejša", saj bi rec'^ P'8 Cerkvi kot domači osebi lahko vrnili do hektarov, nekaterim, & m.ki UHU CII^V I MI/.7V I/IH/illl. Ul --------'j ----------- ' bila ta točka umaknjena iz upravičeni, do 800 hektar? procedure, bi bil brez pome- možno pa bi bilo tudi izpw J na tudi referendum, za kater- vanje odškodnin, v pn0* l% ega zbira podpise Združena Cerkve v cerkveni sk|a glasov. Sledijo Slovenski krščans^ ^ mokrati (1,6 odstotka), Slovenj ^ cionalna stranka (1,2 odstotka) m yprr 0,6 odstotka. Blizu 20 odstotkov^ šanih ni vedelo odgovora. Na ^to ankete pa bi se morala zamism1 ^ Na vprašanje, kako ocenjujej y vlade v zadnjem mesecu, Jjn w odstotkov meni, da dela s ao■ ^ odstotka jih je bilo zadovoljnijoj odstotka pa srednje zadovoljnm- ^ 22 odstotkov vprašanih ni veoe voriti. • J.K. V »UH« GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ IJredniSka politik« neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Marko Vajavec/Odgovorna urednica: Leopoldma Bogataj / Novinari! in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedejj, VUg ^rt. -eopoiama Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, v» ^ ffi* ipiotniK, uamca Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za t«* Mfd "»j. teljfc 7ZZXnZl -— &S°P,S?Y,n rcvi/:d d-j LJublJ*na / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova i, Kranj, teleW064/223-111, telet«: 064/222-917 /M*?*: V 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. N^^totk«* j obračun - indiv|dualn. naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 od* * časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT v r r ^— Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij Pavel GRAŠIČ, glavni trener moške reprezentance v alpskem smučanju Bodimo kritični, ne pa krivični ^vnost išče neke zgodbe, neke nesporazume v naši reprezentanci. Poudarjam, da pri nas ni slabih odnosov, da se ne vegamo. Razumeti pa je treba, da so male iskrice med tekmovalci, med tekmovalci in trenerji povsem normalna *tvar, saj smo bili to sezono, med lanskim prvim majem in koncem letošnjega marca, zdoma 190 dni, pravi glavni trener Grašič. na yjavnosti, ki se zanima za da se dlje obdrži i 2j*5&o smučanje, niso redka vrhu. To je strašni tem ^tnja, da je bila letošnja po, ki zahteva, da so J*j°n« slaba, za nekatere stoodstotni na treningu, j'0 katastrofalna. Kaj vi kar Jure je, da si stood-*J«fe o takem mnenju? stoten v zasebnem živl-»irf-u to stvar ^e<^am z dveh jenju in prav tak v ekipi, jelkov. Prvi vidik so rezultati "ega, po katerem se je lsjej ocenjevala uspešnost °*kepa smučania. In s katero živiš in tekmuješ. Vrhunski šport načenja človekov organizem. Tudi Košir zdravstveno ni več tako popoln, % tistega, kar je pričakovala kot je bil pred petimi leti. ^nost in kar smo načrtovali 1 .—ega smučanja. In če ^l mož Jure Košir ni poka- potem je to uspeh ali >peh Jureta Koširja. Dru-:;vidik mojega pogleda pa so pitati ostalih članov A £°»tva kot posameznikov. S jp stališča je slika drugačna. :»m- Mlekuž to sezono žaljivo ni razočaral. S poštenimi slabimi ocenami se iJJ.dela velika škoda in JJJ^ca. Rene je šele drugo zono nastopal v svetovnem 2*alu in le redski vrhunski ^arji so v tem času dosegli . Prav tako niso PUlti hi Prav tako niso slabi ati Matjaža Vrhovnika, ^:«»cja Koblarja in Andreja iglavca. Andrej je bil neko-J:0 slabši kot preteklo sezo-JJ' vendar je bil trikrat šesti tekmah svetovnega poka- VPliv deklet Tekmovalca od sveta % moreš izolirati. Slabi f**°si z dekleti vplivajo ■5J tekmovalce. Neprije- *n telefonski pogovor ve« tekmo je lahko ka* f^o/o. Dolga ločenost L.nekaj drugega kot Rvanje vsak dan. Po :a?L,Jah' vem> da so golemi z dekleti poseb- g usodni takrat, ko je *«inovalec v krizi," pra- Vl Grašič. kar rr ni razočaranje. Slo- Mi smo nekaj tarnali, dokler ni bilo objavljeno, da bi bila naša sponzorja lahko Bayer ali Lek. Jure ni več 18-letni fant. Ne gre za kronične poškodbe, ampak za mikropoškodbe, ki zmanjšujejo sposobnosti na treningih in tekmah. Če nisi popolnoma zraven, je manj možnosti za vrh. Če pa si peti, in Jure je letos dvakrat bil, pa je za Slovence že neuspeh." Ali je javnost prezahtevna ali pa so bile obljube pred sezono prevelike? "Največji problem je v tem, da javnost po zmagah in superrezultatih zahteva, da jih boš ponavljal vekomaj. Tak tempo lahko zdržiš le toliko in toliko let." Vi ste verjetno zahtevali maksimum, saj veljate za delavnega, nepopustljivega in visoko strokovnega trenerja. Slišalo se ie, da med tekmovalci ni bilo motiva, da je prihajalo do trenj. Kje je torej razlog za slabše dosežke? "Tole o trenjih in pomanjkanju motivacije ni res. Po lanskih odličnih rezultatih smo hoteli doseči še več in ne zaspati na lovorikah. Vse analize nam kažejo, da smo trenirali najmanj za 20 odstotkov več. Kot trener pa moram reči, da prihaja tudi pri nas po določenih letih do Košir z managerjem "K tistemu, ki managerja zasluži, pridejo ti ljudje sami. K tistemu, pri katerem nimajo kaj iskati, jih ni V moški ekipi ima managerja samo Jure Košir, vsi ostali so vsak zase manager. Odvisno je od tega, koliko denarja se suče. Za 20.000 mark ga ni treba, za nekajkrat večje vsote pa je manager Že potreben. To je posel. Na to jaz nimam vpliva. Tu se fantje sami dogovorijo in odločajo," je odgovor Pavla GrašiČa na vprašanje o manager jih. zdržijo več. Fantje niso delali manj, je pa vprašanje, koliko so bili pripravljeni na trening in če so bili na njem samo fizično, ne pa popolnoma, s telesom in dušo. Pogleda v prihajajo. Mogoče je dati neke ocene, če na primer Koširja in Mlekuža postavimo na izhodiščno točko. Ne moreš pa predvideti, kaj se bo dogajalo v glavi tekmovalca, v njegovem socialnem statusu, z dekletom, z domom, starši. Mislim, da se pri 24 prvaka Dragšiča. Čas bo letih pokaže, kdo lahko raču-pokazal, kaj se skriva v na na prva, druga in tretja mesta. Ponavadi prav malo manjka do vrhunca ali katastrofe. Tudi sreča je potrebna. Miklavc je bil recimo enkrat samo 14 stotink do stopničk. Če bi naredil Košir ali kdo drug v Kranjski Gori boljši rezultat, bi bilo tudi vse drugače. Voz bi šel navzgor in ne navzdol. Hočem reči: včasih so pomembne majhne stvari." potegne tudi malo slabše. Kaj imamo zadaj? Mlekuža, za katerega bo čas pokazal, česa je še sposoben. Draga Grubemika, katerega sposobnosti še ne poznamo, Mitjo Valen-čiča in morda novega mladinskega svetovnega njih. Sedaj se začenja čas strokovne analize sezone. So možne kakšne presenetljive novice? "Želel bi poudariti, da iskanje raznih zgodb o slabih odnosih v reprezentanci in sporih nima osnove. Mi se zavedamo, da mora biti ekipa homogena celota. Imamo za- aj Im?msmučanJu J'e ran,ji- i ^ tet veliko perspektiv- motivacijske izpraznitve. IJfc le *m°valcev, vendar se Tudi tiste karte, ki jih imaš t Ms]« 0 usPe povzpeti skrite v žepu, počasi porabiš jetje ' na P^o, drugo ali in to pelje pri treningih v I? yeniii «St0' ki očitno v določeno monotonijo. Molji tisti a .J PomeniJ°- In goče je bil trening za neka-TOakuje katerega se to tere tekmovalce količinsko Je> trenutno tega ne pretiran in mu miselno niso Glava je njihova "Vse finančne zadeve so natančno urejene s pogodbami med tekmovalci in Smučarsko zvezo Slovenije. Tekmovalec je v bistvu uslužbenec zveze s pravicami in dolžnostmi Smučar lahko reklamira avtomobil renault, ne more pa mercedesa. Z njim se lahko vozi, ne more se pa Z njim slikati in sliko objaviti v mediju. Dejansko smučar lahko prodaja samo svojo glavo. Od kvalitete reklame na glavi gre ustrezen delež Smučarski zvezi Če si med prvimi na svetu, je prispevek zvezi 10.000 mark, če si pa 15., pa plačaš 3 ali 4 tisoč mark. Vse druge oznake na oblačilih pa so strogo predpisane. V pogodbi so tudi kazni Sto mark plača tekmovalec, če v hotelu na tekmi svetovnega pokala ne nadene prave trenirke ali če na intervjuju pred televizijskimi kamerami ali na fotografiji ni pravilno opremljen. S tem nimamo problemov. Tekmovalci se obnašajo profesionalno," je povedal Pavel Grašič. tekmovalčeve duše pa nimam." Ali je potem ta generacija že dosegla vrhunec? Imamo dostojne naslednike? nimive novosti, ki omogočajo tekmovalcem beg iz sistema, če mu ni po godu. Lahko ustanovijo individualne ekipe, kot jo ima Tomba ali Denar in oprema Vrhunsko smučanje je pro-fesionalizem. Uspehi so povezani z denarjem. Bo letošnja slabša sezona vplivala na zanimanje sponzorjev in javnosti? "Lahko in ponavadi se najprej pozna na nekoliko slabših tekmovalcih. V trenutkih evforije, ko najboljši vleče, dosegajo tudi slabši boljše rezultate, kot bi jih sicer. V času, ko je bil Jure odličen, so bili tovariši, ki sodijo okrog 20. mesta, boljši. Bili so lahko bolj sproščeni. Finančna plat je prisotna. Tone Vogrinec bo najbolj vedel povedati, kako se bo to poznalo. Ko si medijsko zanimiv, je denar, ko nisi več, ga je manj ali ga sploh ni. Je vprašanje meje, kdaj si še tstojne naslednike? ekipe, kot jo ima lomoa Enkrat se bo treba vpra- jo je imel Bittner. Če kdo želi, iskan. Če je peto mesto še Sati, ali niso nekateri glavni gre lahko bivat v drug hotel, zanimivo, bo denar, če pa ni, ob petih 23 oziroma 25 let. Za zdaj teh 1 us" mestih negodujemo, zakaj niso bila tretja. Morda se bomo prihodnjo sezono ob desetem mestu spraševali, zakaj ni bilo peto. Sprijazniti se bo pač treba in iskati nove skupaj, zdoma. Na^ sestankih, tekmovalcih optimalna. Zar GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS V minulih dneh so pri AMZS opravili 14 vlek zaletenih vozil, 7-krat pa so nudili pomoč pri okvarah. GASILCI V minulih dneh gasilci po Gorenjskem niso imeli pretirano veliko intervencij. Kranjski gasilci so pogasili požar v Sebenjah. Med Prebačevira in Vok-lom je začelo goreti na divjem smetišču ob robu gozda in ko so kranjski gasilci prihiteli na kraj požara, je začel goreti že ;ozd ob smetišču. Požar so :ar se je dalo hitro temeljito pogasili. Jeseniški gasilci so pogasili manjši fozdni požar na Koroški teli. V Vratih pa je nekdo našel eksplozivno telo, tja je pohitel pirotehnik jeseniških gasilcev in nevarni predmet prepeljal v skladišče na Jesenicah. NOVOROJENČKI V Kranju se je v porodnišnici od torka do danes rodilo 6 otrok, ki so se lepo porazdelili po parčkih. Izmed treh dečkov je najlažji tehtal 3.050 gramov, izmed treh deklic pa je najtežji tehtnica Rokazala 4.200 gramov. Ta Jesenicah so tokrat jokali 3-krat. Rodili sta se 2 deklici in 1 deček. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.080 gramov, najlažja pa deklica z 2.960 grami porodne teže. SNEŽNE RAZMERE Kje po Gorenjskem lahko še vedno smučamo? Ugodna smuka v teh pom iadanskih dneh je še vedno na Krvavcu, kjer lahko smučate na Njivicah, Zvo-hu in Tihi dolini. Posebno lepo pa je v sončnih dneh predvsem "na plaži", to je na ravnini pred brunarico, kjer prodajajo rjavo barvo zastonj. Tudi na Voglu poleg tega, da odidemo s smučišča lepo zagoreli, lahko še vedno uživamo v dobri smuki. Snega je do 40 cm. Do 30 cm pa je snega še na Soriški planini, da vam ni treba "štamfat", pa se navzgor lahko zapeljete z vlečnico po imenu Laj nar. --w » UIW1 /.UU1C, viu JkuD . 01 dober, da je vse Stl katastrofa. To so JC °cene in pogledi." Vcepil šir P° Je vendar ■Sto?'5# manJ od pf 1 " njegovo zvezda »ferU"letu Koširiu Je P° intenzivnega treninga pehov." Ali velja tisto o padcu motivacije pri trenerjih tudi za vas? 'To se dogaja spontano, primerov še ni bilo. Ce se pojavi problem, ga rešimo v ekipi. Iskrice med nami so nekaj normalnega, saj smo bili letošnjo sezono 190 dni ga ne bo." Veliko je bilo govora o opremi Njeni testi so se že začeli. Bodo spremembe pri opremljevalcih? "O opremi je bilo dosti govora. Nočem biti konkreten, zato lahko samo rečem, da vsa oprema ni bila pri vseh konje, ki bodo vlekli smučarski voz. Kaj bodo dosegli sedanji, je težko napovedova- fc^EltC.^ Wa^M^ ^>«S§g orno ah osmo je sploh značilnost smučars- posebno če to delaš pet let tako kot jaz. Prvo leto potegneš sto novih in zanimivih adutov, drugo leto 50, potem 'WlL?a*.ima listi, ki je JlVeJ§i. več možnosti, kega treninga. Tudi te monotonosti mogoče tekmovalci ne T*VČ^0V£RSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE carjeva 21 %vlja &fs£L Pr0St0 del°vno mesto I^OIALNEGA PEDAGOGA za določen čas, s polnim delovnim časom Na™2 2akonom določena strokovna izobrazba dela: takoj ° d6,0: 3 mesece i^erJc« t0^"' Pojite v 8 dneh po objavi na naslov: WO kidati Kaviarieva 21 • 4270 Jesenice. ' Dodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. ki nas čakajo, bomo pač povedali svoja mnenja. Lahko se marsikaj zgodi. Moje mnenje je takšno, kakršnega sem povedal." aiuvciuji umku. Vi ste pristaš realne, de- Zavedati se moramo, da mi janske ocene stanja in mož-ne moremo imeti šest ali celo nosti za prihodnost? sedem vrhunskih tekmoval- "Dejansko je rezultate tež-cev. Še naprej bomo morali ko napovedovati. Ne vemo, graditi na enem konju, ki se kje je skrajna zgornja meja sta pomembna'proizvajalec in pojavi vsake toliko časa in zmožnosti tekmovalcev, ki uporabnik. Vedno povratnih informacij ni. Konkretno o tem ne bom govoril." J.Košnjek adi pomanjkljive opreme se nam lahko v določenem trenutku tekmovalec tudi zgubi. Smučka in čevelj sta bistvena. Vrhunski smučar lahko postane zaradi neprimerne opreme povprečen, slabši smučar še slabši, nekdo pa {)ovsem zgubljen. Veliko de-amo na razvoju opreme, kjer Večjim tekstilnim podjetjem nudimo usluge serijskega šivanja HUDO 12, TRŽIČ, TeL: 064/57 J64 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA SOBOTA, 5.4, od 11. do 12. ure gost v studiu LAJNAR RASTK0 TEPINA POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Priznanja za urejene hiše in vrtove Lesce - Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva Lesce so se ob navzočnosti predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča, radovljiškega podžupana Antona Globočmka in drugih gostov zahvalili Francu Vovku, ki je Že 35 let Član upravnega odbora društva, podelili pa so tudi enajst priznanj za urejene hiše in vrtove. Prejeli so jih Francka Avsenik in Vera Avsenik iz Hraš, Andreja in Tine Kristan iz Hlebe, Marta in Marko Mulej iz Studenčic ter Elvira Grilc, Slava Jauševec, Danijela Kralj, Pavla Kunšič, Ivica Noč, Marina Polajnar in Ivica Robič iz Lesc. • CZ. Ribolovna sezona se je začela Tolmin, 1. aprila - Če sodimo po otvoritvenem dnevu letošnje ribolovne sezone, potem si lahko v Posočju obetajo rekorden obisk ribičev, ki pa ga bodo zagotovo omejili pri 12 tisoč ribolovnih dneh. To je namreč zgornja meja, ki se ji v zadnjih letih približujejo. Lani so namreč prodali za 46 odstotkov več ribolov-nic. Med najpogostejšimi obiskovalci 200-kilometrske Soče in njenih vodotokov, ki se razprostirajo na 416 hektarjih, so še vedno italijanski ribiči, katerih obisk se je zmanjšal s 70 na približno 60 odstotkov, precej pa se je povečal obisk Francozov, Švicarjev, Švedov, Nemcev in Avstrijcev. Ulov prvega dne nove sezone m bil dober, saj ribolovne vode niso bile najbolj ugodne, kar je še posebej veljalo za Idrijco, bolje so ribe prijemale v Soči, Bači in v mos-tarskem jezeru. Največ-ja uplenjena soška postrv, ki jo je ujel član tolminske ribiške družine Metod Carli je merila 53 centimetrov in tehtala 1,28 kilograma. Da bodo tudi drugi podobne sreče, se ni bati, saj je tolminska ribiška družina do 15. marca v tamkajšnje ribolovne vode - Sočo, Idrijco in Bačo vložila prvo količino Šarenke oziroma ameriške postrvi. Po letnem načrtu bodo enako storili maja in tretjič še septembra. Maja bodo v ribolovne vode vložili tudi 20 tisoč mladic prvič pri njih vzgojenega soškega lipana, s katerim bodo sčasoma nadomestili savskega. šef t Om v in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je potrdilo, da JEKO - IN, sektor Kres nezakonito obračunava izgube toplotne q energije. Lastniki stanovanj v Centru 2 bodo tožili javno podjetje JEKO - IN in zahtevali povračilo denarja z obrestmi Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj dalo prav Jeseničanom Lastniki stanovanj bodo tožili JEKO -IN Jesenice, 3. aprila - Lastniki stanovanj v stanovanjskih blokih v Centru 2 na Jesenicah so ob koncu marca poslali dr. Božidarju Brudarju, županu jeseniške občine, pismo zaradi problematike zaračunavanja porabljene energije v jeseniški občini. V njem predlagajo, da občina kot ustanovitelj javnega podjetja JEKO - IN, sektor Kres, skliče sestanek, kjer so se pripravljeni pogovoriti o najbolj ustrezni rešitvi problema, sicer. ...Sicer bodo vse uporabnike seznanili z odgovorom Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki je potrdilo, da JEKO - IN nezakoni- toobračunava izgubo. V pismu, ki so ga podpisali štirje predsedniki svetov lastnikov stanovanj, pravijo, da redno spremljajo odgovore podjetja JEKO - IN v medijih in da je vsak odgovor drugačen, predvsem pri pojasnilih upravičenosti plačevanja izgub na trasi in višine izgub kot tudi sanitarne tople vode ter določanje akontacij. Februarja so za pojasnilo prosili Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj - sektor za energetiko. Državni sekretar za energetiko Davor Valentinčič pravi, da se cene to- plotne energije oblikujejo na podlagi sprejetih predpisov Vlade RS, ki natančno določajo način in dovoljen odstotek povišanja cene. Prispevka ob ceni oziroma dodatnega obračunavanja izgube energije med dobaviteljem in porabnikom določila navedenih predpisov ne predvidevajo. Eventualne izgube, ki nastajajo pri distribuciji toplotne energije, podjetje lahko obračuna le v ceni.. Tako je jasno, da je zaračunavanje izgub na trasi za jeseniške porabnike nezakonito. Izgube se morajo upoštevati v ceni. V skladu z veljavno zakonodajo pa jeseniški distributer pooblastila za spremembe od ustreZ' nih organov ni dobil. Jeseniški porabniki pričakujejOi da jim bodo vrnili vsa preplačil* toplotne energije - v sodnem post' opku bodo zahtevali povračilo sred' stev z obrestmi ter javno podjetja prijavili tožilcu zaradi kazniveg* dejanja goljufije in pridobitve nez* konitega premoženja. Takoj pa zab' tevajo, da distributer opravlj* obračun mesečne porabe energif sproti, brez priračunavanja izgub >" z možnostjo nadzora po števcih \ ^ toplotnih postajah, kar zdaj 1,1 ^ mogoče. • D.Sedej k« K H" l top; S seje kranjskega občinskega sveta -^K,. Lepši časi za kranjski šport? Svetniki naložili občinski upravi, da v 30 dneh pripravi osnutek odloka za ustanovitev javnega zavoda za šport. Kranj - Sredina seja sveta Mestne občine Kranj je minila v znamenju razprav o problematiki športa v kranjski občini, svetniki pa so sprejeli tudi nekaj pomembnih sklepov, ki naj bi, če bodo uresničeni, v precejšnji meri razrešili stanje na tem področju. "Šport mora postati prvina kakovosti življenja vsakega državljana v Sloveniji," je na seji med drugim dejal Marko Trškan, državni podsekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport. Kot je uvodoma dejal predlagatelj večine sklepov, o katerih so v okviru prve točke odločali svetniki, svetnik Aleksander Ravnikar, se problematika v kranjskem športu vleče iz leta 1995, ko naj bi župan začel posegati v delovanje Športne zveze. TAl so bili omenjeni predvsem prevzemi športnih objektov, problematika statusa trenerskega kadra, občina pa naj bi za leto 1995 Športni zvezi dolgovala tudi 37,5 milijona tolarjev. Po mnenju mnogih svetnikov bi k razreševanju težav v kranjskem športu veliko pripomogla ustanovitev javnega zavoda za Šport, s tem pa bi hkrati opredelili tudi odnose na relaciji občina - šport. "Šport je v še ne sprejetih nacionalnem športnem programu in v zakonu o športu opredeljen kot prostovoljna dejavnost z javnim interesom. V javnem interesu so predvsem tiste smeri v športu, ki pospešujejo razvoj športa za vse. Vendar pa šport m javna služba. Pri tem so društva sofinancirana iz proračuna le za programe, ki jih svetniki opredelite za javne programe," je v nadaljevanju menil gost na seji, Marko Trškan, državni podsekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport in eden izmed snovalcev prihajajočega zakona o športu. Župan Vitomir Gros je povedal, da občina za razvoj športa v Kranju skrbi v okviru svojih zmožnosti, kot primer zgledne organiziranosti na tem področju pa je navedel sistem, ki ga imajo v Nemčiji. Navedel je vrsto nepravilnosti, ki naj bi jih domnevno zakrivila Športna zveza, občina pa je doslej proti njej vložila tudi šest ovadb. Župan je še menil, da z ustanavljanjem javnega zavoda za šport še počakajo, vsaj dokler ne bo v državnem zboru sprejet tako imenovani zakon o športu. Svetniki so po skoraj triurni razpravi sprejeli sklep, predlagal ga je odbor za šolstvo, kulturo, znanost in šport, ki občinski upravi nalaga, naj v 30 dneh izdela osnutek odloka za ustanovitev javnega zavoda za šport. Podprti so bili tudi trije sklepi, ki jih je predlagal svetnik Ravnikar, namreč ureditev razmer na relaciji občina -Športna zveza, urediti status trenerske in pedagoške službe, občinska uprava pa naj v 60 dneh predloži tudi program razvoja športa v občini in hkrati pripravi pregled stanja v športnih objektih ter pregled predvidenih investicij v šport, kot je dodal predsednik sveta Branko Grims. Svetniki pa niso podprli sklepa, da naj občinska uprava poskrbi, da bodo proračunski porabniki razvidni, s tem pa naj bi se popravile tudi napake na področju financiranja, ki se vlečejo iz leta 1995. S popolno večino je bil sprejet tudi predlog svetnice Vlaste Sagadin, naj občina poskrbi za obnovo in vzdrževanje Športnih objektov kranjskem športnem parku, nad tem pa je potrebno tudi izvajati nadzor. Svetniki naj bi si v bližnji prihodnosti skupaj z županom omenjene objekte tudi ogledali. V nadaljevanju dnevnega reda, ko je bilo govora o Odloku o zaključnem računu proračuna Mestne občine Kranj za leto 1996, je bilo največ pripomb na račun premajhnega deleža prihodkov z naslova države in na račun neporabljenih sredstev s področja stanovanjske gradnje. Potrditev odloka so tako prenesli na naslednjo sejo. • Igor K. Vaščani Gozda so predstavili probleme Tržič, 28. marca - Župan občine Tržič s sodelavci •£■ pred nedavnim srečal z domačini in predstavni^ Planinskega društva Križe v zavetišču v Gozdu. Srečanj' se je udeležilo deset vaščanov, ki so opozorili na teža^f* pri oskrbi z vodo in parkiranju vozil obiskovalcev, izrazj^ pa so tudi željo po dokončnem asfaltiranju ceste * ureditvi odvodnjavanja sredi vasi. Glede drobnih težav so predstavniki občinske upraj' obljubili takojšnje ukrepanje. Poskrbeli bodo za odv^ neuporabnih avtov, ki kvarijo izgled kraja, čiščenje diVF odlagališč odpadkov v okolici vasi in postavitev dodati^ neuporabnih avtov, ki kvarijo izgled kraja, čiščenje divjaj odlagališč odpadkov v okolici vasi in postavitev dodati^ smetnjakov v kraju. Opomnili bodo tudi lastni* zanemarjenih in napol podrtih stavb k nujnosti obnoVf Zainteresiranim vaščanom bodo pomagali pri pnp^jj programov za posodabljanje in razširjanje kmetijske ■ druge dejavnosti. Gozd namreč spada med demografe* ogrožena naselja, zato lahko prebivalci pridobijo posoja državnih skladov pod ugodnejšimi pogoji. j Župan Pavel Rupar je domačinom obljubil podporo P prizadevanjih za Čim prejšnjo izgradnjo zbiralnika » Veternem, ki bo prebivalcem Gozda omogočil norrnal^ oskrbo z vodo. Udeleženci pogovora so se strinjali, da takoj začne postopek pridobivanja zemljišč pri zavetij kjer bi ob cesti lahko uredili parkirišča. Obiskovale} plačevali parkirnino, tako zbran denar pa bi namenih vzdrževanje in dokončno obnovo lokalne ceste. ObjjB vali so tudi skupino predstavnikov občinske uprave,s' * in planincev, ki se bo ukvarjala s prihodnjim razvoj6 vasi Gozd. • S. Saje Varovanje okolja je vse dražje V Železnikih še taksa na odpadke Železniki, 3. aprila - Občinski svet je na na zadnji seji sprejel odredbo o plačevanju ekološke takse za obremenjevanje okolja z odpadki v občini Železniki, s katero naj bi pokrili stroške delnega sortiranja kosovnih odpadkov, ki naj bi ga uredili in izvajali v dogovoru s Toplarno v Železnikih. Ker se stroški odlaganja odpadkov na deponiji v Dragi pn Škofji Loki nenormalno povečujejo, saj so stroški urejanja deponije narastli kar za 180 odstotkov, so v občini Železniki sklenili, da bodo po dogovoru s Toplarno uredili in izvajali sortiranje kosovnih odpadkov (kovina, les, plastika) in vse gorljivo tudi v tej toplarni podkurili. Tak pristop pa seveda ni zastonj: Alples v takem primeru zahteva oprostitev plačila nadomestila za stavbno zemljišče za dovozno pot, pripraviti je potrebno pomoč. Vse tiste, ki jih bodo zalotili, da odlagajo odpadke na drugih krajih, čakajo visoke kazni: od 20 do 100 tisoč tolarjev, novost pa je tudi ta, da bodo morala podjetja, katerih odpadki se vozijo na deponijo v Škofjo Loko, plačevati vse stroške, ki so s tem odlaganjem povezani. Torej tudi prispevek (po kubičnem Spomin na žrtve plazu in delo reševalcev Tržič, 4. aprila - Konec prejšnjega tedna »n velikonočni ponedeljek so se Tržicani spomnili trag^ ga dogodka izpred 60 let, koje snežni plaz pod sever«^ ostenjem Storžiča pokopal devet domačinov. V plaz0^, so umrli Adalbert Ahačič, Zdravko Kostanjevec, Šarabon, Vili in Rudi Plajbes, Janko Mladič, Ovsenek, Kristijan Stegnar m Vinko Lombar, ki nameravali udeležiti smučarskega tekmovanja, Ne^v je bila povod za ustanovitev gorske reševalne sluz^ Tržiču, ki deluje že šest desetletij. Ob jubileju '''p°hi Gorske reševalne službe Tržič bodo danes ob 1 paviljonu NOB v Tržiču odprli razstavo o 2§£jjJ^f reševanja. Svojo dejavnost so tržiški reševalci podro^ ^ predstavili tudi v novem zborniku. Spomin na žrtve P^^, so označile žalne slovesnosti v Tržiču in pod Storž*. ^ za praznik reševalcev pa so pripravili tudi proslavo« r A»t>oc A nrsriln 1007 nV\ 10 »»« « ™r,™r*i ttlSUTS, danes, 4. aprila 1997, ob 19. uri v osnovni šoli Bg&gjp kt kontejnerje, pa tudi samo delo metru odpadkov) za urejanje bo zahtevalo plačilo. Zato so deponije. Skupaj naj bi se s to OBLAČILA ZA MOČNEJŠE POSTAVE IN BODOČE MAMICE Do številke 54 priznani proizvajalci UGODEN NAKUPI Tomšičeva 16,4000 KRANJ_MliliiHLmf ODPRTO od 9-12 ure in 15-19 ure; SOBOTA 9-12 ure svetniki na tokratni seji sprejeli odredbo, po kateri naj bi v občini Železniki, poleg stroškov odvoza odpadkov (to je potrebno posebej poudariti!) vsi plačevali še takso za obremenjevanje okolja z odpadki po naslednjem ceniku: po 2.000 tolarjev na prebivalca do vključno štiri člane gospodinjstva, po 6.000 tolarjev za lastnike počitniških hišic in po 12.000 tolarjev za proizvodnjo, obrt, trgovino in gostinstvo. Ti zneski so letni, plačevali naj bi jih v dveh enakih zneskih maja in oktobra, pobiral pa jih bo davčni urad, oproščeni pa so le tisti, ki prejemajo družbeno ekološko takso na leto zbralo 17 milijonov tolarjev. Sicer pa je župan občinske svetnike obvestil, da se je ponovno premaknilo v zvezi s pripravo gorenjskega centra za ravnanje z odpadki, ki naj bi se financiral iz treh virov: mednarodnih sredstev, sredstev države in prispevkov občin. Pričakujejo, da naj bi bil urejen v 2 do 3 letih, za ta čas pa naj bi morala še služiti še deponija v Dragi. Zmanjšanje količin odpadkov na način, kot si to prizadevajo v občini Železniki, podobno pa razmišljajo tudi v drugih občinah, naj bi to omogočil. • S. Ž. 4, KOMUNALA mm JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ P-O-Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj OBVESTILO v mesecu Obveščamo vse občane Mestne občine Kranj, ^jpgd^ aprilu brezplačno pripeljejo kosovne o^r ^ na deponijo v Tenetišah, vsak dan od 7. o° razen nedelje in praznikov. ,k0v Gradbenega materiala in posebnih odpao sprejemamo. Vejevje lahko občani pripeljejo na čistilno n*P^ Zarici, kovinske, papirne in steklene odpao* Dinos ali na Surovino Kranj. b s Ni s 5 Mi«. ?!'i b fcski župan Vinko Gole odgovarja Nicholasu Omanu Oman je vrgel na grad temno senco ptoanov poziv blejskemu županu, da naj takoj odstopi, daje županu Vinku Golcu slutiti, kako Oman ureja stvari. ■ Blejski župan Vinko se je na Omanovo folc |F*nje, ki je bilo pred kratic objavljeno tudi v javnih rjiilih, (prvič in zadnjič) F^val z odprtim pismom, v *,erem že takoj na začetku , ^"torja, da je vedno pri-1' Jjj^jen na dialog, ki edini °2' k reševanju problemov. Zupan Vinko Gole meni, Jj.Nicholas Oman za dialog Jjtao nima niti poguma niti L Je. in da njegova samoh-lalna in samovšečna oblika CaPadanja in obdolževanja vensko zastavo, opozarja, da Omana ni nihče pooblastil, da si jemlje pravico nad državnim grbom. Zakon o grbu, zastavi in himni natančno določa, kdaj in kje je dovoljeno izobešati zastavo; določa pa tudi, da se kaznuje izobešanje zastave, ki je poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Občina je s tem, ko je odstranila zastavo, Omana le rešila odgovornosti in ii je zaradi tega lahko hvaležen, piše župan Vinko Gole v odprtem temno senco ne samo v je iz pogodbe očitno prebral Sloveniji, ampak tudi drugod samo pravice, župan pa se ob v Evropi. V Nemčiji ie bilo tem tudi sprašuje, kako bi objavljenih kar nekaj člankov, lahko investiral na gradu, če v katerih Omana kot lastnika restavracije na gradu (v resnici je le najemnik) povezujejo z dvomljivimi posli. "Hvala lepa za tako rekla- ni mogel izpolnjevati niti osnovnih najemniških obveznosti. Omanov poziv županu, da naj takoj odstopi, daje Golcu slutiti, kako Oman mo," se zahvaljuje župan ureja stvari; preseneča pa ga Vinko Gole in sprašuje Orna- tudi to, da kljub daljšemu na, kako je kot zavedni Slovenec dovolil poleti razpeti na gradu velik senčnik tujega proizvajalca piva. Vsak dober gospodar, podjet- bivanju v tujini ne pozna osnovnih načel demokracije. Omanu še svetuje, da naj se za to, kar mu domnevno dolguje država, obrne na pismu in navaja, da je Oman nik ali najemnik pred podpi- državo, predstavnike države vrgel na Blejski grad kot som pogodbe dobro preveri oz. na tiste ljudi, s katerimi je simbol in biser Slovenije pravice in obveznosti. Oman sklepal pogodbe. • CZ. pgih ni dostojna. Ob očit (J- da je kot župan z Blej pga gradu odstranil slo Svečano ob 5. obletnici učnega centra v kranjski vojašnici r Priznanji za gorenjska župana in častnika vojske Bm p,*.,. p.k«|M.g« |»»*>- Sk,..«k. vojsk. Omni*. J. t-i* *"!»» cestne občine Kranj Vitomir Gros. Kfanj, 3. aprila - Zlato plaketo in tri Rebrna priznanja je na svečanosti v Snjskem kinu Center v sredo zvečer fe^cil poveljnik Fedja Vraničar, ki je pranim spregovoril o dosežkih gorske Jrtgade. Več kot govorjenja je bilo jofcrat dobre glasbe, za katero so j^krbeli godbeniki vojaškega orkes- Gostom na prireditvi, med katerimi 0 bili tudi častniki generalštaba, ^enjski župani, poslanci državnega *°°ra in predstavniki raznih organiza-3 Je brigadir Fedja Vraničar predsta-11 enote in poveljstva, med katerimi ia posebej znana gorska enota in y°rska šola na Bohinjski Beli. Pri usposabljanju vojakov so se izkazali JUdl v 3. bataljonu gorske brigade v , ranjski vojašnici, ki letos praznuje 5-.^nico delovanja. Doslej je usposabljaje končalo že okrog 6000 vojakov, ?aJ pa je pri koncu drugega dela JJenja že 15. generacija vojakov. leaze.n ^ga kranjska vojašnica že vsa Vstopa po urejenosti, častniki in £? .n"" Pa se dokazujejo tudi pri P°tu in dodatnem izobraževanju. slt^a žalost lahko ugotovimo, da je genski častnik v družbi vseeno to w-al-° cenJen. V veliki meri smo za L Knvi sami, saj smo premalo naredili £ Popularizacijo vojaškega poklica. PoT^0 velja za graditev osebnosti jJJ?Ca.stnika in častnika ter informiraj javnosti o naših dosežkih. Pre-Poka Simo naredili, da bi javnosti laih v na5a prizadevanja za kar JD°lj kvalitetno usposabljanje voja- Župan mestne občine Bled Vinko Gole prejema poveljnika Fedje Vraničarja. Foto: Gorazd Sinik kov na služenju vojaškega roka in za župan občine bojno pripravljenost naših poveljstev in enot. Sleherni pripadnik naših enot se lahko pohvali s svojim delom, ki je vtkano v celotna prizadevanja naše države za približevanje evropski skupnosti in vstop v NATO. Ponosni moramo biti na vse pohvale, ki jih v preteklih letih ni bilo malo," je med drugim ugotovil slavnostni govornik na svečanosti v dvorani kranjskega kina Center. Poveljnik Vraničar se je zahvalil vsem, ki so v preteklosti delali v 310. učnem centru ozirormr sedanjem 3. bataljonu gorske brigade. Kot dokaz hvaležnosti za pomoč je izročil tri srebrne plakete pokrajinskega poveljstva Sv Gorenjske, ki so jih dobili srebrno plaketo iz Bled Vinko Gole, poveljnik 3. bataljona gorske brigade Jože Hudobivnik in poveljnik 18. bataljona RKBO Marjan Tušek. Zlato plaketo poveljstva je prejel župan mestne občine Kranj Vitomir Gros. Uradno slovesnost so nadaljevali s koncertom orkestra Slovenske vojske, med katerim so obiskovalci lahko spoznali še eno pozitivno spremembo v naši vojski. Big band orkestra, ki ga je vodil major Klemen Repe, je ob sodelovanju pevca Matjaža Mraka z Vrhnike navdušil občinstvo s popularnimi domačimi in tujimi skladbami, vojaško koračnico pa so zaigrali šele v dodatku programa. • S. Saje m* finski svet Mengeš ^5Č^i4i«i hi mesec dni o dvorani m (S ».nov obSnskega sveta je "-HJ^ft^JKB °bUi r»vnavati nacrt o gradnji večnamenske dvorane in Uvrstitev Niisk?JŠ ega načrta večna-Nloo« Portne dvorane in Proračuna *a »etos občine na dnevni sv*« Ja so *lani ODČin" k/ev|aIla v sredo zavrnili. Ke«»je h!: Je namreč >Qad!ie prejem inves- rJlCaTf^^'oatev, ki bo "a občinski pro-velja pred odlo- A raj. nekateri "spotaknili", da h gradivu za skepanje ni ponovno predložena razpredelnica o razdeljevanju denarja iz občinskega proračuna in zato amandmaji, ki jih menda ni malo, niso primerljivi z izvirnikom. Župan, podžupan in skupina svetnikov so menili, da prelaganje na naslednjo* ali izredno sejo ni potrebno. O dvorani se bo treba načrtovani samoprispevek za večnamensko dvorano. Vse to in negotovost, ali bo država zagotovila denar (o čemer garancije ne bo moč dobiti tudi čez mesec dni), je potem prevesilo "tehntnico". Dvorana in proračun bosta na dnevnem redu na seji prihodnji mesec. Oboje pa morajo do seje obravnavati vsi odbori oziroma organi občinskega sveta. A. Žalar lE? vse«,ro'jr prea oa,°" u avorani se oo ireua gJHt, Mranko temeljito odločiti, če pa investicijski načrt finančno ne bi uspel, bi z rebalansom proračuna sredstva rezervirana za investicijo lahko razporedili kas-W^PravcProfaeun. morda neje. nt Uvrsti' ?e ta Druga skupina pa je meni- 5^\dabo*> ™*a finski §ali "zminir . sniok na dnevni red la, da gre za odločitev, ki jo ;a*Jak0 o " ne bi prišlo, če bodo občutili v občini koristili Dr^aCrtu kot O nrn- niki nr " 0 o n x pnsio, ce Doao ODCUiin v oduiu »uiwv- nu Pren • kot ° Pro" niki občinskega proračuna °dhA»: u sejo razpravljali nekaj let, odloČiti pa se bodo *azen tega so se morali tudi občani in sicer za Podjetje DONDONATS, d.o.o., proizvodnja peciva Donats in pekovskega peciva, Pševska cesta, Stražišče, Kranj, razpisuje prosta delovna mesta: 1. KOMERCIALIST-KA - delovne izkušnje v vodenju in delu s strankami - delo na terenu 2. PEK - strokovna izobrazba in delovne izkušnje Za vsa razpisana dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na naslov Dondonats, d.o.o., Tavčarjeva 23, Škofja Loka. Seja bohinjskega občinskega sveta Elektrarna bo lahko posegla na najboljša zemljišča Občinski svet je po hitrem postopku sprejel predlog, po katerem bo družba Bistrica strojnico za malo vodno elektrarno na potoku Bistrica lahko postavila na prvo območje kmetijskih zemljišč. Bohinjska Bistrica - Družba Bistrica je na podlagi veljavne lokacijske in gradbene dokumentacije ze začela na potoku Bistrica v Bohinjski Bistrici graditi malo vodno elektrarno, zaradi nasprotovanj skupine lastnikov hiš Zoisove ulice pa je bila primorana, poiskati za strojnico drugo, sprejemljivejšo lokacijo. To je bil tudi razlog, da je občina na pobudo investitorja začela postopek za spremembo družbenega plana občine, s katero bi dovolila postavitev strojnice in ureditev dovozne poti na prvem območju kmetijskih zemljišč. Ker gre za poseganje na prvo območje, je morala občina pridobiti od vlade sklep, da je sprememba plana usklajena z obveznimi republiškimi izhodišči. Vlada je takšen sklep izdala na podlagi strokovnega mnenja urada za prostorsko planiranje, ta pa je prej zaprosil za mnenje še ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je ocenilo, da {e možen poseg na naj->oljša kmetijska zemljišča. Občinski svet je na seji v sredo po hitrem postopku dopolnil družbeni plan in s tem investitorju omogočil, da bo strojnico lahko postavil na prvo območje kmetijskih zemljišč, in sicer na zemljišče, ki v naravi predstavlja travnato teraso. Nova lokacija strojnice je od zadnjih hiš oddaljena približno 320 metrov, od potoka Bistrica sto metrov in od prejšnje lokacije dvesto metrov. Denar tudi za stanovanjska posojila Občinski svet je potrdil predlog letošnjega stanovanjskega programa občine, pri tem pa se ni strinjal z županovim predlogom, da bi 14,6 milijona tolarjev stanovanjskega denarja prenesli v naslednje leto in ga namenili za gradnjo načrtovane poslovno stanovanjske stavbe. Svet je sklenil, da bodo ta denar v letošnjem letu porabili za kreditiranje novogradnje in obnove stanovanjskih hiš in nakup stanovanj. Občinski svet je podprl tudi idejni načrt za začasno avtobusno postajališče v Bohinjski Bistrici in za ureditev prostora pred stavbo Občine Bohinj. Na načrt ie bilo več pripomb, med drugim tudi ta, da je treba poiskati primerno obračališče za avtobuse. Občina bo po sklepu občinskega sveta uveljavljala prednostno pravico nakupa za dve parceli , za eno na Goreljku in za drugo, ki na severni strani Bohinjskega jezera sega vse do obale. Občinski svet je po precej dolgi razpravi zavrnil prošnjo Športnega društva Avgust Gašpenn iz Stare Fužine, da bi mu občina iz letošnjega proračuna dodelija dodatnih 1.276.750 tolarjev za plačilo odvoza materiala ob skakalnici na stalno deponijo. • C. Zaplotnik Župan zapustil sejo Številke se niso ujemale Kamnik, 3. aprila - Do zapleta je prišlo na zadnji redni seji občinskega sveta Kamnik, ko je bil na dnevnem redu osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 1996. Županova ekipa je najprej celovito predstavila lanskoletno porabo in gibanja v proračunu. V nadaljevanju pa so v razpravi najprej ugotovili, da so osnutek odloka o zaključnem računu celovito obravnavala delovna telesa občinskega sveta. Zapletlo pa se je, ker se pri seštevanju nekaterih postavk številke niso ujemale. Izkazalo se je, da pri porabi sicer ni bilo nepravilnosti, vendar pa osnutka odloka o zaključnem računu po dolgotrajni in polemični razpravi niso sprejeli. Župan je zavrnitev osnutka ocenil za neopravičljivo odločitev in je zato z ekipo zapustil zasedanje. Tako so na seji sprejeli le poročilo o delu Sklada stavbnih zemljišč. Glede zaključnega računa pa so na seji sveta sklenili, naj za aprilsko sejo občinskega sveta občinske strokovne službe pripravijo dopolnjen osnutek zaključnega računa. A. Žalar OBČINA BOHINJ objavlja prosta delovna mesta REDARJEV V ČASU POLETNE SEZONE 1997 Pogoji: - izobrazba V. stopnje ali IV. stopnje in 2 leti izkušenj na podobnih delih - znanje tujega jezika (nemščina, angleščina, italijanščina) - poznavanje osnov dela z računalnikom - program WINDOWS - vozniški izpit B kategorije - zaželen vozniški izpit A kategorije Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas - v času poletne sezone. Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: OBČINA BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po opravljeni izbiri. Občni zbor TD Zbilje Turizem je bogastvo občine Turistično društvo Zbilje s člani je lani z različnimi deli in prireditvami popestrilo turizem v tem delu občine. 5. aprila bo očiščevalna akcija v Zbiljah. Zbilje, 3. aprila - Na rednem ne morejo od doma. Izgledi činskem proračunu predlaga- občnem zboru so člani Turističnega društva Zbilje ocenili lansko delo in se dogovorili za letošnji program. V razpravi pa so opozorili na težave predvsem zaradi parkirnih prostorov. Ob lepih nedeljah je v Zbiljah tudi tisoč avtomobilov, zato bo tudi ena glavnih nalog, da v društvu skupaj s krajevno skupnostjo oziroma z občino razrešijo pomanjkanje parkirišč v Zbiljah. Zdaj se namreč praktično vsak lep vikend dogaja, da izletniki avtomobile puščajo po travnikih in vsevprek iščejo prostore, da domačini celo so, da bi parkiranje usmerili ob cesto in na dovozno cesto. Opozorili pa so tudi na pomanjkljivo prometno signalizacijo. Za ureditev problemov sta se na občnem zboru Turističnega društva zavzela predsednik krajevne skupnosti in še posebej tudi predsednik odbora za turizem pri občinskem svetu Medvode Sandi Bartol. Slednji pa je tudi jo za turistični razvoj šest milijonov tolarjev, del denarja pa naj bi od tega dobila tudi turistična društva v občini. Sicer pa je uspešna prizadevaj a in zgledno aktivnost društva v nekaterih dejavnostih priznal in poudaril v pozdravu in ob dobrih željah za naprej tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Zbiljsko turis- zaslugi pa so Zbilje priljubljena izletniška točka za Ljubljančane in v Sloveniji vse bolj znan turistični kraj. Tudi letos bo društvo v Zbiljah organiziralo vse prireditve in dejavnosti; od brezplačnega razdeljevanja cvetja do Zbiljske noči in še nekaterih drugih prireditev. Skrbelo bo tudi za obalo in čolnarno ter naprave. Program za letos je vreden okrog 7 milijonov tolarjev. tično društvo, ki je eno od poudaril, da je v občini šest šestih in uspešnih tovrstnih Že prva večja akcija v Zbil turističnih društev in da si društev v občini Medvode, je jah pa bo 5. aprila, ko bo med drugim spodbudilo k dejavnostim tudi druga turistična društva ob jezerih v Sloveniji, prav po njegovi odbor za turizem z jasnimi cilji na turističnem področju prizadeva za turistični razvoj občine. Zato za letos v ob- očiščevalni dan, na katerega so povabili vse tudi na občnem zboru v torek zvečer. • A. Žalar Media Markt predstavlja SONY mWmmlm ^JZ%;W-M" ?J netoATS SONY CDX 4100 Avtoradio s CD delom RDS, EON, PTY, 30 spominov za postaje, 4 x 20 W, cinck pre out, snemljiv sprednji del. CD: intro, re-peat, shuffle, ISO-prikljuČek, safetv-commander S0NY CDX C810 DSP Avtoradio s CD delom RDS, EON, PTY, 40 spominov za postaje, 4 x 35 W, 3 x cinck pre out, DSP s šestimi surround nastavitvami, nastavitev satnja poslušanja, CD-MD-vodenje, snemljiv sprednjiv del, ISO-priključek, safetv-commander "Tstereo, ShovvVj^ ATS S0NY SLV E 410 videorekorder Tehnika s Štirimi glavami, longplav, VPS, TRI-logic-plus (merjenje traka), upočasnjena slika, T0P-slika na mestu, avtomatski spomin za postaje, scart-priključek, daljinsko vodenje i S0NY SLV E 720 Videorecorder s šestimi glavami, super TRI-logic, avtomatsko čiščenje glave, NTSC-lastnost p!etoATs| m m?W^F*m t^m net0 AZf iŠMlDTiLDHk S0NY KV 29 X ID barvni TV V videzu monitorja, prvovrstna kakovost slike, 72 cm super-trinitron barvni ekran, toptext, 100 spominov za program-me, hvperband-kabelski tuner, avtomatsko programiranje postaj, 40 W glasbene moči, možna sprememba formata na 16:9, sleep-timer, otroška varovalka, 2 scart priklučka S0NY CFD 222 Radiorecorder s CD delom Dvojni kasetni del, mega bas, dubbing CD-ka-seta, nastavitev tona, priključek za slušalke ULACH. Auenvveg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak, če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 9943/4242/35130 TAX FREE SH0P Cene so v ATS in brez avstrijskega davka Aledia^Alarkt Je samo eno prosto tržišče D/k l\l CJ\l Olajšave ali oprostitev Stavbno zemljišče za gospodarska poslopja Vodice, 3. aprila • Do 10. aprila sprejemajo predloge 0 stavbnem zemljišču, komunalnih taksah in izvajanju dimnikarske službe. Občinski svet Vodice se je konec marca sestal na redni seji in med drugim obravnaval osnutke odlokov o nadomestilu za uporabo stavbneg' zemljišča, komunalnih taksah in o izvajanju ter podelit*1 koncesije za izvajanje dimnikarske službe. Živahna in polemična razprava se je razvila še posebej0 osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbneg? zemljišča. Nazadnje je prevladalo mnenje, da bodo skušal} ugotoviti, kako so to razrešili v drugih občinah. V obči01 Vodice namreč prevladuje mnenje, da bi lastniki kmetij*; kih zemljišč pri gradnji gospodarskih poslopij morali bif oproščeni prispevka za spremembo namembnosti stavb' nega zemljišča. Mnenja o takšnih razmišljanjih so v občinskem svetu deljena. Zato so na seji sklenili, da 5 tem v zvezi in o odloku komunalnih taksah ter o izvajanj11 dimnikarske službe občani pošljejo ali povedo svoj« pripombe občinski upravi do 10. aprila. • A. Ž. \ \ lan Več ora *n; 8ra leti v t« Pri des Joi "ne sve bik \\ vile da Pre ?ta, , iev< železnica megalomanski \x nančni projekt in Pon°^ Rra, dolinah, so predstavniki i gih občin odgovorili, da vzpostavitev ima samo eko' J vej; vendar b Veliko slabše pa se godi •lar»ovalcem blokov v Grohar- izvedenemu lastninjenju nekoč družbenih stanovanj, še ni razrešeno, in se s temu javnimi površinami več ali manj ukvarjajo krajevne skupnosti. Še največ uspeha je pri tem imela KS Trata, kjer je bilo k sreči dovolj površin, da se je lahko parkirišča tudi naknadno urejevalo, uspeli so • -«waicem oioKov v uronar- m«*u»umv ui<~j<-»aiw, u^w. « KVem naselju in stolpnic ob celo organizirati gradnjo gar Rižanski cesti, kjer so ob ažne hiše, v kateri še približno £*dnji v sedemdese" sijala sedemdesetih letih pravila po 0,3 parkir- četrtina garaž niti ni prodana. Če se že pojavlja gneča, je to "Dolenčev vrt", tega ne bi smeli spregledati. Praktično ne bi smelo biti več gradnje, kjer bi v več (tudi podzemnih) nivojih ne urejevali parkirišč. Manj zelenic, več parkirišč Problema premajhnega števila parkirišč pa so se v letošnjem letu sklenili lotiti v naselju Podlubnik. Kot nam je povedal referent za komunalna vprašanja Ernest Lotrič je za približno 600 stanovanj le 280 parkirnih mest, čeprav danes velja že normativ 1,1 parkirnega mesta na stanovanje. Po proučitvi prostora so ugotovili, da bi s smotrnej- jjv- _ ("Utim pv v/,_> (/uinu —--r J---J O-----• i --O-------'--.------- . J ^a na stanovanje, podobno predvsem posledica "komo- šim oblikovanjem parkirnih ^ostren položaj pa je v naj- ditete", saj so nekatera parkir- površin in urejanjem prometa ^cJern naselju Podlubnik, kjer išča od samih blokov 0 Pri gradnji kar 11 stolpnic v oddaljena pač nekaj sto kor- ft5erndesetih lptih računali 7 nlrnv PnHnhno vfilia tudi 7.a ^Parkirišča na stanovanje. J*ko resnično težaven položaj ;e danes pojavlja, seveda naučno nihče ne ugotavlja, J;ndar so precej stvarne j?*« o tem, da je povprečje tevila avtomobilov že preseki0 1 avto na stanovanje. Avto J Postal pač resnično vsak-kanJa potreba, in nobena red-i°st ni, da sta pri družini dva hi*«el° triJe avtomobili "pri J1*1 , da o "nre"nr»c Si' l 4 T 1 sploh ;'pre"poceni benci-ne govorimo Groharjevo naselje in stolpnice ob Partizanski cesti: v nekdanji vojašnici so na razpolago, vsaj kot začasna rešitev, precejšnje parkirne površine v nekdanji vojašnici, le navaditi se je potrebno, da avto ne stoji tik pod oknom. Na splošno pa po mnenju Viljema Hofa velja, da so KS pri reševanju teh vprašanj precej osamljene, saj bi se s to problematiko morala ukvarjati prvenstveno občina - nenazadnje gre za urejanje prostora. Ocenjuje tudi, da Škofja (enosmerni krožni promet) ter nekaterimi posegi v zelene površine lahko pridobili nova parkirišča. Naročili so izdelavo projektov, ki naj bi po oceni "dali" okoli 100 novih parkirišč, in kot eno najpomembnejših nalog KS za letos so si zastavili tudi uresničitev teh načrtov. Ocenjujejo, da bi občina in KS skupaj zagotovila približno polovico od potrebnih skoraj 10 milijonov tolarjev, drugo polovico pa bi morali prispevati tukajšnji stanovalci. V povprečju naj bi bil prispevek med 6 in 7 tisočaki na stanovanje. Kako se bodo ti pogovori izšli ob dejstvu, da so lastniki stanovanj parkirišča z nakupom stanovanja že plačali, lastništvo funkcionalnih zemljišč pa ostaja nerazrešeno, pa je že drugo vprašanje. Kako zaostreno je vprašanje parkiranja, je v tem lepo urejenem naselju videti na vsakem koraku: tudi dopoldan stoje avtomobili na zelenicah, ki so ponekod že poškodovane. • Š. Žargi 'J* avta, eno stanovanje tavifo • " podjetju za up- vj*«v«w rTJu v0i}anje nepremičnin nam je Loka že po trenutnih potrebah da?Ja enote Viliem Hof Dove- nujno potrebuje vsaj dve gar- - Viljem Hof pove- nujno potrebuje vsaj dve gar- 4y: njihovo oceno, da število ažni hiši: eno za stari del mesta eno°tmobilov na stanovanjsko in drugo za novejši del. Ko se 10 dosega že med 1,5 in 2 pripravlja nov zazidalni načrt o 4 ^pan Železnikov zadržal sklep **o čem je občinska ^mlja (za svetnika) Priši*11^' ^aprila * D° kar precej nenavadnega zapletaje ob*[P ** včerajšnji seji občinskega sveta občine Železniki ohxruPan°vi zahtevi po ponovnem odločanju o prodaje Ijske zemlje v Selcih. m0rPan, namreč ni hotel prevzeti na svoja ramena daja y,tmbr očitkov, da se občinska zemlja poceni razpro-eden astl ne zato, ker je interesent za nakup zemljišča ^držli ?Vetnikov. Po prvotnem sklepu, ki ga je župan kmeti? i Je ^a namreč predvidena prodaja po ceni stavbn zemljišČa, čeprav se predvideva, da bo to Veg l, 7-cmijišče. Razlika v ceni je po podatkih župana jasnoj dvajsetkratna, čeprav po razpravi ni bilo čisto Nto r?^ bi tem Placal spremembo namembnosti °dločii \Da Di Dm računi čisti, se je večina svetnikov le Župan,, dfse svinja z zadržanjem sklepa o tej prodaji, in *emlH** ožila» da Poskrbi natančnejše podatke o cenah najini, P°a v.eliavnin cenikih ter pripravi nov predlog o naj bi w? J.e- ^er Sre za zemljišče ob cesti (namenjeno ŽUpan P"0 .sicer za vprašljivo primerno parkirišče), je *ahtevlf1Zrazi1 boJazen, da bi to utegnilo sprožiti plaz cest la«t°\Za Povračila za zemljišča, ki so jih pri gradnjah na gotovo velika razlika v škodo Ljublja" * če sem iskrena." .» Kje si doma, v Nemčiji ali Slovenj. "Povsod. Velikokrat pridem v Slovel" jo. Tudi jezika sta mi oba enako bl^ doma se seveda pogovarjamo sa^{ slovensko, v knjižnem jeziku pa se W izražam, če je to nemščina. Zato pač, ^ sem hodila v nemške šole. Zaenkrat h v Nemčiji tudi ostala. Že študij, če želela postati koncertna pianistka, tf osem let, kar pa je glede na to, da se j šele v prvem letniku, še zelo dolga doW- Še vtisi z obeh koncertov? m "Čudovito je bilo. Seveda sem tudi tremo, strašno, pred koncert^ Takrat si zmerja mislim, da to pa ^ zame. Mine, takoj, ko začnem igrati- ^ ko zaslišim aplavz, sem čisto iz sebe j vem, da so koncerti tisto, česar si naj"" želim. • M. Ahačič DOPOLNJENA ZBIRKA ILUSTRACIJ V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici poteka razstava desetih slovenskih otroških in mladinskih knjižnih ilustracij, ki so 1^ pridobitev galerije kot dopolnitev obstoječe zbirke. Postavitev posameznega dela dopolnjuje del ilustriranega besedil*' obiskovalcem pa so na voljo tudi knjige in slikanice. Ilustracije petih avtorjev bodo razstavljene do 20. aprila. „ Razstave ilustracij so v Radovljici že tradicionalne. Pobudnica zanje je bila umetnostna zgodovinarka, bivša kustosinja Šivčeve hiše Maruša Avguštin, ki že od leta 1970 ilustracijo spremlja, jo proučuje in o njej piše. Tega leta je bila tudi prva razstava ilustracij, in sicer Marlenke Stupice, razstave pa so bile takrat še v dvorani radovljiške graščine v okviru dejavnosti Delavske univerze. V naslednjih sedmih letih so razstavljale mnoge prve dame te slikarske zvrsti: Melita Vovk, Jelka Reichman, Lidija Osterc, Mar-janca Jemec Božič in leta 1977 kot zadnja Marija Lucija Stupica. Leta 1976 pa se je predstavljanje nadaljevalo v Galeriji Šivčeve hiše v organi- zaciji Muzejev radovljiške občine. Trenutno zbirka vsebuje 103 dela dvaintridesetih slovenskih ilustratorjev. Lani je Galerija Šivčeva hiša zbirko dopolnila z desetimi ilustracijami petih avtorjev, ki so vsi uveljavljeni ilustratorji in slovenski javnosti že poznani. Galerija je najprej k sodelovanju povabila deset avtorjev, za kar ie bil tudi zagotovljen denar iz občinskih proračunskih sredstev, vabilu pa se je odzvalo Rudi Skočir - VOŽNJA, tuš, 1981 Novosti v zbirki XX. stoletje ŠTIRI SODOBNA BESEDILA V spomladanskem knjižnem paketu petega letnika zbirke XX. stoletje Cankarjeve založbe so pred kratkim izšli štirje novi naslovi. Vsi štirje avtorji sodijo v družbo sodobnih svetovnih romanopiscev, njihova dela pa na slovenski knjižni trg niti ne prihajajo s kakšno veliko zamudo. To sicer ne drži docela za roman v dveh knjigah Otroci polnoči avtorja Salmana Rushdieja, ki je izšel že leta 1981. To nedvomno najboljše delo avtorja, ki ga bremeni "fetva", v sijajnem prevodu Uroša Kalčiča in ob spremni besedi Aleša Debeljaka predstavlja zgodbo o začetku postkolonialne Indije. V prevodu Sama Kuščarja in s spremno besedo Janeza Strehovca se slovenskim bralcem predstavlja ameriški romanopisec VVilliam Gibson z znanstveno fantastičnim romanom Nevromat. Avtor uspešnic in nagrajenih romanov se je lotil razburljive zgodbe, s katero zastavlja vrsto eksistencialnih vprašanj in vprašanj o človeški etiki. Najbolj znana čilenska pisateljica Isabel Allende se v zbirki predstavlja s svojim najuspešnejšim romanom Eva Luna. Avtorica, ki so ji nadeli laskavi naziv ženski Marquez, je vsekakor pisateljsko ime, ki je pomagalo k svetovni uveljavitvi tudi drugih latino-ameriških romanopiscev. Doslej sta bili v slovenski jezik prevedeni njeni knjigi Hiša duhov in O ljubezni in sencah. Eva Luno je prevedla Nina Kovic, spremno besedo je dodala Maja Turnher. • L.M. pet ilustratorjev. Akademski slikar Rudi Skočir se predstavlja s tremi deli v tehniki tempere, barvnega svinčnika in tuša, in sicer po motivu iz slikanice Modrost kralja Salomona, izšle leta 1991, in pesniške zbirke Sonce ima zlato krono Srečka Kosovela iz leta 1981. Avtor je dobitnik, med drugim, tudi Smrekarjevega priznanja na Slovenskem bien-alu ilustracije leta 1993. Ilus-tratorka Jelka Godec -Schmidt se predstavlja s pastelom k Zgodbi o zamorskem kuharju Martinu, izdane 1993, akademski oblikovalec Gor-azd Vahen pa z akrilom k Tacamuci Svetlane Makaro-vič, iz leta 1995. Akademski slikar Dušan Muc, dobitnik Levstikove nagrade za ilustracijo 1990 in Smrekarjeve nagrade na Slovenskem bienalu ilustracije 1995, je ilustriral gesniško zbirko Neže Maurer [do, ki ie še v tisku. Ogledamo si lahko njegovo ilustriral Sesniško zbirko Neže Maurer Ido, ki je še v tisku. Ogledamo si lahko njegovo ilustracijo O dečku, ki gre na P0.1^, tehniki cravon na paPl 'k Ilustrator Lucijan Re^j^u avtor štirih perorisb na pesniške zbirke Francija s* Romarke, ki je izšla lani; $ dopolniti zbirko v zaoKr« t, celoto, zbiranje pa nadf-J taK° I načrtno, saj bi zbirka » lahko postala reprezem« ^ in hkrati pregledna }^0m slovenske otroške in 0m dinske ilustracije. fP&je*] pa želijo predstavniki m« radovi iške občine J P. tom, ki je in bo 9°*?%,$ časa, seznanjati iua} ter tako zbirko, ponujanj "Pomembnost llustrai« ^ kot umetniškega tfraZnaroSt^ venskem slikarskem F ^ narašča, in to predvsemst.^ organiziranosti ni 0cf karjev in javnosti o v' ieK ilustracije. Ta je bila vTf^ losti odrinjena na«. ^ slikarstva, v naši f***^ nakopravna ostalim * M likovne umetnosti, n F. ><> izaciji ie prav gotovo priP i gel 'slovenski %eyiM flustracije, ki bo leto■ v Jg jani potekal tretjič J> *> predstavlja večina slOj^ predstavnic in pre*Jf jtf te zvrsti," je V?^\*A bara Boltar m dodajaj o posebni odkupni J o šivčeve hi e JJ% Kro^ kateri naj bi odločala s na žirija. • Eva Senčar GOSPODARSTVO __UREJA: Marija Volčjak__ vlada pripravlja nov sveženj gospodarskih ukrepov Več pomoči tudi za Peko in Planiko Gospodarski minister Metod Dragonja pravi, daje s potekom sanacije v tržiškem Peku in v kranjski Planiki le delno zadovoljen. Izbijana, 2. aprila - Vlada bo verjetno že prihodnji teden [Ptejela oziroma predstavila paket gospodarskih ukrepov, ki No (de namenjeni predvsem spodbujanju izvoza, nekaj več Jjj?° sposobna napraviti, je na tiskovni konferenci povedal naj bi se preoblikoval v raz Taster za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Pre- vojno institucijo.Naposled naj narnih) možnosti pa bo za preobrazbo podjetij, ki sama to vlogo in le izjemoma dolgoročnejšo kot trajnejši lastnik, če ne bo moč zagotoviti privatizacije podjetja. Šele kasneje ton i Je nova državna sekretarja, za industrijo j ^dolžen dr. Boris Šuštar, za energetiko pa Alojz K odločitve e ovle, do . ,—.« o novem ministrstvu pa je državni sekretar za Ur,2em še naprej Peter Vesenjak, sekretarka za gospodarstvo pa Staša Baloh-Plahutnik. Vlada bo že prihodnji teden malo ||rsjeja n°V sve*'enJ 80SP°" -- ukrepov, nekaj jih bo plala v sprejem parlamentu. sa^enjeni bodo predvsem jPodbujanju izvoza, ki naj bi 'glavni spodbujevalec gOS- , Kateri novi instrumenti. Sve- tni yseb Pa bo na drugi strani dolgov s pomočjo državnih poroštev je bil že dosežen v Peku, le formalno še ni zaključen. V Planiki pa pogajanja še potekajo, dosežen je bil sicer dogovor z Gorenjsko banko, vendar ni zadosten, da bi zagotovili uspešno nadaljevanje sanacije. Potreben bo tudi aktivnejši pristop države bi izpeljali tudi dokapitalizaci-jo sklada za razvoj, sama preobrazba pa še ni povsem dorečena, vse pa kaže, da bo še naprej delal v svojem imenu in za svoj račun kakor doslej, čeprav v celotni lasti države. Praktično to pomeni, da bi sklad sam prevzemal tveganje in se ne bi prenašalo v morebitni javni dolg. Reorganizacija elektrogospodarstva Na področju energetike ^Doval ukrepe, ki bodo pris- pri razbremenjevanju stroškov, bodo po resolucijo o strategiji - Va»i k aktivni preobrazbi je dejal minister Dragonja. rabe in oskrbe Slovenije z J katerih podjetij, ki sama J&a niso sposobna napraviti, potraj tega bo nekaj več Ntoosti tudi za tržiški Peko J1 kranjsko Planiko, kar bo ?Janjšalo njune probleme in pečalo učinkovitost, je na »skovni konferenci dejal min-S 2 za gospodarske dejavnos-1 Metod Dragonja. ^ Peku dogovor dosežen, v Planiki še ne Z dosedanjih potekom sana-gj v Peku in Planiki sem le jrjjjpa zadovoljen, je na naše [Fašanje odgovoril minister Jagonja. Pozitivni premik je 'l narejen predvsem v Planiki, Janj v Peku. Pomembno je, J* StHo pomagali zagotoviti ^Pešno vodenje obeh tovarn, gospodarske razmere v obeh v So zelo zahtevne, povezane Vrsto odprtih vprašanj. Obe JJ zaključili lastninjenje, ven-u7 lastniki še ne delujejo pl°> kot bi morali, zato so t0jjkovanja državne pomoči dogovor o preoblikovanju 0, Novi državni sekretar za industrijo dr. Boris Šuštar prihaja z Ekonomske fakultete, dejal je, da mu je delo praktično ie trasiral dosedanji sekretar dr. Vlado Dimovski. Državni sekretar za energetiko Alojz Kovše prihaja iz parlamenta, saj je bil na zadnjih volitvah izvoljen za poslanca. Sicer pa prihaja iz gospodarstva, kjer je delal 18 let, od tega 13 let v vodilni ekipi velenjskega Gorenja. Minister Dragonja je dejal, da bodo skušali ministrstvo na področju industrije okrepiti še z enim državnim sekretarjem, da bi se lahko eden ukvarjal s strateškimi vprašanji vključevanja slovenske industrije v evropske pridružitvene procese, drugi pa s tekočo problematiko. V teh postopkih bodo uskladili tudi pobudo Gospodarske zbornice o državnem sekretarju za gradbeništvo. Sklad za razvoj naj bi tudi po preoblikovanju delal za svoj račun Predvidena je preobrazba vseh institucij, ki delujejo na Eodročju privatizacije, saj naj i prišlo do njihove združitve in tako na bi nastala Slovenska družba za razvoj. S tem pa se vsebina dela sklada za razvoj ne bo bistveno spremenila, Eravi minister Dragonja, saj o še naprej imel prehodno energijo bodo izdelali nacionalni energetski program, s katerimi bodo določeni projekti za naslednje desetletje. Z notranjo reorganizacijo naj bi bi povečali učinkovitost energetskega sistema, predvsem v elektroenergetskem delu. Zagotoviti moramo predvsem kapitalske razvojne po-tenciale, vzpostaviti mehanizme, ki so v svetu običajni. Temeljili naj bi na kapitalskih povezavah, da bo dosežena potrebna koncentracija kapitala, možnosti za njegovo učinkovitejšo porabo in pridobitev dodatnih sredstev ter porazdelitev rizika. Podjetja na področju proizvodnje, prenosa in distribucije pa naj bi ohranila svojo organizacijsko samostojnost, saj gre predvsem za to, da bi zagotovili uresničevanje razvojnih projektov. Tipičen primer je obnova toplotne elektrarne Brestanice, ki spada med najmanjša podjetja, vrednost projekta pa bistveno presega njene zmožnosti, zato ga ni moč speljati le s pomočjo državnih poroštev. Regionalni rizični skladi za razvoj podjetništva Na področju turizma in malega gospodarstva bodo na ministrstvu za gospodarske dejavnosti delali v dosedanji zasedbi, dokler ne bo dorečena pobuda o ustanovitvi novega ministrstva. V parlamentu je zakon o razvoju turizma, ki bo uredil tudi financiranje turistične infrastrukture in promocije. S tem je povezana tudi igralniška zakonodaja, ki naj bi jo zaokrožili in tako v naslednjih šestih mesecih zagotovili boljše sistemske pogoje za poslovanje in razvoj turizma. Na področju malega gospodarstva ne bodo ukinjali dosedanjih oblik spodbujanja podjetništva, v teku pa je stabilizacija sklada za razvoj malega gospodarstva. Pripravljajo pa nov instrument, s katerim bo sklad vstopil v rizične sklade na regionalni ravni, kjer bodo ustanovljeni v razvojnih koalicijah. Prva dva rizična sklada naj bi bila ustanovljena še v naslednjih dveh do treh mesecih. • M.VoIčjak ^renjska banka povišala mesečne anuitete posojil w —j^iva uaiiK.ii puvisaia mcscciic anuiicic uuaujn Posojila vse cenejša, mesečni obroki pa pod nebo?! d!> povišanja ne bi prišlo, bi komitentom ob koncu odplačilne dobe. ostal še del neodplačanega JV pojasnjujejo v banki - Odstotki različni, ker naredili izračun za vsakej p« i!( marca - Več kot 30 tisoč 0,,očn! Gorenjske banke je na velijo i p.etek dobiI° neprijetno "praz-Nureča*r»o". Iz Gorenjske banke so tovijaj aobili obvestilo, da jim je banka ^kateri njmov mesečni obrok za posojilo; **** 2aVa"ekai odstotkov> nekaterim } tae p etJ'no- Tako hudega ogorčenja !0,8o nj 0rei>jcev banka s posluhom že P v p ''Povzročila, telefoni pa so v banki 0bVestM,n v tem tednu skoraj pregoreli. Lr°k kat 0 PoviganJu mesečnih anuitet, ?!J Pretleremu naJ bi bila inflacija, je toliko rbiIa S -J,vo zato> ker infla"Ja že dolg° L*niŽeva°ni2,ca» povečanje Pa sovpada tudi > Ustnih Jem tako pasivnih kot aktivnih K^ieicL?er Vse banke po vrsti namreč S izhod?*?estl za posojila in v nekaterih se kalani,113 obrestna mera v kratkem Na Zvezi potrošnikov Slovenije so dobili kopico pritožb komitentov Gorenjske banke zaradi zvišanja anuitet. Kot so nam povedali, bo neodvisni strokovnjak na osnovi izračunov ugotovil, ali je povišanje obrokov upravičeno in zakonito. Rezultati bodo znani prihodnji teden, na njihovi osnovi pa bo zveza potrošnikov ukrepala naprej. Gorenjska banka s svojo ponudbo posojil povsem konkurenčna ostalim bankam. To naj bi dokazovalo tudi tolikšno zanimanje Gorenjcev za potrošniška posojila. Pa ni tako zgolj zato, ker ima Gorenjska banka na Gorenjskem pač največji tržni delež? Poljšak odgovarja s podatkom, da se delež posojil povečuje tudi v Ljubljani, kjer je konkurenca bank velika. nekaterih vmesnih obdobjih višja od tiste, na osnovi katere je bil izračunan mesečni obrok." Anuitete so povišali zlasti tistim ^eTt na le sedem odstotkov. Zakaj so se tov J Paivečji gorenjski banki odločili za NSrC mesečnih anuitet za odplačilo Ni W?Jlh Je vecina naJela 5e P° obrestm, S* P iS? p'us 14 ali cel° 16 odstotkov? W,0,J$»k, vodja sektorja poslov s pre-^"Višino mesečnih obrokov smo SorS"enl Povečati zaradi inflacije. Pri ^ in a ,h Posojilih (štiriletnih potrošmš-*H vUresetletnih stanovanjskih) smo nam-S»vi ? "»esečne anuitete izračunali na V V^shun mer in temeljne obrestne ^iilaft ne 50 veljale ob dnevu najema Mio a ""»čunu vse banke upoštevamo Jbfc.«' da komitent najprej odplačuje nato n« • Plačilna s8c?no0ka-ne odplačali celotnega 08 »nacija je bila namreč v V&57ok!!oba iI,eka' V SKB banki pogostejše zviševanje anuitet Medtem ko v Gorenjski banki mesečnih anuitet niso spreminjali že poldrugo leto, pa v SKB banki, kjer ima sicer posojilo posojilojema cem, ki se jim odplačilna doba najetih precej manj Gorenjcev (okoli 4500 izteka; od okoli 40 tisoč posameznikov, ki fizičnih oseb, skupna višina še neodplača- lmajo najeto posojilo pn Gorenjski banki, so nih kreditov pa je 1,2 milijarde tolarjev), to obvestila poslali 30 tisoč osebam, izpustili so počnejo pogosteje. Kot nam je povedala le tiste, ki so posojilo najeli v zadnjih Alenka Jelovčan iz kreditnega oddelka v mesecih. Novo višino mesečnih obrokov so gorenjski poslovni enoti SKB banke, stanje izračunali za vsakega komitenta posebej kreditov izračunavajo vsake tri mesece m glede na stanje njegovega dolga in preostali na tej osnovi mesečne obroke povišujejo, čas odplačila, zato so odstotki povišanja pa tudi znižujejo (znižali so jih menda različni. Do dokajšnjega zvišanja obrokov enkrat). Lani so višino obrokov nekaterim pa je prišlo tudi zato, ker povišanja anuitet ni komitentom povišali dvakrat, nekaterim bilo že leto in pol. "Če ne bi bilo tega trikrat, nekaterim pa obroka niso zvišali - ukrepa, ki je - strinjamo se - nepriljubljen, bi odvisno od tega, kdaj so kredit najeli, bil za komitente šok še večji, če bi jim ob Odstotki povišanj so po zagotovilih Jelov- koncu odplačilne dobe sporočili, da imajo še čanove nizki; v zadnjih letih naj bi bilo del dolga neodplačanega," še pravi Poljšak, vsakokratno povišanje nekajodstotno. Pa se nam že kmalu obeta novo povišanje Ob vsem tem pa je treba poudariti, da v anuitet? Poljšak pravi, da bodo nove izra- posojilni pogodbi, ki jo podpiše vsak čune tokrat opravili že čez pol leta in če bo posojilojemalec, piše, da banka lahko inflacija padala, anuitet ne bo potrebno višino mesečne anuitete določa s svojim zvišati. In zakaj v Gorenjski banki anuitete vsakokratnim sklepom. Zato se morajo vsi le povišujejo, znižujejo pa ne? " Izračuna- tisti, ki se korajžno zadolžujejo prek vsake vanje in pošiljanje obvestil nekaj deset tisoč mere, zavedati, da se kaj lahko zgodi, da komitentom je obširen in zahteven projekt," kasneje obrokov ne bodo več zmogli pojasnuje Poljšak, ki je tudi prepričan, da je odplačevati. U. Peternel V javni prodaji bo 17 odstotkov delnic Žito dočakalo prvo soglasje Kranj, 3. aprila - Ljubljansko Žito je po dveh letih dočakalo prvo soglasje agencije za privatizacijo in naposled bo lahko steklo lastninjenje, ki je posebej zanimivo, saj gre za eno zadnjih javnih prodaj. V Žito je vključena tudi leska tovarna čokolade Gorenjka, ki je v polovični lasti krovnega podjetja. Agencija za privatizacijo je Žitu soglasje izdalo že sredi lanskega leta, stvari pa so se zavlekle zaradi pritožb denacionalizacijskih upravičencev in notranjega zapleta zaradi načina lastninjenja. Zato šele potrditev soglasja, ki ga je Žito od agencije dobil te dni, omogoča izpeljavo postopkov lastninjenja. Posebej zanimivo je, ker vsebuje javno prodajo delnic, nanjo seveda čakajo tisti, ki še niso porabili svojega lastninskega certifikata. Žito sestavlja sedem družb, ki so v polovični lasti krovnega podjetja, med njimi je Gorenjka Lesce, v vseh družbah je zaposlenih približno 2 tisoč ljudi. Po otvoritveni bilanci je zdaj vreden 4.891 milijonov tolarjev, po oblikovanju rezervacij in delnice, ki so namenjene za denacionalizacijo, znaša vrednost lastninjenju namenjenega premoženja 3.210 milijonov tolarjev. Skupaj so izdali 324.621 delnic v nominalni vrednosti 10 tisoč tolarjev. Prodajna vrednost delnice bo znašala 12.960 tolarjev. V javni prodaji bo 17-odstotni delež ocenjenega premoženja oziroma 54.570 delnic, z javno prodajo bodo predvidoma začeli konec meseca. • M.V. 0 združitvi Plamena in Tovila 10. aprila Kropa, 3. marca - Za pretekli torek napovedani sestanek sindikatov iz kroparskega Plamena ter Tovila z vodstvom obeh podjetij in predstavniki koncema Slovenskih železarn je bil prestavljen. Kot smo izvedeli v Plamenu, so dobili obvestilo, da bo skupščina Slovenskih železarn 10. aprila sklepala o združitvi Plamena in Tovila, šele na osnovi sprejetih sklepov pa bodo pripravili nov sestanek s sindikati. Če bo do združitve prišlo, bo Plamen s prodajo Tovilovih stavb dobil prepotrebno finančno injekcijo. Zaradi pomanjkanja denarja so namreč nekateri dobavitelji že ustavili dobavo žice. Posledično je tudi realizacija zelo nizka, saj je v marcu znašala le 70 do 80 milijonov tolarjev, kar je precej manj od načrtovanih 120 milijonov, kolikor bi zadostovalo za pokritje stroškov. Za primerjavo: v najboljših časih, ko so v Plamenu imeli dovolj dela, je mesečna realizacija dosegla tudi 160 milijonov tolarjev. • U. P. TRGOVINA DOM daa 4209 ŽABNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA I nATERL4LA J &RAPITEUI! Strešnih bramac po stari ceni do 12. 4. Akcijska prodaja v aprilu: lendapor, prane plošče, jupol, belton, beltop UGODNI PLAČILNI POGOJI: PL4ČIL0 S ČEKI NA OBROKE KREDITI DO 1 LETA:T+5%; DO 2 LET:T+7% 8INF. v TRGOVINI ali po tel.: 311545; $U £66 INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO -ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. SEJEM GRADNJA IN OBNOVA SARAJEVO, 27. 5 . - 31. 5. 97 Gospodarska zbornica Slovenije Oddelek za gospodarsko promocijo organizira nastop slovenskega dela gospodarstva na mednarodnem sejmu GRADNJA IN OBNOVA, ki bo v centru Skenderija v Sarajevu od 27. 5. 97 do 31. 5. 97. V okviru te sejemske prireditve bodo sledeči sejmi: - XX. Mednarodni gradbeni sejem , - XVII. Mednarodni sejem lesa in lesarstva - VIII. Mednarodni sejem obrti Gospodarska zbornica Slovenije bo organizirala tudi poslovno konferenco. Informacije o pogojih za sejemski nastop na SEJMU GRADNJA IN OBNOVA SARAJEVO in prijavnico dobite na Območni zbornici za Gorenjsko tel. 222 584. Prijave do 31. 3. 97. 2. EU ROPARTEN ARI AT HELLAS 97, 23. - 24. JUNIJ 1997, Pirej, Grčija V času od 23. - 24. junija 1997 bo v Pirej u ie 16 srečanje EUROPARTENARIAT-a. Program EUROPARTENARIAT je sprejela komisija Evropske skupnosti, s ciljem pospeševanja razvoja manj razvitih regij v obliki navezovanja kontaktov med malimi in srednjimi podjetji vseevropske skupnosti. V Pireju se bo od 23. - 24. junija 1997 predstavilo več kot 400 grških podjetij, ki so zainteresirana za sodelovanje, srečali pa boste še preko 3000 podjetij obiskovalk iz 76 različnih držav. Slovenska podjetja si lahko rezervirajo svoje poslovne razgovore z grškimi podjetij in z ostalimi obiskovalci iz 76 dežel že danes. Dodatne informacije in katalog grških podjetij, ki se bodo predstavila dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, tel. 222 584. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak \ Vh sp Po Ou bo I s Vi za pri srii NA ŠTIRIH KOLESIH Renault megane z vetrom v laseh Pri Renaultu imajo pripravljenega petega člana družine megane, ki so ga uradno predstavili že ne minulem avtomobilskem salonu v Ženevi, še pred toplimi dnevi pa bo na voljo tudi slovenskim kujpcem. Gre seveda za megana zgoraj brez z uradno oznako cabriolet, nastal pa je na osnovi že znanega kupeja. Novinec je za celih 10 centimetrov daljši od kupeja (4,03 metra), s tem pa so pridobili tudi nekoliko večji prtljažnik. Pod motornim ?okrovom bosta 2,0-litrski štirivaljnik s 16 ventili in zmogljivostjo 08 kW (150 KM), ali 1,6-litrski štirivaljnik s 66 kW (90 KM), pri novomeškem Revozu pa bodo v začetku ponujali samo šibkejšo možnost. Poleg tega, da so pri Renaultu poskrbeli za vso varnostno opremo, bo megane cabriolet svoje lastnike razveseljeval tudi z električno pomično platneno streho. Megane z vetrom v laseh bo na ogled tudi na bližnjem 20. Slovenskem avtomobilskem salonu, približno takrat pa bo stekla tudi prodaja. • M.G. Avtotehna VIS pridobila ISO 9002 Podjetje Avtotehna VIS, ki je eden od pooblaščenih prodajalcev in serviserjev Oplovih vozil v Sloveniji, je kot prvo med slovenskimi podjetji s področja avtomobilske storitvene dejavnosti, pridobilo certifikat kakovosti ISO 9002. Na osvojitev zahtevnih standardov, ki jih preverja podjetje TUV Bavern Sava, so se začeli pripravljati že lansko leto, svoio peto obletnico delovanja, ki jo praznujejo v teh dneh, pa so obeležili še z otvoritvijo novega računalniško vodenega sprejema vozil v servis. Na najsodobnejši testni progi tako lastniki avtomobilov in serviserji v vsega treh minutah dobijo podatke o stanju podvozja vozila in učinkovitosti zavor, stranke pa se individualno pogovorijo s strokovnjakom o morebitnih popravilih. Avtotehna VIS je sicer hčersko podjetje delniške družbe Avtotehna, ki je bila štirideset let Oplov zastopnik na jugoslovanskem trgu. Po njegovem razpadu je Avtotehna VIS podpisala pogodbo z Oplom Austria, svoje podružnice za prodajo in servisiranje pa ima med drugi tudi v Kranju, na Jesenicah, v Škofji Loki in v Domžalah. • M.G. $ SUZUKI UJŠ11SA ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8, TEL 064 632 286 POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE UGODNO: BALINO - TUDI VVAGON IN 4 WD GRATIS ABS ALI KLIMA PRI BALENU 1.6 GLX - V MESECU APRILU! 3-LETNA GARANCIJA OZIROMA 100.000 PREVOŽENIH KM. RABLJENA VOZILA: HYUNDAI PONY 1.5 GLS HYUNDAI PONY 1.3 LS ŠKODA FAVORIT 136 L ŠKODA FAVORIT 135 LS LADA SAMARA 1500 RENAULT 5 FIVE RENAULT CLIO 1.2RN RENAULT 9 GTD FIAT TI PO 1.7D GOLF CL 1.4 ZASTAVA 128 55 SKALA ZASTAVA CL 1100 ZASTAVA 126 P 650 LETNIK 1993 LETNIK 1990 LETNIK 1990 LETNIK 1991 LETNIK 1994 LETNIK 1995 LETNIK 1993 LETNIK 1985 LETNIK 1989 - RAHLO POŠKODOVAN LETNIK 1995 cena LETNIK 1985 cena LETNIK 1987 cena LETNIK 1987 cena cena cena cena cena cena cena cena cena cena 6.900 6.900 4.500 4.900 6.500 10.800 11.400 3.900 7.200 DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM DEM 18.600 DEM 1.900 DEM 800 DEM 950 DEM noto y\Aies VRHUNSKA SALON VOZIL 1/1711T ITPTH Staneta Žagarja 30, Kranj HVALI lL lil Tel.:064/331-656 del. časrod 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure PRODAJA IN SERVIS m TOYOTA RAV4 2.0i4WD 3 ali 5 vrat, zapora sr. diferenciala, nastavljiv servo volan, 2x airbag, centralno zaklepanje - m in še veliko drugega OB 40*764 DEM kar Vam bo všeč Ko je (ni) kupec kralj Prijazna prodajalka butika "Hlebček" v Lescah To rubriko redno prebiram in sem včasih (udi sama deležna neprijaznosti in nezainteresiranosti prodajalcev, vendar še vedno se najdejo dobri prodajalci! Pred kratkim sem bila izžrebana v Gorenjskem glasu, nagrada je bila 2kg čokolade Gorenjka. Po nagrado sem morala iti v Lesce. Najprej me je presenetil delovni čas trgovine - do 20. ure, še bolj pa zelo, zelo prijazna prodajalka v butiku "Hlebček", ki se nahaja v neposredni bližini tovarne Gorenjka. Sam butik oz. trgovina je res majhen prostor, vendar tako prijeten in ob odkritosrčnosti, vljudnosti ter prijaznosti prodajalke, si človek enostavno zaželi nekaj kupiti. Brez problema je odrezala košček kru- ha za pokušino, svetovala, kdaj ga je dobro uporabljati. Skratka, kruh, toast (sveži!) in vse ostalo je bila le pika na i. Seveda sem bila vesela nagrade, še bolj pa že prej omenjene prodajalke. Če bi bili vsi tako dobri trgovci, mislim, da bi se stvari oz. blago kar samo prodajalo. Še enkrat se najlepše zahvaljujem Gorenjskemu glasu, tovarni Gorenjka in še najbolj prijazni, nasmejani in iskreni prodajalki butika "Hlebček" v Lescah, za katero pa žal ne vem, kako se imenuje. Draga gospa, najlepša hvala! Vse bralce in bralke Gorenjskega glasa spodbujam k ogledu, če že ne nakupu, v prej omenjeno trgovino oz. butik. Lep pozdrav vam pošilja Boži Čulibrk Turistični informatorji Kranj, 3. aprila • Visoka šola za turizem v Portorožu je na pobudo Centra za promocijo turizma Slovenije pred kratkim začela z izbiro kandidatov za informatorje na turističnih sejmih in borzah v tujini. Najboljši med izbranimi in posebej polani bodo prvič predstavljali slovensko turistično ponudbo na najpomembnejši evropski prireditvi avtobusnega turizma in sicer junija na borzi RDA v nemškem Koelnu. Med študenti kandidate izbirata Marija Rok in Slavko Mastnak, merila so stroga in v prvem krogu so izbrali le dva kandidata, zdaj poteka drugi krog izbiranja. Za začetek bi potrebovali vsaj šest dobro šolanih in usposobljenih turističnih informatorjev. Predstavljanje na tujih sejmih in borzah sodi med najpomembnejša orodja pospeševan- ja prodaje. Na stojnicah, ki jih postavlja center za promocijo turizma, pogosto primanjkuje osebja, ki bi posredovalo infor-macje potencialnim poslovnim partnerjem in turistom. Prav takšni stiki pa so zelo pomembni za promocijo. V turističnem gospodarstvo so bili doslej zdržali, da bi bili turistični informatorji študentje, sčasoma pa so spoznali, da s svojo mladostjo lahko dobro promo-virajo Slovenijo, predstavniki turističnega gospodarstva pa se na stojnicah lahko posvetijo poslovnim partnerjem in sklepanju pogodb. VEDEŽEVANJ E'TAROT POGOVORI V STISKI-SVETOVANJE 090 44 891090 44 90 mM*rar»Tflif:i ZDRAVJE POSEL-DENAR PEUGEOT UGODNO P 106 1.350.000 SIT P 406 ST 1,8 3.242.000 SIT P 406 BREAK ST 1,8 3.482.000 SIT UGODNI KREDIT od T + 6 %, SERVIS IN PRODAJA VOZIL AVTOHISA KAVČIČ MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel. 064 431-142 NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, 4000 Kranj, tel.: 64/242-277, 64/241-530 SERVIS IN PRODAJA VOZIL ALMERA 1,4 LX 3V že za 21.490,00 DEM motor 16V, 64 kW/87 PS servo volan, airbag, el. ogledala, tonirana stekla, metalna barva, zaščita proti kraji, garancija 3 leta ali 100.000 km 1000 DEM popusta za vozila iz zaloge (TTlHONDA SERVIS & PRODAJA AMBROZ PREŠERNOVA 1 2 RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:06 1/727-534 * PRODAJA VOZIL * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO * AVTOUČARSTVO CMC ZE Zfl 21.990 DEfD • flCCORD COUPE IO AERODECK - BflRflUflO •CRH Zfl mLADE PO SRCU MEŠETAR Občinska denarna podpora kmetijstvu Komisija za pospeševanje kmetijstva Mestne občine Kranj? objavila javni razpis za izboljšave kmetijskih zemljišč za leto 1™' za regresiranje osemenjevanja krav in telic, za denarne podp0^ pitanju mladega pitanega goveda in telet ter za regresiranje nakup? sadik visokodebelnega sadnega drevja. Kmetje, lastniki kmetijs*^ zemljišč na območju mestne občine, morajo površine, ki so jih.? izboljšali z malimi agromelioracijami in hidromelioracijami ali ]' bodo izboljšali do konca leta, prijaviti na oddelku za gospodarstvo 30 dneh od dnega objave razpisa. Razpis je bil objavljen 26. rnarc* Kmetje, ki jim ie kmetijska dejavnost glavni vir dohodka, lan* prijavijo tudi nakup kmetijskih zemljišč. Občina bo letos regresirala tudi osemenjevanje krav in teliCt sicer na hribovskem območju 50 odstotkov cene in na nižinsk* območju 20 odstotkov cene. Pitanje mladega pitanega goveda in t*» z več kot 200 kilogrami žive teže bo regresirala tako, kot kaže tat Območje Regres (na žival): "MPG * teleta Hribovsko območje Nižinsko območje 20.000 SIT 8.000 SIT 10022$ 4.000 sn Kmetje morajo za uveljavitev regresa za osemenjevanj predložiti potrdila o osemenitvi, za denarne podpore pitanju r potrdila o prodaji živali, oboje za čas od lanskega 1. novembra0 letošnjega 31. marca. . t Nakup sadik visokodebelnega sadnega drevja bo obe' spodbujala z regresom v višini do 50 odstotkov cene. Regr£sL mogoče uveljaviti na podlagi fotokopije računov za čas od lans*e™ 1. novembra do letošnjega 31. marca. Sedem tolarjev izvozne spodbude za krompir l Slovenska vlada je pred kratkim izdala uredbo, s katero J dopolnila finančne intervencije v kmetijstvo za letošnje polletje. Uredba prinaša več novosti, med drugim tudi VJ izvozno podporo za krompir. Ker so s prodajo lanske 'etl^ krompirja precejšnje težave, je vlada podporo zvišala na seo .} tolarjev za kilogram, od 30. aprila dalje pa bo spet pet tolarjev,, novo je uvedla podporo za izvoz čipsa, in sicer v znesku 25 tolafl za kilogram. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sa in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): 40n * krompir 20 - 30 * mladi krompir 140 - * kislo zelje 80 - 100 * kisla repa * jabolka 60- 90 * hruške * čebula 40-55 * mlada čebula * česen 300 - 450 * peteršilj * špinača 180 - 250 * korenje i? 100-p (jMJ HONDA ŽIBERI PRODAJA in SERVIS VOZIL UGODIM* "HONDA CIV1C B1N60^| ŠPORTNI VOZNI* "BOGATA SERIJSKA OPREM* HONPA PREIME10 iti lji VTEC. HOMA CMC^ N0V0:_ BRITOF 173,4000 Kranj Tei./fax:064 242 ALUMINIJASTA PLATIŠČA 5,5 x 13_____________________________________14.759 SIJ 6 x 14__________________________________________15.800 SIJ 7 x 15__________________________________________16.650 Sfl (cene s prometnim davkom) Prodaja: BOLTEZ /A GI {°Po/, Veste °ome Zksbe p°do teizk Prvo , Ibik Tja, t miovt %e2 >pal "i nai pete l) VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO KRANJ, STANETA ŽAGARJA f c telefon: 064/331-639, 331-66J t>0, mi TO ek, 4. aprila 1997 vreme Vremenoslovci nam za danes napovedujejo spremenljivo do pretežno oblačno, Popoldne se bo vreme izboljšalo in razjasnilo. Jutri bo večinoma oblačno, nekoliko bolje ho v nede]jo. LUNINE SPREMEMBE V ponedeljek bo mlaj nastopil ob 13.03, zato glede na Herschlov vremenski ključ Prihodnji teden na žalost lahko pričakujemo sneg in dež. Ja Madonna... S-......»4--------------------jt ^=1 J... m$B jt-------................m jSil _______' IjY[J&jt~^ 1AN PLESTENJAK -GLASBA IN SLIKANJE ^ izmed slovenskih družin, ki je do ^Polnosti omrežena z umetnostjo je Menjakova. Mati Dora in brat ,0r"en sta priznana slikarja, Jan je wsbenik. Bralke in bralci jih poz-J?te tudi z odmevne Glasove preje v f>fJeloški kašči junija lani. ° dolgih letih pa je Jan spet začel ™*kušati svoj slikarski talent in kot \ narisal Sonjo Javornik; menda I J kilo slabo. Pravi, da nekaj talenta tjj» treba bi bilo le delati... J*f*a izvoljenka fotomodel Martina ffit pa mi je zaupala, da verjetno * bo le akter v Janovih videospotih, pNs; da se bo verjetno opogumila ^stopila tudi kot pevka. Sest let je igrala kitaro, posluh ima, m«datelja tudi, pa še lepa je povrhu... jj* k NEKAJ GLASBENIH MISLI: Pipete pesmi so najlepše. . Pasfaa ne pozna meja. Predvsem to velja za koračnice. j*5*«, Iti jo igrajo an porokah, me vedno spominja na glasbo, ki so p \Prti takrat, ko so vojaki odhajali na bojna polja. iS? J* nevarno prav tako kot slikanje. >ie prav tako težavno kot slikanje. En napačen ton in pokvarili f «otno pesem. Pri slikanju je ravno tako. En napačen ton »H slika je v celoti pokvarjena. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Za rekreacijo tečemo vsi, a brez EDINE Še na pol poti ne bi prišli. Miha Hribar, Blejska Dobrava ...je igrala Evito Peron, ženo nekdanjega argentinskega predsednika, ki je bila za ta južnoameriški narod bržkone pomembnejša od samega predsednika Juana Perona. Mogoče bi celo lahko rekli, da se je tipos takorekoč "šlepal" na Evo oziroma ljubkovalno Evito. Ker bi o tem zagotovo več vedeli povedati razni zgodovinarji, oddelek politično zgodovinopisje, se bom na tem mestu od Evite poslovil, ne pa še od Madonne. Film ste si v teh dneh pač ogledali, ali pa ne. Kakor vem prav. Takole bi dejal - nič pretresljivega, no precej pretresljivo je v dvorani sedeti krepko čez dve ure predvsem za vse, ki ne "porajtate" kaj preveč mjuziklov. kakorkoli že, ocen o filmu ste v takih in drugačnih medijih slišali in prebran že dovolj in tisto, da je glasba mogoče še najboljši del Filma, bo bržkone držalo - ali pa tudi ne. Hja... Kar se tiče prodaje plošče s filmsko glasbo iz Evite, je zadeva uspela. Malo surle je bilo pri Oskarjih, nominaciji le dve, dobili pa le enega... ali oba... saj se ne spomnem. Spomnem pa se, da bo potrebno opraviti en konkreten žreb. Ker Madonna za tega del ni mogla priti v Slovenijo, je žrebala kar po internetu. Par tipk in "en-terjev" na računalniku in nagrado prejmeBranko Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, 4000 Kranj. Čestitamo. TOP 3 1. Gama MM 6 2. Zobar - Čuki 3. Evita - soundtrack NOVOSTI Najprej o vstopnicah za kakšen Iconcert, naprimer, napri-mer... za Body Count, ki bodo nastopili 10. maja v Ljubljani. Cena, dva jurja m pol - definitivno. Pa k nosilcem zvoka: na voljo je cedejka "Storie" italijanske pevke, ki se ji reče Anna Oxa (če gledate Auerja - tista bionda izpred 14. dni), še eno podobno zveneče ime je tu in sicer Andrea Becelli "Roman-za" (tip izvaja moderno klasi-ko...), pol pa so tu še zadeve kot Live - Secret Samadhi, Gina G -Fresh!, TDF - Retail Therapv, pa jazz z Benom Vvebstrom - MŠSTVICA RADIA KRANJ lattelta ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 4.4.1997, ob 18.30 uri mat,. %1 1- NAPOLEON: PROSIM OSTANI 2- BABILON: CVETJE V JESENI 3- PETER LOVŠIN: ANGEL IZ NEKJE VMES 2-4FUN: POKLICI ME 5- GIMME 5: SLEDI SIVIH CEST $• VILI RESNIK: TVOJA PESEM «• g- J. HERBIE: ČOKOLADA , «■ POP DESIGN: SONCE JE ZAŠLO 2 S^r-ERCY: WHEN I DIE 3.Cu?lG,RLS: MAMA 4^ SOciblSS: DONT SPEAK 5 lcI?lR: SATURDAY NIGHT i D i ALONE 7. Wt^ ,!°-§0: VVORLD IN MOTION 8. WET: IF I NEVER SEE YOU AGAIN ^*CKSTREET BOYS: ANYWHERE FOR YOU JjpON ŠTEVILKA 21 ^AČOŠT, Moj NASLOV: The Warm Moods, pa Best of Marte Sebestyen..., aha še malo bolj rockcrske in žaga zadeve: Rollins Band - Come in Ans Burn, W.A.S.P. - K.F.D., Queensryche... pa Ash - Spe-cial edition (dve cedejke - ena studijska, druga v živo). In še dve top popularne zadeve, na eni strani singl plošča Back-street Boys - Anywhere for You in na povsem drugi album Nicka Cavea & The Bad Seeds -The Boatman's call. Uf, uf... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 257: Hmm... vprašanje pa bo tokrat na temo Viktorji '96. Saj res, kako vam je bila kaj všeč prireditev. V živo je bila kar gut, čeprav od daleč z balkona, kjer smo imeli nekateri sedeti... K vprašanju torej. Odgovoriti se bo sicer dalo kratko in jedrnato, ne izključujem pa kakšne besedice več... Torej. Kdo od naslednjih treh je Krejel Viktorja: Mario Galunič, fiša Molk ali Sašo Hribar? Dopisnice seveda čakam v uredništvo Gorenjskega glasa, seveda do srede, 9. aprila, pripis "Jodlgator". Pa še odgovor Sonji, tanove plošče od Roda Stewarta. zaenkrat pri Aligatorju še ni videti, no pomembno je vztrajati, vsake toliko časa namreč pobaraj v rubriki ali pa pri Aligatorju osebno... O Kelly Family nič novega, o Zmelkowcih pa glih tako, pa čav. DISCOTEKA RADOVUI CA Danes, po 22. uri SOUTHRN CONFORT PARTY Qlasbeni gost TOMOJURAK "Nedeljski klepet ob kavi" V nedeljo, 6. aprila, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj "Nedeljski klepet ob kavi", ki ga pripravka in vodi Jana Debelak. =IADiO tfAnj 91.3 Ffi Gost oddaje bo upokojenec, po poklicu pravnik, gospod Božo Benedik z Bleda. Izdal je dve knjigi: "Bled, ta naš Bled" in "Z vesli v svetovni vrh". Njegova misel: "Živim z Bledom. Najraje sem imel uspehe vrhunskih veslaških prireditev, saj so ponesle ime Bleda v svet. Zdaj pa uživam v raziskovanju blejskega utripa." ^TRGOVINSKO PODJETJE d.d. ŠKOFJA LOKA LOKA KAVA - ZDRAMI IN PREMAMI Kupon: Predlagam gosta v oddaji "Nedeljski klepet ob kavi" Moje ime in naslov: 2«II« OOmi GUBOM! OD 31.3. 1997 DO 5. 4.1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. NINA - TREBAM TE 2. BEE GEES - ALONE 3. DR. IGGY - MEGAMIX 4. MARCEL POMANOFF - l'D LOVE YOU TO 5. SPICE GIRLS - MAMA /WHO DO YOU THINK 6. N SYNC - TEARIN'UP MY HEART 7. C-BLOCK - SOP STRONG OUT 8. NEW/KELLY FAMILY - FELL IN LOE WITH AN ALIEN 9. SARAH BRIGHTMAN + ANDREA BOCELLI - TIME TO 10. 3T-GOTTABE YOU 11. NEVV/911 - BODYSHAKIN 12. NEVV/DJ KOOL -. LET ME C LEAR MY THROAT 13. USA STANSFIELD - THE REALTHING 14. BACKSTREEET BOYS - ANYTHING FOR YOU 15. VVHITE TOWN - YOUR VVOMAN LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. GALA-LETA BOYCRY 2. B.B.E. - FLAXH 3. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 4. NOMANDLAND - FANTASY 5. HARDEA - MR FACKER 6. SKANKY - VVHERE IS MY MONEY 7. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 8. SLO ACTTVE - LJUBEZEN Ml GOVORI 9. DJ MAVERICK - VVRONG IS RIGHT / DAYS OF GLORY 10. TEH SOUNDLOVERS - PEOPLE 11. IMPERIO - VVINGS OF LOVE 12. AQUA - ROSES ARE RED 13. NEVV/CAPTAIN JACK - TOGETHER AND FOREVER 14. FUTURE BREEZE - KEEP THE FIRE BURNIN 15. 2 AUVE - VZELA BITE 16. GENERAL BASE - ON AND ON 17. NEVV/DJ VERTIGO - OXYGENE 18. DJ STONE - KOMMANDO 19. NATAŠ HA HAGEN - YOU AND YOU 20. JAM IN DEEP - BASTARD '97 21. NEVV/DJ BALOON - 4 FUN 22. THE ALTERNATIVE CREATORS - THE BEAST 23. SASHA + POVVER DANCERS - PRAVA CIFRA 24. NES/LISA - MIDDLE OF THE NIGHT 25. C - MANIA - CCROSS MY MIND 26. KADOC - ROČK THE BELLS 27. NEVV/STRIKING MAN - MY HOUSE (IT*S NOT EVEN A MUSIC) 28. INTERNET- SAXY JAM 29. NEVV/PULSAR/HOUSE NATION 30. LUNA - YOU AND I TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Hay, ljubitelji dobre, popularne glasbe. Danes se vam ponovno predstavlja na novo oblikovana lestvica tržiškega radia, Tržiški hit. Lepo počasi jo preglejte In izberite svoja dva hita, ju vpišite v kupon, ga začinite še s predlogom in vse skupaj pošljite na naš radio. Lahko se vam zgodi kaj takega, kar je doletelo Uršo Romih Iz Tržiča. Urša je ponedeljkova nagrajenka in prejme nagrado pokrovitelja AVTA LESCE. ČESTITAVA Pa še to: s 1. aprilom bomo ponovno vsak teden izžrebali gosta v oddaji, če želite videti, kako sama lestvica poteka v živo, spoznati naju, skratka bjti gost Tržiškega hita, potem to navedite na dopisnico. Lepo se imejte in ČAOI Vesna in Dušan Lestvica: 1. Prosim, ostani - NAPOLEON (1) 2. Saturday night - SOUEEZER (5) 3. Please doni go - NO MERCY (9) 4. Don't cry for me Argentina (remix) - MADONNA (3) 5. Time to sav goodbye - S. BRIGHTMAN & A. BOCELLI (10) 6. Mama - SPICE GIRLS (13) 7. Fall In love with you - ACTIVATE (15) 8.1 love you stop - RED 5 (11) 9. Silently - CAUGHT IN THE ACT (8) 10. Anywhere for you - BACKSTREET BOYS (6) 11. Nana - KELLY FAMILY (2) 12. Tony problem - D.J. MARX (novo) 13. Thinklng about you - JAM (novo) 14. Brown girl in the right - BONEY M. (OLD) 15. T.N.T. for the brain - ENIGMA )novo) 16. Fantasy - NOMANSLAND (novo) Izpolnite kupon In ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 7. aprila. KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: GREMO V LIFE 913 Fn RADIO KRANJ SREDA, 9. aprila 1997 ob 17. uri oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter April je tu, z njim skupaj pa v LIFU tudi veliko zanimivih gostov: ROK'N BAND, LATINO, PARNI VALJAK. Vas zanima kdaj? Bi radi dobili kakšno vstopnico za te koncerte? Bi radi uživali ob dobri glasbi in klepetali z nami? Potem ne pozabite na našo družbo v SREDO, 9. 4., ob 17. uri. Vsi bralci Gorenjskega glasa, ki boste poslali kupončke, pridete v boben sreče in lahko dobite lepe nagrade: KAVBOJKE BLUE MOON V JEANS CLUBU PETRIĆ V KRANJU, PIZZE V PIZZERIJI KLEMENTINA V PUNGERTU V ŠKOFJI LOKI. VSTOPNICE ZA LIFE IN NAGRADO GORENJSKEGA GLASA. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 5. APRILA 1997 TVS 1 7.40 Včeraj, danes, jutri 7.45 Radovedni Taček 8.05 Taborniki in skavti 8.20 Male sive celice 9.10 Zgodbe iz školjke 9.40 Strekljeve ljudske pesmi: Ljudski pevci in godci 10.10 Snežna reka: Saga o McGre-gorjevih, avstialska nanizanka 11.00 Hugo, TV igrica 11.30 Tednik 12.30 TV avtomagazin, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.00 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 14.50 Videostrani 15.00 Sprehodi v naravo, 3. oddaja 15.15 Johnnv in mrtveci, angleški barvni film 17.00 Obzornik 17.10 Kronika afriških živali 18.00 Na vrtu 18.25 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.10 Slovenska polka in valček, prenos iz vinske gore 22.05 Za TV kamero 22.20 Poročila 22.50 Trd oreh, angleška nadaljevanka 23.40 TV jutri, videostrani TVS 2 8.00 Euronews 11.00 Sonce ne sije vsak dan, ponovitev češke nadaljevanke 11.50 Morilci in priče, ponovitev ameriškeg 13.30 Roka ročka, ponovitev 14.25 Echo point, avstralska nadaljevanka 14.50 Kozorog, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.50 Teniški magazin 17.15 Košarka NBA action 17.40 Košarka NBA: Orlando -New York, posnetek 19.30 Echo Point, avstralska nanizanka 20.00 Ran, fran-cosko-japonski barvni film 23.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Kor-oografinja Majna Sevnik Firšt 0.30 V vrtincu 1.00 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Detektiv Droopv 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.20 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.45 Ned in Stacev, ponovitev 12.10 Sobotna matineja: Vitez med roboti, film iz serije Vitez za volanom 13.45 Kako je bil osvojen divji zahod, 13. del nadaljevanke 15.35 Ta čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf, 39. del 16.30 Mupet show 17.00 Disnev predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 18.00 Atlan-tis, glasbena oddaja 18.45 Kung fu, 21. del 19.30 Fawlty Towers, 1. del angleške humoristične nanizanke 20.05 Poročen na kvadrat, ameriški barvni film 21.40 Spoštuj očeta, ameriški barvni film 23.20 Vroči pogovori, erotična nanizanka 23.50 Emanuela na Orientu, erotični film 1.25 video strani POPTV 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Re-boot, mladinska serija 9.00 Klop, risana serija 9.30 Parker Lewis, mladinska serija 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 10.15 Flipper, mladinska serija 11.00 Proti vetru, 1. del nemške nadaljevanke 12.00 Lois in Clark: Nove Superma-nove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Grand Prix 13.30 Obraz tedna, ponovitev 14.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovitev 16.00 NHL hokej 17.00 Očka išče mamo, švedski barvni film 18.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 19.00 Varuška, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Maver-ick, ameriški barvni film; Mel Gibson, Jodie Foster 22.15 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Boj za pravico, ameriški barvni film; Steven Seagal 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Tv prodaja 10.20 Videokolaž 13.00 TV prodaja 14.45 TV prodaja 15.00 TV salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah 16.00 Tečaj francoščine 17.00 Videoboom 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Mrtva pred zoro, ameriški triler; Chervl Ladd, Jameson Parker 22.30 TV prodaja 22.45 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 8.05 TV koledar 8.10 Poročila 8.20 Srečni Luka, risana serija 8.45 Potovanja dr. Dolittlea, zadnji del risane serije 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 11.10 Jesti sam, dokumentarna oddaja 1200 Poročila 12.25 Junaki Pavlove ulice, madžarsko-ameriški film 14.10 Smerokazi 14.40 Briljantina 15.35 Filipovi otroci 15.55 V Virovitici se je začela obramba Hrvaške, dokumentarna oddaja 16.40 Televizija o televiziji 17.10 Poročila 17.15 Prva služba, dokumentarni film 17.30 O življenju čisto resno 18.15 Potujmo po Hrvaški 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Coca - cola, nagradna igra 20.25 Poveljnik, ameriški film 22.05 Opazovalnica 22.40 Svet zabave 23.10 Polnočna premiera; Cadfael HTV 2 10.45 TV koledar 10.55 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 13.55 S knjigo v glavo 14.50 Divje srce, ponovitev mehiške nadaljevanke 16.40 Zakon v L.A., ponovitev 17.25 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 17.55 Zadnja predstava na svetu, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 19. glasbeni bienaie 21.15 Vesoljsko obdobje, dokumentarna oddaja 22.20 Nove priložnosti, nanizanka 23.05 Zlati gong AVSTRIJA 1 12.05 Policist in pol, ponovitev ameriške kriminalistične komedije 13.30 šport: Rokomet, liga prvakinj: Niederostereich - MAR Valencia, prenos polfinalnega srečanja 14.45 Bos po Nilu, italijanska akcijska komedija 16.25 Beverlv Hills, 90210 17.15 Savannah 18.00 šport : Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Mesečnica, ameriška ljubezenska komedija; Cher, Nicolas Cage 21.55 Popoln spomin, ameriški akcijski zf film; Arnold Schwarzeneger 23.40 Seznam za odstrel, ameriška akcijska kriminalka 1.00 Mesečnica, ponovitev ameriške ljubezenske komedije 2.35 VValker, teksaški mejaš, ponovitev 3.20 Savannah, ponovitev 4.00 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 4.45 Gorila in diamantna mrzlica, ponovitev francoske TV kriminalke AVSTRIJA 2 9.05 Lonček na poti, kuharski magazin 10.15 Počene verige - veliki pobeg, ameriški vojni film 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljubezen po notah, avstrijska glasbena komedija 14.35 Sveta Lucija, nempka glasbena komedija 16.10 Slikanica o Avstriji, dokumentarni zapis 16.30 Alpe - Donava - Jadran, magazin 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoč6?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Šampion, zabavno-glasbena oddaja 22.20 čas v sliki 22.30 Vse je komedija: Druga violina, posnetek predstave 0.25 čas v sliki/Po premieri 0.30 Smrtonosni sum, ameriška TV kriminalka 210 Pogledi od strani, ponovitev 2.15 Ozri se po deželi, ponovitev 2.45 Schiejok, ponovitev 3.45 Sport: Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 5.10 Gozdni inšpektor Buchgolz, ponovitev TELE-TV KRANJ ... videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 450 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 45. oddaja 20.35 Vila Bistrica 20.45 Pred 25. mednarodnimi dnevi mineralov, fosilov In okolja -Minfos Tržič ?97 21.04 Kurnlkova hiša v Tržiču 21.22 Glasbeni spot 21.25 EPP blok -3 21.30 36. sejem kmetijstva in gozdarstva 97 21.47 študijski krožek: Cvetlični aranžmaji 22.00 Odprti ekran (ponovitev) 22.15 Kamera presenečenja - 72. oddaja'Oliver Antaver v osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj 22.35 Odprti ekran - 2. del (v živo) -Naj, naj - The best 96 (ponovitev) 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -136. oddaja 00.00 Z vami smo bili... nasvldenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.32 Videostrani LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Too much - oddaja za mlade v živo iz studia LOKATV. Tokrat bodo voditelji Sandra, Eva, Rok in Tehnik Boris klepetali s priznano in priljubljeno slovensko pisateljico Deso Muck, poklicali boste lahko tudi gledalke in gledalci, videli boste nastop, slišali nekaj novega - skupina Napoleon je začarala mlade škofieločanke, naša mlada ekipa pa je bila tudi v Planici in še in še. Ponovitev oddaje bodo naslednjo soboto ob 9.10 In v nedeljo, 20. aprila ,ob 17.30 uri. Če boste zamudili Too much, boste v soboto žalostni. TV ŽELEZNIKI 19.00 Novice izpod Ratitovca 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.18 EPP blok 18.20 Srečanje otroških in odraslih folklornih skupin 19.15 Risanke 19.20 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda (Dolinšek Marjan) 20.48 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe -ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani KINO IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 18.25 Mladinski program, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Odprt ekran 20.50 Video boom 40 21.50 Film 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Minute za starše 9.50 EPP 10.20 Obrezovanje in sajenje sadnega drevja 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Tomaža Zavrla 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Za začetek bomo razvili pogovor z Ljubišo Stojanovičem, znanim bioenergetikom, ki se trenutno nahaja v Sloveniji. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 11.35 RM video studio 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Moja je lepša kot tvoja z gosti: šaleški fantje 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 1200 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek, Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kuli-narike 12.00 RGL - na slovenskih vinskih cestah 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.15 Novice 15.00 RGL na slovenskih vinskih cestah 15.30 Vklop radia Slovenija DO 16.15 Na slovenskih vinskih cestah 16.45 Notranjsko kraški mozaik 17.25 S totega konca - štajerski tedenski magazin, vinske ceste 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.30 Star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program 1064/223*111 CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 17. in 19. uri, avstral. drama SIJAJ ob 21. uri STORŽIČ amer. thrill. SEME ZLA ob 16. in 18. uri, Filmsko gledališče ob 20. uri ŽELEZAR amer. ris. PEPE IN PEPČEK ob 16. uri, amer. erot. thrill. USODNI NAGON ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. drama MICHAEL COLLINS ob 18. uri, music. drama EVITA ob 20.30 uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! ŠKOFJA LOKA amer. kom. 101 DALMATINEC ob 16. uri, amer. film PRIKAZEN IN SENCA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. muzik. EVITA ob 20.30 uri NEDELJA, 6. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.25 Včeraj, danes, jutri 8.30 Ozare, ponovitev 8.35 Željko, avstralska nanizanka 9.00 Živ žav 9.55 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 10.00 Na vrtu, ponovitev 19.25 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 10.25 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 10.55 Pomagajmo si, oddaja TV Koper - Capodistria 11.25 Obzorja duha 11.55 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.10 Planet In, ponovitev 14.30 Sami, ameriški film, 1975 16.00 Škofovsko posvečenje, prenos iz ljubljanske Stolnice 18.00 Obzornik 18.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.35 Spoznavanje narave in družbe, 4. oddaja 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Rondo kviz 21.45 Večerni gost: profesor dr. Boštjan M. Zupančič 22.35 Poročila, vreme 22.45 Ciklus filmov F. Forsytha: Le skrivnost voč, angleški barvni film, 1989 0.20 Videostrani TVS 2 8.00 Euronevvs 8.50 Mali oglasi, ponovitev slovenske humoristične nanizanke 9.25 Južna Amerika, ponovitev slovenske dokumentarne oddaje 10.05 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 11.05 Karaoke, ponovitev 12.05 Echo Point, ponovitev avstralske nanizanke 12.30 R. VVagner: Nibelunški prstam: rensko zlato: Opera 15.00 Po domače 16.10 Zgodilo se je neke noči, ameriški Ib film 17.55 Državno prvenstvo v košarki: 2. tekma finala končnice (ž), prenos 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Starinarnica, angleška nadaljevanka 20.45 Slovenski magazin 21.15 Zlati petelin '97 21.45 Bitka za reko, slovenska dokumentarna serija 22.20 Šport v nedeljo 23.05 Noč filmske glasbe: Oulnci Jones in Michael Legrand 0.10 Slovenski magazin 0.40 Tok noč tok - TNT, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 video strani 8.40 Detektiv Droopv 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.30 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.20 Dediščina sončnih bogov 11.50 Nedeljska matineja: Zvezda je rojena 13.45 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.55 Daktari, 31. del nanizanke 14.45 Ta čudna znanost, ponovitev 15.10 Najstniki proti vesoljcem, 19. del serije 15.35 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 40. del 16.30 Muppet shovv, gost oddaje je Jo-nathan VVinters 17.00 Disney predstavlja: Osvoboditelji, 2. del ameriškega barvnega filma 17.50 Miza za pet, 20. del nanizanke 18.35 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 19.10 Mantis, ameriška nanizanka 20.00 Latino, ameriški barvni film 22.00 Vitez za volanom, 40. del nanizanke 22.50 Vročica noči, 20. del nanizanke 23.40 Odklop, 6. del 0.10 Nenavadna doživetja, 19. del 0.55 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Odpadnik, ponovitev 12.00 Argument 1230 Pet utripov srca, ameriški barvni film, 1991 14.30 Glavni kuhar, angleška humoristična nanizanka 15.00 Gorski zdravnik, nadaljevanka 16.00 Na jug, kanadska nanizanka 17.15 Lov za ženinom, ameriški barvni film, 1988, Amy Irving 19.00 športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Faust, nemška nanizanka 23.00 Dvojna prevara, ameriški barvni film 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 10.20 Videokolaž 12.00 Angelus, prenos Iz Vatikana 12.15 Črna puščica, risani film 13.10 Šolska košarkarska liga. ponovitev 14.00 TV prodaja 14.30 Šport, dokumentarni film 15.00 TV prodaja in turistični napovednik 16.00 Izziv, ponovitev aktualnopolitične oddaje 17.00 Wyatt Earp: Vrnitev v Tombstone, ponovitev ameriškega filma 18.30 Risanke 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Fenix, avstralska nadaljevanka 21.00 Z glasbo v srcu 21.45 Angelus, ponovitev 22.00 TV prodaja 22.20 Dnevnik 23.30 Video kolaž 12.00 Dnevnik 1230 Kmetijska oddaja 13.15 Dokumentarno-folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 14.55 Oprah Show 15.45 Greh zaradi nezrelosti, ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.30 Beverly Hills, 6. del ameriške nanizanke 18.20 Melrose place, 6. del ameriške nadaljevanke 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.50 Robin Hood: Princ tatov, ameirški barvni film; Kevin Costner 23.15 Opazovalnica 23.45 Alfred Kinsey, dokumentarni film 0.40 Poročila HTV 2 12.15 TV koledar 12.25 Vesoljsko obdobje, ponovitev 13.25 Dosjeji X, ameriška nanizanka 14.10 Polnočna Kremiera; Cadfael, ponovitev 15.40 isanka 15.50 Zlati gong 16.40 Josip Klima, portret 17.40 Slike iz globine, dokumentarna serija 18.35 Popaj, risana serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Vidikon 23.40 V naročju neznancev, ameriško-italijans-ki film AVSTRIJA 1 12.30 Posebnež, francoska komedija 15.00 James Bond: Živi in pusti živeti, ameiški fil; Roger Moore 16.00 Tudi angeli jedo fižol, italijansko-francosko-španska akcijska komedija 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Belo-modre zgodbe, nemška serija 21.00 Columbo: Etuda v črnem, ameriška TV kriminalka 22.35 Kraj zločina: Ljubezen, seks in smrt, nemška TV kriminalka 0.05 Čas v sliki 0.10 Šport 0.15 Popoln spomin, ponovitev filma 2.00 Preživeti igro, ameriški akcijski film 3.30 Seznam za odstrel, ameriški akcijski triler 5.00 Alarm za kobro 11, nempka policijska serija AVSTRIJA 2 10.30 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 1200 Visoka hiša. iz parlamenta 1230 Orientacija 13.00 čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Klovni v zraku, dokumentarni film o papagajih 15.05 cesaric in kurir 15.30 Grad Hubertus, nemški domovinski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaiser-muhlen-blues, avstrijska serija 21.00 Seifman 21.05 Sosedi, avstrijska serija 21.15 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, zdravniška serija 22.00 čas v sliki 2210 K stvari v sliki 23.35 Vizije 23.30 Preporsto klasično: Johannes Brahms, dokumentarani film 0.35 Teden kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha - vodi: Dejan Vrabl (ponovitev) 9.40 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 445 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 55. oddaja 11.25 Top spot 11.30 ŠKL - šolska košarkarska liga 1225 EPP blok - 3 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 136. oddaja 13.30 Z vami smo bili... nasvldenje 13.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.32 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 EPP blok 20.40 Nedeljski film: Neupravičeno obtožena ... Tv prodaja ... videostrani Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Planica po Planici, ponovitev 20.43 Satelitski program De-tusche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.06 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 KINO Napoved sporeda za ponedeljek Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV pro» 18.05 Otroški program: Ura pra^j 18.25 Video boom 40 19.40 TopJP" 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20^ Glasbeni mix 20.30 Šolska košar% ka liga 21.10 Potovanja 21.30J", 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23-1 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodnaJj! poved 5.50 EPP 6.00 Pregled doflj kov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 R»°jJ Slovenija - Druga jutranja kronika Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP*Jv Oziramo se 8.30 Hov, ne znam don*j 8.50 EPP 9.00 Tema: Nedeljski W«gS ob kavi (gost v studiu g. Božo Ben< 9.50 EPP 10.00 Prelepa Goren|f-tf Tržič 10.50 EPP 11.00 Po domač«' kranjskem radiu v izbor narodno bavne glasbe 11.50 EPP 1200Bj* plačni mali oglasi 12.30 Osmrt^ EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP ]M Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP 1*5 Dogodki in odmevi RS 16.20 PrJJE Gorenjska 16.50 EPP 17.20 Hi" daleč, visoko 17.50 EPP 18.2° $ gradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP "r^ Večerni program - Glasba po J^Jvfo Marijana Koželja 20.00 Cikel oO°% popotovanjih v romarska kraja M*j^ gorje in Kurešček pri Ljubljani avi Frenka Muzega 24.00 Zaključek r grama Radia Kranj R TRŽIČ .jKV Oddajamo od 10.00 do 15.30 n« " stereo 88,9 in 95.0 Mhz. .j> Pozdravu iz studia ob 10:00 bo s%, Klepetalnica. Ob 11:20 bomo ^ prisluhnili oddaji Minute za " zdravje. Točno opoldne, toOjj. 1200, se bomo sprehodili po Teo*^ kem mozaiku in pregledali vse membnejše dogodke, Ki so se * okolici zgodili v preteklem tedriU' j 12:10 vas vabimo, da pr\sW Nedeljski duhovni misli. Sled' pogovor z g. Sladičem o krimina' ^ Gorenjskem. Obvestilom boste » $ prisluhnili ob 12:50. 13:10 je Wp Osmrtnice in zahvale. Sledile ^ glasbene čestitke. Za prijeten * "M delovnega tedna bomo ob ' poskrbeli tako, da bomo *a kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga I*® kronika 7.50 OKC 8.00 MWnJJfi» 11.00 Mali oglasi 1200 Osrr" qS\ BBC, voščila 13.00 Glasbeni«™ Ptujskih pet 14.00 Voščila WfWi godki in odmevi 16.00 Voščil«^ lovenske uspešnice na kasen ^ 1 18.00 glasbe Minute za ljubitelje RSORA 8.00 Napoved programa zgodovinski spomin 9.C tema - Poslanska pisarna hi N itn, K K ?> H H, % H J* S jeloški tednik 11.40 Kino Jj&)£U( deljska duhovna misel l2-3"^ I 13.30 Nedeljsko popoldne Slovenija 16.00 Glasbena zrn | 17.30 Nedeljsko srečanje izpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: *» LJUBLJANA: 105,1 MHZ ,d8ja 7.30 Kaličopkova druščina - j^eljs"; najmlajše ergeelovce 8.3" dane» jutro 9.15 Novice 9.30 v Ljubljani 10.00 Horoskop V4V N hovna misel 10.35 ^Ltft H? danes 11.00 Nedeljsk PO& 1*£ <0S Dvoglavi levji car - kvU■<*°^>^Q\>I Mladi RGL 15.00 Nedeljsk«; 15.30 DIO 16. Nedeljsk tirne 19. Od San n Osvetlitev 22.30 Vklop Star R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranj P^va ^ Duhovna misel, 8^%no$ Dop. inf. oddaja 9.O0 M maše 10.00 Reportaža T v v . in pozdravi naših POf'^of1 ] 2o!l5 Radio Vatikan ^ama 8V «« ko 22.00 HTV 1 CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 15., ^^M^^piA drama SIJAJ ob 2' '----—*"* "nekt V° - Y ,J 16. uri, amer. thrill IN PEPČEK ob K TRŽIČ amer. kom. JtHHY MAUUint od i /.jy "V-TT'im^ ob to- v,y„k* LINHARTOVA DVORANA amer. drama MICHAEL COLLN& » noyo0^. drama EVITA ob 20.30 uri BLED Ni predstave zaradi seirve ^ ZELt^ ŠKOFJA LOKA amer. kom. 101 DALMATINEC ob 18. in ODKUPNINA ob 19.30 uri ŽIRI amer. muzik. EVITA ob s S, Odprte strani- POGLEDI organizirana skupina ljudi, Prl^r skuPne cilJe in deluje po določenih iS Bistvena elementa za obstajanje tlan* Sta Prostovoljni pristop in trajnost nQ Va- Prostovoljni pristanek na društve-HQ Povila in društvene norme zavezuje ^ nstvo na podreditev društvenemu vodst-Prevzemanje obveznosti društvenega k aPn izvajanju in izvrševanju društvenega ^klPublika sloveniia se ie v procesu Jkj>na],evanJa zakonov, ki veljajo še iz M °Vanskih časov, odločila, da prerešeta Pn Zakon 0 društvih. In z njim društva °h ^ako imam<> samo še do novembra kk' okladimo društvene statute z novim 60^nclm - in se na ta način odločimo, ali f0 0 kot društvo dejavni tudi v prihodnje. Priložnost za premislek o tem, kaj ... ">a sploh so in kakšna je (bila) njihova GORENJ S K EGA J V GA Ma društva, nekoč in danes fovedL družbi. Na vprašanje, kaj je društvo, odgovarjamo z °m Prvega odstavka obsežnega članka o društvih v bi^. opediji Slovenije. Sledi vprašanje kdaj, kako in čemu so £qvq nastala. ^le. ppodovinske predhodnike veljajo srednjeveški cehi in bratovš-^dipl^jL r°zcvet društev, katerih nasledniki so dejavni še danes, pa l "a$e st i: PoseDno pl°dna so desetletja ob prehodu iz prejšnjega ekater• f0e- Na Slovenskem je ta razvoj naravnost fenomenalen. ^drsičg Sl to dejstvo razlagajo z domnevo, da so nam društva v » ^e/. m nadomestila drlavo, ki v teh časih pač ni bila naša. i?°C7 rg ° društvene8<* razvoja je bilo NAČELO SAMOPO- lesno ki°' iesar ne om°goča država, si ljudje organizirajo sami. y°vskih!itUr0 in nJeJ treznega duha si dvigujejo v sokolskih in kkv ruštvih. Slovenski planinci, ki z nemškimi tekmujejo za ^Čne'J6 fuzijo v Slovensko planinsko društvo, ker so združeni PKnlLtako v Planinstvu samem kot v prizadevanjih za gradnjo ^«/jav/, .potftoJank. Nekdaj številnim požarom se uprejo tako, da k^rnend poiarne hrambe" in gasilska društva. o ^nHg v ,u^tva' Mojega sedežje v Žireh, je: a.) čitanje časopisov D^ah j genskem in nemškem jeziku; b.) razveseljevanje v 4ričtle zd tn igrah Ud' Društvo se ne vtika v nikakoršne d>a.Snaeve" Tako se glasi prvi paragraf Pravil bralnega llelna vlnfna SO bila v Žiren> "poterdila" jih je "veleslavna c. kr. Iq°> Je bi V LJublJam' 30. nov. 1880, št. 9249." Kolikor mi je hatere8a d J- l° prvo "PotrJeno" društvo na gorenjskem jugu, o eč v en-TSti Sicer ne vemo kaJ Prida- Sedei društva je bil 1 °d vaških gostiln in verjetno je, da je "razveseljevanje" z leti prevladalo nad "čitanjem". Nakar je svoje odigrala še politika. Naj bo tako ali drugače, tu nam gre samo za to, da opozorimo na neko zgodovinsko dejstvo: na slovenskem podeželju, kjer tedaj še ni bilo poklicnih kulturnih ustanov (knjižnic, gledališč, galerij, muzejev...), so si ljudje pomagali sami: svoje kulturno udejstvovanje so organizirali v zavetju različnih društev. Tako zgodovina. Kaj pa društvena sedanjost? Zadnja leta in desetletja smo priča velikemu osipu društvenega delovanja. Botruje mu zanimivo protislovje, v katero je zašlo. Po eni strani je med nami vse manj ljudi, ki so pripravljeni karkoli narediti "društveno" (beri: zastonj). Pri gasilcih in v župnijah je takih posameznikov še dovolj, drugod, posebno v kulturnih društvih, je velik osip. Na drugi strani je vprašanje, kam bomo prišli, če bo treba vse plačati. Če bi imela vsaka vas poklicne gasilce, poklicno gledališko skupino, profesionalni nogometni klub... Tako seveda ne bi šlo. Da bi bila stvar še bolj zapletena, so poskrbele "objektivne" razmere. Požarov je vse manj, ljubljanska gledališča so blizu, kraji, v katerih so "prvoligaške" nogometne tekme, takisto. Kaj bi gasilec brez požarov, kdo bo sploh še hodil na predstave domače gledališke skupine ali na tekme lokalnega nogometnega moštva? In ne nazadnje: marsikatero društvo je le še fasada, za katero se podjetni posamezniki gredo svoj privatni "biznis". Ne pretiravajmo, stvari niso tako hude. Biti gasilec ne pomeni samo gasiti, to je oblika družabnosti. Igrati na amaterskem odru ali na domačem travniku tudi. Ljudi, ki to radi počno, ki to početje kot obliko družabnosti naravnost potrebujejo, je kljub vsemu precej. Posameznik, ki se po naravi sodobnega družbenega razvoja vse bolj zapira v zasebnost, ima hkrati vse večjo potrebo po različnih oblikah družabnega, rekreativnega, humanitarnega delovanja, bodisi kot igralec (aktivni član) bodisi kot gledalec (podpornik). Društvena praksa sama nakazuje rešitev. Ta je v tem, da dejavnost vodijo za to strokovno usposobljeni posamezniki (mentorji), ki naj za to prejmejo tudi denarno nagrado ali honorar. Režiser, dirigent in trener naj bodo plačani, igralci, pevci, godbeniki in tekmovalci pa ne. Saj to, kar počno, počno predvsem zase, za blagor svoje duše in telesa. Ki je največje plačilo. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 4 aprila 1997 Kaj za društvo narediti, ne pa kaj iz njega potegniti Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve imamo v Sloveniji kar 13.984 društev - samo športnih društev je 3.440, gasilskih okoli 1500, kultur-no-prosvetnih 1509.., Res je, da so nekatera društva vet ali manj te na papirju, vendar pa številna društva in klubi zelo dobro delujejo in vključujejo veliko članstva. Državni zbor je oktobra leta 199S sprejel zakon o društvih, društva pa se bodo morala do konca letošnjega leta na novo registrirati Veliko društev se je na upravnih enotah že registriralo, nekatere pa registracija še čaka 'če se ne bodo, bodo izpisani iz registra. Poleg formalnih zadev, ki jih narekuje zakon, sta pri društvih pomembni dve novosti: lastnina in pridobitna dejavnost. Nekatera društva namreč razpolagajo s kar precej premoženja: gasilci imajo velike in prostorne gasilske domove in drago opremo, planinci planinske koče in domove ter zemljo. Zakon o društvih ne govori o statusu te lastnine, ampak velja moratorij na društveno oziroma družbeno lastnino. Vendar se po društvih in po zvezah združenj ie krešejo ostra in nasprotujoča si mnenja, čigava bo ta lastnina. Pojavljajo se primeri, ko so občine prepričane, da ta lastnina pripada njim, društva pa trdijo, da se lastnina društev, pridobljena s prostovoljnim delom članstva, prispevki in sponzorji, v nobenem primeru ne sme odtujiti. Še posebno se zaplete, če društvo svoje lastnine ni vpisalo v zemljiško knjigo. Zakon o društvih tudi izrecno prepoveduje vsakršno pridobitno dejavnost; če pa društvo Že ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje dejavnosti, za katero je bito ustanovljeno. Želeli smo predstaviti, kako se novemu zakonu o društvih prilagajajo v nekaterih najbolj množičnih društvih: planinskih, turističnih In gasilskih. Gasilska društva imajo Še poseben status: so društva, ki so v javnem interesu, kar pomeni, da imajo veliko več pristojnosti kot druga društva, njihova organizacija pa se mora prilagoditi tudi več drugim zakonom. Turistična društva večinoma lastnine nimajo veliko, planinska pa - poleg lastninskih problemov prav planinska društva tarejo še druge težave. Prisluhniti pa bt veljalo enemu izmed naših sogovornikov, ki je slikovito označil vse probleme, s katerimi se danes srečujejo društva, klubi, združenja in druge organizacije. Takole pravi Franc Ekan "Pomembno je samo to, kaj za društvo narediti, ne pa kaj Iz društva potegniti...!" D. Sedej Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N r e R V J U Franci Ekar N E R V U Inž. Vili Tomat Kaj za društvo narediti, ne pa, kaj iz društva potegniti... Gasilci imajo rešeno večino zadev Mjm stolp je planinski, u pa Mami Yw $a$ilh pmohnje]t v M josto Med Planinsko zvezo Slovenije in nekaterimi planinskimi društvi so huda nasprotja, saj društva trdijo, da se mora zveza na novo ustanoviti, ne pa avtomatično podaljševati statusa. Društva je prizadevala tudi denacionalizacija, ni pa še zakona o lastninskih razmerjih. Lani je bilo v 210 planinskih društev vključenih 81.521 članov. Letni proračun Planinske zveze Slovenije znaša okoli 400 milijonov tolarjev - članarina predstavlja 9 odstotkov, od države dobijo 33 odstotkov, ostalo prigospodarijo sami. Kako veliko je pravzaprav bogastvo Planinske zveze Slovenije, kažejo še drugi podatki: planinska organizacija ima 162 planinskih koč in bivakov. V lasti Planinske zveze Slovenije je 42 planinskih objektov in zemlja. In dalje: samo na razpis za sofinanciranje investicij v visokogorske postojanke iz državnih sredstev se je lani prijavilo 21 planinskih društev za 30 planinskih postojank in komisiji za ekološko sanacijo planinskih poti ter raziskavo odpadnih voda. Planinska društva so pričakovala 80 milijonov tolarjev, za 36 milijonov naj bi bilo državnih subvencij, 33 milijonov so društva želela prispevati sama, 11 milijonov pa bi zbrala od sponzorjev in posojil. Največja "postavka" v okviru Planinske zveze je seveda Gorska reševalna služba s 124 milijoni tolarjev prihodkov, od tega več kot polovico sredstev zagotavlja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je, med drugim, lani opremila reševalce s 300 prenosnimi radijskimi postajami in 200 odzivniki. Drugo polovico sredstev pridobi GRS z darovi, ne nazadnje pa reševalci na leto opravijo 120 tisoč prostovoljnih ur. Reševalci so napravili zanimivo primerjavo: če je bila lani brutto ura v Sloveniji 900 tolarjev, so reševalci prispevali nad 100 milijonov tolarjev. Sredstva, ki jih daje družba, tako še oplemenitijo. Vse to so lepi in impresivni podatki, vendar pa je prav planinska organizacija tista, ki ji zakon o društvih prinaša največ preglavic. Lastninjenje! Planinska zveza naj se ustanovi na novo Pogovarjali smo se s predsednikom kranjskega planinskega društva Francijem Ekar-jem. Zato, ker je prav kranjsko planinsko društvo med prvimi doživelo prav nečeden poseg v lastno imovino, ko jim je občina brez vsakega poprejšnjega soglasja želela odvzeti in se polastiti stare Bežkove vile sredi Kranja in tudi zato, ker podatki kažejo, da ima Gorenjska 170 A planincev - takih planincev, ki intenzivno zahajajo v gore, od tega jih največ, kar 50 pripada kranjskemu planinskemu društvu. Slišali smo, da se nekatera planinska društva ne strinjajo s tem, da bi se Planinska zveza Slovenije po novem zakonu avtomatično naprej registrirala kot zveza. Zakaj nekatera društva protestirajo? "Gre za to, da društev nihče ni nič vprašal, kaj šele, da bi PZS sledila zakonskemu določilu, ki pravi, da je ustanovitev zveze društev prostovoljna na osnovi pogodbe, ki jo skleneta najmanj dve društvi med seboj. Člani novih zvez bodo samo društva, ki bodo Kam gre GRS? Med planinci je močno zavrelo, ko so zvedeli, da se je Gorska reševalna služba "izselila" iz Planinske zveze Slovenije? Kako je to mogoče? Gorska reševalna služba ima svoj znak, v njem pa je bita vsa minula desetletja oznaka tudi PZS, saj je Gorska reševalna služba ne nazadnje pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Zdaj pa je v oznakah Gorske reševalne službe v spodnjem delu okroglega znaka, ki oklepa rdeči križ in belo planino, pod Zgornjim obodom z napisom Gorska reševalna služba namesto PZS beseda Slovenija. Oznake in pravilnik, pravijo planinci, Gorske reševalne službe se spreminjata. Za GRS se v zadnjem času zanimata še policija in vojska in nemara še kdo, za katerega se še ne ve. Policija ji že dolgo nudi helikoptrske storitve, vojska je zadnji čas dala terenske avtomobile, radijske zveze in morda še kaj. Za zdaj še nihče ne more natančno povedati, kam gre slovenska Gorska reševalna služba. Bomo videli... podpisala pogodbo - akti Planinske zveze za društva niso več obvezni. PZS, ki ji nekatera društva ne priznajo več veljave, saj ne more biti naprej avtomatično registrirana, naj bi lahko ustanavljala tudi gospodarske družbe. Kar pomeni možnost odvzema planinskih postojank in drugih nepremičnin društvom, čeprav so planinska last." Vas torej postavlja v ponižujoč položaj? "Tako nekako. Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb in tako od sprejetja zakona dalje meddruštveni odbori niso več notranji organi Planinske zveze Slovenije. Meddruštveni odbori ne združujejo fizičnih oseb in ne morejo nastopati kot društva. Lahko bi bili kot zveza, a nimajo pravne osnove. Za Planinsko zvezo je po zakonu o društvih potreben ustanovitveni postopek s sklenitvijo pogodbe med včlanjujočimi se planinskimi društvi - takih pogodb in registracije zveze pa ni." Se obeta nova nacionalizacija? Kako je nastala lastnina planinskih društev? "Po drugi svetovni vojni je bilo vse planinsko imetje knjiženo najprej na Fiskul-turno zvezo Slovenije, potem na Planinsko društvo Slovenije. Nepremičnine športnih organizacij so bile v lasti FZS ali bile SLP, planinske koče pa so bile dane v upravljanje." Ali se vam zdi prav, da ima, denimo, Ljubljana - matica v lasti Kredarico? "Ne, ne zdi se mi prav - pripadati bi morala društvu, na katerega območju leži. Prav tako se ne strinjam, da je država podržavila Aljažev stolp. Aljaž ga je poklonil planincem in nihče jim nima pravice stolpa odvzeti. Vendar pa zakon ne govori o lastnini - čakamo na nove zakone o lastninskih razmerjih in drugih pravnih upravičenjih društev. Društva je prizadela tudi denacionalizacija. Ne ve se tudi, kaj bo z lastništvom planinskih poti - to bo treba rešiti s koncesijami ali kako drugače. Sam mislim takole: če nekdo, recimo, plačuje katastrski dohodek za severno triglavsko steno, naj bi ga država tega dohodka pač oprostila." Kdo bi moral razpolagati z lastnino? "Društva bi morala imeti civilno pravni status: lastnina ni ne družbena in ne državna in ne bomo pristali na nobeno novo nacionalizacijo. Tudi v Avstriji ima Alpen-ferein v lasti stavbe sredi mesta in dugo lastnino in ne vem, zakaj naj bi mi zdaj lastnino izgubljali." Ali so pri nas rentabilne postojanke, ki bi jih nekateri želeli privatizirati? "Nobena planinska postojanka, do katere je treba priti s konji ali helikopterji, ni rentabilna! Društva bi morala morebitni dobiček vlagati v drugo dejavnost, država pa sprejeti ustrezen režim obdavčenja prometa v visokogorskih ali dolinskih postojankah. Sicer pa naj bo pri vsem vodilna filozofija: Kaj za društvo narediti, ne pa, kaj iz društva potegniti..." V Sloveniji deluje več kot 1400 prostovoljnih gasilskih društev, i imajo v lasti veliko narodno bogastvo - od domov, zemljišč m opreme. Gasilci so organizirani po več zakonih in delujejo m posebna društva, ki so v javnem interesu. Ko smo na gorenjskih upravnih enotah spraševali, koliko društev in katera so že priglasila registracijo društev po novem zakonu, so nam v nekaterih enotah povedali, da so najdlje prav - gasilska društva. Gasilci imajo zadeve zelo dobro urejene, kot imajo naši gasilci tudi sicer vse drugo vedno vse najbolje "pošlihtano". Tudi zakonske formalnosti, za kar pa seveda skrbi tudi Gasilska zveza Slovenije, katere podpredsednik je inž. Vili Tomat, s katerim smo se pogovarjali o uskladitvi novega zakona o lastnini gasilskih društev, statusu poklicnih gasilcev in ne nazadnje tudi o - za gasilce ne nepomembnem vprašanju -plačevanju davka na veselice in druge prireditve, ki jih prav naša gasilska društva redno pripravljajo. Zato, da si pridobijo vsaj nekaj sredstev za njihovo prepotrebno gasilsko in varnostno dejavnost. Gasilska društva skrbijo za veliko več kot za samo društveno dejavnost: za varovanje ljudi in premoženja. Gasilci imajo vrsto zakonov Kako so organizirana in kakšen status imajo po novem zakonu o društvih gasilska društva? "Po zakonu o društvih je društvo prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupnih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom. Društvu se lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov. Društvo za pridobitev tega posebnega statusa zaprosi posamezno ministrstvo, ki nato za dejavnost podeli koncesijo. Gasilska društva so se tako organizirala v skladu z zakonom o društvih v javnem interesu - za kar jim je koncesijo podelilo Ministrstvo za obrambo oziroma Republiška uprava za reševanje. Imamo torej drugačen status, kot recimo druga društva. ste lahko voljeni v vse organe društva, organe pa sodijo tudi poveljstva. Tu paL zadrega: poveljnik pa ste lahko le s prflV sega bi« našega društva in nekdo, ki ne opravi v potrebnega izobraževanja, ne more poveljnik - po zakonu o društvih pa \ poveljnik lahko vsak. Gre za imenovan« 9 izvoljene člane." Kakšne so še morebitne razllkej!? gasilskimi in drugimi društvi? "Gasilska društva so ena redkih dru^ ki vključujejo vse občane in ni treba, d« člani društva od 18. leta starosti daJJ. Lahko so in tudi so mlajši. Člani dru*1.. so operativno sposobni do 63. leta sta ko pa niso več poveljniki, ampak so predsedniki društva." Davek na dobiček gasilskih veselic Imamo poklicne in prostovoljne gQ0^ koliko je še poklicnih gasilcev? Župani podpisujejo pogodbe Za varstvo pred požari je v vsaki slovenski občini odgovoren - Župan. Koliko bodo v občini namenili za varstvo pred požari, je torej stvar občine, župan pa sklene pogodbo z gasilci, jim podeli koncesijo in s tem gasilci pridobijo določene pravice. Med drugim ni nepomembno tudi to, da imajo status javnega interesa in tako lahko kot javne osebe posegajo v stanovanjske pravice - v nedotakljivost stanovanja, kar je razumljivo, saj gre pri njihovi dejavnost za varovanje premoženja in ljudi. Če je požar ali nevarnost požara, gasilci brez soglasja lastnikov lahko takoj vstopijo v stanovanje... Nadalje: gasilska društva so organizirana tudi po Zakonu o gasilstvu - delujejo tudi v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi nesrečami in požarnem zakonu. Nato imamo še pravila gasilske službe, ki opredeljujejo naš operativni red za uresničevanje operativnih nalog gasilstva - od dela do vodenja. Tu so še pravila o naših oznakah na uniformah, oblekah, funkcijah, ki se podeljujejo na osnovi pridobljenega znanja in tako dalje..." Ali ste imeli težave, ko je bil znan novi zakon o društvih? "Med zakonom o društvih in zakonom o gasilstvu so bila nekatera neskladja: o upravljanju društva in njegovih organih. V društvih lahko delujejo člani, pri gašenju pa poklicni in prostovoljni gasilci. Poklicni gasilci pa spet ne delujejo po zakonu o društvu, ampak so javni zavodi. Mi smo povezali prostovoljne in poklicne gasilce z oblikami sodelovanja, čeprav pravna ureditev sodelovanja še ni povsem jasna, sporno pa je tudi upravljanje zvez. Preprosto povedano: če ste član gasilskega društva, j|S|ci "Na Gorenjskem sta dve poklicni gaS1 ^ in reševalni enoti - na Jesenicah in v Krafl' y nato pa je še nekaj poklicnih gasile^ tovarni Sava. Jeseniški poklicni gasil0' bili prej v okviru Železarne, zdaj Pa m prevzeli širši nadzor nad požarno varnost Gasilska enota v Škofji Loki ima &\ gasilcev na Trati, ki poklicno servis^ gasilske aparate in popravljajo opremo- ^ je vsekakor koristno in zaželeno, saj poklicni gasilci v primeru požarne oe„ nosti v pripravljenosti in takoj na volj0- V Sloveniji je več kot 1400_8S^k društev, ki imajo nedvomno velikoj^ ženje. Kako je urejeno lastništvo? jI "Gasilci imajo lepo premoženje: ve ^ gasilske domove, opremo. Z zakono | gasilstvu je določeno, da vse premi en. nepremično premoženje pride v last '-ic0. cev, ki imajo nad vsem lastninsko pra # To je gasilcem uspelo. Nekatera dru*y imela lastnino vpisano že prej, drugJ^J j so splošno ljudsko premoženje. Pone* 0ii-problemi, kjer imajo ob domovih ^icih gone - in ta zemlja je prišla v last k5?et,{j. $ zemljišč in to bo treba še raZ*?Ssjh s° premoženjem pa je tudi tako: vca^. ^ imela gasilska društva tisto, kar so tvii uspela pridobiti, zdaj pa je treD* oSt pred požari posvetiti večjo oozom ^ kupovati ustrezno, tipsko opremo, avtomobili in drugo, kar pa veliko s obdavčen. "Članarina je simbolična, kar pnd°S denarja, so prostovoljni prispevki. Zat°> jj je vsak dobiček obdavčen, morajo » gasilci od denarja, ki ga dobijo z vese» j odšteti kar četrtino za davek. Mislimo, ^ društva, ki delajo v javnem interesu, ..m »o«* Hnvka. sai si ne p^ p GOKENJSEI GLAS 116, stran / Kranj, 4 »»rila 1997 biti oproščena tega davka, saj s ".Jčno \ vajo profita. Denar porabijo izk J a f dejavnost društva - za Povr" funk^ opravljajo pomembno državn varovanja ljudi in premoženja. VIN PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O KMETOVANJU, VRTNARJENJU Gorenjska govedoreja Zaraščanje postaja vse bolj tudi gorenjski problem Na nekaterih hribovskih kmetijah na Gorenjskem so najprej opustili prirejo mleka in se odločili za pitanje govedi. Ko so spoznali, daje pri pitanju še ihbši dohodek kot pri mleku, so opustili še vzrejo. Zemljo so prenehali obdelovati ali so joponudili v najem. Boljša zemljišča so lahko oddali, za slabša, strma pa ni zanimanja in se zaraščajo,"pravi dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in poudarja, da zaraščanje postaja vse bolj tudi gorenjski problem. Iz nekaterih koncev Slovenije, rtdvsem iz Prekmuria in Primorske, 'ffiišati, da govedoreja v zadnjih ?«* močno nazaduje. Zmanjšuje se Ifvllo prvih osemenitev, upada odkup Kako je na Gorenjskem? ft. Ce primerjamo Gorenjsko z drugi ^območji v Sloveniji, je precej na ?°Pem. Število prvih osemenitev, ki pbolje kaže na stalež in na razmere v rVedoreji, je predlani preseglo dvaj-y,.tisoč in rahlo narašča. Podobno l'J* za odkup mleka. Količina oddaljenega mleka se v zadnjih letih Povečuje iz leta v leto. Pred tremi leti, J* Primer, so gorenjske mlekarne ^Kupile 42,6 milijona litrov mleka, ^edlani že 43,4 milijona litrov, lani še koliko več." ^ mleku še vedno naJboljši v Sloveniji Gorenjska po mlečnosti krav še 9$j*a pokrajina v Sloveniji? en- i m bistvenih sprememb, Gor-ost r ^e po mlečnosti 5e vedno pred slov • P°krajinami in tudi nad kih tnslcim povprečjem. Na slovensko f metiJah, ki so zajete v A in AP ntrolo mlečnosti oz. proizvodnosti, Dr * P" tisasti pasmi dosegli pov-nCi tno mlečnost 3.923 kilogramov Seka na kravo, pri črnobeli 5.926 p'°gramov, povprečje za krave vseh 8o?en^ pa Je kilo?ramov- Na dos i- kmetijah so pri lisasti pasmi Hilet8 Povprečje 4.581 kilogramov pJKa, pri črnobeli 6.370 kilogramov, bijoPv$e za krave vsen pasem pa ie ko T Mogramov mleka. Gorenjs-^ mleko je bilo nad slovenskim majrečjem tudi po deležu mlečne SW° if in beljakovin. Povprečno Start mleko (od krav vseh pa-*ob Je VSebovalo 4,04 odstotka maš-Pqv ln 3,19 odstotka beljakovin, Oiai£runo gorenjsko pa 4,07 odstotka t^00 >n 3,23 odstotka beljakovin, leto-fe mlečnost narašča iz leta v taj " na slovenskih kmetijah, ki so Predi v A in AP kontrolo, je bilo ^lek P°vPrečJe 4.286 kilogramov 4.45|.na Kravo, lani, kot smo že rekli, %h ' gramov, na gorenjskih kme-s2l9Je Večnost v enem letu porasla s la lc0"g^^O kilogramov. Pa ne gre le Po Ste^ino! Gorenjsko mleko je tudi ganizmo somatskin celic in mikroor-Povp"°.v v mililitru nad slovenskim 'nov je Cxm" Po številu mikroorganizmi n * na evropski kakovostni nekolit° številu somatskih celic pa še * 11? zaostaJa." "»Ho t StevUo kmetij, ki oddajajo «v0' upada? je opazna vse večja °dWilracija: ob tem, ko količina ?ddafarga mleka narašča, število JrnaniJ^ ™l&ksi še naprej upada. ih ose-*'«let11..,° spodbudno sklepali, 'goveje živine na Gorenjskem ne nazaduje in da so tudi razmere v gorenjski govedoreji kar dobre. Slika je vendarle precej drugačna. Ali ne? "Opažamo, da večji rejci povečujejo število krav, predvsem manjši rejci na hribovskih in ravninskih območjih pa opuščajo rejo govedi ali celo kmetovanje. Opuščanje je večje na hribovskih in višinskih območjih, kjer rejci še bolj kot na ravnini občutijo nespodbudno odkupno ceno mleka in živine in preskromne državne spodbude. Veliko je primerov, ko so rejci najprej prenehali oddajati mleko, potem ko so ugotovili, da je pri pitanju še slabši dohodek kot pri mleku, so opustili še pitanje. Zemljo so prenehali obdelovati ali so jo oddali v najem." * Je med ostalimi kmetovalci dovolj zanimanja za najem ponujenih zemljišč? "Na nižinskem območju ni problemov, tudi za manjše parcele je dovolj povpraševanja. V hribih je drugače, boliše obdelovalne kose še lahko oddajo v najem, za bolj strme pa ni zanimanja in se zaraščajo. Zaraščanje postaja v zadnjih letih vse bolj tudi gorenjski problem. Z glavnih cest ga ni videti, hitro pa ga opazimo, ko se "spustimo" na lokalne ceste." Telet je dovolj in tudi cena jim je padla * Imamo natančne podatke o številu prvih osemenitev, o količini odkupljenega mleka in mlečnosti na kravo, zelo malo podatkov pa je o pitanju govedi in o odkupu. Kako to? "Pred leti, ko so večino govedi odkupile kmetijske zadruge, smo imeli vsaj približno sliko; odkar veliko živine odkupijo zasebni mesarji, niti te nimamo. Od vsega imamo le podatke o klavni kakovosti, ki kažejo, da je kakovost gorenjskih govedi nad slovenskim povprečjem. Za to sta vsaj dva razloga: prvič - Gorenjska ima nekoliko več svetlolisaste pasme govedi kot druga slovenska območja, in drugič - tudi kakovost reje na Gorenjskem je nad slovenskim povprečjem. Pri odgovoru na vprašanje, koliko kmetij na Gorenjskem se ukvarja s pitanjem goved, veliko pove podatek, da je lani premijo za krave dojilje uveljavljalo 745 kmetij. Do premije so bile upravičene kmetiie, ki niso oddajale mleka in so imele vsaj tri krave dojilje." * Pred leti je bil na Gorenjskem in drugod v Sloveniji velik problem s teleti. Kmetje, ki so jih ponujali prek časopisnih malih oglasov, so dobili tudi po sto telefonskih klicev. Cena je bila nenormalna, vrtoglavo visoka... "Zadeve so se zdaj normalizirale. Telet je dovolj in tudi cena je občutno padla. Ponudba lisastih telet je približno enaka povpraševanju, medtem ko je črnobela teleta že težko oddati. To je bil tudi razlog, da so na državni ravni lani popravili uredbo, po kateri je spet dovoljeno klati teleta črnobele pasme obeh spolov in teličke svetlolisaste pasme, ki niso primerne za nadaljnjo rejo. Pred leti se je cena telet svetlolisaste pasme povzpela do 800 tolarjev za kilogram, zdaj je od 500 do 600 tolarjev, cena črnobelih telet pa je od 400 do 450 tolarjev za kilogram." Stara krava je vredna toliko kot tele * Govedoreje! se tudi pogosto sprašujejo, kam z odsluženimi kravami... "Ob tem, ko je stare, odslužene krave težko prodati, je tudi cena zelo nizka. Dovolj pove podatek, da rejec dobi za "kumrno" crnobelo kravo le okoli 35 tisoč tolarjev ali približno toliko, kolikor mora odšteti za teleta. Pri nas je odkupna cena za stare krave že po ceniku polovico nižja od cene za mlado pitano govedo, običajno so tudi razvrščene v nižje kakovostne razrede. V Nemčiji, na primer, je to razmerje ugodnejše, saj cena stare krave ne pade pod 60 odstotkov cene za mlado pitano govedo." * Ob koncu lanskega leta je začela veljati vladna uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki je predpisala tudi "pravila za gnojenje". Po tej uredbi je z gnojevsko ali gnojnico prepovedano gnojiti zemljišča, ki so že nasičena z vodo ali so prekrita s snežno odejo, zmrznjena tla, zemljišča v veliki strmini... Kakšne so prve izkušnje? Ali kmetje spoštujejo uredbo? "Kmetje so bili kar dobro seznanjeni z uredbo, na vsakem našem predavanju smo jih na to opozorili in nekateri so nas celo po telefonu spraševali, ali že lahko začnejo voziti gnojevko ali ne. Uredba strokovno ni sporna, problematična pa je zato, ker je začela veljati le par tednov po objavi v uradnem listu in ker ni določila eno-ali dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bi kmetije lahko povečale gnojnične jame. Številne kmetiie imajo namreč premajhne jame, nekatere tudi samo za trimesečno skladiščenje gnojevke; glede na določila uredbe, ki med drugim prepoveduje gnojenje zasneženih ali zamrznjenih zemljišč, pa bi potrebovale jame, v katere bi lahko odlagale gnojevko vsaj pet ali šest mesecev. Naš oddelek za kmetijsko svetovanje je že predlagal ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi v naslednjih petih letih s proračunskim denarjem spodbujali tudi povečevanje gnojničnih jam. Po uredbi lahko kmetje gnojijo svoja kmetijska zemljišča z živinskimi gnojili v količinah, pri katerih letni vnos rastlinskih hranil v tla enega hektarja ne presega mejnih vrednosti letnega vnosa. Obremenitev enega hektarja tal pa ne presega mejne vrednosti, če letna količina uporabljenih živinskih gnojil ni večja od količine gnojil, ki jo v tem času pri reji goved dajo tri glave velike živine (GVZ) na hektar. Izpolnjevanje te določbe je najtežje na kmetijah, ki so povečale čredo, nimajo pa za to dovolj lastnih in najetih zemljišč in poleg močnih krmil dokupujejo še osnovno krmo. Dolgoročno se bo obremenjenost, ki ponekod že presega 3 GVŽ na hektar, zmanjšala, saj se na teh kmetijah vse bolj odločajo za najem kmetijskih zemljišč." Država bo morala preiti na neposredna plačila * Hrbovski kmetje verjetno še bolj kot ravninski občutijo posledice nizke odkupne cene. So denarne spodbude, ki jih za ohranjanje kmetijstva na hribovskih in višinskih območjih namenja država, dovolj velike? "Ob tem, ko odkupna cena mleka in goved po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije ne pokriva pridelovalnih stroškov, tudi državne podpore niso zadostne. Govedoreici na hribovskih in višinskih kmetijah dobivajo poleg podpor, do katerih so upravičeni vsi rejci, ki izpolnjujejo pogoje, še podpore za prirejo mleka in za krave dojilje ter za planinsko pašo. Ocenjujemo, da bi bilo za obstoj in razvoj hribovskega kmetijstva ter za ohranitev poseljenosti in negovane krajine koristno, če bi država po vzoru nekaterih drugih držav prešla na neposredna plačila, ki bi jih "vezali" na površino zemljišč." * Pogosto je slišati pomisleke, češ -zakaj vztrajamo z mlekom na hribovskih območjih, ko bi ga lahko ceneje pridelovali na ravnini. So za takšne pomisleke tudi strokovni razlogi? "Nobenega strokovnega razloga ni, da bi na hribovskih območjih omejevali prirejo mleka. Hribovski svet z veliko travinja je celo primernejši za živinorejo kot ravninski, dolgoročno naj bi se živinoreja še bolj umestila na hribovsko gorskem območju kot v nižinskih predelih. Ekonomika, žal, učinkuje po svoje, tudi tako, da kmetije hitreje kot v ravnini opuščajo pridelavo mleka. Če je, denimo, treba peljati mleko do zbiralnice sedem kilometrov daleč, je ob majhni količini prevozni strošek tako velik, da lahko vpliva na odločitev o nadaljnjem oddajanju mleka." Evropske neznanke * Kako bi odgovorili gorenjskemu fovedorejcu, če bi vas vprašal, kaj ga aka v Evropski zvezi? "Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker niti približno ni znano, kakšna bo kmetijska politika Evropske zveze tedaj, ko se bo Slovenija včlanila v zvezo. Ve se le to, da ta politika ne bo takšna, kot je zdaj, in da se bo z včlanitvijo novih držav zelo spremenila. Vse opaznejše so težnje, da bi tudi kmetijski trg liberalizirali. To za gorenjskega kmeta zanesljivo ne bo dobro, saj bo zaradi težkih pridelovalnih možnosti in majhnosti kmetij le težko konkurenčen kmetijam z območij z veliko boljšimi naravnimi možnostmi. V Sloveniji je bilo doslej narejenih že nekaj študij o možnih posledicah morebitne vključitve Slovenije v Evropsko zvezo za naše kmetijstvo, vendar vse temeljijo na podlagi sedanje kmetijske politike Evropske zveze." * Na prednovoletnem srečanju fovedorejcev iz vse Slovenije je dr. m/7 Erjavec dejal, da so za nemške razmere že kmetije z manj kot petdeset molznicami majhne. Kako velike so gorenjske kmetije in črede? "Po podatkih selekcijske službe je bilo predlani na Gorenjskem 14 odstotkov kmetij, ki so imele od ene do štiri krave, kmetij s petimi do devetimi kravami je bilo 70 odstotkov, kmetij z 10- do 14-glavo čredo krav 10 odstotkov in vsega šest odstotkov kmetij, ki so imele nad 15 krav. V Sloveniji velja za veliko že kmetija, ki ima najmanj deset krav, v Nemčiji so velike kmetije s čredami, v katerih je petdeset molznic in več. V Nemčiji, kjer je povprečna čreda že sedaj petkrat večja kot v Sloveniji, se proces večanja kmetij in čred še nadaljuje. Tudi v Sloveniji ga občutimo, pri tem pa se najbolj bojimo njegovih posledic na hribovskem območju." Blagovne znamke - dobro za kmeta in potrošnika * V Sloveniji je v zadnjih letih več poskusov, da bi v govedoreji uveljavili blagovne znamke za doma vzrejeno Živino in za domače meso. Bo to pripomoglo k izboljšanju razmer v govedoreji? "Uveljavitev blagovnih znamk je zelo pomembna za govedorejce in tudi za potrošnike. Če si govedorejci od teh poskusov obetajo boljše možnosti za prodajo doma zrejene živine, bo potrošnik dobil zagotovilo, da je dejansko kupil domače, slovensko meso. Zdaj se, žal, dogaja tudi to, da potrošnik samo misli, da uživa domače meso, dejansko pa je uvoženo." C. Zaplotnik Ob devetdesetletnici mlekarskega šolstva na Slovenskem Solo pesti velika prostorska stiska Mlekarsko šolo v Kranju, kije naslednica šole na Vrhniki in v Škofji Loki, so pred več kot pol stoletja zgradili za potrebe 60 dijakov, danes jo v dveh izmenah obiskuje 435 dijakov kmetijske, živilske in cvetličarsko vrtnarske usmeritve. Kranj • Na šoli bodo 90-letnico mlekarskega šolstva v Sloveniji proslavili z različnimi razstavami, strokovnimi srečanji in prireditvami. Za uvod v praznovanje so na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju pripravili razstavo o 90-letnici šole, v četrtek, 10. aprila, pa bodo v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli razstavo Naših 90 let, na kateri bodo predstavili mlekarsko šolo na Vrhniki, v Skorji Loki in v Kranju, delo Srečka Šabca, staro strokovno literaturo, staro laboratorijsko opremo in orodje za predelavo mleka ter življenje v šolskem internatu. Prvi začetki strokovnega izobraževanja za potrebe mlekarstva segajo v letos 1905, ko je Kranjska kmetijska družba v dogovoru z deželnim odborom začela prirejati vsakoletne nekajtedenske mlekarske tečaje. Prva dva tečaja sta bila v Dolenjem Logatcu, vsi naslednji, ki so se zvrstili do prve svetovne vojne, so bili že na Vrhniki, kjer so 1907. leta zgradili novo mlekarno. Tečaji, ki so na začetku trajali tri, nato pa pet mesecev, so prerasli v mlekarsko šolo, ki je kot druga, za šolo v Kromerižu na Moravskem, nastala na območju tedanje Avstro-Ogrske. Šola na Vrhniki je delovala vse do začetka prve svetovne vojne, med vojno in vse do 1926. leta ni bilo ustrezne strokovne šole za mlekarstvo, potem pa je bilo odločeno, da bo sedež mlekarske šole v Sloveniji, ki je že tedaj veljala za mlekarsko najnaprednejšo deželo v kraljevini SHS. Za sedež šole so se potegovali trije kraji: poleg Vrhnike se Skofja Loka in Bohinj. Ker so bili škofjeloški veljaki, med njimi predvsem župan Josip Hafner iti odbornik ter trgovec Rudolf Ziherl, zelo vplivni, je kralj z ukazom ustanovil Specialno kmetijsko šolo za mlekarstvo v Škofji Loki. Z delom je začela 1. avgusta 1927, ko je organizirala petmesečni mlekarsko sirarski tečaj za 18 učencev iz skoraj vseh pokrajin kraljevine SHS. Praktični pouk je bil v prostorih Zadružne mlekarne v Škofji Loki, teoretični del pa v nekdanji oranžeriji Puštalskega gradu v Škofji Loki. Selitev it Šknfie Loke v Krani veniJ°' P" živilskem tehniku celotno jeilltV IZ MUJJt LUM V Iirunj obmo5je Gorenjske. V šoli bodo na Praznovanje jubileja, 90-letnice šole, je bila tudi priložnost za pogovor s peterico dijakov šole, z dekleti in fanti, ki končujejo šolanje aH Šele spoznavajo šolsko življenje, z mladimi s kmetij in iz delavskih družin, ki so se odločili za šolanje na eni od treh usmeritev... Klemen Kolenc, dijak 4. letnika smeri kmetijski tehnik, doma s Poljšice pri Gorjah je predstavnik dijakov šole v Dijaški sekciji Slovenije, najbolj ga "vznemirjajo" naravovarstvena vprašanja, razmišlja pa o tem, da bi po končani srednji šoli šel študirat na Biotehniško fakulteto.__ Tanja Miškulin iz Kranja je prav tako četrtošolka, smer živilski tehnik. Pri odločitvi za vpis na šolo je pretehtala družinska tradicija: oče je po poklicu mlekar in je zaposlen v Gorenjski mlekarni, tudi Tanja je med počitnicami že večkrat delala v mlekarni. Na šoli jo najbolj moti prostorska stiska, premajhne učilnice in laboratoriji. Helena Kristan z Javor-nika nad Kranjem izhaja s kmetije "odprtih vrat", obiskuje četrti letnik, smer živilski tehnik. "Želela sem si postati veterinarka, a ker je šola v Ljubljani, sem se raje odločila za SMIKŠ. Ni mi žal," priznava Helena, ki je ob jubileju šole pripravila pod vodstvom mentorice Nežke Bajt obsežno seminarsko nalogo o šoli. V njej ugotavlja, da ima šola že dolgo tradicijo, predstavlja staro laboratorijsko opremo, vtise nekdanjih učencev in učiteljev... Primož Pegan iz Šenčurja se šola za živilskega tehnika, zdaj je v četrtem letniku, potem namerava nadaljevati študij še na fakulteti. "Na šoli je veliko možnosti za različne zunajšolske dejavnosti. Imamo mikrobiološki, biološki, računalniški, vrtnarski, likovni krožek, izdajamo časopis Mlade brazde." Maja Rogelj s Primsko-vega pri Kranju sije želela na šolo za oblikovanje, teden dni je hodila že na tekstilno šolo, nazadnje je "pristala" na mlekarski in kmetijski šoli, kjer zdaj obiskuje drugi letnik, smer kmetijski tehnik. "Šola mi ugaja, le s prostorom smo zelo na tesnem," je povedala Maja in dodata, da je poleg teoretičnega pouka na šoli tudi veliko praktičnega. Prakso imajo na šolskem posestvu v Strahinju, na Brdu, v Semenarni, v Jablah, v sadovnjaku Res je... Kmetijsko ministrstvo je 1939. leta odločilo, da bo mlekarsko šolo premestilo v Kranj, kjer naj bi ob novi zadružni mlekarni zgradili tudi novo šolsko poslopje z internatom. Stavba je bila gradbeno končana 1940. leta, prve dijake ie sprejela približno šest let kasneje. Sola v Kranju je postala edina ustanova za izobraževanje mlekarskih delavcev v državi, na šoli pa so vseskozi potekali tudi različni tečaji, seminarji in posvetovanja. Prvi dve šolski leti sta bili krajši, kasneje je pouk trajal dve leti, s šolskim letom 1955/56 so ga podaljšali na tri leta. Šola je 1961. leta začela kot Mlekarski šolski center izobraževati poklicne mlekarske delavce in mlekarske tehnike ter dopolnilno izobraževati mlekarske delavce, od 1981. leta dalje pa kot naslednica nekdanje kmetijske šole v Poljčah pri Begunjah izobražuje tudi za potrebe kmetijstva. Šola se je 1983. leta preimenovala v Srednjo mlekarsko in kmetijsko Šolo Kranj. Vse do 1990. leta je vpisovala in izobraževala dijake za štiri poklice (mlekar, mlekarski tehnik, kmetovalec in kmetijski tehnik), v šolskem letu 1991/92 je namesto mlekarskega tehnika začela izobraževati živilskega tehnika, v letošnjem šolskem letu prvič izobražujejo dijake za poklic vrtnar, v novem šolskem letu pa načrtuje še triletno šolanje za poklic cvetličar, šola je ob koncu osemdesetih let od nakelske zadruge kupila skoraj 35 hektarjev veliko posestvo v Strahinju. Da bi ga uredila v sodobno šolsko posestvo, oi bila potrebna velika vlaganja. Na najslabšem je hlev, v katerem je še stara klasična naveza, gnoj odvažajo ročno, mlekovod pa je tudi že dotrajan. Tri usmeritve in pet poklicev V šoli se je hkrati s širitvijo izobraževalnega programa povečeval tudi vpis. Od šolskega leta 1983/84 do leta 1991/92 je šolo obiskovalo pov- [>rečno 223 dijakov na leto, v šolskem etu 1992/93 je bilo vpisanih 327 dijakov, letos pa jo obiskuje 435 dijakov. Šola izobražuje v treh usmeritvah (v kmetijski, živilski in vrtnarsko - cvetličarski) in za pet poklicev: mlekar (tri leta), živilski tehnik (štiri letal poljedelec - živinorejec (tri leta), kmetijski tehnik (štiri leta) in vrtnar (tri leta). V kmetijskem izobraževanju pokriva Gorenjsko in ljubljansko območje, pri izobraževanju mlekarjev vso Slo- podlagi načrta razvoja kmetijstva na Gorenjskem, ki že nastaja v strokovnih krogih, dopolnili izobraževalni program, že zdaj pa razmišljajo o nadaljevanju mlekarskega izobraževanja (po končanem tretjem letniku) in o uvedbi gospodinjskega programa, v katerega bi zajeli mlade iz vseh slojev prebivalstva. V prihodnosti bi radi dali večji poudarek tudi izobraževanju za dopolnilne dejavnosti ter za ekološko oz. biološko kmetovanje. Ne kritika, ampak prošnja za pomoč "V zadnjih desetih letih v šolo ni bilo večjih vlaganj. Ubadamo se z veliko prostorsko stisko in s pomanjkanjem kakovostnih učnih pripomočkov," pravi ravnatelj Marijan Pogačnik in poudarja, da to ni Marijan Pogačnik kritika prejšnjih in sedanjih oblastnikov, ampak prošnja v imenu staršev, dijakov in učiteljev za dostojno šolanje. Šola, ki je bila zgrajena pred več kot pol stoletja za potrebe šestdesetih dijakov, je dotrajana in ne ustreza tehničnim in higienskim pogojem. Od devetih učilnic jih je pet primerne velikosti, a še te so nefunkcionalne in neprimerno osvetljene, štiri so manjše in lahko sprejmejo le omejeno število dijakov. Šola nima namenskih učilnic za posamezne predmete, hodniki so ozki, sanitarije premajhne, nima jedillnice in ne garderob. Prostorsko stisko rešujejo tako, da pouk poteka v dveh izmenah, da so najeli tri učilnice v prostorih AMD Kranj in uredili dve na šolskem posestvu v Strahinju, d* imajo telovadbo v športni dvorani "8 Planini in v fitnes centru v Čirčah-"Dolgoročna rešitev je izgradnji nove šole, v kateri bi lahko v enj izmeni potekal pouk v 24 oddelku1' izboljšale pa bi se tudi možnosti & zunajšolsko dejavnost," pravi ravfl2' telj in poudarja, da je prostorskj! stisko nedvoumno pokazala tuo> analiza, ki jo je naročilo ministrstvo za šolstvo in šport. Ob prazniku številne prireditve Kot je povedala Zvezdana Cujo*1*' ki na šoli vodi odbor za praznovanj 90-letnice, bodo jubilej proslavili številnimi prireditvami. Prvi del bo spomladanskem času, drugi v jesen5' kem. V okviru kmetijsko gozdarske!!, sejma, ki ga bo Gorenjski sejem od$ danes ob 10. uri, bodo pripravi' razstavo o razvoju mlekarskega šolsj! va od začetkov do danes, o sedanj dejavnosti kranjske srednje n»e' karske in kmetijske šole in še PoseJ o razvoju mlekarstva. V četrtek, *y aprila, bodo v Gorenjskem muzeju kranju odprli razstavo z naslove^ Naših 90 let, še isti dan pa bo v Gorenjskem sejmu strokovno sf čanje. Na šolskem posestvu v Str* hinju bodo pripravili razstav poljščin, odprli jo bodo 18. aprila ^ bo na ogled tudi širši javnosti. 5. m' bo na prostoru med šolsko stavbo upravnim poslopjem Gorenjske fl"„ karne "dan za cvetličarje in vrtnarj^j a tudi dan za zabavo in za vse, ki XK, prisluhnejo glasbi in prepevanju ^ ja Smolarja. 16. maja bodo najbo'L ustvarjalce likovnih in literarnih de' Zvezdana Čujovič 1 $ slovenskih vrtcev in osnovnih $ ' 0a so se odzvali na natečaj, P°vataviliv torto. Najlepše risbe bodo razstj^j, »vili Vic aVli Yina'Č^nterrkTanju, najj^/ v literarne prispevke pa obja ^pis posebni publikaciji. Odziv na ^0 je dober, na šolo je prispelo zeflg prispevkov, še precej pa jih \^^\o^ do, saj je zadnji rok 15. apra-^al« so zelo zanimivi: Krave so/iaPprva^a: stavko, Ukradli so nam bika - Pjjjsk1 Izmislil sem si nov kin y|jj-stroj.Voščilnica šoli za 90 let, r ca o kravi... nada*' Paznovanje 90-letnice se •■*> \% jevalo tudi v novem šolskem . ioflal; septembra bo na Vrhniki tracui ^j, no srečanje strokovnih Jg*1* pte*' delavcev iz vse Slovenije, bra bo na šolskem pos hinju razstava sodobnih strojev in orodja, 27. &K\vt*c& . pred Prešernovim gledaiis ejeni Kranju sejem z naslovom b do naj bo živ!", praznovanje Pj ^ sklenili 18. oktobra, ko JJJ tfeV. Center še kulturno zabavna y tUd tev, na katero bodo predsednika drfave.^**^ pa ministra za kmetijstvo, ^ « !n prehrano, ministra za ° ^ šport in druge ugledng°*m bodo tudi zbornik, v.ž opisali razvoj šole *^kdaf danes ter objavili spomine n^ učiteljev in dijakov. • ^. t i' GO MLE SKA KRANJ ČESTITA Srednji mlekarski in kmetijski šoli Kranj ob njeni devetdesetletnici TUDI ZARADI VAS SO NAŠI IZDELKI TAKO ZELO, ZELO DOBRI... JS 36. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA K IN GOZDARSTVA KRANJ, 4. do 11. aprila od 9. do 19. ure NE PREZRITE TRADICIONALNEGA SEJMA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ZA VAS SO STROKOVNI PROGRAM PRIPRAVILI: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijski zavod Ljubljana - Oddelek Kranj, Veterinarski zavod Slovenije, Veterinarska ^kulteta, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Lovska zveza ^'ovenije, Zveza lovskih družin Gorenjske, Lovsko kinološko društvo Gorenjske, Gorenjska mlekarna Kranj, Društvo rejcev malih živali Kranj SOBOTA, 5. aprila - DAN LOVCEV IN LOVSKIH KINOLOGOV - otvoritvena dvorana °b 9.00 uri: predavanje o LOVSKI KINOLOGIJI, še posebej za lovske pripravnike °b 10.00 uri: predavanje: STEKLINA IN VAKCINACIJA LISIC °b 11.00 uri: predavanje: PROBLEMATIKA RIBOJEDIH PTIC NA SLOVENSKEM Po zaključku predavanj žrebanje med udeleženci predavanj za dve lovski puški na paviljonu Puškarstva Sten ' večnamenska dvorana °b 13.00 uri: PREDSTAVITEV LOVSKIH PSOV PONEDELJEK, 7. aprila * °tvoritvena dvorana ob 10.00 uri: predavanje: KMETOVANJE NA VAROVANIH OBMOČJIH ob 16.00 uri: predavanje: BOLEZNI ČEBEL IOREK, 8. aprila - DAN GOZDARJEV * otvoritvena dvorana °b 9-30 uri: predavanje: GOZDOVE V SLOVENIJI OGROŽAJO TUDI POŽARI °b 12. uri: seminar in predstavitev projekta "Zlato zrno" SREDA, 9. aprila * otvoritvena dvorana °b 9.00 uri: predavanje: POVEZOVANJE V KMETIJSTVU 0 12.00 uri: predavanje: PRILAGAJANJE VETERINARSKO SANITARNEGA NADZORA V ŽIVILSKIH OBJEKTIH Z EVROPSKO ZAKONODAJO 16.00 uri: predavanje: POŠKODBE PSOV PRI IZVAJANJU LOVA ZDRAVI ZOBJE IN USTNA VOTLINA - ZDRAV IN USPEŠEN LOVSKI PES 'otvoritvena dvorana 12-00 uri: predavanje: OSTANKI ONESNAŽEVALCEV OKOLJA IN , VETERINARSKO MEDICINSKIH PREPARATOV V MLEKU ob i Ur': predavanie: TRENDI V SODOBNI ANALITIKI Ob ie 30 Ur': predavanJe: BAKTERIOFAGI V MLEKU - UPORABA ZAŠČITNIH KULTUR ^ 15,18 ur>: predavanje: POKLICNO IZOBRAŽEVANJE V NOVI ŠOLSKI ZAKONODAJI !^I?LK> 11. aprila 2> 11. uri: PODELITEV PRIZNANJ NOVIM IZDELKOM NA SEJMU NEDELJA, 6. APRILA, OB 11. URI j^ACIJA ROČNO IZDELANE LOVSKE DVOCEVNE PUŠKE (izklicna cena 1.000 DEM) -G^PICEK JE NAMENJEN IZ-^ADNJI PEDIATRIČNE KLINIKE OBISKOVALCI STAREJŠI OD 70 LET IMAJO PROST VSTOP NA SEJEM BLAGO ŠIROKE PORABE AVTOMOBILI mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT & GSM Poslovna enota Kranj telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 na 36. Slovenskem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju Obiščite nas na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani ali v naših poslovnih prostorih na Koroški 27 v Kranju - del. čas: 7.-15. Spticapjgjdelimo KMETIJSKO-GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o., KRANJ Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju na zunanjem razstavnem prostoru. S posebnimi popusti vam bomo ponudili kmetijsko mehanizacijo in opremo znanih proizvajalcev (NIEROS, SIR INO-Brežice, BARUM, KMG), 3li v naši Hladilni bazen za mleko NIEROS prodajalni na „r m Šucevi 27 Trosilec mineralnih l , ' ' gnofillNO Kranj, kjer lahko dobite ostalo opremo za kmetijstvo, rezervne dele SIP in ZETOR, opremo in čistila za mlečno proizvodnjo, REPROMATERIAL (gnojila, krmila, žita, zaščitna sredstva, semena, drobno orodje...). Vabljeni tudi vrtičkarji! Telefon 064/268-500 centrala 064/268-504 komerciala 064/268-522 trgovina Telefon na sejmu 064/223-491 HRIBLES ŽAGA d.o.o. SIDOL 6, LAZE V TUHINJU STANISLAV PAVLIC fax, tel. 061/812-126 tel. 061/812 211 Int. 404 ODKUP HLODOVINE IN RAZREZ LESA IN PRODAJA ŽAGANEGA LESA VALAT, ogiedu ze precej zgubljenega, v deželah v razvoju pa je ohranjeno se veliko pestrosti. Po podatkih FAO je na svetu ?*jveč pasem ovc - kar 920. veliko število pasem pri drob- J1« govori o dobri prilagodljivu ovc na okolje in potrjuje okoljih (podnebje, zemljepisna ejstov, da je človek hitro lega, nadmorska višina, krmna Poznal prednosti lokalnih pa- baza) in so jih redili za različne J11', ki iih je ustvaril v svojem potrebe - za delo, tekmovanje, Jto'ju. Številne pasme in pa- borbe, mleko, meso, kožo, voljke podskupine so služile no itd, se med seboj zelo človeku za stavilno prehrano, pomagale pri delu in služile za oblačila in toplotno zaščito. Ker so pasme nastale v različnih KRANJ, c. Na Klanec 9 - Prodaja rezervnih delov za traktorje IMT, ZETOR, UNIVERZAL, FIAT, URSUS, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ - kardani (domači in uvoženi) ter rezervni deli za kardane - akumulatorji, filtri, olja - rezervni deli SIR BCS * POPRAVILO KARDANOV * POPRAVILO VSEH TIPOV TRAKTORJEV (popravilo motorjev, hidravlik, menjalnikov) tudi na vašem domu * POOBLAŠČENI SERVIS TRAKTORJEV TORPEDO razlikujejo. Da bi ohranili gensko pestrost, imamo tudi v Sloveniji program ohranjanja pasem ovc. Te "zaščitene" pasme so: jezersko-solčavska, bovška ovca in istrska pramen-ka. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira program ohranitve teh pasem v dveh smereh. Zagotavlja nadomestila rejcem, ki avtohtone pasme redijo ter namenja sredstva za raziskovanje lastnosti teh pasem. - Bovška ovca je vključena kot avtohtona pasma, ki je v preteklosti pomagala preživeti v okolju, kjer je pridelovanje hrane zelo težko. Sir in skuta, ki so ju pridelali poleti v planinah, sta bila v preteklosti pogosto edini vir živalskih beljakovin in to je pomagalo, da je bilo to območje poseljeno s prebivalci. Ti so skupaj z ovco živeli in soustvarjali izgled pokrajine. Bovška ovca je manjša - tehta od 35 -40 kg. Zredi običajno 1 jagnje, ter da še od 90 - 500 kg mleka. V program ohranjanja je zajetih slabih 600 plemenskih ovc pri 14 rejcih na Bovškem. Program ohranjanja te pasme teče že dobrih 10 let. NAKUP V času 36. KMETIJSKEGA IN GOZDARSKEGA SEJMA v Kranju vam v prodajalni SAVA TRADE v Kranju, nudijo IS ODSTOTNI POPUST pri gotovinskem plačilu vseh vrst traktorskih pnevmatik. Kupljeno blago vam bodo brezplačno dostavili do oddaljenosti 50 km Iz Kranja. Prodajni center Sava Trade, ^)pSf^l^$Vkli te!.: 064 211 833,224 094, faks: 064 223 89« - Istrska pramenka je bila vključena v program ohranjanja kasneje, čeprav je bilo njeno število manjše. Ovce so po velikosti večje. Tehtajo od 70 -80 kg. So bele s temnimi pikami, ovni imajo rogove. Njene izjemne lastnosti, ki jih druge pasme nimajo, so, da lahko preživi v okolju z zelo malo padavin. Prilagojena je na dolgo hojo - tudi 10 km dnevno. Dobro si zna poiskati hrano na suhih, kamnitih kraških pašnikih in daje letno običajno 1 jagnje ter od 100 - 150 kg mleka z visoko vsebnostjo maščobe in beljakovin. V program genske banke je vključenih 262 ovc pri 6 rejcih na Krasu, kjer se opravlja mlečna kontrola ter kontrola porekla. - Jezersko-solčavsko pasmo ohranjamo prav tako v njenem avtohtonem okolju. Njena izjemna značilnost je poliestič-nost ali celoletno mrkanie, kar nam daje jagnjitve vsakih 7 - 8 mesecev. So tudi skromne v prehrani in prenesejo hud mraz. Na območjih, kjer so jih včasih redili v čisti krvi, je na eni strani močno propadanje in opuščanje kmetij, na drugi strani pa je v intenzivnejših rejah, kjer se ukvarjajo z zrejo jagnjet, močno oplemenjevanje z romanovsko pasmo. Da bi jo ohranili čisto, je bilo vključenih v program 400 plemenskih ovc na Jezerskem, "Solčavskem in Koroškem. Pri teh tropih se spremlja plodnost in rasnost ter poreklo živali. - Po nekaterih podatkih obstaja možnost, da bi ohranili še belokranjsko p ramen ko, ki so jo redili na območju Bele in Suhe krajine. Podobna je istrski pramenki, namenjena pa je bila za zrejo jagnjet in je niso molzli. Jagnjeta se kolje pri teži 16 - 20 kg in so izredno kakovostna in okusna. Mogoče bo uspelo najti dovolj primerkov in jo ohraniti. V Sloveniji je zaraščanje kmetijskih površin morda naj- večji razvojni problem, katerega posledice bodo deležne predvsem bodoče generacije. Ohranjanje kmetijske zemlje v hribovskem in gorskem svetu s pašo ovc kot najcenejšim načinom bo imelo velik pomen tudi za kulturni izgled krajine, poseljenost, za okolju prijazno rabo prostora. V mnogih primerih v preteklosti in verjetno tudi v prihodnosti bodo prav avtohtone pasme domačih živali, ki so sestavni del naše kulture, pomagale omejiti proces zaraščanja, izgubljanja kmetijskih površin ohraniti poseljenost v manj razvitih območjih in s tem izgled kulturne krajine. Pripravila: Kmetijska svetovalna služba: Tilka Klinar, ing. živ. SERVIS IN AVTOSALON @ VRTAČ «. VISOKO PRI KRANJU BLAG. GLOBUS KRANJ 064/431 019 064/211 662 NASLOVEN »" - "J--«--T IN GOZDARSTVA predstavlja osebna vozila in UGODEN NAKUP NA POTROŠNIŠKI KREDIT ali Porsche leasing Obiščite naš razstavni prostor in salona na Visokem in v Kranju gorenc Ključavničarstvo, izdelava kmetijske mehanizacije in prodaja "GORENC" - LUDVIK in IGOR STARE, dolgoletni proizvajalec kmetijske mehanizacije, Spodnji Brnik 81,4207 Cerklje. Tel.: (064) 422-053 in 422-665. KMETOVALCI! Pred vami je čas, ko je potrebno temeljito poravnati travne površine. Da boste to lahko kvalitetno in poceni opravili, vam nudimo novi sistem TRAVNIŠKE BRANE širine 250 cm in 400 cm, tudi hidravlično. Testno travniško brano širine 250 cm pa si lahko za minimalno dnevno odškodnino tudi SPOSODITE. Vse travniške brane so v zalogi. Pohitite, količina je omejena! Obiščite nas na sejmu v Kranju! p a KRANJ Servisno prodajni center Kranj, tel. 223-276, 211-225 Nakupi vozil RENAULT v času Gorenjskega sejma prinašajo vedno nekaj VEČ!!! TOKHATi Naj bo to Tivingo ali Clio, Megane berline ali classic, Laguna ali Laguna break, Šafrane ali Espace Alpetour Remont vam podari registracijo vozila: • tehnični pregled • zavarovanje vozila • cestno takso Poleg super cene tudi super krediti z obrestno mero žeodT + 0 % ter odplačilno dobo do 5 let - staro za novo, ne glede na znamko in starost vašega rabljenega vozila. VAŠ ALPETOUR REMONT Za svoje dlakave prijatelje moramo ustrezno skrbeti, kar je jasno vsakemu lastniku mačke ali psa. Ustrezno skrbeti pa ne pomeni samo, da nudimo živalim ustrezno prehrano, temveč da poskrbite, da nimajo parazitov, tako zunanjih kot tudi notranjih ne. To je še posebno važno pred cepljenji proti steklini in drugimi kužnimi boleznimi, kot so pasja kuga, leptospiroza, kužno vnetje jeter, parvoviroza ter parainfluenca. Proizvajalci vakcin opozarjajo, da pes ali mačka okužena s paraziti ne bo pravilno reagirala na cepljenje; t.j. da bo v njenem telesu prišlo do dviga zaščitnih protitelesc, ki bodo ob morebitni okužbi poskrbela, da žival ne bo zbolela. Radi bi vam torej na kratko predstavili najpogostejše parazite, da jih boste lažje prepoznali in jih pri svoji živali odpravili. Glistavost psov: Okužba oz. invazija z veliko pasjo glisto Toxocara canis je problem največkrat pri mladih psih. Prenos ličink gliste poteka že v telesu breje psice, ker se pod vplivom brejostnih hormonov iz zajedalskih vozličev v njenem telesu sproščajo ličinke, ki potujejo po krvnem obtoku v še nerojene mladiče. Torej se mladiči skotijo že z ličinkami glist v svojih telesih. Ko so psički stari tri do štiri tedne, imajo v prebavilih že spolno zrele gliste in v preiskavi imenovani flotacija najdemo jačeca v blatu. Tudi če glist ne odpravljamo z zdravili, bo psiček deloma sam izločil gliste. Vzrok temu je nastanek imunosti proti glistam. Nekatere ličinke se zarijejo v muskulaturo in se obdajo z apnenčastim ovojem. Podobno se dogaja tudi pri mačkah. Gliste domačih mesojedov so nevarne za človeka, zlasti za mlajše otroke. Povzročajo "bolezen larve migrans" oz. bolezen potujočih ličink. Otrok se okuži preko ust, ko z roko nevede zanese jajčeca. Lastnikom psov, zlasti mladičev, priporočamo, da preverijo ali ni morda tudi njihov psiček ali muca okužen s glistami s tem, da prinesejo vzorec blata v laboratorij ali pa da svoji živali dajo ustrezno zdravilo. Mnogo pogostejša je pri odraslih pseh in mačkah je invazija s trakuljo Dipvlidium caninum. To so okoli 15 cm dolge trakulje. Vmesni gostitelj za to vrsto trakulje so bolhe in uši. Lastniki psov v primeru te invazije na površini blata ali v okolici zadnjika opazijo bele do 1 cm dolge podolgovate odrivke, ki po obliki spominjajo na peške kumar. Včasih živali zaradi srbenja "vozijo kočijo", se drgnejo z zadki ob hrapava tla. Ko se pes ali mačka zaradi bolh grize, nehote požre še kakšno bolho in se tako invadira. Za vas je pomembno, da odrivke trakulje ločite od pasjih glist, ki so podolgovate, belo obarvane in dolge 10 do 15 cm. Na parazitološki preiskavi trakuljavosti, če niso prisotni sveži odrivki ne moremo ugotoviti, ker so odrivki zelo nežni, se hitro posušijo in jih največkrat ne moremo več najti v blatu. V primeru, da ste odrivke trakulje opazili, je potrebno žival zdraviti z ustreznim preparatom in odpraviti hkrati bolhe, t.j. vmesne gostitelje. Če ste z vašimi psi veliko v naravi, je pri njih možna invazija še z nekaterimi drugimi, manj pogostimi vrstami notranjih parazitov. Na invazijo lahko posumite, če vaš drugače zdrav pes dobi drisko, ki je ne morate pozdraviti z dieto. Če posumite na invazijo, potem je najbolje prinesti vzorec blata v laboratorij, da ugotovimo ali so vzrok paraziti, ali pa gre za črevesno infekcijo ter predpišemo zdravljenje-Ker prihaja toplejši letni čas in s tem sezona bolh in klopov, vas upozarjamo, da je mnogo uspešnejše in cenejše poskrbeti za preventivo t.j., da živali zaščitimo, še preden se nalezejo s primerno insekticidno ovratnico ali katerim drugim preparatom, ki jih je kar nekaj na voljo. Ker pa opažamo, da določeni preparati zaradi nastanka rezistence (izgube občutljivosti) niso več dovolj učinkoviti, vam svetujem0; da se posvetujete z veterinarji, da bo bodisi preprečevanje bodisi odpravljanje teh nadležnih parazitov kar se da uspešno. Na trgu so številni preparati za odpravljanje in preventivo parazjtov pri naših domačin prijateljih. Da bo izbira prava, se posvetujte s strokovnjakom. Veterinarska ambulanta za male živali je odprta na sedežu Živinorejsko veterinarskega zavoda v Kranju vsak dan od pol osmih do pol devetih in od treh do Štirih rezen ob sobotah in nedeljah. Če potrebujete nasvet in zdravila, nas lahko pokličete ali P3 obiščete v dopoldanskem času od pol sedmi'1 do enih. Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete tudi po telefonu 212-781. ZAŠČITIMO SEBE IN NASE OTROKE PRED STEKLINO! Na podlagi 7. člena Odredbe o izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1997 (Ur. list RS št. 16 z dne 21. 3. 1997) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na Gorenjskem po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Kraj Datum Ura Mesto cepljenja Območje upravne enote JESENICE Rateče 17/4 Podkoren 17/4 Kr. Gora, Log 17/4 Gozd Martuljek, Sr. Vrh 17/4 Belca 17/4 Mojstrana, Zg. Radovna 17/4 Dovje 17/4 Hrušica 18/4 Kor. Bela, Potoki 18/4 Javornik 18/4 BI. Dobrava, Upce, Kočna, Podkočna 18/4 Jesenice 19/4 19/4 19/4 Planina pod Golico, Prihodi, Pl. Rovt Javor. Rovt. Pristava Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč Rateče, Podkoren, Kr. Gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh - zamudniki Dovje, Mojstrana, Belca, Zg. Radovna, Hrušica - zamudniki Javornik, Kor. Bela, Potoki - zamudniki BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna - zamud. 21/4 Jesenice - zamudniki 21/4 Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica - zamudniki 21/4 Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine - zamudniki 21/4 Območje upravne enote KRANJ Jezersko 8/4 Kokra 8/4 Preddvor 8/4 Zg. Bela 8/4 Prebačevo 7/4 Trboje 7/4 Voklo 7/4 Voglje 7/4 Bitnje 7/4 Žabnica 7/4 Orehek 8/4 Breg ob Savi 8/4 Jama 8/4 Mavčiče 8/4 Podreča 8/4 Struževo 9/4 Rakovica 9/4 Besnica 9/4 Nemilje 9/4 Predoslje 9/4 Kokrica 9/4 Golnik 9/4 Gorice 9/4 Trstenik 9/4 Tenetiše 9/4 Strahinj 11/4 Naklo 11/4 12.00 Centralni park. prostor 13.00 Pri zbiralnici mleka 14.00 Pri gasilskem domu 15.30 Za hotelom Špik 16.40 Na običajnem mestu 17.00 Pri KS Mojstrana 18.00 Pri zbiralnici mleka 14.30 Pri gostilni Črnologar 15.30 Pri gasilskem domu 17.00 Pri trgovini 18.15 Na običajnem mestu 7.30 Na park. prost, pri Viatorju 10.00 - pred spom. parkom 11.00 Pred trgovino 13.00 Pri domu na Pristavi 19/4 14.00 Pri tehtnici v Žirovnici 19/4 15.00 Pri KS Breznica 21/4 14.00 Pri gasil, domu v Kr. Gori 21/4 15.00 21/4 16.00 16.45 17.30 18.30 19.00 12.00 13.30 15.00 16.00 15.00 16.00 16.30 17.30 15.00 16.00 15.00 16.00 17.00 17.30 18.15 15.00 15.30 16.15 17.15 16.00 17.00 15.00 15.30 16.00 16.30 15.00 16.00 Pri KS Mojstrana Pri trgovini Na običajnem mestu Na park. prost, pri Viatorju Pri tehtnici v Žirovnici Pri KS Breznica Na običajnem mestu Na običajnem mestu Pri žagi Jelovica Pri domu družb. org. Na,dvorišču pri Novaku Na dvorišču zadruž. doma Pri zadružnem domu Pri gasilskem domu Pri gasilskem domu Na dvorišču zadruž. doma Na dvorišču pri Rajgeljnu Na običjanem mestu Na običajnem mestu Na dvorišču zadruž. doma Na dvorišču pri Bremšaku Na dvorišču pri Golobu Pri Kosarepu Na dvorišču zadruž. doma Pred gostilno Razpokar Pri gasilskem domu Za gasilskim domom Pri domu KS Ob šoli Na dvorišču za trgovino Na dvorišču ob bufetu Na dvorišču pred Lenčkom Na dvorišču nove KZ Podbrezje 11/4 17.00 Na dvorišču za trgovino Duplje 11/4 18.00 Na dvorišču gasil, doma Primskovo 10/4 15.00 PriVrečku Kranj 10/4 16.00 Na sejmišču - pri Zl. ribi Čirče 10/4 17.00 Pri gostilni Stražišče 14/4 15.00 Pri gasilskem domu Javornik 14/4 16.15 V Kajži Kranj - zamudniki 14/4 17.00 Na sejmišju pri Zl. ribi Visoko 15/4 15.00 Za trgovini Trata 15/4 15.15 Pri Godelmanu Cerklje 15/4 16.15 Na zadružnem dvorišču Lahovče 15/4 17.00 Na dvorišču gost. Zajec Šenčur 16/4 18.15 Pri gasilskem domu Zalog 16/4 15.15 Za trgovino Sp. Brnik 16/4 16.30 Pri gasilskem domu Apno 16/4 17.30 Pri km. turizmu Frantar Cerklje - zamudniki 17/4 18.15 Na zadružnem dvorišču Območje upravne enote ŠKOFJA LOKA Log 7/4 15.30 Pri trgoviji KZ Zminec » 7/4 16.00 Pri Švavnarju Breznica 7/4 17.00 Pri Mavžarju šk. Loka - za rodovniške in lovske pse 8/4 16.00 -18.00 Pri klavnici Moškrinj 9/4 16.00 Pri Štejsu Sv. Duh 9/4 15.00 Pri domu Godešič 9/4 16.00 ■18.00 Pri Martinovcu Reteče 9/4 19.00 Pri domu Šk. Loka 10/4 16.00 Pri klavnici Gosteče 11/4 16.00 Pri gasilskem domu Hrastnica 11/4 17.00 Pri gost. Mrzli studenec Šk. Loka - zamudniki 12/4 12.00 -13.00 Pri klavnici Luša 15/4 16.00 PredKZ Bukovica 15/4 17.00 PredKZ Bukovščica 15/4 17.30 Pri g. Bambiču Dolenja vas 15/4 18.00 Pri trgovini češnjica 15/4 18.30 Pred pošto Martinj vrh 16/4 16.00 Pri Demšarju Davča 16/4 17.00 Pri Jemcu Sorica 16/4 18.00 PredKZ Zali Log 16/4 18.30 PredKZ Železniki 17/4 16.00 Pri Benediku Podlonk 17/4 17.00 Na obračališču Rudno 17/4 17.30 Pred gasilskim domom Dražgoše 17/4 17.45 Pri trgovini Lajše 17/4 18.15 Pred gostilno Selca 17/4 18.30 PredKZ Selo 9/4 15.00 Pri Kendovcu Dobračeva 9/4 16.00 Pri Županu Brekovice 9/4 17.30 Pri Jureču Breznica 9/4 18.30 Pri Jerneju Nova vas 10/4 15.00 Pri Gantarju Račeva 10/4 16.00 Pri Noču Račeva 10/4 16.30 Pri Anžonu Žirovski Vrh 10/4 17.30 Pri Šnitovcu Goropeke 10/4 18.30 Pri Žaklju Žiri 11/4 15.00 Pri Katerniku Žiri 12/4 8.00 Pri Katerniku Javorje 7/4 8.00 -8.30 Pri KZ Podobeno 7/4 8.45 -9.00 Pri mostu Poljane 7/4 9.15 -10.00 Pri KZ Srednja vas 7/4 10.00 -10.30 Pri Anžon Gorenja vas 7/4 10.30 -11.00 Pri domu Partizan Sovodenj 8/4 8.00 -9.00 Pri KZ Hobovše 8/4 9.00 -9.30 Pri Mostarju Trebija 8/4 9.30 -10.00 PriKZ Podgora Hotavlje Leskovica Kopačnica Lučine Todraž Žirovski vrh Gorenja vas zamud. 8/4 10.00- 10.30 Pri Cestniku 8/4 10.45 - 11.30 PriKZ 8/4 12.00 -12.15 Pri šoli 8/4 12.30 Pri Matačonu 9/4 8.00 - 8.30 Pri KZ 9/4 8.45 -9.15 Pri Kovač 9/4 9.30 Pri Bajtarju 9/4 16.30 - 17.30 Pri domu Partizan Območje upravne enote RADOVLJICA Boh. Bela Ribno Zg. Gorje Zasip Bled Lesce Bled - zamudniki Slatna Begunje Zapuže Črnivec Posavec Ljubno Podnart Sr. Dobrava Lancovo Kamna gorica Kropa Radovljica Radovljica - zamudniki Nomenj Jereka Koprivnik Gorjuše Češnjica Srednja vas Podjelje Bohinjska Bistrica Nemški Rovt Polje Stara Fužina Bohinj, Bistrica - zamudniki 14/4 15.00 14/4 16.00 15/4 15.00 15/4 17.00 16/4 15.00 17/4 15.00 18/4 15.00 7/4 14.30 7/4 15.00 7/4 16.30 7/4 17.30 8/4 15.00 8/4 15.30 8/4 16.00 8/4 17.00 9/4 15.00 9/4 16.00 9/4 16.30 10/4 16.00 11/4 16.00 11/4 8.30 11/4 10.00 11/4 11.00 11/4 12.00 11/4 14.00 11/4 15.00 11/4 16.30 12/4 9.00 -10.30 12/4 11.00 -11.30 12/4 13.00 12/4 14.00 26/4 9.00 -10.30 Pri trgovini Pri zadružnem domu Pri zadrugi Pri gostilni Pri stadionu Pri želez, skladišču Pri stadionu . Pri Noč T, Slatna 11 Ob nogomet, igrišču Za trgovino Za gostilno Adrijan Pri trgovini Pred hlevom g. Kranjca Pri AMD Pri domu KS Pri domu KS Pri igrišču Pri gostilni Jarem Za Almiro Za Almiro Pred Ažmanom Pred Cesarjem Pred sirarno Pred mlekarnico Pred Tomaževcem Pred Hrvatom Na Krasci Na Rožni 7 Pri gasi. domu . Pri avtobusni postaj' Pred Mihovcem Na Rožni 7 Območje upravne enote TRŽIČ Leše 7/4 Brezje 7/4 Kovor 7/4 Sebenje 7/4 Senično 8/4 Križe 8/4 Slap 8/4 Lom 8/4 Podljubelj 9/4 Tržič 9/4 Bistrica 9/4 Bistrica - zamudniki 10/4 Slap - zamudniki 10/4 Križe - zamudniki 10/4 15.00 Pri trgovini 16.00 Pri domu družb. w 17.30 Pri Jurčku 19.00 Pri trgovini 15.00 Pod lipo ,^gj 16.00 Pri novi kmet. zadru« 17.30 PriKrvinu 18.30 Pri domu družb^oru 15.00 Na park. pred trg.1 h 16.00 Pri balinišču na Bavn 17.30 Pred blok. naZe^n 15.00 Pred bloki na Zelen 16.00 Pri Krvinu . gi 17.00 Pri novi kmet. zaor Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pisnih obv k(|ni bomo pošiljali. Posebej opozarjamo, da je cepljenje Pr°"Cena & obvezno. Cepiti je treba vse pse, starejše od 4 mesecev, cepljenje psa je 3.000 SIT. clauca 1, J9 Ambulanta za male živali pri ŽVZG v Kranju, '^»r^ure in odprta vsak dan (razen sobote in nedelje) od 7.30 do od 15.00 do 16.00 ure. ji Več na i rani Mesnim Mlmtomm Beljakovinsko bogata nrana za mesojede živali Mesnine dežele Kranjske, d.o.o. Mesarska c. 1 1000 Ljubljana DRUŠTVO RAČUNOVODSKIH 'N FINANČNIH DELAVCEV 4000 KRANJ vsem članom društev sporočamo, da organiziramo y torek, dne 15. aprila 1997, z začetkom ob 9. uri v veliki dvorani Društva Kranj, Prešernova 11 POSVETOVANJE 0 obračunavanju prometnih davkov in načinih Poravnavanja obveznosti od 1. januarja 1997 dalje posvetovanje bo vodila strokovna sodelavka Zveze ga. 5e'ena Kenda. g udeležbo nakažite na žiro račun DRFD Kranj št. 51500-0/8-80443 6.000,00 SIT na udeleženca. Ob prihodu na Posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano od Agencije... ^ranj potrjen tretji del prenosnega naloga. Za podjetja, ki so J^njena v DRFD Kranj, je vstop prost. Telekom^) Slovenije >N PE Kranj TELEFON V VSAK GORENJSKI DOM Cena telefonskega priključka 102.959,00 SIT, plačljivo v 6 mesečnih obrokih. POSEBNO Drugi telefonski priključek v gospodinjstvu za 30% ceneje« Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 80. V Teletrgovini v Kranju je možen nakup sodobnih telefonskih aparatov, ob vključitvi pa nudimo brezplačno dostavo in montažo. NASTOPAJTE PROFESIONALNO. OLAJŠAJTE SI DELO fjp Pitney Bovves že 25 let na slovenskem trgu izkoristite Priložnost za hitro in Preprosto frankiranje ZA VELIKA PODJETJA *A MALE PODJETNIKE zelo ugodna e,ektrični poštninski stroj frankiranje 5-številčno ,ePlJenje pokrovčkov kuvert Možnost avtomatskega podajanja Periska kakovost in angleška tradicija Ponujamo tudi stroje za zgibanje in kuvertiranje Zastopa in prodaja: Uradni servis: avtotehna* \ry pošta Slovenije ELEKTRONIKA d.n.n. v^ df TransDort in obrtne ELEKTRONIKA d.o.o. Ljubljana, Celovška c. 175 tete: 061 159 41 12 te/. 067 1818 122 DE Transport in obrtne storitve, Robbova 15 1000 LJUBLJANA Tel.: (061) 133 51 16 HOT LLEVUE ŠMARJETNA GORAJ Vabi na TRADICIONALNI TEDEN DALMATINSKE KUHINJE □ D DANES, 4. DO SOBOTE 12. APRILA 1997 ZABAVA in PLES vsak večer ob živi glasbi Rezervacije sprejemamo na telefon:064/311-211 AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 |HYUnDfil UGODNO RABLJENA VOZILA TEL: 064/411-860 non-stop, 411-573 HYP0NY1.3 1.90 6.900 DEM HYP0NY 1.3 1.90 6.500 DEM HYP0NY1.5 1.90 7.100 DEM AX 1.1 TRE I. 88 4.900 DEM TIP01.4S I. 93 12.100 DEM SAMARA 1.3 1.91 3.900 DEM ZASTAVA JUG0 55 SKALA 1.89 2.600 DEM ZASTAVA JUG0 55 SKALA 1.88 2.200 DEM R-9 GTL 1.89 5.900 DEM BMW520i 1.90 17.900 DEM PICK-UPSEAT I. 94 10.900 DEM NAJUGODNEJŠI KREDITI T + 5 % MOŽNOST KREDITA do 5 let 1 POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA POSEBNI POPUSTI ZAL 96 NOVO že za 38.700 DEM HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE VRTEC ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1d, 4220 Škofja Loka razpisuje za novo šolsko leto, s 1. 9. 1997, prosta mesta za naslednje programe: • DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE DO 3 LET, KI TRAJA OD 6 DO 9 UR • DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE OD 3 LET DO VSTOPA V ŠOLO, KI TRAJA OD 6 DO 9 UR • DNEVNI PROGRAM ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI, KI TRAJA OD 6 DO 9 UR • POLDNEVNI PROGRAM, KI TRAJA DO 4 URE IN SE BO IZVAJAL DOPOLDNE ALI POPOLDNE, ODVISNO OD INTERESA VEČINE ZAINTERESIRANIH STARŠEV Otroke je mogoče vpisati na upravi Vrtca Škofja Loka, Podlubnik 1d, tel.: 622-465, od 7. do 11. 4. 1997 vsak dan od 14.30 do 16. ure, v sredo pa tudi do 17. ure. Sicer bo Vrtec vpisoval in sprejemal otroke v svoje programe, če bodo prosta mesta, na podlagi prijav vse leto. Vse. kar zalite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim'. Mnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 JESENICE Mw « C.J.Fimganu .M O. O. TEL.:064/861-570, 861-571 NOVO! NOVO! V ZALOGI VEUKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL REGISTRIRANIH CELO LETO! NOVI RENAULT NAJUGODNEJE! SUPER KREDITI! VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'Kl/NANI Vi'lH/f.VMkl l ANI \ IN maku a 4240 Radovljica, Cankarjeva 1 d c I n i i k a družba NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE Investiramo, gradimo, posredujemo, svetujemo pri nakupu, prodaji, oddaji, najemu vseh vrst objektov in zemljišč NA ZANIMIVIH LOKACIJAH KUPUJEMO IN PRODAJAMO GARSONJERE, ENOSOBNA, DVOSOBNA STANOVANJA Tel. 064 715 662, fax 064 714 211 VEDEZEVAJE - TAROT 09041 02^1 HYUnDRI SALON JAVORNIK Pri plačilu z gotovino 500 DEM popusta za vsa vozila HYUNDAI + 1.000 DEM popusta na vozila HYUNDAI let. 96. Ugodni kreditni pogoji + leasin V zalogi tudi rabljena vozila DIA-G, d.o.o. Janeza Finžgarja 5 4270 JESENICE teL/fax:064/863-430 KREDITI že od T + 5% 1 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.J <§> □ « o o o ne sme postati državno Popeli?*0 ^ovn.a dneva v tem mesecu, v torek in predvčerajšnjim, smo za Soreniik to'cratmn Odprtih strani Gorenjskega glasa opravili kratko Glasovo naselih? rgaziskav°- Izbrali smo 209 naključnih telefonskih naročnikov v različnih t*lefonJ*L$orenJske nMe' v ™keti je sodelovalo 68 Gorenjcev in 79 Gorenjk - 62 mlajšihni ™,ev ie ostal° brez odziva. Od sodelujočih v anketi je bilo 8,8 odstotka Petina (išj f1' dobra Polovica (55.S odstotka) v starosti med 20 in 39 let, slaba (fes večin odstotka) pa starejših od 50 let. Kot so odgovorili sodelujoči v anketi, Tok }uieno srednješolsko izobrazbo (99 anketiranih oz. 67,3 odstotka). VČ/o«/en/A*mw sZraševali o društvih - o tem, koliko Gorenjk in Gorenjcev je rZ ^.tva> klube in podobna združenja, ki so registrirana po Zakonu o n°°eno d t dV€ petini odgovorov (44,3 odstotka) je bila: "Ne, nisem včlanjen v društvu Liuuzin se ne nameravam včlaniti". Slaba petina anketiranih Je v enem n«*eravnJ, enako števi,° Pa J' takšnih, ki so v dveh ali več društvih oz. se Ogr°mno laniti v vsaJ eno društvo. To vsekakor ne bo težko - možnosti je res Usfyai0,5P3darJenju v društvih in o premoženju, ki so ga s svojo dejavnostjo cjEft *™*tva, so - kot je pokazala Glasova gorenjska raziskava-Go^njkein enotni: Prostovoljna društva bi država morala oprostiti Pjevanja C; psto, kar so v društvih prigospodarili, pa mora ostati društvom -takšno *fiy' 6>? odstotka "nketitranih In niti enega odgovora ni bilo, da bi lastnina rev smela pripasti državi ali javnim zavodom, kijih ustanovi država .... *Ali ste včlanjeni v kakšno društvo, klub ali podobno združenje, ki je registrirano po Zakonu o društvih? 19,7% da,včlanjen/-a/ sem v eno društvo 29 5*4% da,včlanjen/-a/ sem v dveh društvih 8 6,1% sem člarvlca/ več društev 9 7,5% ne, še ne, vendar se nameravam včlaniti 11 44,3% rte in se ne nameravam včlaniti v društvo 65 17*0% ne želim odgovoriti 25 •Prostovoljna društva shirajo sredstva ta dejavnost tudi s različnimi prireditvami, prostovoljnimi prlspevki,za kar plačujejo davke.Bi država morala društva oprostiti plačevanja davkov? 55,8% da 82 19,7% ne 29 7,5% ne vem, me ne zanima ^ 17*0% ne želim odgovoriti 25 'Nekatera društva so z dolgoletno dejavnostjo prigospodartla kar precejšnje premozenJe.Tako ali drugače se izvaja urejanje lastništva tega premoženja. Komu naj pripadelastnina društev? 0% državi ali javnim zavodom ki jih ustanovi država O 61,9% društvom, ki so premoženje prigospodartla 91 6,1% občinam, v katerih je premoženje društev 9 15,0% ne morem se opredeliti 22 17,0% ne želim odgovoriti 25 V Antonov rov na knapovski golaž ali Z An usko na turistični potep po Portorožu Za Glasov celodnevni izlet na Notranjsko, do Cerkniškega jezera in v Škocjanske jame v soboto, 19. aprila, ko bomo rajiali z avtobusom podjetja JEREB, d.o.o., Lučine, predprijav ne sprejemamo več. V sredini maja - 10. ali 17. maja (soboti) - bomo pripravili podoben izlet na Notranjsko do največjega slovenskega naravnega pre-sihajoČega jezera in v Škocjanske jame. Za majski izlet se lahko prijavite ie zdaj. Letalsko podjetje Falcon Nest - Sokolje gnezdo, d.o.o. in Gorenjski glas Vas pred prvomajskimi prazniki vabita na turistični potep v "mesto rož" Portorož- Z letalom Anuš-ka bomo vzleteli v Lescah, poleteli do portoroškega letališča, malo pohajkovali po predprazničnem Portorožu, ki je bil že v minulih prazničnih velikonočnih dneh poln turistov. Z Anuš-ko se bomo vrnili na letališče Lesce. Glasov letalski izlet bo v petek, 25. aprila 1997, vseh udeležencev je lahko le ducat, kolikor je sedežev v Anuški. Če bo interesentov za tak izlet več, bomo razpisali še kakšen termin in še kakšno drugo možnost, saj je v Sloveniji kar nekaj letališč, na katerih lahko pilot Silvo Orožim s vzleta. Prispevek k Za sprehod po Antonovem rovu šentanskega rudnika, kar vključujemo v program aprilskega Glasovega izleta, je potrebna knapovska oprema - takšna, kot jo ima na sliki Ladislav Srečni k, predsednik tržiškega Turističnega društva. svojo Anuško varno pristaja stroškom Glasovega izleta z letalom podjetja Falcon Nest - Sokolje gnezdo: 5.000 tolarjev na osebo (kar velja izključno za naročnice in naročnike, ter seveda družinske člane, vključno z otroki). Za ostale je prispevek k stroškom poleta 6.000 SIT! Tudi na Gorenjskem imamo veliko tehnične dediščine, ki je vredna ogleda. Nekaj prav posebnega je delček nekdanjega rudnika živega srebra v Podljubelju pri Tržiču, s katerim so v minulih stoletjih temeljito prevrtali Begunjščico, iz nje izkopali 60 tisoč ton rude in pridobili 180 ton živega srebra. Za ogled je že odprt Antonov rov, v katerega Vas vabimo na Glasov knapovski izlet. Prvič ga bomo pripravili prihodnjo soboto, 12. aprila. S kombijem - vožnjo bo začel v Škofji Loki, s postankom v Kranju - se bomo pripeljali do Lajba, kjer bo podjetje Geoprof Tržič poskrbelo za primerno obutev in oblačila (zaščitne pelerine, čelade, rudarske svetilke, škornji) za sprehod po rudniških rovih. V veliki rudniški jami bo kratka predstavitev tržiške rudarske tradicije, podjetje TGT -turizem, gostinsko, trgovina Tržič bo poskrbelo za porcijo najboljšega knapovskega golaža ob baklah in rudarskih svetilkah 80 metrov pod površjem. Celoten izlet bo, z vožnjo v obeh smeri vred, trajal največ pet ur. Prispevek k stroškom: 1.200 tolarjev (za naročnice & naročnike Gorenjskega glasa ter družinske člane), za ostale 2.000 SIT. Izlet ni zahteven, rudniški rovi so urejeni za turistične oglede in je sprehod po njih primeren tudi za otroke, saj so doslej pri proučevanju Antonovega rova sodelovali Zoisovi štipendisti. Informacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na izletih Glasov avtobus oz. kombi pelje tako, da so možni vmesni postanki na avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so prijave zanesljive. Za prijetno počutje bralk in bralcev Gorenjskega glasa na knapovskem sprehodu po Antonovem rovu /ravno tako tudi v dneh od 9. do 11. maja letos na jubilejni 25. Mednarodni razstavi mineralov, fosilov in okolja v šoli Bistrica v Tržiču/ bodo poskrbeli: geopm TRžiC V aprilu izbiramo GORENJ KO/GORENJCA MESECA MARCA 1997 Predlagana sta Sabina Berce in Robert Mesec SABINA BERCE Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ akcija "GOR-ENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV. V aprilu izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca MARCA 1997 in vse do srede, 30. aprila, bo možno glasovati in oddati dopisnice. Kje in kdaj je možno glasovati v akciji GORENJKA/ GORENJEC MESECA? Ob petkih na štirih gorenjskih radijskih postajah s telefonskim klicem direktno v oddaje: zjutraj ob osmih na RADIU KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na RADIU TRIGLAV JESENICE, oddajo vodi Branka SMOLE; zgodaj popoldan na RADIU TRŽIČ z moderatorkama Andrejo MEGLIC in Mojco GRADBENO PODJETJE CROSUPUE, P0DBREC 26 NAŠA DJECA DJEČJE ODMARALIŠTE. B0R0VSKA CESTA 48 TELEFAKS: 881014 ODMOR RO ZRENJANIN, BOROVSKA CESTA 71 881453 881 014 881 439 V splošno prizadevanje za dosledno uporabo slovenskega jezika v pod-alpski deželici se vključuje tudi Telekom Slovenije, izdajatelj TIS -Telefonskega imenika Slovenije. V trenutno veljavnem TISD 1996/97 sta na 126. strani, kjer so telefonske številke različnih naročnikov na območju Kranjske Gore, Se vedno vpisana "dječje odmaralište" in "RO" / radna organizacija'*. Slovenski Zakon o gospodarskih družbah v poglavju "Firma" sicer vsebuje zelo jasne določbe o uporabi slovenskega jezika, ampak to tako ali tako ni edini zakon, ki ga na sončni strani Alp nihče ne jemlje resno. Danny, Kanal A in (MMMMGLAS Kontaktna oddaja Dannvjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko:vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v iivo zato lahko pokličete po telefonu in Danny bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanjav oddaji Dannyjeve zvezde izlrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v Irebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj Je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldamvklopiti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo KUPON APRIL 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog: Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana ROBERT MESEC GROS; popoldan na RADIU SORA v oddaji, ki jo vodi Simona KEMPERLE. Vsak petek zvečer na gorenjski televiziji ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran" TELE-TV Kranj, ko Vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure SINK. Kam poslati dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlaganih kandidatov za GORENJKO/GORENJCA MESECA? Na naš naslov GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4 001 Kranj ali pa /za "šparovne", saj znamke niso več poceni!/ Vašo glasovnico brez znamke lahko oddate našim prijaznim in vsestranskim sodelavcem v pisarnah naslednjih gorenjskih turističnih društev in agencij: TD Bled, TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje-Mojstra-na, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka in TD Tržič; v turističnih agencijah MERI-DIAN Jesenice in VERONIKA Kamnik. Vaše glasovnice iz radijskih, televizijskega in "poštnega" glasovanja vsak teden skrbno preštejeta Leja Čolnar in Klavdija Stroj. V petek so bila zadnja štiri radijska glasovanja in zadnje TV glasovanje, prejeli pa smo tudi zajeten sveženj Vaših dopisnic s petkovim in sobotnim poštnim žigom (28. oz. 29. 03.). Vseh glasov v zadnjem krogu je bilo 105. Končni rezultat marčevskega glasovanja za GORENJKO/GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1997 je: MARIJI CESAR iz Doma Matevža Langusa Radovljica ste dali skupaj 810 glasov (po posameznih glasovalnih tednih: 140 + 286 + 315 + 69). LADU KOSCU iz Mengša, šefu Mengeške godbe, pa ste dali 130 glasov (tedenski glasovalni izidi: 27 + 32 + 35 + 36). Po Vašem izboru je za GORENJKO MESECA FEBRUARJA 1997 izbrana MARIJA CESAR. Iskrene Čestitke obema, Mici in Ladu, v imenu vseh 940 glasujočih ter šestih gorenjskih medijev, ki izvajamo glasovanje. Letošnja svečana podelitev priznanj vsem, ki smo jih vključevali v vsakomesečne akcije gorenjske popularnosti GORENJKA/GORENJEC MESECA, bo 25. maja pri Ivanu Ruparju na Sv. Andreju nad Zmincem, ko bo prireditev z Ansamblom Lojzeta Slaka. Za GORENJKO/GORENJCA MESECA MARCA 1997 STA PREDLAGANA: 1/ SABINA BERCE, doma v Kropi, dijakinja prvega letnika STOGŠ Kranj, letošnja absolutna zmagovalka na prireditvi "Prvi glas Gorenjske 1997", ki jo je sredi marca na Bledu pripravil Radio Triglav Jesenice; Sabini sta prvo mesto dosodila tako občinstvo v dvorani kot tudi strokovna žirija pod vodstvom Jana Plestenjaka 2/ ROBERT MESEC, doma v Železnikih, po poklicu elektrotehnik energetik, zaposlen v podjetju DOMEL, d.d. Železniki kot pomočnik vodje montaž, letošnji prejemnik nagrade "Zlata ura za kakovost za leto 1996", ki jo v največjem železnikars-kem podjetju, imetniku mednarodnega standarda ISO 9001, podeljujejo že tretje leto; Robert je bil za najvišje priznanje za dosežke na področju kakovosti izbran izmed 42 domelovcev, nagi*' jenih za kakovostne rezultat« v lanskem poslovnem letu Vsak teden podelimo z Žrebom deset nagrad Vam, K1 sodelujete z gorenjskimi radijskimi postajami, TELE-T* in Gorenjskim glasom v NA* akciji GORENJKA/GORfc-NJEC MESECA. Tokratn6 nagrajenke in nagrajenci-NUŠA LAPAJNE, Titova 76/a, Jesenice: JANKO STg' FANČIČ, Črnivec 1°}*' Brezje; JELKA VRHUNE^ Tioolje 6, Selca pri SkoiJ1 Loki; PETER ZUPAN, Cankarjeva 2, Radovljica »D MARIJA KOSMAČ, B°r' ovška 52, Kranjska Gora prejmejo 1.000 SIT; STgT KA OŽIM, Šutna 67, Žabn1' ca; SONJA ŠKALIČ, Selo M a, Prosenjakovci; DAVA PERIC, Jezerska ul. 70, W* JAKA BERAVS, Godba n* pihala Gorje in JERNfJ NUNAR, Zg. Bela 50, PJJ ddvor pa prejmejo Glas° majice. O HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH g H O D D D D D D D H H GLAS in Prometni kviz B D TAidi tokrat smo se rubrike PROMETNI KVIZ lotili Gorenjski glas. Radio Kranj, Prometna policija Kranj in avto šola Queen. Z nami pa je že Eetič tudi zavarovalnica Tilia, i nas stalno obvešča, svetuje in pomaga pri nasvetih o zavaro- Dsa vanju vozil. Naj ponovimo, da _ je rubrika namenjena vsem 19 voznikom, nagradno vprašanje H pa bodočim voznikom. Tako Q ste še enkrat vabljeni vsi, ki Q boste letos začeli z opravljanih jem vozniškega izpita, da si s !2 pravilnim odgovorom prislužite U eno izmed bogatih nagrad, ki jo D poklanjata avto šola QUEEN H in Gorenjski glas. O PROMETNA ETIKA H Vse večja življenjska naglica Q je botrovala marsikateri spre-ra membi v načinu življenja. Na žalost pa je tehnološki razvoj njih si težko predstavljamo uspešno potekanje prometa. Sklop vseh teh pravil imenujemo KODEKS PROMETNE ETIKE. Za vse udeležence je zelo pomembno, da se znajo vživeti v vlogo drugih voznikov in skušajo razumeti njihove potrebe. Ne smejo se zapeljati v medsebojno tekmovanje, ostati pa morajo strpni, ter oprosčati napake drugim in predvsem ohraniti "mirno kri". Vsi se moramo za' da naglica v prometu pona prinese kvečjemu nesrečo. Bolje prepozno na cilj> prezgodaj v smrt. avto šola QUEEN Vir: UNZ Kranj, inšp. IVAN DEMŠAR Avto šola QUEEN vedati; vadi 19 NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore, na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski «* pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 9.4.97. Tretje žrebanje bo na Radiu Kranj 10. aprila ob 13.20 uri. rry<* nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarji Druga nagrada vrednostni bon 10.000 tolarjev. Tretja do Pe nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata aj šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodoč * voznikom, ki bodo letos opravljali vozniški izpit A *" kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem- .las s KUPON IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA ŠT: TELEFON:___ D prinesel tako pozitivne, kot H negativne dejavnike, ki nas D spremljajo na vsakem koraku. Q Inšpektor Ivan Demšar, ki je |1 tudi stalni gost projekta PRO-jg METNI KVIZ je v svojih Is upozorilih že neštetokrat izpos-U tavil problem prometne etike D in predvsem nestrpnosti vozni-Q kov. Prav zato vam tudi v Go-Q renjskem glasu danes namenja-ra mo nekaj besed o tem proble-|. mu. Poleg z zakonom predpisala nih obveznosti obstajajo med H vozniki in tudi ostalimi udele-ženci v prometu določena prali vila, ki NISO NIKJER m ZAPISANA, izoblikovala pa B''a so se v približno stoletni zgo-^ dovini cestnega prometa. Brez D BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB fiJš št. 27 IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, SS VPRAŠANJE: Naštejte vsaj trt pravila PROMETNE ETIKE, ki naj bij0 spoštovali vsi udeleženci v prometu! ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJE RUBRIKE Ko otroci izstopajo iz vozila, ki je označeno za prevoz otrok, bomo svoje vozilo ustavili Petek, 4. aprila 1997 PONEDELJEK, 7. APRILA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama '■15 Včeraj, danes, jutri jj-20 Videoring «•45 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.10 Ciklus filmov F. Forsvtha: Le skrivnost več, ponovitev angleškega barvnega filma 11.50 Ponovitve 12.00 Utrip ] 2.15 Zrcalo tedna '2.30 Rondo kviz 13.00 Poročila J3.05 Hugo, ponovitev TV igrice 14.00 Zoom, ponovitev 15.05 Ljudje in zemlja, ponovitev 15.35 večerni gost: Profesor dr. Boštjan M. Zupančič, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni taček: Mladič 17.30 Skrb za zemljo, zadnji del jngleške dokumentarne serije 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18.35 Lingo 1».05 Risanka 1J.15 Žrebanje 3x3 18.30 Dnevnik, vreme, šport «0.05 Pro et contra «1.00 Homo turisticus «1.20 Osmi dan «2.00 Odmevi «2.40 Hudson Street, ameriška humoristična nadaljevanka Don Ostrica, nizozemski barvni film «.30 Osmi dan, ponovitev ]f*> videoring ja BiH 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Življenje Augusta Senoe, drama 21.50 Hrvaška in svet 22.35 Opazovalnica 23.05 Ljudje za tretje tisočletje, dokumentarna oddaja 23.40 Filmska noč z Winono Rvder: Velike ognjene krogle, ameriški barvni film 1.10 Poročila HTV 2 13.10 TV koledar 13.20 Aplavz, prosim, ponovitev 14.10 Dvoboj srca, britanski film 15.45 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.35 Pol ure kulture 17.05 Volitve "97 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petica 22.00 Martin Chuzzlewlt. angleška nadaljevanka 22.50 Sibirija, dokumentarna oddaja pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Potovanja, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Oddaja za gluhe in naglušne 22.50 Top spot 22.55 TV prodaja 23.00 Videostrani RA KRANJ AVSTRIJA 1 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest 16.25 A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvje-vo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caroline v velemestu, humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Ne sedaj, dragi!, ameriška komedija 21.45 Teleclubing 21.55 Zlorabljanje Sizdaja, ameriška TV melodrama 23.15 as v sliki 23.20 Mož, ki je pustil mačke plesati, ameriški vestem 1.10 Za tveganje ni popusta, ameriški akcijski film 2.40 Smrtonosni sum, ponovitev ameriške kriminalke 4.15 Skrivnost muzeja voščenih lutk, ameriška grozljivka 5.30 Nick Knatterton, risana serija 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Vrtičkarstvo 9.50 EPP 10.20 Zavarovalnica Triglav, kontaktna oddaja 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.60 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Preddvor Mirana Zadnl-karja 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu: Župan občine Preddvor Miran Zadnikar 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 20.00 Drugačen pogled: "Pot k človeku" 22.00 OkJ Timer Snop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj TVS 1 ,30 Vremenska panorama 9.45 Včeraj, danes, jutri 9.50 Videoring 10.20 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.15 Cestni bojevnik, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.45 Spoznavanje naraven in druvitev 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev TV igrice 14.00 Po domače 15.10 Pro et contra 16.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti, 12. oddaja 17.25 Željko, avstralska nanizanka 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Portret Alana Hranitelja 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 22.40 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka 23.40 Svet poroča 0.10 Studio City, ponovitev 1.00 Videoring TVS 2 10.50 Na potep po spominu... oddaje * arhiva otroškega in mladinskega Programa 12.00 Humanistika, ponovitev 12 30 šport v nedeljo, ponovitev 13.15 Štrekljeve ljudske pesmi: Ljudski Pevci In godci, ponovitev 13.45 Clive James, ponovitev 14.40 Obzorja duha, Ponovitev 15.10 Noč filmske glasbe, Ponovitev 16.15 Starinarna, ponovitev ar,gleške nadaljevanke 17.00 Echo point, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.25 Jake In debeluh, ameriška - 19*5? Recept za zdravo življenje ka'«« 2imPsonovl, ameriška nanizan- «0.00 Komisar nov r,am£Ua nanl- nanizanka 18.15 Sedma steza '•00 Komisar Rex, nemška nani-dok',?3 20.45 Divja Sibirija, ^oKumentarna oddaja 21.40 Roka FWl.9asbena oddaja 22.40 Brane E«Vz,?a odra 0.10 Recept za zdravo življenje, ponovitev tDmnn V|a si Pridržuje pravico do 22222^ Programa. KANAL A IjPSjV'Prodaja 10.15 Detektiv Droppy 11'nt p°novitve 10.35 Rajska obala Mb-o prah Snow- ponovitev 11.55 sam, 23 P61, Ponovitev 12.45 Super voia^1 Ponovitev 13.10 Vitez za I5^0m, ponovitev 14.00 Mantis vani^ Dannyjeve zvezde, vedeže-555 v *'vo 16.00 Oprah Show 16.50 lep, 1 ln lePi. ponovitev 17.15 Drzni in *anaievanka 18-1° Očka major, nanizani,?, ,18-40 Nora h'*«. 101' del nan,!n.ke 19-°5 Družinske zadeve, na n!nka 19-35 Cooperjeva drušči-nani,an«anka 20.00 Princ z Bel Aira, nan£anka 20.30 Sam svoj mojster, ka S™? .21-00 Ponedeljkova films-oarvnP?' ca: ™Je Peguno'. ameriški nani,Lfl m; Nick Nolte 22.40 Alo, alo, nan,3nka 23.10 Tihotapci, 1. del Pono^p6 0.05 Dannvjeve zvezde, AVSTRIJA 2 11.15 Spori, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija, ponovitev 12,35 Slika Svstrije, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemška serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Čas v sliki 2.05 Scniejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.50 Lipova ulica, ponovitev 5.20 Čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 451. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz Izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Konferenca združenja kabelskih operaterjev Slovenije - novosti in prihodnost kabelskih mrež 20.30 Krajevna skupnsot na obisku Primskovo (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 451. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa - 22. oddaja 22.00 Bombastičnih 7 - 8. oddaja 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.05 Poročila Gorenjske 451 23.20 Z vami smo bili... nasvidenje 23.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.22 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ pOp TV LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Mini pet, otroška glasbena lestvica 21.00 EPP blok 21.05 Šolska košarkarska liga 21.55 TV prodaja 22.00 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 22.35 TV prodaja ... Videostrani proQraP°bro jutro, Slovenija, jutranji R(Xam-na M MTV, Tele 59 in TV t*v lail'00 Santa Barbara, ponovila s«;,00 P0P kviz, ponovitev 12.30 Sport-i/• kanadska nanizanka 13.30 r^ovi ev°& 8^l?v 14-°° Na iL10" 'ock 1®V ?5-°° POP 30 15.30 Mat-shon 7merška nanizanka 16.20 Top Barbar„ evi2ijska prodaja 16.30 Santa *a u *ra: nadaljevanka 17.30 Družina Janka i« n^1^3 humoristična nani- 19.oo janja in Nace 20.00 Glasbena laradlž av«?P, k^iz 1830 Vrnitev v oddaja 21.25 Iz arhiva o*-u,z. avstralska nadaljevanka _ TV ŽELEZNIKI 19.30 ritur 2000 Poslastica tedna 1&93 d .br°nxa, ameriški barvni film, »cena de Niro 22.00 Športna O.rjo in*l i 0 Reševalci, nanizanka **nka 11 Pv\klor Derrick, nemška nani-^oKev Un ponovitev 1-30 P0P ATM TV KR. GORA TV3 U PrMaTC'5 1°-20 Videokolaž 13.00 i?-46 tn/V3^50 ^n Shlrlev, ponovitev rlr,e. DnnPro.daja 16-00 tečaj francoš- prodaja in NovC, ^Povednik/Videoboom 40, r? *i\ VI* iS I? Barka sanj: Stephanie rS^nkeioJK"!* Ponovitev otroške Sik 18 an o8"*? ™ prodaja 19.00 Dnev-r&rtlka r,-3,1^, 2000 Pot v Avonleo, tfiSZSAL'te 2230 TV prodaja "nevnik 23.00 Video kolaž ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18,17 Otvoritev razstave člana dotika Evgena Guština 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18,05 Otroški program, ponovitev^ Ura Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno invalidom. Nato bo sledila oddaja, v kateri povemo marsikatero zanimivost. Računamo, da bo tudi oddaja Spremljamo in komentiramo, zanimiva. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Triiiki hit Dobre glase ne bo manjkalo pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbi rate poslušalci 10.10 Oddaja za in valide 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III. polčas 18.00 Otroški program 19.300dpoved pro grama R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji pozdrav 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.50 Vreme 7.00 2. jutranja kronika Radia Slovenija 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 12.00 BBC novice v slovenščini 12.15 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi RGL 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznajmo se + uganke za poslušalce 16.40 Modni bla, bla 17.40 Mobv dick, oddaja o ekstremnih dosežkih 18.15 Novice 19.00 Radijski dnevnik (prenos Radia Slovenija) 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo R OGNJIŠČE 5 30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje ?2.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program &10sSM meniSka nadaljevanka Snkfn*a Barbara, ameriška nadal-£vaim ^V86 Risanka 14.10 Izobra-B^rarr, ^Jogram 15.15 Otroški Huna 1«i*8hrvaška kulturna ded-SUOft IT« Qlas domovine 16.45 WiaM4ka danes 1805 ce 18.40 Hrvaška in federaci- KINO amer. znan. ^.^p ~w erot thriM. USODNI NAGON ob 18. in 20. url TRžKme?. tttBtt^S uri IkOFJA LOKA amer. kom. 101 DALMATINEC ob 19. url _^^^^ TOREK, 8. APRILA 1997 niče 22.45 Moč denarja 23.05 Filmska noč z Winono Rvder: hroščosned. ameriški barvni film; Alec Baldvvin, Geena Daviš 0.35 Poročila HTV 2 13.10 TV koledar 13.20 Življenje Avgusta šenou, ponovitev 14.55 Z namenom in razlogom 15.50 Ameriški predsedniki, dokumentarna serija 16.20 Volitve '97 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Bolnišnica upanja, 6/45 del ameriške nanizanke 21.05Črno-belo v barvah: Hazarder, ameriški barvni film TVS 2 11.00 Sobotna noč 13.15 Pomagajmo si 13.40 Recept za zdravo 14.10 Nedeljska reportaa TV Maribor 14.40 Murphv Brown, ameriška nanizanka 15.05 Osmi dan, ponovitev 15.35 Divja Sibirija, ponovitev švedske dokumentarne nanizanke 16.25 Slovenski magazin, ponovitev 16.55 Komisar Rex, nemška nanizanka 17.45 Simp-sonovl, ameriška nanizanka 18.10 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Echo point, avstralska nanizanka 20.00 Ciklus filmov Luisa Bunuela: Dnevnik sobarice, francosko-italijanski čb film 21.40 (Ne)znani oder 22.10 Sofokles: Antigona, posnetek predstave SLG Celje 23.20 Zlati petelin, ponovitev 23.50 (Ne)znani oder, ponovitev TV Slovenija si pridrico do spremembe programa. AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.35 Peš na Nilu, ponovitev italijanske kriminalistične komedije 10.15 Columbo: Etuda v črnem, ponovitev 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest DSV 16.25 A-Team 17.15 šport: Nogomet 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 To je tvoj konec, nemška TV drama 21.50 Življenjski prostori/Sanje 22.00 Nogomet 23.00 čas v sliki 23.05 Karniggecs, nempka kriminalistična serija 0.35 Gledališče groze, ameriška grozljivka 2.15 Zlorabljena in Izdana, ponovitev ameriške TV melodrame 3.35Svet brez sočutja, francoski film 5.00 Seašuest DSV, ponovitev prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Uvajanje vajeništva v poklicne šole 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Nastop ameriške skupine Ugly Kid Joe v Kranju 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ KANALA 7.00 Video strani 10.15 Detektiv Droopv, risanka 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah Show, ponovitev 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Coopejeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Strojček, strojček na steni povej, ponovitev 16.00 Oprah Show 16.45 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni In lepi, nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Drudeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ellen, nanizanka 21.00 En otrok preveč, ameriški barvni film 22.35 Alo, alo, 83. del nanizanke 23.05 Bergerac, 20. del nanizanke 0.05 Živeti danes, dokumentarna oddaja 0.35 Logika ljubezni, dokumentarna oddaja AVSTRIJA 2 10.35 Bogati in lepi, ponovitev 11.20 Zvezna des 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba 13.55 Gozdarski inšpektor Buchholz 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Ob reki krokodilov, dokumentarni film 21.10 Poročilo, magazin 22.00 čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Dravvl, animirani film 23.05 Eddie D, video film 23.15 Avto-klno, filmski dokumentarec 0.15 Phettbergova nočna oddaja, TV pogovor 1.05 Vericija, umetniški projekt 1.25 Pogledi od strani 1.30 Čas v sliki 2.00 Scniejok 3.05 Dobrodošli v Avstriji 4.50 Gozdni Inšpektor Buchholz 5.40 Čas kulture TELE-TV KRANJ POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Kritik, risana serija 13.00 športna scena, ponovitev 14.00 Zaznamovani, nanizanka 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.20 TOP shop, televizijska prodaja 17.30 Drumret, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradi Iska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Kje so moji otroci, ameriški barvni film; Corbin Bernsen 21.40 Bolnišnica upanja (Chicago Hope), 7. del ameriške nanizanke 22.30 M A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja in turistični napovednik 10.20 Videokola LB">13.00 TV prodaja 5.00 Anne Shiriev 16.00 TV prodaja 16.15 Z glasbo v srcu, ponovitev 17.00 TV prodaja In turistični napovednik 17.15 ŠKL 18.15 Barka sanj: Julija In jeleni 18.25 Salrv. otroška serija 18.50 TV prodaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Salty. ponovitev 20.00 Pot v Avonleo, ameriška nadaljevanka 21.00 Vera in čas, tedenski pregled verskega dogajanja doma in po svetu 22.00 Sport 22.30 TV prodaja 22.50 Dnevnik 23.00 Video kola ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 452. 19.25 Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Srečanje Sinajcev iz enoti UNEF-a 1956-1967 in 10. bataljona za mednarodno sodelovanje slovenske vojske 21.10 Poročila Gorenske 452 21.25 EPP blok - 3 21.30 Smevt instalacije iz polietilena 21.40 Korak naprej z agencijo Odisej 21.50 Prireditev za materinski dan 22.42 Glasbeni spot 22.45 Poročila Gorenjske 452 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Videoboom 40, flasbena lestvica videospotov 21.25 V prodaja 21.30 Nedeljski film, ponovitev: Neupravičeno obtožena ... TV prodaja... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokasetl ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Odrska predstava dramske skupine "Scena" iz Železnikov ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Torkov športni pregled 18.25 Mini 5... 18.55 Risanka 19.15 videostrani 20.00 Otvoritev razstave člana Dolika Evgena Guština 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. Tudi tokrat bo, ob 14:30 stekla oddaja Na štirih kolesih. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravljamo v oddaji S'm Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine v 23. lekciji Victor's Venture. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se bo začel ob 18:00. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Drug z drugim (tema: Delovni invalidi) 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila do 21.30 Vas zabava Braco Koren TV SISKA ... videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK HTV 1 12.00 Poročila 12.25 Marisol, mehiška serija 13.10 Santa Barbara, serija 13.55 Poročila 14.00 Izobrarogram 15.00 Otroški program 15.55 Prizma, multinacionalna oddaja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Turistični magazin 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Deklaracija, dokumentarna oddaja 20.50 V prvem planu 22.15 Opazoval- 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 19.05 Ponovitev 19.40 Top spot 20.10 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV KINO RSORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom Občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj naj 6.15 Novice 6.30 AMZS 6.45 Vreme 7.00 2. jutranja kronika prenos Ra - Slovenija 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 10.30 Kontaktni program 11.15 Novice 12.00 BBC - novice v slovenščini 12.45 Dnevnikov odmev 13.50 Pasji radio 14.00 Dober dan vam želi, RGL 14.15 Novice 14.30 Zvezdni prah 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Svetovna hit lestvica 16.20 Spoznaj jo se 17.15 Novice 17.30 Rezervirano za 18.15 Novice 19.00 Radijski dnenvik - prenod Ra S 19.25 Vreme 20.00 Avtomobilizem + šport 21.00 Zaprta vrata R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program HT8j^^p|| CENTER amer. druž. kom. 101 DALMATINEC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. erot. thrill. USODNI NAGON ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri Graditelji in vsi, ki potrebujete elektromaterial - elektrotrgovina ELBI je pravi naslov za vas. V ELBI-ju imamo stalno v zalogi veliko izbiro stikal in svetil za vsak žep in vsak prostor vašega doma. Pri izbiri svetil vam svetujemo, pripravimo svetlobno-tehnični izračun, skratka, skušamo ustreči vsaki vaši želji in potrebi. Skupaj lahko osvetlimo tudi gostinske lokale, trgovine, izložbe in zunanjosti objektov ter vaše vrtove. Poleg tega vam lahko pomagamo pri izvedbi elektroinstala-cij, kajti pri nas dobite tudi cevi, doze, žice, kable, omarice, varovalke - skratka, v ELBI-ju je ustreženo še tako zahtevnemu kupcu. Če vas še vedno nismo prepričali, naj to storijo: količinski popusti, plačila na več čekov in stalne AKCIJSKE PRODAJE. Za izvedbo vseh vrst elektroinstalacij in strelovodnih napeljav pa skrbijo Elektroinstalacije BIDOVEC s 40-letno tradicijo in vrsto referenčnih objektov. LSIDOVEC ELEKTROINSTALACIJE ELBI in Elektroinstalacije BIDOVEC - ELEKTROMATERIAL ZA VAS! Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 16. aprila 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Nagrade: 1. nagrada - zunanja stenska svetilka Lighthouse 2. nagrada - plafoniera z varčno žarnico Čatež NL 250 3. nagrada -10 žarnic Tri nagrade pa tako kot vedno prispeva Gorenjski glas. REŠITEV KRIŽANKE SALOMONOV UGANKAR: Salomonov ugankar v kraljestvu ugankarstva Vseh prispelih rešitev je bilo 1312. Srečni nagrajenci so: 1. nagrada: celoletna naročnina na Salomonov ugankar - Mencinger Malči, Mencingerjeva 20, 4264 Boh. Bistrica 2. nagrada: celoletna naročnina na Čvek v križankah - Tjaša Mezgec, Planina 8, 4000 Kranj 3. nagrada: celoletna naročnina na Ugankarski izziv - Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, 4000 Kranj 4. nagrada: celoletna naročnina na Posebno izdajo - Cilka Bercko, Visoko 3/B, 4212 Visoko Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas, pa dobijo Bogo Oblak, Fužine 2, 4224 Gorenja vas, Pavla Jelen, Zoisova 32, 4000 Kranj, Majda Repinc, Vodnikova 7, 4264 Bohinjska Bistrica. 1 2 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 16 vr~> mm " 18 21 Ž2 23 24 25 26 28 sra— 31 32 33 34 35 36 37 38 POSLI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak BORZNI GRAFIKONI Zlati most za Alplesovo pohištvo Poslovanje na Ljubljanski borzi je marca potekalo povsem v Znamenju padajočih tečajev vrednostnih papirjev, opaziti je bilo le 'Halo svetlih izjem. Tečaji vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni v borzni kotaciji A in B, so povsem usklajeni s tečaji vrednostnih Papirjev na organiziranem trgu C - vsi se gibljejo navzdol. Padanje tečajev je bilo podkrepljeno še s skromnim prometom. V Marcu smo prikazali izračunane bruto donose za posamezne vrednostne papirje tako, da smo primerjali cene v ponedeljek, 3. Marca, s cenami v petek, 28. marca. Pri izračunavanju donosov nismo upoštevali rasti drobnoprodajnih cen, ki je marca znašala 0>3 odstotka, ter bančnih in borznih provizij, ki bi jih moral Plačati naš namišljeni vlagatelj pri nakupu in prodaji vrednostnih Papirjev. Podatke o ceni posameznega vrednostnega papirja smo bpali iz uradne tečajnice Ljubljanske borze. Slovenski borzni indeks je od ponedeljka, 3. marca, ko je bila nJegova vrednost 1412,12 indeksnih točk, do petka, 28. marca, Padel na 1274 indeksnih točk. V tem obdobju je torej izgubil 138,12 indeksnih točk, kar pomeni, da je padel za 9,78 odstotka. Pozitivno gibanje tečajev je marca doseglo le nekaj delnic, ki so Povečini uvrščene na organizirani trg C. Tako so največ pridobile delnice in z njimi lastniki Grada 54,52 odstotka, Dadasa 48,41 °dstotka, Rudisa 24,80 odstotka, Tovarne sladkorja Ormož 24,19 °dstotka, Gradbenega podjetja Grosuplje 15,94 odstotka, Kompas Hotelov Kranjska Gora 9,95 odstotka in Jate - Meso 8,24 °dstotka. Žalostni pa so bili lastniki delnic Tekstilne, ki so zgubile 32,33 odstotka, Melamina s 25,53-odstotnim padcem, Ware z -25,29 odstotki, Rogaške z -24,88 odstotka, Krke z -19,91 odstotka, SKB banke z -18,85 odstotka, Lesnine EMMI z -16,94, iosame z -16,53, Leka z -15,65 odstotka in tako naprej. • R. S. MARČNI ZMAGOVALCI M.OOV. so.oov. «0.00% 30 00% 2000*/. '0.00% 000% 54.52% 48.41% 2480% 24.19% 8.24% □iiiiiii.i.im 4.65 /» J_1 I—1 CROO DAD RITG TSOR GPGR KHKG JMLG GSBG MARČNI PORAŽENCI 0.00% ■10 00% •20.00% ■3000% ^00% TEAG MKOG LSBG TODG -19 91% -18.85% -16.94% 16.53% -25.53% -25.29% -24.88% •32.33% jfrečke namesto kaset je j*nJ' aprila - Kranjska podružnica Agencije za plačilni promet vedla nov način polaganja gotovine v dnevno nočni trezor. got aniesto kaset so uvedli plastične vrečke, nov način polaganja 0(jDVlIle Pa zahteva uporabo magnetne kartice, s katero se niceKJ° tFez?rslca vrata. Vrečke prodajajo na likvidaturi podruž-kart' ranJ- kjer lahko tudi ključe trezorja zamenjate za magnetno ager!C-' Ker bodo uporabniki vrečke poslej uporabljali sami, lJa °e bo več zaračunavala nadomestila za uporabo kaset. dodaja: BOLTEZ HAJBOUŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO ŽAGARJA 58 c fekfon: 064/331-639, 331-662 MICHELIN Kranj, 3. aprila - Podjetje Alples Pohištvo iz Železnikov je na pohištvenem sejmu v Skopju prejelo "Zlati most" za predsobo Primus. Na nedavnem makedonskem seju "Mebel 97" v Skopju je bila z najvišjim priznanjem "Zlati most" nagrajena presoba Primus podjetja Aples Pohištvo iz Železnikov. Izbrana je bila med velikim številom razstavljenih izdelkov. Gre za novo sistemsko pohištvo, s katerim se je Alples Pohištvo predstavil na skopskem sejmu. Namenjeno je opremi celotnega stanovanja, izdelano je iz bukove folije in masice, možne so tudi razne barvne kombinacije. Pohištvo Primus bo na trgu predvidoma maja. GB sodeluje pri izgradnji avtocest Kranj, 3. aprila - Gorenjska banka bo sofinancirala uresničitev slovenskega avtocestnega programa, saj je podpisala drugi dodatek k pogodbi financiranju izgradnje avtocest. Bančni konzorcij za financiranje izgradnje slovenskih avtocest je bil ustanovljen že junija 1995, ustanovilo ga ie deset slovenskih bank, med njimi pa tedaj ni bilo Gorenjske banke. Sedaj se je odločila, da sodeluje tudi pri financiranju nacionalnih investicijskih projektov, saj je bančni konzorcij odprt za nove članice. Pogovori med Gorenjsko banko in Darsom ter bančnim konzorcijem so bili zaključeni 28. marca, nato so na seji poslovnega odbora konzorcij podpisali dodatek k pogodbi. Opozorilo delničarjem Dadasa Kranj, 3. aprila - Agencija za trg vrednostnih papirjev je pred novo skupščino Dadasa ponovila opozorilo, naj bodo delničarji previdni pri preoblikovanju pida v navadno delniško družbo. Skupščina Dadasa je sklicana za danes, 4. aprila, sklical jo je nadzorni svet družbe. Predlagano je preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v navadno delniško družbo, kar je pidu po zako o insveticijskih skladih in družbah dopuščeno, ko v celoti porabi lastninske certifikate. Za delničarje je seveda pomembno dejstvo, da s preoblikovanjem v redno delniško družbo za pid prenehajo veljati določila zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, kar pomeni, da agencija za trg vredostnih papirjev nad njim nima več nadzora. Preoblikovanje ima tudi druge psoledice, saj se hkrati razveže pogodba o upravljanju pida, ki ima sklenjeno z družbo za upravljanje. Le-ta ima v takem primeru pravico do odškodnine, ki jo mora pid plačati iz lastnih sredstev. Agencija za trg vrednostnih papirjev zato delničarjem svetuje previdnost pri preoblikovanju pida, saj spremembe dejavnsoti, upravljanja in naložb lahko bistveno vplivajo na položaj in premoženje delničarjev. Cenejša posojila Kranj, 3. aprila • Nova Ljubljanska banka bo s 1. majem občutno znižala obrestne mere za posojila pravnim osebam in občanom, slednjim posebej za stanovanjska posojila. Izhodiščna obrestna mera za tolarska posojila m posojila z valutno klavzulo pravnim osebam in zasebnikom za tekoče in tudi investicijsko poslovanje se bo znižala za 1,5 odstotne točke. Za nekoliko manj in sicer za 1,25 odstotne točke pa za posojila po načelu tekočega računa. Najbolj pa se bodo pocenila stanovanjska posojila in sicer za 2 odstotni točki. Za 1,5 odstotne točke bodo cenejša tudi "ostala tolarska posojila občanom. Obrestna mera za dovoljeno negativno stanje na tekočem računu bo 10-odstotna, za namenska posojila pa glede na ročnost 7,5- do 12-odstotna, za gotovinska posojila pa 12- do 13-odstotna. Okrožno sodišče v Kranju v stečajnem postopku 6/96 Modena, p.o., Tržič, Usnjarska ul. 3, objavlja JAVNO DRAŽBO I. premoženja stečajnega dolžnika in sicer: 1. Poslovno proizvodni objekt, ki stoji na parcelni št. 306 in 364/2, vložna št. 813 KO Tržič, v skupni izmeri 1070,74 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 344 m2, za izklicno ceno 25 mio SIT. 2. Garaže, stoječe na Blejski cesti v Tržiču, v izmeri 11,93 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, za izklicno ceno 290.000 SIT. II. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s sklenitvijo pogodbe in prenosom lastništva plača kupec. III. Na dražbi lahko sodelujejo vse domače fizične in pravne osebe, ki bodo plačale 10 % varščino vsaj tri dni pred javno dražbo in se s potrjenim nalogom izkažejo pred začetkom javne dražbe. Varščino je potrebno plačati na ŽR stečajnega dolžnika Modena, p.o., Tržič v stečaju, št. 51520-690-90691. Pravne osebe, ki sodelujejo na javni dražbi morajo predložiti izpisek iz sodnega registra, fizične osebe po potrdilo o državljanstvu. IV. Prodaja bo potekala po načelu videno - kupljeno. V. Kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati v 15 dneh od javne dražbe, če kupec v 15 dneh ne plača celotne kupnine, se šteje, da je ponudbo za nakup odmaknil. Varščina zapade v korist prodajalca. VI. Na dražbi kupljeno premoženje se izroči kupcu v last in posest z dnem plačila celotne kupnine. VII. Uspelemu ponudniku bo varščina vračunana v ceno, neuspelemu ponudniku pa bo kupnina vrnjena v 3 dneh po končani javni dražbi. VIII. Javna dražba bo dne 15. 4. 1997 na Okrožnem sodišču v Kranju, Zoisova 2 v sobi 12 ob 15. uri. IX. Vse informacije o prodaji so interesentom na voljo pri stečajnem upravitelju na sedežu dolžnika, oz. po tel. 064 533-87 ob sredah in petkih od 13. do 14. ure. OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 03.4.1997 NAKUW1/»0DA)NI NAKUFNI/reODAJNI NAKUHfl/HlODAINI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 89,50 90,50 AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 89,90 EROS{StaiiMayr), Kranj 90,00 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,10 HW^lWICAL0N,4d.Kranj 90,00 HKS Vlgred Medvode 89,80 HOA-tržnfca Ljubljana 90Ć0 HRAM ROŽICE Mengeš 90,05 (URtKA Jesenka 89,80 INVESTŠkoljaloka 89,90 LEMA, Kranj W,00 MIKEL Straiišce 89,90 NEPOS(Sk. Loka, Trata) 90,05 NOVA LB Kamnik, Mudvode, Šk. Loka 89,80 PBS d.d. (na vseh poštah) 87,90 PRIMUS Medvode 90,00 ROBSON Mengeš $0,00 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90,00 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 89,40 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 89,10 SLOVENIJATURIST Jesenice 89,80 SZKB Blag. mesto Žiri 89,60 ŠUM Kranj TAL0Ntywl*TiifcŠ^Z8.BI^ 90,00 TENTOURS Domžale 89,60 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 90,10 UKBŠK Loka 89,90 VOLKSBANK Ljubljana 90,20 WILF AN xmz*&m**\mi VV1LFAN Kranj W1LFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič POVPtfČNf TEČAJ 89,76 90,47 90,50 90,30 91,00 90,40 90,70 90,35 90& 90,30 90,30 90,40 90,40 90,30 90,60 90,29 90,30 90,30 90,40 90,45 90,30 90,95 90,35 90,60 90,29 91,00 90,59 12,55 12,85 741-220 M143f 12,65 12,90 8,81 9,10 12,75 12,41 12,74 12,60 12,77 12,76 12,70 12,72 12,76 12,75 12,77 12,63 11,00 12,75 12,75 12,76 12,64 12,41 12,71 12,45 12,80 12,93 12,83 12,90 12,82 12,90 12,82 12,82 12,84 12,85 12,82 13,00 12,79 12,80 12,84 12,82 12,85 12,82 12,92 21131» 12,70 12,85 12,70 12,85 12,77 12,82 12,68 12,94 12,77 12,93 i62-m 360-260 714-013 $3816 12,62 12,86 8,85 8,90 8,59 8,90 8,90 8,96 9,00 8,90 8,95 8,90 8,90 9,02 8,93 7,95 8,90 8,95 8,80 8fi7 8,59 8,90 8,65 9,00 8,80 9,00 8,90 8,91 9,30 9,05 9,51 9,07 9,40 9,04 9,06 9,10 9,10 9,03 9,05 9,07 9,32 9,00 9,05 9,10 9,05 9,08 9,10 9,44 9,15 9& 9,07 9,23 9,11 8,84 9,15 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah, Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.:53-816 5 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD KRANJ OBVESTILA RAZPORED INFORMIRANJA DAVČNIH ZAVEZANCEV PO TELEFONU dan / ura telefon ime in priimek Davek od dobička pravnih oseb ponedeljek /10.00 - 12.00 061 12 56 700 Majda Vari četrtek / 10.00 - 12.00 061 12 56 700 Majda Vari Prometni davek ponedeljek / 8.00 -10.00 ponedeljek / 8.00 -10.00 torek/8.00-10.00 sreda/8.00-10.00 sreda/8.00-10.00 četrtek/8.00-10.00 petek/8.00-10.00 Davek od dohodka iz dejavnosti torek /9.00-11.00 petek/9.00-11.00 Dohodnina torek/10.00-12.00 četrtek/10.00-12.00 061 12 061 13 061 12 061 12 061 13 061 12 061 12 56 700 39 529 56 700 56 700 39 529 56 700 56 700 061 13 39 529 061 13 39 529 Barbara Ivačič Marija Pičinin Leonida Maver Barbara Ivačič Marija Pičinin Leonida Maver Zlata Žakelj Breda Simončič Janez Križnik 061 13 39 529 Petra Kovačič 061 13 39 529 Petra Kovačič Na odgovorile delavce Glavnega urada se obračajte samo v primeru, ko na določena vprašanja niste dobili popolnih odgovorov v davčnih uradih. V primeru, da so vaša vprašanja zelo številna in zapletena, se lahko z odgovornim delavcem dogovorite za osebni obisk ali pošljete pisno vprašanje na Glavni urad. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Predavanja in posveti Bolezni čebel Kranj - Veterinarska fakulteta in Veterinarski zavod Slovenije vabita v ponedeljek ob 16. uri v dvorano Gorenjskega sejma v Kranju na posvet z naslovom Bolezni čebel. Strokovnjaki za čebelarstvo bodo govorili o raziskovalnem delu, o odkrivanju in zdravljenju varoze, o poapneli zalegi ter o nosemavosti in prevozih čebel. Blagovna znamka Zlato zrno Kranj - Združenje za agroživilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in Območna zbornica za Gorenjsko bosta v torek ob 12. uri predstavila v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju slovensko blagovno znamko za teletino Zlato zrno, hkrati pa bo tudi seminar o licenčni reji telet na višjo težo, o tehnologiji priprave teletine, o možnosti priprave kakovostnih jedi iz teletine in o organizaciji trženja. Izvajalcem projekta Zlato zrno bodo podelili licenčne listine, na razstavnem prostoru novoustanovljene Poslovne skupnosti Zlato zrno pa bo tudi pokušina jedi. Za seminar je treba odšteti 2.000 tolarjev, v ceno pa so vračunani tudi strokovna literatura in vstopnina za ogled sejma. Balkonsko cvetje in grmovnice Kranj - Prihaja čas, ko bo treba okrasiti hiše, dvorišča, vrtove... Ker je za vzgojo in pravilno rast okrasnih rastlin treba tudi nekaj znanja, kranjska enota kmetijske svetovalne službe in Društvo kmečkih žena Kranj, odbor Sloga, vabita na predavanje o presajanju, vzgoji in oskrbi balkonskega cvetja in grmovnic. Predavanje bo danes, v petek, ob 20. uri v prostorih Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj (nasproti mlekarne). Predavala bo kmetijska, svetovalka dipl. ing. Lidija Pogačar iz Oddelka za kmetijsko svetovanje Kranj. • CZ. Občni zbor govedorejskega društva Lesce - Govedorejsko društvo za občine Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora vabi svoje člane jutri, v soboto, ob 19. uri v Družbeni center v Lesce na redni občni zbor, na katerega so povabili tudi predsednika države Milana Kučana in bivšega kmetijskega ministra prof. dr. Jožeta Osterca, predstavnike ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kmetijske svetovalne službe, direktorje kmetijskih zadrug, selekcijske službe in drugih ustanov. Kmetijski strokovnjaki bodo najprej kmetom predavali o vodenju prehrane krav na kmetiji, o novostih na področju kontrole produktivnosti krav, o analizah vzorcev mleka in o predvidenih spremembah ter o novostih pri zatiranju muh v hlevih. Predsednik odbora za socialno varnost kmetov pri Zadružni zvezi Slovenije bo poročal o delu odbora, pregledali bodo tudi delo društva v minulem letu, določili višino letošnje članarine in se dogovorili o sofinanciranju umetnega osemenjevanja in analiz mleka na solmatske celice. • CZ. 2IVILA 2IVIIA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO NEPREMIČNIN V NAJEM IN PODNAJEM 1. PREDMET NAJEMA IN PODNAJEMA - popolnoma opremljena prodajalna SP ŠKOFJA LOKA v Škofji Loki, Poljanska cesta 4 (NAJEM), v skupni izmeri 213,68 m2, pri čemer meri prodajni prostor 94 m2, skladišče in ostali prostori pa 119,68 m2; - popolnoma opremljena prodajalna SP STRUŽEVO v Kranju, Struževo 6 (PODNAJEM), v skupni izmeri 110 m2, pri čemer meri prodajni prostor 72 m2, ostali pomožni prostori pa 38 m2; 2. OSTALI POGOJI Izbrani ponudnik je dolžan: - skleniti pogodbo o poslovnem sodelovanju z najemodajalcem; - odkupiti opremo v prodajalni; - v prevzeti prodajalni opravljati dejavnost s področja trgovine na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami; - prevzeti obveznost plačevanja prometnega dvaka in funkcionalnih stroškov najema. Ponudba mora vsebovati: - ime, priimek in sedež samostojnega podjetnika oz. firmo in sedež pravne osebe ter registracijo podjetnika oz. Izpisek iz sodnega registra; - višino ponujene mesečne najemnine; - čas predvidenega najema oz. podnajema; - referencena področju prodaje prehrambenega blaga. 3. Ponudbe morajo biti vložene v pisni obliki in v zaprti ovojnici z oznako "PONUDBA - NE ODPIRAJ" ter poslane na naslov: ŽIVILA KRANJ, d.d., Splošno področje, 4202 NAKLO, Cesta na Okroglo 3. Rok za vložitev ponudb je 8 dni od dneva te objave. Višina ponujene domenjene najemnine ni edini kriterij za izbiro ponudnika. Ta objava ne zavezuje družbe ŽIVILA KRANJ, d.d., da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene pogodbo. Vse dodatne informacije v zvezi s to objavo se dobijo vsak delavnik po telefonu 064 471-122 pri g. Dušanu PETKU. Lubadar povzroča škodo tudi v višinskih gozdovih Odpornost gozdov na Pokljuki in Jelovici se slabša Naraščanje količine lubadark opozarja, da je v nekdaj najlepših gozdovih Jelovice in Pokljuke marsikaj narobe. Splošna odpornost gozdov se slabša, osutost krošenj je vse večja. Bled - Čeprav lansko deževno poletje načeloma ni bilo ugodno za razvoj lubadarja, so na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega gozdove nekdanje jeseniške in radovljiške občine, lani posekali 19.800 kubičnih metrov lubadark. V državnih gozdovih, kjer so prevladovala velika žarišča (skupaj jih je bilo 180), so posekali 15.800 kubičnih metrov od lubadarja poškodovanega drevja, v zasebnih gozdovih, kjer so našteli 150 žarišč, od tega večinoma manjše, pa 4.000 kubičnih metrov. Gozdarje iz blejskega zavoda za gozdove najbolj zaskrbljujejo razmere v državnih gozdovih, v katerih že zaradi nadmorske višine (nad tisoč metrov) in kratkega poletja niso pričakovali večje namnožitve lubadarja. Da količine lubadark naraščajo, je več razlogov. Eno so temperaturne posebnosti, drugo večje količine od snega in žleda poškodovanega drevja, tretji razlog je splošno upadanje vitalnosti smreke. Vse večje količine lubadark opozarjajo, da je v nekdaj najlepših gozdovih Jelovice in Pokljuke marsikaj narobe. Mali lubadar je postal tako agresiven, da napada po izgledu najvital-nejša drevesa v okolici pos-pravilnih sečenj, na Pokljuki pa je uničil tudi peststo posajenih smrekovih sadik, kar je edinstven primer. Velika jedra lubadark opa- žajo tudi na mestih, kjer je udarila strela. V zasebnih gozdovih se je lubadar množil predvsem v gozdovih, kjer je bilo zaradi posledic snega veliko oslabelega in polomljenega drevja. Velik ulov v pasteh, ki so jih gozdarji lani nastavili v nižinskih gozdovih, opozarja, da se je mali lubadar dobro namnožil in da bo bržkone letos močno "udaril" tudi po zdravem drevju. Mali lubadar osvaja veliko Pokljuko Gozdarji iz blejskega zavoda za gozdove so lani postavili 270 ploščatih pasti za lubadarja, od tega 14 na skladiščih in večjih žagah, 83 v gozdovih na nadmorski višini do 600 metrov, 88 v sredogorju in 85 nad 900 metri nadmorske višine. V pasti se je ujelo 880 tisoč velikih in 1,4 milijona malih lubadarjev. V nižini in nad tisoč metri nadmorske višine je bil ulov malega lubadarja dvakrat večji od velikega, medtem ko sta bila v sredogorju številčno enakovredna. Na Pokljuki, na primer, je bilo kar 80 odstotkov malega lubadarja. Gozdarji so položili tudi dvajset lovnih dreves v državnih gozdovih, v enoti Kranjska Gora so postavili nekaj pasti in debel za študijsko spremljanje številčnosti ma-cesnovega lubadarja, izvajalcem gozdnih del pa so izdali odločbe o požigu lesnih ostankov. Jelovica sledi Pokljuki Čeprav je bila lani splošna vitalnost gozdnega drevja zaradi obilne namočenosti, nepretiranega sevanja in neizrazitega semenenja nekoliko boljša kot leto prej, pa na blejskem gozdnogospodarskem območju opažajo, da se vitalnost gozdov na Pokljuki in Jelovici slabša. Na Pokljuki to opažajo Že desetletje, na Jelovici so se očitna znamenja začela kazati v zadnjih letih. Na Pokljuki je (po gozdarjevih zapaŽanjih) "zamolklo zelenilo" zamenjala klorotična zelena barva, ki je značilna za vse razvojne stopnje drevja, od mladovja do pomlajencev, povečala pa se je tudi osutost drevja. Na Jelovici se je lani povečala predvsem osutost smrekovih debeljakov na grebenskih legah. Vitalnost jelke se ni bistveno spremenila, malo slabša je bila le v Karavankah. Na Pokljuki in na njenem vzhodnem pobočju so spomladi nekatere mlade bukve normalno odgnale, nato pa so se nenadoma posušile. Na Jerebikovcu (Mežakla) so opazili sušenje macesnov, pri tem Pa na vzorcih niso odkrili nobenih škodljivcev. Na Pokljuki so ugotovili ozonske ožige zeliščnega sloja na barjih, prav tako tudi na Jerebikovcu in Mesnovcu-Ožigi zaradi ozona so prizadeli lisičjak, borovnice, dvo-listno senčico in cardamine-• C. Zaplotnik Imajo gozdarji preveč dela z vsakodnevnimi nalogami? Zamude pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov Zavod za gozdove Slovenije zaradi zakonske pomanjkljivosti ne sme pridobiti in hrani*1 podatkov o lastništvu parcel, čeprav jih za svoje delo nujno potrebuje. Ljubljana - V Zavodu za gozdove darstvo in prehrano predvidoma sprejeli darske načrte? Tovrstni načrti, s Slovenije, ki ima poleg "centrale" v še letošnjo pomlad. Za zamudo pri imi določajo pogoje za usklajeno _ y Ljubljani, še štirinajst območnih enot izdelavi načrtov je krivo tudi pomanj- gozdov in poseganje v gozdove ' . (med njimi sta tudi Kranj in Bled), je kanje denarja za nekatera dela, velika gozdni prostor, potreben obseg g°J' j0 zaposlenih 797 delavcev in 15 pripravni- obremenjenost gozdarjev z delom v in varstva eozdov. naivišio stop ^ kov, po sprejeti sistematizaciji pa je še poškodovanih gozdovih (žled in sneg sta Icater-rabo in sedemdeset delovnih mest nezasedenih. Kot so na nedavni predstavitvi poročila o delu zavoda v lanskem letu povedali direktor Primož Ilešič in njegovi sodelavci, se kadrovska vrzel odraža predvsem kot zamuda pri izdelavi desetletnih gozdnogospodarskih načrtov, ki so osnova za dosledno in urejeno delo z gozdovi. Lani so izdelali tovrstne načrte le za 62 odstotkov predvidene površine gozdov, terensko so obdelali 90 odstotkih načrtovane površine, meje pa so obnovili samo na 57 odstotkih predvidene površine. Za zamujanje pri izdelavi načrtov je poleg kadrovskega problema še več drugih razlogov. Več kot dvesto revirnih gozdarjev in gozdarskih tehnikov obiskuje višješolski študij na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, saj pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci gozdarske službe, določa za delovno mesto revirnega gozdarja višješolsko izobrazbo. Pravilnik o izdelavi gozdnogospodarskih načrtov iz 1987. Teta je strokovno neprimeren in tudi v neskladju z zakonom o gozdovih, novi je že pripravljen in naj bi ga na ministrstvu za kmetijstvo, goz- lani v Sloveniji poškodovala več kot 680 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja), neskladnost katastra z dejanskim stanjem ter zakonska pomanjkljivost, ki zavodu onemogoča, da bi pridobil in hranil podatke o lastništvu gozdnih parcel, ki jih nujno potrebuje za svoje delo. In zakaj je tako zelo pomembno, da gozdarji redno izdelujejo gozdnogospo- m varstva gozdov, najvišjo »•-» ^ njihovega izkoriščanja ter so gospodarjenje z živalskim sye gjenO namreč osnova za dosledno in u^0vo delo z gozdovi. Če gozdarji z.nLi0 v izdelavo zamujajo, ostajajo p*1 . v> v gozdovih brez potrebnih usmejJ,ve, ki takšnih primerih pa posegi v l.0 da sodnega varstva... Nekateri so očitno pravic Hvali, lahko prit:aku)' £ ge boj na človeškem področju ie dobili in bo Slovenija v kratkem a ^ so se začeli bojevati še za iivalske varuha za iivalske pravice a\ v ^ pravice. V soboto je bil namreč v Novi varuh človekovih pravic moru y Gorici ustanovni zbor Slovenskega tudi na Hvalsko področje. A ALPINIZEM EVEREST JE NJfflOV SKUPNI CILJ Brnik, 4. aprila - Tržičan Iztok Tomazin in Pavle Kozjek, Stojan Burnik ter Bojan Leskošek iz Ljubljane so se v torek, *• aprila, popoldan podali na pot proti Himalaji, kjer se bodo udeležili mednarodne alpinistične odprave na Mount Ever-ftst. Čeprav so iz domovine odšli na dan s šaljivim prizvokom, So njihovi cilji resni in predvsem zelo zahtevni. Tomazin jjamerava med svojo deveto himalajsko odpravo kot prvi Slovenec in Zemljan smučati z 8848 metrov visokega vrha do baznega tabora na severu, Kozjek načrtuje samostojni vzpon P°t prvenstveni smeri, Burnik in Leskošek pa naj bi se na vrh najvišje gore na svetu povzpela po severnem grebenu. Ob odhodu z brniškega letališča so jim zaželeli srečo predvsem sv°jci in znanci. Če bodo vzponi med 10. in 20. majem ter smučanje uspeli, bo ob njihovi vrnitvi 9. junija 1997 gotovo branih več ljudi. • S. Saje Vrhunska prireditev mladih umetnostnih drsalcev na Jesenicah TEKMOVALCI IZ 25 DRŽAV Pionirji in mladinci bodo nastopili na Triglav Trophy pokalu in Friendship cup. To bo letošnja največja drsalna prireditev v Sloveniji. Jesenice, 4. aprila - Srečanje niče pod vodstvom Jožeta Zi- mladih drsalcev na Jesenicah se darja se trudita, da bi je začelo že včeraj, spektakl na tekmovanje uspelo in da bi se jeseniškem ledu pa bo končan v tekmovalci in njihovo vodstvo nedeljo. Jeseniško tekmovanje na-Jesenicah in v Kranjski Gori bo letošnja največja drsalna dobro počutili, prireditev v Sloveniji, po kole- Program prireditve bo na- darju Mednarodne drsalne slednji: danes med 10. in 12. zveze pa je takoj za svetovnimi uro kratki program pionirke, in evropskimi prvenstvi. Tek- med 12.15 in 16.15 prosto movanje, na katerem nastopajo drsanje kadetinje in med 18.30 v mladinskih in pionirskih ka- in 22.15 kratki program mla- tegorijah, je že šesto po vrsti, dinke. Jutri, 5. aprila, med 11.15 njegov ugled pa je iz leta v leto in 12. uro bo prosto drsanje večji. To potrjuje tudi udeležba pionirjev, med 12,15 in 14,15 na jeseniškem tekmovanju, kratki program mladincev, ob Nastopa kar 200 tekmovalk in 15. uri otvoritev tekmovanja, tekmovalcev iz 25 držav, med med 15.15 in 19.15 prosto njimi tudi iz Združenih držav drsanje mladinke in med 19.30 Amerike, Rusije, Kanade, Ja- in 21.15 kratki programi kadeti, ponske, Izraela, Mehike in celo V nedeljo bo med 10. uro in iz Južne Afrike. Zbrani bodo 12.45 prosto drsanje mladinci, torej najbolj perspektivni drsal- med 13. in 15.30 prosto drsanje ci sveta, ki bodo v prihodnjih kadeti in med 15.45 in 17.45 letih krojili svetovni vrh. Zveza prosto drsanje pionirke. Ob 18. drsalnih športov Slovenije, ki ji uri bo podelitev priznanj, nato predseduje Tjaša Andree - pa ekshibicijski nastop najbolj- Prosenc in Drsalni klub Jese- ših. • J. Rabič NAMIZNI TENIS KOLESARSTVO Jvastja gre na giro tajski poklicni kolesar tekmuje vedno boljše, izkazal pa se je JJ Tadej Križnar. v0yj anJ» 4. aprila - Kranjski poklicni kolesar Martin Hvastija, ki °dn Za ek'P° Oantina Tollo, tekmuje vedno bolje. Na mednar-So em kriteriju Francije je bil 14., enkrat pa je bil sedmi. Premagali Poln* • naJb°lJši kolesarji sveta. Tako si je 27-letni kolesar zboljšal *ad - l^.rooštvu in se je že skoraj zanesljivo uvrstil v ekipo za Giro. je .eJ Križnar (Sava) pa se je izkazal kar med profesionalci. Zasedel geseto mesto in za minuto 28 zaostal za vodilnim v svetovnem k7S TCOm Zabolom- Petek Je bil 28-' Šmerc 45-> Gnezda 57. in ^lad Tekma je bila v Nemčiji. V Italiji pa je bil na dirki starejših dru^lncev v konkurenci 154 kolesarjev Kranjčan Marko Žepič sPoroča trener Save Miran Kavaš. • J. K. ODLOČILNA TEKMA KRIŽEV Križe, 4. aprila • Namiznoteniški igralci Križev so pred odločilnim dvobojem za vstop v prvo državno namiznote-niško ligo. Po dveh igrah z Ero Tempo iz Velenja je izid neodločen 1:1. Zadnji dvoboj v Velenju so dobili Križani s 4 : 3. Odločilna tretja tekma bo jutri, 5. aprila, ob 17. uri v telovadnici osnovne šole Križe. * J.K. KARATE Kranjčani na ptuju 8oj)Qto^nJe državno prvenstvo v karateju za člane se je dogajalo v vajc °> 22. marca, na Ptuju. Skupno Število prijavljenih tekmo-Kfw seje gibalo okoli 200 karateistov. Kot vedno, ie Karate klub lrenuti! na to tekmovanje poslal svoje tekmovalce. Ker v tem Ha« t *ku v klubu ni nobene tekmovalke v tej starostni skupini so Prv>pot zast°pali le člani. Osvoji! Je Y članski konkurenci kate izvajal Adi Džuzdanovič, ki je SarJ odlično drugo mesto, ekipa v sestavi Jaka Šarabon, Nejc Bar"""""""7" kate J"'.K* je v težnostni kategoriji do 75 kilogramov (srednja Adi ft* osvoJiI Pet0 do osmo mesto. lcateKo - 'uzdanovič je v eni težnostni kategoriji nižje, torej v ^oiil ^° ^ kilogramov (polsrednja kategorija), prav tako Boi Pet° do osmo mest0-i *tet>n-Pe^na sta Du"a Drata Šarabon, ki sta vsak v svoji težnostni %Snjl osvoJila tretje mesto, Jaka v kategoriji nad 80 ^o»roOV (težka kategorija), Nejc pa v kategoriji do 80 l JakaTV iPolt.ežka kategorija). Sor ^e ec^m tekmovalcev nastopil tudi v absolutni **radi "J1> kJer Pa je v borbi nasprotniku "podaril" knock out in bil Premočnega kontakta diskvalificiran. • ANDREJ KOŽUH f>0j°n m Adi Džuzdanovič pa je osvojila tretje mesto. telfJJ že navedenih treh tekmovalcev, ki so se poleg v borbah USJf *UC*' v katah> je samo v borbah nastopil tudi Andrej KEGLJANJE JMjETEK TRŽIŠKEGA PRVENSTVA Prvart0 je naP«vedal, razen najboljših naših, tudi svetovni lak« Nemec Koch. *Pril Kegljaški klub Ljubelj iz Tržiča začenja l& Do«a' odPrto prvenstvo Tržiča v kegljanju za posameznice *Prila t ZKlke z mednarodno udeležbo. Trajalo bo do 27. Potrdili i "ajvečje tekmovanje v državi, saj so nastop rePrezent °Venski rePrezentantje, razen njih pa tudi hrvaška klubske ca- Sodelovalo bo moštvo aktualnega svetovnega PrvaiCoigavprvaka Freiholz iz Plankstada s svetovnim bodo teir ochom ler reprezentantje Koroške. Sodelovali 5ranja H?Valci naše8a državnega prava Iskraemeca iz ke8lianuUw?eŽDO Pa Je napovedal tudi legenda slovenskega s^^Ja Miro Steržaj. • J.K. llV; KOŠARKA ?A LOKA KAVE A\LAkaV4. aprila J0, okoli 3nn !lgo °omaI 9' Vuksa ^a„Ločane S? koše^dosegli Ceranja 22, Mitič 36, biL*utev v a*?,h' aPri,a " Košarkarji Loka Kave so v tekmi za C^oli A,1 fc* orna premagali Krško z 82 : 74. Gledalcev je očane so koše dosegli sanic 8, Malovčič 3 in Šubic 4. JUBILEJ NA GODEŠIČU Kranj, 4. aprila - Športnemu društvu Kondor je uspelo najti novega upravitelja rekreacijskega centra in klubskih prostorov. Sicer pa se bo danes ob 16. uri na Godešiču začelo prvenstvo članov, ki so igrali v gorenjski namiznoteniški ligi. Naslov prvaka brani Jeseničan Ferbežar. Po tekmovanju bo slovesna podelitev pokalov in kolajn najboljši v gorenjskih ligah. • J. Starman VABILA, PRIREDITVE Teniški turnir v Preddvoru - Jutri, 5. aprila, ob 9. uri se bo na teniških igriščih Hotela Bor v Preddvoru začel prvi v seriji teniških turnirjev za odprto teniško prvenstvo Red buli 1997. Serija šteje pet turnirjev in zaključni masters turnir za 16 najboljših v točkovanju. Nagradni sklad posameznega turnirja znaša najmanj 100.000 tolarjev (vrednoist praktičnih nagrad). Prijave za ta turnir sprejemajo do (danes) petka, 4. aprila, do 18. ure po telefonu (064) 451 - 080. • J.K. Veslači v Kopru - Jutri in v nedeljo se bo s koprsko veslaško regato v ankaranskem zalivu začela letošnja tekmovalna sezona slovenskih veslačev. Ankaranska regata bo z mednarodno udeležbo, oba dneva pa se bo začenjala ob 8. uri zjutraj. • J.K. Vaterpolsko tekmovanje mlajših kategorij • Z vaterpolskim prvenstvom nadaljujejo tudi v kategorijah do 13 in do 15 let. Zaradi praznikov sta bili v skupini do 15 let dve srečanji prestavljeni. V skupini do 13 let so bili doseženi naslednji izidi: Kamnik: Gorica 6:6, Triglav I: Žusterna 34:1, Mogota: Koper 4 : 13 in Tivoli : Triglav II 24 : 5. Vodi Triglav I pred Tivohjem, Koprom in Gorico. Med strelci pa vodita Kecman (Tivoli) in Švegelj (Triglav I). V nedeljo bodo igrali Tivoli: Kamnik, Triglav II: Triglav F(ob 10. uri), Žusterna : Koper in Mogota Ljubljana : Gorica. V skupini do 15. dve tekmi nista bili odigrani, Tivoli pa je z 10 : 4 premagal Triglav II. Vodi Triglav I pred Kamnikom in Tivolijem, med strelci pa Mihelčič (Triglav I). V nedeljo bodo igrali ob 9. uri Triglav II: Mogota, v Mariboru Probanka : Tivoli in v Kopru Koper : Kamnik. • J. Marinček Rokometni spored - V I. B državni ligi moški bo Chio Besnica jutri ob 19. urijgostovala v Ribnici, Šešir pa bo v soboto ob 20. uri igral doma s Škofljico. V II. državni moški ligi zahod bo Sava Kranj v soboto ob 18. uri igrala s Prizmo, Preddvbor pa gostuje v soboto ob 17. uri v Kočevju. V II B državni ligi gostuje Chio Besnica B pri Slovanu B, Dom Žabnica je prost, Radovljica in Jezersko igrata jutri ob 16. uri v Radovljici, Sešir B igra doma z Delmarom, Alples Pohisštvo in Duplje Gostišče Grmač pa bosta igrala danes ob 19. uri. V II. državni ligi ženske zahod oo Sava prosta, Šešir in Mlinotest B pa bosta igrala v torek. Kadeti Radovljice Almire in Šeširja bodo igrali na polfinalnem turnirju, Eri kadetih center pa bosta igrala Preddvor B in Chio Besnica, >om Žabnica in Alples Pohištvo in Sava Kranj in Preddvor A. Igrale bodo tudi starejše deklice (Sava Kranj, Planina Kranj in Šešir.). • J.K. Nogometni spored - V drugi državni nogometni ligi bo Triglav Naklo v nedeljo ob 16.30 igral na kranjskem stadionu z Nafto, eno najboljših moštev druge lige. Obeta se zanimiva nogometna predstava. Mladinci in kadeti Triglava Megamilka pa odhajajo jutri na gostovanje k Grafiki Gracer. Tekma bo v Žalcu. V tretji ligi pa odhaja Naklo Triglav na gostovanje v Ilirsko Bistrico. • J.K. Odbojkarski spored - V 2. DOL se bosta ob 18.30 v osnovni šoli na Bledu v goreenjskem derbiju srečala Bled II in Astec Triglav. V ženski konkurenci pa igra Bled II ob 16.30 v OS Bled proti SD Šentvid, v OŠ Franceta Prešerna v Kranju pa bo ob 16. uri tekma Šenčur: Solkan. V 3. DOL igrajo Bohinj: Gimnazija Šiška (OŠ B. Bistrica ob 18. uri) in Plamen .Mokronog (OŠ Lipnica ob 18. uri). • B.M. Snowboardarji na Soriški planini - V soboto in nedeljo bo na Soriški planini zaključna tekma sezone v snowboardu. Jutri bo tekma v dvoboju, finale serije Ballantine in državno prvenstvo. Finale bo ob 13. uri. V nedeljo pa bo veleslalom. ROKOMET Rokometašice Vektorja v finalu - Rokometašice, starejše deklice Rokometnega kluba Vektor s Planine v Kranju so dosegle največji uspeh v zgodovini kluba. Uvrstile so se v finale državnega prvenstva, ki bo v nedeljo, 6. aprila, v Litiji. Razen Vektorja bosta nastopili še ekipi Izole in Zagorja. Na sliki (stojijo od leve) so trener Slavko Stržinar, Sonja Femič, Saša Lajovic, Tanja Jovičič, Jelena Kovačevič, Mirjana Novovič, Halida Burzič in Maja Novovič, čepijo pa Kristina Sedlarevič, Jelena Gojkovič, Mateja Sajovic, Tj asa Lužovec, Alenka Kočevar in Danijela Stojakovič. - M. Dolanc ODBOJKA PRVENSTVO NISO SANJE Kranj, 30. marca - Kot kaže ie slovenska odbojka vendarle dobila nov polet. V letošnjem letu moško reprezentanco čaka kar nekaj zahtevnih preizkušenj, od Pomladanskega pokala do igranja za uvrstitev na Evropsko prvenstvo, kar bi bil sicer pravcati podvig, ki pa ob zagretosti naših igralcev, trenerjev in vodstva Odbojkarske zveze Slovenije ni nemogoč. Seveda tudi brez denarja (za priprave in nato potovanja) ne gre, zato so bili pri OZS še kako veseli četrtkovega podpisa pogodbe z dvema sponzorjema, Telekomom in Zavarovalnico Triglav. "Letošnje leto je za slovensko reprezentančno odbojko zelo gomembno, zato so člani reperezentance že na pripravah na Logli. Konec aprila jih čaka nastop na tako imenovanem "Spring Cupu 97", nato pa bodo v maju sledile kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Možnosti za uspeh je sicer malo, saj se na prvenstvo lahko uvrstil le ena ekipa iz vsake skupine (naši igrajo najprej s Finsko, nato z BIH, Španijo in Češko), vendar ob dobi igri lahko presenetimo. Nato sledijo Mediteranske igre in morebiten nastop na EP," je na na posebni konferenci OZS povedal direktor slovenske odbojkarske reprezentance Boris Cipot. rudi člani reprezentance so pred pomembnimi odločitvami za našo odbojko optimistični, posebno ker so zadovoljni z delom selektorja Vladimirja Jankoviča, ki je v ekipo vlil potreben optimizem, s katerim je začel Viki Krevsel. • V.Stanovnik ALPSKO SMUČANJE PRVAKA PRETNARJEVA IN KOŠIR Krvavec, 4. aprila • S tekmama v veleslalomu na Krvavcu, ki sta ju odlično pripravila ASK Triglav Kranj in upravljalci krvavških smučišč, se je končalo državno prvenstvo v alpskem smučanju in s tem tudi sezona. Med dekleti so bile najhitrejše Špela Pretnar (Bled), Koren (Branik), Bračun (Alpetour), Potisk (Branik) in Dovžan (Jesenice), med starejšimi mladinkami Gašperin, Dolničar in Smalc, med mlajšimi mladinkami pa Dabič (Bled). Med fanti je zmagal Jure Košir (Kranjska Gora) pred Mlekužem in Grubelnikom (oba Branik), četrto mesto pa je z Japoncem Minagawo delil Koblar (Bled). • J.K. ALPETOUROVCI NA SORICI Škofja Loka, 4. aprila - Po zaključku uspešne sezone prireja jutri Smučarski klub Alpetour na Soriški planini klubsko srečanje, združeno z zabavno smučarsko tekmo. Zbor bo ob 9.30 pred Litostroisko kočo na Soriški planini, za zamudnke pa ob 9. un. Ob 10. uri bo začetek preverjanja (nc)znanja smučarskih veščin. Razglasitev rezultatov bo v hotelu Podrošt. Pojasnila Anča Kalan, telefon 622 - 683. • J.K. OD TEKME DO TEKME Rekordna zmaga Triglava - V predzadnjem kolu državnega vaterpolskega prvenstva je kranjski Triglav v Ljubljani kar z 22 : 2 premagal Mogoto, Probanka in Koper pa sta igrala neodločeno 5 : 5. Jutri ob 20.30 bo Triglav v kranjskem bazenu igral s Probanko Leasing, Mogota pa gostuje v Kopru. • J.M. Saudska Arabija zmagala v Škofji Loki - Rokometna reprezentanca Saudske Arabije, ki se v Sloveniji pripravlja na svetovno prvenstvo na Japonskem, je igrala v Škofji Loki prijateljsko tekmo s Šeširjem in zmagala s 24 : 17. Domačini, čeprav oslabljeni, so se dostojno upirali. V predtekmi je mladinska reprezentanca Saudske Arabije premagala mladince Sesirja z 22 : 18. V nedeljo bodo na mednarodnem turnirju v Škofji Loki, razen Šeširja, igrali še Pivovarna Laško in mladi reprezentanci Slovenije. * D. Rupar Savski kolesarji uspešni - Kolesarji Save so nastopili na dveh enodnevnih dirkah v Nemčiji. V Unni pri Dortmundu je bil odličen deseti Tadej Križnar. To je odličen rezultat. Kranjski kolesarji so bili dobri tudi na dirki v Bochumu. Med 210 kolesarji so bili tudi profesionalci. Tadej Križnar je zmagal tri leteče cilje, Sandi Šmerc pa dva. Tadej Križnar je bil končno peti, Sandi Šmerc 13. in Rajko Petek 28. Nastopili so še Uroš Silar, Uroš Gnezda in Gregor Zaje, sporoča trener Marko Polanc. • J.K. Skozi gozdove v Evropo IVlarfco Jenšterle, zunanji sodelavec Problematika slovenskih gozdov je vsekakor najbolj boleča in neprijetna tema, s katero se je morala ie na začetku svojega mandata soočiti vladajoča koalicija. LDS in SLS sta pred podpisom pogodbe uskladili večino pogledov na politiko, toda odnosom s Cerkvijo sta se modro izognili. . Opozicija je to spoznala zelo hitro in zato v javnost tudi vrgla kost, ki jo sedaj ljudje glodajo na vsakem koraku. Spopad za gozdove se v tej luči kaie kot preverjanje trdnosti koalicije, hkrati pa slovenska Cerkev pod novim nadškofom tudi ugotavlja, kakšne bodo odslej njene meje v druibi. Nadškof dr. Franc Rode je dovolj energično zakoračil v Slovenijo in takoj na začetku pokazal svoje glavne zahteve. Ob verskem pouku so bili tudi gozdovi. Tisti, ki ustvarjajo nadškofovo medijsko podobo, so poskrbeli še za to, da je točno na dan, ko je bilo oznanjeno ime novega slovenskega nadškofa, izšla tudi njegova knjiga Za čast deiele, v kateri je bilo samo š\e podrobneje razlo-ieno vse tisto, kar je dr. Rode javnosti na hitro in kratko povedal v svojih prvih izjavah za medije. Med opozicijo sa v glavnem dve stranki zainteresir- ani za omejevanje vloge Cerkve. Najprej je to Jelinčičeva SNS, ob njej pa še Zdruiena lista, ki ie po tradiciji Cerkvi ni najboj prijetna partnerica. Nekoč, ko je bila Zdruiena lista na oblasti, je sicer z njo sodelovala dovolj konstruktivno, toda časi njene vlade so v tem trenutku preteklost. Zdruiena lista počne to, česar si nikakor ne morejo privoščiti liberalni demokrati, če seveda hočejo ohraniti oblast skupaj s SLS. Zaradi tega so prejšnji teden ustavili zbiranje podpisov v podporo svoji pobudi za predhodni zakonodajni referendum o vračanju gozdov Cerkvi in nekdanjim veleposestnikom. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je dejal, da se jim zdi to vprašanje bolj smiselno urediti s spremembo zakona o denacionalizaciji, poleg tega pa še, da zbiranje podpisov za njihovo stranko ta trenutek ni prednostna naloga. Toda kolikor gozdovi preverjajo vlado, na drugi strani dokazujejo tudi to, da bo sedanja opozicija izredno teiko našla skupni jezik pri poskusih njenega rušenja. Cerkev bo imela zaveznike predvsem pri krščanskih demokratih in Janševih sodial-demokratih, očitno pa Janša zanjo še naprej ostaja glavni opozicijski partner. Pred dnevi so časopisi objavili drobno vest, da se je Janez Janša ie srečal z ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francem Rodetom. Sogovornika sta se strinjala, da je Cerkev v zgodovini slovenskega naroda odigrala pome m b no vlogo pri ohranjanju njegove identitete in duhovnosti, hkrati pa ugotovila, da je v odnosih med Cerkvijo in driavo še vedno precej nerešenih vprašanj. Na koncu sporočila, ki so ga pripravili v SDS, piše, da obe strani upravičeno pričakujeta, da bo driava Cerkvi v slovenski druibi zagotovila evropsko primerljivo mesto. Če smo ves čas govorili o gozdovih, kot preizkusni točki odnosov med SLS in LDS, potem je treba ob koncu dodati, da ima Cek-rev za naslednji izziv pripravljeno Evropo. Nadškof dr. Rode je pred dnevi med drugim na Radiu Slovenija izjavil, da je Cerkev izločena iz procesa načrtov ministrstva za šolstvo, kar se ne dogaja v nobeni evropski driavi, nato pa ocenil, da bi Slovenija zaradi tega utegnila imeti teiave pri vključevanju v Evropsko unijo. Vladajoča koalicija bo imela torej v Cerkvi zelo trdega pogajalca, ki ji bo na dnevni red servirat probleme, ki se ji bodo v danem trenutku zdeli najmanj primerni. Pogled z drugega brega Kdo to placa? F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Bral sem, da \na trgu v Murski Soboti še vedno stoji star ruski top, ki spominja na današnji dan leta 1945, ko so enote ruske armade vkorakale v mesto. Njihova stvar, bi lahko rekel! Lahko pa se tudi vprašam, kdo so ljubitelji topa? Vsi enaki, vsi enakopravni - prebiram po velikanskih tablah, ki stojijo ob vhodih v mesta. Dodatek: Privoščite si različnost. Kdo so tisti "vsi", ki so različni in enakopravni? Kdo so tisti, ki si (lahko) privoščijo različnost? Mar na račun drugih? V Murski Soboti vsekakor. Prihod ruskih vojakov je ostal v spominu enih kot svetel radostni dan osvoboditve. Brez dvoma je tako tudi bilo. V spominu drugih je bil to tudi dan divjanja in številnih posilstev. Tudi tako je bilo. Ljudje so zelo različno doiivljali dogodek. Bili so si različni, vendar pa niti najmanj enakopravni. Podobno je tudi v drugih mestih. Medtem ko nekaterim nekaj pomeni svetinjo, pomeni isto drugim spomin na tragedijo. Naprimer "lik tovariša Tita". Velik kamnit napis z njegovim imenom na hribu nad Novo Gorico ali pa Titova cesta na Jesenicah. Za ene odrešitelj, za druge v sebe zaverovani krvnik. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi pomniki revolucije, kot naprimer kipom Borisa Kidriča v Ljubljani ali pa s "partizanskimi" Draigoša-mi. Ko ljudje, ki so doiivljali enega najslavnejših in istočasno tudi enega najbolj sramotnih obdobij naše zgodovine, s tako različnimi občutki stojijo ob takšnih in podobnih pomnikih, je teiko govoriti o enakopravnosti in enakosti. Tako eni kot drugi so prepričani, da gre za umsko posiljevanje ob tem, ko morajo iiveti ob takšnih pomnikih preteklosti ali pa obratno, ko jih nekateri poskušajo odstranjevati. V času v katerem Hvimo, se je začel spreminjati in drugače oblikovati tudi zgodovinski spomin. Morda je nihalo vrednot v nekaterih primerih zanihalo celo v pretirano nasprotno stran negiranja doiivetega. Zaradi inercije, ker je bilo pred tem preveč na drugi strani. V različnih okoljih doiivl-jajo to različno. Ponekod je zaradi tega inercijskega nihanja marsikatera vrednota povsem krivično dobila prizvok slabšalnega. Naprimer partizani in njihov boj za osvoboditev. Revolucija z nasilnim prevzemom oblasti samoposvečenih je nekaj drugega! Tudi to si razlagajo na različnih krajih različno. V Triiču so naprimer zelo razumno cesto razdelili v dva dela - V Partizansko in Cerkveno cesto. Zakaj pa ne? Vsi enaki, vsi enakopravni! Privoščite si različnost! Morda pa napisi o razlit" nosti in enakopravnosti rt segajo tako globoko!? M sploh hočejo povedati? MoJ res segajo v čase dogajanji Metelkove v Ljubljani? A\ govorijo o enakopravnost homoseksualcev in lezbijk,f narkomanih, dolgolascih *" na balin ostriienih...? V Sloveniji obstajata cM, najbolj aktivni "fundaciji", lj propagirata "drugačnost^ Šlo naj bi za "izvenvladnj organizaciji, ki jih podpis ameriški bogataš madiarskt' ga porekla Soros. Ljudje, % imajo v teh aktivnostih zag0, tovljeno svojo eksistenco, & zelo ali pa povsem blil* moralnim pogledom tistih, f krojijo usodo Sloveniji "Nevladni" so najbolj zfl# ker jih financirajo iz drugtf in ne driavnega iaklja * torej ne sodijo med m najnovejših ugotovitvah skoraj 43.000 driavnih ura* nikov. Razpisujejo nagrad za spise in radijske dose$ na temo "drugačnosti", ^ največkrat pomeni takšne 6 drugačne zasvojence I spolne "drugačneie". Lahko bi rekel: Pa * potem? Njihova stvar? Lf. ko, vendar vseeno moti $ poziv: Privoščite si ral\ nost! K čemu nas poziv6 velike table pred vhodom mesta? K homoseksualno®1 zasvojenosti, ekstravaga* \ nosti....? Ne, hvala ne bo& Le kdo to plača!? Velikonočna razmišljanja (Druiina Kavčičevih iz Šentjošta je, to bi lahko mirne duše rekli, netipična slovenska druiina. Matija - veternjak, ki ga, razen umetnosti in inovatorstva, kaj drugega ni dosti zanimalo in Breda - mati in iena, ki se je vseskozi zavedala poslanstva, da mora podpirati številne vogle pri hiši. Ker sta oba ljubila enake stvari, sta se ujela, se vseskozi dopolnjevala in si gradila srečo. Danes, ko so otroci ie iz "plenic", pobirata sadove. In naj se sliši še tako neverjetno: srečna sta in zadovoljna, čeprav, morda, do njiju ne bodo nikoli prišle dobrine, brez katerih svet ne more več. Veselilo bi me, dragi bralci in bralke, če se tudi danes odpravite z menoj na obisk h Kavčičevim v Šentjošt) Breda, vam Je srce dovolilo, da ste po poroki pustili igranje in petje? To je bilo zelo teiko. Ko sva si ustvarila druiino, sem morala dobesedno vse pustiti. Sploh nisem imela več nobenega časa, priznam. Do leta 1970 sem bila le z otroki in, seveda, kar sem hodila v sluibo. Je pa res, da se je moi udejstoval tako kot prej, veliko je bil zdoma, in tako sem bila primorana ostati doma. Zelo sem pogrešala prijatelje in neštetokrat me je prijelo, da bi se jim za kratek čas pridruiila. Spomini na naša skupna doiivetja so bili še zelo iivi... No, da ne bo kdo mislil, da je bilo res tako hudo, moram priznati, da sem si izbojevala pevske vaje, ki smo jih imeli ob petkih. Saj ni bilo samo petje, veš. Po vajah smo zmeraj še malo ostali, kakšno rekli in se nasmejali. To so bile urice, ko sem se sprostila in ko je tista napetost, ki je čez teden rasla v meni, popustila, da sem dobila novo energijo in novih moči. Ste tudi otroke navdušili za gledališče in petje? Joj, to je bilo pa nekaj, kar je prišlo samo po sebi. Saj človek ne more tistega, kar ima rad, skrivati pred drugimi! Pri nas so otroci ie zelo Zgodaj začeli peti, pripovedovala sem jim tudi najrazličnejše zgodbe, ki so se zgodile med vajami ali na predstavi. Včasih so kar poiirali Z očmi! Še, so mi govorili in rada sem jim ustregla! In tako je bilo potem čisto normalno, da noben kulturni dogodek v Šentjoštu ni minil USODE Piše: Milena Miklavčič brez njih. Moram povedati še to, da smo se doma sploh veliko pogovarjali. Ne samo o igrah, temveč tudi o iivljenju - kaj nas lahko doleti in čemu bi se bilo dobro izogniti. Z dekleti se je bilo zelo lepo pogovarjati in če mi je ie kdaj kdo namignil (dokler se ni rodil zadnji otrok, ki je bil fant!), češ toliko iensk imate ie pri hiši, a bo še kaj moškega, sem zmeraj pomislila na mojo mamo. Takrat ko smo ie vse odšle od hiše (pa nas je bilo 14), je rada potoiila: ko bi imela vsaj še eno hčer, da bi ostala pri meni..." In kako sta se vidva z Matijem odločila za še enega, petega otroka? To je prišlo samo po sebi. Vselili smo se v novo hišo, dekleta so bila ie iz najhujšega in kar naenkrat sem začela "nekaj" pogrešati. Z moiem sva se potem veliko pogovarjala in odločila sva se, da bi bilo lepo, da bi bil vsaj še eden rojen v novi hiši.Nenavadno je, kako sije pri vsem delu in obveznostih, Matija našel čas za pisanje pesmi. Ko mi je razlagal, da je bil vsak vogal dober, če je prišel navdih, skoraj nisem mogla verjeti. Potem je skočil nekam v klet (in celo večnost ga ni bilo nazaj, da so se začela njegova dekleta smejati, češ, gotovo je ie pozabil na nas in skupaj zlaga kakšne verze!) in s seboj prinesel mapo, polno listo in lističev. Ko mi je dovolil, da sem na hitrico prelistala, sem spoznala, da je bilo res. Matija je bil v sluibi konstruktor in neverjetno! tudi zraven skic strojev, je zapisoval pesmice! Bolje je, da se navdihu ne umikaš, temveč počakaš, da te zagrabi, mi je potem razlagal Matija. Breda pa je pripomnila, da bi bil ie skrajni čas, da jih enkrat uredi in izda kakšno pesniško zbirko. Materiala je več kot dovolj, saj je pesmic, kot se njej zdi, več kot tisoč. Matija mi je povedal, da je še zmeraj malo zaljubljen v svojo ieno in o tem je zapisal tudi v pesmi, ki mi jo je prebral: .. metodika lepot je v tebi zbrana, obraz opojni ves te prekipeva, boiansko je, kar v tebi iziareva, amorjev puščic sto je moja rana. Ljubezen iz srca v srce se preliva, jeklena spona čustev več ne brani, utapljajo se v njeni zdaj omami, napet je lok in trese se tetiva... Potem je prebral še eno izmed pesmi, ki jo je napisal za nekega 50. letnika. Pri tem se je pohvalil, da je eden redkih pesnikov, ki vsako pesem, ki nastane, sproti proda. Ker ga nisem povsem razumela, mi je razloiil, da jo vtisne v les, ga še malo umetniško oblikuje in obdela (to zna, saj je njegova druiina slovela po rezbarjih daleč naokoli!) ter nato izroči tistemu, ki je prekoračil Abrahamova leta. Da znajo Kavčičevi lepo zapeti, so dokazali tudi meni. Postavili so se drug poleg drugega, oče je dal uvodno melodijo in potem so zapeli, da je seglo do srca. Če ne bi postali najmlajši otroci lačni in iejni in če ne bi začeli na ves glas protestirati, ker se jim je zdelo, da se nihče ne zmeni zanje, bi Kavčičevi peli še kar naprej. Tako pa so se spet posedli za mizo, mama Breda je nahranila svoje vnuke, Matija pa se je spomnil, kako je bilo, ko so bile še njune hčere majhne. "Nekoč so mi jo pa res ušpičile! Z ieno sva šla k maši, one pa so ostale same doma. Verjetno jim je postalo dolgčas in so se začele igrati s pirhi. Ko sva se z ieno vrnila, je bila kuhinja v znamenju rumene barve. Vsa jajca so leiala zmečkana in niti enega pirha niso pustile "pri iivljenju". Prvi trenutek sva bila osupla, ialostna, posebno še Breda, potem pa sva preštela do dvajset in se udala v usodo. Le ienini sestri se je milo storilo, ker je vedela, da so bili pirhi, tako kot zmeraj, umetniško poslikani, unikatni, nekaj posebnega." Vsi so se ob teh spominih prešerno zasme-jali. Zanimalo me je, kaj pa bi o očetu in mami povedali otroci. Mogoče bodo dodali še kaj novega, kar sta starša pozabila omeniti. Marta, druga po vrsti, je začela: "Nobeden izmed nas nima na svoja mlada leta kakšnih neprijetnih spominov. Tudi jaz ne. Oče in mama sta nam bila zmeraj nekakšen vzor, posebno pri delu navzven. Vesela sem tega. Danes, ko imam ie sama druiino, še bolj cenim njun trud, da sta zgradila hišo, da sta nas poslala v šole, da sta nam omogočila glasbeno šolo in podobno. Zmeraj smo si znali privoščiti tudi počitnice. Spominjam se, da smo kakšno leto preiiveli teden na morju popolnoma brez denarja, toda vse se je nekako izšlo. Znala sta poskrbeti za druge stvari, da smo se imeli kljub vsemu lepo in nepozabno. S pogovorom, zgledom in navadami pa smo otroci dobili tudi prve temelje iz verskega iivljenja. Imela sem srečo, da sem dobila moia, ki razmišlja podobnO>, zato je najino iivljenje veliko bogatejše, kot " bilo lahko. Ko sem jo vprašala, katere darov1 je ona podedovala po očetu, je za hip nagajW pogledala, potem pa je med smehom izjavi'6, ploske noge. Soba se je zatresla od bučnep pritrjevanja, le oče Matija je nekaj, za Šal°> protestiral, toda nazadnje je tudi njega pre' magalo veselo vzdušje. . Matej danes obiskuje gimnazijo v Želirnlja^ O sebi ni hotel kaj dosti povedati, so bile M zato bolj zgovorne njegove sestre. Splošn znano je, da so vsi skupaj skakali do stropa, * se je rodil in če bi jim dovolil, bi ga še &a1i?', nosile po rokah. Matej se je ie bogvedi kw zapisal igranju in tudi v novem okolju naj* čas, da sprejme kakšno gledališko v^°i'f Drugače pa pleše pri folklori in tudi tisti vec. .«« mu ie nemanskn mudilo, ker ni felel. da se mu je neznansko mudilo, ker ni ielel, kdo po nepotrebnem čakal nanj. . ^ Irena se je poročila na bliinjo kmetijo, rji . Matjaž, je bil tisti, ki je celo popo}^ potrpeiljivo pazil na otroke in jih vodi\ f sprehod, če so se mu zdeli preglasni. Irena f j "določen" čas pustila šolanje, ker se /' ^ druiina prva. Z moiem imata tri otro^A nikoli ne pomisli, da bi jo ovirali r.. vsakdanjem kmečkem delu. Z moiem fy> spoznala pri folklori. Zelo pogosto obi**.^ starše, in kot sama pravi, so vezi med trdne in lepe. Anita je edina v druiini, ki bo družin3^ nagnjenje do umetnosti zapečatila z dip*0^. Ko sem ji rekla, da je verjetno ie v p°r°. (c niči osvojila zdravnike s svojo lepoto, ) ^ odločno zanikala. Dodala pa je, da s°0'j pozorni na jamico, ki jo ima v bradi in da -a ie takrat prerokovali umetniško pot iri dat^ sedaj z veseljem "uboga". Anita je imela z ^ razstav, in ko si njeni kolegi ogledujejo -( marsikdo zavzdihne in ji reče, da bi se z . tudi oienil (če bi bilo treba), samo da bij* Uvel v tako prijaznem in idiličnem okotj Kot se spodobi, smo na koncu prelist* j albume s slikami. Mama Breda pa /? ^ pokazala še pesmi hčerke Brede. Številni x in nepozabni trenutki so bili ponovnoodi {6 med mojim obiskom in po tem, ka*m staknili glave po našem slovesu, sem ^ občutek, da si bodo imeli še marsikaj pov« f Tam, kjer je doma ljubezen in spoštovanj^ pravzaprav vse mogoče. To si, konec ko ie upam tudi sama reči. 19. k tvi Oh 1 di, Marta Zore, Alenka Godec, TJA Hudnik, pevski zbor Sirene in ^9ata Trojar. Prireditev bo povezoval Marjan Šneberger. Nastop treh zborov Škofja Loka - ZKO Škofja Loka in ^ornorni pevski zbor Loka vabita na ?°ncert, ki bo jutri, v soboto, ob '«•30 v kapeli Loškega gradu. Nas-'°Pili bodo: Cerkveni ženski zbor JJ*»j Vavken iz Cerkelj na Gorenjskem poc( vodstvom Damijana Močni-Moški pevski zbor Provox iz Nove r°nca pod vodstvom Pavla Pahorja " K°morni zbor De Profundis pod jjastvom Branke Potočnik. Pomladni koncert .Kamnik - V razstavišču Veronika p° danes, v petek, ob 20. uri orriladni koncert, na katerem bosta Stopili Eva Bohte, klavir in Ada J??ar, flavta ter Diana Tanovič, lirska spremljava. Razstavlja Arpad Šalamon Škofja Loka - V Galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Arpada Šalamo-na z naslovom Severovzhodna Slovenija skozi moja očala. Razstava starih razglednic Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bodo v ponedeljek, 7. aprila, ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Odsev časa na starih razglednicah. Razstavo sta organizirala Sekcija zbiralcev razglednic Numizmatičnega društva Slovenije in Muzej novejše zgodovine. Razstava bo odprta do 11. maja. Razstava v kulturnem domu Mengeš - Pod pokroviteljstvom občine Mengeš in Hit Fit Mengeš bodo drevi (danes) ob 19. v preddverju kulturnega doma v Mengšu odprli razstavo slikarja, karikaturista in grafika Marjana Gabrila. Razstava bo na ogled vsak danod 13. do 22. ure. Izleti Vransko - Čreta - Braslovče Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi zanimivo planinsko turo po delu Savinjske planinske poti. Izlet bo v četrtek, 10. aprila. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa. Pohod na Učko Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski pohod na Učko. Pohod bo v sredo, 9. aprila, odhod avtobusa z vseh avtobusnih postaj od Brega do Rodin pa bo ob 6. uri. Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave sprejema Mici Legat iz Breznice, tel.: 801-560. Na Jerebikovec Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 12. aprila, na izlet na Jerebikovec, najvišji vrh v Mežaklji. Prireditve 3 parjenje 1gHadovljjca - Jutri, v soboto, bo ob LJff v radovljiškem župnišču v Branil' &ašca otv°ritev razstave g. ttvi k Cušina Stvanerije. Ob otvor-Ok °»iudi kraiši kultu|,ni program. °b60-letnici GRS i ?JČ".v Pavilionu NOB bo ob 18 Uri .T" v raviljonu NUB DO OD 18. QorSvontev ustave ob 60-letnici ta 2*® reševalne službe Tržič. Odpr-in "g 00 14. prila, vsak dan med 17. tudj QHUro> ob sobotah in nedeljah pa ^Prto do 12' ure- V Ponedeliek ie ^jj1 Muster razstavlja SCLV - V novi galeriji Klet na ob 7js.k'c- 30 bodo danes, v petek, "•ani r ^P11' razstavo stripa in ja ali9.9 '''ma, na kateri se predstavl-toiki j^a- klPar, ilustrator in animator Avsenikova večnamenska dvorana Begunje, 4. aprila - Danes (petek) zvečer bo v Begunjah slovesno odprtje Avsenikove večnamenske dvorane. Pred slovesnostjo, ko bodo nastopili v programu legendami harmonikar Slavko Avsenik, glasbena skupina M4M, ansambel Gregorja Avsenika in ansambel Gašperji. Pred odprtjem bodo na tiskovni konferenci s prof. Ivanom Sivcem dogodek In Avsenikove načrte v Begunjah predstavili Slavko Avsenik, vodja ansambla bratov Avsenik, Slavko Avsenik mlajši-vodia glasbene skupine M4M, vodja novega Avsenikovega ansambla Gregor Avsenik, avtor slikarskih del Martin Avsenik in vodja ansambla Gašperji Brane Tičar. • A. Ž. Dan aerobike Kranj - Jutri, v soboto, bo v Gimnaziji v Kranju DAN AEROBIKE. Program bo potekal od 9. do 15. ure, dodatne informacije dobite po tel.: 332-031 (Romana). Plesna pravljica Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 10. uri plesna pravljica Plesne šole CKD ZKO Kranj. Molitveno srečanje Brezje - V baziliki Marije Pomagaj na Brezjah bo ob 15. uri molitveno srečanje za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda. Molitev in mašo bo vodil dr. Silvester Novak. Razstava čipk in kulturni program Begunje - V prostorih društva upokojencev Begunje bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave izdelkov udeleženk študijskega krožka Gorenjske vezenine. Prisluhnili boste tudi krajšemu kulturnemu programu. Tržič pleše '97 Tržič - V dvorani tržiškega kina bo danes, v petek, ob 19. uri nastop plesnih skupin, parov in posameznikov. Hokej z metlami Naklo - Danes, 4. aprila 1997, ob 16.30 bo na košarkarskem igrišču pri domu kulture v Naklem še peta tekma v hokeju z metlami med navijači hokejskih klubov z Jesenic in iz Ljubljane. Zaenkrat so več zmag zbrali ljubitelji ljubljanske Olimpije, zato napovedujejo Gorenjci trd boj za spremembo rezultata v svojo korist. Literarni večer Preddvor - V Domu krajanov bo jutri, v soboto, ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Sedmero iskanj sedmih avtorjev članov KUD Matija Valjavec. Pesmi bodo predstavili Petra Lombar, Ivo Kaštrum in Stane Pfajfar. V programu bodo sodelovali še Miha Lavrinšek in ženski nonet z Jezerskega. Predstavitev bo obogatila razstava umetniških slik slikarja F. Gučka-Aulina. Nastop folklornih-skupin Hrušica • V dvorani Kulturnega doma bo danes, v petek, ob 19. uri območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin. Nastopilo bo osem otroških , mladinskih in odraslih folklornih skupin iz Žirovnice, Hrušice, Jesenic in Javornika-Koroške Bele. Večer ljudskih plesov Škofja Loka - ZKO Škofja Loka vabi na večer slovenskih ljudskih plesov. Na območnem srečanju folklornih skupin bodo nastopili: FS Tehnik Škofja Loka, FS Javorje, FS Sovodenj, otroška FS OŠ Železniki in otroška FS OŠ Peter Kavčič Škofja Loka. Prireditev bo jutri, v soboto, ob 18. uri v OŠ Ivana Groharja v Ppdlubniku. Čajanka Kokrica - Turistično društvo Kok-rica prireja jutri (sobota), 5. aprila, v kulturnem domu na Kokrici ob 17. uri čajanko z naslovom Resnica življenja. Predavatelj bo Tone Fabijan iz Kočevja. Postregli bodo s čajem in pecivom. Jurjev semenj Gorje - V Gorjah v občini Bled bodo tudi letos pripravili tradicionalni Jurjev semenj. Letos že 6. sejem zapored bo 26. in 27. aprila pri kulturnem domu v Zgornjih Gorjah. Sejem bo letos organiziralo športno društvo Gorje. Informacije in rezervacije stojnic v trgovini šoberle v Zgornjih Gorjah (telefon: 064/725-425 ali faks: 064/725-777). Predavanja It Kolesarjenje čez ZDA Kropa - V Kovaškem muzeju v Kropi bo danes ob 19. uri potopisno predavanje z diapozitivi o kolesarjenju čez ZDA. Vstop je prost, predaval bo Simon Demšar. Biblijska kronologija Jesenice - Dopisna svetopisemska šola Ljubljana vabi na predavanje v Dom dr. Franceta Berglja, in sicer v ponedeljek, 7. aprila, ob 18. uri. Naslov: Metoda radioaktivnega ogljika C14 in biblijska kronologij; Koliko je stara Zemlja (in življenje na njej?); Ali sta si znanost in svetopisemsko poročilo v laseh? Predaval bo prof. Zlatko Candarevič. Planinski odmev Tura na Jerebikovec (1593 m), 12. aprila '97 Domačini med Zgornjesavsko dolino in dolino reke Radovne Jerebikovcu pravijo tudi Repikovec. Je najvišji vrh prostrane gozdnate Mežakle. Z njega se obiskovalcu ponudi svojevrsten pregled na severni del Triglavske skupine in tja onstran Vrat, od Stenarja preko Dolkove Špice, Skrlatice, Škrnatarice, Kukove špice ter čez Savsko dolino in Karavanke proti Visokim turam. Tod prevladuje kraški svet. Večjih površinskih izvirov ni, vode hitro poniknejo. Zanimive so podzemeljske jame (Ledina), živalski in rastlinski svet pogojujejo podnebne razmere. V neposredni bližini je več znamenitih sotesk, tesni in drugih naravnih čudes. Vredno si je ogledati Vintgar, ki geografsko še spada k Mežakli. Njegove do 60 m visoke tesni je izdolbla rečica Radovna; kot sklepajo skozi enoten hrib, kjer so ji ledeniški morenski grebeni zaprli naravno pot proti Blejskemu jezeru. Skozenj je speljana stezica, dolga približno 500 m. Informacije o tem so zapisane v brošuri Vodnik po gorah programa izletov PD Kranj 97 in priročnik, kako se odpraviti v gore, dobite pa jih tudi v prostorih društva. • Peter Leban Obvestila Ogled orožja in opreme Kranj - Jutri, 5. aprila 1997, bodo med 9. in 13. uro odprli vrata kranjske vojašnice, ki praznuje 5. obletnico delovanja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tehnični zbor, kjer bodo predstavili oborožitev in opremo gorske enote, spoznali potek usposabljanja vojakov Slovenske vojske ter se sprehodili skozi njihove bivalne prostore. Občni zbor DU Šenčur Šenčur • Društvo upokojencev Šenčur vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 11. aprila, ob 16. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Očiščevalne akcije Zbilje, Katarina, Sora - V občini Medvode bodo ta konec tedna potekale očiščevalne akcije v več krajih. Tako bo tradiconalna akcija v krajevni skupnosti Zbilje, v krajevni skupnosti Šora pa bodo učenci sodelovali v akciji Za zeleno okolico šole. V krajevni skupnosti Trnovec-Topol, v naselju Belo pa bodo krajani med drugim urejali tudi cesto do naselja. Gledališče 1* Komedija, matineja, komedija Škofja Loka - Na Loškem odru gostuje danes, v petek, ob 19.30 Gledališče Tone čufar s komedijo Alda Nicolaia Ženska je... ženska v režiji Marjana Bevka - za abonma modri in izven. Jutri, v soboto, ob 10. uri bo v okviru sobotne matineje lutkar Cveto Sever nastopil z lutkovno igrico Potepuh avtorjev Makarovičeve in Severja - za izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 pa bodo na Loškem odru še gostovala komedija Ženska je... ženska - za abonma rdeči in izven. Premiera otroške igrice Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bo jutri, v soboto, ob 19.30 zadnja letošnja produkcija gledaliških krožkov GTČ. Tretji gledališki krožek bo predstavil igrico Vike Grobovšek Kaj se skriva za velikim trebuhom. Predstavo so pripravili Rado Mužan, Petra Alič in Šandi Vovk. Nastopajo otroci od 12. do 14. leta starosti. Igrico bodo ponovili tudi v nedeljo, 6. aprila, ob 10. uri v okviru Vaše naše matineje. Matineja bo tudi v Kulturnem domu na Dovjem in sicer ob 14.30, na Bledu pa ob 17. uri v Hotelu Kompas. Gostuje veseloigra Jesenice - V Glredališču Toneta Čufarja bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo Gledališče Bohinjska Bis- trica z veseloigro Janeza Jalna-Lovra Strgarja Trop brez zvoncev. Lutkovna predstava Žirovnica - V Čopovi hiši bo v nedeljo, 6. aprila, ob 10. uri z lutkovno predstavo Elmer nastopilo lutkovno gledališče Lutke čez cesto iz Kranja. Vstopnina je 350 tolarjev. Kaznovani soprog Predoslje - V Kulturnem domu bo KUD Predoslje jutri, v soboto, ob 20. uri ponovilo komedijo Kaznovani soprog komediografa Moliera. Izkupiček od predstave je namenjen obnovi orgel v farni cerkvi v Predosljah. Pridi gola na večerjo Mengeš - V kulturnem domu v Mengšu bo v sredo, 9. aprila, ob 20. uri gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Pridi gola na večerjo. Informacije in rezervacije vstopnic vsak dan od 14. ure dalje po telefonu 061/737-101. 30. cvetje v Cerkljah Vabilo na jubilejno razstavo Cerklje, 3. aprila - V Cerkljah bo letos jubilejna 30. razstava cvetja, domače obrti, ribištva, čebelarstva in lovstva. Odbor za praznovanje te največje prireditve v občini Cerklje je že začel pripravljati tudi jubilejno prireditev, ki bo od 26. do 29. junija v prostorih Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Razstavo pa bodo odprli 25. junija na Dan državnosti. Odbor vabi k sodelovanju vse občanke in občane in svetuje, da po vaseh in naseljih v občini skozi celo leto skrbijo za urejenost domačij, rože na oknih in v vrtovih. V začetku junija bo v občini tudi tekmovanje za najbolj urejeno vas, s cvetjem obdano kmetijo, za najbolj urejeno stanovanjsko hišo z vrtom in okenskim cvetjem. Prvi trije iz vsake skupine bodo dobili priznanja in praktične nagrade. V občini se 10. aprila z odvozom kosovnih odpadkov in očiščevalnimi akcijami, kjer sodeluje tudi Osnovna šola Cerklje, začenja akcija: Skrbimo za svoj kraj. Na letošnji jubilejni razstavi v Cerkljah bo poseben poudarek tudi na GORENJSKI NAGELJ. Prireditelj zato vabi vse, da svetujejo in z idejami prispevajo, da bo letošnja razstava čimbolj zanimiva in uspešna. Predloge in ideje lahko sporočite po telefonu na številko 064/422-518 ali pa na izpolnjenem obrazcu pošljete na naslov: Občina Cerklje, Ulica Franca Barleta 23, 4207 Cerklje. Ime in priimek........................................................................ naslov.........................................................tel.:............... Ali želite sodelovati na 30. jubilejni razstavi? DA NE Predlagam (vaši predlogi prireditelju razstave):............................................................................... mm m 11 ■ Kutija pri KRNCU star ?edanji Kritnarjevi poti na štev. 2 se nahaja »ra kmetija po domače pri KRNCU. Pred 200 ver/if lmela številko Stratišče 58. Že takrat in Priimt r>^° d°Sti preJ pa tu^ se^a Je rodbinski naihhizman (v toškem urbarju Rosmann, kar slL , po ra™kavah prof. dr Blaznika pravi genski priimek. keen lexkmetiJa nastala ob naseljevanju freizinš-Progah e{a gospostva od 1002 do lea 1200. V (huba [C k dodeljena zemlja šestim kmetijam pa tiJ?'?b Potoku Trenča tja na vzhod skoraj ali tTet\el° a LabOK Zato so se vse te kmetije tja do Ubor\yfsetletia tega stoletja štele kot sosede 20 ha, ,'u ™43 Je imela kmetija KRNC skoraj Zemlje nJ6' °d tega pa Polovico gozdov. Danes je obJekte mani' ker so i° neKai odvzeli za ind. Preživlja pot?' ceste ''d- Gospodar Franc se otrocih"i? M*'"°' kakor ve in zna. Pri treh s°sPoda ■ SO *e sl zato imajo veliko strojev p°rneni iučkov za te stroje. Veliko jim ^ijščin l?1*? del°- Razširjajo pridelovanje vseh itd.) ' Kt j1" rabijo za prodajo (krompir, zelje tra*o za Za krmo iivini: koruzo za silos in 8le,v živiJeno; Trenutno imajo v hlevu okrog 30 *° * Kradli- tega vedn° okrog 15 krav. Začeli pa lnkr<*t tnl-b noveSa hleva, kjer naj bi privezali še /ev« še L l ilvine- pred nekaj leti so imeli v "iger" xn ega Predstavnika konj pasme "half-^Tav noh 11 pa dandanes na kmetiji ne prinašajo Zelo Pa j*8" Prihodka. Zato jih nimajo več. ek°nomske 8°jp°darju vedno pri srcu čimveč ga dohodka od kateregakoli dela na Piše: M i r k o Križ na r Kmetije na stražiških ulicah kmetiji na primer: gojijo veliko jato kokoši, saj se jajca prodajajo kar doma, obenem z mlekom, krompirjem, zeljem itd. Tak način prodaje nudi največ koristi, ker je brez posrednikov. Tak način gospodarjenja jim je omogočil, da so kmetijo popolnoma preuredili in modernizirali, za kar zaslutijo vso pohvalo. Posebno če upoštevamo, da je uspelo to gospodarju v času ene same generacije. Iz zgodovine pa tole: tako imenovana hiša (stara) je bila v svoji skoraj tisočletni zgodovini vedno enaka, le da so v prejšnjem stoletju zgradili "frčalo". Tako je bila tako imenovana črna kuhinja, še vendo uporabljiva tja preko drugega desetletja v tem stoletju. V pravem kotu na hišo proti Trenči je stalo gospodarsko poslopje s hlevom, v katerem so imeli kakih 10 glav goveje tivine in dva konja. Poleg hleva, pravzaprav v podaljšku strehe hleva je bil svinjak (vedno so vsako leto zredili 3 do 4 prašiče) tik prostega gnojišča, nad katerim je stalo leseno stranišče zgrajeno in pritrjeno na kole iz nagno-jevega (rumeni cvetovi enaki akacijevim) lesa. Vse je bilo lepo porisano in počiščeno, kljub sistemu na "štrbunk" in opremljeno celo s papirjem. Navadno je bila to kaka stara knjiga, sja so jih imeli na podstrehi dovolj še iz prejšnjih generacij. V prejšnjem stoletju je bil v tej hiši rojen visok cerkveni dostojanstvenik Joief Rosmann, iupnik v Konjicah in dekan. Umrl je leta 1874. Precejšnje premoienje je volil in so ga dobili dediči v Straiišču, Bitnjah in Jami. Še to: Kmetija je bila v prejšnjih generacijah znana po veliki pridelavi prosa, iz katerega so v mlinskih stopah dobili rumeno kašo. Naši predniki so pokuhali in pojedli veliko kaše, same, z mlekom ali zabeljene z ocvirki ali tropinami. Pri hiši so imeli na vrtu veliko šupo, kjer so imeli na višini okrog dva metra tako imenovano dero za sušenje prosa. To je bila velika lesena plošča omejena s 15 do 20 cm visoko obrobo in jo je bilo mogoče premikati na lesenih koleščkih izpod strehe na sonce in nazaj, vsako jutro, vsak večer ali v slučaju slabega vremena. Zdaj šupe in dere ni več. Med vojno je pogorela. Pa tudi, kaj naj jim bo sedja, ko prosa ne sejejo več. Pa še nekaj! Zaradi preskrbe z vodo je imela kmetija svoj vodnjak na vedro in vitel. Sicer ni bil posebno globok, vendar je imel vodo vse do posebno sušnih dni v poletju tako, da le ni bilo potrebno voziti v sodu vode iz Žabnice ali Save. Precej vode so namreč rabili za napajanje tivine. Na splošno pa kate kmetija, da bo ostala še nadalje iiva in ekonomsko uspešna. Krnc v hlevu a HALO - HALO GORENJSKI GLAS a TEL.: 064/223 111 Naroiilo xa objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: IzraduO Ugodna« AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 TEČAJ CPP DOPOLDNE IN POPOLDNE - 7. APRIL - NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA - OD MOTORJA DO AVTOBUSA PRED T LElf PRVI - - v KRANJU IN RADOVLJICI - NAJMANJŠE POVPREČNO ŠTEVILO UR DANES PONUJAMO - UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI NAJVEC AVTOŠOLA B in B - Ml SMO ZA NAKUPO VALNI Madžarska Lenti 12.4., 17.4., 19.4., Palmanova 9.4., Trst 22.4., Toplice na Madžarskem od 29.4. IZLETI do 2-5-' Rozman> te,-: 064/715-249, Šenčur 411-887 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7.4.1997, ob 9. uri dopoldne in TaI • J1 1 ■03 5 ING HUMAR ob 18-uri popoldne. AVTO ŠOLA METEOR do.o. 422-781 10-4- celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 12. 4.; Cilka tel.: 411-510 Formula I. - Imola 27.4., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140 tel: 59 086 Vabimo vas na: * sobotne plese z ansamblom Svežina * družinska in druga praznovanja * kosila vSiiS.v.v., ^^::.-.-tSK'x:i.:.-:S.t.::i V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: Danes, v petek, 4. aprila, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert Orkestra Akord iz Celja. SLIKARSKE RAZSTAVE: V avli hotela Dobrna je do 18. aprila na ogled 1. mednarodna razstava otroških likovnih del iz petnajstih držav. HOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija tel.: 53-876 in 57-757 vec smeri (Prevozi P° dogovoru) SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatoklrurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. VRTNARIJA za vas smo vzgoji1' pestro izbiro balkonskega cvetja, enoletnic za I parke in grobove. Nudimo vam tudi raznovrstne obešanke, zemljo in URŠKA cvetlična korita. Na vašo željo vam rože tudi presadimo. na Ilovki 9 pri Kokrici NAŠ NOVI TELEFON 064/226-006. SE PRIPOROČAMO! GOSTINSKA OPREMA Ledomati, salamoreznice, pomivalni stroji, peči za Pingo, do.o.t Kranj, Oprešnikova 74 ^^Z22-^' ^ AVTO ŠOLA MISTER X Nahajamo se v poslovni hiši, Kapucinski trg 7, v Škofji Loki.Tečaj CPP v i m*m*»m iu \*u? aprilu vsak ponedeljek ob 16. uri. Vožnja na vozilih POLO, OPEL ASTRA, tel.: 624-921, 5K. LOKA preko celega dneva. Vožnja na tel.: 620-211 nnrATn TRŽlŠKn s sirom, omako, šunko, gobicami, olivami, hrenovko in jajčkom PIZZO ZA SAMO 500 SIT ™ggf>v krušni >*% v ^ P0D GRAD0M v TRŽ,ČU' Avtošola VOZNIK Boh. Bistrica, tel.: 725-637 TEČAJ CPP z A in B kat. bo 11.4. ob 18. uri v Ažmanovem domu. AVTOPLAŠČI SAVA v zalogi tudi Matador, Marshal in protektirani avtoplašči. Ugodni plačilni pogoji in montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvo ROZMAN, Križe, znižano - SUPER UGODNO snakovska 34, te. 57-700. Trst 23.4., Gardaland 27.4, Lenti 19.4. AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 SINGER Šivalni stroji: gospodinjski, overlock, obrtniški in likalne preše na Kmetijskem sejmu v Kranju. Sejemski popust - staro za novo. Print, d.o.o. Kranj, tel. 311-959 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL,: 223 111 Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) od 10.00 do 12.00 ure (sobota od 9.00 do 10.00 ure) in uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 Oscar VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST petek, 4. 4., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1., IZVEN in konto MIŠJI PEK (Plesna šola CKD-ZKO Kranj) sobota, 5. 4., ob 10.00 uri, za IZVEN in abonma Sobtona matineja Marv Chase: HARVEY, komedija (gostuje PDG Nova Gorica) sreda, 9. 4., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto A. F. Dev o. J. Demaščan: BELLIN, lutkovna opereta v treh slikah režija in avtor projekta: Uroš TREFALT glasba: Rudolf CERC, scena in lutke: Silvan OMERZU sodelujejo: Rok VEVAR, Rudolf CERC, Katja KONVALINKA, Helena MAURIČ, Tamara LAGANIN PREMIERA v soboto, 5. 4., ob 19.30 uri, za IZVEN četrtek, 10. 4., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto ZAHVALA Ob smrti naše drage mame IVANKE BENEDIČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Marija, sinova Jože in Milan z družinama 11. Alpski večer na Bledu Planica na glasbenem področju Stane Knific: "Organizacija 11. Alpskega večera je res drugačna od t prireditve, vendar to že dolgo ni več samo navadna prireditev." nam bo do srede, 30. aprila, po efl° vstopnico od vseh dosedanjih deset Alp8' kih večerov. Verjamemo, da je naloga P° svoje težka, vendar so bile vstopnice # Alpski večer vsako leto nekaj posebnega ijj morda je kdo med vami, ki je bil na vsej! Alpskih večerih do zdai in je spravljal tU"1 vstopnice. Če bomo dobili več lastnik0* vstopnic, bo dobitnika dveh zlatih vstop^ določilo žreb. Vsem pa bomo zbir»° vstopnic seveda vrnili. Kranj, Bled, 3. aprila - Res je. Od petka naprej, ko so v prodaji vstopnice za 11. Alpski večer, ki bo 10. maja v Športni dvorani na Bledu, tudi v naši malooglasni službi v Kranju vsak dan zvonijo telefoni. V Agenciji Kompas na Bledu pa ugotavljajo, da je zaradi povpraševanja onkraj meje pri njih že nekaj časa kar obsedno stanje. Alpski večer je na Gorenjskem in še precej dlje po priljubljenosti res postal prava Planica na glasbenem področju. Prvi mož ob direktorju Alpskega večera Jožetu Antoniču je tudi letos Stane Knific iz Glasbene agencije Knific v Kranju, ki ugotavlja, da bo tudi letošnja prireditev prav gotovo potrditev vseh dosedanjih, ko so bili obiskovalci zadovoljni. "Sicer pa to že nekaj časa ni več samo prireditev, ampak pravo srečanje ljubiteljev narodnozabavne glasbe, ljubiteljev ansamblov in svojevrsten praznik tistih, ki nastopajo in se predstavljajo na Bledu." Za organizacijo Stane Knific poudarja, da je 11. Alpski večer res drugačen od prvega, vendar pa zato, organizacija namreč, ni nič manj odgovorna. "Celo bolj. Svoje, kar zadeva zahtevnost in kakovost, poudarja in seveda tudi terja televizija zaradi prenosa. Nenazadnje pa se je treba nenehno potrjevati, saj se še tako prehitro rado kje kaj zatakne. Pa tudi zaradi izredne priljubljenosti doma in v tujini naj bi bilo tudi drobnih in morda na pogled nepomembnih spodrsljajev čim manj. Skratka, Alpski večer na Bledu ie praznik, ki pač izstopa od podobnih tovrstnih prireditev v Sloveniji. To je srečanje, ki se je med obiskovalci in ansambli v Sloveniji (pa tudi pri bližnjih sosedih čez mejo) najbolj prijelo." Do srečanja na Bledu je še dober mesec, vendar v Gorenjskem glasu, ki je tudi letos med glavnimi pokrovitelji, že danes začenjamo igro, s katero lahko z nekaj sreče pridete do brezplačne vstopnice. Prve štiri vstopnice bomo izžrebali za pravilne odgovore na nagradno vprašanje že prihodnjo sredo, potem pa vsak teden dvakrat po štiri vstopnice. Zadnji teden pa bomo dvema srečnežema podelili tudi zlato vstopnico za Alpski večer. DVE ZLATI VSTOPNICI pa bo dobil srečnež, ki Nastopili bodo Čeprav smo nastopajoče ansamble oziroi"' skupine na letošnjem 11. Alpskem večeru A' Bledu objavili v Gorenjskem glasu že 28. mar#' pred tem pa smo že dvakrat napovedali objav"' vendar seznama nismo objavili, ker še ni bil popo'"; danes ponavljamo objavo nastopajočih. Obliublj8' mo tudi, da poslej zanimivosti in člankov ° Alpskem večeru ne bomo objavljali z mikroskop5! kimi črkami. Poleg Alpskega kvinteta v nO* zasedbi bodo nastopili še: Alfi Nipič z muzika^1: ansambel Franca Miheliča, Oto Pestner, ansarrn'* Nagelj, Grega Avsenik s svojim ansambloijj1 ansambel Poljanšek, Igor in Zlati zvoki, Gašpefl: Gorenjski muzikantie, Jože Bohorč s prijatelr Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Vns»j ansambel AS, ansambel Jožeta Ekarta, ansarnPf Blegoš, ansambel Jevšek, Duo lastovke (gostji i* Nemčije), Kraški kvintet in Braco (gostje iz Italijc| Pred programom in med njim pa bodo nastop1 tudi mengeški godbeniki in Folklorna skupina Bl^ Program bosta povezovala Petra Debelak in J&P Dohnar. Glavni pokrovitelj letošnjega 11. Alpske^ večera je Žito Gorenjka Lesce, sopokrovitelji P* so Casino Bled, LOKA Škofja Loka, VB L)W?! banka Borovlje, Gorenjski glas, Slovenske novic' Radio Triglav Jesenice in Radio Ognjišče. Vstop niče so v prodaji v Agenciji Kompas Blc.' Ljubljanska cesta 4 (tel.: 064/741-515) in v ta? ooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranj , Zoisova 1 (tel.: 064/223-444). • A. Žalar NAGRADNI KUPON št. 1 11. Alpski večer v Športni dvorani na Bledu 10. maja ob 20. uri. Priimek in ime.............................................................Naslov............................................................. Odgovor:....................................................................................................................................... V odgovoru napišite, kdaj (datum) bo TV Slovenija prenašala posnetek letošnjega 11. Alpskega večera na Btedu-, tem smo pred nedavnim dvakrat pisali v Gorenjskem glasu. Izžrebali bomo štiri vstopnice. Kupone z odg°vo pošljite v Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj do vključno srede, 9. aprila. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica LJUDMILA ŠVAB rojena Poš Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, 5. aprila 1997, ^.JLj uri na pokopališču v Tržiču. Do pogreba je žara v tamKaj mrliški vežici. ŽALUJOČI VSI NJENI MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Posebna ponudba Iz programa PANASONIC. Ne izgubljajte časa, pokličite našega zastopnika na tel. št. GSM 041/662-552; 0609/637-200 ali 064/ 226-751_2 Prodam samohodni OBRAČALNIK Gorenje Muta s kosilnico. ©685-533, zvečer 7663 Prodam STRUŽNICO Colchester 1600x450 in gospod, trinitni Overlock, otroško posteljo. Lovrič, Vrečk-ova 9, Kranj 7711 Prodam črnobeli prenosni TV, cena 7000 SIT. ©695-114 7725 Prodam TRAČNI BRUSILNI STROJ Loser za brušenje kovine. ©241-128 Prodam novo KOSILNICO SIP 165. Voklo 63 7739 Prodam AVTO OJAČEVALEC Jen-sen 4 X 500 W RMS in SUBVVOOFER 250 W. ©52-370 7962 AURISINA d.o.o. - zaloga vozil: Ford Fiesta 1.1., I. 94 - več vozil, Fiat Punto 55 S, I. 94, Opel astra karavan, I. 94 - 2 x, AUDI SG, 4.2, avant, I. 95, Kredit! Staro za staro! Tel.: 061/123-18-73 do 16. ure; 064/242-296 po 16. uri Prodam PRIKOLICO s kiperjem za traktor. ©064/685-286 7759 Prodam starejši ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elek. ©324-457 7777 Ugodno prodam malo rabljen seku-lar Mio Standard, motor 4 KW + 2 klini 600 mm in primež 150 mm čeljusti. ©635-044 7784 NAKLADALKO SIP Novi Pionir 20, novi tip, malo rabljeno, ugodno prodam. ©226-195 7785 Prodam PUHALNIK za mrvo. ©431 - 026 7820 Prodam OBRAČALNIK za seno in CISTERNO 2700 I za gnojevko. ©461-039 7835 Prodam dobro ohranjeno nakladalno prikolico Mengele ali menjam za dobro ohranjenega pajka na 4 vre-tena. ©451-329__7935 Prodam TEHTNICO s krožno skalo 100 kg, TEHTNICO 2 kg Santa Tefano in SALAMOREZNICO. _----{i"delfin Prodam TRAKTOR SAME 8* 1** 4x4. ©738-851 _______^j^O Prodam NAMIZNO ST*U»tr«fne Maksimat V 10 600 g^rnza dolžine z rezkalnlm stebrom ^7 Žlebič. Sp. Besnica -H GR. MATE^ nih salonttnih ptoSČ: 60x40 jj olamaniakl. ©633-389 lesene 752 OGP^Emza6000nS.T©633- 7790 ^ Prodamo rabljen mizarski rezkalni 0-25. Izklicna cen« 180.000,00 SIT. g;, Licitacija bo v sredo, 9.4 14. uri na Mirka VadnovaV v mizarski delavnici. ©451-765 7943 AVTO SOLA ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA aviošoIa vožnja v oscbNih vozilih K>LO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... iiv z motornIm kolrsoM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne SMREKOVO HLODOVINO kupim. •66-463 7791 BALKONSKA VRATA - bela Jelovica * rolojem vel. 75-200 odstopim. »621-133_7809 .^"odarn OPAŽ imitacijo mahagonij in grešna OKNA. «431-283 7830 poceni prodam LESEN VETROLOV Jgjpvlco zastekljen opeko. « 67-037 Prodam rabljena lesena VRATA za tri trni ^ x dv°ina izvedba, 1 x "°ina) v kompletu ali posamezna po 2**°° nizki ceni. Kranj - Orehek, Jg332-777 ali mobitel 041/665-070 _ sPr?d,am borove DESKE 25 in 50 mm, rm)Lekove deske ter strešne letve ?&?zane Po želji kupca. »682-605 Suh smrekov OPAŽ ter ladijski pod Jj? znižani ceni prodamo. «064/64- _T871 ^godno prodam HRASTOVE KADI 0r, "amakanje In rabljeno stešno S^KIKINDA. »736-835 7883 BETONSKI MEŠALEC ALKO, skoraj ^ugodno prodam. »330-1227918 ner9n°kdrno Prodam cca. 3000 kosov Oemte6^ STREŠNIKA, tegola, ^gntni. »421-163_ 7941 ^pdam PUNTE. »311 -200 7965 IZOBRAŽEVANJE ^tem^PL.8*",0 in P°ceni in§truiram ^»rnatiko in angleščino za os- S^5^26-ei990 l0lB- Prid6m na ^olventka - uspešno instruira peščino na vašem domu. »212 760 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, »211-248, ali »471- 534 1347 HLODOVINO SMREKE večje količine, E klasa, odkupujemo, cena 15 500, 1. klasa cena 13 500, fco kamionska cesta. »061/864-071 ali 061/864-070 2811 Kupim otroško KOLO za starost 5-6 let. «327-040_ttoi Kupim bivalni VIKEND, ali staro hišo, zamenjava vikenda, Celje-Gorenjska. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 7762 Kupim dva kubika suhih lepih macesnovlh PLOHOV. «491-191 NEPOZABNO, MODNO, ZABAVNO POROČNA OBLAČILA MM s-J r J 11 DB SIMONA RAHONC Tudi letos so za vas ^ripraviU^Me^še modne kolekcije žarijo in zanj! KRANJ; Tomiifova H, M..064/21144B UUBU Pftkovtkovo nabreijt 53, ^•^061/323 423 7600 BOUTIQUE(f ^* ^ Maturantske, birmanske in POROČNE OBLEKE K ITALIJANSKA MODA^ V Z^KZ t^-O id;222~774 in*, i§6TN|l^EM9 VSE STARE IN LOKALI Prodamo trgovsko gostinski in pisarniški lokal v okolici kranja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5659 Oddamo pisarniške prostore v šk. Loki na frekventni lokaciji v Izmeri 40 m2. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 STROJNI TLAKI ^ro in poceni Off> Agent'Kranj 4Hfc Glavni trg 16, Kranj U&.M4I223-485$6091634-493 NEPREMIČNINI*_ AGENCIJA t najnižjimi stroški našega posredovanja OBVESTILA Trgovina ROLI alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ugodna ponudba in dostava na dom. Hrastje 20 A, «324-461 ODPRTO od ponedeljka do petka od 9-12. ure in od 14-19. ure, sobota od 9-16. ure 5834 Oddamo opremljen gostinski lokal v Šk. Loki za dobo petih let z možnostjo podaljšanja. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117, 622-318_^8146 ODDAMO v Kranju klet, pritličje in nadstropje za trgovino In pisarne ali servisno dejavnost, cena 800 DEM/ mes. K 3 KERN, 221-353, 222-566 d.o.o. fc¥ fc> I* ♦i JLt tel.fax:064 52 233 m*^'Yk Koroška cesta 5 Wftty ALIPASEO^^n^Ajg^ Delnice slovenskih podjetij In skladov kupimo brez provizije. Gotovinsko izplačamo takoj. Pridemo na dom (24 ur dnevno). Tudi sobote In nedelje «061/1597-758_7889 Kupim dobro SENO. «431-2107914 Hribar Blesk d.o.o. Čiščenje za obrtniki Naročila po tel.: 064 225 204 Kupim smrekov celulozni les, placi-lot takoj. Nudim lasten prevoz. «0609/652-061_7926 DELNICE slovenskih podjetij Union, Laško, Sava itd. in sklade Triglav, Mercata in Kmečke sklade, kupimo za gotovino, brez stroškov prepisa. «061/863-093_7932 Kupim rabljeno POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA. «0609/635-910 KERN tel.: 221-353 222-566 fax:221-785 d.0.0. NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj ODDAMO V ŠKOFJI LOKI 52 m2 za neživilsko trgovino z odkupom inventarja. K3 KERN, 221-353, 222-566 7504 V ŠK. Loki oddamo AVTOM EHA-NIČNO DELAVNICO v izmeri 160 m2 in pisarniške prostore v Izmeri 60 m2 v Šk. Loki. Cena najemnine za delavnico je 9 DEM/m2, za pis. prostore 10 DEM/m2. PIA NEPREMIČNINE «622-318 7640 Oddam PROSTORA 12 in 16m2 za malo trgovino, opremljena s policami. Plačilo 30000 SIT/mes. «78-572, Bled 7799 vmomu-mm cmm moomijcmvmmčjv mwžmm ornemu m. SVET R.E. d 0.0 Ljubljana Enota Kranj Huje 33, 4000 Kranj SVET — 4000 Kranj NEPREMIČNINE ENOTA KRANJ 10*064/330-112 KOLESA Prodam APN 6 S, letnik 1994, malo vožen z dodatno opremo, cena 900 DEM. «880-005 7654 Prodam dirkalno KOLO Binachl z veliko dodatne opreme. »691-161 7709 4 GORSKA moška kolesa Rog, SIS oprema, nova, prodam po 25000 SIT. »311-337_7828 Ugodno prodam otroško KOLO na 16 prestav, ohranjeno. »631-698 7833 Prodam dobro ohranjen TOMOS AVTOMATI K I. 87. Cena po dogovoru. Podljubelj 267 7858 OBLAČILA OBLEKO ZA BIRMO za 13 let, fantovsko prodam. »242-331 7738 Zelo ugodno prodamo BELO, DOLGO OBHAJILNO OBLEKO dekliško. »225-411_7746 OTR. OPREMA Prodam otroško posteljico z jogijem. «736-275 7703 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen. «223-859 V HRASTJU ODDAMO proizvodno skladiščno dvorano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO obnovljeno trgovsko hišo, 226 m2 trgovine v dveh etažah In 97 m2 pisarn v mansardl. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja, prodamo poslovno stanovanjsko hišo v gradnji, 3 etaže, 750 m2, parcela 1800 m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na Planini PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo, nedokončano, 400 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja oddamo 130 m2 v pritličju, z urejenim parkiriščem. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini centra Kranja ODDAMO 250 m2 prostorov za avtosalon in trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. _ V CERKLJAH ODDAMO gostinski lokal v izgradnji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. OSTALO PANJSKE KONČNICE za priložnostna darila, prodam. «222-657, 332- 555 7706 Unikatno kolekcijo TAPISERIJ prodam za polovico ocenjene vrednosti. «310-588 7970 PRIDELKI SADIKE jagode, maline, ribeza, robide, palme, hortenzije, prodaja-mo. Kranj. C. 1. maja 4, «324-949 Prodam JABOLKA od 60 do 80 SIT Smokuč 34, «802-706_7765 Prodam semenski beli KROMPIR znamke Clainhord. Bobnar, Voglje Na vasi 17, Šenčur 7786 Prodam ZEMLJI za vrtove. 833 r246- 7767 Ugodna prodaja VRTNIC in OKRASNEGA GRMIČEVJA za meje in vrtove. Tel.: 311-755 Prodam uležan GNOJ in «242-686 ZAJCE. 7802 Prodam SENO In OTAVO. 127 Urh »740-7866 Prodam SEMENSKI KROMPIR erla in desire lanski uvoz po 20 SIT. »411-724 7865 Prodam kvalitetno SENO. 221 po 14. uri »403-7963 POSESTI Prodamo VIKEND ob smučišču Črni Vrh nad Cerknem. Vikend je narejen do podaljšane četrte grad. faze, parcela v izmeri 910 m2. Prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 seeo /P3CN NEPREMIČNINE telJfax:331-292, 331-366, Prodamo parcelo v okolici šk. Loke s starejšo hišo in z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNNINE, 623-117, 622- 318 5663 SERVIS MONTAŽA * okna- vrata- senčila * suhomontažna prenova oken in vrat * stenske In stropne obloge * predelne stene * montaža pohištva OGODNE (ENE-HITRO IZVEDBO TEL IfO: 064/54-063 Prodamo v BITNJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7494 PRODAMO BLEJSKA DOBRAVA obnvoljeno dvostanovanjsko hišo, parcela 587 m2, cena 178.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7496_ Prodamo ŽIGANJA VAS hiša v 3. gra. fazi, cena 130.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7497 Prodamo ZALOG PRI CERKLJAH montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K3 KERN, 221-353, 222-566 7498 Takoj kupimo več manjših hiš In več zazidljivih parcel v okolici Šk. Loke In Kranja, za že znane kupce. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5668_ Večjo opuščeno KMETIJO do 10 km iz Kranja kupim. »212-367 5760 Večjo ZAZIDLJIVO PARCELO aH starejšo hišo ob vpadnicah v Kranj kupim. »212-367 5761 V Kranju aH okolici kupimo SAMOSTOJNO HIŠO z vrtom do cca. 150 000 DEM, kupimo tudi polovico oz. del HIŠE z malo vrta. MIKE & CO d.o.o., »226-503 6173 DANCALL Vj Novi danski GSM Telefon, ki zna tudi slovensko Zazidljivo parcelo ali začetno gradnjo kupimo v okolici Kranja, Šk. Loke ali Medvod. Mike & CO d.o.o. «226- 503_6176 Prodamo starejšo hišo, na lepi Barcell 1000 m2, za 150.000 DEM. like & Comp., 226-503 6179 GOSTILNA LAKNER KOKRICA Tel: 245-550 • domača kuhinja • malice, kosila • pizze •jedi po naročilu Vabi osebje gostišča Smuk. Retnje pri Tržiču! Tel:58-458 Prodamo DUPLJE starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, cena 105.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7499 V Zapužah oddamo 2 ss v 1. nads. hiša In 1 ss v pritličju hiše, zaželjena je oseba, ki bi pomagala pri hišnih delih. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7507_^^^^^ V Kranju prodamo GARAŽO v Šorlijevem naselju, v Ljubljani prodamo garašo v Šiški. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7509 WJO-avdio-a!ormmobite!-S\'SJFM Stružnikova 19 4208 ŠEriČUR Tel, Fax: 064/411 016 mobitel pooblaSčen servis za prodajo in montažo GSM: CONNECTING PtOrLE (M) MOTOROLA PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO - ŠENČUR-KRANJ, stara 20 let, zelo lepa, mirna lokacija, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623- 117 6455 Prodamo novo stanovanjsko hišo v končni grad. fazi v Železnikih. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6880 VSAKO PETO PARKIRANJE NA GLOBUSU DO 1. MAJA GRATIS HRIBAR BLESK d.o.o. Prodamo v Podbrezju hišo dvojček 8 x 9,5 m, parela 386 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7488_ Prodamo Kranj starejšo hišo v bližini kopališča, cena 138.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7489 PRODAMO LJUBNO starejšo hišo na parceli 500 m2, cena 75000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7490 Prodamo LESCE vlsokopritllčno hišo 10x 8 m, cena 330.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7491 VAŠA POT DO PROPAGANDNIH ARTIKLOV T-shirt majice, Polo majice, baseball kape, dežniki, usnjena galanterija, svilene kravate in rute, pisalni pribor, ure ter več kot 1000 ostalih poslovnih daril z dotiskom Vašega logotipa ali brez njega, IZJEMNO UGODNE CENE Kranj, tel.: (064) 241-071,241-108 Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke-atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 6664 V škofji Loki prodamo zelo veliko stanovanjsko hišo v IV.gr. fazi na zelo lepem kraju, z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5666 Prodamo večjo atrijsko, večetažno hišo v okolici Šk. Loke. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 5667 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 Prodamo BLED RIBNO 20 let staro hišo z delavnico v pritličju na parceli 1800 m2, cena 250.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7492 Prodamo v Strahinju polovico hiše, pritlični del, parcela 636 m2, možna tudi menjava za stanovanje. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7493 PRODAMO Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, OLŠEVEK 1300 m2 zazidljive parcele z vso dokumentacijo, TUPALIČE 2000 m2 zazidljive parcele. SENIČ-NO 1475 zazidljive parcele. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7666 Prodamo zazidljivo parcelo od 500-800 m2 v bližini Begunj. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7667 Prodam nedograjen VIKEND na Zg. Jezerskem. «221-331 od 8. do 12. ure_7706 Nudim apartman za letni dopust na otoku Pagu - Novalja. «691-676 7710__ LESCE - stavbno zemljišče bilzu Šobca 3088 m2 za 160.000 DEM, prodam. «061/218-968 7749 Inepremicni nTI 064/226-503 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja In Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V škofji Loki PRODAMO parcelo z načrtom za nadomestno gradnjo, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. - Gostilna "Kveder" Igor Kopač s.p. Sp. Luše 16, 4227 Selca tel 064/64-499 Nudimo vam Hišne specialitete trt jedi po naročilu.. Sprejemamo naročila za večje skupine. Del. čas: od torka do sobote od 12. do 23. ure, nede\Ja od 11. do 20. ure MALI OGLASI GSM, CENTRALE, MONTAŽE, bre*RD ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR V Podčetrtku Atomske toplice -oddam apartma po zelo ugodni ceni. «063-823-180 7792 PARCELO zazidljivo v okolici Kranja kupim. «324-468 7808 V Pristavi pri Tržiču prodamo vrstno hišo. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7870 V Kranju in okolici prodamn več hiš. B.A.V.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- 233 7873 V centru Kranja prodamo večjo obnovljeno poslovno stanovanjsko hišo. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7874 V Šmarjeških toplicah na izredno lepi lokaciji prodamo več novih nadstan-dardnih apartmajev različnih velikosti. B.A.V., do.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7875 V Hotemažah prodmao parcelo 2000 m2. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7876 PRODAJA NEPREMI 4260 bled, Ljubljanska cesta 3, teL064/76-461, fax.O64/77-026 Na Javorniškem rovtu prodamo bivalni vikend. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7877 Kupimo več hiš, vikendov in parcel različnih cenovnih razredov. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7878 JESENICE Center prodmao polovico hiše s samostojnim vhodom 100 m2 stanov, površine, adaptirano, cena 100.000 DEM. POSING, 863-1 50tso2 KRANJ OKOLICA KUPIMO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO Z VRTOM, GOTOVINA. POSING, 222-076_7907 V Kranju oddamo prtilični del hiše z opremo, CK in telefonom. K 3 KERN, 221-353, 222-566_7925 Prodam PARCELO. «332-439 7931 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ui. 6.4290 TKŽIĆ l»IJfax: 50-502. mobitel: 0609/646-902 Prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Žirovnice v izmeri 1500 m2. Vsa dokumentacija urejena. 0863-145 PIA JESENICE_7954 Najamemo večjo neopremljeno HIŠO v Kranju ali okolici do 700 DEM/mes. Po dogovoru hišo v celoti adaptiramo. PIA JESENICE »863- 145 7955 ■li.IWI.H- 090 42 65^ V Gozd Martuljku prodamo HIŠO Krimerno za apartmaje. PIA JESE-ItCE «863-145_7966 V okolici Bleda prodamo HIŠO primerno za poslovno delavnost. Cena 250 000 DEM. PIA NEPREMIČNINE «863-145 7960 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". «421-498 106_ Dobro glasbo, humor za ohceti, obletnice vam nudijo FANTJE Z VASI! Rezervirajte si termin. «451- 229 6487 Narodno zabavni trio ali duo s pevcema igra za ohceti, obletnice. »731-015 7807 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. »310-537 3873 ZASTAVLJALNICA INVEST posojila na podlagi zastave avtomobila, vikendov in posl.prostorov, borznih delnic in delnic investicijskih skladov. »361-841 dopoldan, 0609/ 611 -454 dop. in popol 7669 Iščem partnerja za odprtje disco-teke. »041 665741 7715 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 4000 KRANJ Tel. 064/221-103, 221-139 faks: 064/211-790 NA MORJE ZA PRVI MAJ: HVAR, 5 DNI + AVTOBUSNI PREVOZ.....................199 DEM Z AGROPOPOM V PORTOROŽ, 3 DNI...................115 DEM POREČ - HOTEL DIAMANT, 5 DNI...........................190 DEM ROVINJ, HOTEL ISTRA - CRVENI OTOK, 3 DNI.....129 DEM RAB - PADOVA, 3 DNI............................................. 99 DEM NAJUGODNEJŠI KATALOG "MOJE POLETJE" NIGHT EXPRESS ZA KORČULO, HVAR, BRAČ ... 70 DEM 10.000 APARTMAJEV OD PORTOROŽA OD DUBROVNIKA ODISEJEVE POČITNICE V KAMPIH, 7 POL.......140 DEM KRIŽARJENJE PO JADRANU POČITNICE V ITALIJI, NA RDEČEM MORJU, TAJSKI, ŠRILANKI IN NA BALIJU POZNANSTVA Gorenjka 56 let, 171 cm, živeča v Avstriji želi spoznati prijatelja. Velikost 180 cm in večji, 50-60 let, intelegenten, šarmanten, plesalec in romantik. Šifra: SOMMER 7714 AFRODITA SPET VABI na PLES v soboto, 5. aprila v TRANSTURIST Škofja Loka, vsem neporočenim pa posreduje partnerja po njihovi želji. Za dekleta in ženske brezplačno. »324-258 78eg SAFARI PARK DUNAJ, 2 DNI........................139 DEM, (2.5) RDEČE MORJE - AOABA, 8 DNI / 7 POL. 26. 4....1.199 DEM TAJSKA - BANGKOK IN KOH SAMUI, 11 DNI, 23. 4. 1.890 DEM MMMMMMMMMMMMMM^^ STORITVE STAN. OPREMA Prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO in 4 KVV PEČ, ter star šivalni STROJ. »228-008 7836 Prodam OMARE za dnevno sobo svetlo rjave barve, z dvema steklenima vitrinama, stare 7 let, lepo ohranjene. »625-281 7842 Zelo ugodno prodam veliko konjsko KOŽO črno-rjavo. »328-498 7867 ROLETE. ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. »211-418, 714-519 1722 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. »422-193 2968 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...»242-037 3232 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža In servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3426 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na »064/736-327 od 19-22 h 3646 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. »411-808, popoldan 5060 PROTON RTV SERVIS vam popravi TV, VIDEO, STOLP, KAMERO in ostalo elektroniko. Bleivveisova 2 (kino Center) Krani. «222-004 5387 VEDEŽEVANJE STROKOVNO OBREZOVANJE SADJA, znižanje žive meje in druga vrtna opravila. «714-282_5402 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO VSE VRSTE PISARNIŠKIH STOLOV. «064/324-741 ali 0609/643-281 5841 ASTRA* Tehnična trgovina d.d. BLAGOVNICA KRANJ MESEC TALNIH OBLOG velika izbira na enem mestu -UGODIM E CEHE 10 % popust pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT robljenje in dostava brezplačna ŠPORT Prodam ROLERJE MELBOURNE, na 5 koleščkov, s kovinskim podvozjem za 30.000 SIT. «461-572 7757 Prodam nove bele visoke teniske Rebock št. 48 samo 2900 SIT. «802-661_7829 ČOLN ELAN 4001 4 m, malo rabljen s prevozno prikolico, ugodno prodam. «330-122 7909 M TA MERIDIAN 064/861-307 SMUČANJE V FRANCIJI - 1. MAJ - VAL D'ISSERE - od 410 DEM - TIGNES - od 440 DEM - VALTHORENS - od 370 DEM Cen« vključujejo: 7-dnevni najem apartmaja + 6-dnevno srn. vozovnico DOMINIKANSKA REPUBLIKA - IZ LJUBLJANE - od 1200 USD, 4 x tedensko, od 7 dni naprej MALI LOŠINJ, hotel AURORA, 26. 4. - 3. 5. - organiziran avtobusni prevoz ŠIVILJSTVO POLAJNAR Iz Hrastja pri Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 4 vam po proizvodnih cenah nudi pestro Izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postavo, tudi za bodoče mamice * viskozne bluze (kratek In dolg rokav) ter ženski kompleti iz brušenih materialov Analiziramo sestavine zemlje (prsti), vode, radioaktivnost okolja, varnost mikrovalovnih pečic. «064/631-111 5863 STROKOVNA MEDICINSKA KOZ-METIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. UGODNO! KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA »328-169_6235 Popravila vseh vrst TV - TV GORENJE TUDI NA DOMU! Sinko «331 - 199 8236 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061/813-553 3425 POLAGANJE VSEH VRST KERA-MIĆNIH PLOŠČIC, MARMORJA in GRANITA. «061/627-356 in 041/ 666-299 6321 Priznana VEDEŽEVALKA prerokujem prihodnost. Najavite se osebno po «064/326-541 6535 ARHITEKTURA & OBLIKOVANJE ARE PROJEKTIRANJE NOTRANJA OPREMA OBLIKOVANJE Al I 1.11: MESEC. KOKOŠKA C II TltŽIC iel.06i/so-r.u«;. 50 7i» PARKET. KERAMIKO, PVC POLAGAM, BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, UGODNO! TARLE, «323-585 6750_ POPRAVILA PRALNIH, POMIVALNIH STROJEV ŠTEDILNIKOV «331-450 ali 0609/634-088 6858 VSA GRADBENA DELA - od adaptacij, ometov, fasad, do raznih popravil ipd. Vse to opravimo hitro in kvalitetno ter poceni. Pokličite na «228-308, kjer dobite vse ostale Informacije 6940 Vedeževalka Darja VEDEŽUJE V ŽIVO! Informacije In naročila na telefon: 064/634-503 Gradbeno podjetje PAUS'ANDER, d.o.o., izvaja vsa gradbena m obrtniška deta z materialom ali brez: zidarstvo, fasaderstvo, novogradnje, gospodarska poslopja, keramičar-stvo, parketarstvo, montaža opaža... Dela izvajamo tudi terensko. Tel./fax: 061/1262-309 tn tel.: 061/332-423 NOVO - INDOKS dimniki - sanacija vašega dotrajanega dimnika z vstavitvijo pločevine. Primerno za plin in kurilno olje. Odpravlja kondens In črne madeže. »0609/643-925 7433 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na »324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj _7463 HIŠA, STANOVANJE, LOKALI -okolica od A do Ž. Izdelava, storitve, oprema in usluge na ključ, fi in fax 332-260 7536 RESTAVRIRANJE VSEH VRST POHIŠTVA IN ODKUP STARIN. »54-056 7549 Prevzamemo vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. O326-3037577 STEKLARSTVO SELIŠKAR: zastekl-jujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in oprvljamo vsa steklarska dela. »061/272-381 7596 MIŠO S.p. KRANJ Dal.: 064/326-612 Tel.: 0609/641-034 • montaža in servis senčil rolete, žaluzije, lamelne zavese • montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog • suhomontažna prenova oken in vrat * brušenje in lakiranje vseh vrst parketov * polaganja laminatnih parketov Vodim poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom. »330-153 7511 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. »621-443, po 19. uri 7727 Izvajam vse vrste kovinarskih uslug. »241-128 7734 VODOINŠTALATERSTVO: HIŠE, KOPALNICE, POPRAVILA Z NAŠIM AU VAŠIM MATERIJALOM. KILOMETRINE NE ZARAČUNAVAMO. »51-469 (NON-STOP), osebno 6-8. ure ali DO 19. Uli 7742 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarsivo Bercon s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 SP.ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela z materialom ali pa brez z lastnim odrom. »227-031 ob 20. uri 7751 Adaptacije, gradnje, notranji in zunanji ometi, tlaki in obloge -Izvajamo kvalitetno in po ugodni ceni. Pokličite od 9. do 11. ure In »724-020 7755 IZOLACIJE SAJOVIC Partizanska 42, Kranj Tel.: 064/223-900 in 0609/613-635 Izposodite si video kamero Sony, uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. »222-055_7010 ELEKTRO INŠTALACIJE - NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE - Izvajamo hitro in kvalitetno. «064/245-379 aH 0609/641-662_toti ŠIVANJE po naročilu in popravila. «326-839 risi OBDELAVA MANSARDE Z IZOLA-CIJO, predelnih sten v KNAUF SISTEM, ARMSTRONG spuščeni stropovi. «064/491-425 ali 064/ 224-373_7189 ADAPTACIJE PODSTREŠIJ z opažem, gips ploščami, Armstrong, elektrika, keramika, vodovod - izvajamo hitro In kvalitetno. «401-579 7266_ Nudimo vam ugodno zaščito vašega napušča, fabjona ter barvanje žlebov. «0609/643-923 7432 Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. «56-715 7770_ Oblaganje s kamnom - tal, sten, streh. Brušenje kamna, betona. KLESAR, «326-165_ttti SERVIS IN POPRAVILA pralnih strojev, tudi starejših. «325-917, 332-350 7608 Gradbeno podjetje izvaja vsa gradbena dela, vse vrste fasade, notranje omete, betonske in kamnite škarpe. «212-046_7818 Kompletna naša parketarska storitev do 30 m2, kotne letve ♦ montaža brezplačno. Ugodna parketarska storitev - brušenje + lakiranje z našim lakom 1200 SIT/m2. «064/ 872-517_7821 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. «061/ 813-642 7827 MKO.IVO i/in i o\ \\.n estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 Popravila vseh vrst TV aparatov, TV GORENJE TUDI NA DOMU. «331-199, sinko_7912 Elektroinstalacije in montaže vseh vrst izvaja EPNEZ.s.p. «311-530 7922_____ KOMBI prevozi tovora in manjše selitve po ugodni ceni. «621-609 7944 VEDEŽEVALKA NATAŠA sedaj do: segljiva tudi na telefonu, vam razjasni vaso prihodnost. Pokličete lahko na številko 090-42-81. Cena minutnega pogovora je 156 SIT, IZIS S.P 796» Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO *da se vam poveča razgibanost sklepov da se izognete glavobolom "da izboljšate prekrvaviie^ prebavo, odvajanje vodi *da zmanjšate telesno te* *da odstranite ccluli' *da pravilne oblikujete postal *da se znebite bolečin v hrbtenic •da «f znebite stresov 1" popolnoma sprostil' Vse to dosežete z •nedicinsko priznano in dolgo znano metod: Posebej priporočamo astmatikom srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819 Del. čas od 8.30 -12. ure in 15. do 20jJf? STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE' MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJ*; HIŠE, POSLOVNE PROSTORE ffl PARCELE. DOM NEPREMIČNIN^ 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo več trosobnih stanovanj^ ŠK. Loki, Partizanska c. in Podlubn"*; Samo resne ponudbe. PIA NEPnC MIĆNINE, 623-117, 622-318 TV-V1DEO-AU DIO-Mt-^ ZASTOPSTVO IN PKOO*** NAJUGODNEJŠI DOLBY 8URf***$ PftO-LOGJC RECEIVER Z BV-«0»? «3x95W DIN spredaj •2x30WOlNzodoj * RDS radijski sprejemnik * 30 rKJSkrvffrvih postaj * Sleep timer * Izhod za aktivfti subwooter * Dodatni par zvočnikov * 6 audb vhodov , . * 55 funkcij na dalj. upravjaku * DAS končna stopnja * Zatemnitev displava * Najnižja cena v Evropi PRI NAS DENAR V*&*? veoNO veo CANKARJEVA 5, K*ANJ TEL.:064/222-055 Starejši vdovec, sam, ^'*"?anj« v sonjero ali enosobno «ta,n°iwiijev;a Kranju za daljši čas, najraje ^ uri - pritličje. «064/245-208 P° ^ 76S5______-^26 HRASTJE prodamo fl^JvS*?«! m2. Vsi priključki. TaM ;|4-21° Cena 48000 DEM. POSING- 7671 KRANJ PLANINA I Pr^nEfvV POS: m2, komfortno za 8900° " ING, 224-210_____ KRANJ ZLATO POLJE ^fpo%^Gt 48 m2, cena 70.000 D™' 7«" 222-076 Panasonic Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1I00 BX/S 96.700 SIT ^telefon tra^ * o 2I £ r" B Cene so brc/ prometnega davka V šorlljevi prodamo 2 ss stanovanje, £K, 1. nadstr., telefon, balkon. Mike * CO d.o.o. O226-503 6172 V Škofji Loki in okolici kupimo več ?no, dvo, trosobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, 622-318. 623-117 8672 Prodamo dvosobno stanovanje v pranju. Prodajna cena 105.000 DEM. ?amo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE 623-117, 622-318 6139 KRANJ PLANINA Ili PRODAMO DVOINPOL SOBNO STANOVANJE 75 M2, VSI PRIKLJUČKI NIZEK BLOK LEPA OKOLICA ZA 117.000 DEM NUJNO! POSING, 224-210, 222-076 7681 NUJNO KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ali EN0INP0LS0BN0 stanovanje v škof Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & comp. 226-503 _6W Na Planini II prodamo 2 ss, 68 m2, K- nad- CK, balkon, 100.000 DEM. Wke & Comp., 226-503_6i62 V Centru prodam 2 sobno mansard-n° stanovanje 72 m2, in 40 m2 Podstrehe, CK. Mike & comp., 226- S03 6163 Prodamo na Zlatem polju 3 ss, 71 m2, pritličje za 90.000 DEM in Popolnoma obnovljeno 3 ss za jjj-000 DEM. Mike & Co. 226-503 UDSKA (več kot plesna šola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/411-581 Prodamo enosobno stanovanje Šk. Loka Frankovo nas., v izmeri 45,16 m2, CK, možnost plačila v treh oborkih do konca avgusta. Prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČ-NINE 623-117, 622-318_7683 Prodamo dvosobno stanovnje škofja Loka Gorenja vas, v izmeri 56,50 m2, vsi priključki. Prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_7684 Oddam garsonjero v Kranju za dobo enega leta - predplačilo. «061/210- 610 7721 Prodamo več stanovanj različnih velikosti. Kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 7879 Prodam 2 ss STANOVANJE v Kranju, 63 m2, lepa lokacija, cena 98 000 DEM. «312-134 7948 Prodamo dve 1 ss STANOVANJI v Železnikih. Samo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE «622-318 in 623-117 7952 V RADOVLJICI PRODAMO 3S stanovanje v prvem nadstropju novejšega bloka, 77 m2, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Preddvoru PRODAMO 3S stanovanje v mansardi alpskega bloka, 84 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ- Pot na Zali rovt, PRODAMO obnovljeno 2 sobno stanovanje v prvem nadstropju, 53 m2, 73.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TEDNA: stanovanja: v KRANJU: 3 SS 71 m2, v Sorlijevem naselju v RADOVLJICI: 2 SS 50 m2, v 2. nadstropju na DRULOVKI: 2 SS 62 m2, v 2. nadstropju v KRANJU: več 2 SS na Planini v KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 na JESENICAH: 2 SS 68 m2 v 7. nadstropju z opremo hiše: v Hotemažah: starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 rn2 v TRŽIČU: kmečka hiša z gosp. poslopjem na parceli 3.700 m2 v BITNJAH: starejšo obnovljeno hišo na parceli 500 m2 v SEBENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 na OREHKU: prodamo pritlični del hiše z vrtom v STRAŽIŠCU: dvostanovanjsko hišo na parceli 900 m2 K3 Kern, 2*1-353« 222-566 Prodamo garsonjero v šk. Loki v «rnerl 26 m2, opremljena v celoti z Pelo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 OEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 8142 Na Zlatem polju prodamo 2 ss 61,50 VJ2, etažna CK, IL nad., prodamo za JOO.OOO DEM.Mike & Comp., 226- 503 6167 Kranj Planina II 2.5 ss 85 m2, pritličje 'atrijem prodamo ali menjamo za r1* manjša stanovanja. Mike & SgflpM 226-503 6168 l r!°ramo dvosobno stanovanje v Šk. uJkl center 70 m2, za 85000 DEM. NEPREMIČNINE. 623-117, 622- 318 podamo 2,5 ss z atrijem v Šk. Loki tftknkovo nas-. nova kuhinja z belo X*niko, vsi priključki. Vseljivo julija PIA NEPREMIČNINE, 622-318. ^3-117 6877 PrPdamo dva dvosobna stanovanja Ldt Loki Podlubnik. PIA NEPRE-^NINE, 622-318, 623-117 6678 ^alamemo več enosobnih stanovanj 2 območju Škofje Loke - Železniki Mi£nane interesente. PIA NEPRE-^NINE, 622-318, 623-117 6878 nPaD?amo KRANJ atrijsko stanovanje Jv^anini 3 z lastnim vhodom, vel. 88 £1 kletjo. K 3 KERN. 222-566, 221- ____ 7482 Lescah prodamo 1,5 sobno, 37 IgL fektrično ogrevanje,pritličje. & Comp. 226-503 7521 rv^anju prodamo 1 sobno 37 m2, 5& za 75000 DEM. Mike & Co. 226- 7*99 ^E|ENICE za gimnazijo prodam 2,5 ViJT m2, vsi priključki, sončno, *f'f'Vo PO dogovoru 65000 DEM. ^^876 7740 skromno dvoposteljno sobo loSSriJ2a v'kend. Mesečno plačilo ,VJUQ SIT.*»7Q "~ V Radovljici na Cankarjevi c. prodamo 2,5 in 2 sobno stanovanje. B.A.V. Koroška c. 5, Tržič, 52-233 788o Kranj - Planina III prodam 2,5 ss v V. nad., vzdrževano, vsi priključki, lep razgled, cena 122000 DEM. «326- 679 7892 Takoj kupimo 2 ss s CK, do 2. nad., v šorlljevi ul., na Drulovki ali v Škofji Loki. Mike & Comp. 226-503 7897 V Kranju kupimo 1 do 2 sobno stanovanje, tudi brez CK, plačilo v gotovini. Mike & Comp., 226-5037898 KRANJ PLANINA I prodmao enosobno stanovanje 44 m2. Komfortno. Cena 78000 DEM. POSING, 222-076 7899 KRANJ Planina I prodamo 1 ss 39,50 m2, novejše, komfortno. Cena 70.000 DEM. POSING, 222-076 7900 JESENICE prodamo enosobno stanovanje 48.70 m2. Vsi priključki. Cena 50.000 DEM. POSING, 863- 150 7901 JESENICE Koroška Bela prodamo 3 ss 85 m2 vsi priključki, garaža za 95000 DEM. POSING, 863-150 7903 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.o.o. Kranj, Poštna 3, tel.^24 210 KRANJ ŠORLIJEVO NASELJE PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 54 M2, KOMFORTNO PRVO NADSTROPJE. UGODNO 90.000 DEM. POSING, 224-210_7904 KRANJ PLANINA I PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE 54,30 M2. VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSELJIVO, ZELO UGODNO. CENA 79000 DEM. POSING, 224-210 7905 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117, 064/622-318 »78-572 OGLAS POD °*ie oglas pod "šifro", Potem se zbirajo ■W nas samo pismene Ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" Pri nas ne dajemo ^obenlh podatkov. KRANJ - možnost izbire nakupa dvosobnih komfortnih stanovanj med 89000 DEM in 105.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 KRANJ - oddamo garsonjero 400 DEM in dvosobno stanovanje 550 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 7920 Prodamo v Ljubljani 2 ss 50 m2, v 3. nad., tudi menjamo za Kranj. K 3 KERN, 221-353, 222-566 7924 A AVTOMEHANIKA KRMELJ c^avtokleparstvo o^avtoličarstvo KS3 avtoelektrika u^avtoakustika armi ns3 centralna zaklepanja CITROEN SERVIS v&avtoa Prodam 2 ss v Kranju. «472-691 Gorenja Dobrovo 7,4224 Gorenja vos, fel./foxK)64 681 094 Prodamo STANOVANJE v Kranju, Vet. čas. od 1. do 19. ure. sobota od 8. do 12. ure Na Planini III prodamo 2-sobno mansardno stanovanje, pregraje-no v 3S, cena 98.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Na Deteljici PRODAMO 3 S stanovanje, 80 m2, vsi priključki, cena 108.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Spodnjem trgu v škofji Loki PRODAMO 2S stanovanje, 60 m2, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje. 61 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 2S stanovanje, 53 m2, 75.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I. oddamo štirisobno stanovanje za 700 DEM/mes. In v sorlijevem naselju garsonjero, opremljeno za 350 DEM/mes. 6 mes. predplačilo. POSING, 224-210 7906 KRANJ ŠKOFJA LOKA, RADOVL.JI- :a, NUJNO KUPIMO GARSON-IERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE, GOTOVINA. POS-NG, 222-076_7908 BLED, JESENICE, KRANJSKA 30RA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE GOTOVINA. POSING, 863- 150 7910 Planina II, dvosobno s kabinetom, 68 m2, prenovljeno. «33-13-98 dopoldan 7938 Staning 064 242 754 Kranj l>ri)tl:ij.iin<) in kupujemo /a vas Nianovaitja hiše parcele vikende poslovne prostore Prodamo več STANOVANJ na Jesenicah in okolici. «863-145 7953 Na Jesenicah oddamo opremljeno GARSONJERO 24 m2, za 300 DEM mesečno. PIA JESENICE «863-145 VARSTVO Ste z Gorenjske in Imate malčka, ki ga včasih nimate komu pustiti za kako urico ali dve, pa bi silno radi šli s partnerjem na večerjo, v kino ipd. Pustite tel. št. pod šifro MALČEK študentki, ki vas pokliče še isti dan nazajl 7971 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni In novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. «692-194 6030 Prodam avtoprikolico in zemljo za presajanje. «242-686 7B03 ODKUP-PRODAJA, MENJAVA STARO ZA STARO TER PRENOS LASTNIŠTVA. «325-981, 041 668- 283 7818 R 19, 16 V, letnik 1991, rdeče barve, vsa dodatna oprema, ugodno prodam. «715-814 7641 Prodam R 5 original francoski, letnik 1989/12, prevoženih 90.000 km, kovinsko sive barve. Prevodnik, «685-170, Brode 7708 ■(/OPTIKA Bfeivveisova 18, Xrctnj (nasprotiporodnišnice) teO 225-600 MtMMM PREGLED VIDO 15.30 Jo 17. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV, SONČNIH OČAL TER POVEČEVALNIH LUP! I HITRA IZDELAVA! Odprt o:od S. do /S. inv: sobotu od S. do 12. uit 1 sobno stanovanje oddam v Železnikih. «632-118 7868 VOZILA V DRULOVKI prodamo 2 S stanovanje, 57 m2, zal 10.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI PRODAMO 2S stanovanje v pritličju nizkega bloka, 66 m2, v mirnem okolju, z velikim atrijem in teraso, CK, KATV in telefonom, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.V HRASTJU PRODAMO garsonjero, 26 m2, cena 50.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini II PRODAMO garsonjero, 33 m2, cena 65.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanje, 65 m2, vsi priključki, cena 98.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PLANINI III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, delno opremljeno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NUJNO KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO aH ENOIN-POLSOBNO stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. AVTOMATIKA za vaša obstoječa garažna vrata: - dvo in veckrilna, dvižna - krilna in drsna dvoriščna vrata POMOL Koper, d.o.o. 066/281-248, 691-984, 061/756-195 Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, «471-340 ali 312-255 915 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, «634-148 in 0609/632-577 Ugodno prodam Z 101, starejši letnik, tehnično brezhibna, cena 60.000 SIT «327-195_7776_ Karambolirano ali slabo ohranjeno vozilo kupim. «061/344-929 in 0609/614-013_6685 Prodam MB KOMBI 208 D, I. 92, 85000 km. Bogataj, Hafn. nas. 117, Škofja Loka 7213 Odkupujemo LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. «323-298, 0609/643-202 7446 Prodam GOLF diesel, I.90, cena po dogovoru. «461-563 7555 Prodam ŠKODO FAVORIT, rdečo, letnik 1993. «633-172_7576 R TRAFIC povišan, I. 90, ohranjen, prodam. «0609/629-033 7598 Prodam GOLFA 1300, I. 82, roza barve, cena po dogovoru. «56-070 7723 Prodam AX I. 12/90, prvi lastnik. Krivec, Zalog 51, Cerklje 7724 Prodam ŠKODO 120 L, I. 88, prevoženih 77000 km, bele barve, reg. do 3.8.97, garažirana, cena po dogovoru. «688-501 7726 Prodam FIAT 750, letnik 1985, registriran, dobro ohranjen. «67- 582 7728 Prodam HROŠČ, letnik 1976, reg. do marca 98. «246-729 7730 Prodam Z 101, letnik 1989, reg. do 3.3.98, prevoženih 92.000 km. «323-480, po 20. uri 7731 Prodam DAIHATSU turbo diesel, I. 90 in FIAT 126 P, I. 88, dobro ohranjen. «332-289 7732 Prodam Z 101, letnik 1986, zelo ugodno. «620-182 7745 Prodam R 25 GTX, I. 86, reg. celo leto, lepo ohranjen, cena 6900 DEM. «58-174_7753 LADO NIVO 1600 prevoženih 15000 km kot novo, prodam. «311-004, popoldan 77eo Prodam JUGO 55, I. 88, reg. celo leto. «311-930 7761 Prodam OPEL KADETT 1.3 GLS, letnik 1989, prvi lastnik. «311-474 7768_ Prodam ŠKODO FORMAN 135 LX, I. 12/92, za 5900 DEM. «77-326 7775 GOLF JX 1.3, letnik 1989/90, lepo ohranjen, rdeče barve, drugi lastnik, prodam. «710-090 7804 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam OPEL CORSA 1.2 SVVING, I. 90, troje vrat, reg. do 3/98. «411- 762 7781 NISSAN TERANO, letnik 1991, 2.7, turbo diesel, prodam. «326-1807782 Prodam GOLF CADY letnik 1985 za 3500 DEM. «326-180 7783 Prodam JUGO 55, letnik 1989, 2500 DEM. «802-095_7786 Prodam R 4, letnik 1992, rdeče barve, reg. do 3/98, 4800 DEM. «451-236 7789 Prodam VW POLO CL, I. 91, prevoženih 68000 km, metalik zelen, veliko dodatne opreme. «061/738- 870 7792 Prodam LADO SAMARO I.90, lepo ohranjeno. «862-100 7794 Prodam GOLF II letnik 1986, diesel, pravkar registriran. «738-836 7795 BMW 320 I 6 V, I. 87, 148000 km, metalik, krem sive barve, stekla barvna, zelo lepo ohranjen. «718-335 7797 GOLF II, I. 91, reg. do 6/97, metalik črn, garažiran, prodam. 0 311-177 Prodam JUGO 55, I. 88, reg. do 9/ 97. S 55-468 Prodam R 4 GTL, I.90, 45000 km, krem barve, ohranjen, cena 4200 DEM. «323-485 7805 JUGO 55, letnik «401-086 SERVIS in PRODAJA NASMEH do | Hrastje 145, Kranj \ tel./fax:064/327-926 \ugodni krediti do 5 teti STARO ZA NOVO Prodam ŠKODO FAVORIT 136, jetnik 9/91, prvi lastnik. «245-078 Prodam GOLF GTI, letnik 1981. «331-455 7813 Prodam NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1987 in kotno sedežno garnituro. «221-097 7814 Prodam dobro ohranjeno MAZDO 323 HB, I. 90, kov. sive barve. «431 - 814 7816 JUGO 55, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. «332-761 7823 Prodam MAZDO 323 F, I. 90, ser. knjižica, odlično ohranjena. «733- 973 7831 GOLF JXD I. 88, bel, ugodno prodam. «325-211 7838 Prodam Z SKALA 55,1.90, reg. do 4/ 98. Samardžija, Gubčeva 4, Kranj Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. 12/97, 100.000 km. «411-416 784i Prodam GOLFA, letnik 90, bencinar. «326-110_7847 Prodam SEAT TOLEDO 1.8 GLX, 10.93, bele barve, z veliko dodatne opreme, 86000 km, odlično ohranjen. Cena 14750 DEM. «741-217, po 17. Uri 7848 LIVADA D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: JUGO 55 I. 89. 86, JUGO 45 I. 90, 87, ZASTAVA POLY I. 89, R 5 EXPRESS I. 89, 91, PEUGEOT 309 I. 87, BMW 316 I. 87, FIAT RITMO I. 82, UNO TURBO D I. 86, MERCEDES BENZ 190 E I. 85, FLORIDA 1.4 I. 91. R 19 TS I. 89. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. «224-029 7849 Na Planini I PRODAMO 1S stanovanje, 40 m2, z balkonom in lepim razgledom, cena 69.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, pregrajeno, delno opremljeno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeno 3S stanovanje. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju PRODAMO 1 S stanovanje z atrijem, 43 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ENGINE" QMI - PTFE Teflonski dodatek olju * do 88 % manjša obraba motorja * trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km * povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon * povp. 5 % manjša poraba goriva * povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja * zaščita pri hladnem zagonu * doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.o. Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 Ugodno prodamo R 19 GTS I.90, TRAFIC FURGON povišan I. 93, R 5 CAMPUS I. 93, ŠKODA FAVORIT 135 L I. 91, CLIO 1.2 RN I. 93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. 0 422-522, RENAULT Preša Cerklje 7851 Prodam R 19 GTS 1.7, letnik 1991, garažiran, cena po dogovoru. 084- 034_7852 OPEL VECTRA 1.6 GL, I.90, 5 vrat prodamo. 0242-277 7863 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 87, 4 vrata, reg. do 10/97, prvi lastnik, prodam. 0242-277 7854 VW GOLF 1.3 JX, I. 87, 3, vrata, reg. do 10/97. 0242-277_7865 Prodam SUABRU REX, I. 86, reg. do 3/97. 0228-089 7S61 Prodam BMW 318 I, prevoženih 123.000 km. 0471-495 7864 Prodam MERCEDES 300 diesel I. 78, cena 3500 DEM. 0325-157 7872 R 4, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, prodam. Cena 2300 DEM. 0632- 924 7885 ZA POPOLNO NEGO VAŠEGA AVTOMOBILA ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica-Kranj (nasproti podninice OŠ.) JUGO 55 letnik 1989, druga lastnica, garažiran, prodam. 0421-191, po 17. Uri 7887 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, redno servisiran in garažiran, prodam. 0803-011 7888 Prodam Z TURBO ZETA letnik 91/ september, lepo ohranjena. 056- 048_7891 Prodam R 5 EXPRESS 1.9 D, letnik 1992, 5 sedežev, reg. do 4.98. 0633-317_7894 Prodam Z 650 AD 1.82, registriran do konca leta. 0801-454 7896 OPEL ASTRA 18 16 V sport caravan, letnik 95/11, vsa dodatna oprema, prodam. 0241-408 7911 Prodam R CLIO 1.4 RT, I. 93, srebrne barve, prodam. 34000 km. Fende, Britof 416, Kranj 7916 Prodam JUGO KORAL 45, bele barve, letnik 1989, prevoženih 88000 km, cena po dogovoru. 0332-695 7923 Prodam R 19 16 V, letnik 1994, ali menjam za terenca. 0411-196 7927 Prodam JUGO 55, letnik 1987, bele barve., reg. do 22.7.97. 0422-221 Prodam LADO 1600 v voznem stanju, ugodnol 0403-273 pop., nedelja dop. 7950 RENAULT RENAULT POOBLAŠČENI AVTOKLEPAR AvTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Retnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam osebni avto ŠKODA 120 L, I. 82, cena po dogovoru, registriran do junija. 0682-273_7933 Prodam OPEL KADETT 1.4 I SOLZA, I 90, 61 000 km, reg. do 7/97, cena 9 300 DEM. 0411-893 7934 R 5 GL, letnik 1985, reg. celo leto, prodam. 0332-178_7936 JUGO 45, I. 87, 1400 DEM, reg. za celo leto. 0312-076 7937 Prodam JUGO 45 KORAL, I.89. 053-700__7939 Prodam GOLF I.82, reg. celo leto In Z 101, I.87. Ugodno! 0471-581 7940 Prodam FIAT TIPO 1.4,1.91, reg. do 12/97, garažiran, odlično ohranjen. 0710-098_7942 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I.90, R 19 19 TD, 1.90, R 5 CAMPUS 1.93, ŠKODA FORMAN GLX, 1.93. Mož-nost kredita. 0863-430 In 862-596 Prodam dobro ohranjen GOLF 1.1 reg. do 12/97. 0403-158 W Prodam LADO RIVO, letnik 1986, cena po dogovoru. 0806-050 7930 Prodam R 4 GTL, I. 90, 55 000 km. 066-502 7951 Prodam Z SKALA 65, I.89, rdeče barve, reg. do 3/98, lita platišča in radio, 83 000 km, redno vzdrževan. Cena po dogovoru. 0715-535 7969 Prodam R LAGUNA 1.8 RT, I. 6/95, lepo ohranjena, metalno srebrna. 0733-439 7972 Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX, I. 87, kovinsko zelene barve, reg. do 12/97. » 331-027_ Prodam VENTO GL 1.6, letnik 93/ 95, prevoženih 50.000 km, klima + vsa oprema, cena 20.500 DEM. «r 332-195 GfiNTfiR ■ C| Bratov Praprotnik 10. NAKLO ^■^^ Tel. Iax 064 471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH «4 - SISILMOVTER >Ov Vfo^^ AVTQMOBItSKIH C-**-' BiA&av fMONROEF amortizerji ZAPOSLITVE Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite 076-622, od 17. do 20. ure 3184 če ste brez zaposlitve in imate dovolj prostega časa, vam nudimo za pošteno delo pošten zaslužek. Inform. sobota 0 53-415 7217 ARHITEKTNI BIRO KRANJ D.O.O., Tomšičeva ulica 6, 4000 KRANJ objavlja prosto delovno mesto TAJNICE Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, 5. stopnja strokovne izobrazbe in 5 let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih. PRIJAVE SPREJEMAMO 8 DNI PO OBJAVI ČASOPISU NA NAŠ NASLOV. KUHARJA in KUHINJSKO POMOČNICO redno zaposli gostilna v Tržiču. 055-072 7722 NATAKARICO In KUHARICO lahko tudi upokojenka ali pripravnica zaposlimo v restavraciji Bistrica, Boh. Bistrica. 0721-590 7729 Delo dobi vesten lahko tudi samo priučen delavec v predelavi plastičnih mas. Starost do 30 let. Ponudbe na Šifra: VESTEN_7744 Iščemo pošteno in pridno gospo za pomoč pri pospravljanju stanovanjske hiše. 0461-871 7750 Iščemo sposobne in komunikativne zastopnike za prodajo medicinskih aparatov. 055-446, 50-274 7754 Iščem študentko slavistike za poučevanje slovenščine. 0685-286 7768 Žensko za strežbo zaposlimo v gostinskem lokalu. 058-387 7773 Na območju Jesenic zaposlimo dve trgovki v trgovini z živili, eno upokojenko za občasna dela. Pogoj: trgovska Izobrazba. Vse informacije na 084-112, od 12. do 15. ure 7779 Nudim delo, možnost napredovanja in zaposlitve. 0v soboto od 18. ure dalje in nedeljo na 0421-481 7788 Organizatorja z izkušnjami za terensko prodajo otroškega programa, zaposlimo. 0061/1597-123, 061/ 1592-703. do 15. ure 7793 Zaradi razširitve proizvodno-prodaj-nega programa in želje po še večji bližini dosedanjim in bodočim kupcem na območju Gorenjske vabimo k sodelovanju KOMUNIKATIVNE OSEBE S trgovsko izobrazbo, nekaj dopolnilnega izobraževanja in željo po zanimivem delu lahko postanete naš predstavnik, honorarno ob vašem rednem delu ali pa kot profesionalen član naše ekipe. Predstavitveni razgovor bo v sredo, 9. aprila, ob 16. uri v Hotelu Creina v Kranju. ŽIVALI TRGOVKO za parfumerijo na Bledu, po možnosti z ustrezno prakso, takoj zaposlim. 0741-421 7584 Zaposlimo STROJNIKA za rovoko-pača. 00609/620-471, 064/326-515 7605 Resen družinski moški išče kakršnokoli delo do 30 km Iz Kranja. 0332-706 7649 Zaposlimo PRODAJALCA -KOMERCIALISTA za prodajo vozil in rezervnih delov. Prijavi z dokazili poslati na naslov: MONY, d.o.o., Cankarjeva 30, 4260 Bled v 8 dneh po objavi. Informacije po tel.: 064 78 600. Iščemo občasno ali stalno gospodinjo, ostalo po dogovoru. Šifra: RADOVLJICA_7796 Zaposlim Izkušeno KV PRODAJALKO na območju škofje LOke. Informacije pustite na 0064/421- 524 7798 Za občasno delo potrebujemo natančno In izkušeno ŠIVILJO za delo na šivalnem stroju v delavnici v Kranju. 0225-530 7837 Iščemo zastopnika za delo na terenu, Didakta Radovljica tel: (064) 715-515 fax: (064) 715-988 KV ŠIVILJA s prakso dobi delo za dva meseca v dopoldanskem času. 0331-875_7863 Iščemo dekle za strežbo v Okrepčevalnici Seljak, Preddvor. 0451-606 7867 Zaposlimo DELAVCA v lesni delavnici. 064-378 7893 Zaposlimo dobro PRODAJALKO za UviUko trgovino v okoliel Kranja. TaU 223-360 Iščemo RAČUNOVODJA za komlet-no vodenje knjig za d.o.o. Zaželjene izkušnje. Možna takojšnja redna zaposlitev. Interesenti naj se javijo na 0801-454 ali 801-106 7695 Dekle z izkušnjami za delo v strežbi zaposlimo. Inf. v brunarici Štern na Kokrici ali po 0361-111 7949 Zaposlimo MESARJA za delo v prodajalni - mesnica. 0325-998 7958 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi. 0471-001 po 11. uri 7»67 ODLIČNO PLAČANO DELO! PRODAJALCI & ZASTOPNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vabimo vas, da se nam pridružite! Slovenskemu trgu boste samo vi za nas prodajali izbrano slovensko in svetovno strokovno literaturo. Pokličite nas po tel.: 061/132 52 56 (med 8. in 14. uro), 064/212 085 (med 16. in 22. uro) 064/620 855 (ves dan) PRODAJA KNJIG JE ŠE VEDNO ODLIČNO PLAČANO DELO! Zaposlim delavca pogodbeno, delo na Žagi. Lončar, Zalog, 0422-214 Redno ali pogodbeno delo dobi dekle za delo v strežbi. 0041 665741 Simpatično dekle za strežbo zaposlimo. Sobota, nedelja prosto. Kavni kotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj 7720 ZAHVALE ZAHVALJUJEMO se sosedom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem gasilskim enotam, ki so nam hitro in učinkovito začeti požar pogasili In preprečili najhujše. Družina Urh iz Podreče 7T72 Prodam BELE PIŠČANCE za pitanje od 300 SIT dalje. Zupančič, Sp. Otok 8 pri Podvinu_«23 Prodam dve telički simentalki, stari 10 in enega bikca čb 14 dni. 0401- 00 9 7780 Prodam 10 dni starega bikca. 0491-473 7698 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. 0731-506 7753 Prodam TELETA za nadaljno rejo ali zakol. Suha pri Predosljah 24, Kranj 7769_ Prodam dve pašeni KRAVI simentalki, ena s teletom, druga 8 mesecev breja. 0801-059 7774 Prodamo enoletne KOKOŠI nesrtice za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena 200 SIT. Voklo 49, tel.: 491-250 Prodam eno leto stare KOKOŠI & zakol ali nadaljno rejo. voklo 56. 0491-277 Prodam 10 dni staro teličko simen talko. Jama 31, Mavčiče 7en 141 Prodam 110 kg težke PRAŠIČE P? Izbiri in TELIČKO simentalko. 05'' 141 raso f^^^S proizvodnja delikates C*^.****) PRIPRAVA NAREZKOV iPflf KSf CfiTERING Tei.7ZL 064 31T"06 gostinsko svetovanje Kupim BIKCA simentalca starega 7 dni. 0738-054 7699 Prodajam teleta simentalca In frizijca za zakol ali nadaljno rejo teža 120 kg. Ovsenek, Mišače 6. Kamna gorica Prodam TELICO brejo 7 mesecev. 0681-137, po 15. uri 7704 Enoletne kokoši nesnice, prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12, 0725-656 Prodam mlado brejo KRAVO. 0461-370_7712 Prodam teličko simentalko, staro 3 tedne in 10 m bukovih drva. 0688- 144 7713 Prodam mlado telico za zakol. Tavčar, Mengeška c. 1, Trzin 7717 Prodam KRAVO za zakol. 064-213 Prodam mlado KRAVO s teličko. 0632-778__7736 Prodam teličko, mešano, 10 dni staro. Podhom 21, Zg. Gorje 7737 Prodam 5 tednov stare BELE PIŠČANCE pitance za nadaljno rejo. Strahinj 38, Naklo, Drlnovec (Kajža) 7743 Prodam 7 tednov starega BIKCA simentalca. 0431-436 7748 Prodam mlade PAPIGE - nimfe. 058-211 _7756 Prodam OVCE in MLADIČE. 0622- 474 7648 PURANE za nadaljno rejo, po zelo ugodni ceni, prodam. B 241-189 Prodam 10 dni starega teleta bikca. 0721-690_7787 Prodam DOMAČE KOKOŠI. 0451-738 7801 Prodamo čistokrvne, cepljene pse BERNARDINCE, brez rodovnika. Podbrezje 3, 0731-357_7775 Več črnobellh BIKCOV prodam. 0738-818_7815 Prodam težko JALOVO KRAVO simentalko ali menjam za brejo telico. 0431-483 7817 Prodamo dva PUJSKA težka od 50-60 kg, tri teleta črnobele pasme. 0 874-364 7819 Prodam brejo TELICO črnobelo In KRAVO prvesnico. Roblek, Bašelj 20 7822_ PIŠČANCE bele za dopitanje, gra-haste JARKICE in RJAVE KOKOŠI pred nesnostjo prodajamo. Vsak delovnik 8-17. ure. PERUTNINARST-VO MOSTE 99 pri Komendi 061/ 841-471_7824 Kupim mlado kravo simentalko. 0730-168 7825 Prodam 7 dni starega BIKCA. 0411-322_7839 Prodam TELICO, staro 14 dni. 0723-565 7845 Dve odrasli OVCI po najmanj 65 kg. ugodno prodam. 0od 15. do 19. ur* 431-367__r»5j Prodam BIKCA simentalca težkega 300 kg. 0325-818__ Prodam 10 dni stare TELIČKE' Lahovče 17__ij# Prodam en teden starega TELIČKA-Sp. Brnik 25, Cerklje__JJ LABRADORCE, vrhunsko leflgj odličnih staršev, prodam. 0692-7G1 7882____„ Prodam mlado zajklo s 7 mladiči lj| mladega zajca za pleme. 0411-S4" 7884_____, Prodam PUTKE pred nesnostjO' 0246-592__ Prodam KRAVO simentalko, djf bikca 120 in 135 kg In hlevski grw Prebačevo 6, Brezje, 0738-030^*1 Prodam 20 mesecev starega bIKC* Osterman, Luže 2, Visoko J** BELE PURANE različnih starosj širokoprstae pasme za rejo, P{0 dam. 0246-514___Jjj Prodam več 7 dni starih čb BlKCg Zadraga 13_ J*. Prodam DVE JAGNJETA. 0714-7$ 7959_ > Prodam čb BIKCA primernega^ zakol. 066-810 Prodam APRIKO PUDUE z rodo* nikom, tetovirani, cepljeni. *72^ 787 AKRIS d.o.o OPh KO UGASNEŽIVLJENJ* PREVOZI, UPEPEIfTVE, POKOPI, PREKC NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel: 064/733-36* NON-STOP OPRAVIČILO Pri zahvali za pokojno Karolino Ciglič je prišlo do napake. Pravilno se glasi: Karolina Ciglič, roj. KURAT. Za napako se opravičujemo! V SPOMIN Mineva žalostno leto, ko si odšel, dragi mož FRANC HVASTI Za teboj je ostala praznina, tebe ni, pa tako rad si mol1. zaupal si v Boga. Tudi mi bomo molili za tebe in ti prižigali sveče. VSI TVOJI SPOMIN NA ATA MIHA Mineva žalostno leto, odkar je utihnilo tvoje srce. Ostale so solze in hrepenenje. Pogrešamo te! Tončka, Mirjam, Brane, Klemen in Črt OSMRTNICA Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da pridše ti in sedla bo na rolna tla in jokala, ker te ni. Po dolgotrajni bolezni je v 88. letu starosti umrla naša draga mama ANA LUKEŽ roj. Prestor Od nje se bomo poslovili danes, 4. aprila 1997, ob 15. uri na kranjskem pokopah Na dan pogreba bo žara od 8. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJENI Kranj, 1. aprila 1997 ZAHVALE OSMRTNICA V 93. letu starosti je umrl naš oče CIRIL JEREB iz Stražišča pri Kranju Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. aprila 1997, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Do ure pogreba bo žara v tamkajšnji mrliški vežici. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mamice, hčerke, nečakinje in sestrične HEDVIKE GRILC-OBLAK medicinske sestre roj. 1963 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom, sodelavcem Bolnišnice Golnik še prav posebej Pulmološ-kemu odd. 100, ambulanti dr. Krumpestrovi in g. Štefanu, vsem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, nosačem, praproščaku, dramski skupini in ga. Tatjani za lepe poslovilne besede. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedi Ireni in njeni družini za vso pomoč v teh težkih časih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJENI Tenetiše, Mlaka, Radovljica ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta in starega očeta MIRKA ZELIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Živila Naklo in OŠ Bistrica za nesebično pomoč, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodu župniku za opavljen pogrebni obred, pevcem bratom Zupan in Pueri cantorum za zapete žalostinke, organistu, g. Viliju za zaigrano Tišino in Gasilskemu društvu Kovor. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kovor, Gorice - Sr. vas, 4. aprila 1997 ZAHVALA Ob boleči smrti drage mame, stare mame, sestre in tete KRISTINE VOMBERGAR roj. Štempihar se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč, podarjeno cvetje in sveče. Hvala osebju DU Kranj za dolgoletno pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom OŠ Cerklje, vrtcu Kurirček Robi, vrtcu pri OŠ Zalog in vrtcu ŽIV-ŽAV. Zahvaljujemo se tudi g. Jeriču za opravljene pogrebne storitve, pevcem in g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Francka, Nežka, Tina in Mici z družinami, brata Janez in Mirko ter ostalo sorodstvo Poženik, Pševo, Breg ob Savi, Vrhnika, Voglje in Mlaka ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od livljenja. Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre, tete in svakinje MARINKE SAJOVIC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in izrekali sožalje. Za trud pri zdravljenju ter lajšanju njenih zadnjih trenutkov se zahvaljujemo dr. Kirsnerju ter strežnemu osebju bolnišnice Maribor. Zahvala tudi zavodu Hrastovec za skrb in pomoč v njeni hudi bolezni. Hvala dr. Primožič za njeno dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se šoli DPP Kranj in ga. Pavli za poslovilne besede ob grobu, ter skupini Vera in luč za petje in tolažilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Še posebej hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala podjetju Navček za lepo pripravljen zadnji počitek, hvala tudi g. Milki Ropret za pomoč. Se enkrat vsem in vsakemu prisrčna hvala. Žalujoči: mama Milka, brata Jure in Marko z družino, sestra Marta z družino in ostalo sorodstvo Visoko, Škofja Loka, 26. marca 1997 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča MARIJA ŠTUPNIKAR roj. Zakotnik Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala pa družini Jugovic za vso pomoč. Najlepša hvala zdravnikom ZD Škofja Loka, posebej dr. Zamanovi in patronažni sestri Mimici, ki so ji lajšali bolečine v času njene bolezni. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Žabnica ter pogrebni službi Akris. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Forme, Dorfarje, Kranj, 26. marca 1997 ZAHVALA u — A. mm V 96. letu nas je zapustila naša mama, tašča, babica, prababica in teta MARIJA KRIŽNAR ^ roj. Nadižar ^ sve$Ujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje c« ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in za dolgoletne obiske na domu. Zahvala pevcem iz Stražišča. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: sinovi Pavel, Slavko, Janez, hčerke Marica, Albina, Ivanka z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast, zet in svak MARJAN TRŠKAN iz Kranja Iskreno, se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Enaka zahvala gre osebju kirurškega oddelka bolnišnice Jesenice, pevcem, balinarskemu klubu Planina. VSI NJEGOVI V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Danes, 4. aprila 97, mineva deset let, odkar je svojo življenjsko pot sklenil moj dragi mož, oče, dedek in tast JOŠKO KURALT Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. VSI NJEGOVI Kranj, 4. aprila 1997 ZADNJE NOVICE Povsem resen prvi april Ni res, da je vse tisto, kar piše v prvoaprilski številki časopisa šala. Tudi v Gorenjskem glasu. Na prvi strani prejšnjega časopisa ste lahko opazili dva oglasa. Čisto zgoraj obvestilo, da je parkiranje na Globusu 1. aprila zastonj - in res je bilo. Na spodnji strani časopisa pa je kraljevalo vabilo na proslavitev osamosvojitve gorenjske. Vsi nejeverni Tomaži - POZOR. Tudi to je bilo res, točno opoldne so v Hotelu Bellevue na Šmarjetni Gori natanko in samo štirim praznovalcem natočili šampanjca. In nauk zgodbe - prihodnje leto previdno s pomočjo telefona preverite, če v prvoaprilskem Časopisu zapisana vabila morda vendarle ne sodijo med aprilske potegavščine. In, mimogrede povedano - šampanj-ček je bil pravi in je zelo prijal, kar najbolje dokazuje fotografija Anice Jekovec - Praprot-nik, ki vodi hotel. Sicer pa ste bili Gorenjci s prvo aprilsko številko Gorenjskega glasa zadovoljni, edine pritožbe pa smo dobili iz bolnišnice v Begunjah. Ti zanikajo vsakršno podobnost s poslanci. • U. Š., foto G.S. Prečkanje ceste s smrtnim izidom Bistrica pri Tržiču, 2. aprila - V sredo ob 22.15 se je v bližini naselja Bistrica pri Tržiču na magistralni cesti Podtabor - Ljubelj zgodila prometna nesreča, ki je terjala smrtno žrtev. 54-letni Matej Karel M. iz Tržiča je pri novi tržiški policijski postaji, južno od bencinske črpalke, nc da bi ae prepričal o varnosti prehoda, prečkal magistralno cesto na mestu, kjer to ni dovoljeno. V tem trenutku je iz smeri Podtabora z renault laguno pripeljala 29-letna Alenka P. iz Podl-iubelja in z avtom zadela Mateja Karla M. v levi bok. Pri tem ga je vrglo na pokrov motorja in v vetro-bransko steklo, nato pa ga je preko strehe vozila vrglo 43 metrov proč na zelenico. Ob tem tragičnem do- Jjodku policija opozarja, da e prečkanje raagistralke v Bistrici pri Tržiču zelo pogost pojav, zato nevarno početje odsvetuje vsem pešcem. Sicer pa imajo ti v bližini podhod. • S. S. G.G. Naši atleti očitno niso v formi Na sredini seji občinskega sveta mestne občine Kranj je bilo, tako je kajpada nalagal tudi dnevni red, precej govora o kranjskem športu tako in drugače. Omenjen je bil tudi kranjski športni park in tamkajšnji športni objekti, ki da so oziroma niso dotrajani. Kakorkoli že, v soboto dopoldan se je na atletski stezi zgodila nesreča, zgorela je namreč hišica in blazina v njej, sicer namenjena atletom, ki skačejo s palico, precej škode pa je tudi na tartanski stezi. Pri tem je bilo na seji povedano, da so poiar domnevno povzročili otroci, da so jih atleti videli, a jih niso uspeli ujeti. Ali je storilce kasneje "za kravatel'c" zagrabil kdo drug, sicer še ni znano, izvedeli pa smo, da kranjske športne kroge, bolj kot poškodovana steza, skrbi slaba forma naših atletov. GBD Gormjika bonno potrtdnilka drulba d.d Koroška 33, Kranj a 064/361-300 Želite prodati svoje delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? OGLASITE SE PRI NAS, RADI VAM BOMO SVETOVALI. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Spticap?yiDollmo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360800 teletu 064 360 810 mobitel ■iOVtNKI WM»Hi NMT m —M http wvvw mobitel »i Računalniku engmeering d.o.o., Zavod u računalniško izobraževanje Jaka Ftabie 13,4000 Kranj, SLOVENIJA CENTRALA+386 64 331441, FAX:+386 64 323 978 SERVlS:+386 64 350 210, TEHNIČNA POMOČ:+386 64 350 900 »ODA1A+386 64 350 200. EOBRAŽEVANJE:+386 64 350 201,350 901 E K)ŠTAQpu*-«Io@«Io!.net, mi.pomoc@euDet.ii. INTERNET:http>ww.ot»i.u •širok epekter računalniških tečajev... ...KAKOVOST ZAGOTOVLJENA... •Novi In rabljeni oecbnl računalniki, ostala računalniška oprema PRI NAS VIRUSI NE RAZSAJAJO-fr VEDNO IMAMO ZDRAVE CENE! pAZVf** MAČK*"-__■ jf*A,T. 8' CA H ko _ H >MERKUR Na sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju SEJEMSKA PONUDBA na Merkurjevem razstavnem prostoru v večnamenski dvorani in v TC DOM v Naklem, tel.: 064 488 303 mini vrtnica dracena - drevo življenja fikus benjamin okrasni lonec, Delta, keramični, premer 15 cm 640,00 425,00 630,00 304,00 premer 20 cm 499,00 6.066,00 10.450,00 13.680,00 1.890,00 okrasno pletivo, DIRICKX, Armor, višina 65 cm, rola 25 m varjena mreža, DIRICKX, Axial Super, višina 100 cm, rola 25 m električna kosilnica, AL-KO, EURO 800 LOVRENC namizni vrtalni stroj, A.O.K., L 0( pahljačaste grabije, GARDENA, z ročajem, art. 3101-99 2.599,00 aluminijasta lestev, ALPOS, 31/07, prostostoječa, višina 168 cm 8.250,00 j 31/08, prostostoječa, višina 177 cm 9.400,00 vsi izdelki proizvajalca COLOR MEDVODE, LESOL in AQUALES o/Q CENEJE j Ponudba po ugodnih cenah velja od 4. do 11. aprila 1997 Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV "Senaj bolše!" Kranj • Tako so prvošolčki Osnovne šole Stane Žagar zapisali na šolsko tablo, ko smo se s Kamero presenečenja mudili pri njih. No, pravzaprav nismo obiskali ravno njih, ampak njihovo učiteljico Polono Jeraj iz Mavčič. Polona poučuje tretje leto, tri leta tudi žc vodi podaljšano bivanje za prvošolčke. In ko smo se mudili v prostorih OŠ Stane Žagar, je ravno potekal pouk podaljšanega bivanja, otroci so pisali naloge. Polona pa se ne ukvarja le s pedagoškim delom, ampak je občasno tudi moderatorka na radiu Sora. Glas, ki vam preko Sorinih valov popestruje četrtkove dopoldneve, je prav Polonin. Z radia Sora je tudi prišla Kobuda za presenečenje. Krivec je Milena liklavčič, v kar je takoj posumila tudi Polona: "To bi najlažje pripisala njej." Darilo Poloni za rojstni dan je bil kantavtor Oliver Antauer. Seveda s kitaro v rokah in s pesmijo na ustah. A pel ni le Oliver, tudi otroci so nam zapeli eno svojo. Tako, ki so se jo naučili v šoli. čeprav so bili kar ubrani, pa Jj ) Polona opravičevala, da sicer lepo P°J ' vendar je trema verjetno naredila svoje. ^0 Otroci pa bodo svoje pevsko znanje ja ^ pokazali tudi na Šolskih karaokah, $r0L0 je ki ga pripravlja Oliver Antauer. Z nJ,nl0ie in v tem šolskem letu obiskoval osnovne V-ar. 5 najbrž bo ustavil tudi na OŠ Stane *£jfce$ Oglejte si torej Kamero presenečenja 1 ob 20.20 na programu Gorenjske tel TELE-TV Kranj. Pa senaj bolše, Pol°nđ- Izšla eo nove priložnostna poštna znamka, posvečene ogroženim vrstam sladkovodnih rib, lagandi o Zlatorogu in minaralom; filatelija ni I« užitak, ja tudi način, e katerim ohranjate vrednoet valeča denarja. =?ADiO C=?Ani 91.3 STBRBO NEDELJSKA ČESTITKA ■ POKLIČITE TEL. 221-186 Slovenske počitnice % PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV Dolenjski list • Gorenjski list • Novi tednik • Primorske novice • Tednik • Vestnik Slovenija The green piece o/ Europe^ L Center za promociju turizma Slovenije Slovenian tourist board 'ani jeseni so v kočevskem pragozdu opazili belega medveda. Prav nerodno se je klatil skozi goščo, iskal pozne gozdne sadeže in brundal sam vase. Ne. ni bilo tako hladno, da bi se k nam začeli seliti nekaj tisoč kilometrov oddaljeni polarni medvedi, le narava se je poigrala s kosmatincem, ni ga obarvala v varovalno rjavo barvo, a mu je kljub temu omogočila, da je preživel in si pred vsakim prvim snegom nabral obilno ozimnico. Mogoče se sliši čudno, toda ta medvedji »albino« je evropska atrakcija. Prav tako kot postojnska človeška ribica, soška postrv. Blejsko in Cerkniško jezero. Plečnikova cerkev v Bogojini... Je nekakšen zgled za izjemno bogastvo, ki ga skriva naš zeleni košček Evrope, pa čeprav ga niti sami prav dobro ne poznamo. In prav v tem je privlačnost. Ko gremo na počitnice, želimo spoznati nekaj novega, še neznanega. Prepogosto pomislimo, da je največja usluga, ki si jo lahko naredimo, da odpotujemo čim dlje. v čim bolj vroče, do skrajnih možnosti eksotične kraje. Bolj ko nas bo speklo tropsko sonce, bolj ko se - je lani v navdušenem članku zapisal: »Slovenija je dežela, kjer sem se prvič zaljubil.« Možnosti za doslej neznana doživetja je pri nas obilo. Vse pa poleg koristnega, ne samo prijetno preživetega prostega časa ponujajo še nekaj: nenehno potovanje k boljši kakovosti življenja. Naš življenjski utrip je namreč vsak dan hitrejši. Nekoč vsak dan isto enolično pot v službo in domov so zamenjali izzivi tržnega gospodarstva, mobiteli, posojila in pehanje za sodobnimi vrednotami, namesto s čustvi nabitim leposlovjem pa se ob večerih ukvarjamo z najrazličnejšimi birokratskimi obrazci in satelitskimi televizijskimi kanali, da o Internetu sploh ne govorimo. Ob takšnem hitrem življenju ni lepšega kot ob vsaki priložnosti, ne samo v vročih poletnih mesecih, pobegniti iz vsakdanjika in si privoščiti grižljaj prvobitne Slovenije. Takšne, kot je bila včasih in je že spet, začinjene s smehljajem in gostoljubnostjo, ki ima pri nas od nekdaj domovinsko pravico. Lani smo bili na Centru za promocijo turizma Slovenije ob koncu akcije ri? Slovenija dežela, kjjcsr se dodajajo prve zaljubljenosti bomo stiskali v za vso množico premajhni hotelski restavraciji in se zmrdovali nad industrijsko skromnim zajtrkom, lepše naj bi nam bilo. Čeprav gre često tudi za to. da bi naši sosedje prebledeli od zavisti. A šalo na stran -Slovenci se vztrajno bližamo podobi evropskega turista, ki si privošči dvoje ali celo troje počitnic v letu, te pa so krajše kot nekdaj. Vsako pomlad prav mrzlično brskamo po katalogih potovalnih agencij v želji, da bi odkrili čim ekskluzivnejše potovanje za čim manj denarja. Ko pa se vrnemo, se zavemo, da je v tujini sicer lepo in drago, doma pa vendarle najlepše. In zakaj si torej ne bi večkrat privoščili oddiha, nemara tudi počitnic v deželi, ki se ne začne čez mejo. temveč jo nosimo kar v svojih srcih, v krajih, kjer nas vsakdo razume? V Sloveniji, ki jo vsak od nas lahko doseže kar peš. Slovenija je dežela, kjer si lahko privoščite nekaj novega in še ne doživetega že. če samo stopite skozi vrata svojega doma. Prav zares je tako blizu, začne se že s sprehodom po bližnjem gozdu, ogledom gotskih fresk v starodavni cerkvici ali polurnim izletom do prijetnih bazenov v enem od naravnih zdravilišč. Kako zelo prija utrujenost po celodnevni hoji čez slemena naših zlahka dostopnih gora ... Noben kruh ne diši tako kot črni hlebec, ki ga na ob obveznem poliču jabolčnega mošta prineso mizo Plodrovi v Sentanelu. Treba ga je samo na debelo namazati z domačo skuto (v kateri je kapljica bučnega olja in nekaj rezin zdrave čebule) in uživati v pogledu na Peco. v kateri spi kralj Matjaž. Užitek je. ko se premočeni od nekaj prav divjih brzic na najtoplejši slovenski reki Kolpi nastavimo belokranjskemu soncu oziroma si privoščimo nekaj nepozabnih dni potepanja po sledeh soške fronte in si zvečer privoščimo zlatovčico z mandeljni, kot jo znajo pripraviti samo v restavraciji Topli val povsem obnovljenega kobariškega hotela Hvala. Neki italijanski novinar - mož sicer preživlja že »tretjo mladost« »Imejmo se fajn« prijetno presenečeni, kajti sprožila je nepričakovano posledico: Slovenci v lastnih očeh nismo več zgolj turistični delavci, temveč tudi zahtevni gostje, ki smo začeli kritično sprejemati vsakršno storitev. Posledica tega je zvišanje kakovosti slovenskega turizma, kajti vsekakor ni dovolj, da smo vložili veliko denarja v obnovo hotelskih sob in zunajpenzionske ponudbe. Pokazalo se je tudi, da turističnim delavcem ni vseeno, kako se bo pri njih počutil rojak. Počitnice so najprej vprašanje možnosti izbire, šele potem tudi odhod na določen cilj in okušanje vsega dobrega, lepega, dišečega in vznemirljivega. Zato domači turizem hodi z roko v roki z razvojem domačega gospodarstva. Bolj ko je domači gost zahteven, k boljši storitvi spodbuja gostitelja, s čimer ta postane še zanimivejši za domači in tuji trg. Zato je kar prav. da je vsak drugi turist od 2,6 milijona, kolikor smo jih v Sloveniji našteli lani, domačin. Napak bi bilo torej misliti, da nas na Centru za promocijo turizma zanima samo to, koliko tujcev bomo pripeljali k nam. Časi, ko smo si prizadevali za čimvečjo gnečo na avtocesti proti morju, so že nekaj let za nami. Zdaj si najbolj prizadevamo, da bi se slovenska turistična območja povezala in s skupnimi napori oblikovala čim zanimivejše ponudbe za trg. Želimo pa si, da bi jih najprej preizkusil domači turist. Zavedamo se, da bo prav njegova beseda, kritika ali pohvala, najboljše vodilo za razvoj najbolj perspektivne in tudi najčistejše gospodarske panoge. Turizem namreč nismo več zgolj »ljudje«, temveč tudi izjemna priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest. ohranitev čistega okolja, skratka - kot že rečeno - pot k boljši kakovosti življenja. S tem bo Slovenija postala še bolj naša dežela, na katero bomo radi pomislili in se še raje vrnili s potovanj v še tako oddaljene kraje. Je dežela, kjer smo vsi doživljali prve ljubezni. Rok V. Klančnik, vodja odnosov z javnostmi na CPTS, v imenu pokrovitelja priloge SLOVENSKE POČITNICE '97 - peto turistično prilogo je aprila '97 izdalo šest izdajateljev pokrajinskih časopisov: Dolenjski list Novo mesto. d. o. o.. ČP Gorenjski glas Kranj. NT&RC d. o. o.. Novi tednik. Celje. Primorske novice. ČZD. d. o. o.. Tednik. Radio - Tednik, d. o. o.. Ptuj in Vestnik. Podjetje za informiranje, d. d.. Murska Sobota. Pokrovitelj priloge : Center za promocijo turizma Slovenije. Oblikovanje naslovnice: Ira Gubane in Štefan Miklavčič. Tisk: Delo TČR. d. d.. Ljubljana. Naklada: 140.000 izvodov. DOLENJSKI LIST Lepi so griči dolenjski Po prvem pomladanskem soncu, še malce omotični od predolge zime, začnemo sredi aprila, ko so pred vrati prvomajski prazniki, razmišljati o počitnicah. Nekaterim zadostuje nekaj dni Marjanca Kočevar-Colarič BREZOVA PESEM oj steljniki vsako pomlad obiščem vašo samoto tu bo nekoč srce tkalo belo platno na statvah med brezami praprot bo zorela drobna semena se bodo dotaknila korenin pradavni pastir bo brezovo pesem na piščal zaigral in o kresu se bo sredi tople noči bela svetloba stkala nad steljniki potepanja po domačih gričih, drugim posedanje pred zidanico, vse večje zagovornikov zdravega načina življenja, ki brez pohodništva in teka po gozdnih poteh ne morejo več, marsikdo pa sanjari o brezskrbnem poležavanju na soncu nekje ob morski obali. Dolenjska, razgibana in prelepa v času zelenega Jurija, daje vsem, ki tukaj živijo, jo poznajo, pa tudi vsem, ki jo boste prvič obiskali, obilo možnosti za spoznavanje naravnih lepot, narodopisnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti ter ljudskih običajev. Možnosti za oddih in po-čitnikovanje je obilo. Vsak si bo izbral tisto, ki mu najbolj ustreza in če se bo odločil za sončno Dolenjsko, bomo toliko bolj veseli. Nekaj možnosti za izlete in seznam prireditev vam ponujamo na naslednjih straneh, z vsemi turističnimi informacijami vam bodo radi postregli v turističnih društvih, na vas je, da zgrabite tisto pravo. Domača in umetnostna obrt Dolenjske in Bele krajine PLETARSTVO Cveto Kastelic, Gorenje Polje 13, Straža, tel. 068 65-392 Anton Zakrajšek, Migolica 21. Mirna. tel. 068 47-369 Anton Gorenc, Dol. Nemška vas 42. Trebnje, tel. 068 44-469 Janez Hočevar, Dobruška vas. Škocjan. tel. 068 76-423 Jože Mišica, Trubarjeva 9. Črnomelj, tel. 068 52-312 LONČARSTVO Jože Pungerčar, Gruča 2, Šentjernej, tel. 068 81-246 KERAMIČNI IZDELKI IZ GLINE Matjaž Matko, Breg 9. Novo mesto. tel. 068 324-128 KOVAŠTVO Stanko Hosta, Sela 16. Šentjernej, tel. 068/41-086 PISANICE, IZDELKI IZ ŠIBJA IN ŽITNE SLAME Jožica Kastelic, Na Lazu 11. Novo mesto, tel. 068,341-535 PISANICE Marija Trdič, Pribinci 19. Adlešiči. tel. 068 57-852 DRSANKE Milena Starešinič, Ravnace 5. Suhor. tel. 068/50-082 PISANICE Mihaela Gregorčič, Šestova 7. Metlika, tel. 068/59-472 NARODNE VEZENINE, PISANICE Miroslava Ritonija, Vrtna 24. Črnomelj, tel. 068 51-232 VEZENINE, NARODNE NOŠE Marija Cvitkovič, Adlešiči 3. Adlešiči. tel. 068/57-703 LONČENI BAS"GUDALO" Vera Vardjan, Vel. Nerajec 18a. Dragatuš. tel. 068 57-428 STEKLARSTVO Mojca Peček, Glavni trg 14. Novo mesto. tel. 068 323-172 OBDELOVANJE LANA, PISANICE, KOŠARE, USNJENI IZDELKI Boris Raztresen, Jankoviči 18, Adlešiči. tel. 068/57-718 IZDELAVA BIČEV (GAJŽLE) Alojz Sever, Vrtača 21, Semič, tel. 068/68-113 REZBARSTVO Miha Legan, Stranska vas 82. Žužemberk, tel. 068 87-814 KOLARSTVO Anton Jerič, Mali Vrh 7. Mirna Peč. tel. 068/78-062 POSLIKAVE NA SVILO Alenka Florjančič, Nad mlini 72. Novo mesto. tel. 068 342-044 PREKRIVANJE STREHE S SLAMO Ivan Giodani, Klenovik. Zagrad. tel. 068 76-122 POLHARSTVO Stane Kumelj, Koč. Poljane, tel. 068/65-232 Reka Krka nima od izvira na Krki pa do izliva v Savo pri Brežicah tako ohranjenega in trdnega, kot je v Soteski. Jez je bil zgrajen na kraju starega. S pripravami za gradnjo zdajšnjega so začeli po letu 1900. Dela so se vlekla več let, gradili pa so italijanski mojstri iz Furlanije. Jez ima padec 1,5 m in voda pada v stare krnice. Krka nad jezom je umirjena, jez pa se osuši le v hudi večmesečni suši. Zanimivo je, da nikjer v Krki ni bilo tolikšnega zaroda sulcev kakor prav pod soteškim jezom, žal pa je zadnja desetletja sulcev vse manj. Jez so zgradili, da bi vodo izkoristili za pogon turbin. Do soteškega jezu Krka še ni onesnažena, za pitje in kuho pa ni več dobra, kot je bila še pred šestimi desetletji. Mestna občina Novo mesto Da se je turistična dejavnost začela intenzivneje razvijati tudi na Dolenjskem, še posebej pa v zadnjih letih, ima velike zasluge tudi Mestna občina Novo mesto. Le-ta je z vedno bolj načrtnimi in sistematičnimi aktivnostmi pristopila k omenjeni, vedno bolj pomembnejši dejavnosti. Za nekaj informacij o trenutnem stanju v turizmu smo poprosili Igorja Hrovatiča. občinskega sekretarja za kmetijstvo in turizem. • Koliko nočitev beležite v preteklem letu in kateri gostje prihajajo v našo regijo? V preteklem letu smo na 1.400 razpoložljivih ležiščih različnih kvalitet zabeležili preko 300.000 nočitev, največ v Krkinih Zdraviliščih. Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah ter Krkinem turističnem kompleksu na Otočcu. Porast števila nočitev je v zadnjem letu viden tudi pri zasebnikih. Gostje, ki obiskujejo našo občino, so pretežno domači, kar dokazuje tudi podatek, da okoli 80 odst. turističnega prometa Mestna občina ustvarja na domačem tržišču. Obiskovalci povprašujejo pretežno po znamenitostih kulturne in naravne dediščine, ki je na Dolenjskem zelo bogata. • Kateri problemi najbolj otežkočajo razvoj turizma? Gre za številne probleme; izpostaviti velja nerazpoznavno turistično identiteto regije ter neusklajeno promocijo, slabo sodelovanje med turističnimi subjekti, ki ustvarjajo in tržijo turistične proizvode, razdrobljeno in neusklajeno oblikovanje turistične ponudbe ter spremljevalnih prireditev, nezadostno vlaganje v razvoj kmečkega turizma, neurejena je turistična signalizacija, premajhno sofinanciranje projektov ohranjanja in prezentacije kulturne dediščine. • Pa vendar, kje vidite glavni problem? Vsekakor v neobstoju učinkovitega turističnega sistema ter slabem sodelovanju in nezadostnem povezovanju subjektov, ki ustvarjajo in tržijo turistične proizvode. Čeprav je trenutno turistični sistem na državni ravni premalo učinkovit, vam je vendar uspelo oblikovati občinsko turistično politiko o pospeševanju razvoja turizma. Vzporedno s pripravami zakona o pospeševanju turizma in drugimi izvedbenimi akti na področju turistične dejavnosti smo oblikovali Strate- gijo razvoja turizma v Mestni občini Novo mesto, ki temelji na Resoluciji o strateških ciljih na področju turizma v Republiki Sloveniji. Namen oblikovanja strategije je sodoben pristop k turistični dejavnosti ter vzpostavitev organizirane turistične politike, kar je bistven pogoj njegovega razvoja in napredka. Sledil bo še Program aktivnosti, ki bo potreben za načrtno doseganje ciljev, opredeljenih v Strategiji. • In financiranje? Turistična dejavnost v novomeški občini se trenutno financira le iz zbranih sredstev krajevne turistične takse. Omeniti velja tudi. da je trenutno neurejen nadzor nad izvajanjem zakona glede plačevanja in odvajanja pobrane takse, zato je izterjava težko izvedljiva. Tako se sredstva pogosto ne odvajajo pravočasno ali pa se sploh ne odvajajo. V preteklem letu je bilo zbranih okoli 15 milijonov tolarjev. Več kot polovico smo namenili financiranju programov turističnih in drugih društev in Dolenjski turistični zvezi, ostalo za izdelavo promocijskega materiala, udeležbo na sejmih ter v druge turistične programe. • Veliko pozornost namenjate promociji občine oz. regije. Res je. Poleg tega. da smo izdali propagandni material različnih vsebin, sodelujemo tudi na različnih sejemskih nastopih. Pretekli mesec smo uspešno sodelovali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, ki je po mnenju mnogih strokovnjakov najpomembnejši turistični sejem v Sloveniji in se uvršča med najbolj obiskane. Ne zidajte si zdravilišča v oblakih... ...za vas so naredili Terme Čatež Če ste še v zadregi, kam bi šli na letni dopust ali na oddih ob koncu tedna, in če se vam zdijo pravi kraj toplice, potem mogoče ne bo odveč namig: v Termah Čatež boste gotovo našli kaj. kar vas bo sprostilo. Terme Čatež, ki se razvijajo v Po-savju nedaleč od Brežic, se razprostirajo blizu magistralne ceste, in vendar dovolj daleč od te. da vas ne bo motila niti slučajno. Če se odločite za Terme Čatež, je lahko ena vaših prvih poti obisk kopališkega in zdraviliškega središča na Čatežu ob Savi. V razkošju termalnih voda in njihovem blagodejnem delovanju na več kot 9.000 kvadratnih metrih vodnih površin poletne in zimske termalne riviere se poletje v Termah Čatež ne konča nikoli. Če boste želeli, se bo za vas dan v Termah Čatež začel zvečer. Takrat namreč odpre vrata tamkajšnji Club Termopolis. kjer se živahnemu valovanju, v tem primeru glasbe in zabave, lahko predajate do jutra. Potem mogoče niti ne boste slišali in videli, kako vas v življenje tega dne vabi prebujajoča se narava v ravno prav živahnem čateškem zdravilišču. Seveda lahko z jutrom vstanete tudi vi. Potem ni razloga, da ne bi obiskali zimske ali poletne termalne riviere. Zimska, kjer ima voda kar 31 do 32° C. vam s svojimi 1.200 kvadratnimi metri, slapovi, toboganom in še čim. pa seveda s kančkom vaše domišlije lahko pomeni pravcato malo morsko plažo. Tudi poletna termalna riviera je z 9 bazeni in skupno 8.000 kvadratnimi metri kaj mikavna. V zdraviliškem središču na Čatežu lahko stanujete v hotelih Terme. Toplice ali Zdravilišče, v apartmajskem naselju ali v kampu ali bungalovih. Vsekakor ne zidajte gradov v oblakih. Za vas so ga že zgradili drugi na Mokricah in tega so Terme Čatež obnovile v prijetno urejen hotel. Kajpak gre za hotel Golf grad Mokrice. Ta preurejeni srednjeveški grad s stilno opremljenimi sobami in razkošnimi apartmaji v grajskih stolpičih, restavracija z vrhunsko gastronomsko ponudbo, aperitiv bar. letna restavracija in vinoteka. vas bodo prepričali, da ste izbrali prav. Na voljo so tudi konferenčne sobe. V grajski okolici so na 70 hektarih uredili igrišče za golf. Terme Čatež so leta 1982 kot prvo zdravilišče v Sloveniji začele izvajati medicinsko preventivni oddih, ki so ga ustrezne ustanove leta 1995 sprejele v programe prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Leta 1983 so v Termah Čatež prvič v Sloveniji osnovali društvo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom. Do leta 1992 so ustanovili še 15 podružnic po Sloveniji. Leta 1989 je Termam Čatež ministrstvo za zdravstvo podelilo naziv Oddelek za kompleksno funkcionalno terapevtsko obravnavo bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom. S tem so dobile pravico, da na tem področju izobražujejo zdravnike v osnovni dejavnosti, fiziotera-pevte in bolnike z AS. Leta 1983 je čateško zdravilišče kot prvo v Sloveniji začelo izvajati šolo hujšanja. Terme Čatež so med drugim prve v državi uvedle tudi program za menedžerje. Zdravilno termalno vodo so v Termah Čatež oplemenitili z znanjem in izkušnjami. Tako so razvili, kot že nekoliko omenjeno, preventivne zdravstvene programe in postopke rehabilitacije po boleznih in operacijah. Najbrž ni naključje, da prav v zdravilnih vodah in v prijetnem okolju zdravilišča na Čatežu nastaja še nekaj, kar je popolna novost tudi v Sloveniji in kar vas bo mogoče zanimalo. V Termah Čatež so nedavno prvič predstavili watsu. sprostitveno masažo v vodi. Ko govorijo o koristnih učinkih postopka vvatsu. navajajo, da ta posebna, v Ameriki razvita masaža blaži bolečine ter pospešuje gibljivost sklepov in hrbtenice. Metodo uporabljajo zlasti pri lajšanju bolečin vratu in hrbtenice, ki nastanejo npr. zaradi razbolelega živca, ki pritiska na kost, zaradi motenega krvnega obtoka, stisnjene mišice, pre-nategnjene sklepne ovojnice med medvretenčnimi sklepi. VVatsu. ko ga uporabljajo v takih povezavah, človeka popolnoma umiri in sprosti, kot zagotavljajo njegovi izumitelji in zagovorniki. Nastali občutek miru in topline človeka privede v stanje notranjega ravnovesja in normalnega delovanja telesa. Kot tudi zatrjujejo pristaši vvatsuja. je ta masaža celo tako učinkovita, da z njo prekinejo krog stalnih, kroničnih bolečin. V Evropi deluje že več t.i. Waba centrov za izvajanje te metode. Med počitnicami v Termah boste lahko ves čas med stezicami, zelenjem, v prijetnem okolju toplic, saj tam lahko kupujete v sodobni dobro založeni trgovini z mešanim blagom, med katerim je precej vrst kruha in peciv iz lastne pekarne in slaščičarne Term. Za vas odpirajo vrata številne trgovinice, na voljo vam je pošta in še kaj. Iz lepo urejenega zdraviliškega prostora vas bo mogoče pot zanesla v bližnje Brežice. Če bi se tam v vas oglasilo domotožje po prijetnih toplicah, ga boste lahko potešili v prijetni slaščičarni Urška, ki so jo v središču Brežic uredile Terme Čatež. Če ste se odločili za Terme Čatež, ste se odločili za turistično-zdraviliško središče, ki ga letno obišče 750.000 kopalcev. V hotelih in drugih objektih Term Čatež letno prenoči vsaj 450.000 gostov iz Slovenije in tujine. Skratka Terme Čatež so največji zdraviliško-rekreacijski center in za Portorožem drugo največje turistično središče v Sloveniji. I^KRKkZDRAVILIŠČK ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE poletje za vso družino v objemu mehke in gostoljubne dolenjske pokrajine - HOTELI OTOČEC ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE cena vključuje 5 ali 7polpenzionov dobrodošlico ob prihodu jutranjo telovadbo uporabo savne, masažnega bazena infitnes studia 1 x ročno masažo (30 min), 1 x najem kolesa (2 uri) 1 x čolnarjenje po Krki, 1 x namizni tenis kopanje v Šmarjeških Toplicah pri 7-dnevnih počitnicah 1 x večerja v Gradu obisk konjeniškega centra Struga z demonstracijo jahanja in poskusnim jahanjem prost vstop v Casino, diskoteko, restavracijo Tango • BOGATA DODATNA PONUDBA • 5 dni 7 dni Sport hotel 29.200 40.800 bungalovi 24.200 33.800 motel 22.200 31.000 Cene veljajo do 22. decembra 1997. Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. Turistična taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. Do 7. leta imajo otroci 50% popusta, od 7. do 12. leta pa 30%, če spijo v sobi s starši. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. REZER VA CIJE IN IN FORMA CIJE: HOTELI OTOČEC 068175-165 ali 75-419 DOLENJSKE IN S M ARTEŠKE TOPLICE 7 dni 10 dni Dolenjske Toplice Kopališki dom 55.300 79.000 Zdraviliški dom 48.300 69.000 Šmarješke Toplice Hotel Smarjeta 61.600 88.000 Hotel Krka 58.100 83.000 ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE cena vključuje 7 ali 10 polnih penzionov kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih telovadbo na prostem ali v bazenu predavanja o zdravem načinu življenja možnost pogovora in posvetovanja z zdravnikom družabne igre, organizirane sprehode enkrat tedensko večerjo v naravi možnost izibre med več meniji, tudi polnovredna in dietna prehrana • BOGATA DODATNA PONUDBA • Cene veljajo do 22. decembra 1997. Cene veljajo na osebo v dvoposteljni sobi, Taksa in zavarovanje nista vključena v ceno. V Dolenjskih Toplicah imajo upokojenci 10% popusta. Do 7. leta imajo otroci 50% popusta, od. 7. do 15. leta pa 30% popusta, če spijo v sobi s starši. Ugodnosti za člane Krkinega kluba. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. REZER VA CIJE IN IN FORMA CIJE: DOLENJSKE TOPLICE 068/65-230 ŠMARJEŠKE TOPLICE 068/73-230 ^Slovenija The green piece o/ Europe* Koledar prireditev Dolenjske in Bele krajine za leto 1997 MAJ I. 5. do 3.5. Novo mesto: Teden dolenjskega cvička. Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in MONM (tel. 068 321-291) 4.5 Črnomelj: Florjanovo - folklorna prireditev. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 4.5. Novo mesto: Kolesarjenje - maraton ob Krki. KK Krka Telekom (tel. 068 312-111. int. 274) 9.5. Črnomelj: Revija otroških pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 10.5. Žužemberk: Kajak kanu in rafting prireditev, tradicionalno srečanje od Zagradca do Žužemberka. Kajak kanu klub Žužemberk (tel..068 87-055) II. 5. Črnomelj: Spoznajmo naše mesto (ogled mesta). TD Črnomelj (tel. 068 51-116. 53-238) 15.5. Črnomelj: Naj bo dan z družino še lepši - praznovanje mednarod. dneva družine. ZIK Črnomelj (tel. 068 51-116. 53-238) 15.5. Novo mesto: Srečanje najmlajših literatov. ZKO Novo mesto (tel. 068 322-371) 16.5. Novo mesto: Srečanje mladih literatov začetnikov - območno srečanje. ZKO Novo mesto (tel. 068/322-371) 16.5. do 18.5. Metlika: Vinska vigred - s kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Občina Metlika - Odbor za Vinsko vigred (tel. 068 58-135) 17.5. Črnomelj: Revija odraslih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 18.5. Šentjernej: Konjske dirke. Konjeniški klub Šentjernej (tel. 068 81-036) 25.5. Novo mesto (vas Krka): Spust po reki Krki. kajak. kanu. raft. KKK Krka (tel, 061 786-043) 31.5. Črnomelj: Srečanje otroških folklornih skupin Slovenije. ZKO Črnomelj (tel. 068,51-736) maj Novo mesto: 30 let društva Exlibris razstava exlibrisov Knjižnice Mirana Jarca. Knjižnica Mirana Jarca (tel. 068 324-505) maj Otočec: Ligaško člansko tekmovanje - državna liga. TK Krka Novo mesto (tel. 068 323-780) JUNIJ 7.6. Črnomelj: Peti belokranjski likovni bienale. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 7.6. Dvor: S kolesom po Rimski cesti (od Ivančne Gorice do Dvora. KD Dvor in TD Žužemberk (tel. 068 87-454. 87-636) 7.6. Semič: Razstava drobnice Bele krajine. Društvo rejcev Bele krajine (tel. 068 67-676) 11.6. Vinica: Mladi v prozi in poeziji - srečanje recitatorjev. ZIK Črnomelj (tel. 068 51-116. 53-238) Folklorna skupina Kres 13.6. do 15.6. Trebnje: Iz trebanjskega koša - kulturna in zabavno turistična prireditev. TD Trebnje (tel. 068/44-442) 14.6. Novo mesto: Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine. ZKO Novo mesto (tel. 068 322-371). 14.6. Šentjernej: Podoknica. TD Šentjernej (tel. 068/42-310) 14.6. Griblje: Srečanje vseh Gribljanov. ki živijo izven Gribelj. TD Griblje (tel. 068 69-278) 16.6. Šmarješke Toplice: Šmarješki tek. Zdravilišče Šmarješke Toplice (tel. 068 73;070) 20.6. Škocjan: Revija pevskih zborov. Občina Škocjan (tel. 068 76-310) 20.6. Žužemberk: Revija pevskih zborov in predstavitev razisk. nalog. OŠ Žužemberk (tel. 068 87-022) 20.6. do 28.6. Trebnje: XXX. Tabor likovnih samorastnikov (30 letnica). Občina Trebnje - CIK Trebnje (tel. 068 45-870). 22.6. Stopno: Prireditev ob dnevu državnosti. Žegnanje pri romarski cerkvi. Odbor za kulturo Škocjan (tel. 068/41-154) 27.6. Metlika: Pričetek poletnih kulturnih prireditev "Pridi zvečer na grad". LK Metlika - Odbor za poletne kulturne prireditve (tel. 068 58-370) 27.6. do 29.6. Novo mesto: Svetovni pokal na velodromu - najboljši profesionalni kolesarji sveta. Cyclotour Slovenije (tel. 068/322-595) 28.6. Mirna Peč: Mirnopeški tek. OO Mirnopeš. teka (tel. 068/78-490. 78-027) 28.6. Žužemberk: Kulturni večer z opernim pevcem in tenoristom Radom Leganom. TD Žužemberk-Dvor (tel. 068 87-636) 28.6. Škocjan: Veliko lovsko srečanje. LD Škocjan (tel. 068 76-106) 29.6. Trebnje: Občinski praznik - Baragov dan. Občina Trebnje (tel. 06844-033) junij Črnomelj: Predstavitev raziskovalnega projekta za mlade. Črnomelj, moje mesto. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) junij Žužemberk: Dramske igre v izvedbi KUD Krka. TD Žužemberk-Dvor (tel. 068 87-636) junij Črnomelj: Jurjevanje in k.resovanje. srečanje folklornih skupin Slovenije. Odbor za Jurjevanje. TIC Črnomelj (tel. 068 51-363) junij Prevole: Vesela raglja - poučno počitnikovanje v Suhi krajini. OŠ Prev-ole (tel. 068 43-904) junij Šentjernej: Srečanje oktetov. Odbor za srečanje oktetov (tel. 068 81-407. 42-310) JULIJ 4.7. Škocjan: Knobleharjeva akademija. Občina Škocjan (tel. 068 76-310) 4.7. in 5.7. Otočec: Ročk Otočec '97. Festival Novo mesto (tel. 0609 633-930. 640-682) 5.7. Škocjan: Osrednja prireditev ob prazniku občine. Občina Škocjan (tel. 068 76-310) 7.7. do 11.7. Vinica: Poletni počitniški direndaj (družinski tabor ob Kolpi). ZIK in TD Črnomelj (tel. 068 51-116. 53-238). 13.7. Griblje: Športno srečanje v Gribljah.ŠD Griblje (tel. 068 69-393) 13.7. Škocjan: Kmečke igre v Škocjanu. TD Škocjan-Zagrad (tel. 068 76-122) 15.7. do 20.7. Otočec: Državno prvenstvo v tenisu do 12 let. TK Krka Novo mesto (tel. 068 323-780) 19.7. Semič: Srečanje turističnih delavcev Dolenjske in Bele krajine. DTZ in TD Semič (tel. 068 67-083. 322-512) 19.7. Semič: Semiška ohcet '97 (poroka parov, kulturno zabavna prireditev). DTZ in TD Semič (tel. 068 67-083. 322-512) 19.7. Šmarješke Toplice: 8. Igre pod dedovo lipo - tradicionalna prireditev. TD Šmarješke Toplice (tel. 068 73-655) 20.7. Semič: Srečanje zdomcev in izseljencev Bele krajine. TD Semič (tel. 068 67-083) 20.7. Griblje: Noč na Kolpi - kulturno zabavna prireditev. TD Griblje (tel. 068 69-278) 20.7. Ratež: Praznik harmonike Ratež '97. TD Ratež (tel. 068/85-714) DOLENJSKILIST 26.7. Črnomelj: Poletje v Črnomlju (cikel koncertnih in gledaliških večerov). ZKO Črnomelj (tel. 068/51-736) 27.7. Dolenjske Toplice: Topliška noč. TD Dolenjske Toplice (tel. 068 321-320) 28.7. do 3.8. Otočec: Tenis - moški članski satelit. TK Krka Novo mesto (tel. 068/323-780) julij Škocjan: Rokometni turnir. RK Škocjan (tel. 06876-172) julij Žužemberk: Živžav in suhokranjsko praznovanje, otroška prireditev z Mojco, in Kaličopkom. TD Žužemberk-Dvor (tel. 068 87-636) [ulij Žužemberk: Grajski operni večer s tenoristom Radom Leganom. TD Zužemberk-Dvor (tel. 068 87-636) julij Novo mesto: Počitniške likovne delavnice za otroke. Knjižnica Mirana Jarca (tel. 068 27-167) julij Prevole: Vesela raglja - poučno počitnikovanje v Suhi krajini. OŠ Prev-ole (tel. 068 43-904) julij Metlika: "Pridi zvečer na grad" poletne kulturne prireditve. LK Metlika (tel. 068/58-370) AVGUST 2.8. Črnomelj: Poletje v Črnomlju (koncertni oz. gledališki večer). ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 2.8. Damelj: Srečanje "Spoznajmo se". TD Damelj. TIC Črnomelj (tel. 068 51-363) 9.8. Črnomelj: Poletje v Črnomlju (koncertni oz. gledališki večer), ZKO Črnomelj (tel. 068/361-000. 51-736) 15.8. Adlešiči: Platno - pesem - pisanice, sejem domače obrti, likovna razstava. Domačija Raztresen, Jankoviči (tel. 068 57-718) 15.8. Črnomelj: Poletje v Črnomlju (koncertni oz. gledališki večer). ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000. 51-736) 17.8. Šentjernej: Konjske dirke. Konjeniški klub Šentjernej (tel. 06881-036) 23.8. Šentjernej: Jernejevo '97 - tradicionalna prireditev. TD Šentjernej (tel. 06§ 42-310) 23.8. Črnomelj: Poletje v Črnomlju (koncertni oz. gledališki večer). ZKO Črnomelj (tel. 068,361-000. 51-736) 30.8. do 1.9. Otočec: Tenis - državno prvenstvo do 16 let (TK Krka Novo mesto (tel. 068 323-780) avgust Bučka: Lovsko srečanje. LD Bučka (tel. 06876-279) avgust Novo mesto: Počitniške likovne delavnice za otroke. Knjižnica Mirana Jarca (tel. 068 27-167) avgust Metlika: "Pridi zvečer na grad" - poletne kulturne prireditve. LK Metlika (tel. 968/58-370) avgust Žužemberk: Koncert vokalne skupine New Svving Quartet. TD Žužemberk-Dvor (tel. 068/87-636) SEPTEMBER 7.9. Griblje: Kmečke igre (prikaz veščin, konjske dirke). TD Griblje (tel. 068 69-278) 15.9. Straža: Straška jesen - tradicionalna prireditev. TD Straža (tel. 068 84-420. 83-051) 6.9. do 8.9. Otočec: Državno odprto prvenstvo v tenisu do 14 let. TK Krka Novo mesto (tel. 068323-780) 7.9. Mirna: Krkini slapovi - kajak, kanu. raft. Rod mirne Krke (tel. 068 47-223) 13.9. Novo mesto: Kolesarjenje - maraton Dela - BTC '97 (velodrom). KD Cyclotour Slovenije (tel. 068 322-595) 14.9. Črnomelj: Kolesarjenje - vzpon na Mirno goro. WSC Črnomelj, kolesarska sekcija Potepuh (tel. 068 52-170) 17.9. Novo mesto: Žrebanje reševalcev mednarodnega knjižnega kviza. Knjižnica Mirana Jarca (tel. 068 27-167) 21.9. Trebnje: Baragov dan in 200-letnica Baragovega rojstva. Nadškofijski ordinariat 29.9. do 4.10 Črnomelj: Teden vseživljenjskega učenja (predavanja, prireditve o izobraževanju). ŽIK Črnomelj. TD Črnomelj (tel. 068 51-116) september Črnomelj: Razstava iz poletne likovne delavnice. ZKO Črnomelj (tel. 068 361-000) september Žužemberk: Literarni večer na gradu z Jurijem Marussigom. TD Žužemberk-Dvor (tel. 068 87-636) september Otočec: Državna liga v tenisu do 14 let. TK Krka Novo mesto (tel. 068/323-780) september Dolenjske Toplice: Lickanje koruze. TD Dolenjske Toplice (tel. 068 321-320) OKTOBER 6.10. do 10.10. Novo mesto: Ob mednarodnem dnevu otroka (7. november) pravljični popojdnevi. Knjižnica Mirana Jarca (tel. 068/27-167) 6.10. do 11.10. Črnomelj: Teden otroka - ustvarjalnice in prireditve za otroke. ZIK. OZPM Črnomelj (tel. 068/52-364, 51-116) 25.10 do 26.10. Semič (Strekljevec): Praznovanje jeseni - kmečki praznik, razstava pridelkov. Društvo kmečkih žena Semič (tel. 068 59-062) 25.10. do 30.10 Semič: Teden športa in turizma v občini Semič. TD Semič (tel. 068,67-083) oktober Metlika: Prireditve v tednu otroka. LK in ZPM Metlika (tel. 068, 58-370) oktober Dolenjske Toplice: Polharska noč. TD Dolenjske Toplice (tel. 068 321-320) Dragatuški tamburaši Peš poti in sprehajalne poti Hoja po sedmih gričih - peš pot Novega mesta - vključuje: sprehajalno pot skozi Ragov log. Mrvarjev hrib do Glavnega trga; sprehajalno pot "Mestne njive"; sprehajalno pot po Ma-rofu. nato spust do reke Krke na Loko; sprehajalna pot "Portoval", sprehajalna pot "Smihel -Sveti Rok". Trdinova pot - speljana čez obronke Gorjancev in Kočevskega Roga, pomembnejše postojanke na tej poti so: Frata. Rog. Gače, Mirna gora. Smuk, Trdinov vrh, Gospodična, Trška gora. Peš pot od Zijala do Sv. Ane - na severnem obrobju Mirnopeške doline se pod gričem Sv. Ane skriva zanimiv kraški svet ponorne reke Temenice - vse to odkriva speljana pot. Peš pot "Spomin na rimsko cesto" - poleg sprehoda zanimiva pot ponuja spoznavanje bogate naravne in kulturne dediščine Žužemberka in Dvora z okolico. Naravoslovna gozdna pot "Rožek" - 2 km dolga pot poteka po prijetni gozdni stezi oz. vlaki in se nahaja nad Podturnom pri Dolenjskih Toplicah. Gozdna učna pot "Planina - Mirna gora" - izhodišče poti je vas Planina, odkoder pešpot vodi po učni poti na Mirno goro (znana postojanka s planinskim domom in razglednim stolpom) ter nazaj po stari gozdni cesti mimo Luže. Baragova pohodna pot - pohodna pot po Baragovi življenjski poti, začenja se v Trebnjem, nadaljuje v Malo vas, mimo Knežje vasi v Do-brnič, preko Grmade in Vrhtrebnjega se zaključi v Trebnjem. ^irsiovenija The green piece o/ Europe* ODPRTO GOSTILNA -PRENOČIŠČA VOVKO Ratež 48, Brusnice Tel. in fax: 068/85-603 RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 Mhz Bistro in pizzerija "KAVAL" Brusnice Tel: 068/85-623 Nudimo vam konjske specialitete in ježo konjev. Turistična agencija Emona GLOBTOUR, d.d. Rozmanova 19, Novo mesto Tel: 068/323-376, 324-369 Fax: 068/323-352 FABIO Lobetova 2 8000 Novo mesto Tel 068/22-614 Morske dobrote in jedi z žara. Avto izpušne cevi Ob potoku 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/322-643, 322-278, faks 068/323-585 ŠPORTNE IZPUŠNE CEVI HBBHHHHRBB O Trimo LAHKE GRADBENE PLOŠČE ■ G^oazi miku, dledi gazda, nad dolina ^chinfke ave k 61 sob [prha, WC, radio, interni in satelitski tv-program, telefon, mini bar] seminarski prostori [opremljeni tudi za učenje] restavracije, letna terasa kavarna, nočni klub, trgovina savna, solarij, soba za fitnes vodna in ročna masaža (Za ^ubik^ aJdimiJifioeitme TEDENSKI PROGRAM: 7 polpenzionov, dobrodošlica z aperitivom, slovenski večer s citrami, zabavni večeri z animatorjem, organiziran jutranji jogging, igranje tenisa [1 ura na sobo na dan], teniška šola z doplačilom, organiziran izlet z gorskimi kolesi [poldnevni], organiziran pohodniški izlet, spust z raftom po Savi Dolinki, ježa na konjih, preizkus na vadbišču za golf, turistična pristojbina, organizacija in vodenje športnih aktivnosti. CENE NA OSEBO V SIT 3.5.—27.6. 7. 9.—27. 9. 28. 6.—25. 7. 23. 8.—6. 9. 26. 7.—22. 8. 38.300 41.900 49.200 Doplačilo za polni penzion 1.400 SIT tlnevno. Popusti: hrezplačno prenočišče za otroka do 4. leta, če spi s starši; 50 % za otroka od 4. do 12. leta; 30 'Vc za odrasle na 3. ležišču. Hotel Ribno Izletniška 44, 4260 Bled Tel.: 064 741 321, faks 064 741 184 E-mail: info@hotel-ribno.si Internet:http:// www.hotel-ribno.si Thegreen pteee ofEurope* 13 Bohinj - oaza miru "Prav lepota je prvina bohinjskega bogastva... Najprej so jo svetu oznanjali znanstveniki - naravoslovci pa tudi umetniki. Nato so prišli planinci in turisti. Danes Bohinj že dolgo ni več pozabljeno zakotje, marveč znani in priljubljeni turistični raj - prava "oaza Alp"," je v knjigo o bohinjskih gorah zapisal Tine Mihelič, človek, ki je z očmi zaljubljenca gora gledal na Bohinj že z različnih višav in zornih kotov. "Spoznati Bohinj! To pomeni dolgoletno iskanje in odkrivanje vedno novih skrivnosti. To pomeni tudi nenehno bogatenje. Ni res, da je Zlatorog skril ves svoj zaklad med sive pečine Bogatina. V resnici gaje raztresel vsenaokoli. Ne verjamete?" Prepričajte se sami! Sprejmite povabilo in pridite v Bohinj! V Bohinju je vsak letni čas svojevrstno doživetje. Šumenje voda pomladi, nemirna umirjenost narave poleti, igra sonca z barvami jeseni in belina miru pozimi - tu je tista harmonija, ki jo sodobni človek tako išče in potrebuje. Bohinja gotovo ni treba predstavljati kot izhodišča za planinske ture, saj že do Triglava, najvišje slovenske gore, vodijo trije dostopi. V Bohinju je eden najpopularnejših plezalskih centrov v Sloveniji, vrsta plezališč (Pod Skalco, Bellevue. Bitnje. Bohinjska Bela) in množica kakovostno opremljenih smeri vseh težavnosti. Bohinj nudi obilo možnosti za gorsko kolesarjenje, le to vas prosimo: spoštujte okolje, ki ga odkrivate, in se držite urejenih poti. Leteti kot ptica - to je eno večnih človekovih hrepenenj. Izkušeni piloti inštruktorji vas z jadralnimi padali lahko popeljejo v dolino in naučijo prvih korakov letenja. S kajakom boste doživljali reke. V Bohinju ni najzahtevnejših brzic, imajo pa jezero in zgornji del Save Bohinjke, kot nalašč za prve zaveslaje. Ste morebiti za izlet s kanujem po jezeru in po Savi Bohinjki? Pridružite se organiziranim skupinam, zagotovljena bo varnost, strokovno vodstvo in sproščena družba. Rafting! To je spust po divjih vodah v posebno izdelanem gumijastem čolnu. Sava Bohinjka ima ugodne vodne razmere za rafting predvsem spomladi in jeseni, izjemoma tudi julija in avgusta. In nenazadnje: Bohinj je eno izmed najbolj znanih mu-harskih območij v Sloveniji. Ribolov (s trnki brez zalusti) je možen v Bohinjskem jezeru in v Savi Bohinjki. Bi bili raje na suhem kot v vodi ali na vodi? Prav! V Bohinju je veliko sprehajalnih poti. med njimi sta tudi nanovo urejeni poti po Fužinar-skem zalivu in po trasi kanalizacije od Mladinskega doma do Ukanca. V kampu Danica v bližini Bohinjske Bistrice bodo poletno sezono dočakali z novimi tuši. stranišči, pomivalnicami in pralnicami, odpadne vode bodo speljali v čistilno napravo. Kamp, ki je doslej sprejel le 180 gostov, po novem pa jih bo lahko 600, bo prešel iz tretje kategorije v drugo ali morda celo v prvo. Poletna prometna ureditev v Bohinju bo podobna lanski, parkirnina, ki ni samo to, ampak še kaj drugega (tudi plačilo za čiščenje obale), bo enaka lanski, realno pa celo nižja. Če je vsakdanje življenje sestavljeno iz tisočerih malenkosti, potem bi bila kartica Gost Bohinja lahko tista malenkost, ki bi pri odločanju, kam na dopust, jeziček na tehtnici nagnila na stran Bohinja. Zakaj? Kartica stane samo 1.400 tolarjev, gostom, ki v Bohinju vsaj enkrat prespijo in plačajo turistično takso, pa med dopustom prinaša številne ugodnosti: brezplačno parkiranje na vseh parkiriščih prve in druge cone, brezplačno vožnjo po cesti od Stare Fužine proti planinam Voje, Vogar in Blato ter različne popuste pri vstopninah za ogled muzejev in naravnih znamenitosti, pri gostinskih in ostalih storitvah. Letos bodo še razširili krog podjetij, podjetnikov in ustanov. ki bi bili pripravljeni ponuditi gostom različne popuste ali druge ugodnosti. Pa še tole! Vsi, ki radi pogledujejo v računalnik, lahko "odprejo" stran na Internetu, kjer bodo pod oznako wwwbohinj.si našli tudi občino Bohinj in bohinjsko turistično ponudbo. Kaj pa prireditve? Kar precej jih bo. 28. in 29. junija bo na jezeru jadralna regata, 5. julija ribiško tekmovanje in veselica Ribiškega društva Bohinj na prireditvenem prostoru pod Skalco. 12. julija nastop folklorne skupine Bohinj z gosti iz avstrijskega Arnsdorfa, 26. julija srečanje narodnozabavnih ansamblov pod Skalco, 2. avgusta vasovanje in dan kasneje kmečka ohcet, 15. avgusta veseli večer pod vaško lipo v Srednji vasi, 16. avgusta kresna noč, 30. avgusta triatlon jeklenih, 14. septembra kravji bal... Na Koprivniku bodo pripravili Vodnikov zahvalni dan, občina bo 24. avgusta prvič praznovala občinski praznik, tudi letos bodo prireditve z naslovom Glasbeno poletje v Bohinju. Turistično podjetje AUPINUM Ribčev Laz 50, 4265 Bohinjsko jezero Tel: 064 723 441, telefax: 064 723 446, URL: http/www. bohinj.si, e.mail.: alpinum. bohinj (a)eunet.si V Bohinju je vsak letni čas svojstveno doživetje. Šumenje voda spomladi, nemirna umirjenost narave poleti, magična igra sonca z barvami jeseni in belina miru pozimi - to je tista harmonija, ki jo današnji človek tako išče in potrebuje. Namestitev: - hotel ZLATOROG"", hiša dolge tradicije in dobrega imena - hotel JEZERO"", najmodernejši bohinjski hotel - hotel BELLEVUE"", kamor je rada zahajala Agatha Christie - hotel POD VOGLOM"*"; hotel z lastno plažo in plezalno steno - hotel SKI na Voglu, v osrčju gora, visoko nad poletnim vrvežem - pa vendar le nekaj minut od jezera - apartmaji TRIGLAV"", komaj se zaveste lepote okolice, že lahko zaplavate - avtokamp ZLATOROG, edini kamp na obali bohinjskega jezera - zasebni penzioni, apartmaji in sobe za vse okuse, v vseh bohinjskih vaseh Športne aktivnosti: sprehodi, planinarjenje, kolesarjenje, plezanje, kajak, kanu, rafting, kanjoning, hidrospeed, jadralno padalstvo, gorsko vodništvo, ribolov, mini golf... Znamenitosti: slapovi, kanjoni, razgledne točke, lokalna arhitektura, muzeji, domača obrt, Triglavski narodni park Posebne ponudbe: - šola v naravi - športni paketi Vse tiste, ki se boste udeležili prvomajskega teniškega turnirja in nas počastili s svojim obiskom - čakajo nagrade in morda tudi prijetno presenečenje... Alpinum, Ribčev Laz 50, 4265 Bohinjsko Jezero, tel.: 064/723 441, fax. 064/723 446 Prosim, pošljite mi informacijo oz. prospekte za: hotele • apartmaje * zasebne sobe * avtokamp • športnorekreativne aktivnosti • skupinske aranžmaje Ime in priimek:____________ Naslov:_ S tem kuponom imate 5 % popust pri rezervaciji kakršnegakoli programa iz naše ponudbe! Izpolnite in pošljite na navedeni naslov! _©_SS,3S_1GLAS V L_jLil_j Tli . I . I . Irnil • iđ- Kadar boš nj,.,.. ifli INTEGRAL Prevozi, turizem, prodaja vozil in servisi, d.d. Jesenice Titova 67, 4270 Jesenice DUNAJ 26. - 27. april '97 180 DEM UMAG 30. april - 4. maj '97 od 149 DEM/osebo dalje C^OLETJE^> PESTRA IZBIRA POLETNIH POČITNIC ZA VSAK OKUS IN ŽEP! * HRVAŠKA ISTRA, KVARNER, DALMACIJA * ITALIJA LIGNANO, RIMINI * Prodaja počitniških programov ostalih turističnih agencij! * Prodaja vozovnic za trajekte po Jadranu! Ne odlašajte in nas pokličite! ZA VSE, KI POTUJETE DALEČ - SMO BLIZU! INFORMACIJE IN PRIJAVE: INTEGRAL Jesenice Turistična agencija Bled tel.: 064 862-555 Cesta svobode 15, Bled fax: 064 85-042 tel., fax: 064 741-693 14 Hye green piece of Europe* Občina Kranjska Gora Kraj, kjer lahko preživite dan drugače Na skrajnem severozahodu Slovenije, skrita med mogočnimi vrhovi Julijskih Alp in Karavank, leži ena najlepših dolin: Zgornjesavska dolina. Deset vasic, Zgornja Radovna, Dovje. Mojstrana, Belca, Srednji Vrh. Log. Gozd Martuljek, Kranjska Gora, Podkoren in Rateče se razteza po tej dolini in vsaka od njih ima svoj čar. Center doline je Kranjska Gora, v svetu poznana predvsem kot zimsko- športno središče, od leta 1995 pa tudi sedež nove občine Kranjska Gora. Že vrsto let dolina dvakrat na leto še posebej zaživi, ko se na tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju v Podkorenu in na tekmah v smučarskih poletih v Planici zbere množica prijateljev belega športa. Vendar dolina ni le raj za prijatelje belega športa. Mogočni vrhovi Julijcev v svojem zavetju skrivajo nešteto naravnih čudes, od presihajočega jezera Ledine v Ratečah, skrivnostnega izvira reke Save v Zelencih, slikovitih alpskih dolin Vrat. Kota, Krme in Tamarja, vrste slapov, ki derejo iz skalovja in še in še bi lahko naštevali. Daleč od mestnega hrupa in gneče je kraj. kjer lahko preživite dan malo drugače. Drugačnost kranjskogorskega vsakdanjika vas bo presenetila že zjutraj: spite namreč lahko tako dolgo, kot se vam zljubi. Seveda pa bi bilo škoda zamuditi prve jutranje žarke, ki obsijejo vrhove Julijcev. Romantiki tega gotovo ne bodo zamudili. Dopoldne bodo izkoristili za izlete v neokrnjeno naravo in občudovali lepoto naravnih čudes. Popoldne pa bodo poležavali v senci bližnjega drevesa in se prepustili sanjarjenju. Aktivnejši bodo dopoldne izkoristili za ogled doline s kolesom ali s konjskega hrbta ali pa se bodo podali v hribe. Gorske ture v Julijcih so nepozabne... Popoldne si bodo privoščili igro mini golfa in proti večeru tenisa ali pa se bodo namakali v enem od hotelskih bazenov. V najbolj vročih dneh bo prijala tudi osvežitev v jezercu Jasna. Najpogumnejši si bodo dolino ogledali s ptičje perspektive z jadralnim padalom. Medtem bodo otroci po gozdičku iskali Kekca in bežali pred Bedancem in Pehto. Tisti, ki želijo postati Evropejci brez meja, se bodo podali na kulturno pot po območju tromeje. Obiskali bodo šest točk. ki pričajo o skupni zgodovini in kulturi treh narodov, ki živijo na tem območju. Znancem in prijateljem se bodo lahko pohvalili, da so obiskali eno od najzanimivejših točk sveta, kjer se ne stikajo le tri državne meje. temveč tri evropske kulture, romanska, germanska in slovanska. Posebno doživetje je nočno življenje v dolini. Romantiki bodo kmalu spoznali, da je dolina njihovo naravno okolje. Za vse druge je poskrbljeno v domačih gostilnah, kjer si bodo lahko privoščili vrsto domačih dobrot, v hotelskih diskotekah in v igralnici, kjer bodo lahko preizkušali svojo srečo vse do jutranjih ur. Saj veste, zjutraj lahko spite, dokler se vam zljubi... Alberto Tomba in ostali radi zahajajo v Maestro Ko se naši in svetovni smučarski asi spustijo s strmin Vitranca ali odidejo iz svetovno znane Planice, se radi napotijo na prigrizek v restavracijo Maestro v centru Kranjske Gore, kjer proslavijo svoje uspehe. Dobrodošlica v restavraciji Maestro, ki vam jo izreče prijazno osebje in poskrbi za vaše dobro počutje, je ostala v nepozabnem spominu, denimo, tudi Patricku Langu, ki je oni dan iz New Yorka poslal v Maestro lepe pozdrave in se ponovno zahvalil za gostoljubje. Enakega mnenja, z vrsto iskrenih pohval za restavracijo Maestro so tudi Jure Košir, Bojan Križaj. Dieter Tho-ma, Goldi. Mader, Svkora, Tone Vogrinec, Kasper, Šerge Lang, Mateja. Nataša, Špela, Urška in drugi. Restavracija Maestro, nasproti avtobusne postaje v Kranjski Gori, je priljubljeno družabno shajališče slovenske in svetovne smučarske elite. Temu se obiskovalci, ki prihajajo od blizu in daleč, z vse Slovenije, bližnje Koroške in Italije, sploh ne čudijo. Prijazen ambient restavracije, ki po opremi in kvalitetni postrežbi sodi v sam vrh gostinske ponudbe, nudi slehernemu gostu dovolj razlogov, da se v Maestro vedno znova vrača. Na jedilniku imajo kar 35 vrst pizz. edini v Kranjski Gori pestro ponudbo svežih rib iz Jadranske- ga morja, žabjih krakov, gob, testenin, jedi na žaru... Ni treba posebej poudarjati, da pizze prihajajo iz peči na bukova dna in gredo zato še posebej v slast. Tako izvrstni in izbrani kuhinji se ne more odreči nihče, tudi gostje, ki gledajo na cenik ne... Kajti cene so nižje ali enake kot drugje. V Maestru dobite vse, tudi veliko izbiro kvalitetnih slovenskih in francoskih vin. Restavracija Maestro, ki dviga kranjskogorsko turistično in gos- tinsko ponudbo na zavidljivo svetovno raven, je odprta vsak dan. In nobene zadrege ni, če se boste odločili za poročne obrede, praznovanja obletnic ali poslovna srečanja. V Maestru so vam pripravljeni ustreči pri vsakem naročilu, vaši znanci, sorodniki in prijatelji pa odlične restavracije še dolgo ne bodo pozabili... Samo telefon je treba zavrteti in poklicati Maestro na številko: (064) 881 - 102. The green piece of Europe " 15 HOTEL KOTNIK RESTAVRACIJA - TAVERNA PIZZERIA PINO TERASA MINI SHOP BOROVŠKA 75 4280 KRANJSKA GORA SLOVENIJA TEL. 386 64/881-564 FAX: 386 64/881-859 TURISTIČNA AGENCIJA TAVČARJEVA 35,4000 KRANJ NAD KAVARNO MITNICA 064/222 360 TUDI TRGOVINA Z USNJENIMI IZDELKI Gostilna BLAZUN C. talcev 7.4000 Kranj, tel.: 064/324-511 Poslovna kosila, kosila za zaključene družbe, poročna kosila in ohceti! ODPRTO od 12. do 22. ure Nedelja in ponedeljek zaprto Se priporočamo! HOTEL SPIK AVTOKAMP SPIK Jezerci 21 4282 Gozd Martuljek Tel.: 064 880 120, Fax: 064 880 115 • Počitnice v naravi • Šport in rekreacija • Svečana praznovanja • Poslovna srečanja • Seminarji HOTEL CREINA KRANJ KOROŠKA C. 5, 4000 KRANJ, SLOVENIJA TEL.: 064/224-550, FAX: 064/222-483 vse sobe tuš, VVC, TV, telefon restavracija aperitiv bar mini casino frizerski salon seminarske dvorane lep parkirni prostor tradicionalni veliki prodajni sejem 47. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM od 8. do 17. avgusta * največja trgovina na enem mestu * večerni zabavni program s plesom Linhartovo mesto kulture Vas vabi (491 m, upravno, izobraževalno, kulturno in poslovno središče občine Radovljica) ZANIMIVOSTI Radovljica z znamenitim srednjeveškim jedrom je srce Dežele -Radovljiške ravnine, ki jo zgodovinar Jure Sinobad slikovito imenuje "hči Save in Triglava". Zaradi sončne lege in zdrave subalpske klime je bivanje v Radovljici in okolici užitek. Srednjeveško obzidje z obrambnimi jarki /n napravami, graščina, cerkev sv. Petra, čebelarski muzej, Linhartova soba, galerija Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom, srednjeveški park in mnoge dmge zanimivosti, ne nazadnje dobre gostilne, privabljajo goste v Radovljico. Domačini pa so posebej ponosni na kulturne prireditve in festivale, ki se v Linhartovem rojstnem mestu in v dnjgih krajih občine vrstijo skozi celo leto. Radovljica je vključena v mednarodni turistični projekt srednjeveškega kulturnega turizma VENERINA POT. BEGUNJE so prijeten kraj za oddih. Tu si lahko ogledate Muzej talcev, Grad Kamen, Galerijo Avsenik, cerkev sv. Urha ali pa se povzpnete do podružnične cerkve sv. Petra in še malo dalje do Sankaške koče. Pa ne pozabite obiskati Drage. V gostilni Avsenik vas bo ob petkih in sobotah razveseljevala živa glasba. BREZJE je glavna slovenska božja pot. Baziliko Marije Pomagaj, ki jo je v letu 1996 obiskal sam papež, vsako leto obiščejo številni romarji in drugi turisti. KROPA je zibelka kovaštva. S slovensko pečjo, vigenjcem Vlce in znamenitim Kovaškim muzejem ter tipično arhitekturo predstavlja edinstven živi pomnik ustvarjalne in bogate preteklosti. Tovarna UKO še danes razvija kovaško tradicijo. LESCE poznamo po kampu Šobec, enem najlepših kampov v naši deželi. Kraj je tudi zgodovinsko zelo zanimiv in star, v neposredni bližini pa je Alpski letalski center in igrišče za golf ter hipodrom. AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Naravne lepote Dežele dopolnjuje ponudba najrazličnejših možnosti za rekreacijo: od športnega letenja v ALC Lesce, golfa v Lescah, tenisa, jahanja v Podvinu in Lescah ter v Radovljici, kopanja v kopališču Radovljica, v Šobčevem bajerju, na Savi, raftinga in vodnih športov, lova in ribolova, tenisa, balinanja, smučanja in seveda planinarjenja. Radovljica je idealna izhodiščna točka za kolesarjenje po slikovitih vaseh v okolici ter za sprehode in izlete. PRENOČIŠČA, HRANA, PIJAČA Hotel Grajski dvor, Grad hotel Podvin, penzioni, kmečki turizmi, počitniški domovi, privatne sobe, kampi, planinske koče; stare, dobre gostilne, restavracije, pizzehje, slaščičarne, kavarne. Dobrodošli! IZJEMNI UŽITKI LETENJA Z ANUSKO Dvanajst udobnih potniških sedežev, motor, ki zmore 1000 konjskih moči, letalo, ki so ga izumili zato, da letenje približamo potnikom tudi tam, kjer za drugo potniško letalstvo ni prostora. Izletnike (12) z vese/yem popeljemo ____________________ ______nad Triglav, Mursko Soboto ali Belo krajino. Lahko na morje ali čez meje naše države. V minutah ga lahko preuredimo v tovorno letalo in tona in pol vašega tovora bo v eni uri v najoddaljenejši točki naše države. Z veseljem ga ponudimo padalskim začetnikom ali izkušenim padalcem, ki so jim višinski skoki v poseben užitek. J.o.o. ŠERCERJEVA 12 4240 RADOVLJICA TEL./FAX: (064) 715-834 GSM 041 - 660 - 934 Vsako soboto in nedeljo od 11. ure, pa do mraka Vas ANUŠKA čaka na letališču Brnik, da Vas popelje v višave. RESTAVRACIJA "LETALIŠČE" 4248 LESCE Telefon: 064/733-006 »RESTAVRACIJA Z LEPO RAZGLEDNO TERASO If ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE POSEBNA SOBA M JEDILNI LIST S SLIKOVNO PONUDBO JEDI M ODPRTO OD 11. DO 23. URE, IZVEN SEZONE OB PONEDELJKIH ZAPRTO PRIREDITVE NA VENERINI POTI 1997 do junija IZID RADOVLJIŠKEGA ZBORNIKA: "GRADIVO ZA ZGODOVINO RADOVLJICE V SREDNJEM VEKU - IZPISKI IZ SREDNJEVEŠKEGA GRADIVA" predstavitev in razstava 24. junij "O KRESI SE DAN OBESI" kresovanje na gradu Kamen pri Begunjah uprizoritev Pegama in Lambergarja junij - avgust RADOLŠKO POLETJE 26. julij - 8. avgust "XV. FESTIVAL RADOVLJICA" mednarodni festival stare glasbe v radovljiški Graščini, tel. in fax. 064/715 228 sobota, 26. julija 1997, Radovljica, Graščina, ob 20.30 THE PURCELL OUARTET, London dirigent: Richard Boothbv PROGRAM: Arije in plesne skladbe iz časa Henrvja Purcella (2. polovica 17. stol.) torek, 29. julija 1997, Radovljica, Graščina, ob 20.30 LA FONTAINBLEAU, Bremen Hajo VVienroth (traverso), Maxine Hilander (baročna harfa) PROGRAM: Hotteterre, Chedeville, Couperin, Blavet... petek, 1. avgusta 1997, Radovljica, Graščina ob 20.30 LAURA SOAVE, Angburg, London umetniški vodja: Lucy Russell PROGRAM: Frescobaldi, Monteverdi, Purcell Handel ponedeljek, 4. avgusta 1997, Radovljica, Graščina, ob 20.30 LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Ljubljana dirigent: Matjaž Šček PROGRAM: J. Gallus, O. di Lasso, C. Monteverdi sreda, 6. avgusta 1997, Radovljica, Graščina ob 20.30 SARBAND petek, 8. avgusta 1997, Radovljica, Graščina ob 20.30 BARBARA SCHLICK (sopran), VAUGHAN SHLEPP (fortepiano), Amsterdam PROGRAM: sinovi J. S. Bacha, Haydn november LINHARTOVI DNEVI -december REŠTE SE REŠTE STAREGA LETA INFORMACIJE: Turistično društvo Radovljica, (064) 715 300. alpski letalski center lesce-bled 4248 LESCE, BEGUNJSKA 10 Telefon: 064/733 431 Fax: 064/733 882 panoramski polet - Bled 7.000 SIT/3 osebe panoramski polet - Bohinj 11.000 SIT/3 osebe panoramski polet - Triglav 16.400 SIT/3 osebe let po želji 22.000 SIT/3 osebe skok s padalom TANDEM - 3000 m 21.000 SIT/osebo šolanje za motornega pilota 13.650 SIT/uro snemanje iz zraka 27.300 SIT/uro vleka reklamne mreže 27.300 SIT/uro "jmm;. glas Tbe greeti piece of Europe* 17 S helikopterjem v višave Veličastni panoramski leti, olajšan pristop do visokogorskih postojank, priložnost za jadralne padalce, turne smučarje, iz helikopterja je mogoče skočiti s padalom... Helikopterska krila podjetja Stroj iz Dvorske vasi pri Begunjah so v zraku že četrto leto. Po besedah Francija Stroja, lastnika podjetja, ki se ukvarja z izdelovanjem ogrevalnih naprav, se je potreba po helikopterju pokazala takrat, ko so sončne kolektorje začeli nameščati na visokogorskih postojankah v Julijskih Alpah. Njihov prvi helikopter, trosed z batnim motorjem, podjetja Enstrom je kaj kmalu postal premajhen, zato so se odločili za nakup večjega in močnejšega helikopterja znamke Eurocop-ter. Ta petsedežni helikopter z dvomotornim turbinskim motorjem in nosilnostjo 900 kg je najboljši in najhitrejši helikopter v svojem razredu, ki leti po Slovenskem nebu. "Z montažo sončnih kolektorjev in servisiranjem instalacij tako rekoč oskrbujemo vse planinske postojanke v Julijskih Alpah, pomagamo pa tudi pri oskrbi s prehrano in drugim materialom," pravi Franci Stroj in dodaja, da so na ta način tudi mnogo storili za ekologijo v tem prelepem delu Gorenjske. V podjetju Stroj pa so začeli razmišljati tudi Na Kredarici po službeni poti, mogoče kdaj tudi na turizmu V podjetju Stroj so za primer navedli ceno za polet na 2236 m Stol, kije 5000 tolarjev na osebo. Seveda bodo cilji poleta odvisni od vaših želja, želeno pa je, da se predhodno najavite po telefonu (064) 733 - 070. Žal ni mogoče leteti na območju Triglavskega narodnega parka. o ponovni oživitvi nekoč že razvitega turizma v tem koncu Gorenjske. V podjetju Stroj so prepričani, da turizem niso le hotelske in druge turistične sobe, ampak tudi dodatna ponudba okoliških krajev. Prav sem šteje tudi ponudba poletov s helikopterjem, veličastni so panoramski leti, ponudba pa je vsekakor zanimiva tudi za jadralne padalce, turne smučarje, iz helikopterja pa je mogoče tudi skočiti s padalom. Na ta način pa bi lahko tudi starejšim, invalidom, skratka vsem, ki jim je pristop do gora onemogočen, le-te približali. Helikopter pilotirata lastnik Franci Stroj, ki ima za seboj že 520 ur letenja, in zaposleni profesionalni pilot Jože Verce. ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Mirka Vadnova 8, Kranj GARDALAND 3. 5, 17. 5., 31. 5, 14. 6., 28. 6. 1997, cena 68 DEM MIRABILANDIJA - RIMI NI - SAN MARINO 17.5.- 18. 5. 1997, cena 12.400,00 SIT FURLANIJA 7. 6. 1997, cena 4.500,00 SIT LEPOTE TIROLSKE 20.6.-21. 6. 1997, cena 220 DEM ŠPANIJA 27. 6. - 6. 7. 1997, že od 570 DEM 11. 7. - 20. 7. 1997, že od 570 DEM 1. 8. - 10. 8. 1997, že od 680 DEM 22. 8. - 31. 8. 1997, že od 570 DEM 12. 9. - 21. 9. 1997, že od 510 DEM BOGATA IZBIRA PRVOMAJSKIH IN POLETNIH POČITNIC IN POTOVANJ Z UGODNIMI PLAČILNIMI POGOJI! Za vse informacije in rezervacije smo Vam na voljo v naših turističnih poslovalnicah: KRANJ, Stošičeva 2, Avtobusna postaja, tel.: 064/222-007 BLED, Cesta svobode 4, Avtobusna postaja, tel.: 064/741-114 RADOVLJICA, Kranjska 9, Avtobusna postaja, tel.: 064/714-621 ^* ŠKOFJA LOKA, Kapucinski trg 2, Avtobusna postaja, tel.: 064/621-755 TRŽIČ, Predilniška 2, tel.: 064/53-370 /v GOSTILNA RESTAURACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" BEGUNJE Narodnozabavni večeri vsak petek, v sezoni od 14. maja do septembra pa tudi ob sredah na vrtu z ansamblom GAŠPERJI Naša kuhinja nudi bogat izbor domačih specialitet, morskih in divjačinskih jedi. Imamo tudi široko ponudbo vrhunskih vin z geografskim poreklom. Odprto od 10. do 23. ure, ogled galerije možen od 11. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. Za večje skupine zaželene rezervacije po tel (064) 733-402. 18 luveniju The greeri piece of Europe GLAS PREDDVOR Dobrodošli v Preddvoru, na Jezerskem... Občina Preddvor je ena večjih gorenjskih občin in leži na njenem skrajno severovzhodnem delu ob državni meji med Slovenijo in Avstrijo. Skozi občino z 3561 prebivalci pelje od Kranja (10 km) do Celovca (70 km) preko mednarodnega mejnega prehoda Jezerski vrh (1218 m) slikovita alpska cesta. V bližini je mednarodno letališče Brnik (10 km), kongresni center Brdo (8 km), zimskošportno središče RTC Krvavec (13 km) in večji športni kompleks s pokritim olimpijskim bazenom v Kranju (10 km). V občini je na 156 km2, 16 naselij, ki so povezana v 4 krajevne skupnosti. PEIVSIOIV VALERIJA. Valerija Konečnik Zg. Jezersko 67/a, 4206 Jezersko tel.: 064/441-009 Prenočitvene zmogljivosti so za 45 oseb. Vse sobe so opremljene s tuši in WC. DEL. ČAS: vsak dan od 9.00 do 21.00, torek zaprto! BREG OB KOKRI - Vas se Miklavža, gotska enoladijska prvič omenja med leti 1147 in stavba zgrajena v prehodu iz 14. 1154. Gotska enoladijska cerkev v 15. stoletje. Ohranjen je zgodn- Sv. Lenarta je v celoti ohranjen jegotski, rebrasto obokan prezbi- srednjeveški kulturnozgodovinski in umetnostni spomenik. Poleg fresk v prezbiteriju in na slavo-ločnem oboku leta okoli 1400 je v ladji ohranjen izredno cenjen figuralno poslikan lesen strop. MAČE - Naselje s staro naselbinsko tradicijo. Na vzpetini nad vasjo leži podružnična cerkev Sv. SELJAK Janez Šiška 12, 4205 Preddvor tel.: 451-606, 451-888 VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, VAM NUDIMO MALICE. PRIPRAVIMO TUDI HRANO NA ŽARU. NA VOLJO IMAMO POKRITO TERASO, PRIMERNO TUDI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE CCA 40 LJUDI. terij. Vasica je tudi izhodišče za planinske ture na Kališče (1534 m) in Storžič (2132 m). PREDDVOR - Slikovito naselje z blago alpsko klimo je dobilo ime po novem dvoru, ko so ga sezidali vetrinjski menihi. Njihov dvorec je še danes ohranjen v središču naselja. Poleg tega GOSTILNA Veronika Aljančič 4205 PREDDVOR, Zg. Bela 20 tel.: 064/451-017, fax: 064/451-755 Odprto: vsak dan od 9. do 22. TOREK ZAPRTO RENT A CAR sta v okolici še dva ohranjena gradova: Hrib in Tura ter razvaline Pustega gradu. Preddvor je izhodišče za številne sprehode in izlete do Možjance (731 m), Sv. Jakoba (960 m), kjer je tudi vzletišče za jadralne padalce na bližnji Potoški gori (1283 m) in Sv. Lovrenca nad Bašljem (892 m). Kraj je poznan tudi po "50-letnih poročnih garancijah" za mladoporočence po sprehodu skozi drevored ob poročni dvorani v gradu Hrib ob obali čudovitega jezera Črnjava. Preddvor se vsebolj uveljavlja kot seminarsko središče in kraj s številnimi turističnimi prireditvami. JEZERSKO - Naselje je dobilo ime po nekdanjem ledeniškem jezeru, ki je zalivalo celotno kotlino. Malokje v naši državi je na tako majhnem območju toliko najrazličnejših naravnih znamenitosti. Poseben pečat naredijo na obiskovalce 1000 m visoke prepadne stene Kamniško Savinjskih Alp z Grintavcem (2558 m) in Kočno (2540 m). Po okolških vrheh je speljana Jezerska planinska pot. Ob kamnolomu lehnjaka se začne slovenska geološka transverzala. L -cr c PENSIONi Zaplata RESTAVRACIJA divjačinske specialitete PRENOČIŠČA GARAŽA ZA GOSTE ODPRTO VSAK DAN 4205 PREDDVOR SLOVENIJA TUPALIČE 32 TELEFON 064 451 038 FAX 064 451 611 Ponudba: brezmesne, klasične, ribje jedi, jedi iz morskih sadežev, divjačina, sveže sadje in sladice. Priporočamo odlična odprta primorska vina in po izbiri vrhunska buteljčna vina. Klakočar, Srednja Bela, 4205 Preddvor, Tel.: 064/451 398, faks: 064/451 316 ŽIVILA ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. Naklo, Cesta na Okroglo 3 HOTEL BOR GRAD HRIB tel.: 064/451-080 - B kategorija, TWC, minibar, sat TV, telefon - restavracija, kavarna, dnevni bar, terasa, grajska gostilna - diskoteka, urejena jezerska plaža - tenis, plavanje, jahanje, čolnarjenje, kolesarjenje, planinarjenje, plezanje, lov, ribolov, sprehodi, vožnja s kočijo - številni objekti kulturne in naravne dediščine - v paketu vključeni: tenis, čolnarjenje, diskoteka HOTEL PLANINKA JEZERSKO tel.: 064/441-060 - B kategorija, TWC, telefon, balkon - restavracija, dnevni bar, kamin, klubski prostor s TV - tenis, košarka, rokomet, odbojka, gorsko kolesarjenje, planinske ture z vodičem ali brez, sprehodi - Planšarsko jezero - kulturno zgodovinske znamenitosti CENA PAKETA (v SIT) BOR GRAD PLANINKA 3 dni 14850 12150 11160 4 dni 18360 14760 13680 5 dni 21600 17100 16200 6 dni 24300 18900 18360 7 dni 27090 20790 20160 cena polpenziona se znižuje z vsakim nadaljnjim dnevom s cena velja za polpenzion za eno osebo v dvoposteljni sobi « turistična taksa 120 SIT popusti za otroke GLAS loventja Tbegreeri piece of Europe 19 uehteca pomlaa Tudi letos bomo obiskali Arboretum Volčji Potok, kjer bo za prvomajske praznike zopet tradicionalna spomladanska razstava tega in onega, predvsem pa cvetja, drevja, lepih pogledov, mnogih barv, pomladnega vonja, skratka vsega tistega, kar nam lepega daje narava. Le 25 kilometrov oddaljeno iz Kranja, prav toliko iz Ljubljane in le streljaj iz Kamnika, prijetnega mesteca, ki kraljuje ob vznožju Kamniških alp. Saj veste, kako je pomladi, vse cveti, vse dehti, vse diši..., vse dela za vas, za vaše srce in dušo, polne grede spomladanskih čebulnic, od narcis, hrušk, dišečih hiacint, pisanih žafranov, do grških veternic in tulipanov v mnogoterih barvah in oblikah cvetov. Poleti nas bodo v Arboretumu svežili številni potočki, ki žuborijo skozi park, zavetje pred vročim soncem si bomo poiskali pod krošnjami mogočnih dreves... Jeseni nam sprehode po parku bogati šumenje listja pod našimi nogami, narava pa nas očara s čudovitimi jesenskimi barvami. In pozimi, ko na svoj račun pridejo iglavci. Arboretum Volčji Potok je mogoče uživati celo leto, bodisi v pomladnih dišavah, poletni senci, jesenskih barvah in zimski tišini. Bodisi v zavetju narave, na otroškem igrišču z lesenimi igrali, ob počitku v okrepčevalnici ali pa v okrilju Boljkove umetniške galerije. Na več kot 80 hektarih bomo srečali 3500 različnih vrst rastlin, katerih zbirka je vsako leto večja. Večja kot je vsako leto lepša tradicionalna spomladanska razstava, ki v Arboretum privabi največ obiskovalcev. Kamnik z okolico Starodavno mestece sredi zelenih planin in visokih, vendar lahko dostopnih vrhov Kamniških Alp. To je Kamnik. Planinci ga Najbolj znana med njimi je poznajo kot kraj, iz katerega se dolina Kamniške Bistrice. Do odpirajo številne možnosti za njenega izvira je moč priti tudi čudovite izlete. Sicer pa je Kam- z avtomobilom. Sicer pa je v nik z okolico poznan po vrsti zgornjem delu Bistrica ohranila zanimivosti. značilnosti reke skozi ledeniško dolino. Pot ob rečnem toku navzdol pa vas pripelje v Arboretum Volčji Potok, kjer so vsako leto spomladi in jeseni poleg izletniškega parka tudi razstave cvetja. Letos pa bodo v Arboretumu s čudovitimi baročnimi jezerci dobili tudi igrišče za golf z devetimi polji. Iz Kamnika proti vzhodu se odpira Tuhinjska dolina s termalnimi vrelci v vasi Snovik. Tu v prihodnje načrtujejo zdraviliško naselje. Obiščite Kamnik - mestece sredi zelenih planin. Na ogled mesta ali okolice vas bo popeljalo strokovno vodstvo. Vse informacije dobite v Turistično informacijskem centru v Kamniku, telefon 061/831-470 in faks 061/831-176. Velika planina - zaklad narave S pobočij Velike planine se je sneg že umaknil. Smuči smo do prihodnje zime prepustili poletnemu počitku, kljub temu pa se na ta višinski raj radi vračamo. A zakaj? Zato,... talim/ đim, VELIKA PLANINA ZAKLAD NARAVE informacije: - Glavni trg 23, Kamnik tel./fax(061) 817-202 • žičnica UL (061) 825-566 ...ker planota nudi obilo sprehajalnih užitkov. Razgibana pokrajina s kraškimi vrtačami in kotlinami, pa pastirske koče in gostišča poskrbijo, da se popotnik tod počuti kar najbolje. ...ker je Velika Planina s svojimi pastirji in pastirskim življenjem pravi etnografski biser. Pastirske hiške ovalnih oblik in z do tal segajočo streho, pastirski sir, skuta, pa zdravo planinsko mleko. Čar planinskega življenja resda lahko doživite le takrat, ko se krave pasejo po planinskih pašnikih, kljub temu pa bo pastirska kuhinja v vseh planinskih domovih, še posebej pa v gostišču Šimnovec, Zeleni rob ter Okrepčevalnici pri žičnici vaše želodce razveseljevala skozi vse leto. ...in nenazadnje zato, ker je Velika planina lahko tako cilj potepa kot tudi le izhodišče za večje planinske ture. A na svoj račun pridejo tudi ljubitelji zmajarstva, pa letenja s padalom in gorskega kolesarjenja. Vse to najdete na enem koščku nad starodavnim mestom Kamnik. Zatorej vljudno vabljeni v naš naravni zaklad! VEUKA P1ANINA ICamr* Cef/s Zdrami in premami PRETEKLOST V SEDANJOSTI i 1 A V jv Selška dolina Tisočletna Škofja Loka, ki so jo ob sotočju obeh Sor ustanovili freisinški škofje leta 973, spada med najbolje ohranjena srednjeveška mesta na Slovenskem. Njeno življenje v preteklosti in sedanjosti odražajo številni spomeniki v mestu in okolici, umetnine v cerkvah in muzejih, galerijah in slikarksih ateljejih. Vožnja, še bolje pa sprehod v njeno okolico nam odstira neokrnjeno naravo, slikovite zaselke, prijazne in gostoljubne domačine. KOLEDAR PRIREDITEV 30. maj: MALA GROHARJEVA KOLONIJA, otvoritev razstave na Loškem gradu - 13. junij 21. junij: VEČER PLANINSKIH PESMI 28. junij: prireditve pred občinskim praznikom: LETNI MESTNI SEJEM - prikaz srednjeveških obrti in običajev v starem mestnem jedru, KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIJA in ODPRTJE RAZSTAVE ZAMORC S KRONO na Loškem gradu. Sobote v juliju: LOŠKI POLETNI VEČERI - koncerti stare glasbe: Komorni pevski zbor "Loka",- kvartet kljunastih flavt "Air",- trio Milko Lazar - čembalo, Igor Švarc - violončelo, Nataša Paklar -flavta,- duo Mateja Bajt - kljunasta flavta, Ingomar Rainer -čembalo. Petki v juliju in avgustu: POD HOMANOVO LIPO Kranjski dixieland band, Puerto Rico, Klapa More, Oto Pestner, Mar Dijango, Hiša, Braco Doblekar kvartet, Lintvern, Pihalni orkester Škofja Loka. Venerina pot škofja Hoka Informacije: Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 5, tel.: (064) 620-268 DOBRODOŠLI V ŠKOFJI LOKI Svet pod Ratitovcem Železniki so se začeli razvijati v center Selške doline že v 14. stoletju in so tesno povezani z železarstvom. O tem ponosno priča tudi lepo ohranjen plavž, ki je pravi simbol ne le Železnikov, ampak tudi okoliških krajev. Ta plavž je edini v celoti ohranjen objekt take vrste v Sloveniji. Danes vam Železniki z okolico ponudijo marsikaj. Lepo in neokrnjeno naravo, ki popotnike kar vabi, da jo raziskujejo. Navdušil vas bo obisk vasi Davča, za katero pravijo, da je "daljša" od Ljubljane. Razvijajoči se kmečki turizem vas bo naravi še bolj približal. Železniki z okolico so izvrstna izhodiščna točka za izlete na Ratitovec in ostale izletniške točke. Sicer pa se Železniki lahko pohvalijo z zelo odmevnimi prireditvami, ki so razporejene preko celega leta. Ena izmed najbolj odmevnih je prav gotovo "Čipkarski dan", ki se dogaja tretji teden v juliju. Lojze Kovic, Poljanska cesta 68 4224 Gorenja vas, TEL: 064 681 424 Suša 9, 4224 Gorenja vas, tel.: 064/681 611 Meta in Brane FRLIC • jahanje islandskih konj • oddajanje počitniške hišice • kamp - prostor za taborjenje • oddajanje indijanskih šotorov tove n li u MM triprp nf F.umftp4^ The green piece of Europe == TRZiC —= TRG SVOBODE 18, 4290 TRŽIČ TEL.: 064/50-072, FAX: 064/50-790 Pustite se presenetiti Dovžanova soteska Naravni spomenik Dovžanova soteska leži v osrčju Tržiških Alp, nekaj kilometrov severno od Tržiča. Svetovno slavo ji je prinesla pestra kamninska zgradba in nahajališča paleozoiskih kamnin. Številne obiskovalce privablja tudi slikovit tok Tržiške Bistrice, ki si utira pot preko velikih podornih blokov kremenovega konglomerata. Iz Dovžanove soteske so možni tudi številni izleti na bližnje vrhove ali pa naprej po dolini skozi vasico Jelendol do Medvodij, kjer nas krajša pot pripelje do divjega Stegovniškega slapu. Informacije: Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, tel.: 064 53 656, fax: 064 50 790, TD Tržič, tel.: 064 50 473 Lovci mamutov Ledena doba v Evropi Zbirka prikazuje evolucijo človeka in njegovega okolja in sega v čas od 4 milijonov let do 14000 let pred našim štetjem. Vsebinsko obsega šest delov, ki prikazujejo Afriko - zibelko človeštva, življenje prvih Evropejcev, trdo življenje neandertalcev, modernega človeka iz ledene dobe, lovce na mamute in ledenodobno živalstvo. Edinstvenost zbirke se skriva v tem, da so na enem mestu predstavljena najbolj znana arheološka nahajališča tega obdobja, ne samo iz Slovenije, temveč iz Evrope, od Španije do Sibirije, pa tudi z Bližnjega vzhoda in Afrike. Informacije: Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič, tel.: 064 53 656, fax: 064 50 790 Šentanska dolina Navzgor do Karavank Slikovita dolina, ki pripelje pod prelaz Ljubelj, predstavlja enega redkih prehodov preko gorske verige Karavank, ki so ga poznali že v rimskih časih. Za obiskovalce so zanimivi okoliški vrhovi, ki segajo tudi preko 2000 m, za manj izkušene pa je primeren krajši sprehod na stari prelaz Ljubelj, kjer je odprta Koča na starem Ljubelju. Za tiste bolj radovedne je možen ogled Šentanskega rudnika živega srebra na Lajbu in prijeten planinski izlet po Bornovi jahalni poti, ki pelje skozi predora mimo nekdanjih kopov manganove rude do Roblekovega doma. Od tod je blizu tudi Dom na Zelenici, od koder se lahko vrnemo nazaj na Kozorogovo ploščad na Ljubelju. ■ v, * Informacija: TD Tržič, Predilniška 2, tel.: 064 50 473 Minfos 1997 Razstava mineralov, fosilov in okolja Letošnja jubilejna 25. razstava mineralov, fosilov in okolja bo 10. in 11. maja 1997 v OŠ Bistrica. Sejem mineralov in fosilov bo odprt od 9. do 18. ure, organizirano bo svetovanje ob nakupu in vodenje po razstavi. Poleg sejma bodo organizirane tudi številne zanimive razstave ter ogledi Dovžanove soteske in Šentanske doline. i Informacije: Geoprof d.o.o., Predilniška 2, Tržič, tel. 064 50 892 GLAS Tbe green piece of Europe 23 PLANINSKI DOM na Kališču (1534 m) Dom Planinskega društva Kranj na Kališču je odprt od srede junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dom ima 44 sedežev, 24 postelj in 30 skupnih ležišč. Mob.: 0609 614 586. C \ / * _ - Ji PLANINSKI DOM na Gospinci (1485 m) Planinski dom Planinskega društva Kranj je stalno odprt. V treh prostorih ima 140 sedežev, v osmih sobah 47 postelj. Telefon: 0609 633 035 ali PD Kranj 225 184 KRANJSKA KOCA na Ledinah (1700 m) Koča Planinskega društva Kranj je odprta od sredine junija od sredine septembra. V gostinskem prostoru je 80 sedežev, v šestih sobah 50 ležišč. Telefon: 225 184 KOCA na Sv. Jakobu nad Preddvorom (961 m) Kočo ima Planinska sekcija Iskra. Odprta celo leto vsak dan, razen ob ponedeljkih. V kmečki sobi je 40 sedežev in 15 postelj na skupnih ležiščih. Telefon: 064/327-696 TRŽAŠKA KOČA na Doliču pod Triglavom (2151 m) Stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Dom je odprt do konca junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 130 sedežev, 140 je ležišč v sobah in na skupnih ležiščih ter zimska soba s 16 ležišči. Mobitel: 0609/614 780 PD LJUBLJANA - MATICA OSKRBUJE IN VABI V PLANINSKE DOMOVE: Dom v Kamniški Bistrici obratuje od aprila do oktobra, telefon: 061/825-544 Koča pri Savici obratuje od junija od septembra, mobitel: 0690/622-695 Dom na Komni obratuje vse leto, Telefon: 064/721-475; mobitel: 0609/611-221 Koča pri Sedmerih Triglavskih jezerih obratuje od julija do septembra, mobitel, 0609/615-235 Triglavski dom na Kredarici obratuje v letni sezoni, izven nje pa le v manjšem obsegu. Telefon: 064/223-181 PLANINSKI DOMOVI PD RADOVLJICA POGAČNIKOV DOM na Kriških podih (2050 m) INFOR.: mob. 0609/615 620 ROBLEKOV DOM na Begunjščici o657 m) INFOR.: mob. 0609/623 402 VALVASORJEV DOM pod Stolom (uši m) INFOR.: mob. 0609/628 648 INFOR.: PD Radovljica, TEL. 064/715 544, ob sredah med 16. in 18. uro MIHOV DOM (liso m) Dom je odprt vsak dan od maja do oktobra, v času od oktobra do maja pa ob vikendih. Gostom nudijo 21 ležišč, domačo hrano in pijačo. Informacije mob. 0609 640 523. Vršiška 83, Kranjska Gora DOM na Lubniku (io25m) Dom oskrbuje PD ŠKOFJA LOKA. Stalno je odprt od sredine marca od konca leta, pozimi pa ob sobotah in nedeljah. V restavraciji je 56 sedežev. Gostom nudijo 18 ležišč, dobro hrano in pijačo. Tel. 064/620 501 KOČA na Blegošu (1391 m) Stoji med Poljansko in Selško dolino, oskrbuje jo PD ŠKOFJA LOKA. V koči je 26 postelj, 35 skupnih ležišč in 120 sedežev v gostinskih prostorih. Nudijo tudi polni penzion. V maju in oktobru je koča odprta ob vikendih, od junija od septembra pa stalno. Mobitel: 0609/614 587. DOM PLANIKA pod Triglavom (24os m) Stoji na visoki planoti Ledine na južni strani Triglava, oskrbuje ga PD GORJE. Odprt je od konca junija od konca septembra. Ima 80 sedežev v jedilnicah, 40 ob zunanjih mizah in 120 postelj v sobah in na skupnih ležiščih. Mobitel: 0609/614 773 PLANINSKI DOMOVI PD TRZIC: DOM POD STORŽIČEM, 1123 m Dostop: iz Tržiča po 12 km delno asfaltni cesti; ležišč: 50; izleti: Storžič, Mala in Velika Poljana, Tolsti vrh, Javornik, Bela peč in Konjščica DOM NA KOFCAH, 1488 m Dostop: po asfaltni cesti iz Podljubelja do kmetije Matizovec ali po gozdni cesti skozi Jelendol; ležišč: 50; izleti: manj zahtevni planinski izleti po planinah pod Košuto ali vzpon na Veliki MOB 0609/625 653 DOM NA ZELENICI, 1536 m Dostop: peš z Ljubelja; ležišč: 60; izleti: Stol, Vrtača, Palec, Begunjščica KOČA NA DOBRČI, 1478 m Dostop: številne poti iz tržiške in begunjske smeri; ležišče: 22; izleti: vrh Dobrče, prek Prevale na Begunjščico INFORMACIJE: Planinsko društvo Tržič, tel.: 064/53-362 Ivo Bergant, tel.: 064/56-108 ^tr Ploven na Tbe green piece of Europe* Le malo stran od letališča v Lescah, stoji na 725 metrih nad morjem lovska koča TALEŽ, kjer vam ob čudovitem razgledu na Bled, Radovljico in Lesce z okolico vsak dan nudijo hladne in tople jedi ter postrežejo s pristnim domačim vinom. Do koče lahko pridete z avtom ali peš po prijetnih označenih poteh iz Ribnega, Lancovega, Bodešč ali Sela pri Bledu. Planinska koca MERJASEC o Nova planinska koča na Voglu (1535 m) z dvema apartmajema in skupnimi ležišči. Domač ambient, prijetno vzdušje, odprto neprekinjeno vse leto. Odlično izhodišče za turno smuko in planinske ture. Gondola vozi neprekinjeno od 7.30 do 18. ure. Dodatne informacije po tel. (064) 721-134. TREKKING bo vaš korak v hribe udoben, varen in zanesljiv, Program planinske obutve VVALKING TREKKING MOUNTAIN Jfa J^> OD STEZIC DO VISOKOGORJA ŽMEGLAS 7ie green piece of Europe* 25 KRANJ. Gregorčičeva 10 Tel.: 064 211 833 ali 064 224 094 MARIBOR, Trg revolucije 6 TeL: 062 31 169 PLAŠČI ZA KOLESA: športna < gorska < mestna < trekking < otroška < i« CYCLiMG SYSTEM Prebočevo 51, 4000 KRANJ, tel./fax: 064/331 542 Veliko Je razlogov za nakup našega kolesa • vrhunski dizajn • izredna anatomska oblika • odlično razmerje med zmogljivostjo in ceno Delovni čas: od 12.00 do 19.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 Kolesarimo z vodnikom v roki Pri založbi Sidarta je že pred časom izšel Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji, s katerim se kolesarske ture ne bodo nikoli nepredvideno podaljšale zaradi zgrešeni poti. Vodnik vas na 230 straneh popelje po vseh zanimivih kolesarskih poteh, pri katerih vam postreže tudi s povsem tehničnimi podatki. Vsako predstavitev pa spremlja tudi zgodo- vinski in kulturni oris krajev. Barvnih fotografij in zemljevidov poti seveda ne manjka. Sredi maja pa bo pri Sidarti izšel tudi vodnik Z gorskim kolesom po Gorenjskem, ki bo pokril praktično vso Gorenjsko. V njem boste našli vse informacije o 35 gorenjskih turah, opremljene pa so z barvnimi fotografijami in skicami poti. KMEČKI TURIZEM MARTINJAK Ambrož pod Krvavcem 4a Tel.: 064/411-292 (Šenčur) in 064/422-859 (Ambrož pod Krvavcem) V mirnem hribovskem okolju, na kmetiji V bajti na Ambrožu pod Krvavcem, so lani odprli Kmečki turizem Martinjak s štirimi sobami, pogradom v kleti in prostorom za zaključene družbe do dvajset ljudi. Do kmetije je lep dostop, cesta, ki vodi iz Čerkelj na Ambrož, je asfaltirana in ponekod tako široka, da se lahko srečata dva avtobusa. V jasnih dneh je od tod čudovit razgled: vidi se Triglavsko pogorje, škofjeloško hribovje, kranjska ravnina, Ljubljana, celo del Primorske. Kmetija je dobro izhodišče za planinske izlete in za sprehode po naravi, mimo vodi tudi sprehajalna pot, ki povezuje kamniško stran s cerkljansko. Tudi podatek, da je na hišnem pragu natančno 986 metrov nadmorske višine, ppve, da je treba zlezti le še nekaj metrov višje in že je "vse dovoljeno". Če k temu dodamo še lepo notranjo urejenost "turizma", dobro domačo hrano in že značilno hribovsko prijaznost, ni bojazni, da se na kmečkem turizmu Martinjak ne bi imeli lepo. A. OLDHAMSKA ULICA 9 fpk I JI I") . tel: 064/212-925 %M m %M m m *.„..>. Iv ra n J foX: 064/242-471 NI VSAKO KOLO DOBRO KOLO, ZATO SMO PRIPRAVILI ZA VAS NAJBOLJŠE SVETOVNE ZNAMKE. IMAMO TUDI REZERVNE DELE ZA KOLESA, ROLERJE IN DRSALKE, PA TOPLA IN MANJ TOPLA ŠPORTNA OBLAČILA BOLJŠIH ZNAMK. KO TELO POSTANE NAŠ ZAVEZNIK trgovina in servis trgovina in servis kolesarske opreme MODIC 4220 Škofja Loka, Blaževa ul. 2 tel.: 064/623-200, 634-805, fax: 064/622-880 Prodaja lastnih koles PAMIR • servis za vse vrste koles • zastopstvo za kolesa GT in AVTHOR KMETIJA MAKEK J 950m IRENA SKUBER Zg. Jezersko 77 4206 Zg. Jezersko tel.: 064/441-149 VABIMO VAS NA NAS0 KMETIJO POD VRHOVE KAMNIŠKIH PLANIN, KJER SE BOSTE OB ČUDOVITIH SPREHODIH NAUŽILI MIRU IN ČISTEGA ZRAKA, TER OB PRAVI DOMAČI HRANI NABRALI NOVIH MOČI. SLAP BOHINJ PROIZVODNJA IN STORITVE d.o.o. 4264 BOHINJSKA BISTRICA, TRIGLAVSKA 18 TELEFON, FAX: 00386/064/721-251 EDINI SLOVENSKI PROIZVAJALCI SLANIH PALČK BO h BI IN POP CORNA BOhBI iEJ 545m 1 md Marija Firbos Stagne 11 Zasip 4260 Bled S 064 410-030 PAKET SALON KLIMA =1.902 DEM KOVINSKA BARVA = 899 DEM RADIO FORD 5000 = 645 DEM SKUPAJ SAMO =1.000 DEM FORD MONDEO ŽE ZA 32.495 DEM Uradni zastopnik programa FORD za Slovenijo: SUMMIT MOTORS Ljubljana d.o.o. SKUPINA 061: AVTOHIŠA KAPOSI (1523-340), JMK AVTO (1312-028), SERVIS BIZIU (1598-854), SERVIS TRZIN (721-720); SKUPINA 062: AVTO ŠERBINEK (411-721), AVTO ŠERBINEK - PTUJ (779-721); SKUPINA 063: AVTO CEUE (31-919), AVTO AHTIK (461-193), AVTO EDO (824-298), SERVIS KAVČIČ (754091), SERVIS KRBAVAC (885-218); SKUPINA 064: AVTOHIŠA KAPOSI (241-358), SERVIS FRLIC (718-566), SERVIS TRILAR (332-711)-SKUPINA 065: CMMTRADE (21-185), AVTOSERVIS GORENŠČEK (85-128); SKUPINA 066: NOVA (392-345); SKUPINA 068: PSC PAIČ (0608/59-059), PSC PAIČ-NOVO MESTO (21-123), SERVIS GROZNIK (44-701) PSC STEPAN (52-407); SKUPINA 069: S.O.S. COMPANY (23-507),AVTO RAJH (81-560). -tt- lŠJ CREžDffANSIALT Med Alpami in Sotlo, med Pohorjem in Savo Vabimo vas v pokrajino med Alpami in Sotlo ter med Pohorjem in Savo. Marsikaj smo vam povedali s tem, povabilo pričuje o raznolikosti, slikovitosti in bogastvu teh krajev. O čudoviti pokrajini, ki vam je blizu ter vas bo v številnih pogledih obogatila. Ta del Slovenije je po svoji pokrajinski lepoti ter umetniških zakladih v celoti prvorazredna znamenitost. O tem se boste prepričali v krajih Spodnje Savinjske doline, v Logarski dolini, v imenitni Rogaški Slatini, v občinah Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, kjer so tudi Atomske toplice in v Kozjanskem parku. V severnem delu vas vabimo v občino Zreče, v Šaleško dolino. Slovenj Gradec, na Dobrno ter v Slovenske Konjice, južno od Celja pa v Laško ter Rimske Toplice. To je svet, ki ga mi, ki vam ga predstavljamo, odlično poznamo. Vzemite si čas. posvetite se tem krajem, skozi katere marsikdaj drvite ter se niti ne zavedate kaj vse premorejo. To so številna termalna in druga kopališ- ča »štajerske termalne riviere« na širšem celjskem območju, gorska letovišča, privlačni hribi ter gore. starinska naselja z imenitnimi cerkvami, s skrivnostnimi gradovi, z zanimivimi mestnimi in trškimi jedri, kraji z bogatimi gozdovi, vinogradi, rekami, potoki in jezeri, z idilično naravo nasploh. Povsod vas čakajo z gostinsko ponudbo po vašem okusu, ter s prenočitvenimi zmogljivostmi v hotelih, penzionih ali na turističnih kmetijah. Ne pozabite, to so kraji, kjer so lahko nekoč letovali cesarji in kralji ter umetniki svetovnega slovesa, da o domačih odličnikih ne govorimo. Dandanašnji, v času turizma, si lahko oddih v teh krajih privoščite tudi vi. Izkoristite tukajšnje bogate možnosti za preživljanje prostega časa, stotero različnih športnih aktivnosti, pojdite na izlete v bližnjo okolico, obiščite tudi izjemno zanimive prireditve, ki jih nikoli ne zmanjka. Po vsem tem se boste, skupaj z vašimi najbližjimi, počutili kot prerojeni, kos boste novim življenjskim težavam, ki jih nikoli ne zmanjka. Veliko Slovencev odhaja v tuje kraje, na tuja morja, pri tem pa domačih krajev sploh ne pozna. Po vrnitvi z izleta ali dopusta v tujini si boste znova priznali, da je bilo lepo. doma pa je vendar le najlepše. Priljubljene počitniške dežele, ki so primerljive s Slovenijo, na primer Avstrija. Švica. Bavarska, Madžarska in Češka so prave turistične sile. pri tem pa so. za razliko od naše domovine, brez centimetra morske obale. Velikokrat trdimo, da je Slovenija najlepša, kar priznavajo tudi tujci, ki jo dobro poznajo, mi pa dopustujemo v tujini. In marsikaj od najlepšega v naši domovini je prav na območju, ki vam ga opisujemo, to je med Alpami in Obsoteljem ter med Pohorjem in Savo. Veliko tujcev prihaja uživati v to pokrajino iz bližnjih in daljnih dežel, nam pa je tako blizu! Ce se boste odločili za obisk krajev, ki vam jih predstavljamo, vam želimo dobro počutje ter kar najlepše spomine. Na svidenje! 28 The green piece of Europe* Pokrajina sonca, vina in zdravja Kraji občine Podčetrtek so med najzanimivejšimi Kje so tisti kraji, kjer so doma prijazni ljudje, med čudovitimi vinogradi in gozdovi, daleč pa ni nobenega tovarniškega dimnika? To je obsoteljska pokrajina, ki obkroža Atomske Toplice, kjer vas ljudje še vedno povabijo v vinsko klet, z vami poklepetajo in morda še zapojejo. Prepustite se romantiki! Turisti so najprej odkrili priljubljeno zdravilišče Atomske Toplice, danes pa jih veliko odkriva še druge kraje v tej izjemni, obsoteljski pokrajini. Nekaj posebnega je že občinsko središče, Podčetrtek, slikoviti srednjeveški trg pod gradom, z zanimivim muzejem stare kmečke opreme. Oglejte si kaj vse so potrebovali pri kmetovanju vaši predniki! Olimje pri Podčetrtku ni treba posebej predstavljati, saj je med najbolj obiskanimi znamenitostmi Slovenije. V samostanskem gradu, ob izjemni cerkvi, kjer se je vedno rad ustavljal tudi Anton Martin Slomšek, je ena najstarejših evropskih lekarn. V Olimju so seveda še številne druge zanimivosti, novejšega datuma, od tovarnice čokolade, pivovarne, jelenov, konjev, nepozabne koče pri čarovnici... To so kraji izredne preteklosti, ki vzbuja veliko zanimanje. V okolici Bistrice ob Sotli, nasproti Kumrovca, so ostanki mogočnega gradu Kunšperk, ki spominja na kmečke upore, najbolj priljubljene pa so Svete gore. Svete gore nad Bistri- co so med najbolj znanimi romarskimi potmi Slovencev, na vrh pa lahko pridete tudi po asfaltirani cesti. Med petimi cerkvicami na Svetih gorah sta dve med najstarejšimi stavbami na Slovenskem. Obljubili smo vam dobro vino. V tej sončni, gričevnati pokrajini vinogradov ne manjka. Mnogi so že spoznali slikovito vinogradniško krajino Virštanja. ki slovi blizu in daleč ter se uveljavlja še po turistični plati. Tu je celo klet. ki so jo nekoč imeli že celjski grofje. Obiščite starodavni Virštanj. prepričajte se! V nepozabnih krajih sonca, pesmi, vina, zdravilne vode. dobre hrane in zanimivih kulturnih spomenikov vas moramo opozoriti še na Sveto Emo nad Pristavo pri Mestinju. ki jo občudujete iz Atomskih Toplic. Gre za edino župnijsko cerkev med Slovenci izjemno priljubljene svetnice ter knegi-nje, ki izvira iz teh krajev. Povzpnite se po asfaltirani cesti, uživajte prekrasne razglede! In ne pozabite, da ste v krajih, ki slovijo po lepih pešpoteh, celo po delu Evropske pešpoti! Oglejte si še zadnje s slamo krite hiše! Pri vsem skupaj moramo poudariti, da je precejšnji del pokrajine, ki smo vam jo opisali, vključene v romantični Kozjanski park. Povsod vas pričakujejo vas ljudje v prijaznih gostiščih, marsikje lahko prenočite. Verjemite, iz takšne pokrajine se boste vrnili kot prerojeni! Privoščite si jo vsaj za dan ali dva. za ves dopust... ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE 3254 Podčetrtek Tel.: 063/829-000 Fax.: 063/829-024 Atomske toplice za zdravje, oddih ali izlet! Privoščite si: vikend, 5,7 ali 10-dnevni sprostitveni program za "telo in dušo" Pestra ponudba! (polpenzion ali polni penzion, kopanje, fitness, masaže, telovadba, posvet pri zdravniku, kulturno-zabavni program, izleti v bližnjo okolico,...) * V nanovo zgrajenih zdravstvenih prostorih tudi novi programi: * preventivni zdravsteni program * program rekreativnega - aktivnega oddiha * program za menedžerje * anti-stress program * lepotilni zdravstveni program * program oblikovanja svojega telesa ali redukcija telesne teže termalna voda s temperaturo od 30 do 37 C preko 3500 m2 pokritih in odprtih vodnih površin hotel Atomske toplice s 300 posteljami apartmajsko naselje s 136 apartmaji kamp z novimi prostori za kampiranje ZDRAVILIŠČE ATOMSKE TOPLICE PODČETRTEK, KJER NOBEN DAN V LETU NI IZGUBLJEN! ROGAŠKA SLATINA 'Bogastva izgtoSin časa Rogaška Slatina leži na pomembnem križišču cest še izza rimskih časov sem. Ta osrednja zemljepisna lega kraja je samo ena od adutov Rogaške Slatine, ki jo kot eno najmlajših slovenskih mest pozna tudi svet. Ime Rogaška Slatina so v svet ponesli njeni ambasadorji: zdravilne mineralne vode, med njimi najbogatejša magnezijeva voda v Evropi - Donat Mg, zdravilišče s 400-letno tradicijo, slatinski steklarji in ustvarjalni modni oblikovalci Zdravilišče Rogaška Slatina je eno najbolj znanih in strokovno visoko usposobljenih naravnih zdravilišč Srednje Evrope. Je pa tudi veliko več. Zdraviliško turistični center kot center kulture zdravega življenja se je razvil v atraktiven kraj, ki je tradicijo znal spojiti z duhom mondenosti. Osnovno dejavnost - preprečevanje, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacija gastroenteroloških in metabolnih bolezni dopolnjujejo shujševalni, beautv, anti-stress programi in programi aktivnega oddiha. Izbirate lahko med desetimi hoteli, apartmajsko hišo in privatnimi sobami različnih kategorij; poleg izletov po čudoviti okolici in znamenitem pogorju "princa Obsotelja" - Boča ter tradicionalnih kulturnih in zabavnih prireditev, vas bodo gotovo zamikali še pokrit bazen in bazen na prostem, tenis, fitness, golf, casino, beautv centri,... V zgodovinski kroniki beremo, daje bila Rogaška Slatina že od nekdaj priljubljeno shajališče ljudi iz visoke družbe. Prihajali so avstrijski nadvodjvoda Ivan, pianist Franz Liszt, člani vladarskih družin, cesar Jožefi., člani visokega plemstva,... Prav obisk eminentnih gostov je narekoval v začetku stoletja tudi razvoj steklarstva v Rogaški Slatini. Izdelki iz kristalnega stekla postanejo priljubljeni spominki, ki z uglednimi gosti širijo sloves slatinskih steklarjev po Evropi. Ambicije steklarjev in pričakovanje svetovnega trga pa zahtevajo visoko strokovno usposobljene steklopihavce in brusilce, kar je pred 50 leti narekovalo ustanovitev steklarske šole, edine te vrste v Sloveniji. Rogaška Slatina - mesto harmonije ustvarjalnosti narave in ljudi. Informacije: Turistično društvo - Turistično informacijski center, Zdraviliški trg 1, tel.: 063/811-5731, fax.: 063/811-5733, 3250 Rogaška Slatina Zdravilišče Rogaška, Marketing, Zdraviliški trg 14, tel.: 063/811-6424, fax.: 063/811-6427, 3250 Rogaška Slatina OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH Aškerčev trg 12 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH Tel.: (063) 821-111 821-038 Fax.: (063) 821-133 Smoletova Gorca na Sladki Gori SMARSKI SVET- BISER V ŠKOLJKI Ko je cesar Franc Jožefpotoval po svojem cesarstvu in prišel na Halerjev breg in se ozrl na "dolino šmarsko "je rekel svojim spremljevalcem: "Poglejte, to lepoto rajsko. Malo je takih v mojem cesarstvu. " Tako pravi ljudsko izročilo, pa kakorkoli je že bilo, pretiraval prav gotovo ni. Smarska pokrajina, kije prekrasna ne samo s Halerjevega brega, pač pa tudi s hriba sv. Roka, ali sv. Mihaela nad Sladko goro, s prelepega Tinskega, od sv. Ane na Babni gori, pa še seveda z mnogo drugih razglednih točk, je izziv za vsakogar, ki mu lepota pokrajine daje duševni mir ali ga napolnjuje z novimi močmi za življenje. Zato postoj te na pragu pred prihodom v naravna zdravilišča Rogaška Slatina in Podčetrtek in poiščite na Smarskem tisto, kar bo dopolnilo vaše potovanje ali oddih. Za okrepčilo bodo poskrbeli v lokalih: Motel "Smarski hram " - restavracija s prenočišči - tel.: (063) 821-141: Pivnica "Lipnik": Kavarna "Jagros"; Bistro "DA-DA "; Gostišče "Združnik": Gostilna "Zerak"; Kava bar "Straus " - vse v Šmarju pri Jelšah Obiščite tudi kmečke turizme v okolici: Smoletovo gorco na Sladki gori, kmečka turizma Založnik in Bizjak na Tinskem. v Senhiškem koncu pa Jezovškovo gorco v Sp. Selcah in Kolarjevo gorco v Sp. Ponkvici. Seveda ni to vse. Tudi v ostalih lokalih na tem območju boste prijazno sprejeti, z veliko gostoljubnostjo pa vas bodo sprejeli tudi domačini v teh krajih. TINSKO - jesenska panorama 760 - let je že zapisano ime Šmarje. S svojo bogato okolico, številnimi kulturnimi spomeniki in naravnimi lepotami tke življenje tudi za prihodnja stoletja. Vabljeni, k statvam tudi vi! P ŠMAR1JAPR1 JELŠAH Šmarje pri Jelšah na prvi znani razglednici iz leta 1897! jf /rs 4 j, 0 /rjrfffj/ s j a*s400. ODKRIJMO DOBRNO POLETI daleč od vročih plaž in množico kopalcev. Številna doživetja, družabna srečanja s plesom, kulturne prireditve, športno-rekreacijske možnosti,... Poleg udobja v hotelih tudi lepo negovani park, neskončno zelenilo gričevnate pokrajine in ne nazadnje blagodejna zdravilna voda. PESTER PROGRAM ZA ZDRAVE POČITNICE. Posebni popusti za otroke in upokojence. Informacije in rezervacije: TOPLICE DOBRNA d.d., 3204 Dobrna tel. 063/778-110,778 023, fax 778 034 ŠMARJE PRI JELŠAH tel.063 821-118,821-200, faks 063 821-060 ŠTAJERSKI VAL... nikoli končana zgodba Z vami prebujamo sonce, z vami prižigamo zvezde... vsak dan od 5-ih do 22-ih ob sobotah do 24-ih ir\6,\l& jp0%6> \4+ ^A^JrA^C^ \JJtC ZDRAVILIŠČE LAŠKO Počitniški, zdravstveni in vikend programi Jedi po naročilu, družinska kosila s kopanjem Popusti za upokojence in družine (rP mm. off vas vabimo na kopanje v zunanji in notranji termalni bazen, ročne in podvodne masaže, sodoben fitness studio s kardio linijo, finsko in turško savno, solarij, biserno - zeliščne kopeli, aromaterapijo, pedikerski in frizerski salon. Informacije po tel.: 063/731-336 Zdravilišče Laško, Zdraviliška 4, 3270 Laško NAROČITE NA DOM KATALOG T0TEPUH0V0 POLETJE" atraktivne počitnice doma in v tujini za vse okuse in prav vsak žep: - letovanja ob SLOVENSKI OBALI, KVARNERJU in DALMACIJI s pestro hotelsko in apartmajsko ponudbo - programi 8-dnevnega križarjenja z jadrnico med otoki Dalmacije in Kvarnerja - organizirani 9-dnevni izleti v kombinaciji z letovanjem na otoka KORZIKO in KRF po promocijskih cenah letni oddih v slovenskih zdraviliščih in planinah ^ IZREDNO UGODNE CENE Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA NA 6 OBROKOV S ČEKI! 97 TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY 3310 Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 063/71 53 00, 71 25 10 fax.: 063/71 31 86 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel+fax: 061/168 168 3 =: TERMALNO KOPALIŠČE = PIZZERIA = PENZION = VRT = SAUNA, SOLARIJ =VODNE MASAŽE TERMA RIMSKE TOPLICE OD MAJA-AVGUSTA 7 X POLNI P. 7 X POLPENZION PENZION TERMA 38.500 + n 32.900 + n POPUSTI ZA OTROKE. DRUŽINE IN UPOKOJENCE INFORMACIJE IN REZERVACIJE: FORUM TERMA 063 736-192 > -> jat*, ^luvcmiu \uuumui O Tbe green piece of Europe* 1^——— V dolini hmeljske rože Spodnja Savinjska dolina je vredna obiska, njeni prebivalci pa vas prijazno vabijo medse Mesto Žalec postaja pomembno trgovsko, bančno, kulturno in turistično središče. Doma in na tujem je Spodnja Savinjska dolina znana predvsem po pridelovanju hmelja, zato ji mnogi pravijo kar dolina zelenega zlata. V svojih nederjih pa ta del Slovenije skriva nešteto naravnih, kulturno zgodovinskih in turističnih zanimivosti. Lepoto narave in zanimivosti pa dopolnjujejo prijazni in gostoljubni Savinjčani. V osrčju doline zelenega zlata leži Žalec, upravno, politično, gospodarsko in kulturno središče Spodnje Savinjske doline. Mesto postaja danes pomembno trgov- Domačinom in obiskovalcem so namenjeni tudi številni športno rekreacijski objekti v Spodnji Savinjski dolini. Središče športnega dogajanja je Športni center Žalec, kamor prihajajo na priprave in tekme tudi priznane slovenske športne ekipe. V Športnem centru so na voljo igrišča za nogomet, rokomet, odbojko, košarko, tenis, balinanje, strelstvo, atletiko in lokostrelstvo. Ljubitelji kegljanja bodo na svoj račun prišli v žalskem kegljišču, ljubitelji letalstva pa na športnem letališču Leveč. Razen za tenis in kopanja v treh letnih kopališčih se lahko odločite še za ribolov in čolnarjenje, fitness, pozimi smučanje v Libo-jah in na Gozdniku, na Dobrov-ljah je vzletišče jadralnih padalcev. Vse, ki vas zanima konjeniš-tvo, pa pričakujejo v Gotovljah ali v Latkovi vasi. sko, bančno in gostinsko turistično središče in velja za eno najlepših tranzitnih slovenskih mest. Z izgradnjo novega poslovnega centra poleg starega mestnega jedra vse bolj oživlja tudi novi del mesta. Mimo več kot 800 let stare naselbine je nekoč po jantarni cesti od Baltika proti Italiji pote- Nastanitev v Spodnji Savinjski dolini je mogoča v Hotelu Žalec, Hotel-Restavraciji Olvmp na Polzeli, Kampu Dolina v Dolenji vasi ali pa na domačijah, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. To so kmetije Lešnik v Hramšah, Marika v Braslovčah ter Potočnik v Matkah. kal živahen trgovski promet. Iz rimske dobe so ohranjeni bogati arheološki ostanki, na čase turških vpadov spominja obrambni taborski stolp. V starem delu mesta stoji nekaj pomembnih stavb s trško arhitekturo. Med njimi sta Zottlova kovačija iz prve polovice 16. stoletja, druga je rojstna hiša skladatelja Friderika Širce-Rista Savina. Danes so v obnovljeni domačiji Savinova spominska soba, likovni salon, galerija Doreta Klemenčiča-Maja in razstavno prodajna galerija svetovno priznanega oblikovalca Oskarja Kogoja. Najstarejši arhitekturni spo- menik je cerkveni kompleks s cerkvijo sv. Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1173. V neposredni bližini Žalca stoji dvorec Novo Celje, ki so ga sredi 17. stoletja pozidali grofje Gaisrucki kot novo središče celjske gospoščine. Dvorec velja za miniaturno kopijo cesarske rezidence, dunajskega Schonbrunna. Eno najstarejših naselij v dolini so Braslovče, ime so menda dobile po starem slovenskem knezu Braslavu. Po letu 1130 so ozemlje pridobili Žovneški. predniki ka- snejših celjskih grofov, ki so si v neposredni bližini na obrobju prelepih Dobrovelj zgradili grad Žovnek. Kot trg se Braslovče prvič omenjajo leta 1457. med obiskovalci pa so že dolgo poznane kot miren turistični kraj s tremi jezeri v bližini, naravnim kopališčem ob Savinji ter tradicionalno prireditvijo Dan hmeljarjev. Drugo največje središče v Spodnji Savinjski dolini je Polzela. Danes je sodobno industrializirano naselje, njegova srednjeveška zgodovina pa je povezana s številnimi dvorci v okolici. Med njimi so najbolj znani grad Komenda, grad Šenek. ki se ponaša s parkom, bogatim z eksotičnimi drevesi. Nekaj kilometrov stran stoji v Založah samostanski dvorec Novi Klošter. Pozidali so ga celjski grofje v letih 1449-1452 in ga podarili dominikanskemu redu. Prebold je tretji največji kraj v dolini, večji pomen je dobil v prejšnjem stoletju z razmahom tekstilne industrije. Razvoj naselja pa je bil tesno povezan z zgodovino cerkve sv. Pavla in graščinske posesti. Stara tržna vas, ki si nikoli ni pridobila pravic in privilegi- Turistično dogajanje v Spodnji Savinjski dolini vsako leto popestrijo številne prireditve. Najbolj odmevne so Žalska noč, Miš-Maš v Grižah, Jožefov sejem v Petrovčah, Jurjev sejem v Taboru, Zlate citre Griže, Tekma koscev v sv. Lovrencu, Praznik hmeljarjev v Braslovčah, Družina poje v Andražu, Poletju v Peklu, Izbor za zlato harmoniko Ljubečne v Matkah, Taborski kulturni dnevi v Žalcu ter Revija domačih ansamblov v Libojah. jev trga. se je razvila pod gradom Liebenstein, ta se prvič omenja leta 1288. Kasneje je grad propadel, njegovo mesto pa je prevzel grad Prebold. Cerkev sv. Pavla velja za starejšo, prvi zapisi o njenem obstoju so se pojavili že sredi 13. stoletja. Ob magistralni cesti Celje-Ljub-ljana. ki poteka po nekdanji trasi rimske ceste, leži Šempeter. O zgodnji poseljenosti pričajo ohranjeni arheološki spomeniki iz rimskega obdobja. Stara antična nekropola v Šempetru se po kvaliteti in številu ohranjenih spomenikov uvršča med najpomembnejše priče nekdanje rimske kulture na naših tleh. Kraj se imenuje po cerkvi sv. Petra, v neposredni bližini Šempetra pa je naravna znamenitost jama Pekel z geološko gozdno učno potjo. Ob stari rimski cesti Emona-Ce-leia, v bližini postojanke Atrans. se je razvilo Vransko. Naselje se prvič omenja leta 1129. njegov pomen je zrasel zlasti v poznem srednjem veku. saj je bila to prva štajerska postojanka na meji s Kranjsko, imela je svojo pošto in mitnico. Leta se je ohranila do danes kot najpomembnejši spomenik v tem kraju. Trške pravice z grbom, vklesanim na pročelju nekdanje občinske hiše. je Vransko dobilo leta 1868. Trg se ponaša tudi z enim najstarejših sakralnih objektov v dolini, to je cerkev sv. Mihaela, ki se omenja že leta 1123. Vsak od teh krajev, pa seveda še mnogi drugi, tudi manjši zaselki v dolini zelenega zlata, sestavljajo pisan mozaik zanimivosti in lepih doživetij za še tako zahtevne obiskovalce. Tisti, ki so dolino obiskali enkrat, se vanjo vedno znova radi vračajo. Spodnja Savinjska dolina se ponaša s številnimi kulturnimi ustanovami in znamenitostmi, vrednimi ogleda. V Žalcu so to poleg Zavoda za kulturo in Občinske matične knjižnice še Savinova rojstna hiša. Hmeljarski muzej in Gasilski muzej. V Grižah je Muzej parnih cestnih valjarjev, na Ponikvi etnografski muzej in v Preboldu Spominska soba Slavka Šlandra. V Žalcu pa si vsekakor velja ogledati nasade zdravilnih in dišavnih rastlin Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. nvwi tei/nm ^iovent/a Tbe green piece of Europe^ Raj za letni in zimski oddih Terme, hoteli, kmečki turizmi, smučišča... Zreče so se kot enotno naselje razvile šele v zadnjih dvajsetih letih iz vasi Zgornje in Spodnje Zreče ter Dobrave. Kot enotno urbano in komunalno urejeno naselje so bile proglašene za mesto leta 1987. Novi center Zreč se je oziroma se še razvija posebno na dobravski trasi, dvignjeni nad industrijsko cono ob reki Dravinji. Skokoviti razvoj mesta je plod nagle gospodarske rasti, kateri dajejo utrip predvsem industrijska podjetja Unior in Comet, širši Pohorski gozdovi in turizem, ki danes postaja glavna panoga in prioriteta celotne občine Zreče. Občina Zreče daje danes velik poudarek predvsem ohranjanju in nadaljnemu razvoju višje ležečih predelov. Skomarje in Resnik sta najvišje ležeči strnjeni naselji v Sloveniji. Na področju KS Skomarja, Resnika in Gorenja je veliko kmetij, kjer je glavni vir dohodka lesna dejavnost. Kvaliteta hlodovine in končnih izdelkov iz lesa, izdelanih na področju Pohorja je znana v Sloveniji in tujini. Vse več kmetij se odloča še za druge dopolnilne dejavnosti. Tako na področju občine danes lahko najdemo 12 kmečkih turizmov, ki so s svojo kvaliteto in domačnostjo poznane tudi izven naših meja. Zreče so sedež istoimenske občine, ki obsega šest krajevnih skupnosti: Zreče, Stranice, Gorenje, Skomarje, Resnik in Dobrovlje in so središče turistično se naglo razvijajočega Zreškega Pohorja z RTC Unior-Rogla. Prvi sledovi naselitve na zreškem področju segajo že skoraj 4.000 let nazaj v obdobje mlajše kamene dobe ali neolitika, kar dokazujejo številne arheološke najdbe na Brinjevi Gori in na Gračiču. Prvi pisani viri o usodi the krajev v zgodnjem srednjem veku so iz konca 10. Stoletja, ko je bilo zreško področje razdeljeno na več cerkvenih in posvetnih gospostev. Od gradov je bil nekoč najpomembnejši Zreški grad Freudenberg, ki je stal na hribu pod Brinjevo Goro in se prvič omenja leta 1224. CILJE Ž5km > < MARIBOR 42km LJUBLJANA I00km> Izleti: Brinjeva gora 607 m (1 ura). Loška gora - Loški grad ( 1 ura), Križevec - Turistična kmetija Urška (pol ure), Gračič - Sv. Barbara (1 ura in pol), Bork - Turistična kmetija "KORDON" (pol ure), Gorenje - gostišče Smogavc (1 ura), Stranice - Cankarjevi ribniki (2 uri), Resnik 942 m (2 uri in pol), Skomarje 944 m (2 uri in pol), Rogla 1517 m (4 ure). OBČINA ZREČE: 400 m nadmorske višine, 6.300 prebivalcev, PTT, AP, Banka Celje, Krekova banka, Zdravstveni dom, Lekarna, Zdravilišče Terme, bazeni, hotel, gostišča, bencinska črpalka, športna igrišča, blagovnica... Informacije: OBČINA ZREČE telefon 063 762-971, 762-968, fax 063 762 498. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI V NAŠIH GOSTIŠČIH V ŠEMPETRU, NA VRANSKEM, V VOJNIKU, ŽALCU, PARIŽLJAH PRI BRASLOVČAH, VELENJU IN HOTELU ŠTORMAN - RANČ VENIŠE PRI NAZARJAH. 'i^r 3 loven i jo Tbe gree)} piece of Europe* Mestna Občina Velenje Mesto Velenje je upravno, politično in gospodarsko središče Šaleške doline. Postaja tudi pomembno izobraževalno, kulturno in športno središče Slovenije, kar povečuje interes za obisk in ogled mesta, njegovih znamenitosti in tudi okolice. Velenje je mesto priložnosti za vsakogar. Ste za skok v muzej ali galerijo? Bi radi leteli z motornim zmajem? Bi radi smučali, kotalkah? Vam je morda več do plavanja v zdravilni vodi? Kaj pa dobro domače kosilo? Bi poskusili srečo v ribolovu? Vse to in še več lahko doživite v Velenju in njegovi bližnji okolici -za vsakogar je priložnost! Gostinstvo Turizem Trgovina d.o.o. Kersnikova 11, 3320 Velenje tel.: (063)855-336 fax.: (063)862-252 VELENJE: zanimivosti: • Kulturni center Ivan Napotnik • muzej na velenjskem gradu, knjižnica, galerija, Kavčnikova domačija • Turistično-rekreacijski center Jezero • nogometni in atletski stadion, teniška igrišča in dvorana, vodni športi, jahanje, ribolov, kamp, restavracija, fitnes • ŠRZ Rdeča dvorana • zimski in letni bazen, športne prireditve, sejmi. Vabimo vas v enega največjih športnih centrov na Štajerskem. V neposredni bližini modernega poslovenga centra Velenje lahko preživite napozaben dan v naravi, športni izziv na najrazličnejših športnih napravah, hkrati pa se lahko ob tem še čudovito zabavate. BAZEN HOTELA BARBARA V F TEŠI Hotel Barbara v Fiesi je visoke B kategorije. Stoji v mirnem zalivu, tik ob lepo urejeni plaži. Hotel ima 118 postelj, klimatizirano restavracijo, aperativ bar, recepcijo, zaprt bazen z ogrevano morsko vodo. trim kabinet, sauno, bistro z 200 sedeži na plaži in lastna pokrita parkirišča. Vse sobe in 6 hotelskih apartmajev so opremljene z barvnim TV sprejemnikom in telefonom, imajo balkon s pogledom na morje. Hotel ima tudi seminarsko-izobraževalni center. Hotel Barbara v fiesi vam prijazno odpira vrata skozi vse leto. RESTAVRACIJA JEZERO v VELENJU tel. 063-854-493 RESTAVRACIJA KLUB VELENJE tel. 063-862-131 VILA ŠIROKO v ŠOŠTANJU tel. 063-881-030 BISTROJI ARKADA. ORION in OAZA v VELENJU TURISTIČNA AGENCIJA tel. 063-855-336, 855-283 VABLJENI V GOSTINSKE LOKALE. TURISTIČNO AGENCIJO. HOTEL BARBARA V FIESI IN NA PRIREDITVE! TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE - SLOVENIJA utla herberstein NARAVA SPORT ZABAVA Vila Herberstein je gostišče I. kategorije v umirjenem, elegantnem secesijskem slogu. Leži najugovzhodnem delu Velenja, na blagi vzpetini ob robu smrekovega gozda. Gostišče ima 4 apartmaje in tri sobe - skupaj 14 ležišč. Glavna prednost in vrednost vile Herberstein je enkraten mir, bližina gozda s sprehajalnimi stezami in stezo za trim. Iz gostišča je čudovit razgled po vsej Šaleški dolini. V neposredni bližini sta letni in zimski bazen (80 m), malce dalje pa trgovski center s prodajalnami, butiki in malimi, prijetnimi gostinskimi obrati. ODPIRALNI ČAS: 12.00-23.00 PONEDELJEK IN NEDELJA ZAPRTO Slovenj Gradec mesto z bogato kulturno tradicijo V Slovenj Gradcu, mestu sredi Mislinjske doline, domuje umetnost, zato nas ne preseneča, da je bilo mesto z listino Združenih narodov leta 1989 imenovano za Glasnika miru. Kraj sam ni velik, ima pa bogato preteklost. Nastal je sredi Mislinjske doline, ki je bila zaradi ugodne lege že zgodaj naseljena. Na grajskem hribu, kjer je cerkev sv. Pankracija, je stal v srednjem veku grad, ki se prvič omenja leta 1091 kot Gradec (Grez). Ime je povzela naselbina, ki se je v 12. stoletju začela širiti po ravnini. Tej so že leta 1156 rekli Slovenj Gradec (Vindis Graz) in ga že pred letom 1180 povzdignili v trg, kmalu zatem pa je omenjan kot mesto. Zato velja za eno najstarejših mest v Sloveniji. Cerkev sv. Elizabete je bila zgrajena v romanskem slogu in posvečena 1251. leta, kasneje pa večkrat prezidana. V njej je velik oltar, ki sodi med najvidnejše dosežke baročnega kiparstva, izdelal ga je eden vodilnih štajerskih kiparjev Janez Jakob Schoy. V cerkvi je še vrsta drugih pomembnih umetnin. Kot muzej cerkvene umetnosti pa deluje Špitalska cerkev sv. Duha s številnimi umetniškimi deli. V Slovenj Gradcu so v srednjem veku delovali znani slikarji in številni mojstri umetne obrti ter podružnice znanih koroških rezbarskih delavnic. TURISTIČNE INFORMACIJE: Urad za turizem Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec Tel./Fax: 0602/41-940 MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITT Nekaj njihove dediščine je ohranjene tudi v Sokličevem muzeju, ki ima prostore v starem župnišču. V Slovenj Gradcu ima Galerija likovnih umetnosti spletene številne mednarodne vezi. Ustanovljena je bila 1957. Doslej so se zvrstile nekatere pomembne razstave pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Na razstavah sta sodelovala tudi Henrv Moore in Ossip Zadkin, slednji je Slovenj Gradcu podaril skulpturo pesnika G. Apollinaira, ki so jo postavili v atriju galerije. Del galerije je na prostem v parku na Štibuhu, skulpture pa je videti tudi v samem mestnem jedru Ob Glav nem trgu pa je rojstna hiša skladatelja Hugy \Yolfa. KOPE - DOŽIVETJE TUDI POLETI GORSKO TURISTIČNI CENTER NA KOPAH leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja (1543 m). Dostopen je po lepi cesti iz Slovenj Gradca (16 km), oddaljen od Maribora 72 km, Celja 50 km, Ljubljane 110 km, Celovca 80 km. Lepi smrekovi gozdovi, med katerimi leže trdne pohorske kmetije, segajo prav do vrha, ko preidejo v cvetoče alpske senožeti. Edinstveni park. poln lepot, čudovitih razgledov in miru, ki blagodejno vpliva na obnavljanje življenjskih moči za vsakodnevne napore. Posebno doživetje poleti in pozimi, za tiste, ki ljubijo sprehode v senci smrek, radi nabirajo gozdne sadeže in gobe. je to pravi kraj. Stare in mlade pa vabijo tudi mehke senožeti. KOPE - POLNO IN ENKRATNO DOŽIVETJE TUDI POLETI. Kdor jih obišče vsaj enkrat, se znova vrača in pri tem vselej odkrije kaj novega in zanimivega. Naj bodo KOPE vsaj nekaj dni v letu vaš novi dom. Vse dodatne informacije vam bomo z veseljem posredovali na GTC KOPE SLOVENJ GRADEC, Glavni trg 41 ali po tel.: 0602 42 391 fax: 0602 41 668 KOMPAS HOTEL Slovenj Gradec Hotel KOMPAS - B(**) * 21 enoposteljnih, 43 dvoposteljnih sob (prha, WC, telefon, radio, balkon), *4 apartmaji (kad. WC, telefon, radio TV, hladilnik, balkon), *kon-ferenčne dvorane (20, 30 in 80 sedežev) *restavracija. poletni vrt, aperitiv bar, kavarna, nočni klub, "Koroška izba" (25 sedežev): dietna, vegetarianska in otroška hrana *ples. video filmi, folklorni nastopi, družabne igre *picerija (200 m) * turistična agencija KOMPAS (10 m). Izletniške točke: Huda luknja (16 km; izhodišče Gornji Dolič). Kotlje. Rimski vrelec (9 km; 444 m/nm.v.). Prežihov-ina (11 km; rojstni kraj pisatelja Prežihovega Voranca), Ivarčko jezero (12 km: površina lkm2). Šentanel (25 km; turistična vas, 700 m/nm.v.). Poštarski dom (800 m/nm.v.; 3 ure peš poti), Kremžarjev vrh (1164 m/nm.v.: 2 uri peš poti) Uršlja gora -Plešivec (1700 m/nm.v.; 4 1/2 ure peš poti), *športno letališče, padalstvo, jadralstvo, tenis (5 km) KOMPAS Slovenj Gradec HOTEL KOMPAS 2380 Slovenj Gradec Glavni trg 43 tel.: 0602 42 295.43 176, fax: 43 179 gotovem ja Tbe green piece of Europe* Slovenske Konjice mesto, kjer iz preteklosti vidite prihodnost Dolina, kije leta 1160privabila kartuzijane, danes z ostanki njihove dediščine nemo vabi v svet miru, kjer se boste ponovno srečali z naravo in seboj. V poletnih mesecih bo oživelo poslopje, ki so ga kartuzijani uporabljali za obiskovalce - gastuž. Dolino boste, sledeč kažipotom, lahko zapustili po Vinski cesti, ki mimo številnih turističnih kmetij pripelje do starega mestnega jedra Slovenskih Konjic in se izteče v Skalcah. Slovenske Konjice hranijo v jedru svojega mesta mnoge kulturne in zgodovinske bisere: mestno galerijo, spomenik Sv. Florjana, spomenik Devici Mariji, cerkev Sv. Jurija,... Slovenske Konjice so tudi mesto zelenja, kjer so v parkih ohranjena nekatera zelo redka drevesa, le streljaj od mestnega jedra je gozd, ki predstavlja enega redkih ohranjenih ostankov nižinskih hrastovih gozdov. Slovenske Konjice vam ponujajo več kot prijeten izlet, oddih, ponujajo vam sprostitev in obogatitev. Zato: " V Slovenskih Konjicah postoj, prijatelj bo vedno s teboj " Vse informacije so vam na voljo v Turistično informacijski pisarni. Stari trg 29, 3210 Slovenske Konjice, tel: 754-122 (int.28), email: OBCJLOV.KONJICE@celje.eunet.si <&erme <&opolšica Oddih v dolini meseca POMLAD ■ POLETJE 1997 - do septembra VIKEND PAKET (2 dni) 11.300 sit 3 dni 28.250 sit 7 dni 39.550 sit 10 dni 56.500 sit cene vsebujejo: POLNE PENZIONE v hotelu Vesna vsak dan telovadbo v telovadnici in bazenu eno zdraviliško storitev pogovor pri zdravniku zabavne prireditve animacijo UPOKOJENC115% POPUSTA! Izjemno ugodni popusti za otroke ! (otroci do 5 let BREZPLAČNO bivanje) - turistična taksa 130 sit / dan - doplačilo za 1/1 sobo 1.000 sit - A kategorija 20% višje cene *pridržujemo si pravico do spremembe cen llfOiG'ARSKA DOLINA, d.o.o. Logarska dolina 9 3335 Solčava %■ li fer« t" • 'T,1 / tel./fax: 063/846-1 ^ > co -^r Q P §§ lu ZZL 8* »— CO —^ Ie co O o 2 s U_J P 5 Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini vabi v ANTIČNI PARK in JAMO PEKEL vsak dan od 8. do 18. ure. Vabljeni posamezniki, družine in zaključne skupine. Informacije po telefonu (063) 701-215, 702-138 KO SE ODPRAVLJATE NA DOPUST IMATE SLAB OBČUTEK, DA STE NEKAJ POZABILI. KOVČKI SO POLNI, OTROCI PREŠTETI, AVTO PRIPRAVLJEN........ • • • .........NE POZABITE NA 97,2 Mhz......... z vami že 35 let I I t W SLOVENJ GRADEC Meškova 21/2380 Slovenj Gradec/ tel.: (0602) 41-245, 41-818/ fax: (0602) 42-600 POLETJE 97 agencija priporoča peščene plaže Elafitskih otokov (Lopud, Koločep) že za 374 DEM (letalo, 7 x pol penzion) zelena oaza sredi Jadrana: Korčula že za 340 DEM (letalo, 7 x pol penzion) lepota narave in harmonija stare arhitekture: Cavtat že za 378 DEM (hotel lux kat., letalo, 7 x pol penzion) počitnice na otokih Hvar, Brač, Vis s posebnim letalom iz Ljubljane samo za ljubitelje moraj in sonca: križarjenje - 7 dni od otoka do otoka že za 360 DEM najcenejša izvenpenzionska ponudba: Balaton, madžarsko morje, 7 x pol penzion že za 159 DEM tudi Slovenija je ugodna: Portorož, hoteli Morje, 7 x pol penzion že za 290 DEM, otroci 50% popusta v kraljestvu narave: Rogla, novi apartmaji DOBER DAN (40-80 m.2, sauna, SATTV, piknik prostor) že za 420 DEM - najem za 4 osebe, 7 dni ugodne cene tudi v Izoli, Umagu, Novem Gradu, Poreču, Vrsarju, Rabcu, na Kvarnerju in srednji Dalmaciji v katalogu DOBER DAN. vabimo na izlete: velik izbor potovanj številnih agencij katerih programe lahko najdete na policah agencije DOBER DAN -gradovi Bavarske (23. - 24. Maj, 159 DEM) turistična agencija poslovalnica Šempeter, tel: 063/702-205, 063/702-405 poslovalnica METRO Celje, tel./fax: 063/481-550 poslovalnica Mestni trg Ljubljana, tel.: 061/126-41-73 Nikoli več tako ugodno z letalom - Dubrovnik^orčula 7 dni že za 340 DEM vključeno letalo, 7x pol penzion, ogled mesta odhodi iz Ljubljane, Maribora, Zagreba največji izbor hotelov v Dubrovniku kartica DOBER DAN s popusti (gostinske stor., rent-a-car, diskoteke) Pozdravljamo tisoč Slovencev, ki bodo z nami preživeli prvomajske praznike na Korčuli. Vabimo tudi vas v naše poslovalnice, da vam ponudimo naše programe ter vas seznanimo z ugodnostmi, plačilnimi pogoji... Za odhode z letalom v juniju, septembru nudimo plačilo na 6 obrokov oz. gotovinski popust (ostalo na 5 obrokov). Možno telefonsko naročilo in plačilo. Ej, ne mi reč, da ni res. O.K. So stvari, ki se jih z denarjem ne da dobiti. Ampak v bistvu me ne bo nihče prepričal, da se v tej naši dobi da kulturno eksistirati brez denarja. Moj denar ima stalen naslov na študentskem računu v Banki Celje. Prišel sem tja v nji hovo poslovalnico, komplicirali niso. Jaz sem njim moral dati potrdilo o mojih rednih dohodkih ali pa poroštvo staršev, v primeru, da imajo račun v Banki Celje (moji ga imajo), oni pa so meni dali študentski račun. Zdaj imam čisti profit. Moj denar lepo pedenajo, družbo mu delajo obresti, na izlet ga lahko s pomočjo bankomata peljem 24 ur na dan in če mi kakšen mesec uide, vem, da ga lahko najdem v limitu. Ej, pa še plačilno kartico Activa so mi dali. Vam rečem: So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 4) banka cel je V varnem zavetju tradicije PRIMORSKA VABI TKTD - Iti 7Af0C V potapljaški šoli Sharky na Bernardinu, kjer med vsako potapljaško sezono, od aprila do konca oktobra, izšolajo več kot sto ljubiteljev morskih globin, so prepričani, da potapljanje ni nevaren šport. Pod pogojem seveda, da imajo potapljaški navdušenci (in navdušenke - saj je med tečajniki kar polovica žensk) ustrezno znanje in opremo in da se držijo predpisanih pravil. Ta določajo, da morajo biti tečajniki stari najmanj dvanajst let, da se ne spuščajo pregloboko, da pod vodo ne ostanejo predolgo in da se na površje ne dvignejo prehitro. "Ce ostanemo pod vodo predolgo ali se vanjo spustimo preglo- boko, nastanejo v krvi dušikovi mehurčki, kar imenujemo dekom-presijska bolezen. Če se prehitro dvignemo na površje, ti mehurčki ne morejo zapustiti telesa po običajni poti. prek dihal. Zato zamašijo žile. se naberejo v sklepih in povzročijo paralizo ali celo smrt." pojasnjuje najpogostejše napake pri potapljanju Lado Cele-stina, ustanovitelj potapljaške šole Sharkv. Kot pravi, v Sharkvjevi šoli še ni prišlo do nesreče. Levji delež ima pri tem verjetno tudi sodobna tehnika. Potapljači jemljejo s seboj posebne računalnike, ki jih opozarjajo na čas in globino, s tem pa tudi na količino dušika v krvi. Sharkv je edini potapljaški center PADI in IANTD v Sloveniji. PADI (Professional Association of Di-ving Instruction) je ameriška organizacija, ki se ukvarja s športnim potapljanjem. Sedež ima v Kaliforniji, evropski sedež pa v švicarskem Hettlingenu. Organizacija IANTD (International Association of Ni-trox and Technical Diving) ima sedež v Miamiju in je postala že sinonim za tehnično potapljanje (potapljanje v večje globine in jame). Celestina. eden od treh inštruktorjev v bernardinski šoli, si je pri PADI pridobil naziv master inštruktor, pri IANTD pa advanced nitrox inštruktor. .'Obrti' se je naučil v Avstriji in Švici, intenzivno se potaplja že sedem let, leta 1992 pa je ustanovil potapljaško šolo na Bernardinu. Ljubiteljem morskih globin priporoča začetni tečaj PADI. Ta stane 30 tisoč tolarjev in ga je možno opraviti že v dveh koncih tedna. V ceno je všteta izposoja potapljaške opreme. Tečajniki dobijo mednarodno izkaznico PADI. Tistim, ki jih potapljanje nekoliko manj privlači, hočejo pa doživeti spust v globine, ponujajo, kot pravi Celestina. "enkratno podvodno avanturo". Za pet tisoč tolarjev se lahko spustijo dvanajst metrov pod morsko gladino in si ogledajo podmorski svet pod piranskim obzidjem. Tam se namreč potapljajo tečajniki bernar-dinske potapljaške šole. ki se lahko že prve dni spustijo še šest metrov globlje. MIRJANA CERIN Trekking po manj znanih kraških votlinah v zaledju obalnih turističnih središč Po jamskih brezpotjih Ker so po kamniti planoti med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino poimenovani približno štirje odstotki celotne zemeljske površine s podobnimi površinskimi in podzemeljskimi pojavi, je razumljivo zanimanje tako domačih kot tujih ljubiteljev narave za bolj poglobljeno spoznavanje Krasa. Zavedajoč se razmaha alternativnih oblik turizma, krhkosti kraškega podzemlja in nevarnosti nenadzorovanega obiska, so se nekateri jamarski inštruktorji in reševalci združili v komisijo za alternativni kraški turizem SPEGU, ki deluje v okviru Jamarskega društva Dimnice (informacije: tel. 066 - 52 60 36) iz Kopra. V desetih letih je v njihovem spremstvu preživelo 'aktivne počitnice' na slovenskem krasu približno 30 tisoč vedoželjnežev. Poglejmo, kaj bi lahko spoznali v njihovem spremstvu na južnem delu tako imenovanega matičnega krasa - na Socerbsko-podgorski planoti in Matarskem podolju. Pot pričenjamo nedaleč od razglednega so-cerbskega gradu, do katerega pridemo, če zavijemo s ceste Kozina - Koper na odcepu za Kastelec, kjer je Sveta jama. V njej je bila verjetno v začetku 17. stoletja urejena podzemna cerkev v spomin na svetega Socerba. ki naj bi tam prebil skoraj poldrugo leto. V tej edini podzemni cerkvi v Sloveniji lahko obiskovalci vidijo ostanke oltarja, v sigo vklesan kropilnik. ponvico s čudodelno vodo, pa tudi ostanke vinske kleti. Redni obiski so vsako nedeljo ob 14. uri. Prek robnega kraškega polja pri Kastelcu se spustimo pod previsno steno na koncu hudourniške doline nad Ospom. Za skrivnostnim obzidjem se med podornimi skalami splazimo v jamo Grad oziroma Grad osapski, 1600 metrov dolg in skoraj 55 metrov globok, poševni občasni kraški izvir. Prvih dvesto metrov lahko obiščemo brez posebnih težav. V dnu so vodne kotanje, razpadajoče sigove ponvice in kapniki. Za spust po blatnem rovu do sifona pa manj izkušenim svetujemo spremstvo vodnikov, ki posojajo tudi potrebno osnovno osebno in skupinsko opremo. Prek strmih stopenj Bržanije, prehodnega sveta med .Krasom in Savrini, ki se vleče od Ospa in Črnega Kala mimo Podpeči proti jugovzhodu, je speljanih več zanimivih planinskih poti. Eno pomembnejših slovenskih arheoloških nahajališč je jama pri železniškem useku nad Loko. Nepopoln opis lege in ostanki arheoloških izkopavanj nakazujejo, da so morda prav tu našli človeško čeljust, edini ostanek prazgodovinskega človeka pri nas, zdaj razstavljen v tržaškem naravoslovnem muzeju. Okoli 30 metrov nad Podpečjo je jama V gradu. Najlaže je dostopna s poti. ki vodi do stolpa nad steno. Prevrnjeno jamo lahko vidimo ob markirani poti iz Podpeči proti Hrastovljam. To je od spodaj odprt." več kot 30 metrov visok kamin v previsni steni. V njem so našli zagozdena bruna. Kdo jih je postavil tja, kdaj in predvsem kako. saj do njih ne moremo brez alpinističnih akrobacij"? Spustimo se še na severno stran Čičarije. kjer je kraški ravnik, v katerem so brkinske ponikalnice izdolble številne jame, tako da ga je prvi raziskovalec njegovega podzemlja Ivan Andrej Perko poimenoval jamarski eldorado. Ob slovenski planinski transverzali, med vasema Markovščina in Slivje ob cesti Kozina -Reka, je edina turistična jama Dimnice. Vsako nedeljo ob 15.30 se lahko obiskovalci spustijo po spiralno vklesani poti v 39 metrov globoko brezno v Plesno dvorano. V njej sta 22 metrov visoka kapniška stebra Kiklopa, ki sta med najvišjimi v Evropi. Od tu lahko pridejo do opuščenega vodovodnega zajetja - kar 99 metrov pod površjem - ali pa se dvignejo v višje nadstropje zakapanih dvoran, od Vilinske skozi Podorno (v kateri je velikanska kapniška zavesa) do Ponvične in Kitajske (z robom ponvice, ki vijuga kot miniaturen kitajski zid). Bolj vedoželjni obiskovalci se lahko napovejo upravljavcu jame. se v spremstvu spustijo do podzemnega potoka v Puščavi in mu sledijo do pritočnega sifona. Lahko si bodo ogledali tudi prekrasne sigove ponvice na koncu več kot kilometer dolge Martinske jame na Mavrovcu pri Gradišču. Za to pa bodo potrebovali nekaj opreme (posojajo jo koprski jamarji) in kondicije, saj je 20 metrov globoko brezno treba premagati z jamarskimi lestvicami. FRANC MALECKAR Osp, eno najlepših plezališč v Evropi, je raj tudi za ljubitelje narave Kjer v Gradu skovika velika uharica C OSP - "To je ogromna jama, ki je bila za to priložnost nadvse okusno okinčana. V kratkem času se je ta večer v njej zbralo okrog 3000 ljudi. " Tako je 10. avgusta 1910. leta poročala Edinost ob odkritju prapora Kulturnega društva Domovina v jami Grad nad Ospom. Danes je Osp bolj kot po sloviti jami znan kot eno najlepših plezališč v Evropi. Sem prihajajo plezat alpinisti ali tudi samo ljubitelji plezanja iz vsega sveta, celo iz Koreje, Amerike in južne Afrike. Ob letošnjih velikonočnih praznikih se je v kampu pri Vouku. ki so ga pred vasjo uredili pred tremi leti. zbralo okrog dvesto turistov. Na Mišji peči. kjer je zdaj že okrog tristo plezalnih smeri, je bilo tudi po sto plezalcev hkrati. "Pa Osp m,"pravijo domačini "raj samo za plezalce, temveč tudi za druge ljubitelje narave in miru." Tudi zato se ob plezalcih zadnja leta v Ospu skoraj skozi vse leto zbirajo turisti, ki si sem prihajajo ogledovat redke ptice ali bogato favno, mnogi pa se podajo tudi do mogočne jame, ki so jo domačini že pred davnimi leti poimenovali jama Grad. Prav ta jama je, morda še bolj kot 'razvpite' stene, ki sta jih leta 1977 odkrila Tržačana Lucijan Cer-golj in Roberto Gil-berto, zanimivost Ospa. Vhod v jamo je nekdaj služil domačinom kot pribežališče pred Turki, o čemer še danes pričajo ostanki utrdbenih zidov pred vhodom. Sem so se zatekali s konji in z vsem, kar so želeli skriti pred sovražniki. Do jame je nekdaj vodila tako široka pot, da so se do nje lahko vozili s kočijami, danes pa je do nje mogoče priti le še po ozki strmi stezi. Leta 1920 so namreč Italijani ob gradnji ceste Koper - Trst od tu odvažali material in povsem uničili cesto do jame. Pred dvajsetimi leti pa se je tik nad vhodom odkrušila še masa kamenja in skoraj povsem zatrpala vhod v jamo. Domačini si zdaj prizadevajo, da bi z denarjem iz programa Phare usposobili pot do jame, ki bi lahko postala edinstvena primorska, pa tudi slovenska turi- stična atrakcija. Osapci upajo, da bodo nekoč tu spet lahko prirejali koncerte in druge kulturne prireditve, tako kot pred sto leti, ko se je na njih zbiralo tudi po več tisoč ljudi. Od gospode, ki se je sem pripeljala s kočijami, do kmetov, ki so jo najbrž ubirali kar peš po strmih bližnjicah. Jama je namreč tako slikovita, da so jo že leta 1883 raziskovali Italijani. Pozneje so v njej odkrili tudi veliko arheoloških najdb iz rimske dobe. Do zdaj je raziskanih 3600 metrov jame Grad, ki pa sega še dlje. Njena posebnost so jezerca in pa naravna svetloba, ki proseva skozi skalovje. Ko ob močnih deževjih iz nje buči Osapska reka in žuborijo številni hudourniki, je to prava pesem, pravijo domačini. Kot je zanje najljubša pesem skovikanje velike uharice, ki se vsak večer oglaša z Velike stene. V osapskih stenah namreč domujejo tudi mnoge redke ptice: ob zaščiteni veliki uharici še hudournik, srebrna vrana, ki je že skoraj izumrla, jamski golobi, ki pa niso več povsem to, kar so bili nekoč, ker so se pomešali' z mestnimi. Od redke flore, ki raste v Ospu, gručasti vasi med Črnim Kalom in Zaveljskim zalivom v sosednji Italiji, ljubitelji najbolj občudujejo Tommasinijevo popkoreso, ki so jo tu odkrili pred približno sto leti. Razlogov za obisk Ospa je torej več kot dovolj. Po Tržačanih, ki so v povojnih letih prvi spet odkrili Osp, zadnjih nekaj let sem prihajajo turisti skoraj iz vsega sveta. Resda predvsem taki. ki sta jim od hrupnega obmorskega turizma .ljubša mir in divje naravne lepote. Zal jim Osapci razen urejenega kampa, parkirišč, sanitarij in vodovodnih pip za zdaj še ne morejo ponuditi prenočišč ali vsaj hrane v domači gostilni. Vendar je to le še vprašanje časa, kajti Osp postaja mala turistična Meka, o čemer pišejo tudi tuji časopisi. Čeprav ima vse svoj čar, tudi improvizacija. "Lani za Božič je začel nek češki turist brenkati na kitaro Sveto noč. Drugi so mu pritegnili, vsak v svojem jeziku. Kar solze sem imel v očeh." je pripovedoval eden od domačinov. Se bo kaj takega lahko ponovilo, ko bodo turisti vsak v svoji sobi ali urejeni gostilni? CVETA GUZEJ - SABADIN KONOBA CAMP v Avtocampu LUCUA i ^^^^^^^^^ Naj Vam okusne specialitete, prijazna postrežba in čudovit pogled na morje popestrijo brezskrbne trenutke * "m/F1 m stofljplbne ravijo, da je letošnje išnje leto za turizem očitnice. Znano pa je, i občina Piran v turi-Slovenije privlačen nogih. saj ponujamo katere priložnosti zovostne počitnice. Mesečevega zaliva runjanu do izliva je v vode Sredo-smo na 17.991 \obrežja postavili jkreativnih zdravi-n plavalnih baze-s^ teniških igrišč, ^hotelov, 3 avto-rinigralnico. ma-po^lišče, številna yse stanovanja, nfcpalcev nas je v poči'ot 17.000, na naer?a nam lQhko enkrčla družbo še In rac? &l°vencev-kot nlate- saJ tako vrvi oc° morJe vse Letos t' fi turizmi? kulture v da si c71 vas zato> obzidje.' Pira"Sko mesta. 7an> cerkve hišo, pcvo rojstno akvarij i} muuzei< Prav tako\.arhlve-soline z mbl)° ftare stva v SeČ si),mar" hiša - stis> 7o,nma Svetem Pe°\w u vila z mJart°ua edinega pon zbirko voznika Slot?a fre" ja kipov na S$.aler.l~ romarska cerinf in njanu ter ste , prireditveno .?? Avditorija, ki e že 25 let. letos Dnevi in večei ju so prelestni. \r,or" na naše morje. v?s pše morje na svet\ boste veliko voaeJl. nam buči kot mor jansko. n~ Vabim vas na pot,; župan občine FRANKO P, Princ Privoščite si enkratno potovanje v magično mesto, katerega ulice so polne vode in kjer je zgodovina pomembnej ša od sedanjosti. Obisk Benetk, sanje slehernega prebivalca zemeljske oble, vam lahko uresničimo v dobrih dveh urah vožnje z ladjo Prince of Venice. informacije in rezervacije vstopnice za Beneški likovni bianale rezervacije hotelskih sob (Portorož ... :■: ::rx: :e:.:-e dele. ci:.z x 2.500 OH - stroški reševanja ln vleke do najbližjega servisa 1001 - stroški vleke oz prevoza vozila do stalnega bivališča, če pa nenju servisa vozilo ni nogoče usposobiti za vožnjo do 2.500 DEM - stroški prevoza pptnikov ln prtljage od kroja pronetie nesreče oz. okvare do namenjenega krajo ali stalnego bivališča do 1.250 DEM - stroški za jooroao Taaonestne93 vozilo za čas dokler vozilo ni popravljeno do 3; S«rt, trojno Invalidnost, stroške zdravljenja ln stroške prevoza urlega zavarovonca nezgodne strt 12.500 DEM trojna lnvclianost 25.000 DEM stroški zercvijenje ln stroški prevoza urlega zavcrovcncc 12.30: ZL" Tatvino, vloBko tatvino, rop ter uničenje ali poškrjdovtrje prtljage ln osebnih stvari ■ dejanske škode, vender nojveč do 12.500 DEM, pri družinskei cli skupinske« zeverovonju pc nejveč ao 25.500 DEM Odgovornost zrMrovonca škoda iz odgovornosti zavarovanca zo vsak priner do zneska 25.000 DEM Prekinitev turističnega potovanja aH letovanja aH kasnejšo vrnitev z nJega - OejcTske stroške, vendar v skupne« zneskj nejveč ao 12.500 DEM Adriaticovo turistično zavarovanje velja no območju Evrope. Sklene se za naj»nj 8 dni, lohko oa tudi za daljšo dobo. Za vse dodatne Intonacije pokličite brezpldčno številko 080 11 10, Adriatic zavarovalna družba d.d. ^\ I * I \\ AVTOBUSNI PREVOZI d.d. • TURIZEM • LINIJSKI PREVOZI • AVTOŠOLA Izleti po Evropi z novimi najsodobnejšimi avtobusi. Z nami je vedno lepo, zato se nam pridružite: 29. april - 4. maj : Amsterdam - Bruselj Cinque terre Boromejski otoki 1. maj - 3. ma 1. maj - 3. ma 5. maj - 8. ma 9. maj - 11. maj 5. julij - 1 4. julij Gradovi Češke Gradovi Bavarske Ska ndinavija I & I Koper: Vojkovo nabrežje 32, tel. 066/41 -750, fax 066/41-729 I & I Ilirska Bistrica: Vojk o v drevored 2 a. tel. 067/81-055, 41-720, fax 067/41-720 Pokličite! Tbe green piece of Europe 49 GREMO na morje 0 '»it-jkf VABIMO VAS V SPECIALIZIRATI O GLASBENO TRGOVINO SEVER NA SLOVENSKI OBALI! NUDIMO VAM BOGAT PRODAJNI f PROGRAM IN EDINI V SLOVENIJI STROKOVNI SERVIS, REZERVNE DELE IN CUSTOM KITARE. ČE IMATE POSEBNE ŽELJE, ZAHTEVE IN POTREBE, NAS PREJ POKLIČITE NA TEL. 066/65-130 IN NE ZAMUDITE, KAJTI Z OBISKOM PRI NAS SE BO VAŠ DOPUST ZARES IZPLAČAL!!! SEVER GLASBILA IN GLASBENA OPREMA POD IZOLSKIM STADIONOM ŠKOCJANSKE JAME OBISKI VSAK DAN: UNESCO 1986 LISTE DU PATRIMOINE MONDIAL ŠKOCJANSKE JAME SO VPISANE V SEZNAM SVETOVNE DEDIŠČINE PRI UNESCO VI - IX: 0.00,11.30, 13.00,14.00, 15.00, 16.00, 17.00 IV, V, X: 10.00, 13.00, 15.30 XI - III: 10.00, nedelje, prazniki tudi ob 15.00 INFORMACIJE: tel: 067/60-122, 60-169 fax: 067/73-384 HTG SEŽANA, ŠKOCJANSKE JAME MATAVUN 12, 6215 DIVAČA HOTELI, TURIZEM, GOSTINSTVO P.O. SEŽANA PREŽIVITE PRVOMAJSKE PRAZNIKE NA KRASU od 25. 4. - 29. 4. ali od 30. 4. - 4. 5. HOTEL TABOR V SEŽANI: 4 polp., prost vstop v Casino Sežana, ŽE OD 12.350 SIT tel. 067/31-551 PENSION RISNIK DIVAČA: 4 polp., ŽE OD 14.060 SIT tel. 067/60-008 MOTEL KOZINA: 4 polp., 1x brezplačen vstop v Disco Bar, ŽE OD 15.580 SIT tel. 066/82-611, fax: 066/81-395 NAVEDENE CENE SO BREZ TURISTIČNE TAKSE. MOŽNOST ZANIMIVIH IZLETOV PO KRASU. DOBRODOŠLI Vsi kupci, ki bodo v času od 22. 4. 1997 do 22. 5. 1997 poslali v kuverti na naslov uprave izpolnjen kupon s priloženo etiketo kupljenega izdelka STEFANEL z žigom prodajalne bodo sodelovali v nagradnem žrebanju. Pošiljatelj Pošta EMONA OBALA KOPER d.d. Program STEFANEL 6000 Koper, Pristaniška 12 lil 3I«W^ %o 22. 5. lahko! nagradnem žrebanju! Izpolnjene kupone pošljite v kuverti do 28. maja 1997 na naš naslov. NAGRADE 1. nagrada bon za 20.000 SIT 2. nagrada bon za 10.000 SIT 3. nagrada bon za 5.000 SIT 4. 30 T-shirt majic 5. 30 obeskov STEFANEL Prodajalne STEFANEL Slovenija: LJUBLJANA, Kongresni trg 3 in Nazorjeva 4, MARIBOR, Gosposka 5, CELJE, Stanetova 11, KOPER, Čevljarska 3 in Zeleni park, BLED, TPC, BREŽICE OSTALA PRAVILA: Imena izžrebancev bodo objavljena v vseh prodajalnah po opravljenem žrebanju 28. 5. 1997. Izžrebanci prejmejo darilne bone ali nagrado priporočeno po pošti v roku 7 dni po žrebanju. Darilne bone lahko vnovčijo v vseh zgoraj navedenih prodajalnah v roku označenem na bonu. Darilni bon ni mogoče zamenjati za denar. Uslužbenci EMONE OBALE ne smejo sodelovati. Vsi izpolnjeni kuponi postanejo last organizatorja akcije in z njimi prosto razpolagamo. 3 C/ primorske novice AJDOVŠČINA - ZGODOVINA NA PREPIHU' V osrednjem delu Vipavske doline, ki jo od vzhoda proti severu oklepajo visoke planote Nanosa. Hrušice in Trnovskega gozda in jo na južnem delu od Krasa ločujejo Vipavski griči, leži Ajdovščina s svojo okolico. Nastala je kot rimsko naselje v 2. stoletju pr. n. št. z imenom mansio Fluvio Frigido - ob mrzli reki in služila kot obcestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkanski polotok. Obzidje poznejše Castre je razvidno še na treh stranicah, ohranjenih pa je tudi nekai stolpov. Leta 451 jo Atila na pohodu v Italijo poruši. Od takrat pa do leta 1507. ko je cesar Maksimiljan I. podelil kraju tržne pravice, o Ajdovščini ni veliko podatkov. Leta 1656 je naselje odkupil grof Edling, ki je skupaj z vipavskim gospodom, grofom Lanthierijem zgradil most čez Hubelj. ki je pomenil mejo med dvema avstrijskima deželama. Kraj se je začel hitreje razvijati, ko je nadvojvoda Karel obnovil cesto preko Cola in Hrušice do Ljubljane. Posebno atraktiven je vzodni del mesta z restavriranim obzidjem s stolpom in renesančnimi grajskimi arkadami. V jugovzhodnem obnovljenem stolpu pa je zanimiv gostinski lokal. Ob izgradnji tržnice - v neposredni bližini - so odkrili tlorisne zasnove antičnih hiš in značilne rimske terme, ki so sedaj urejene kot lapidarij. Na levem bregu Hublja Za vse podrobnejše informacije o celostni ponudbi, prireditvah, vodstvih za izlete pokličite Turistično informacijski center občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a. telefon 065/ 63 113. N A Hotel Planika v Ajdovščini razpolaga s 53 prijetnimi sobami s 120 ležišči, od tega je okoli polovica sob najvišje kategorije. Udobje dopolnjujejo restavracija z 250 sedeži, aperitiv bar, letni vrt, športno zabaviščni prostor za mlade in menjalnica. Restavracija Mlinček je lokal z 'dušo', ki daje prednost italijanskim jedem. Odločite se lahko za testenine, ki jih pripravljajo na 'sto načinov', ali za pizzo, ki jo pečejo v rustikalni krušni peči. 'V MLINČKU SE BOSTE POČUTILI KOT ZAŽELENI GOST' AEROKLUB "JOSIP KRIŽAJ" Ajdovščina GORIŠKA C.50, 5270 AJDOVŠČINA TEL, FAX:065 61 138 DEJAVNOSTI AEROKLUBA: - OSNOVNO ŠOLANJE ZA PILOTE JADRALNIH LETAL - OSNOVNO ŠOLANJE ZA PILOTE MOTORNIH LETAL - OSNOVNO ŠOLANJE ZA PILOTE UL LETAL - PANORAMSKI POLETI Z MOTORNIMI LETALI - PANORAMSKI POLETI Z JADRALNIMI LETALI - ATRAKTIVNI POLETI Z OLDTIMER LETALOM ležijo Šturje. v preteklosti samostojno naselje, ki imajo še danes svojstvene značilnosti podeželske vipavske arhitekture. Poleg naravne dediščine: Ot-liško naravno okno, izvir Hublja. kraški pojavi, posebne vrste favne in flore ter okame-nin, je za občino značilna še kulturna dediščina. Najštevilnejši so sakralni spomeniki s pestro in dragoceno notranjo opremo, ki so nastajali od gotike naprej, največ sledov pa jim je vtisnil barok. V bližini je starodavni Vipavski Križ in eno redkih ograjenih naselij na Slovenskem. Tabor nad Črničami. Tehnični spomeniki se vežejo v glavnem na vodo. kot pogonsko silo mlinov in žag. ob Hublju so v preteklosti delovale papirnica, pivovarne, elektrarna in ob Lokavščku tudi kotlarne. Specifična panoga na Otliško naravno okno Ajdovščina, Castra ajdovskem koncu pa so bile fužine. katerih ostanki so še danes lepo vidni nedaleč od izvira Hublja. Pilonova galerija hrani stalno spominsko razstavo, posvečeno slikarju in fotografu Venu Pilonu, ob tem pa prireja tudi številne likovne razstave domačih in tujih umetnikov. V Lavričevi knjižnici je spominska soba pisatelja dr. Danila Lokarja. Poleg velikega porasta malega podjetništva v zadnjih letih se območje razvija tudi v športno rekreacijski smeri, saj mu to omogočajo naravne danosti in ustrezni objekti. Če bi si radi ogledali Ajdovščino in okolico iz višine, vas s športnega letališča prav radi zapeljejo pod oblake. Razgled bo enkraten. Za vse prijatelje dobre hrane in vinske kapljice bodo poskrbeli na turističnih kmetijah, gostinskih obratih in seveda tudi v hotelu Planika, kjer lahko tudi udobno prespite, če se vam bo zahotelo ostati pri nas več časa. Skratka - Ajdovščina in okolica je prijeten in zanimiv kraj za obisk. Prepričajte se sami. P I L O N O V GALERIJ A i D O V S t I N Odprto: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro. B soboto in nedeljo med 15. in 18. uro Zaprto: ponedeljek in I. dan praznika Veno Pilon: Ajdovščina, 192 Tbe j?reen piece of Europe* 51 Opojnost Kanala, slikovitega mesteca ob Soči To razgibano in enkratno naselje z znamenitim mostom pozdravi obiskovalca v Soški dolini, 19 kilometrov severno od Nove Gorice. Kanal se uvršča med najlepše kraje ob Soči. Njegova zgodovina sega vse tja v deveto stoletje in prav tradicija ter preteklost sta mu vdahnili svojstven čar. Poleg izjemnih kulturno-zgodovinskih spomenikov kraj bogatijo najrazličnejši kulturni dogodki, ki skozi vse leto privabljajo številne obiskovalce. Kanal je lepo urejeno naselje s pošto, banko, zdravstvenim domom in lekarno, manjšimi trgovinami, avtobusno in železniško postajo. V njem lahko tudi prenočimo, bodisi v hotelu ali pa v avtokampu Korada tik ob Soči. Mestece je obenem čudovita iztočnica za kopico izletov vzdolž doline ali pa v hribovje, ki se ponosno boči nad reko Sočo. Kanal je središče mlade in naglo razvijajoče se občine Kanal ob Soči, ki skuša s pestro turistično in kulturno ponudbo oživiti in obogatiti življenje v občini in obenem njenim obiskovalcem nuditi prijazno počitnikovanje v zavetju znamenitega kanalskega mosta, ki izvira iz 16. stoletja, gotske hiše in bistre reke. Skozi vse leto se v Kanalu vrstijo najrazličnejše prireditve. Med najzanimivejše nedvomno sodijo: pustovanje s predstavitvijo tipičnih liških mask, Sta-ničev pohod v mesecu aprilu, skoki s kanalskega mosta v avgustu, Kogojevi dnevi v septembru in OKREPČEVALNICA ■VINOTOČ" KANAL Telefon 065/51-155 NA CESTI KANAL - KAL NAD KANALOM GOSTIJLLVA PETRICKA telefon 065/51-654 Kuhamo preproste in imenitne jedi. Ponedeljek, torek zaprto. praznik kostanja na Ligu v mesecu oktobru. Poleg teh vidnejših prireditev si tako v Kanalu kot v bližnjih naseljih Deskle in Ročinj lahko ogledamo še vrsto manjših in zanimivih prireditev turističnega in kulturnega značaja. Pot nas lahko zanese tudi v Galerijo Rika Debe-njaka v bližino znamenite gotske Marijine cerkve iz 13. stoletja. Na osrednjem trgu lahko občudujemo Neptunov vodnjak iz leta 1815, ki predstavlja boga morja. Središče starega dela Kanala pa je Kontrada, kjer se vsako leto začenjajo Kogojevi dnevi, glasbeni festival, posvečen znamenitemu kanalskemu skladatelju Mariju Kogoju. Prvega maja vsako leto svoja vrata odpre avtokamp Korada, ki nudi prijetno kampiranje tik ob Soči. Tako domače kot tuje turiste gosti vse do konca septembra. Popotniku, ki si zaželi počitnikovanja ali zgolj obiska v tem slikovitem kraju, pa priporočamo, da se oglasi na ObčiniKa-nal ob Soči. kjer mu bodo prijazno postregli z željenimi informacijami. GOSTILNA DERMOTA PLAVE telefon 065/52-085 Odprto: od 11. do 23. ure, razen torka in srede; v juliju in avgustu od 10. do 23. ure, razen srede. KANAL OB SOCI Priložnost za organizirane skupine do 120 ljudi. Prehodnim gostom nudimo prenočišča. Prodajamo dnevne ribolovnice za reko Sočo. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 065/51-008 PASARELA KLUB DESKLE Telefon 065/52-244 Odprto vsak dan od 15. ure dalje, ponedeljek zaprto. KST PRG0N0V MLIN V AJBI SE rekreiraš, sprostiš, odpočiješ, naspiš, naješ in odžejaš. Telefon 065/51-613 GOSTILNA V LEVPI Pertovt Ada Strežemo po naročilu in sprejemamo skupine. Rezervacije po telefonu 065/50-840. Se priporočamo! OKREPČEVALNICA Maver Marjan s.p. tel.065-593-077 URNIK: petek, sobota 17. - 22. nedelja, praznik 15. - 22. OKREPČEVALNICA PRI MOSTU PLAVE Koren Karlina Tel.:065/52523 Specialiteta: postrv pa tudi druge jedi po predhodnem naročilu. Lokve - tudi pri nas je lahko prijetno Le 20 kilometrov od Nove Gorice ležijo na nadmorski višini 965 metrov Lokve, že od nekdaj priljubljena izletniška točka sredi Trnovskega gozda. V samem središču vasi stoji penzion Paradis s katerim upravlja družina Bremec. V Paradisu se ponašajo z odlično lovsko kuhinjo, saj imajo lastno oboro z jeleni lopatarji in mufloni, katere si lahko tudi ogledate. Postrežejo vam tudi z domačimi vini in krajevnimi specialitetami kot so jota, polenta, idrijski žlikrofi, krajevno značilne gobe, domač štrudelj, itd. V neposredni bližini je prijetno igrišče za mini golf, v zimskem času pa smučišče. Popoldneve vam Bremčevi krajšajo z vozno s fijakarjem, lahko pa vam osedlajo tudi konje za potep po Trnovskem gozdu. Ljubitelji lokostrelstva si lahko izposodijo lok, kolesarji pa gorsko kolo za obisk bližnjih izletniških točk, npr. Ledene jame. Restavracija razpolaga z 200 sedeži, 100 gostov lahko sedi na pokritem letnem vrtu. Sobotne in nedeljske popoldneve in večere vam popestrijo s plesno glasbo. V sedmih moderno opremljenih sobah je prostora za 17 gostov. Rezervacije in dodatne informacije dobite po telefonu 065/49-407. Nova Gorica - naravne in zgodovinske znamenitosti, ki jih obuja sedanjost Biseri od Branika do Lijaka Goriška dežela je kot dlan med Alpami in morjem. Malokje najdemo na tako majhnem prostoru toliko mnogovrstnih posebnosti. Goriški slavček Simon Gregorčič je za svoje bivanje v tedanjem Rihem-berku zapisal: "Pod trto bivam zdaj. v deželi rajskomili...' Tam in v bližnji okolici je več biserov, ki jih je moč obiskati in si jih ogledati v enem zamahu'. Na Primorskem so gradovi, ki izvirajo še iz srednjega veka. redki. Narava je tu le redkokje ponudila priložnost, da bi si fevdalci izbrali grajski položaj vrh visokih prepad-nih sten. Zadovoljiti so se morali z manjšimi vzpetinami in prav zato so kmalu, ko so gradovi odigrali svojo zgodovinsko vlogo, postali pripravni kamnolomi za vse, ki so v bližini kaj zidali. Nič drugače ni bilo z rihemberš-kim gradom nad današnjim Branikom, kjer so arheologi sicer našli tudi sledove železnodobnega gradišča, ob vznožju gradu pa tudi rimsko keramiko. Rihemberški vitezi so v virih omenjeni že 1.118. leta. vendar gradu samega ni mogoče postaviti v tisti čas. Domnevajo, da so bili rihemberški vitezi najbrž fevdniki goriških grofov, ki so. ko so Rihemberški izumrli. 15. stoletja v naše kraje vpadati Turki, so naselje utrdili z obzidjem in takrat je dobilo ime Tabor, medtem ko je novo naselje pod njim v ravnini ohranilo staro ime Domberg oziroma današnje Dornberk. Že razpadajoči grad so s posestvi vred v začetku 19. stoletja kupili grofje Coronini. Ker je bila nevarnost, da se grad skupaj s stolpom zruši na kmetske hiše. so ga okoli 1.840 podrli. Kamenje so porabili za obnovo nekaterih hiš in za gradnjo mlina ob Vipavi. Na gričku južno od Tabora so ostanki razvalin: tam je verjetno stal stolp Santinela. s katerega naj bi grajski biriči nadzirali delo tlačanov v vinogradih. Naselje Vogrsko ima zanimivo zgodovino že iz pradavnih časov. Tam mimo tekla rimska cesta iz Ogleja Panonsko nižino in na Balkan. Kraj se ponaša z obnovljenim gradom, umaknjenim na rob vasi na rahlo dvignjen teren, kjer je verjetno že stal srednjerenesančni dvorec iz leta 1.524 in je pomemben primerek Je oddajali grad v najem različnim plemenitaškim rodbinam. Grad je velikanski kompleks, njegov osrednji del je mogočni, 27 metrov visok stolp s trimetrskimi stenami, ki še vedno obvladuje grad in njegovo silhueto. Nastanek stolpa postavljajo v čas pozne gotike, v 15. stoletje, na kar naj bi kazali ohranjeni gotski arhitekturni členi. Skozi dostop v nadstropju pridemo do stopnic v zidu, ki nas privedejo do ploščadi vrh stolpa z novejšo zidno krono in romantičnim stolpičem iz 19. stoletja. Tabor nad Dornberkom z gradom je bil v srednjem veku pomembna postojanka, ker je obvladoval pot ob reki Vipavi in prehod na Kras skozi Železna vrata. Leta 1.232 so ga od goriških grofov dobili dornberški gospodje. Ti se prvič omenjajo leta 1.152. V njihovem grbu je upodobljen trnjev grm v zlati vazi; verjetno izvira od tod ime Trnjev grič - Dornberg. Od leta 1.407 so imeli last nad Dornber-gom grofje Rabatta. ki so živeli v Gorici. Ko so začeli v drugi polovici baročnega stavbarstva. Bosizijev grad ali Božičev grad', kot so mu rekli domačini, je zdaj obnovljen, sredi 18. stoletja pa so ga prezidali v podobo, kakršno je ohranil še danes. Zdaj so mu vdihnili še dušo: v njem se odvijajo kulturne in druge prireditve, okolica pa ponuja idealne možnosti za sprostitev v naravi in rekreairanja. tudi s konji. Lijak je nestalen močan kraški izvir pod strmim robom Trnovskega gozda. K njemu pridemo iz Lok pod vinogradi proti Smihelu. Ime je dobil po lijakasto oblikovanih strmih, mestoma prepadnih stenah zatrepa. Po izviru se imenuje tudi potok, ki izvira le po daljših deževjih, ko voda silovito pridere iz številnih lukenj med skalami in nekaj dni dobesedno vre iz zemlje. Na skalnem robu nad Lijakom leži 15 metrov dolg in deset metrov visok naravni most. imenovan Skozno. Od tam je lep razgled na spodnji del Vipavske doline in na Furlanijo, do tja pa je moč priti po kolovozni poti južno od Trnovega. Zanimiv je še desni pritok Lijaka, potok Globočnik. Ob sotočju dveh stalnih povirnih krakov tega potoka je nastala prostrana globel s strmimi in celo prepadnimi pobočji. Voda glavnega potoka pada v dveh. okoli pet metrov visokih slapovih, dere v brzicah in se umirja v tolmunih, ki jih zaradi obilice podornega gradiva ne najdemo. Pristop do tja je za Kromberškim gradom, ko se v ostrem ovinku glavne ceste odcepi proti zahodu poljski kolovoz, ki se rahlo vzpenja, v zadnjem delu pa ostro zavije v strmi breg. V ovinkih nadaljujemo po stezi, ki na začetku poteka prek zamočvirjenega izvira in po sto metrih pripelje do potoka. Ob njem se spustimo do najvišjega slapa. Izjemna razgledna točka nad goriškim poljem je bila že nekdaj tudi strateškega pomena. V prazgodovinskem času je bilo tod močno utrjeno gradišče, katerega obrambni okop na severni strani je Potovanje od Branika do Lijaka ali narobeje zanimiva tudi drugače". Številne gostilne, kmečki turizmi, rekreacijske točke in še marsikaj zvabi popotnika, da oddahne in si okrepi dušo in telo. Vmes je tudi reka Vipava, iz katere so potegnili že kar lepo število kapitalnih rib. tod je bila narava radodarna, ko je sprejemala prve naseljence - in nič drugačna ni danes. Po njej so se - kot bi rekel Gregorčič - obrnili' tudi njeni ljudje. Letos jo preveva še poseben navdih: občinsko središče Nova Gorica se pripravlja na svojo 50-letnico. ki bo jo obhajala prihodnje leto. prav toliko let pa bo jeseni minilo, odkar je bila ta prelepi del po drugi svetovni moriji dodeljen matični domovini. še dobro viden. V pozni antiki je bila utrdba spet poseljena in na starem okopu je bilo dograjeno obzidje, katerega ostanke še lahko sledimo. Velik pomen je selišče ohranilo tudi še v zgodnjem srednjem veku in morda je tam utrdba Siliganum, katere ime se je preneslo v naselje ob Soči - Solkan. V času prve svetovne vojne je bilo arheološko območje močno poškodovano in tudi cerkvice sv. Katarine danes ni več. Posebej velja omeniti, da je območje Lijaka zavarovano kot naravni spomenik. Na osončenih skalnatih pobočjih namreč uspeva to-ploljubna' vegetacija z nekaterimi pravimi submediteranskimi rastlinskimi vrstami. Najznačilnejša tam rastoča sredozemska vrsta je zimzeleni hrast - quercus ilex. pTimoTske novice oslovem Tbe greeti piece o/ Europi 53 #8 "Predaj se vetrom -naj gre. kamor hoče! Saj srce se nairiska in izjoče!" (Oton Župančič. Izbrane pesmi) Barve poletja na Goriškem s. 'o kraji, ki ostanejo v srcu! Goriška denimo..! Če je Goriška pozimi privlačna zaradi bližine Mediterana, ki mehča ostrino severnih alpskih vetrov, pomlad in poletje razveselita srce s sijočimi barvami... Obkrožajo jo z borom zaraščene kraške planote, sončna in I 'ipavska dolina, tu se vode temne Vipave objemajo s silovitimi modrozelenimi valovi Soče. ujete v bregove Tolminske. Češnje v briških gričih so odcvetele in vinogradi obetajo dober pridelek... Temni šepet Trnovskega gozda pripoveduje skrivnosti... Toliko vsega na tako majhnem prostoru! Kot bi lepote objemale Novo Gorico, ki se z zelenjem in sproščenostjo tako zelo razlikuje od utrujajoče sivine mest. In nenarejena gostoljubnost: takšne skorajda ni več najti! Se vam zares zdi le naključje, da je prav tu pognal korenine Hit. kije Novi Gorici in njeni širši okolici dodal ravno pravšnji ščepec začimb, potreben za dobro počutje ali pač odlične počitnice sodobnega človeka? Nova Gorica je privlačen počitniški kraj - pa tudi odlično izhodišče za raziskovanje lepot Goriške na obeh straneh meje. Pojdite z nami' V samostanu Kostanjevica na griču tik nad mestom počivajo člani francoske vladarske družine Bourbonov, na dntgi strani se na položnem pobočju beli Krombetški grad z muzejem. Doživeti morate sončni zahod z romarske Svete Gore, ki se nad Sočo pri Solkanu pne pod nebo - pogleda ni mogoče primerjati z ničemer drugim.' Šport na Soči - kajak, kanu ali morda pustolovščina z raftom -je nekaj najlepšega, če nimate raje prijetne toplote vode v jezeru Vogršček. Griči Goriških brd so obliti s soncem - uidemo mu v hladni kleti katerega od znanih vinogradnikov: briški gospodatji so med najboljšimi evropskimi kletarji. Kot na dlani se odpre pogled tja vFurlanijo in Italijo. V daljavi se bleščijo zgodovinsko bogata mesta.- Oglej. Videm. Palmanova. Čedad in kraji v Benečiji, Benetke ob sinjini Jadrana. Trst in v bližini pisani grad Miramare. Če naredite krog čez slovenski Kras. vsekakor morate obiskati Postojnsko jamo in Škocjanske jame! Pa spet Goriška, kjer ste dobrodošel gost: veliko ptijetnih restavracij, lokalov, bistrojev in gostiln nosi podpis Hita. Prepoznate jih po kakovosti storitev, domiselni ponudbi in spoštljivem odnosu do kulinarične tradicije. Razvedrilo je najpomembnejši del počitnic ali prazničnih dni. Zakaj ne bi v Novi Gorici stopili v hotel Park ali Perla, ki ponujata največ banitih možnosti sprostitve? Park in njegova mlajša sestrica Perla, hotel s štirimi zvezdicami, sta zares svet zabave v malem. Ne le zaradi različnih iger na srečo, ki so za vsakogar izjemno privlačne! Tu si lahko ogledate zabavne in varietejske programe, koncerte, balet, pevske nastope - le kje se lahko še srečate z evropsko znanimi pevskimi zvezdami? Seveda so tu tudi diskoteke, pa tenis, bazen alifitnes. masaža... Kot gost Hotela Perla ali Park imate pri ponudbi seveda posebne ugodnosti...! Kakovost gostinske ponudbe cenijo predvsem sladokusci, prija pa nam vsem. VHitovih restavracijah in lokalih je kakovost pravilo: kaj je lepšega kot okušati prekinjeno pripravljeno hrano, h kateri sodijo najboljša domača in svetovna vina, ki vam jih pomaga izbrati izkušen som melier? Dobro je vedno dobro, pa čeprav ste prišli v Perlo na poslovno konferenco ali srečanje, morda sestanek ali seminar. Klimatizirana in odlično opremljena konferenčna dvorana vam omogoča resno delo. Perla pa ponuja tudi možnost za zdnižitev dela s prijetno sprostitivijo... Nova Gorica je mlada kot ljudje, ki tu živijo in na Goriškem so bane sonca še posebno žive. Delite jih z vašo družino ali prijatelji! H&T Hoteli Igralnice Turizem C. IX. korpusa 35. 5250 Solkan, Nova Gorica tel. 065 28 221, 27 258 (prodajna služba), faks 065 26 430 TgTVmoTstafe novice i^r Slovenija Tbe green piece of Europe* 55 S»G*S SKUPNOST GRADOV PiA SLOVENSKEM Ptujski grad Grad Snežnik Loški grad Dvorec Goričane Katera beseda vzbuja toliko različnih asociacij kot prav beseda grad. Ob misli nanjo se pred našimi očmi vrstijo povorke vitezov, hudobnih graščakov in zakletih grajskih mladenk, med prizore turnirjev in serenad se nizajo podobe puntarskih kmetov, ki kličejo po maščevanju za prestane krivice. Nešteto zgodb je, ki so povezane z našo predstavo o gradovih, saj je ljudska do-mišlija prav tu najbolj razpela krila. Dandanašnji pa gradovi in njihovi dediči, v nižinah raztreseni dvorci, niso več neme priče preteklosti. Čedalje bolj se kot sodobno urejeni muzeji, galerije ali turistične postojanke vključujejo v sodobni zrcljenski ritem s pestro paleto dogajanj in ponudbe. Ob klasičnih restavracijah so na voljo poročne in sejne dvorane, vinske kleti z vinotekarni; veliko je možnosti tudi za športne dejavnosti, od tenisa do golfa, čolnarjenja in jahanja, pa do lova in ribolova. SKUPNOST GRADOV NA SLOVENSKEM • NA GRADU 1 • 2250 PTUJ Bovec - srečanje Bovec s Trentarsko dolino in z dolino Koritnice je prava izbira za tiste, ki si želijo okrepiti telo, zbistriti um in umiriti dušo. Med alpskimi vršaci, ki varujejo bistro zelenomodro Sočo, je mogoče najti mir in avanturo. Sredozemski blagodejni vpliv in svežina Alp se tu zlivata v okrepilno harmonijo. Edino Bovec ponuja še do 4. maja možnost smučanja na visokogorskem smučišču Kanin z nadmorsko višino čez dva tisoč metrov, takoj za tem pa se zimsko smučarsko središče levi v poletni turistični center, ki mu daje slikovita reka Soča razpoznaven čar. Ko si gostje izberejo nastanitev v urejenih hotelih Alp in Kanin s 463 ležišči, bazenom, savno in tenis igrišči ali pa se odločijo za apartmaje v Kaninski vasi oziroma pri prijaznih družinah, se bovška počitniška avantura lahko začne. Letos prvič z Alpkomercovo kartico gostov v žepu, ki omogoča popust pri plačilu športnih dejavnosti in karte za Kanin ter brezplačen obisk trentarskega informativnega centra in vseh muzejev v posoški dolini do Nove Gorice. #ATC * prvomajska smuka * poletna izletniška točka * izhodišče za planinske ture * izhodišče za ogled linij I. svetovne vojne * poleti s padali * obisk koče Petra Skalarja * visokogorski kras Soča je radodarna; ponuja vznemirljivo raftanje z izkušenimi vodniki, svoje skrivnosti od- ZASEBNI APARTMA PINTARIČ BOVEC * komfortni apartma za 4 osebe * 1 km iz centra Bovca na mirni lokaciji * vrtna uta - piknik prostor DVOR 41, BOVEC Telefon 065/86-693 Informacije po 16. uri DOLINA TRENTE APARTMAJI IN SOBE Umirjene družinske počitnice lahko preživite pri družini Pretner, Trenta 8, 5232 Soča Telefon 065/89-364 PARAGLID1NG BOVEC, RAFTING IN GOSTIŠČE VAN ČAR - PRENOČIŠČA, DOMAČA HRANA Prva celovita ponudba športnih aktivnosti v Bovcu: * rafting * kajak * hidrospeed * kanu * planinski izleti * letenje z jadralnim padalom v dvoje * spuščanja v brezna * jamarstvo * canvoning * najem gorskih koles * odprti bazen Telefon 065/86-330, 86-520, 86-840 Če se še niste odločili za dopust, pokličite penzion KAMP KLIN, Zorč, Lepena 1, telefon/fax (065)89-356 * rafting * kajakaška šola * canvoning * planinske ture * snow rafting Telefon 065/86-128, fax 065/86-172 p*VmoTšfce novice 'j^T SVoveniia TVw vrptm taim nf F.umlv^ 57 miru in avanture za osvežilno kopanje in piknike. To poletje bodo raftarje in kajakaše presenetili urejeni dostopi do reke, ljubitelje pešačenja pa nove urejene pešpoti, ki jih v celem tednu ne bodo prehodili. Tudi kolesarjev Bo-včani ne puščajo na cedilu. Zanje bosta poskrbela Avrigov in Integralov avtobus, ki v po- BOVEC posoški aeroklub TOLMIN LETALIŠČE BOVEC 5230 BOVEC, P.P.15 TEL: (065) 86-310 • panoramski poleti • letalska šola jadralnega, motornega letenja in padalstva • najugodnejši pogoji za poletno jadranje v Sloveniji • možnost najema letal z učiteljem ali brez T 0 U R 8 Trg Golobarskih žrtev 47 BOVEC Tel.: 065 86 123 Tel./fax: 065 86 064 NAJVEČJA IZBIRA NAJEMA KVALITETNIH ZASEBNIH APARTMAJEV V BOVCU TER APARTMAJEV V KANINSKI VASI APARTMAJI Kaninska vas, Bovec *************************************************************************** INFORMACIJE IN REZERVACIJE TUŠI d.o.o. Bovec telefon 065/195 501 fax 065/195 588 letni sezoni izmenoma dnevno povezujeta Bovec in Kranjsko goro preko Vršiča. Letos jima bodo priklopili posebni prikolici za kolesa, tako da se bodo kolesarji lahko z avtobusoma popeljali izbrane vmesne postaje na tej poti in se nato odpravili naprej ali nazaj s kolesom. Ena izmed vabljivih izbir je denimo dolina Lepene, v kateri čaka planinski dom Klementa Juga in gorska pot proti Krnskemu jezeru. Možnosti za planinarje-nje je sicer na Bovškem toliko, da vseh ni mogoče našteti. Vabijo brezpotja, kjer gamsom delajo družbo črede ovac, ki popotnika pospremijo do slikovitih ovčjih planin, kjer si lahko privoščijo redko specialiteto -ovčji sir in skuto. Posebna ponudba je poletni vzpon z gondolo na Kanin. V 30 minutah vročo dolino zamenja sveži visokogorski kras, ki s svojimi brezni slovi kot obljubljena dežela jamarjev. Od tu je tudi izhodišče za ogled linij I. svetovne vojne. Ostanke fronte je mogoče najti po hribih in dolinah. Bovško je delila mejna črta med vojskujočima se stranema. O bolni avanturi človeš- tva pretresljivo pripoveduje zasebni muzej v Bovcu. Bovško letališče vabi s panoramskimi preleti in možnostmi za motorne in jadralne letalce, mogočni Mangrt nad dolino Koritnice pa je z vzgonskimi zračnimi tokovi izziv za jadralne padalce. V tej tesni dolini čepi slikovita vasica Log pod Mangr-tom, na poti proti Bovcu pa mogočna trdnjava Kluže, pri kateri se bo letos poleti prvič mogoče po dveh urejenih poteh spustiti do dna kanjona Koritnice. Vse alpske lepote na enem mestu najdemo v neukroćeni Trentarski dolini s tipično arhitekturo nekoč siromašnih, danes pa vse bolj v turizem vpetih domačij s skupno že 200 turističnimi ležišči. Nad njimi se vzpenja lani odprt center Triglavskega narodnega parka, v katerem je mogoče izvedeti vse o posebej zavarovanem delu slovenskega ozemlja. Trento poznajo ribiči z vsega sveta, zadnje čase pa tudi ljubitelji jahanja, saj Pristava v Lepeni edina na Bovškem ponuja možnost učenja jahanja in treakin-gov s konji. Alpkomerc Tolmin d.d. [Trgovina in gostinstvo Bovec: hotel Kanin, hotel Alp, Kaninska vas, zasebni apartmaji Tolmin: hotel Krn • kvalitetna namestitev • izposoja koles in posredovanje športnih programov • organizacija izletov in tematskih tur • posredovanje najema avtomobilov NOVOST: kartica gosta • vsak izmed naših gostov dobi kartico, ki mu omogoča brezplačen obisk najpomembnejših atrakcij v dolini (tolminski muzej, Kobariški muzej, informativni center TNP v Trenti), popuste pri športnih programih in žičnici na Kanin REZERVACIJE IN INFORMACIJE: HOTEU ALPKOMERC Trg 18, 5230 Bovec telefon: 065-86-022, 86-370 telefax: 065-86-081 KUPON: prosim, pošljite mi naslednje informacije: O cenik bivanja v hotelih, O cenik bivanja v apartmajih, O ponudbo športnih aktivnosti O drugo:_ Ime in priimek: Naslov:_ Termin bivanja, za katerega se zanimam: _ Za vsako rezervacijo na osnovi tega kupona nudimo 5% popusta ponudba velja do konca maja 1997 Cerkljanska ob vsakem letnem času Še nikdar vam ni bilo tako prijetno! Cerkljanska je pozimi pravi beli paradiž. Poleti je zeleni gaj. Za marsikoga je največja radost obisk teh krajev spomladi ali jeseni, ko zdravje v očarljivi naravi zajemate z veliko žlico. V smučarskem centru Cerkno pozimi smučate po želji in zmožnostih. Za spremembo lahko skočite še v bazen. Oh, saj res, ste že nabirali^ borovnice na pobočjih Črnega vrha? Se enkrat obiščite partizansko bolnišnico Franjo, če vam ugaja, pojdite še v Ravensko jamo, Divje babe ali v Za-kojco in na Police. MESTNI MUZEJ IDRIJA-CERKNO KANDIDAT ZA NAGRADO EVROPSKI MUZEJ LETA 1997 VAS VABI NA IDRIJSKO IN CERKLJANSKO Lepih, zanimivih in poučnih kotičkov je pri nas toliko, da vseh mogoče še ne poznate niti jih ne morete videti ob enem samem obisku. Ob prvem obisku Idrije Vam priporočamo ogled zbirk Mestnega muzeja Idrija na gradu Geurerke-negg z osrednjo razstavo o petstoletni zgodovini rudnika in mesta. Tu boste dobili informacije o ostalih objektih. Odprto: vsak dan od 9.00 do 18.00 (tel.:065/71-135). Muzejski oddelek v Cerknem Vas pouči o bogati preteklosti Cerkljanske, tu so vse leto na ogled naličja znanih pustnih sem. cerkljanskih iaufanev. Odprto: od 15. aprila do 15. oktobra vsak dan, razen ponedeljka od 9.00 do 14.00 (tel.:065 75-018). V ozki soteski Pasice Vas pričakuje avtentično ohranjen spomenik iz 2. svetovne vojne. Partizanska bolnišnica Franja Za obiskovalce je odprta vsak dan od 9.00 do 18.00. Možen je tudi ogled z vodičem. Na skrajnem robu Cerkljanske pa leži Zakojca. rojstni kraj priljubljenega primorskega pisatelja Franceta Bevka. Za obisk njegove domačije se dogovorite pri Tušarjevih, (tel.:065/79-800). L>0 f>1*' ŠTRUKLU GOSTILNA m PIZZEtfLJA Plališcva 1, CERKNO Tel.: 0#S 25 01 i PR PADKEJC" CERKNO, tel.: 065 75 754 Nudimo: domač pršut, želodec, ealame, klobase in zaeeko. OKREPČEVALNICA PLIMA, doc Podjetje za gostinstvo, trgovino in storitve Cerkno, telefon 065/745 122, 065/745 220, fax 065/75 148 Gostinstvo V neokrnjeni naravi, 4 kilometre iz Cerkna vas v poletni vročini osveži in vam vlije novih moči zavetje visokih dreves in šumenje potoka. Nahajamo se tik ob parkirišču za bolnico Franja. Obisk tega edinstvenega evropskega spomenika lahko združite z obiskom BARA Franja. Nudimo vam tople in hladne pijače, tople in hladne prigrizke, sladoled in turistične spominke -tudi idrijsko čipko. Poskusite lahko idrijske žlikrofe, po predhodnem dogovoru vam pripravimo piknik v naravi - po želji s harmonikarjem. Piknik je lahko tudi malo drugačen, namesto mesa z ražnja vam pripravimo zelje ali "smukavc" in ocvirkovco. To je tipična cerkljanska jed. Trgovina V centru Cerkna se nahaja minimarket "Pri Micki". Nudimo vsa osnovna živila in gospodinjske potrebščine. Priporočamo nakup idrijskih žlikrofov in mesnih izdelkov domače mesarije Podobnik iz Čepleza pri Cerknem. Odprto tudi ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne. NUDIMO TOPLE NAPITKE, BREZALKOHOLNE PIJAČE, ALKOHOLNE PIJAČE, RAZNA PIVA, TOPLE SENDVIČE, VROČI BUREK CERKNO, GLAVNI TRG 2, telefon 065/745 145 ODPRTO: OD 5.30 DO 23.00 turistična kmetija PRI FLANDRU Zakojca 1, 5282 Cerkno. teL: 065/79-800 NAŠA PONUDBA: domača hrana, prenočišča REKREACIJA: jahanje, sprehodi v naravi, izletniški turizem, ogled hiše Franceta Bevka Marta in Peter Brus Želin 8, Cerkno tel./fax:065 75 297 Nudimo: domačo hrano prenočišča - vse sobe s telefonom, TWC-ejem ribolovne dovolilnice urejene pešpoti blovenVia Tbe green piece oj rlurope* 28. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE 4 K 7) V petek in soboto, 5. in 6. septembra 1997 Ptuj z okolico vabi ... Ptuj je s svojim kulturnim, naravnim in drugim bogastvom pravi turistični biser. Najstarejše slovensko mesto z okolico resnično ponuja veliko: ob bogastvu kulturnozgodovinske dediščine (grad je s 60 tisoč in več obiskovalci na leto drugi najbolj obiskan grad v Sloveniji) še termalno vodo, bogato vinsko tradicijo in neokrnjeno naravo Slovenskih goric in Haloz. Turizem ima tu bogato tradicijo. Začetki organizirane skrbi za razvoj turizma in urejenost okolja v mestu segajo že v leto 1376. V statutu mesta iz tega leta namreč piše, da je sodnik moral skrbeti za čistočo in urejenost mesta zaradi meščanov samih in številnih tujcev. Ptuj pa je tudi edino mesto v Sloveniji, ki ima svoj mestni vinograd. Lani so ga obnovili in zasadili s trsi renskega rizlinga. Prvi pridelek bo že prihodnje leto. Mestno vino, katerega ime še iščejo, bodo prodajali v buteljkah kot turistični spominek. Ptuj je v državi in zunaj nje znan po prireditvah, ki življenju in delu v mestu dajejo dodatno privlačnost. Nekoč uveljavljeno trgovsko in bančno središče - te pozicije si znova pridobiva - je znano s svojimi tremi sejmi (Jur-jevim 23. aprila, Ožbaltovim 5. avgusta in Katarininim 25. novembra). Daleč najodmevnejše pa so v zadnjih letih ptujske pustne prireditve, ki trajajo več dni. Poleti je Ptuj z okolico eno samo prireditveno dogajanje, ki dajejo prednost doživljajskemu turizmu. Vseh prireditev je več kot sto, v celem letu pa več kot petsto. Zelo aktivna so turistična društva, ki pripravljajo kmečke praznike v številnih krajih: na Polenšaku in Destrniku, v Zamencih, kjer pripravljajo tradicionalni gobarski praznik, na razglednem stolpu na Gomili je posebej živahno ob 25. juniju - prazniku samostojnosti. V Ptuju in okolici deluje več konjeniških klubov, ki pripravljajo večdnevne pohode v okolico spomladi in jeseni ter organizirajo šole jahanja. Na devetih turističnih kmetijah na širšem območju Ptuja ob koncu tedna na stežaj odprejo vrata obiskovalcem, ki pridno segajo po dobrotah kmečke kuhinje. Te kmetije se tudi redno ude-ležejejo vsakoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij v začetku aprila v Ptuju, kjer njihovi izdelki že po tradiciji segajo po najvišjih priznanjih. Julija in avgusta pa je živahno tudi na ptujskih ulicah in trgih. Predvsem gre za kulturna dogajanja, ki imajo namen popestriti siceršnjo ponudbo in tudi poleti privabiti v najstarejše mesto ob Dravi, ki se ponaša za največjim umetnim jezerom v Sloveniji, čimveč domačih in tujih obiskovalcev. Ptujske poletne prireditve pomenijo poskus vračanja nekdanjih zelo odmevnih ptujskih kulturnih srečanj. V času ob občinskem prazniku, po novem ga mestna občina Ptuj praznuje 5. avgusta, pa je v mestu živahno zaradi prireditev v okviru ptujske poletne noči. In še na eno veliko prireditev ob koncu poletja ne smemo pozabiti: XVIII. slovenski festival domače zabavne glasbe, ki poteka vsako leto prvi konec tedna v septembru - letos je to v petek in soboto, 5. in 6. septembra. Dogajanja je še veliko; za vse, ki pridejo v Ptuj, je najbolje, da vzamejo v roke dopolnjeno izdajo novega turističnega vodnika Ptuja, v katerem je veliko podatkov o preteklosti in sedanjosti Ptuja. Z aktualnimi informaciji jim bodo postregli delavci tunstičnoinfor-mativnega centra na Slovenskem trgu 14, kjer so na voljo tudi mesečne informacije o prireditvah na širšem območju Ptuja. Lepote Ptuja pa bodo obiskovalcem najbolje predstavili vodniki podjetja Ptujske vedute, ki imajo sedež na ptujskem gradu. Na ogled jih lahko popeljejo tudi s turističnim vlakcem Ptujčanom. Majda Goznik ^ Ploven iia _Tbe gnen piece of Europe* i 1 Spoznajte haloške griče in gostoljubne domačine Skrivnosten, slikovit in vabljiv je gričevnat svet Haloz ob meji s sosednjo Hrvaško, kjer je doma tradicija vinogradništva in sadjarstva in kamor vas vabijo gostoljubni Haložani. Sem se življenje znova vrača. Vse dosedanje študije o razvojnih programih za Haloze so pokazale velike možnosti razvoja turizma, dopolnilnih dejavnosti, ekološke pridelave hrane, rekreacije, vse to pa povezuje vinska turistična cesta. Razvojne vizije so se začele s strategijo razvoja haloških občin, pred dvema letoma se je pojavil projekt vinskih turističnih cest -haloška ima številko 11, projektu so sledili študijski krožki, letos pa je družinsko podjetje Halo iz Pristave pri Cirkulanah s timom strokovnjakov pripravilo obsežen program za razvoj Haloz do leta 2001. V haloških občinah Zavrč, Gorišnica, Videm in Majšperk so z novimi projekti odločneje začrtali pot, po kateri jih bo v lepše čase vodilo tudi bogastvo naravne in kulturne dediščine, želijo se predstaviti z odprtimi srci in gostoljubnostjo. V zadnjih nekaj letih se je v Halozah premaknilo pri gradnji infrastrukture, čeprav so kot celota še zmeraj demografsko ogroženo območje. Vendar domačini in novonastale občine delajo z novimi idejami in načrti, razvojnimi programi, skupnimi pristopi, z vso strokovnostjo in zaupanjem v svoje znanje. Se ne-dolgo tega smo na enem od mnogih priložnostih srečanj v Halozah slišali, da si razvoj v haloških krajih lahko obetajo samo z razvojem gospodarstva, kmetijstva, večjim odstotkom zaposlovanja, s turizmom, mednarodnimi odnosi tik ob meji, pa tudi z ugodnimi turističnimi in tržnimi možnostmi doma in v tujini. Vse to na papirju že imajo, pomagala naj bi jim tudi država z ugodnimi krediti in z nepovratnimi razvojnimi sredstvi, kajti brez tega bodo le težko uspeli. Prva priložnost je haloška vinska turistična cesta. Projektna naloga je stara blizu tri leta, prve sadove pa bo rodila že ob bližnjih prvomajskih praznikih, ko bodo ob cesti postavili table in kažipote, ob tej priložnosti pa ponudili tudi prve zloženke. Celostno podobo ceste pripravlja podjetje In-forma echo iz Ljubljane. Vendar v projektnem svetu ne bodo ostali samo pri tej nalogi, že prihodnje leto nameravajo izdati obsežen katalog o VTC 11, pripraviti tu- ristične prireditve, ustanoviti turistični urad in sestaviti vabljive turistične pakete. Občina Gorišnica naj bi z gradom Bori predstavljala kulturno-turistični center, športno -rekreacijski center bi imela občina Videm, romarsko-turis-tično pot bi prevzela občina Majšperk, zibelka vinogradni-ško-turističnega centra pa bi postala občina Zavrč z izletniško točko Svabovo. Turizem v Halozah si lahko predstavljamo samo ob združitvi z naravnimi in kulturnimi spomeniki onkraj Drave, na Ptujskem in Dravskem polju. V mislih imamo najprej300 let staro Dominkovo domačijo (ob regionalni cesti Ptuj - Ormož), še edino lepo ohranjeno panonsko hišo na Slovenskem, enkraten primerek podeželske arhitekturne dediščine. Nekoč je bila samo osamljena hiška sredi vasi, danes je že skoraj prenovljena, pod skrbnim očesom občine Gorišnica in osnovnošolcev pa bo tam kmalu urejena muzejska zbirka, pripravljena delavnica šeg in navad - skratka ponujala bo marsikaj dragocenega. Z Dominkovo domačijo naj bi nastala tudi nekakšna turistična "veriga" zanimivih stavb: gradov, sakralnih spomenikov in viničarij ne samo občine Gorišnica, ampak tudi drugih treh haloških občin. Ce se boste odpravili v haloške kraje po vinski turistični cesti, se podali po haloški planinski ali evropski pešpoti, vas bo pot ponesla med prijazne ljudi, okusili boste dobro kapljico in pestro paleto tradicionalnih jedi ter spoznali marsikaj zanimivega. Tatjana Mohorko 62 TEDNIK 750 let kulture \ ina A A Ptuj p.o. / Vinarstvo. Slovenski1t. Trstenjakom 6 / SLO 2250 Pni telefon 062 772 S21 / tele fa.\ 062 Obiščite najstarejšo klet na Slovenskem ter pokusite naša vina v vinskem hramu. Obiščite nas v naši maloprodajalni, kjer vam postrežemo s haloškimi vini, z žganim programom PETOVIA ter s sirupi za vsak okus. Lahko nas pokličete vsak dan od 7. do 15. ure, da se dogovorimo za ogled kleti in degustacijo, ki je možna vsak dan - tudi ob \ nedeljah in praznikih. Pokličite nas po telefonu: 062 772-821 062 773-201 in slaščičarne V PTUJSKIH PEKARNAH IN SLAŠČIČARNAH pripravljamo za vsak dan kruh in pekovsko pecivo vseh vrst. Znani so -naši izdelki: krofi, gibanice ter slaščičarsko pecivo. Posebna novost so trajni pakirani proizvodi: toast, skandinavski kruh, haloški kruh in raznovrstna peciva, ki smo jih obogatili s celimi zrni pšenice, sončnic, lanu in sezama ter spekli na čisto domač način. Ob praznikih pa na mizi ne smeta manjkati odlična orehova potica in sadni kruh. Mestna občina Ptuj Ptuj je eno redkih starodavnih mest, ki svojega srednjeveškega jedra ni obdalo z velemestno džunglo. Danes šteje okoli 20.000prebivalcev, antična Poetovia pa jih je imela celo 40.000. Mesto je nastalo ob ugodnem prehodu preko reke Drave, ob jamarski cesti, tranzitni rimski cesti in ob križišču evropskih, predvsem trgovskih poti, ki so mu skozi stoletja vtisnile pečat srednjeevropskega mesta. Znano je po dragocenih arfieoloških zbirkah, po svojem mestnem statutu iz leta 1376, po bogati vinski kulturi, po sejmih, po lastni glasbeni dediščini, po meščanski, grajski in samostanski arhitekturi, izpričani že od 9. stoletja naprej. Se posebej v pustnem času pa vsako leto z mestom zaživi korani. Mesto je obdano z vinorodnim gričevjem, ki v svojih nedrih skriva očarljive dvorce in cerhice iz preteklih časov. Razgibana okoliška pokrajina nudi obilo priložnosti za lov in ribolov, čolnarjenje itd., raz\ito je tudi motorno letalstvo, zmajarstvo, balonarstvo in drugi atraktivni športi. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na znamenita ptujska vina, ki so že v srednjem veku slovela po vsej Evropi Si želite sprememb? Vam je morje predaleč? Bi radi preživeli vsestransko razgiban konec tedna ali celo počitnice? Ste športnica ali športnik in si poleg "menjave okolja" želite med prazniki ali dopustom tudi vsakdanje rekreacije? Vas mika spoznati starodavni Ptuj "včeraj in danes" z bogato okolico ? Uživate v vrhunskih vinih in dobrotah slovenskih kmetij? Vas mikata lov in ribolov ali pa vsakdanji sproščujoči sprehod in kolesarjenje ? Hočete namesto kuhalnice vzeti v roke lepo knjigo in jo v miru prebrati v apartmaju ali na terasi sredi zelenja, svojem šotoru ali prikolici? Bi poleg plavanja v štirih zunanjih ali notranjih bazenih, savni, fitnesa, obiska lepotilnega salona... hoteli uživati tudi v deskanju in veslanju? Kaj pa poleteti z balonom ali motornim letalom? Te in še mnoge druge želje in pričakovanja Vam uresničimo v TERMAH PTUJ, ki ob vrelcih natrijeve hidrogenokarbonatne zdravilne termalne vode preraščajo v novo zdraviliško-rekreacijsko središče. S sodobnimi metodami zdravljenja Vam lahko pomagamo, da se boste prijetno počutili! Pripravili smo vam počitniške programe za teden dni že od 43.900 SIT! Vikend program že od 10.700 SIT! Zavrtite telefon: 062 771-721, 771-782, in izvedeli boste kar Vas zanima! 64 TEDNIK ' iilt Slovenko 65 3 a. «5 •C s •iS I Vi i •o O C! ■S I •s u I N Bujta repa 1 kg kisle repe 70 dag mesnatih svinjskih kosti 2 del prebrane, oprane kaše 4 žlice tekoče masti, 1 žlica gladke moke 1 čebula, šcep^tuj 20 zrn popra, šce lovorov list, sol ajo probajte.« Kosti damo kuhat v mrzlo vodo. kjer naj počasi vro pol ure. Dodamo kislo repo. po potrebi še prilijemo vode in na zmerni temperaturi kuhamo še eno uro. Proti koncu kuhanja dodamo oprano kašo. ki mora ostati na površini repe. zato jedi ne mešamo, ker bi se prijela dna posode. Ko je kaša kuhana, poberemo kosti iz repe in z njih oberemo meso. ki ga damo nazaj v repo. Dodamo lovor, poper in kumino. Iz masti, moke in drobno sesekljane čebule naredimo svetlo prežganje in mu tik preden ga zalijemo z mrzlo vodo. primešamo strt česen. Prežganje gosto razkuhamo in repo z njim zgostimo. Preden jo ponudimo, ji prilijemo nekaj žlic soka. ki seje nabral pri peki pečenke. Bujto repo naložimo v široko lončeno skledo, po vrhu pa razvrstimo rezine pečenke ter ajdove in prosene kašnice. Narava deli svoje darove tam, kjer je najlepša. V Radencih je bila radodarna. Obdarila jih je z vrelci mineralne in termo-mineralne vode, blago bioklimo in zdravilnim sladkovodnim blatom. Zdravilišče, ki se ponaša s stoletno tradicijo, pa podarja darove narave bolnim, da ozdravijo, in zdravim, da okrepijo telo in duha. TRI SRCA ZA ZDRAVO SRCE VAS POČITNIŠKI PROGRAM V RADENCIH od 1. julija do 1. septembra Počitnice so stvar družine, zato so v Radencih pripravili programe za otroke in odrasle skupaj, pa tudi za vsakega posebaj. Tedenski program vsebuje: 7 polpenzionov, jutranji jogg-ing in vodno aerobiko, kopanje v Termah Radenci — 3-krat dnevno prost vstop —, družabni večer s plesom, popoldanski piknik v gozdičku pri Ježu, otroški počitniški klub, 1-krat mineralno kopel, 1-krat savno, pitno kuro z mineralno vodo Radenska tri srca, animacijski program za odrasle in otroke, pregled pri zdraviliškem zdravniku, večerjo v zidanici Janžev hram, tenis in šolo tenisa, kolesarske in avtobusne izlete, jahanje, spust po Muri, ribolov, panoramske izlete z letalom... Zdravilišče Radenci ponuja v prijetno razčlenjenem hotelskem kompleksu veliko udobja. Po opremljenosti in konceptu ni namenjeno le bolnikom, ampak tudi zdravim za utrditev psihične in fizične zmogljivosti. Zminerali in ogljikovim dioksidom bogato mineralno vodo Radenska tri srca uporabljajo na več načinov -pitne kure ob boleznih ledvic, sečnih poti in prostate, kopalne kure ob boleznih srca in ožilja ter za hidromasažo pri boleznih ustne sluznice. Termomineralna voda je učinkovita pri zdravljenju revmatičnih in ginekoloških obolenj, zdravilno sladkovodno blato pa pri kroničnih revmatskih obolenjih ter degenerativnih obolenjih hrbtenice in sklepov. Programi zdravljenja so različni: zdravstveni, preventivni in tudi takšni, ki so namenjeni sprostitvi. V Ra-dence prihaja tudi vedno več zdravih gostov, ki se želijo spočiti in si nabrati novih moči na številnih športnih terenih. Možnosti za to je veliko ... Usodno za Radence je bilo leto 1833, koje študent in poznejši zdravnik Karel Henn odkril vrelce mineralne vode, jih raziskal in začel izkoriščati. Hotel Terapija, ponosna priča zdraviliške tradicije. Nastanitev gostov je mogoča v hotelskem kompleksu Radin in Miral, A- in B-kategorije, ki ga krasijo in bogatijo številni družabni prostori in klubski saloni s pestro izbiro zabavnih, kulturnih in še kakšnih prireditev. ZDRAVILIŠČE RADENCI hotel Radin, 9502 Radenci tel.: 069 65 331, 66 596 faks : 069 65 604 Možnosti rekreacije so številne: plavanje, tenis, kolesarjenje, mini golf, jogging, fitnes, jahanje, lokostrelstvo ... iTSiovenvio fi7 V severovzhodni Sloveniji, nedaleč od avstrijske in madžarske meje. v deželi stare vinske kulture, termalnih in mineralnih vrelcev ter dobrih ljudi ležijo Radenci, zdraviliško mestece s stoletno tradicijo. V RADENCE POT VRadencih ni nikoli dolgčas. Ponudba zdravilišča se prepleta z zabavnimi in športnimi prireditvami v kraju in okolici, ki jih organizirajo občani. Zraslo je v pokrajini, ki je izredno razgibana in prijazna, kjer je skoraj vsako naselje na svojem največkrat vinorodnem griču, ki jih povezuje vinska cesta. Stare viničarije in zidanice ob njej pričajo o tradiciji vinogradništva; vinotoče in turistične kmetije s ponudbo vrhunskih vin in domačih dobrot pa lahko raziskujete peš, s kolesi, s kočijo ali kar na konjskem hrbtu. Domačini, ki so se zapisali naravi in jo ohranjajo takšno, kot se jim je zaupala, vas bodo sprejeli kot svoje znance in prijatelje — prijazno in gostoljubno. Kapela, prijetna izletniška točka, le streljaj oddaljena od Radencev, je s svojimi tristo in nekaj metri najlepša razgledna točka v Slovenskih goricah. Ponuja pogled v skrivnosti pokrajine ob reki Muri, ki je znana po ribjem bogastvu, na zelene gozdove, polne gozdnih sadežev in divjadi. Raj za ribiče in lovce. 1. -2. maja LOKOSTRELSKI TURNIR FITA STAR 17. maja MARATON TREH SRC 24. maja AKROBATSKI ROČK & ROLL 19. junija PRVI OBČINSKI PRAZNIK 21. in 22. junija FESTIVAL CVETJA julija in avgusta RADENSKE POLETNE PRIREDITVE 10. avgusta BANOVSKI KOLESARSKI MARATON 15. avgusta ZAGON KLOPOTCEV NA KAPELI 24. avgusta 17. KOLESARSKI MARATON TREH SRC 21. septembra 2. KOLESARSKA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO RADENSKE 28. septembra PRAZNIK JESENI NA KAPELI 2. - 5. oktobra MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE 18. oktobra MOŠT IN KOSTANJ - DOBROTI NAŠE POKRAJINE 8. novembra MARTINOV TEK - POHOD, KOLESARJENJE 16. decembra ŠTEFANOV PLES - SREČANJE ZDOMCEV OB KONCU LETA Vabimo vas, da jih doživite. TESTO: 40 dag moke, 3 dag kvasa, žlička slad-_ korja za kvas, približno 2,5 del mleka, 1 jajce, 5 dag masla ali margarine. ^ NADEV: 1,5 kg skute, 3 jajca, 2 del kisle smetane, sladkor v prahu za posipanje. Iz naštetih sestavin in vzhajanega testa zamesimo srednje mehko testo, ki naj vzhaja. Razvaljamo ga na prst debelo v velikosti srednje velikega loparja. Rob testa naj bo nekoliko debelejši, da nadev ne bi uhajal. Ko kvasenica na loparju ponovno vzhaja, jo obložimo z nadevom in spečemo - najbolje v krušni peči. Nadev: skuto zdrobimo z vilicami in jo zmešamo s smetano, ki smo ji vtepli jajca. Se vroče premažemo s kislo smetano. Po želji potresemo s sladkorjem. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami. z družino ali v skupini se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. V kratkem bo na voljo tudi zavarovanje z asistenco v tujini. Zavarujemo bogastvo zdravja? ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE TERME lENDMHk Na skrajnem severovzhodu Slovenije, na križišču poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom, je mesto Lendava, ki se lahko pohvali z več kot 800-letno zgodovino in se omenja že v rimskih časih. Danes je znano tudi kot slovensko naravno zdravilišče. Lendava je pravi kraj za počitnice med prijatelji, odlična izhodiščna točka za izlete v bližnjo okolico. Avstrijo. Madžarsko, vse do Blatnega jezera in še dalje. Na svoj račun lahko pridejo tisti, ki si želijo zdravljenja v termalni vodi. sprehodov v naravo in slikovite Lendavske gorice, kolesarjenja po samotnih poteh ali vinski cesti, piknikov v kateri od zidanic, lova. ribolova ... Z značilno panonsko gostoljubnostjo vas bodo sprejeli v naravnem zdravilišču Terme Lendava ter vam ponudili zdravja in sprostitve. Prijeten in sodoben hotel Lipa pod eno streho ponuja kulinarične užitke v restavraciji ali taverni, kopanje v bazenih, v hotelu ali na prostem, v zdravilni, prijetno topli termalni ali navadni vodi. sprostitve v savni, fitnesu in solariju ter kakovostne zdraviliške storitve, ki temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetno topla voda ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnjujejo fizioteraopija. ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa parafinske kopeli in obloge. Tik ob zdravilišču so poletno kopališče z olimpijskim plavalnim bazenom z ogrevano vodo (26-28 stopinj) ter igrišča za mini golf. tenis, košarko in odbojko na pesku. Tako lahko pridejo na svoj račun tudi tisti, ki si želijo le poletne rekreacije in počitnic. Vsak. ki pride in preživi vsaj nekaj časa v Lendavi, doživi prijaznost in gostoljubnost domačinov. Slovencev in Madžarov, ki tukaj živijo v sožitju že stoletja. To je posebnost in bogastvo, po katerem se Lendava razlikuje od drugih krajev v Sloveniji. PROGRAMI ZA POMLAD IN POLETJE 5-, 7- in 10-dnevni program vsebuje: polne penzione, posvet s spec. fiziatrom. kopanje v notranjih in zunanjih bazenih, hidrogimnastiko, 1-krat kontrolo teže in krvnega tlaka, slovesno večerjo ob glasbi, izlet na turistično kmetijo - zidanico v Lendavske gorice. POSEBNOST: nočno kopanje do 23.00 (pet., sob.). CENA: 33.800 za 5-dnevni program na osebo v dvoposteljni sobi hotela Lipa. UGODNOSTI: upokojenci imajo 10 % popusta. PREDŠOLSKI OTROCI bivajo v sobi s starši brezplačno. OTROCI od 7. do 15. leta imajo na pomožnem ležišču 50 %. na lastnem ležišču pa 30 % popusta. Zdravilišče si pridržuje pravico do spremembe cen. TERME LENDAVA Informacije in rezervacije: TERME LENDAVA Hotel Lipa. 9220 Lendava tel.: 069 74 004 faks : 069 75 723 (sito*) TESTO: 50 dag moke, 25 dag naribanega sira, 25 dag margarine, 1 rumenjak, 2 dag kvasa, približno 1 del mleka, 1 žlica soli. Margarino zdrobimo z moko. Posebej v lončku zmešamo 1 del mleka, rumenjak in približno tri četrtine naribanega sira. Dodamo moki z vzhajanim kvasom, solimo in zame-simo testo. Testo režemo vpogačke ali zvijemo perece. Nekoliko vzhajane pomažemo z beljakom in potresemo s sirom, ki smo ga prej prihranili. Spečemo. Sosednja Madžarska je znana po bogati ponudbi peciva iz sirovega testa. vEsmm ATRAKTIVNE POČITNICE zdravilišče moravske topl.ce Qg VRELCIH ZDRAVILNE TERMOMINERALNE VODE Moderni turistično-zdraviliški kompleks MORAVSKE TOPLICE se nežno spaja z zelenim okoljem romantične prekmurske ravnice. Edinstvena termo-mineralna voda je na voljo v treh pokritih in šestih bazenih na prostem. Turistično ponudbo prek 3.000 kvadratnih metrov vodnih površin zaokrožuje športni park s štirimi peščenimi teniškimi igrišči in športnimi igrišči na umetni travi (tri teniška igrišča, tri igrišča za badminton, igrišče za odbojko, košarko, rokomet ali mali nogomet). Igrišča so opremljena z razsvetljavo za nočno igranje. K športnorekreacijski ponudbi sodijo tudi trimska steza, kolesa, ki so gostom na voljo v vseh hotelih, fitnes studio, savne in solariji. Športne aktivnosti vodi športni animator. Gostom je na voljo bivanje v hotelu AJDA**** (hotel je bil izbran za HOTEL LETA '96), hotelu TERMAL*** ali v turističnem naselju v prijaznih hišicah s slamnato streho. Vokolici je obilo možnosti za izlete, ki jih organizirajo v hotelih. Okolico pa iahko odkrivate tudi sami. morda celo na kolesih. Romantičnost prekmurske pokrajine pa je mogoče doživeti tudi iz zraka na panoramskem poletu z letalom ali balonom Aerokluba Murska Sobota. DOVOLJ RAZLOGOV ZA VAŠO ODLOČITEV - ZA POČITNICE V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE. Vfl * ZDRAVILIŠČE " ORAVSKE TOPLICE 9226 Moravske Toplice tel.: 069 12 280. 12 2810 faks: 069 48 607 N ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE d. d. la središčni lokaciji v Zdravilišču MORAVSKE TOPLICE raste »Prekmurska vas«, apartmajsko naselje, zgrajeno za prodajo na trgu. Ponujamo Vam enkratno priložnost, da kotiček prelepega Prekmurja postane tudi Vaš. Uživali boste lastno intimnost in hkrati vse prednosti bogate ponudbe zdraviliškega kompleksa v neposredni bližini. APARTMAJSKO NASELJE PRIKMU RSKA VAS E L E C TA in:eniring,(Lo.o. Tipi apartmajev: Al = 45,60 m2 A2 = 61,79 m2 B =70,93 m2 Informacije o prodaji: (069) 122820. g. Jože Zadravec. _tbe green ptece of Europe* 71 V ZEMLJI STA SKRITA ZDRAVJE IN BOGASTVO Sredi Prekmurja. prav tam. kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega Mure - nižinska predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko -. ima svoj prostor pod soncem v tej slikoviti pokrajini Občina Moravske Toplice. Nekdaj revna vasica, ki je imela vsako leto manj prebivalcev, saj so ti iskali večji kos kruha v tujini, je zrasla v prijeten kraj. kjer vaščani živijo s turizmom. Usodno zanjo je bilo leto 1960. ko je namesto pričakovane nafte bruhnil iz globine tisoč tristo metrov močan curek vroče vode. Glas o čudežni moravski vodi se je hitro širil in vedno več je bilo tistih, ki so blagodejne učinke tople vode želeli občutiti na svojem telesu - bolnim za revmo ali išijasom. Iznajdljivi Moravčani. ki so sprva na domače in tuje goste gledali malce postrani, so hitro spoznali, da jim narava ponuja nekaj, česar ne smejo kar tako zavreči. S tradicionalno prekmursko gostoljubnostjo so pod svoje strehe sprejemali vedno več tistih, ki so v Moravskih Toplicah želeli ostati več dni. Kot dobri in pridni gospodarji so počasi spoznavali, da je dodaten zaslužek mogoč tudi doma. Vračali so se iz tujine ter postavljali lepe in svetle hiše. v katerih so najlepše prostore namenili prav turistom. Sredi sedemdesetih let so bile izdelane prve indikacije za moravsko zdravilišče in od takrat se je zdravilišče, z njim pa tudi kraj in okolica, razvijalo z veliko naglico. Občina in zdravilišče gradita turistično ponudbo z roko v roki. zavedajoč se. da zdraviliški turizem ni samo topla voda. zdravnik, hrana in postelja, temveč še kaj drugega. Zavedajoč se komparativnih prednosti svoje pokrajine, so pred kratkim označili dve turistični poti. ki popotniku poleg neokrnjene narave ponujata tudi kulinarične dobrote in kulturne dobrine. Prva pot pelje od Zgornjih Moravec. Suhega vrha. Vučje Gomile. Bogojine in Filovec nazaj v Moravče, druga pa do Rotunde v Selu. Obe poti sta označeni, v občinski turistični informacijski pisarni pa bodo z veseljem postregli z dodatnimi informacijami in prospekti. ZDRAVJE, LEPOTA, BOGASTVO, VODA ... Ob sodobno opremljenem zdravilišču Moravske Toplice, ki slovi po številnih terapijah za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolezni, degenerativnega in nesklepnega revmatizma. po številnih bazenih, polnjenih s termo-mineralno in navadno vodo, pod streho in na prostem ter mnogih športnih terenih so apartmaji SONČEK. APARTMAJI Sodobni apartmaji - dnevna soba, spalnica, kuhinja in kopalnica - opremljeni s telefonom in kabelsko TV. zagotavljajo udobje in prijetno bivanje sredi prekmurske ravnice. PRODAJA IN REZERVACIJE AVTOBUSNI PROMET M. Sobota d.o.o. PLACAS 4 DNI, BIVAŠ 5 DNI PLAČAŠ 6 DNI, BIVAŠ 7 DNI V ceno najema apartmaja je vključena prenočitev, poraba električne energije, uporaba posteljnega in kopalniškega perila ter čiščenje prostorov ob odhodu. Slomškova 42, 9000 Murska Soboto Tel.: (069) 22-649, 22-606. Fax: 22-718 PAKET 3-DNEVNI 5-DNEVNI 7-DNEVNI APARTMA 1/4 APARTMA 1/2 27.000 13.650 36.000 18.200 43.000 27.300 Sredi murskih polj. 13 kilometrov oddaljene od Ljutomera ležijo Terme Banovci. Njihova posebnost je termalna voda. ki bruha iz globine 1700 metrov s temperaturo 55 do 60 stopinj. Z njo so napolnjeni štirje bazeni pod streho in na prostem, v preostalih treh je navadna voda (tudi zunanji plavalni bazen z možnostjo dogrevanja vode, bazen s toboganom in otroški bazen). JERUZALEM d.o.o. LJUTOMER TERME BANOVCI Gostov v Termah Banovci je iz dneva v dan več. zato so se odločili, da bodo nastanitvene zmogljivosti povečali. Za trg gradijo apartmajsko naselje, 36 apartmajev v štirih različnih velikostih - od najmanjšega v velikosti 32,53 m2 do največjega, velikega 62.38 m2. Naselje, ki bo svoje prve stanovalce sprejelo še letos, se zliva v naravno okolje in je z obstoječimi bazenskimi in hotelskimi zmogljivosti funkcionalno povezano. Informacije: SKB - INVESTICIJSKO PODJETJE, D. O. O. Ljubljana, Slovenska cesta 56/2 tel.: (061) 13 13 145, 13 14 086, 31 77 85 faks: (061)31 31 70 Gostje lahko bivajo v penzionu 1. kategorije prav v centru term v eno-, dvo- in triposteljnih sobah, v zasebnih sobah visoke kategorije in v kampu - 130 prostorov je v klasičnem in 70 v naturističnem kampu. Ta kamp. ki mu pravijo tudi Sončni gaj. je bil prvi naturistični kamp ob termalni vodi v Evropi, opremljen s prhami, sanitarijami, garderobami, okroglim bazenom ter ločen od klasičnega kampa. Banovska termalna voda je razglašena za naravno zdravilno sredstvo in v zasebni specialistični ambulanti zdravijo z njo poškodbe in pooperacijska stanja po posegih na okostju, sklepih in mišičju. Sicer pa je dobro poskrbljeno tudi za rekreativce: dve igrišči za tenis, igrišče za odbojko, možnost podvodne masaže, savna, trimski kabinet, za najmlajše otroško igrišče. TERME BANOVCI, 9241 Veržcj tel.. 0697 87 067, 87 070 Informacije in rezervacije: PRLEŠKI V osrčju Prlekije, na Murskem polju med Muro in Slovenskimi goricami, je zibelka reje ljutomerskega kasača in kasaških dirk na Slovenskem. Po njih slovi tudi Ljutomer, prijazna prleška metropola z večstoletno vinogradniško tradicijo, doma in po svetu znan tudi po izbranih sirih in kakovostnih vinih. KASAČI V času, ko je bil konj pomemben za napredek kmetije, so imeli kakovostni konji visoko ceno. Ljutomerski kasači so bili hitri, saj je bilo znano, da so ti konji še za časa Avstro-Ogrske prepeljali vino iz Benečije na Dunaj štirinajst dni prej kot drugi. Danes je drugače. Reja konj in kasaški šport sta pomembna za rekreacijo, prosti čas in razvoj turizma. Kasaške dirke v senci stoletnih hrastov na hipodromu v Ljutomeru privabijo letno več deset tisoč obiskovalcev, ki uživajo v tem plemenitem športu. V Prvo dirkalno društvo na Slovenskem je času dirke so zanimive tudi stave, ki bilo ustanovljeno 26. maja 1875 in se je dajejo možnost preizkušanja znanja in imenovalo Društvo za dirkanje s kobilami v napovedi zmagovalcev v posameznih kasu v Ljutomeru. Kmetje na Murskem polju dirkah, so načrtno redili športnega konja, ki se je izkazal kot hiter in vztrajen. Tako so na primer kmetje dajali svojim hčeram za doto najboljše rejne kobile. V Prlekiji je bilo pomembno, da se je nevesta z ženinom peljala s poroke z najhitrejšimi konji, kajti prava sramota bi bila. če bi prišli svatje na dom ženina in neveste prej kot onadva. Prve konjske dirke so bile pred 124 leti, 12. septembra 1874, na cesti od Križevec do Ljutomera. Na progi, dolgi 3796 metrov ali 2000 sežnjev, se je s štirikotnimi vozovi »španiki« pomerilo 25 tekmovalcev. Na cilj jih je prišlo 23. To je bil začetek prleškega konjeništva, ki se po starosti lahko kosa z dunajskim, in konjskih dirk. ki spreminjajo poletne nedelje v Ljutomeru v praznike. KOLEDAR KASAŠKIH DIRK V SEZONI '97 27. aprila: HIPODROM LJUTOMER 25. maja: HIPODROM LJUTOMER 29. junija: HIPODROM LJUTOMER 27. julija: HIPODROM LJUTOMER 10. avgusta: HIPODROM LJUTOMER - DERBY 31. avgusta: STADION GORNJA RADGONA 21. septembra: HIPODROM LJUTOMER - PRVENSTVO 3 LETNIKOV 19. oktobra: HIPODROM LJUTOMER LJUBITELJI KONJ IN KASAŠKIH DIRK, VABLJENI MED PRLEKE IN ISKRE KASAČE! Ob odhodu in ob vrnitvi z vami.... ... na 30 mejnih prehodih Mejni turistični objekti Menjava denarja, vračilo prometnega davka turistično posredovanje, nalepke za avstrijske avtoceste, informacijski terminali. Gostinski lokali RESTAVRACIJE: jedi iz mednarodne in slovenske kuhinje, lokalne specialitete in vrhunska slovenska vina. BISTROJI: hitro pripravljene jedi. KAVA BARI: velika izbira pijač in napitkov; klimatizirani prostori, zimski vrtovi in letne terase. Prostocarinske prodajalne Velika izbira izdelkov domačih in svetovno znanih tujih proizvajalcev,v bogata izbira delikates, alkoholnih piRc in vrhunske kozmetike po ugodnih cenan. KOMPAS MEJNI TURISTIČNI SERVIS d.d. 1514 Ljubljana, Pražakova 4 telefon: 061 13 16 041, faks: 061 319 156 . ^cj f7i/cjc/& c/ruž/n&, zaaoajefn/ke, obrtn/ke, kmetova/oe, za a"e/a\/oe /n upokojence, za za izgradnjo doma, nakup vrednejših dobrin, za šolanje otrok, za doto vnukom, za dodatno pokojnino, za... Kot jutro se življenje prebudi. Nato raste in zaživi v dan -z oblaki, morda s solzami zastrt ali s soncem obsijan. Že bliža se večer. Naj bo srečen, lep, bogat, da z radostjo in mirom v srcu užijemo življenja sad. Vse podrobne informacije o prednostih in posebnostih RENTNEGA VARČEVANJA vam bomo z veseljem posredovali v katerikoli izmed naših poslovnih enot. Dobrodošli v Mariboru na Slomškovem trgu 18,tel.: 062/ 222-261, v Murski Soboti v Ulici arhitekta Novaka 13,tel.: 069/ 21-136, v Zrečah na Cesti na Roglo 11 i,tel.: 063/ 762-575, v Šoštanju v Ulici Lole Ribarja 2,tel.: 063/ 881-369, v Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2,tel.: 061/ 13 28 135, v Novem mestu na Prešernovem trgu 4,tel.: 068/ 322-190, v Novi Gorici na Bevkovem trgu 2,tel.: 065/ 26-654, v Kopru v Ulici Zore Perello Godina 2,tel.: 066/ 392-311! RENTNO VARČEVANJI: ZA DAN URESNIČENIH SANJ M KREKOVA BANKA d.d. _Tbe greni piect of Europt* 75 FOLKLORNI FESTIVAL iti fl pi potekajo na velikem odru na prostem pred ozadjem v podobi izvirne prekmurske »cimprane« hiše. 27. FOKLORNI FESTIVAL BELTINCI pred starim gradom Qd 24. DO 27. JULIJA - v četrtek. 24. julija, zvečer predstavitev knjige prekmurskih ljudskih plesov prof. Mirka Ramovša »Polka je ukazana« in knjige dr. Marije Makarovič »Slovenska noša v besedi in podobi Beltinec z okolico«; - v petek. 25. julija, zvečer celovečerni program ugledne folklorne skupine iz Slovenije ali tujine: - v soboto. 26. julija, popoldne prikaz raznovrstnih ljudskih običajev iz vseh naselij občine Beltinci, združen s sejmarjenjem izvirnih ljudskih obrtnikov ter nastopi etnoglasbenih skupin; -v nedeljo, 27. julija, popoldne osrednji plesni folklorni program več izvirnih folklornih skupin iz domovine in tujine. Festival, ki velja za eno najbolj obiskanih in najizvirnejših slovenskih folklornih prireditev, spremljajo tudi različna strokovna srečanja in priložnostne razstave ljudske ustvarjalnosti. Letošnja posebnost festivala bo prav gotovo nastop glasbene skupine EGSCHIGLEN iz Mongolije. Priznana mongolska skupina nastopa pod pokroviteljstvom Komisije za ohranjanje ljudske umetnosti s sedežem v Nemčiji, med svojo turnejo po Evropi pa se bo ustavila tudi v Beltincih. Predstavlja ljudsko in plesno glasbeno izročilo iz severne Mongolije, ki spominja na galop konjev po centralnoazijskih stepah. 4 Predstavili se bodo v petek, 25. 7., ob 20.00, grajsko dvorišče v Murski Soboti v soboto, 26. 7., ob 20.00, etno večer v beltinskem parku v nedeljo, 27. 7., ob 15.00, osrednji program v beltinskem parku 97 Konec julija bodo Beltinci letos že sedemindvajsetič po vrsti prizorišče mednarodnega folklornega festivala, ki se je skozi leta zaradi svoje kakovosti, enkratnosti in srčnosti razširil na praznične dneve slovenske folklore. Bogato kulturno dediščino -Beltinci veljajo za Meko prekmurske folklore - predstavljajo najbolj celostno na vsakoletnem folklornem festivalu. Prekmurska glasba je zrasla med žitnimi polji. Praznik žetve pa simbolično potrjuje čas prireditve. ( foto: B. Grče ) 60 dag gladke bele moke. 4-5 dag kvasa. 6 dag masla ali druge maščobe, pičla žlica sladkorja za kvas. približno 2.5 del mleka. 2 jajci (eno za testo, eno za premaz). Kvas vzhaja v majhni skodelici sladkanega toplega mleka. Vzhajanega zamesimo s preostalimi sestavinami. Testo naj bo čvrsto, ko se loči od roke in posode, je dovolj omešeno. Pokrijemo in pustimo, da lepo vzhaja. Razdelimo ga na štiri enake dele. Tri dele razvaljamo v enako dolge in enako debele svaljke. ki jih spletemo v kito. Četrti del testa oblikujemo v nekoliko daljši in tanjši svaljek. ki ga ovijemo na zunanji strani vrtanka ter dobro spojimo tam. kjer smo spojili kito. Med oblikovanjem svaljkov uporabljamo čim manj moke. Gotov vrtanek vzhaja na s koruzno moko potrošenem loparju ali prtiču. Preden ga damo peč. ga namažemo s stepenim jajcem, čas peke je 30-50 minut, odvisno od velikosti vrtanka. Vrtanke pečejo predvsem na kmečkih domovih po Prekmurju ob priložnostnih opravilih, ko se zbere pri hiši več ljudi. 'RELAX iRELAX SEDEŽ DRUŽBE: Ob polju 7, 2366 Muta Tel.: 0602 61-236, Fax: 0602 61-514 ŽIRO RAČUN: 51860-601-41705 / Radlje BOOKING CENTER: TPC Meža, 2370 Dravograd Tel.: 0602 84-400, Fax: 0602 84-404 1;» tyf ITEVAJTE KATALOG, POŠLJEMO GA PO POŠTI LJUTOMER - BANOVCI CENA 199 DEM vključuje 7-krat polpenzion + vsakodnevno kopanje v Termah BANOVCI MURSKA SOBOTA, hotel DIANA DIANA. hotel B-kategorije. notranji bazen s termo-mineralno vodo. KONECTEDENSKI paket: 72 DEM (odhodi po želji) - 2-krat polpenzion. kopanje v bazenu. whirl-pool. 7-DNEVNI paket: že od 235 DEM TERME LENDAVA - izredno ugodno 7-DNEVNI paket že od 295 DEM - 7-krat polpenzion. kopanje v bazenih s termo-mineralno vodo TURISTIČNA KMETIJA TREMEL, BOKRAČI 7-krat polpenzion že od 199 DEM IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO POMURJU - RELAX, M. Sobota, Arhitekta Novaka 4, (069) 31 429 O V SLOVENSKIH Vabimo vas v goste na turistično kmetijo Firbas. ki leži v neposredni bližini Negovskega jezera, od Ptuja je oddaljena 25. od Radencev pa 8 kilometrov. Na voljo so vam štiri sobe prve kategorije s tremi ležišči in možnostjo dodatnega ležišča. Prebujali se boste lahko tudi na seniku, ob mukanju krav in zvenu ostrega rezila kose. za katero boste, seveda če želite, lahko tudi poprijeli. Sicer pa. dolgčas vam ne bo. V svoje zavetje vabijo gozdovi, polni ■JJ^^' ■ gobjega bogastva in divjadi, pokrajino ŠBH^f^^J^^^ti^t iHHi^^. '■ °oste lahko raziskovali na konjih, manj ^^^^^^fcO^^HflJ^MM^^^fl^H^k pogumni na koleslju. si sposodili kolo. py■^feŽg^>«TllW■«llilAii',.^^ t ii ii i mifr'ii M"-1 preverjali vztrajnost na ribolovu ob Negovskem jezeru, se popeljali v Terme Radenci ali se pomerili v odbojki na dveh peščenih igriščih. Po napornem dnevu se prileze dobra hrana. Ta je domača, lahko kot polpenzion ali polni penzion, ki jo boste zalivali z domačimi sokovi in vinom. V jedilnici imajo prostora za 90 gostov. Turistična kmetija Firbas Cogetinci 60, 2236 Cerkvenjak tel., faks: (062) 734 174 GORICAH PRLESKA GIBANICA TESTO: vlečeno testo NADEV: 1,25 kg skute, 3 rumenjaki, sol, 0,5 litra goste kisle smetane, 20 dag masla ali margarine. Spočito testo razvlečemo na pomokanem prtu. Tako ga pustimo nekaj minut, da se nekoliko osuši. Pripravimo si okroglo lončeno »tepsijo« in po njeni meri izrežemo iz testa devet krogov. Prvi krog testa položimo v pomaščeno posodo in ga namažemo z maščobo in smetano, pokrijemo z drugim kosom testa, ki ga obložimo s skuto. Skuto prej z vilicami zdrobimo ter ji primešamo dva rumenjaka in nekaj žlic smetane. Poškropimo z maslom in pokrijemo z naslednjim kosom testa, kipa ga samo pomastimo. Dodamo še naslednjo plast testa, ki jo obložimo s skuto, to ponavljamo. Na vrhu mora biti plast testa. Izdatno jo polijemo z mešanico smetane in rumenjaka ter spečemo v srednje vroči pečici. I^gj [tIgM{^JjlWi|IIKj*j^2y [jim KjJlIjlJ Mogoče ga še niste zaslužili. Vendar ga boste. Uspešni ste. Hočete vedno več. Pri tem vam bo pomagala banka uspešnih. Banka s trdnimi temelji in znanjem, ki je uspešna tako v Sloveniji kot v svetu. Ponuja vam storitve po meri, kvaliteten servis in še mnogo več. Pokličite nas na telefonsko številko: 061 132 11 74. Banka uspešnih. CREDITANSTALT Poslovne enote: Banka Creditanstalt d.d., 1000 Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 00 70, 061/ 132 11 74, faks: 061/ 132 52 06, 061/ 132 52 95; 5000 Nova Gorica, Kidričeva 9a, tel.: 065/ 28 488, faks: 065/ 28 488; 2000 Maribor, Partizanska 12, tel.: 062/ 224 284, faks: 062/ 226 386; 9000 Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 22 802, KOPALNI VLAKI DO SLOVENSKEGA MORJA 0 Murska Sobota-Koper AVTOVLAK !! Maribor-Koper Ljubi ana-Blod-Moat na Soči 03.52 Murska Sobota 01.09 03.55 Maribor 0055 07.15 Ljubljana 20.48 04.11 Ljutomer 00.50 04.11 Pragersko 00.37 08.49 Bled jezero 19.03 04.32 Ormož 00.29 04.44 Šentjur 00.03 09.09 Bohinjska Bistrica 18.44 0452 00.10 04.55 Celje 2351 09.40 Most na Soči 18.02 Ptuj 09.28 Koper 19.40 09.00 Koper 19.55 10.14 Nova Gorica 17.25 Vozi Ot 233. 1 > sobotah od 5.7. do 997. Vozi vsak dan od 21.6. do 31.8.97 in ob sobotah 7. in 14. 6. ter 6., 13., 20.. in 27. 9. 97 Vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7.6. do 31.8.1997 Poleg tega vozijo kopalni vlaki še na relacijah: Celje-Alomske Toplice, Maribor-Ptuj, Ormoi-Ptuj in Ljubljana-Metlika. V obdobju od 7.junija do 31. avgusta veljajo na teh vlakih posebni popusti in sicer: • 30% popusta za posamična povratna potovanja ki • 50% popusta za povratna potovanja skupin mladih od 15 do 26 let in skupin upokojencev ter oseb starejših od 60 lat. UGODNE POVEZAVE Z ISTRO IN DALMACIJO Za potovanje v Istro in Dalmacijo smo pripravili v letu 1997 nekaj novih povezav: A B ZA PULO B A 03 55 05.10 Maribor 00.05 0055 05.19 0648 Zidani Most 22.27 23.27 0550 07.04 Zidani Most 21.59 23.26 11.00 ; 12.20 Pula 16.15 18.08 A: Vozi ob sobotah od 7.6 do 27.9.1997 B: Vozi vsak dan do 2B3.1997. Prestop v Zid.Mostu ZA SPLIT 1955 o. Maribor 2232 p. Zagreb 22.50 o. Zagreb 08.15 p. Split p. 10.10 O. 07.35 p. 06.19 o. 2055 C: Prestopanje v Zagreb Gi.Koi. NOVO! ZELENI VLAK LJUBLJANA - BENETKE Ob sobotah dne 21.6., 20.9., 18.10., 22.11., 27.12. 1997 in 28.2., 7.3^mA.. 23.5., 1998 vozi od Ljubljane do Benetk zeleni vlat. ^Povezava je izredno ugodna za enodnevni izlet do Benet 06.15 10.35 o. Ljubljana p. p. ^Benetke o: EVROPI neomejeno enega mesec; POPU8TIZA PO Inter Rail - nudi Število potovanj v r Evropskih dMtah if Eurduomm) - mS^žnost 3.^5 ali 10 potovalrthltlrt v roku 1 meseca. Ponudba je nemenjena vsem potnikom, za mlade do 26 let pa so cene nižje. Sparprei8 in Super-Sparpreis - so vozovnice, ki omogočijo potovanja v Nemčijo ob določenih dneh. Cene so enotne ne glede na razdaljo, z vsakim dodatnim potnikom pa se še znižajo. Vozovnice "1 PLUS" - omogočajo potovanja v Avstrijo, Wssteels-26 - vozovnice za enkratna potovanja v evropske država s popustom od 30 do 40% Namenjeno so mladim so namenjene delavcem na začasnem delu v tujini in družinskim članom in nudijo do 30% popusta. .. ... POPUSTI ZA POTOVANJE PO S10VENUI popusta I a mladih do 26 imrnam 30% popusta upokojence in starejše od 60 let. • 30% popusta .... i Za skupine odraslih potnikov. • 30% popusta Za skupine odraslih • 40% popusta Za skupine mladih do 15 do 26 let • 50% popusta Za skupine otrok do 15 let • POSEBEN POPUST^^^^^Jp^ai Otroci do 15 let potujejo brezplačno 40 do 50% popusta Za obiske sejmov v Ljubljani, Mariboru, Celju, Gornji Radgoni in Kranju. Foto: Antonio 2IVKOV AVL 5>t,e v»«j nu.eTto\to-TV]u a,o"p\ju>ici a\> po«.v»cttnju. pomislili na možnost, da se nam lahko primeri tudi kaj neprijetnega? V Zavarovalnici TrigVav smo vam pripravili zavarovanja, s katerimi boste učinkovito ublažili posledice morebitnih neprijetnih situacij. TURISTIČNO ZAVAROVANJE združuje: - nezgodno zavarovanje z vključenimi stroški zdrav ljenja, ki so nastali zaradi nezgode ali akutne bolezni in stroške prevoza umrlega zavarovanca - zavarovanje prtljage in osebnih stvari, - zavarovanje odgovornosti zavarovanca, - zavarovanje prekinitve potovanja ali kasnejše vrnitve iz njega. Ce potujete z lastnim vozilom pa tudi: - zavarovanje stroškov reševanja in vleko v primeru okvare ali prometne nezgode vozila ter prevoze potnikov in prtljage. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJIH V TUJINI vam zagotavlja zavarovalno kritje stroškov zdravljenja zaradi nepredvidenih bolezni ali nezgod, ki vas doletijo kjerkoli v tujini. Zavarovanje omogoča uporabo storitvene mreže Mercur Assistance, ki zavarovancem priskrbi potrebno zdravniško oskrbo, organizira prevoze, svetuje in po potrebi jamči za zavarovanca. Z ZAVAROVANJEM ODPOVEDI TURISTIČNIH POTOVANJ se izognete plačilu stroškov, ki jih morate kot kupec turistične storitve povrniti organizatorju zaradi odpovedi potovanja. Zavarovalnica krije stroške odpovedi turističnih potovanj v primeru nezgode, smrti, poslabšanja zdravstvenega stanja zavarovanca ali ožjih svojcev, uradnih pozivov in elementarnih nesreč, ki zavarovancu onemogočajo potovanje. NEZGODNO ZAVAROVANJE TURISTOV IN IZLETNIKOVje zavarovanje, ki ga sklene turistična agencija za svoje turiste in izletnike. Z nezgodnim zavarovanjem so izletniki in turisti kriti za primer izgube življenja ali trajnih posledic, ki jih povzročijo različni nezgodni dogodki na potovanjih. Nezgodnemu zavarovanju je priključeno tudi zavarovanje odgovornosti turistične agencije oz. sklenitelja proti zavarovanim izletnikom. Zavarovanja lahko sklenete, če potujete sami, z družino ali v organizirani skupini. Razmislite in se oglasite na najbližjem prodajnem mestu Zavarovalnice Triglav. splošna banka koper * 40 let tradicije * široko razvejana mreža poslovnih enot in agencij na obalno-kraškem in notranjshem področju * celovita ponudba bančnih storitev po meri posameznika * visoka kakovost tehnologije, negovanje poslovnosti, uvajanje sodobnih storitev, specializirana ponudba in celostne finančne rešitve Gospodarske in prometne povezave s svetom, ki potekaj o prek obmorsko-obmejnega področja, zagotavljajo Splošni banki Koper * nove in zanimive razvojne možnosti na vseh ravneh poslovanja: - s prebivalstvom, - s podjetji, - s tujino. splošna banka koper Pristaniška ulica 14, 6000 Koper telefon 066 451 100, telefaks 066 37 451 Z NOVO PODOBO od l.maja 1997