Strokovna razprava
GDK: 267(497.4)(282 Kokra)(045)=163.6
Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnjega
toka Kokre
Forest and Riparian Trees in the waterfront of the lower river flow of Kokra
Matej RAUCH1, Janez PIRNAT2
Izvleček:
Rauch, M., Pirnat, J.: Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnjega toka Kokre. Gozdarski vestnik,
66/2008, št. 5-6, cit. lit. 18. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini. Prevod Breda Misja. Jezikovni
pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Gozd in obvodna drevnina sta pomembni sestavini krajine vzdolž vodotokov. V raziskavi smo ovrednotili
razmestitev gozdov in obvodne drevnine v izbranem predelu ob reki Kokri od Preddvora do Kranja. Opisali smo
vrste gozdov in dreves, funkcije gozdov in značilnosti sedanjega gospodarjenja, novejše spremembe rabe tal in
pritiske na obvodni prostor. Ugotovili smo, da sta gozd in drevnina v prostoru še dovolj dobro zastopana, da pa bi
bilo treba obema nameniti več nege in skrbi.
Ključne besede: obvodna drevnina, obvodni gozd, Kokra, funkcije gozdov, urejanje prostora
Abstract:
Rauch, M., Pirnat, J.: Forest and Riparian Trees in the waterfront of the lower river flow of Kokra. Gozdarski vestnik
(Professional Journal of Forestry) 66/2008, Vol. 5-6 cit. lit. 18. In Slovenian, abstract and summary in English.
Translated by Breda Misja.
Forest and riparian trees are important ingredients of the landscape along watercourses. In our study we evaluated
the arrangement of forests and riparian trees in the selected area along Kokra River from Preddvor to Kranj. We
described forest types and tree species, forest functions and characteristics of the present management, recent
changes of land use and pressures to the riparian space. We found out that the forest and riparian trees are sufficiently
represented in this space, but they both need more tending and care.
Key words: Riparian trees, riparian forest, Kokra, forest functions, spatial management
1. UVOD
Kokra je alpska reka z 224 km2 velikim povodjem,
ki ga sestavljata dve biogeografski območji: gorski
svet Alp in nižinski svet Kranjske ravni. Reka
izvira v pobočjih SZ od Jezerskega, pod Virnikovo
planino v Kamniško-Savinjskih Alpah. 24 km
teče po koritu ozke alpske doline, v spodnjem
delu pa 12 km prek ledeniških nanosov Kranjske
ravni in se nato v južni industrijski coni Kranja
izliva v Savo. V raziskavi smo proučevali gozd
in obvodno drevnino ob ravninskem delu toka
reke, na odseku Preddvor-Kranj. Na letalskih
posnetkih pretežno agrarnega območja med
Kranjem in vznožjem Grintavcev se kaže zeleni
koridor drevja ob Kokri kot značilen krajinski
element. Je ostanek nekdaj prevladujoče gozdne
matice, ki se je skozi zgodovino civilizacije tega
prostora, od prazgodovinskih selišč do danes,
krčila v prid poljem, pašnikom, plavljenju in pre-
vozništvu. Tako ima zdaj podobo ostanka gozda
v sicer agrarni krajinski matici z desetimi večjimi
naselji na izbranem odseku. Avtohtone dobrave so
ohranjene v fragmentih in so precej zasmrečene,
medtem ko je najbolj primaren svet ohranila reka
s svojo poplavno silo, ki ob bregovih namaka
vrbovje in črne topole. V žepih hranilne prsti
pod strmo konglomeratno ježo aluvialne terase
rastejo javorji, veliki jeseni, gorski bresti. Močan
vpliv človekovega delovanja kažejo gozdovi tudi
na višji terasi, na glinastih, v preteklosti zaradi
intenzivnega steljarjenja osiromašenih tleh, kjer
tvori dvoslojni sestoj rdeči bor z navadnim kosta-
njem in jerebiko v polnilnem sloju. Izstopajoča
poteza celotnega prostora je velika zasmrečenost
in, žal, številna odlagališča odpadkov.
1	M. R., univ. dipl. inž. gozd., C. Kokrškega odreda 11,
4000 Kranj, SI
2	doc. dr. J. P., univ. dipl. inž. gozd. Biotehniška fakulteta,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna
pot 83, 1000 Ljubljana
Zunanji rob drevesnega koridorja je poseben
ekoton: v zgornjem delu meji na kmetijsko rabo
tal, v spodnjem delu pa je primestni gozd Kranja
v urbanem območju. Skladno z rabo tal sosednjih
zemljišč se občutno spreminjajo vrste in stopnja
poudarjenosti funkcij, ki jih opravlja obvodna
drevnina.
Kljub navidezni jasnosti pojma obvodna
drevnina, ki se nanaša na lesnato rastje drevesne
rasti ob vodi, se pojavi vprašanje kategorizacije
gozda in obrežne drevnine. V naselju oz. v
agrarni krajini je meja jasno razvidna. Teže je
določiti širino drevesnega koridorja, kjer se ta v
zaledju nadaljuje v gozd. Z ekološkega vidika so
meje obrežnega ekosistema določene s talnico
oziroma segajo do tja, kjer so tla nasičena z vodo
(GABERŠČIK 1996). Skladno z morfologijo je to
aluvialna terasa skupaj z ježo, ki jo loči od višje
ležečega terena.
Zakon o gozdovih (1993, 2002) v 2. členu iz
kategorije gozd izloča neavtohtone obrečne pasove
drevja, zato lahko sklepamo, da za avtohtone
obrečne pasove drevja vendarle smiselno veljajo
določbe, ki se nanašajo na prostorastoče drevje
zunaj naselij (čl. 1, 2, 11, 20).
Skladno z 2. členom zakona obravnavamo
obvodni pas drevja kot gozd, če opravlja katero
koli funkcijo gozda (2. čl.). Za takšno nalogo
mora biti širok toliko, da deluje kot ekosistem,
po različnih podatkih od 10 do 15 m, odvisno
od velikosti toka, vrste vegetacije, nagiba brežine,
okolice in vrste funkcije (PROSEN 1993).
V vodnem in obvodnem prostoru je delovanje
vode najznačilnejši ekološki dejavnik. Funkcio-
nalni del vodnega prostora je poleg celotne struge
do brežin tudi pripadajoča hiporeična cona, ki se
glede na hidrološko situacijo spreminja v bolj ali
manj znanem območju. Navadno so to celotni
vegetacijski pasovi na bregovih, ki se lahko raz-
širijo v poplavni gozd, loke ali poplavne travnike
(Načrt urejanja povodja ... 1998).
Pedroli in soavtorji (2002) ugotavljajo, da
sta obnova in vzdrževanje narave v obvodnem
pasu ključna za delovanje rečenega ekosistema
in trajnost okoljskih funkcij.
Kljub težavam opredelitve pojma ostaja dej-
stvo, da je v tem prostoru drevnina ob vodi
prisotna in pomembna. Skladno s temeljno
strategijo trajnosti, mnogonamenskosti in sona-
ravnosti bo treba obvodne pasove ohranjati in
z njimi smotrno gospodariti. To je tudi namen
našega prispevka, ki izhaja iz diplomskega dela
(RAUCH 2005).
Zemljišča, poraščena z gozdom, so vključena
v Gozdnogospodarske načrte OE Kranj za GGE
Preddvor (GGN GE Preddvor 2002-11) in GGE
Cerklje (GGN GE Cerklje 2000-09), v katerih je
obvodni drevnini pripisano opravljanje ekoloških
in socialnih funkcij. To so gozdne površine, ki
imajo poudarjene ekološke in socialne funkcije,
medtem ko je proizvodna funkcija poudarjena v
gozdovih ravninskega tipa v zaledju obvodnega
koridorja.
Skladno s ciljem ohranitve obrečnih gozdov
in krepitve biološke stabilnosti z ohranjanjem
rastišču primernih in raznolikih vrst je načrto-
vano ukrepanje nizke intenzivnosti omejeno na
posek posamičnih dreves, zagotovitev pomlajeva-
nja, sanitarno sečnjo oslabelih in bolnih dreves.
Pri vzdrževanje brežin, poraslih z grmovnim
drevesnim rastjem, je potrebno sodelovanje z
ARSO, ki podeljuje koncesijo izvajalcu del v
obvodnem prostoru (Zakon o vodah 2002).
Zunanja meja priobalnih zemljišč sega skladno
z ZOV na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega
zemljišča. Država zagotavlja vzdrževanje pri-
obalnih zemljišč prek javne službe (Zakon o
vodah 2002).
Sodelovanje in strokovna podpora potekata
z občinami v okviru prostorskega načrtovanja.
Občina Kranj je del gozda v kanjonu Kokre raz-
glasila z Odločbo za varovalni gozd že l. 1966.
ZGS na svojih kartah zajema maske gozda vse
površine, porasle z drevjem. Tako da je celoten
pas ob reki zajet v gospodarske načrte, ne glede
na vpisano rabo tal v katastru.
V obravnavanem pasu ne gre za lesnoproiz-
vodne gozdove, tako da je gospodarjenje zaradi
odsotnosti neposredne ekonomske koristi pomanj-
kljivo. Posledica je pomanjkanje nege v vseh
razvojnih fazah. To velja predvsem za površine
ob strugi, kjer je pereč problem pomlajevanje
zaradi goste podrasti. Obvodno drevnino in
gozd ob Kokri izrecno obravnavajo posamezne
določbe gozdnogospodarskih načrtov v okviru
gospodarskega razreda Gozdovi s posebnim
namenom in Varovalni gozdovi v GGE Cerklje in
GGE Preddvor. V njih so poudarjene ekološke in
socialne funkcije gozda, ki bi jih z intenzivnejšo
nego lahko še okrepili.
2 RAZISKOVALNI OBJEKT
Geomorfološko je obravnavana krajina prodnata
in konglomeratna ravnica, ki jo je skozi zgodo-
vino izoblikovala reka Kokra. V prispevku se
ukvarjamo z gozdnimi površinami in obvodno
drevnino na obeh straneh 100 m širokega pasu
vzdolž rečnega toka, na odseku Preddvor-Kranj.
Izbor 100-metrske širine je smiseln ob upoš-
tevanju geomorfologije in krajinskega videza
obravnavanega odseka, saj izbrana širina sovpada
s ponekod največjo razširitvijo rečne terase, ki je
poraščena z gozdom in omogoča, da zajamemo
celoten drevesni koridor.
Reka je pomemben morfološki in pedolo-
ški dejavnik in vpliva tudi na druge rastiščne
dejavnikeje (vlažnost zraka, vlažnost tal, tem-
peratura). V ozkem pasu ob reki je zasto-
pano pestro število fitocenoz, ki pripadajo
naslednjim gozdnim združbam: združba vrb
in topolov (Salici-Populetum), združba hrasta
in črnega gabra (Querco-Ostryetum), nižinski
gozd gradna in belega gabra (Querco-Carpine-
tum typicum), ilirska združba javorja in jesena
(Acero-Fraxinetum illyricum), acidofilni borov
gozd (Myrtillo-Pinetum) (Gozdne združbe
gozdnogospodarskega območja Kranj (Marinček
1970) in Gozdne združbe GGE Kranj (Gozd-
nogospodarski načrt ... 2002)).
Izbrani raziskovalni objekt izstopa kot poseben
krajinski element v sicer agrarni krajinski matici.
Tod je koridor grmovne in drevesne vegetacije,
ki z obeh strani tesno obrašča rečno strugo, v
širini je različen na posameznih lokacijah, se
ponekod v zaledju nadaljuje v gozd, večinoma pa
meji na agrarno ali naselitveno rabo tal. Skladno
s sosednjo rabo tal in širino zelenega koridorja
se menjavajo tudi funkcije gozda in njihova
poudarjenost. Zaradi linijskega značaja obvodna
drevnina z zunanjim robom meji na druge rabe tal
in je občutljiv ekoton, ki je izpostavljen vplivom
antropogenih ekosistemov na celotni dolžini 12
km od Preddvora do Kranja.
Čeprav se zdi omenjeni drevesni koridor celovit,
ga prekinjata cestna in energetska infrastruktura,
zadnje čase pa njegovo površino krči zlasti širjenje
naselij z novogradnjami.
3 NAMEN RAZISKAVE IN METODE
DELA
V okviru ugotavljanja funkcij gozda in obvodne
drevnine ob Kokri se odpirajo strokovni problemi
gospodarjenja, vpetost gozdarske politike v širši
kontekst in položaj gozdarske stroke v urejanju
prostora.
Namen raziskave je predstavitev stanja gozdnih
površin, ki se pojavljajo kot koridorji obvodne
drevnine in zaplate gozdnega drevja ob rečni
strugi, in analiza konkretnega primera integralnega
gospodarjenja z drevnino v obvodnem prostoru, ki
vključuje sodelovanje različnih strok (gozdarstvo,
vodarstvo, kmetijstvo, varstvo narave, prostorsko
načrtovanje). V ta namen je bilo opravljeno
terensko delo leta 2005, s katerim smo ocenili
stanje sestojev na izbranem odseku s pomočjo
uporabljenih informacij iz Gozdno gospodarskih
načrtov OE Kranj za GR Varovalni gozdovi in
Gozdovi s posebnim namenom. Ocenjeno je bilo:
sestojna zgradba, različni tipi gozdov, lokacija
gozdarskih in drugotnih posegov v pas gozda
in obvodne drevnine, dejanska raba tal in njene
spremembe v obravnavanem pasu na odseku
Preddvor-Kranj.
Analize rabe tal in razporeditve gozdov v
obravnavanem območju smo izdelali v okolju
GIS. V ta namen smo uporabili DOF-posnetke
območja, Kataster rabe kmetijskih zemljišč MKGP,
dopolnjen s podatki o spremenjeni rabi tal, ugo-
tovljeni na terenskem ogledu, in programsko
orodje ArcView 3.2. V okolju ArcView 3.2 smo
določili 100-metrski pas vzdolž poligona reke in to
plast položili prek DOF-območja. V preglednicah
smo za posamezne poligone spremenili podatke
o rabi tal, saj smo upoštevali le kategorije: gozd,
obvodna drevnina, negozdna raba tal, voda. V
temeljno bazo podatkov MKGP o rabi tal za
izbrano območje smo vnesli ugotovljene novejše
spremembe rabe tal.
Upoštevaje spreminjanje rabe tal in funkcij
gozda smo obvodni koridor razdelili na 3 odseke,
ki kažejo enotne poteze:
-	drevnina v agrarni krajini v zgornjem odseku
pod Preddvorom,
-	srednji prehodni del, kjer na desnem bregu
prevladuje agrarna raba prostora, na levem
pa naselitvena,
-	spodnji odsek je primestni gozd mesta
Kranja.
4	HIPOTEZE
Izhajali smo iz naslednjih hipotez:
-	Gozd ob vodi opravlja pomembne ekološke in
socialne funkcije.
-	Posegi v obvodno drevnino so pogosto samo-
voljni.
-	Na splošnem je na izbranem območju gozd v
obliki drevnine in zaplat zastopan na ustrezno
velikih površinah, tako da deluje kot ekosi-
stem.
-	Gozdarji se premalo ukvarjajo z obvodno
drevnino, zlasti je pomanjkljiva nega.
5	GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI V
OBREČNEM PASU
Obravnavana tematika obvodne drevnine odpira
problematiko gospodarjenja z njo in površinami,
ki jih porašča. Pri urejanju obrečnega prostora
sodeluje več institucij, saj je to mejno območje
gospodarjenja na zemljiščih s specifičnim pra-
vnim varstvom, zaradi česar je potreben integralen
pristop, torej sodelovanje in usklajevanje ravnanj
različnih pristojnih služb. To je območje, kjer
se stikajo različni interesi in pristojnosti, zato
je za stroko nujno potrebno oblikovanje jasnih
strokovnih stališč za argumentiranje postavljenih
ciljev in izvedenih ukrepov.
V	pokrajini je reka od nekdaj določala posebno
gospodarjenje ljudem, ki živijo ob njej, in daje
pečat tudi zdajšnjemu videzu krajine. Zaradi
poplavne moči, ki ob stoletnih vodah seže vse do
vznožja prve terase, so stara jedra naselij umak-
njena na višje predele, pas drevja neposredno
ob strugi pa je tradicionalno opravljal varovalno
funkcijo in krotil moči naraslih voda.
V	luči integralnega gospodarjenja smo iz
obširne pravne ureditve izbrali pravne akte iz
različnih področij: od urejanja prostora do last-
ninskega in nepremičninskega prava, ureditve
posameznih gospodarskih sektorjev, ki delujejo
v izbranem prostoru prek konkretnih organizacij
in podjetij. Izid je dejansko stanje oziroma trajno
spreminjanje prostora, ki se izraža v spreminjanju
deležev različne rabe tal. Glede tega ugotavljamo,
da se zmanjšujejo površine gozdov in obvodne
drevnine zaradi naselij in pripadajoče infrastruk-
ture. Vsak poseg v homogenost gozdnega prostora
in prekinjanje obvodnega drevesnega koridorja z
infrastrukturo pomeni zmanjševanje ekosistemske
celovitosti in posledično slabitev ekoloških in
socialnih funkcij. Na posameznih lokacijah so
konkretne funkcije obvodne drevnine opredeljene
v Gozdnogospodarskih načrtih GGE Cerklje in
GGE Preddvor upoštevane pa so tudi v občinskih
prostorskoureditvenih dokumentih.
Zaenkrat ostaja dejstvo, da drevnina raste ob
vodi, zemljišča, ki jih porašča, so vključena v
gozdnogospodarske načrte. Gospodarjenje nizke
intenzivnosti je omejeno na posek posamičnih
dreves. Z gozdarskega vidika so to gozdne povr-
šine, kjer so poudarjene ekološke in socialne
funkcije, medtem ko je proizvodna funkcija
poudarjena v zalednih gozdovih ravninskega tipa,
ki mejijo na koridor drevnine. Gojitvena zapo-
stavljenost in pomanjkanje nege sta očitni zlasti
na prvi, aluvialni rečni terasi in pobočju nad njo,
ki sta tudi težje dostopna, saj večina prometnic
poteka po višjih terasah.
Vzdrževanje brežin, poraslih z grmovnim
in drevesnim rastjem, zagotavlja vodno gospo-
darstvo.
6 REZULTATI
Obravnavani 100-metrski pas ob spodnjem toku
Kokre obsega površino 265 ha. Od tega pokriva
gozd 100 ha, kategorija drevja in grmičevja pa 24
ha površine, kar je skupaj približno 47 % površine
izbranega območja. Če temu prištejemo še 25 ha
oziroma 9,5 % površine, po kateri teče voda, je
površin za različno agrarno rabo 16 % in naselja
27,5 %.
V nekajmetrskem obrežnem pasu reko v celo-
tnem pasu nizvodno od Preddvora do Kranja
obrašča drevesni koridor. Širina, ki jo koridor
obsega na posamičnih lokacijah, je zelo različna
(poraščena celotna širina prve terase 100 m, do
le nekaj dreves 3 do 5 m); ponekod je zožen le na
niz posamičnih dreves ob rečnem bregu, drugje je
pretrgan zaradi negozdne rabe tal, kar zmanjšuje
kakovost opravljanja funkcij gozda. Ekološko
celovitost motijo infrastrukturni objekti, ki sekajo
koridor: 19 večjih premostitvenih objektov in
večjih jezov od Preddvora do Kranja (Načrt
urejanja ... 1998).
Za celotno območje ugotavljamo, da je na
99 % celotne dolžine rečnih bregov 10-metrski
pas obvodne drevesne in grmovne vegetacije, kar
omogoča delovanje ekosistema v krajini. Zadostna
širina pasu je namreč ključni pogoj, ki omogoča
ekosistemsko delovanje. Gozd in obvodna drev-
nina tako lahko opravljata pomembne ekološke
in socialne funkcije, ki imajo v GG-načrtih opre-
deljeno prvo stopnjo poudarjenosti, medtem ko
je proizvodna funkcija drugotnega pomena. Na
posamičnih odsekih koridorja odloča o funkcijah
in njihovi kakovosti poleg drevesne zgradbe in
sukcesijskih procesov gozda in drevnine zlasti
raba tal na sosednjih zemljiščih, na katere meji
drevesni koridor. V načrtih za različna področja
koridorja je obvodni drevnini pripisana 1. stopnja
poudarjenosti za varovalno, hidrološko, biotopsko,
podnebno, rekreacijsko, dediščinsko-varstveno,
higiensko, estetsko funkcijo, za rekreacijsko
funkcijo pa 2. stopnja poudarjenosti.
V	obravnavanem prostoru lahko v grobem
razlikujemo primestni gozd v naseljih in obvodni
koridor drevnine v kmetijski krajini. Na odseku
Preddvor-Visoko predstavlja krajinsko matico
kmetijska krajina na obeh bregovih, od Visokega
naprej kmetijska krajina na desnem bregu, na levi
strani reke so naselja, na odseku Primskovo-Sava
pa se naselje strne na obeh straneh reke.
Pridobljeni podatki kažejo na zadovoljivo pri-
sotnost obvodne drevnine: ugodna razporeditev
obvodne drevnine in gozdnatih zaplat, ki vse mejijo
na reko in tvorijo vsaj 10-metrski pas obvodne
drevnine ob celotnem toku Kokre. Bregovi reke
so skoraj v celoti porasli z vegetacijo, brez drevja
je le 1 % dolžine bregov (preglednici 1 in 2).
Samo 155 m oziroma 1 % obrežnega odseka
Preddvor-Kranj je brez pasu drevja na obeh
bregovih, medtem ko je drevje vsaj na enem
bregu na dolžini 1.265 m, to je na 8 %. Prav tako
ugotavljamo, da je kategorija gozda prisotna na
obeh bregovih na 58 % celotnega odseka.
V	preglednici navajamo dva tipa obvodne
vegetacije: gozd, ki je identičen s kategorijo 2000
Gozd in obvodna drevnina, ki ustreza kategoriji
1500 Drevesa in grmičevje ( MKGP 2005).
S podrobnim terenskim ogledom sta bili ugo-
Preglednica 1: Prikaz skupnih dolžin in deležev pasov različnih tipov obvodne vegetacije
Tip obvodne vegetacije	Dolžina obvodnega pasu (m)	Dolžinski delež (%)
Gozd na obeh bregovih	8.905 m	58 %
Gozd + obvodna drevnina	2.995 m	19 %
Gozd na enem bregu	370 m	2 %
Drevnina na obeh bregovih	1.795 m	12 %
Drevnina na enem bregu	1.265 m	8 %
Brez pasu drevja na obrežju	155 m	1 %
Skupna dolžina bregov	15.485 m	100 %
Preglednica 2: Velikost in porazdelitev površin, poraslih z gozdom in obvodno drevnino po odsekih
Tip obvodne vegetacije	Spodnji tok		Srednji tok		Zgornji tok		Skupaj	
Površina	ha	%	ha	%	ha	%	ha	%
Obvodna drevnina	8,30	13,6	12,88	9,5	3,17	4,6	24,35	9,2
Gozd	3,41	5,6	51,58	38,2	44,74	64,9	99,73	37,6
tovljeni dve večji krčitvi obvodne drevnine, ki
na DOF 2000 še nista vidni: prva legalna, druga
nelegalna, obe za gradnjo stanovanjskih objektov.
Skupaj s pridobljenimi podatki s področja lokalne
prostorske politike o lobiranju interesentov za
postavitev trgovske cone na mestu sedanjega loga
v neposredni bližini Preddvora kažejo na nov
trend v urejanju prostora. Gozdne površine se
krčijo na račun naselij, medtem ko agrarna raba
tal ne zmanjšuje več površin, poraslih z gozdom
v obravnavanem obvodnem pasu.
Za obrečni prostor je opazna tipična razmestitev
drevesnih vrst glede na rastiščne zahteve, ki se
značilno spreminjajo z oddaljevanjem od rečne
struge. V pasovih, vzporedno strugi, si sledijo:
vrbe, siva in črna jelša, črni topol, plemeniti
listavci, lipa in lipovec, na zgornji terasi najbolje
uspevata dob in graden, na glinastih tleh rdeči
bor in navadni kostanj.
Zgradba sestojev je malopovršinska, vrstna
sestava je spremenjena zlasti zaradi velike zasmre-
čenosti, v naseljih so opazne vnesene drevesne
vrste (robinija, divji kostanj), negovanost je
pomanjkljiva.
Glede gospodarjenja z drevnino v obrečnem
pasu smo ugotovili naslednje probleme:
-	zasmrečenost,
-	črna sečnja (posamezna drevesa ob strugi,
večja površina zaradi špekulacije o spremembi
lokacijske namembnosti zemljišča),
-	oteženo pomlajevanje zaradi goste podrasti
(Rubus sp.), zlasti na aluvialni terasi tik ob
reki.
7 RAZPRAVA
Ob obravnavi problematike obvodne drevnine
na konkretnem primeru so se pokazali nekateri
splošni problemi, povezani z drevjem na obvod-
nih površinah, ki so bili odkriti že v predhodnih
podobnih študijah (FAJON 2004; FONDA 2006;
IGLIČ 2002; IVANČIČ 1995; PIRNAT 1994;
PIRNAT 2005; TROP 2002) in so nekakšna
stalnica pri nas:
-	problem ohlapne definicije pojma obvodna
drevnina, ki posledično obstaja brez konkret-
nega pravnega varstva,
-	pomanjkanje volje in nizka stopnja izvedenih
negovalnih in gojitvenih del, kar se kaže v
slabem pomlaj evanju v gosto zaraščenih sestojih
ob vodi,
-	zapostavljanje pomena neproizvodnih funkcij
(ekološke, socialne), ki povečujejo splošno
kakovost bivanja in neupoštevanje posrednih
ekonomskih koristi,
-	neracionalno odrekanje možnostim prido-
bivanja kakovostnih sortimentov plemenitih
listavcev (jesen, javor, brest, hrast) zaradi
zapostavljenega gojenja na kakovostnih mikro-
lokacijah, ki so stalno preskrbljene z vodo in
hranili,
- vpetost gozdarstva v širši kontekst urejanja
prostora z vidika rabe tal na konkretnih zem-
ljiščih, gospodarjenje z drevnino zunaj naselij
in s tem povezani strokovni izzivi, ki presegajo
klasično gozdarstvo in segajo na področje ure-
janja prostora in urbanega gozdarstva, zlasti
detajlna tehnična zasnova in izvedba del, s
katerimi se realizirajo v načrtih opredeljene
neproizvodne funkcije gozda.
8 POVZETEK
V raziskavi smo ovrednotili razmestitev gozdov
in obvodne drevnine v izbranem predelu ob
reki Kokri od Preddvora do Kranja, zajeto v
100-metrskem obrežnem pasu na obeh straneh
reke. Podatke smo zbirali s terenskim delom in
s pomočjo dostopnih kartnih virov pri uprav-
ljavcih prostora. Tako pridobljene podatke smo
obdelali v okolju geografskega informacijskega
sistema ArcView.3.1. Poleg zakonskih osnov so
za razumevanje delovanja obvodnih ekosistemov
pomembni naravni dejavniki in družbene danosti.
Zato smo opisali vrste gozdov in dreves, funkcije
gozdov in značilnosti sedanjega gospodarjenja,
novejše spremembe rabe tal in pritiske na obvodni
prostor. V obravnavanem predelu se pojavljajo
tipične obvodne združbe, zgradba sestojev je
malopovršinska, vrstna sestava je spremenjena
in negovanost pomanjkljiva. Drevesni koridor
je praviloma sicer dobro zasnovan, ponekod je
zožen le na niz posamičnih dreves ob rečnem
bregu, ponekod je zaradi pritiskov druge rabe
(kmetijstvo, pozidava) tudi pretrgan. Kljub temu
in še posebno zaradi gozdnega zaledja obvodna
drevnina skupaj z gozdom opravlja pomembno
varovalno, biotopsko, podnebno, rekreativno in
estetsko funkcijo.
8 SUMMARY
In our study we evaluated the arrangement of
forests and riparian trees in the selected area
along Kokra River from Preddvor to Kranj in
100m riparian zone on both riversides. The data
were gathered performing field work and from
the available map sources from space manage-
ment. The acquired data were processed in the
geographic information system ArcView.3.1
environment. In addition to the legislative bases,
both natural factors and social conditions play
an important role in understanding of riparian
ecosystems functioning. Therefore we described
forest types and tree species, forest functions
and characteristics of the present management,
recent changes of land use and pressures to the
riparian space. In the studied area, typical riparian
associations appear, stand composition is small-
surface one, species composition is altered and
tending deficient. The tree corridor is as a rule
well designed, but narrowed down to a sequence
of individual trees along the river bank in some
places and sometimes torn due to the pressures of
other uses (agriculture, buildings). Nevertheless,
above all because of the forest background, the
riparian trees and forest perform an important
protective, bio-topical, climatic and aesthetical
function.
9 LITERATURA
FAJON, Š., 2004. Razvoj gozdnih površin v mestu Kranj.
Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire. Diplomsko delo, 79 s.
FONDA, M., 2006. Funkcije gozdnatih površin ob reki
Savinji v Latkovski gmajni. Univerza v Ljubljani, BF,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Diplomsko delo, 47 s.
GABERŠČIK, A., 1996. Meje rečnega ekosistema V:
Mišičev vodarski dan. Maribor, Vodnogospodarski
biro, s. 72-76.
Gozdnogospodarski načrt GGE Cerklje 2000-2009,
2000. Kranj. Zavod za gozdove, OE Kranj.
Gozdnogospodarski načrt GGE Preddvor 2002-2011,
2002. Kranj. Zavod za gozdove, OE Kranj.
IGLIČ, V., 2002. Posegi v gozdne zaplate in drevnino ob
Kamniški Bistrici v Občini
Domžale v letih 1998-2002. Univerza v Ljubljani, BF,
Oddelek	za gozdarstvo in obnovljive gozdne
vire. Diplomsko delo, 70 s.
IVANČIČ, F, 1995. Gospodarjenje z drevnino ob reki
Unici na Planinskem polju. GozdV, 53(5-6), s.
222-249.
Interpretacijski ključ za rabo kmetijskih zemljišč, 2005.
MKGP
http://rkg.gov.si/GERK/docs/RABA_IntKljuc.pdf (8.
11. 2005)
Karta rabe tal. 2000. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano.
Načrt urejanja povodja, vodnogospodarsko načrtovanje
v okvirih približevanja EU: načrt urejanja povodja
Kokre: šopek kapljic za vsakogar. 1998. Globevnik
L. (Ur.). Ljubljana, MOP, Uprava RS za varstvo
narave.
PEDROLI, B., DE BLUST, G., VAN LOOY, K., VAN
ROOIJ, S., 2002. Setting targets in strategies for river
restoration. Landscape Ecology vol.17, s. 5-18.
PIRNAT, J., 1994: Obvodna drevnina kot del krajinske
infrastrukture. V: Gozd in voda.
Zbornik seminarja XVI gozdarskih študijskih dni, BF,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
Ljubljana, s. 91-102.
PIRNAT, J., 2005: Riparian vegetation - a link between
an artefact and a landscape palimpsest. V: Konkoly
Gyuro E. (ur.).Greenways, conference presentations.
Sopron, 16. - 17. julij 2004, s. 23-29.
PROSEN, A., 1993. Sonaravno urejanje podeželskega
prostora. Ljubljana, Katedra za prostorsko planiranje
na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo,
179 s.
RAUCH, M., 2005. Gozd in obvodna drevnina ob
spodnjem toku Kokre. Univerza v Ljubljani, BF,
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Diplomsko delo, 92 s.
TROP, P., 2002. Urejanje gozdov in gozdne drevnine ob
strugi Drave v gospodarski enoti Vurbek-Duplek.
Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire. Diplomsko delo, 63 s.
Zakon o gozdovih.1993. Uradni list RS, št. 30/93, 67/02,
110/02.
Zakon o vodah. 2002. Uradni list RS, št. 67-3237/
2002.