Poštnina plačana v gotovini
VSE, KAR KOLI SE PRI NAS DELA IN GRADI, IMA EN SAM NAMEN, OSREČITI NAŠE DELOVNE LJUDI, USTVARITI JIM BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE
TITO
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto VI. — štev. 27
Ljubljana, 30. junija 1950
Mesečna naročnina 15 din. Izvod 4 din
PRVO IZREDNO ZASEDANJE LJUDSKE SKUPŠČINE FLRJ
Zuezna Ljudska skupščina je sprejela zakon o npraoljanjn državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih
Na skupni seji 'Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ 26. in 27. junija v Beogradu so pretresali predlog osnovnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Skupni seji je predsedoval predsednik Sveta narodov Josip Vidmar.
Najprej so podali poročila zakonodajnih odborov posameznih Svetov, nato pa .je predsedujoči Josip Vidmar dal besedo predsedniku vlade maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu.
Maršal Tito je v začetku svojega govora dejal, da je na tem zasedanju Ljudska skupščina pretresala načrt enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije — načrt temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. Sprejetje tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje Ljudske skupščine po sprejetju zakona o nacionalizaciji proizvodnih sredstev, Samo s prevzemom proizvodnih sredstev v državne roke še ni bilo uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja »tovarne delavcem«, kajti geslo »Tovarne delavcem, zemljo kmetom«, ima v sebi globok vsebinski smisel in vsebuje celoten program socialističnega odnosa v proizvodnji glede na pravice in dolžnosti delovnih ljudi in ga je treba uresničiti v praksi, če hočemo zares graditi socializem.
»Ta naš zakon — je dejal predsednik vlade maršal Tito — o izročitvi tovarn, podjetij itd. v upravo delovnim kolek-tivom je logična posledica razvoja socialistične graditve naše države. Je dosledno nadaljevanje v skupini ukrepov, ki jih izvaja naša ljudska oblast na svoji neomajni poti v socializem. Pogoji za to so deloma že dozoreli. Naši delovni kolektivi vsak dan doka-zujejo svojo zrelost, svojo visoko zavest, ki prihaja do izraza v njihovih junaških naporih za izpolnjevanje planskih nalog. Odkod ta polet m požrtvovalnost naših delovnih ljudi v tekmovanju in izpolnjevanju planskih nalog pred rokom? Odtod, ker so naši delovni ljudje razumeli, da je odvisna zgraditev socializma v naši državi prav od njih in da gredo plodovi naporov, ki jih dajejo, v njihovo korist. Naši delovni ljudje so se do sedaj lahko prepričali, da ima naša ljudska oblast do njih oopolno zaupanje in da zanje skrbi. Na drugi strani naši delovni ljudje z dejanji dokazujejo, da so pripravljeni premagovati tudi največje težave pri svojem delu. Mar niso potemtakem ti delovni ljudje, ki dajejo take napore, ki si s takim poletom in požrtvovalnostjo prizadevajo, da bi izdelali čim več raznih izdelkov, ki s takšno energijo grade nove tovarne, nove objekte, nove železnice in drugo, ki dokazujejo ljubezen do teh svojih tovarn s_ tem, da se z vsemi silami trudijo izpopolniti proizvodna sredstva z novatorstvom — mar niso ti delovni ljudje sposobni, da tudi sami upravljajo te svoje tovarne? Seveda so jih sposobni upravljati — in novi delavci, ki bodo odšli v tovarne, rudnike in druga podjetja, se bodo tega naučili od svojih tovarišev.«
Maršal Tito je nadalje dejal, da se moti tisti, kdor misli, da je ta zakon pre-uranjen, kajti tak pogled bi pomenil nezaupanje do naših delovnih ljudi, pomenil bi, da- se ne zavedamo, kakšne ustvarjalne sile bo razvilo prav to upravljanje pri naših delavcih. Zakon jim bo še bolj odprl perspektivo za njihovo bodočnost. To ni preuranjeno, temveč je prišlo celo z zakasnitvijo, čemur je vzrok to, da je naša Partija do zloglasne resolucije In-formbiroja preveč nekritično sprejemala in presajevala k nam vse, kar so delali v Sovjetski zvezi, pa čeprav ni bilo vedno v skladu z našimi specifičnimi pogoji, niti v duhu znanosti marksizma-leninjzma. Danes pa gradimo v naši državi socializem sami, ne uporabljamo več šablon, delamo po marksistični znanosti in gremo po svoji poti, pri čemer upoštevamo specifične pogoje v naši državi. Zato dosegamo vsak dan večje uspehe.
Ko je maršal Tito govoril o naših u-spehih in jih primerjal z uspehi v Sovjetski zvezi, je dejal, da je imela Sovjetska zveza v prvih 15—20 letih nedvomno velike uspehe pri gospodarskem razvoju. Hkrati je zavrnil nelojalno in nepošteno in vseskozi netočno kritiko in propagando o dogodkih v naši. državi, ki hoče zaslepiti svet. Pri nas smo izdali že vrsto u-krepov in zakonov, na temelju katerih gradimo socializem, vendar o tem nismo mnogo pisali in govorili, ker je bilo to
za nas samo po sebi razumljivo. Vendar se je pokazalo, da smo imeli škodo, ker nismo vsega tega dovolj popularizirali izven naše države, ko hoče informbiro-jevski tisk in radio zanikati dejstva pri nas. »Vendar ta propaganda ne more spremeniti naše stvarnosti, ker ni od nje odvisno, da bi nas napravila take, kot nismo, n kar bi ona želela; s to propagando nikoli ne bodo dosegli, da l)i se mi izneverili samim sebi, izneverili naukom velikih mislecev Marxa, Engelsa in Lenina. Da ne bi kdo mislil, da se branimo samo s praznimi besedami, bom tu navedel le nekatera izmed najvažnejših dejstev, ki dokazujejo, kaj smo do sedaj napravili in kakšna je potemtakem naša država ter kam stopamo.«
Maršal Tito je nato poudaril, da smo pri nas še med osvobodilno borbo uničili star državni aparat in rešili nacionalno vprašanje ter odpravili nacionalno zatiranje v naši državi.
Takoj po razglasitvi republike in sprejetju Ustave je bilo izvedeno najvažnejše zgodovinsko dejanje, položeni so bili v glavnem temelji za odpravo izkoriščanja človeka po človeku, sredstva za proizvodnjo so prešli iz lasti privatnih kapitalistov v državne roke, nacionalizirane so bile tovarne, rudniki in druga podjetja. Danes ni pri nas niti enega podjetja ali rudnika in kake druge ustanove javnega značaja, ki bi bila v rokah tujega ali domačega kapitalista, zato so vsa govoričenja informbirojevcev o nekem ponovnem prodiranju tujih kapitalistov v našo državo, navadna predrzna izmišljotina in zlonamerno obrekovanje. 7. odločitvijo, da bodo delavski kolektivi sodelovali pri upravljanju tovarn, rudnikov, železnic itd. dokončno in najprepričljivejše odgovarjamo obrekovalcem, kajti delovni ljudje bodo v prihodnje še z večjim ustvarjalnim poletom, ki ga bodo razvijali v tovarnah in podjetjih, ki jih sami upravljajo, povedali, čigava so ta podjetja, rudniki itd.
Maršal Tito je govoril tudi o izvedbi agrarne reforme, o sprejetju petletnega piana za industrializacijo in elektrifikacijo naše države ter o številnih zakonih, kj tudi s pravnega stališča dajejo naši državi socialistično obeležje in hkrati pobijajo vse napade in obrekovanja proti naši državi.
Ko je maršal Tito podal zgodovinski razvoj naše ljudske oblasti od'leta 1941, s čimer je bilo uresničeno zgodovinsko dejanje naših narodov, dejanje, ki je bilo posledica nadčloveške borbe naših narodov proti okupatorju in domačim izdajalskim vladajočim krogom, je nakazal, v čem je bistvo naše poti v socializem.
«Bistvo naše poti v socializem — je dejal — ali bolje rečeno, v komunizem, lahko definiramo z nekaj besedami: naša pot v socializem je v tem, da izvajamo marksistično znanost v danem obdobju v praksi v najtesnejšem soglasju s specifičnimi pogoji v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sredstvo za vodenje, sredstvo za orientacijo v vsakem konkretnem položaju, pa če je še tako zapleten. Prizadevamo si, da*bi v vsa naša dejanja vnesli duha te znanosti, ker smo globoko prepričani, da je tako pravil-11 °’ j1! ker to pravilno preverjamo v praksi, da načela te znanosti po za-siugi genialnih znanstvenih napovedi naših velikih učiteljev tudi na današ-nji stopnji mednarodnega dogajanja v celoti veljajo in da bj pomenilo vsako odstopanje od teh načel s kakršnim koli izgovorom revizionizem in izdajo stvari ne samo delavskega razreda, temveč tudi vsega naprednega človeštva.
V čem se ne strinjamo v teoriji s Sovjetsko zvezo? Če hočemo na to vprašanje vsaj deloma odgovoriti, moramo pogledati njijiovo in našo prakso v zvezi z znanostjo marksizma-leni-nizma in sicer: a) v vprašanju vloge države v prehodnem obdobju in njenega odmiranja; b) v vprašanju vloge Partije, oziroma njenega odnosa do države; c) v vprašanju nižje faze komunizma, ali kakor pravimo danes, socializma, in d) v vprašanju državne ali socialistične lastnine.
Vzemimo najprej primer naše države. Kot smo že prej povedali, smo najprej uničili stari državni stroj in ustvarili novi ljudski državni stroj, brez katerega delovno ljudstvo naše države ne bi moglo obdržati oblasti v svojih rokah in izvesti razlastitve proizvodnih sredstev ter mnoga druga revolucionarna dejanja, brez katerih
si zmage socializma v kaki državi ne moremo zamisliti.
Lenin pravi: »Proletariatu je nujna državna oblast, centralizirana organizacija moči, organizacija nasilja za dušitev odpora izkoriščevalcev in za vodstvo velikanskih množic prebivalstva, kmetov, male buržoazije, polpro-letariata, .prav tako pa tudi za vzpostavitev socialističnega gospodarstva.« — »Toda ne smemo pozabiti — pravi Lenin, ko citira Marxa — da je proletariatu nujna samo država, ki odmira.«
Po marksistični znanosti je država produkt »razrednih spopadov« in bo odmrla, ko ne bo več razredov, ko ne bo več nikogar niti za kaj treba držati v podrejenosti.
V čem je pri nas začetek odmiranja države? Navedel bom samo te primere. Prvič, decentralizacija državne uprave, posebno gospodarstva. Drugič, izročitev tovarn in gospodarskih podjetij sploh v upravo delovnim kolektivom itd. Že sama decentralizacija ne le gospodarstva, temveč tudi političnega, kulturnega in drugega življenja nosi v sebi ne samo_ globoko demokratični značaj, temveč tudi klice odmiranja ne le centralizma, marveč tudi države na sploh kot sredstva za prisiljevanje. To je, glejte,, dejstvo, o čigar realnosti se lahko pri nas prepriča vsak, kdor želi.«
Pri govoru o stanju v Sovjetski zvezi po Oktobrski revoluciji je maršal Tito dejal, da je Oktobrska revolucija omogočila, da je vzela držav« proizvodna sredstva v svoje roke, toda if sredstva so še danes, po 31 letih, v SZ V rokah države. Gesla »Tovarne delavcem« torej niso u-resničili, delavci še danes nimajo nobenega deleža pri upravljanju tovarn, temveč delajo to direktorji, ki jih je postavila država. Delavci imajo samo možnost in pravico, da delajo, torej se ne razlikujejo mnogo od vloge od delavcev v kapitalističnih državah. Razlika je samo v tem, da v Sovjetski zvezi ni brezposelnosti. Ker štejejo voditelji v ZSSR državno lastnino za najvišjo obliko družbene lastnine, potem dejstvo, da niso izročili proizvodnih sredstev v upravo delavcem, izhaja verjetno prav iz tega pojmovanj« o državni lastnini. Upoštevati je treba vse činitelje, od katerih je odvisen počasnejši ali hitrejši razvoj. Socializem prihaja v času, ko so proizvajalne sile razvite do visoke stopnje, sovjetska država pa je bila dediščina ene izmed industrijsko najbolj zaostalih dežel, zato so morali šele ustvariti materialne pogoje za socializem, ki so v visoko razvitih kapitalističnih državah že podani, To pa ni tako lahko doseči.
» Seveda pa z druge strani ne gre za to, da bi morala država imeti vse funkcije tudi gospodarske, tako dolgo v svojih rokah, dokler ne bi dosegla omenjene visoke stopnje industrializacije in ustvarila vseh potrebnih materialnih in drugih pogojev za socializem. Tako lahko gledajo na stvar samo listi, ki hočejo revidirati nauk o odmiranju države, ki menijo, da se gre v socializem skokoma in da se lahko natanko določijo meje nižje in višje faze komunizma. V prvi vrsti in najbolj grajamo nekaj drugega:
L Grajamo način upravljanja, ki med drugim tudi ovira hitrejši razvoj ekonomike v SZ, saj če bi ta način bil boljši, bi bili tudi uspehi v gospodarskem razvoju SZ do danes večji;
2.	grajamo način, kako vzgajajo v ZSSR ljudi;
3.	grajamo njihove pojme o vlogi velikega naroda itd.«
Pri govoru o odmiranju države kot takšne v Sovjetski zvezi, je maršal Tito dejal,, da v Sovjetski zvezi še ni nikakršnih znamenj o prizadevanju, da bi se gospodarske ali politične državne funkcije prenesle navzdol, tam gredo vedno bolj po poti strogega centralizma, ki je lasten najbolj izraziti buržoaziji in birokratični državi. Ta centralizem in zastoj v nadaljnjem razvoju SZ na poti v socializem, ima svoje korenine v tem, kako sovjetski voditelji razlagajo Marxov in Leninov nauk o državi.
»Stalin zavzema drugačno stališče o odmiranju države. Mare, Engels, Lenin nas učijo, da začenja država odmirati v trenutku, ko pride proletariat na oblast. Gre seveda za to, da pride proletariat zares v vsakem pogledu na oblast. To odmiranje države se začne najprej v »njenih gospodarskih funkcijah«, v upravljanju proizvajalcev s proizvodnjo, v postopnem prenašanju gospodarskih funkcij z države na delovne kolektive; vse to ne sme biti skokoma, na en mah, ampak (■Nadaljevanje na 2. strani.)
Reorganizacijski ukrepi v državni upravi našega gospodarstva bodo mnogo prispevali k dvigu socialistične zavesti in samozaupanja
Na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je govoril tudi predsednik Gospodarskega sveta FLRJ tovariš Boris Kidrič, ki je med drugim dejal:
»Reorganizacija državne uprave se je držala pri tem objektivne stopnje, do katere so prišli pri nas splošna socialistična graditev, razvoj materialnih proizvajalnih sil in razvoj družbene zavesti. Upoštevajoč te momente, kaže analiza— govorim zaradi osvetlitve nekoliko shematično — da je za zagotovitev splošnih planskih proporcij v našem socialističnem gospodarstvu in za koordinacijo gospodarske operative v smislu in za zagotovitev teh proporcij še vedno nujno potrebna državna uprava v gospodarstvu. Neposredno operativo v gospodarstvu pa lahko v bistveni meri prepustimo neposrednim proizvajalcem. Pri tem obdrži državna uprava samo toliko operativnih, kadrovskih tn regulativnih kompetenc, kolikor je potrebno, da ne bi bile ob dani stopnji materialnih proizvodnih sil, družbene zavesti in splošnih gospodarskih težav, ki izhajajo iz naporne borbe za petletni plan, prizadete splošne planske proporcije.
V odnosu na nesocialistični sektor ostane seveda upravna in gospodarska funkcija države po svoji naravi, kakršna je bila prej, ker gre pri privatnem sektorju za element dosocialistične preteklosti.
Kaj omogoča v do sedaj izvedeni reorganizaciji državne uprave v gospodarstvu vzpostavitev, razširitev in poglabljanje uprave po neposrednih proizvajalcih?
1. Ukinili smo dolgo vrsto prejšnjih gcspodarsldh ministrstev, namesto njih pa smo na eni strani ustanovili svete, na drugi strani pa generalne direkcije. Generalne direkcije že sedaj niso več AOR v starem smislu besede, marveč so v bistvu združena podjetja, t. j. višja oblika gospodarskega združevanja. To višjo obliko gospodarskega združevanja lahko postavimo brez organizacijskih in gospodarskih težav v relativno kratkem času pod splošno upravo delavskih svetov in delavskih upravnih odborov, kakor to izrečno določa danes sprejeti zakon. Medtem ko so bile prej generalne direkcije predvsem sestavni del ministrstev, t. j. državne uprave, se bo sedaj v njihovem organizacijskem značaju ohranil moment neposredne državne uprave samo še pri imenovanju generalnih direktorjev, ki pripada Prezi-diju oziroma Ljudski skupščini.
Hkrati s tako reorganizacijo generalnih direkcij je prešla velika večina naših gospodarskih podjetij iz zvezne upravne kompetence v republiško, velik del prej republiških podjetij pa preide sedaj pod lokalno upravo. Ta decentralizacija pomeni sama na sebi približevanje uprave neposrednim proizvajalcem, in to je tudi njen glavni smisel. V naše plansko go-
naših delovnih ljudi
spodarstvo, ki dosledno centralizira samo splošne proporcije, vnaša široko pobudo od spodaj in globoko demokratični značaj.
Sveti, ki so bili ustanovljeni za splošno koordinacijo gospodarskih poslov v kompleksnih gospodarskih panogah, tako znotraj republiških vlad kakor tudi znotraj zvezne vlade, niso več gospodarska ministrstva starega tipa, ki so ustrezala izključno državnim lastninskim pravicam in socialističnemu sektorju, po katerih je upravni aparat v gospodarstvu dobival vedno večje in širše kompetence. Sveti so ostali naravno organi državne uprave v gospodarstvu, hkrati pa so postali kolegialna telesa, v katerih so neposredno zastopane generalne direkcije kot višja, v bližnji bodočnosti v glavnem že nedržavna oblika gospodarskega združenja.«
Na koncu svojega govora se je tovariš Kidrič pomudil na vplivu, ki ga bo imela reorganizacija uprave našega gospodarstva na nadaljnji razvoj materialnih proizvajalnih sil Dejal je:
»Kakor so nam upravne oblike državnega socializma v prvih obdobjih naše socialistične graditve pomagale obvladati težko gospodarsko dediščino anarhičnega kapitalističnega gospodarstva v preteklosti in položiti temelje našemu planskemu gospodarstvu ter preiti na petletni plan, tako so začele postajati v zadnjem času pred reorganizacijski-mi ukrepi v državni upravi gospodarstva vedno večja ovira za nadaljnji napredek naših materialnih proizvajalnih sil, s tem pa tudi graditve socializma. Mi se seveda ne poslužujemo sovjetskih metod pojasnjevanja, kadar izvedemo kak preobrat, in ne rečemo; »Do danes opolnoči so bile prejšnje oblike ir, prejšnje metode pravilne, od polnoči naprej pa postanejo nepravilne«. Kakor je že poudaril tovariš Tito, bi bili mogli začeti z reorganizacijo tudi prej, če bi bili bolj z lastno pametjo izvajali marksi-zem-leninizera na naše pogoje in bi bili manj sprejemali včasih tudi popolnoma napačne in zastarele sovjetske recepte. Toliko bolj so reorgani-zacijski ukrepi v državni upravi našega gospodarstva, ki smo jih izvedli v zadnjih mesecih in jih izvajamo tudi sedaj hkrati z danes sprejetim zakonom, umestni in neizogibni. Nobenega dvoma ni, da bodo mnogo prispevali ne samo k dvigu socialistične zavesti in samozaupanja naših delovnih ljudi, temveč tudi k njihovi iniciativi in po njej k nadaljnjemu napredku naših materialnih proizvajalnih sil.«
Zakon dale delavcem možnost nčinkovitega dela pri upravljanju z gospodarstvom in odstra "evanju birokratskih metod v delu
Predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, ljudski poslanec Djuro Salaj, ki je razpravljal o sprejetju temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po naših delovnih kolektivih, je dejal:
»Predlog za temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih pomeni nadaljnjo razširitev pomena in vloge delavskih svetov. Dosedanja funkcija teh svetov, ki je bila pretežno posvetovalna, je prerasla v funkcijo neposrednega upravljanja, ki jo novi zakon zato postavlja, da se še bolj razvije socialistična demokracija v našem gospodarstvu.
Zakon omogoča delavcem, da neposredno sodelujejo pri upravljanju z višjimi gospodarskimi združenji in da sodelujejo v delavskih svetih višjih gospodarskih združenj- Tako imajo delavci možnost učinkovitega dela, tako pri upravljanju z gospodarstvom kakor tudi pri
odstranjevanju birokratskih metod pri delu.«
Djur0 Salaj jo nato poudaril, da zaznamuje novi zakon novo pomembno stopnjo v razvoju naše socialistične dr-žavena poti k nadaljnji zgraditvi demokracije v našem gospodarstvu. Dejal je:
»Prepričan sem, da bo ta zakon navdušeno sprejet med našim ljudstvom. To bo zadostilo vse dosledne borce za socializem.«
»Sindikat bo,« je končal Djuro Salaj, »razvil široko dejavnost pri izvajanju novega zakona o delavskih svetih in jim dajal vso svojo pomoč. Še odločneje kot doslej bodo ti sveti napeli vse svoje sile, da kulturno vsestransko povzdignejo naše delovne ljudi, ki naj postanejo še bolj zavedni graditelji socializma.«
Prepričanje, ki ga je ob koncu svojega govora izrazil Djuro Salaj, da bo delavski razred in vsi delovni ljudje Jugoslavije navdušeno pozdravili in spre-' jeli ta zakon, ki pomeni novo zgodovinsko pridobitev naših narodov na poti graditve socializma, so potrdili vsi ostali govorniki.
Iz govora maršala Tita na zasedanju Ljudske skupščine FLRJ
(Nadaljevanje s 1. strani.) postopoma, ker bi sicer prišlo do anarhije.
Kako pa gledajo sovjetski voditelji na razvoj v komunizmu? V marksističnem nauku se nikjer ne govori o takšnem prehodu v komunizem, ki bi šel skokoma, čeprav se govori o dveh fazah, o nižji in višji fazi komunizma, ki sestavljata celoto, v kateri se razvija postopni prehod h komunizmu. Govori se o postopnem razvoju v višjo fazo, v komunizem, ko si je proletariat že prisvojil oblast. In vendar gledajo sovjetski voditelji na stvar tako, kakor da bi samo lahko določili, kdaj se lahko vzame, da se je začel prehod v višjo fazo, da se je začel komunizem. To ni nobena šala, ampak žalostna resnica, ker je vsem znano, da je Molotov že leta 1948 razglasil vstop v višjo fazo komunizma.
Sedaj pa poglejmo, kako je Marx definiral prehajanje v višjo fazo: »V višji fazi komunistične družbe, ko človek ni več podrejen delitvi dela, ker ga zasužnjuje, ko obenem s tem izgine tudi razlika med umskim in fizičnim delom, ko delo preneha biti samo sredstvo za življenje, ko obenem z napredovanjem razvoja posameznikov naraščajo tudi proizvajalne sile in vsi viri družbenega bogastva pritekajo v mogočnih valovih, šele tedaj je mogoče popolnoma premagati ozko obzorje buržoaznega prava, družba pa lahko napiše na svojo zastavo: »Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah.«
Takšna je torej ta stvar z višjo fazo komunizma. Od tega so v SZ še zelo, zelo daleč in seveda tudi pri nas.
Bili so in še vedno so ljudje, ki so mislili, da je obvladovanje proizvajalnih sredstev rešeno s tem, če imenujejo za direktorje ali upravitelje najboljše delavce. Takšnih ljudi, ki tako mislijo, tudi še danes ni zmanjkalo. Stvar je sama na sebi dobra, ker pridejo na ta način na takšna mesta ljudje, ki jim lahko zaupamo in katerim država delovnega ljudstva tudi res zaupa. Delavec direktor, ki je tudi sam prišel iz vrst delovnih ljudi, omogoča ljudski državi boljšo kontrolo poslovanja, obenem pa takšen direktor tudi bolje razume različne potrebe delavcev in bolj skrbi zanje in za državno, to je ljudsko premoženje. Vendar je bil to le najpatrebnejši ukrep v času, ko je država jemala proizvajalna sredstva v svoje roke, taka pa seveda ne more ostati, če se hočemo izogniti neprilikam. ki bi iz tega lahko nastale v daljšem razdobju. To je ena stran, druga stran pa je, da s tem še ril uresničeno geslo »Tovarne delavcem« in da se s tem še ne bi mogla uresničiti ideja o odmiranju državnih funkcij v gospodarstvu. Kakor sem že prej omenil, je zakonski načrt, ki naj ga tukaj sprejmemo, nenavadno velikega pomena za nadaljnji pravilni razvoj naše socialistične države. Vendar pa še ne rešuje v celoti tega vprašanja in je samo nov korak na poti h komunizmu. Državne funkcije pri upravljanju gospodarstva še ne prenehajo popolnoma, vendar pa niso več popolne in izključne. Slabše postajajo zaradi tega, ker k upravljanju pritegujemo delovne ljudi. Postopoma, ne pa na en mah in v celoti vstopajo v svoje pravice, da kot proizvajalci tudi upravljajo to proizvodnjo. Zakaj vstopajo delovni ljudje postopoma in ne na en mah ? Ali bo ta postopnost trajala dolgo in kako dolgo bo trajala? Na to ni mogoče odgovoriti, da bo trajala toliko in toliko časa, ker je to odvisno od različnih okoliščin. Odvisno je od tega, kako hitro bo napredoval kulturni razvoj, to je vsestranska izobrazba delavcev, tako da bi bili v vsakem pogledu zmožni uspešno in v korist skupnosti upravljati tovarne, rudnike, transport itd. Saj brez tega delavci ne bodo mogli opravljati evidence in kontrole; brez kulturnega dviga delavci ne bodo mogli popolnoma obvladati tehnike upravljanja. To je odvisno od hitrosti razvoja proizvajalnih sil itd.
Ta kulturna povzdiga delavcev je za nas zato še tem večjega pomena in je eno izmed najtežjih vprašanj, ker je bila naša dežela med najbolj zaostalimi deželami v Evropi kar se tiče stopnje proizvajalnih sil. Naša industrija se je šele sedaj začela razvijati s polnim razmahom. Hitrejše ali počasnejše prenašanje vseh funkcij upravljanja v gospodarstvu na delovne ljudi je zato pri nas odvisno tudi od hitrejšega ali počasnejšega razvoja proizvajalnih sil. To je v prvi vrsti odvisno od samih delavcev, od njihovega prizadevanja, da kar najhitreje proizvedemo kar največ potrošnik sredstev, od prizadevanja delavcev, da varčujemo In ne razsipljemo itd. Lenin pravi: »Komunizem se začenja tam, kjer se pojavlja sa-mopožrtvovalno obvladovanje težkega dela, prizadevanje navadnih delavcev za povečanje storilnosti dela, za varovanje vsakega puda žita, premoga, železa, in drugih proizvodov, ki niso namenjeni osebno njim ali njihovim »bližnjim« ali »daljnim«, ampak vsej »družbi«.
Zakaj postavlja na prvo mesto nujnost kulturnega razvoja? Če pogledamo število industrijskih delavcev v stari Jugoslaviji in današnje število in še število., ki ga bomo dosegli v prihodnosti, ni težko uganiti, v čem je bistvo stvari. Kdo prihaja danes v industrijska in druga podjetja? Kmetje. V podjetja prihaja torej velikansko število kmetov, na pol kmetov in na pol delavcev. Te ljudi je treba najprej izučiti za delavce, potem pa vzgajati kot delavce upravitelje. To ni kratko in lahko opravilo in ga je treba jemati z največjo resnostjo in potrpljenjem in se odločno zavzeti, da mu bomo kos. Pri vzgajanju teh novih delavcev bomo imeli in imamo že danes nemalo opravka, da ima velik del delavcev napačne pojme o svoji dolžnosti, ki jo imajo kot delavci, o svojem odnosu do 'državnega, t. j. ljudskega premoženja itd.
Vzemimo samo dejstvo, da gradimo in odpiramo številne objekte in celo ne-
katere največje tovarne, rudnike i. dr. ravno v najbolj zaostalih krajih, kakršni so najbolj zaostali del Bosne, Sandžak, Makedonija, Kosovo in Metohija, Lika, Črna gora itd., torej povsod tam, kjer je bilo doslej zelo malo ali nič industrije. Kdo pa bo delal v teh tovarnah, rudnikih in drugih podjetjih? Kmetje iz teh zaostalih krajev! Revni kmetje iz teh zaostalih krajev bodo morali priti in bodo tudi prišli v te tovarne in rudnike. Iz siromašnih kmetov, katerih predniki so stoletja životarili na najnižji stopnji kulturne in življenjske ravni, morajo postati zavedni delavci, graditelji lepšega življenja zase in za vso socialistično skupnost. To ne bo tako lahek in hiter proces. Zavedamo se tega, ker imamo že danes precej izkušenj s tem, kako težko je iz na pol kmeta — na pol delavca vzgojiti zavednega in discipliniranega industrijskega delavca. Če hočemo to doseči, bo treba še mnogo truda, treba bo vztrajno dokazovati tem na pol delavcem, da postajajo v naši socialistični deželi ne samo proizvajalci v industriji, rudarstvu itd., ampak tudi lastniki proizvajalnih sredstev. Treba jim je dokazati, da so z vstopom v te tovarne, rudnike in druga podjetja obenem postali tudi njihovi lastniki. Ne tisti košček nerodovitne zemlje, ki jim ni nikoli mogel dati možnosti, da bi živeli človeka vredno življenje, ampak tovarne, rudniki in drugo jim lahko zagotovijo lepše življenje, kakor pa so ga imeli sami in njihovi predniki. Zakaj je potrebno, da postanejo ti na pol kmetje — na pol delavci zavedni industrijski delavci? Potrebno je v prvi vrsti zaradi tega, ker gradimo mnogoštevilne tovarne in podjetja, odpiramo zmeraj nove in nove rudnike, z eno besedo, industrializiramo našo socialistično deželo, da bi jo napravili bogatejšo, da bi bila neizrabljena bogastva pristopna vsem državljanom naše dežele, da bi ljudje lahko ta bogastva koristno izrabljali itd. Zato da bi se tovarne, rudniki itd. lahko spravili v tek, so potrebni delavci, ki bodo zmožni obvladati in razgibati novo, sodobno tehniko. Te sodobne tehnike ne bo mogel obvladati na pol kmet, ki več misli na svoj košček nerodovitne zemlje kot pa na sodobna proizvajalna sredstva, ki danes pri nas niso več privatna, kapitalistična, ampak družbena last vse naše skupnosti. Z njimi ne razpolagajo več kapitalisti ali njihovi dobro plačani zvesti uradniki, birokracija, ki je skrbela samo za koristi kapitalistov, to je za to, da se iztisne iz delavca kar največ profita za kapitalistični žep, pri čemer bi dobila tudi ta birokracija svojo drobtinico. Pri nas bodo sedaj upravljali te tovarne, rudnike in drugo delavci sami. Sami bodo določali, kako se bo delalo in koliko, vedeli bodo, zakaj delajo in v kakšen namen se bodo uporabljali uspehi njihovega dela. Zato, da bi to lahko dosegli povsod v naši državi, tudi v najbolj zaostalih" krajih, moramo vztrajno premagovati zaostalost in povzdigniti na pol kmete na stopnjo zavednih industrijskih delavcev, ki bodo razumeli tako svoje dolžnosti kakor svoje pravice, ki jih imajo kot graditelji socializma.
Iz tega vidimo, da so v zaostali deželi, kakršna je n. pr. naša, zelo velike težave na poti do zgraditve komunizma. Kaj pa sedaj? Ali naj čakamo, da bodo vsi delavci postali enako pametni in zmožni za upravljanje podjetij? Jasno je, da ne, ker bi morali v tem primeru neskončno dolgo čakati. Ravno pri procesu upravljanja pri neprestanem procesu dela in upravljanju si bodo vsi delavci pridobili izkušnje. Ne bodo spoznali samo delovni proces, ampak tudi vse probleme svojega podjetja. Delovni ljudje se bodo lahko samo pri praktičnem delu naučili uporabljati evidenco, se seznanili s tem, koliko materiala smejo porabiti in koliko prihraniti, in si bodo lahko na jasnem o tem, zakaj vse se uporablja njihovo delo, to je, kam gre presežek njihovega dela in v kakšen namen se uporablja. Seznanili se bodo s tem, kolikšna mora biti akumulacija v njihovem podjetju kot del splošne planske akumulacije in do katere mere lahko zvišajo svojo življenjsko raven. Znano jim mora biti to, za koliko in s kakšno hitrostjo morajo povečevati storilnost dela itd. Brezpogojno se morajo seznaniti z delovno disciplino. Od tistega trenutka, ko prevzamejo delovni ljudje odgovornost za udeležbo pri upravljanju gospodarstva, postane namreč vprašanje delovne discipline njihova poglavitna dolžnost.
Še prav posebno bodo morali sveti delovnih kolektivov vplivati na to, da se kar najbolj racionalno razvršča delovna sila, da ne dopuščajo, da bi se v njihovih podjetjih vgnezdila nepotrebna, neproduktivna delovna sila, oziroma nepotrebna birokracija v administraciji. S.tem bi se namreč samo povečali proizvajalni stroški in znižala rentabilnost njihovih podjetij. To pa bi bilo v škodo vsemu kolektivu. Treba je znati razlikovati med potrebo za specialisti in nepotrebnim administrativnim, neproduktivnim aparatom.
S tem, da bodo tovarne, rudniki itd. izročeni v upravljanje delovnim kolektivom, bo postalo nemogoče, da bi se v naše gospodarstvo vgnezdila nalezljiva bolezen, ki ji pravimo birokratizem. Ta bolezen se neverjetno lahko in hitro prenaša iz buržoazne družbe in jo nevarna v prehodni dobi. ker kot polip s svojimi tisočerimi tipalkami otežuje in ovira pravilni in hitri razvojni proces. Birokratizem sodi med največje sovražnike socializma prav zato, ker se neopazno vtihotaplja v vse špranje družbene dejavnosti in se ljudje v začetku niti sami tega ne zavedajo. Napačno bi bilo misliti, da pri nas birokratizem še ni začel poganjati korenin. Tudi pri nas se je že začel vtihotapljati v razne ustanove, v državni aparat in gospodarstvo. Toda mi se tega zavedamo in smo zato že storili vrsto ukrepov, da ga onemo-
gočimo. Pri tem ne zadostujejo kampanjski ukrepi, ampak je potreben nepretrgan boj in vzgajanje ljudi.
Lenin pravi, da dajeta tehnična in kulturna zaostalost najugodnejša tla, na katerih lahko birokratizem požene svoje korenine. Vendar pa obenem tudi pravi, kako se najlaže oziroma na edini mogoči način uspešno borimo zoper birokratizem. »Z birokratizmom se je mogoče boriti do konca, do popolne zmage nad njim samo tedaj, če bo vse prebivalstvo udeleženo pri upravljanju. V buržoaznih republikah jo bilo to ne samo nemogoče, ampak tudi sam zakon tega ni dopuščal. Najboljše buržoazne republike, pa naj so še tako demokratične, poznajo na tisoče zakonskih ovir, ki onemogočajo delavcem, da bi bili udeleženi pri upravljanju. Razen zakona pa je tukaj tudi še kulturna stopnja, ki je ne moreš podrediti nobenemu zakonu. Ta nizka kulturna stopnja je vzrok, da so sovjeti, ki bi morali biti po svojem programu organi za upravljanje po delovnih ljudeh, v resnici organi upravljanja za delavce po naprednih plasteh proletariata, ne pa po množicah delovnih ljudi.« Kulturna zaostalost, o kateri govori Lenin, je torej vzrok in v tem je nevarnost, da se upravljanje birokratizira.
Lenin nam pokaže, da birokratizem prav posebno cvete tam, kjer je zaostalost večja. Te besede najbolj jasno govore o tein, kje moramo iskati korenine birokratizma. Mar to ne kaže, da cvete birokratizem prav tam, kjer se ljudje še ne zavedajo svojih pravic glede kontrole in odločnega boja zoper vsako birokratsko ravnanje, kjer se ljudje še ne zavedajo, da je birokratizem škodljiv pojav za socializem, ki se ne more izkoreniniti samo z odloki od zgoraj, ampak se mora zoper njega boriti vsak zaveden človek pri svojem vsakdanjem delu. Pri tem pa ni treba misliti, da birokratizem lahko zavlada samo v visokih ustanovah, spodaj pa da je to teže. Ne. birokratizem prodira tudi do nižjih državnih in gospodarskih administrativnih ustanov, če se ne borimo zoper njega. Razume se, da je tragično za socialistično deželo, če se birokratizem v njej vgnezdi in ustali povsod, v najvišjih in najnižjih ustanovah, če vrhovi ne vidijo ali nočejo videti njegove škodljivosti. Zoper birokratizem, ki ga hočemo z uspehom zatirati, ne zadostujejo samo ukrepi. ki se izdajajo zgoraj, v najvišjih uradih. medtem ko spodaj mislijo, da najbrž ni nevaren. Pa še kako je nevaren tudi spodaj. To je pri nas pokazala tudi praksa. Zato je birokratizem nevaren tudi v administraciji republik in v administraciji oblasti in v administraciji okrajev in krajevnih organov in tudi v administraciji raznih trgovskih in drugih gospodarskih ustanov. Zato je nujno no-trebno, da se s pritegnitvijo najširših množic borimo zoper njega in da ne dovolimo, da bi sri ta, za socializem škodljiv pojav, rairastel.
Danes, ko je t.e samo državna administracija. ampak tudi celotno gospodarstvo v rokah ljudstva, je ravno ljudstvo pristojno, da neprenehoma nadzoruje delo tistih, ki so nastavljeni v administraciji zato. da upravljajo svoje dolžnosti v korist socialistične skupnosti. De lovni kolektivi in njihovi sveti, ki bodo upravljali tovarne, rudnike itd., bodo imeli zelo pomembno nalogo, da onemogočijo birokratske metode pri upravljanju.
Vprašanje vloge sindikatov se v novili pogojih, v pogojih sodelovanja delovnih ljudi v upravljanju, nekoliko spremeni, ker je funkcija sindikatov sedaj v glavnem usmerjena na tisto, kar je v delu sindikatov najvažnejše, na vzgojo, na vsestransko kulturno izobraževanje sindikatov. Delo sindikatov je usmerjeno na to, da se novi delavci, to se pravi bivši kmetje, z vztrajnim delom sindikatov pod vodstvom Partije, čimprej otresejo drob-nolastniških navad, da se čimprej dvignejo na raven najvestnejših industrijskih delavcev, delavcev z no-
pro
vajalnih sredstev, do tovarn, do delavcev, do družbene lastnine, do dela. Te nove delavce je treba čimprej vzgojiti, da bodo neutrudljivi in požrtvovalni graditelji komunistične družbe, t. j. lepšega in srečnejšega življenja vseh delovnih ljudi.
V zvezi s sodelovanjem delavcev v upravljanju podjetij, oziroma s proizvodnjo se zmanjša tista naloga sindikatov, ki so jo imeli v zvezi z zaščito interesov delavcev, ker rešujejo to stvar sedaj sami delavci preko svojih svetov oz. upravnih odborov v proizvodnji. S tem je hkrati olajšana dvojna vloga sindikatov, ki so morali na eni strani ščititi koristi delavcev, na drugi strani pa so morali prav tako upoštevati koristi ljudske države, koristi celote, koristi vse skupnosti. S tem, da se bodo delavci med upravljanjem proizvodnje seznanjali z vsemi problemi: z akumulacijo, s proizvodnimi stroški, z raznimi številnimi težavami, s katerimi so se morali doslej boriti sami ravnatelji oz. dosedanje uprave in sindikati, bo olajšano tudi delo sindikatov v tem oziru. To bo vsekakor mnogo pripomoglo k stabilizaciji delovne discipline v tovarnah, rudnikih in drugih podjetjih.
Iz osnutka zakona je videti, da se delovni ljudje na najbolj demokratični način vživljajo v svoje funkcije upravljanja. Delavske svete volijo neposredno s tajnim glasovanjem delavci in nameščenci po tovarnah, rudnikih in podjetjih sploh. Ti delavski sveti in upravni odbor, ki ga izvolijo člani sveta iz svojih vrst, morajo uživati vsestransko podporo sindikatov. Da bi bilo to možno, pridejo v upravne odbore tudi predstavniki sindikata delavcev in nameščencev v tistem podjetju, ki
prevzemajo tako del odgovornosti za upravljanje, namesto do bi bili samo posvetovalni organi brez potrebne, odgovornosti oz. odgovorne dolžnosti.
Ta zakon je eden izmed najbolj demokratičnih aktov, kar smo jih doslej sprejeli; po vsebini pa se zrcali v njem naša socialistična stvarnost. Poglejmo samo dolžnosti in pravice delavskih svetov. Člen 23 pravi: Delavski svet podjetja: potrjuje osnovne plane in zaključni račun podjetja.; izdaja sklepe o upravljanju podjetja in izpolnjevanju gospodarskega plana; voli, odstavlja in menja upravni odbor podjetja oz. posamezne njegove člane; sprejema pravila podjetja po odobritvi upravnega odbora višjega gospodarskega združenja; razpravlja o poročilih o delu upravnega odbora in sprejema sklepe o odobravanju njegovega dela; obravnava posamezne ukrepe upravnega odbora in sklepa o njih; porazdeljuje tisti del akumulacije, ki ostane na razpolago podjetju oz. delovnemu kolektivu.
Dalje, člen 2? govori o dolžnostih upravnega odbora podjetja in pravi: »Upravni odbor podjetja: . potrjuje osnutke osnovnih planov podjetja; potrjuje mesečne operativne plane; skrbi za pravilno obratovanje podjetja; potrdi osnutek notranje organizacije podjetja in osnutek sistematizacije mest; potrdi osnutek pravil o delovnem redu v podjetju in izdaja ukrepe za utrditev delovne discipline; odloča o postavljanju nameščencev na vodilne položaje v podjetju; sklepa o ugovorih delavcev in nameščencev proti odloku o odpovedi in notranji razmestitvi na delo; sprejema ukrepe, o pospeševanju proizvodnje v podjetju, zlasti o racionalizaciji proizvodnje, povečanju delovne storilnosti, znižanju proizvodnih stroškov, zboljšanju kakovosti proizvodov, o varčevanju, zmanjšanju odpadkov in škarta; odloča o vprašanjih delovnih norm v podjetju; odloča o razglasitvi udarnikov ter o racionalizatorskih ter novatorskih predlogih; ukrepa o strokovni izobrazbi delavcev in nameščencev podjetja kakor tudi o njihovi pravilni razmestitvi na delovna mesta, skrbi za pravilno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah, mezdah ter napredovanju delavcev in nameščencev, o zaščiti dela in socialnem zavarovanju, kakor tudi o zboljšanju življenjskih pogojev delavcev in nameščencev v podjetju; odobrava in potrjuje plan uživanja letnega dopusta delavcev in nameščencev v podjetju; ukrepa o zaščiti in uporabi splošnega ljudskega imetja, ki ga upravlja podjetje, kakor tudi o odkrivanju, preprečevanju in odstranjevanju pojavov škodljivstva, zapravljivosti in drugih oblik brezvestnega odnosa do splošnega ljudskega imetja. Upravni odbor podjetja je odgovoren za izpolnitev plana in pravilno poslovanje podjetja.«
Odslej prehaja državna lastnina proizvajalnih sredstev, tovarn, rudnikov, železnic postopoma v višjo obliko socialistične lastnine. Državna lastnina je najnižja oblika družbene lastnine, ne pa najvišja, kakor menijo voditelji ZSSR. Glejte, v tem je naša pot v socializem, in sicer edino pravilna pot., ko gre za odmiranje državnih funkcij v gospodarstvu. Naj si kominforinovci
zapomnijo, da njihov klevetniški hrup ne more zatemniti naše svetle poti graditve socializma.
Na drugi strani je ta naš zakon o sodelovanju delovnih kolektivov, to se pravi naših delovnih ljudi v upravljanju gospodarstva naše države, najboljši odgovor na vprašanje, kje je resnična demokracija: tu pri nas ali toliko hvaljena in opevana zahodna demokracija. Pri nas temelji demokracija na materialni bazi za najširše množice delovnih ljudi, čutijo jo množice, uporabljajo jo za uresničenje lepše in srečnejše prihodnosti za vse delovne ljudi naše države. To je odgovor tistim na Zahodu, ki toliko govore, da pri nas ni prave demokracije, da je naša država policijska država itd., tistim., ki radi govore o našem pomanjkanju, o tem, da nimamo te^a in onega itd. Da, nam res še primanjkuje marsičesa, ker še ne moremo ustvarjati dovolj sredstev, dovolj raznih predmetov za uporabo, dovolj vsega tistega, s čimer bi si ljudje olepšali življenje, dvignili svoj življenjski standard. Toda prav zdaj smo na poti, da to dosežemo, dosegli bomo to za vse, ne pa samo za manjšino ljudi, kakor je to na Zahodu. Kaj koristi na Zahodu, da so trgovine polne vsega, kar si človek lahko poželi; kdo lahko zdaj tam zadosti želji, da to kupi? Razume se, samo zelo majhen sloj ljudi. Vladajoči razred lahko dobi vse, velikanska večina ljudi pa ne. To je torej demokracija za manjšino, kajti delovni ljudje, ki zaslužijo komaj za životarjenje, ali brezposelni delavci in uradniki nimajo nobene koristi od takšne demokracije, ki jim odvzema sadove njihovega dela, nje pa vzdržuje samo zato, da bi vzdrževali druge fizično sposobne, to se pravi, da bi jim zagotavljali bogate življenjske pogoje. Mi pa delamo na to, da bi tisti, ki delajo, tudi uživali sadove svojega dela, in prav v tem je materialno bistvo naše demokracije.
Zavedamo se, da nas čakajo še veliki napori, preden bodo naši delavci premagali še vse iz naše zaostalosti izvirajoče težave, toda bodimo prepričani, da bodo naši delovni ljudje zmagovito premagali vse. težave, ker se zavedajo, da je zgraditev socializma njihova lastna stvar, da se lahko to uresniči samo z njihovim lastnim vztrajnim in požrtvovalnim poletom.
Po končanem razpravljanju o predlogu temeljnega zakona o upravljanju državnih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih na skupni seji obeh Svetov sta takoj nato Zvezni svet in Svet narodov soglasno sprejela ta zakon. V nadaljevanju posebne seje pa sta sprejela tudi predlog zakona o odpoklicu poslancev Ljudske skupščine FLRJ. Takšnega zakona ne pozna nobena buržoazna država, pa '.udi nobena izmed držav ljudske demokracije in tudi Sovjetska zveza ni izdala nobenega podobnega zakona. Ta zakon zagotavlja ustavno pravico volilcev, da se lahko v primerih, ko ljudski poslanec izgubi zaupanje, takšen odposlanec lahko odpokliče tudi pred potekom mandatne dobe. Tako se veča udeležba ljudstva pri oblasti, kakor je to že storjeno v gospodarstvu z novim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih.
Te Umovanje za
VP $ DRUGEGA LJUDSKEGA POSOJILA
zajema vedno več delovnth UoleUtivov
Vsak dan raste število delovnih kolektivov, ki so že prejeli obveznosti za vpis novega ljudskega posojila. Vsepovsod v tovarnah, ustanovah in podjetjih se je izvilo živahno tekmovanje. Dosedanje obveznosti posameznih delavcev in delovnih kolektivov dokazujejo, kako veliko zaupanje imajo naši delovni ljudje do naše države, Partije in tov. Tita, kako velika je njihova pripravljenost pomagati k čimprejšnji zgraditvi naše socialistične domovine.
Delovnemu kolektivu tovarne Titovih zavodov Litostroj, ki je prvi sprejel obveznosti o tekmovanju za vpis ljudskega posojila, sledi vedno več drugih kolektivov. Člani sindikalne epodružnice pri OLO Ljubljana okolica so vpisali že doslej 72.000 din posojila. 31 frontovcev II. rajona v Ljubljani je ob razpisu posojila sprejelo sklep, da bodo vpisali
55.000	dinarjev. 33 članov ljudske milice II. rajona bo vpisalo 100.000 dinarjev posojila.
Izredno lep primer je pokazal mladinski aktiv v Tovarni avtomobilov v Mariboru, kjer je dala mladina med prvimi pobudo za vpis ljudskega posojila. Na množičnem mladinskem sestanku so ves delovni kolektiv presenetili s svojimi visokimi obveznostmi. Samo mladinec Visočnik Dušan je obljubil, da bo vpisal
10.000	dinarjev posojila, Vojko Lajovic pa 5000 dinarjev. Mladinski aktiv v orodjarni pa se je obvezal, da bo dal 31.500 dinarjev posojila. Napovedali so tudi tekmovanje za vpis ljudskega posojila vsem Oddelkom in vsem aktivom LMS v tovarni.
Tudi delavci tovarne papirja v Vevčah so že veliko razpravljali o novem posojilu Na prvem množičnem sestanku kolektiva so vpisali 46.000 dinarjev. Rudarji v Trbovljah so dali doslej največ obveznosti. Ljudski poslanec Anton Za -gorišek je povedal o ljudskem posojilu takole:
»Mi bomo z vpisom posojila ponovno dokazali vsem, da smo sposobni z lastnimi silami zgraditi socializem, da se bomo še odločneje lotili dela, da izpolnimo letni plan pred rokom. Nas ne more zlomiti nobena sila, ker trdno verujemo našemu vodstvu, naši Partiji in tovarišu
Titu. Mi rudarji bomo med prvimi vpisniki posojila,«
Tekmovanje za vpis ljudskega posojila je zelo razgibano tudi v drugih naših republikah. V rudniku »Tito« v Ba-novičih so v tekmovanju »a vpis ljudskega posojila razvili široko agitacijo med člani kolektiva. Visoko socialistično zavest in patriotizem so pokazali mornarji in delavci z ladij trgovske mornarice. V prvem ljudskem posojilu so vpisali 6,844,500 dinarjev, njihove obveznosti za to posojilo pa so še večje.
Delovni kolektiv »Rade Končar« v Zagrebu je poslal delavcem podjetja »Djuro Djakovič« v Slav. Brodu poziv na tekmovanje za vpis novega ljudskega posojila. Delavci in nameščenci kolektiva »Djuro Djakovič« so na množičnem sestanku ta poziv sprejeli in napisali delavcem »Rade Končarja« v Zagrebu naslednje pismo:
»Z zadovoljstvom smo sprejeli vaš poziv na tekmovanje. Z našega množičnega sestanka vam obljubljamo, da bomo tekmovali v tem, kdo bo bolje izvršil priprave za agitacijo za vpis novega posojila in kdo bo prej in v večjem številu izvedel vplačilo. Prepričani smo, da bodo v tem tekmovanju sodelovali vsi delavci in nameščenci vašega in našega kolektiva. Drugo ljudsko posojilo bo veliko doprineslo k pospešeni socialistični graditvi naše domovine in zato bomo storili vse. da v tem tovariškem socialističnem tekmovanju zmagamo. Ta zmaga bo odraz naše ljubezni in predanosti Partiji in tovarišu Titu. odraz naše sile in naše odločnosti, da še dalje gremo po poti novih zmag.«
Tekmovanje je tudi v Makedoniji in posebno v Skoplju našlo velik odmev. Delovni kolektivi so že skoraj vsepovsod objavili tekmovanje za vpis novega posojila. Sekretariat frontne organizacije I. rajona v Skoplju je povabil na tekmovanje vse ostale rajone in frontne organizacije Skoplja, Strumice in Bitolja. Delovni kolektiv železniške delavnice v Skoplju pa je pozval na tekmovanje vse kolektive železniških delavnic za predčasno izpolnitev nalog petletnega plana in na tekmovanje za vpis ljudskega posojila.
Timirsb tehmmje proizvodnih brigad postaja Bisišie gibanje za dvig storilnosti
Naše delovno ljudstvo stalno išče novih oblik socialističnega tekmovanja. Kakor ni bilo slučajno, da je Alija Sirota-novič in stotine drugih naših delavcev rušilo svetovne rekorde storilnosti dela prav v času prve obletnice zgodovinskega V, kongresa KPJ, tako tudi ni slučaj, temveč globoka zavest našega delovnega ljudstva, da je počastilo zadnje volitve v Ljudsko skupščino FLRJ z množičnim tekmovanjem.
Tekmovanje na čast volitvam v zvezno skupščino FLRJ pa je še posebno važno. Tovariš ing. Gvido Burger iz Maribora je na podlagi dolgoletnega opazovanja razvoja socialističnega tekmovanja, ki je bilo čestokrat le deklarativno in ne ocenjevano, prišel do novega načina tekmovanja, katerega je delovna mladina Predilnice in tkalnice Maribor prvič preizkusila, Vsa vsebina novega načina tekmovanja temelji v prenosu športnega navdušenja igralcev in gledalcev do zmage, ki vlada na športnih prireditvah (nogomet, tenis, šah itd.) in v evidentiranju rezultatov tekmovanja po načinu turnirjev. Zato se je nekaj časa uporabljalo za ta način tekmovanja izraz »mladinsko«, kasneje »šahovsko«, naposled pa je dobilo naziv »turnirsko tekmovanje«. S tem načinom tekmovanja je izključeno vsako nesmiselno križno tekmovanje ali lov za posameznimi enodnevnimi rekordi, omogočeno pa je tekmovanje za naziv najboljše brigade v podjetju, nosamezni gospodarski panogi republike ali najboljše brigade med vsemi gospodarskimi dejavnostmi republike.
Dosedanje podeljevanje takšnih nazivov, v kolikor je sploh obstajalo, ni moglo biti popolnoma realno, ker evidentiranje ni bilo dovolj točno niti dovolj dobro vodeno tekmovanje med brigadami. V turnirskem tekmovanju je to omogočeno na zelo lahek način, ker tekmujejo določene brigade vsak dan z drugo brigado (o čemer morata biti obe brigadi predhodno obveščeni in beleži vsaka brigada večji preseg norme ali dnevnega plana s številko 1 ali pol točke v primeru enakega rezultata enodnevnega tekmovanja, oziroma 0 točk brigada, ki je bila poražena. Prav tako prejme 0 točk tudi brigada, ki ni izpolnila dnevnega plana. Rezultati se beležijo na turnirsko (karirasto) tablo.
Privlačnost in veliko zanimanje delavstva za turnirsko tekmovanje, ki se je začelo 24. februarja letos v Predilnici in tkalnici Maribor med 24 brigadami, ki so dvignile proizvodnost celotnega delovnega kolektiva v enem mesecu za 10%, se je preneslo na 940 proizvodnih brigad tekstilne industrije LRS. 20 najboljših brigad iz predilnic in iz tkalnic tekmuje za prvenstvo Slovenije. Velike prednosti turnirskega tekmovanja v proizvodnji so se začele širiti tudi v številne kolektive ostaim gospodarskih panog. Do sedaj so začeli uvajati turnirsko tekmovanje že skoraj na vseh gradbiščih širom po Sloveniji. Delovni kolektiv gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru je bil prvi, in s tem dokazal, da se da po turnirskem tekmovanju množično tekmovati ne le v tekstilni industriji, temveč na vseh delovnih mestih in vseh strokah. Gradbeni delavci tekmujejo do 20. julija za določitev najboljših brigad posameznih gradbišč in podjetij, ki bodo nato tekmovale za prvenstvo v Sloveni;!. Norme presegajo za 20 do 50%, posamezniki pa še celo več.
V rudarstvu si je prvi osvojil ta način tekmovanja rudnik Senovo, ki je že 22. junija izpolnil polletni plan. Zelo zadovoljive rezultate dosegajo tudi hrast-niški rudarji v obratu Ojstro, kjer tekmuje medsebojno šest brigad oziroma izmen. Najboljša brigada je brigada tovariša Kmeta,, Posada štirih rudarjev nakoplje v času tekmovanja okrog $0 ton premoga na moža, dočim je norma 5,4 tone. Po zgledu rudarjev obrata Ojstro so kljub izredno težkim pogojem začeli
s turnirskim tekmovanjem tudi v obratu Hrastnik.
Pod nič lažjimi delovnimi pogoji kakor v Hrastniku tekmujejo tudi v Cinkarni Celje. Prvotno so poskusili tekmovanje med desetimi brigadami pri pečeh. Rezultat, da so spustili osem dni pred rekom v pogon deseto peč ter visoko preseganje plana, je dal zamisel za razširjenje turnirskega tekmovanja na vse oddelke Cinkarne, ki imajo skupno 93 proizvodnih brigad. V Celju so si osvojili turnirsko tekmovanje poleg vseh tekstilnih tovarn še Tovarna sadnih sokov, kjer tekmuje deset produktivnih proti desetim neproduktivnim brigadam. Po tem tekmovanju tekmujejo tudi v tiskarni v Celju.
Na podlagi do sedaj dobljenih izkušenj turnirskega tekmovanja, ki so zelo bogate za nadaljnji razvoj socialističnega tekmovanja, so začeli uvajati ta način tekmovanja tudi v kovinarski industriji, v usnjarski industriji ter celo v poštno-telegrafskih podjetjih. Do sedaj je vključenih v Sloveniji približno 1501) brigad v tekmovanje po turnirskem načinu.
Nedvomno pa imajo trenutno največje izkušnje in uspehe turnirskega tekmovanja v tekstilni industriji, ki je imela že do sedaj najboljšo organizacijo dela in najvišje izkoriščanje strojev. Primer Predilnice in tkalnice Tržič nam dokazuje, da bo turnirsko tekmovanje doseglo največje rezultate v tistih delovnih kolektivih, kjer brigadni sistem in organizacija dela še nista dovolj utrjena. S tem nočemo reči, da je kolektiv Predilnice in tkalnice v Tržiču slab, vendar moramo ugotoviti, da ni bilo pravega življenja v brigadah, razen nekaj častnih izjem. Z uvedbo turnirskega tekmovanja v imenovanem kolektivu se je že v prvih 15 dneh tekmovanja dvignila storilnost na eno zaposleno osebo v podjetju za 19,4%, in sicer zaradi tega, ker so delavke prevzele več statev kakor do sedaj (do 8 statev). Kljub razširitvi fronte dela je izkoriščanje obratujočih strojev ostalo nespremenjeno in se ni znižalo. V Tekstilni tovarni št. Pavel pri Preboldu, ki je poznana v vsej državi po stalnem visokem izkoriščanju avtomatskih statev, so dosegli v istem času kakor v Tržiču dvig storilnosti na zaposleno osebo za 2,61% s tem, da so še nekoliko razširili fronto dela in povečali izkoriščanje strojev za l,16°/o. V enodnevnem tekmovanju za prvenstvo tkalske brigade Slovenije pa so dosegli izkoriščanje strojev celo 99-odstotno.
Navedena primera nam dovolj jasno dokazujeta, da bo potrebno s strani sindikalnih organizacij usmeriti turnirsko tekmovanje v kmetijstvo, rudarstvo, lesno industrijo, kakor tudi železniške delavnice. Ostale sindikalne organizacije in uprave podjetij pa morajo že začeto uvajanje tekmovanja še bolj izpopolnjevali.
Turnirsko tekmovanje proizvodnih brigad postaja množično gibanje za večjo storilnost dela, ki zahteva poleg že zgoraj navedenih pozitivnih stvari tudi naslednje važne pogoje uspešnega socialističnega tekmovanja. Vsaka brigada mora imeti svoj proizvodni plan in dnevni pregled nad izpolnjevanjem plana ter najtesneje sodelovati s tehničnim kadrom. Ostra tekmovalna borba za prvo mesto brigad ustvarja medfazno kontrolo nad kakovostjo, ker slaba priprava surovin ah polizdelkov zmanjšuje delovne uspehe. Zavest, da se plen brigade ne menja zaradi odsotnosti posameznih članov brigade, krepi delovno disciplino tako v prihajanju na delo, kakor tudi na samem delovnem mestu.
Sploh lahko turnirski način tekmova n ja smatramo za množično nadaljevanje borbe za dvig storilnosti po zgledu Alije Sirotanoviča.
UVRSTILI SO SE MED ZMAGOVALCE
Trboveljski rudarji
Delovni kolektiv trboveljskeoa rudnika je 26. junija dosegel novo veliko delovno zmago, ki pomeni bogat prispevek k naporom vseh naših delovnih ljudi pri graditvi nove socialistične družbene ureditve v Titovi Jugoslaviji, Izpolnil je polletno plansko nalogo štiri dni pred rokom.
Pomemben korak k uspehom je bila razdelitev plana na posamezna delovna mesta in na brigade, s čimer je bil sleherni delavec in rudar seznanjen z dnevnim planom dela. Zato se je tekmovanje še bolj okrepilo in posamezne brigade so se še z večjo vnemo lotile dela, da bi polletni plan čimprej izpolnili. Pri tem tudi sindikalna organizacija ni držala križem rok, temveč je vztrajno prikazovala, kako potrebno in važno je za vse naše gospodarstvo predčasno izpolniti polletni plan. Njeno prizadevanje ni bilo zaman, navdušilo je delavce in rudarje za udeležbo na prostovoljnem nedeljskem delu, kar velja posebno za maj, ko so s prostovoljnim delom nakopali 160 vagonov premoga. Prostovoljno delo se je posebno razmahnilo v juniju, saj so zadnjo nedeljo pred izpolnitvijo polletnega plana normalno obratovali in nakopali 1980 ton premoga. Tako so delavci in rudarji s prostovoljnim delom pripomogli k izpolnitvi mesečnega plana v maju. Na dnev-ndmu kopu Dobrna Neža pa so 20. junija začeli delati za drugo polletje, sledil jim je zapadni obrat, ki je polletni plan izpolnil šest dni pred rokom, dokler ni naposled celotni kolektiv slavil polletne zmage.
Največja proizvodnja pa je bila dosežena 22. junija, ko so rudarji nakopali 2929 ton premoga in tako presegli osnovni in operativni plan proizvodnje. K temu velikemu uspehu so pripomogle tudi najboljše delovne brigade, v katerih dela vrsta odličnih rudarjev, kakor Anton Za-gorišsk Jože Klemen, Franc Rijavec in Erih Kotar, ki so že izpolnili svoje petletne planske naloge.
Njim se je sredi junija pridružilo še 16 rudarjev, ki že kopljejo premog za
januar 1952. Med njimi so večkratni udarniki in borci za večjo storilnost, Jože Beber, Ivan Kavšek in Vili Ručnik. Tako imajo danes v trboveljskem rudniku že 38 rudarjev, ki so izpolnili petletno plansko nalogo.
Pri izpolnjevanju polletne planske naloge pa se je moral delovni kolektiv trboveljskega rudnika dnevno boriti z velikimi težavami, ki so kvarno vplivale na dvig večje storilnosti. Ena izmed takih težav so bili tudi neopravičeni izostanki od dela. V januarju je bilo v rudniku izgubljenih nad 700 dni, mesečnega plana proizvodnje pa niso izpolnili. Z intenzivnim političnim delom je sindikalni in partijski organizaciji, kakor tudi upravi podjetja uspelo zmanjšati odstotek izgubljenih delovnih dni, ki pa je bil v
aprilu še vedeno velik, saj je šlo v izgubo 527 delovnih dni in v maju 521 dnL
Vse to je resno ogrožalo izpolnitev polletnega plana, zato so ga izpolnili — največ po zaslugi izostankarjev — za ceno največjih naporov najboljših in naj-zavednejšib rudarjev. Izpolnjevanje planskih nalog je prav tako oviralo visoko število nezgod, saj so zaradi tega imeli v aprilu in maju dnevno izgubljenih 35 do 37 delovnih dni. Z uporabljanjem zaščitnih sredstev, kakor tudi z večjo previdnostjo delavcev in rudarjev pri delu, bi lahko število nezgod znižali, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na proizvodnjo.
Doseženi uspehi so ponovno dokazali, da trboveljski rudarji niso in ne bodo klonili pred težavami, ker pravilno razumejo gospodarski in politični razvoj naše države, kjer si sami gradimo boljše življenje.
PODJETJA V POLJCANSKEM OKRAJU
Lesni obrat Slov. Bistrica, Zreče in Lukanja, gozdne manipulacije: Podčetrtek, Poljčane, Slov. Bistrica in Slov. Konjice, Steklarna Rogaška Slatina, tovarna olja v Slov. Bistrici, zelo napeta pa je borba za dosego plana v IMPOL v Slov. Bistrici, kjer od 1. junija tekmuje po turnirskem sistemu 28 brigad. Najboljša je livnica in cevarna, nekoliko slabši pa je žični obrat, ker ni imel dovolj surovin. Prav tako je borba napeta v -tovarni usnja KONUS, kjer jim je primanjkovalo kož in so jih dobili šele v začetku junija ter delajo sedaij skoraj vsako nedeljo, da bo plan dosežen. Podoben je primer v Granitni industriji v
Oplotnici, kjer zaradi pomanjkanja moške delovne sile, ki bi pripravljala potrebni kamen za strojno izdelavo, zelo s težavo izvršujejo proizvodni plan pri kockah, dočim so plan robnikov in kvader že presegli za ca. 35°/o.
Poleg zgoraj navedenih podjetij je 24. junija svoj polletni plan izpolnila tudi tovarna kovanega orodja Zreče, tako da lahko računamo v poljčanskem okraju, da bodo polletni plani vseh večjih podjetij pravočasno izvršeni oziroma še preseženi.
Izmed neproduktivnih podružnic je 2. junija izpolnila svoj polletni plan poslovalnica DOZ Poljčane.
Obrati železarne štore
Z vsakim dnem se zaostruje borba za izpolnitev polletnega plana v obratih Železarne Štore. 23. junija so izpolnili plan mehaniikarji, 24. Samotarji. Ko so martinarji črtali prva poročila o sprejetju zakona, s katerim se izročajo naša podjetja v upravljanje delovnih kolektivov, so napeli zadnje sile in 27. junija
Pri litijskih predicah
Junij leta 1950 bo v zgodovini predilnic in tkalnic LRS zapisan kol pomemben mesec. Enomesečno tekmovanje po turnirskem načinu je prineslo v vsa tekstilna podjetja razboritega duha in končni cilj je bil tudi dosežen: naše vrle predice in tkalke so dosegle take delovne učinke, kakor jih doslej še niso in tako prispevale naši industriji k uspehom no poti do končne zmage — k socializmu.
Že ob zaključku prvomajskega tekmovanja, ko sta bili proglašeni dve zmagoviti brigadi litijske predilnice.' »Brigada 27. april« in »Prvomajska«, je zavladala med predicami živahna napetosti »Katere litijske brigade bodo tekmovale v junijskem turnirskem tekmovanju?«
Pa smo kmalu zaznali za sklep Glavne direkcije tekstilne industrije Slovenije. Iz vse naše slovenske republike je bilo določenih 26 predilniških in 26 tkalskih brigad, od ‘eh štiri iz Litije.
Na oglasni deski ob vhodu v litijsko predilnico pa smo čitaii imena litijskih brigad, ki se bodo borile za prvenstvo v LRS: brigade Pavle Rimčeve, Pavle Pajerjeve Marije Bokalove in Fani Šu-lerjeve.
Vsaka od navedenih brigad šteje okrog 20 predle. To so podjetne delavke, pogumne žene, ki so predane socializmu in se zavedajo svojih uspehov v borbi za petletni plan
Tekmovalni načrt po turnirskem načinu je bil izdelan za vsak dan posebej. Vsaka brigada je vedela, s kom bo isti dan tekmovala, in tako je bil tekmovalni Sirotanoviča.	—ček.
Vodstvo v turnirskem tekmovanju sta prevzeli
»Triglavska« brigada ii Tisšanme v ICr-ss u m brigada »S en« iz PfM
NAJBOLJŠE TKALSKE BRIGADE TEKMUJEJO ZA ČIMPREJŠNJO ZGRADITEV SOCIALIZMA
NAJBOLJŠE PREDILNISKE BRIGADE TEKMUJEJO ZA NEODVISNOST — ZA BOLJŠO BODOČNOST
Štev brigade
|
o 9> Ime
I:
briqode
KIJ ' Podgornik ! Huna
> ceh
«Cfn/ap
5	Cermak
6	H O'or>
7	Pavlin
8	PrhOVŠeA »P/eeanc ’o Rine » Rtjer ii Boka/ a Sulec >
prn n Kocbek. ) nSimančič\
’6 Jelen J Pii >7 Čarman ]
'e ffrezovor\
n Pečni k /
/.# ioflenec/)č/c\\i_ n Pob/ek MfJ Požarnik ]
21 Kactjan I IVIklh Kaci/Ot) ' ttHMi Osqf M m Sušnik
2 3 V S 6 7 8 9 ion 12 !} n 15 /g inok} X>U ?!V3lhU k,
At
X,
IL thi 11 s lil 1N | e! p! ||
mo t
ZJ8 °
o\o M0io\ejp\o li 1 MčilnP P 1 iTeUčjO o LlJčpuJBthiO
t\1 1 1 7
t \t iTni l)
omo
p 6lS££č'o<3_i_t4_i"i: /,-L.JJZi-U
7WTčT
v SAT
omoy>\o\ o p.
|'U-
JLU Ho.uJsU V 0.0 o.° t -?X-melLL
__I'
7
'OlO u o n 1
o . 'o ir
m Ml
C iiEKJO-
>: 7 (y
dcLl ~ic
"la P\i i o\r
w n/ >|>ir EitiTEiima: aueiHZkeui —
71
LLPg. c[r o_ 000
p rw

1 747j 1 tč
• in'do
c Uti M

tM&r.

7 P j
? r /r
\o"
P..
Štev bngade \
n
1 ? 3 ♦ 5 6 v 8 9 to n 11 tj ti/ rs m O « >9 K 2- UHlh/516
Ime
|	g §
§
f i
N t i' * \roro ?ar/Q i Potrč ; 1 brc/o n/Č u Osma i rtcr//ura 6 6o-enj>Aa ? f rče n d ‘terrčo 9 čosrOren I '0 fto n n Joe a •2 tPOPČCf •) Pof>or \K,
'*• tur/s no ) SOm'</o
'6 jo*s
»7 Varorar j >6 6/Z/O te
tm 'V OotPr
tu Prevor&a
/ r s n Ker o o
'vn it Potočnik n k* & tfosfn/k
A / »Česnik is morak Hrt it capa
$ t * 6 §3 £	$ k-! £	* 4$	§5

m
Ptt
j MS
Tkalke iz »Triglavske« brigade v tovarni »Tlskanina« Kranj so si v tem tednu priborile 18 točk od 21 možnih ter tako prehitele najboljše tkalke iz Tržiča. Isto število točk so si priborile tudi tkalke iz brigade »Elan« v Tržiču. Brigada »Šumiga« iz Tekstilne tovarne Št. Pavel pri Preboldu in brigada »Nerad« iz Združenih tovarn svile v Mariboru pa sta v tekmovanju tik za Kranjčani, saj imata doseženih že 17 in pol točke.	jo , ,
Med predilniškimi brigadami se je uvrstila med najboljše brigada »Jelen« iz Predilnice m tkalnice Maribor z 18 toč-kamL Tekmovanje zaostrujejo tudi brigade »Pavle Rime« iz Litije, ki si je priborila 16 in pol točke, »Vrbovšek« iz Tržiča 16 in »Bokal« iz Litije 15 točk in imajo izglede, da dosežejo še prva mesta
»Ali bodo zdržale v takem tempu ves mesec?« so se spraševale nekatere. Naše predilke pa so samozavestno odgovarjale: »Ne bomo popustile! Zdaj gre za čast našega podjetja in za uspeh nas vseh!«
Edinstven in nepozaben je pogled na tekmovalne brigade s tovarniške pisarne, ki je na dvignjenem mestu ogromne delavnice, od koder je pregled čez vse desetine orjaških strojev. Ozračje brni, kakor bi od nekje udarjali topovi: pa saj se tudi tu bije velika bitka! Bitka za večjo storilnost, bitka za plan!
Na stotine vreten pleše svoj neutrudni ples in se pri tem navijajo debele z belo snovjo, ki pomenja predpasnike, rute obleke .. za delovno ljudstvo. Ves je živ ta prostori Vsak hip je treba postreči stroju, ki je sam, brez človeških rok, nebogljen. Tu in tam se pretrga nit, pa že skoči k upornemu svitku izkušena roka predice. V hipu je napaka popravljena in pesem dela se odvija dalje.
Ves mesec junij tako poteka borba v litijski tovarni.
Tov. Pavla Rimčeva, po rodu iz Sevnice, sc suče med stroji. Vsa je odeta s kopreno bombaževega .prahu. Z bistrini očesom preži na bobneče stroje in nadzira kepse.
V	ropotu orjaških strojev je beseda zadušena, prav dobro pa odraža njen obraz borbeno razpoloženje.
»Dobro vodimo! Zmagujemo!...« krikne skozi oglušujoči ropot.
In že odhiti po ozki stezi med železnimi orjaki, ki nenehno klepljejo svojo pesem dela.
Tov. direktor France Novak pa opisuje podrobnosti iz tekmovsnja: »Brigada Pavle Rimčeve ima že 14 srečanj in je izgubila le eno točko, brigada Pavle Pajerjeve 12 srečanj in tudi eno samo izgubljeno, brigada Marije Bokalove pa 15 srečanj in le dve izgubljeni. Pa tudi četrta naša brigada tov. Fani Šulerjeve se v zadnjem času dobro prebija iz prvih težav ter je že presegla povprečje!«
V	tehnični pisarni pa tov. Brane Peterca s ponosom pove: »Tekmovanje po turnirskem načinu prinaša v nnše podjetje tudi večjo storilnost. Od dneva do dneva presegamo normo, začelo se je s 105°/o, zdaj pa kak dan poskočijo tudi na 120, 130, da, celo na 140°/n!«
V	zadnjem času so v okviru tekmovanja napovedali boj tudi deformiranim kopsom, to je spačkom, ki kvarijo kakovost in ceno izdelkom. Radostni povedo:
»Kljub tekmovanju za večjo storilnost boljšamo kakovost. Odstotek deformiranih kopsov se suče od 0,8 do l,5"/o. Tako kakovostnih izdelkov doslej še nismo obeležili. Mnoge predice pa nimajo v nekaterih dneh niti po enega spačka, kar dovolj zgovorno govori o kakovostnem delu naših predle,«
»Zdaj se začenja najbolj zanimiv del enomesečne borbe, ker se bijejo za mesta domačinke!« pove ves vnet mojster tov. Viktor Mlakar.
Dve domači brigadi Pavle Rimčeve in Pavle Pajerjeve je — da bi ne bilo kakih nepotrebnih očitkov — nadzirala posebna komisija.
Obe brigadi sta se borili kakor levinji. Ob skrajnem naporu vseh sil sta dosegli enakovreden odstotek, t. j. 146,l°/o predpisane norme,
Ta visoka številka delovnega učinka govori dovolj zgovorno, da so se litijske žene zavedle važnosti republiškega tekmovanja po turnirskem načinu in so dostojno izpolnjevale svojo dolžnost ter so zmagovito zastopale svoje podjetje. 2.
zjutraj objavili, da so ob 6. uri že odlili prvi šarž za II. polletje 1950.
Ob 11. uri pa so se predstavniki vseh obratov, predvsem udarniki, racionaliza-torji, mojstri, preddelavci, tehnično' osebje in uslužbenci zbrali v dvorani DUR na konferenco, kjer so navdušeno pozdravili novi zakon, v katerem vidijo važen zgodovinski akt v razvoju delavskega razreda Jugoslavije. Po govoru predsednika sindikalne podružnice, predstavnika partijske organizacije in direktorja podjetja je odlikovanec in večkratni udarnik tov. Franulič Anton predlagal, da se s tega svečanega zborovanja odpošljejo pozdravne resolucije CK KPJ in Centralnemu odboru ZSJ, kar so navzoči navdušeno potrdili. Prisotni so zahtevali, naj bo v resolucijah izražena odločna volja kolektiva, da izvede na najboljši način vpisovanje drugega ljudskega posojila.
Cementarna v Trbovljah
Delovni kolektiv Cementarne v Trbovljah je 28. junija izpolnil svoj polletni plan. Tekmovanje, ki se je v kolektivu razvilo prav v zadnjih mesecih, je povečalo tudi storilnost dela.
Tovarna športnih čevljev Žiri
23. junija je tovarniška sirena naznanila novo zmago žirovskega delovnega kolektiva: dosego polletnega plana sedem dni pred rokom in en dan pred dano obveznostjo.
Žirovski čevljarji so ostali mož-besed«, izpolnili so obljubo, ki so jo dali o priliki prevzema prehodne zastave ob lanskoletni izpolnitvi letnega plana.
Tako delajo že od 23. t. m. za drugo polletje planskega leta 1950, med njimi pa 12 tovarišev že tudi za drugo petletko.
Kolektiv tovarne športnih čevljev v Žireh se na ta način vedno bolj uveljavlja med ostalimi delovnimi kolektivi svoje stroke, čeprav je najmlajši med njimi. S svojo žilavostjo in vztrajnostjo potrjuje stari sloves žirovskega čevljarstva, ki je do nedavnega razvijalo svojo dejavnost na stari rokodelski način, zda-j pa ima v novi tovarni vse možnosti, da se razvija na naprednejši podlagi socialistične proizvodnje.
Gradbena podjetja v Celju
Delovni kolektiv »Cegrada« v Celju se je uvrstil med kolektive, ki so izpolnili polletni plan. Plansko nalogo je presegel v I polletju za 2,4%. V kamnolomih pri napravi gramoza so delavci presegli polletni plan za 12%. Med kamnolomi sta najboljša kamnolom Šibenik in Soteska. V Šibeniku vodi brigado kam-nolomcev dvakratni udarnik Mastnak, v Soteski pa enkratni udarnik Škruba. Za kamnolome! ne zaostajajo tesarji pri nabavi lesnih mostov. Polletni plan so presegli za 4%. Odločno borbo zg izpolnitev polletnega plana so pokazali tudi mizarji in pleskarji pri izdelovanju kažipotov, naloge so presegli za 38%.
Podjetja gozdne in lesne industrije
Manipulacije lesno-industrijskega podjetja Celje so svoj polletni plan v gozdarstvu izpolnile do 20. junija. Plan sečnje in izdelave s 102°/o, spravila s 103%, prevoza s 101%.
Kljub težkemu terenu in slabim vremenskim prilikam so gozdni delavci s svojim požrtvovalnim delom pokazali zavest in razumeli potrebo za izpolnjevanje plana v gozdni proizvodnji. Veliko zaslugo za predčasno izpolnitev polletnega plana v eksploataciji gozdov ima tudi direktor tov. Edi Goleč, ki je pravilno pristopil k organizaciji, k razdrob-ljenju plana po manipulacijah. Prav tako je tudi področni odbor sindikata s svojo politično dejavnostjo med gozdnimi delavci pravilno prikazal pomen gozdne proizvodnje, ki je pogoj za naš izvoz lesa, od katerega je odvisna zgraditev socializma ter boljša bodočnost našeg" delovnega človeka.	V. F,
Somi s® si zgradili Kinodvorano
in izdelali kinoprojektor
projektorja je grajena po načinu nemih projektorjev, $ pravilno prigrajenim adapterjem, ki omogoča dobro reprodukcijo zvoka.
Filmska pot je izvedena tako, da so vse krivine fitoia pravilne, kar je važno zlasti za mirnost slike in kakovost zvoka. V zgornjem delu filmske poti je vgrajen tudi projektor, ki deluje že pri povečanju zgornje pentlje za 6 do 10 slik. Malteški križ je vgrajen v posebnem ohišju in ga je mogoče hitro demontirati ter ga kontrolirati ali izmenjati. Premik slike je dosežen z zasukom celotnega bloka.
Lanskega avgusta so člani kolektiva Škofjeloške predilnice prvič zasadili lopate in krampe in začeli prenavljati ter širiti poslopje, ki je prej služilo za skladišče. Sklenili so, da si bodo iz skladišča Zgradili sindikalni dom, v katerem bo dvorana za kulturne prireditve in kino-predstave, da se jim ne bo treba več voziti v Kranj v kino in se nemalokrat vračati z dolgim nosom, ker piše na okencu blagajne kina: razprodano.
Sedaj je stavba zrasila v zaključno fazo, v njej je lepa in prostorna dvorana, tako da bodo lahko namestili 800 sedežev. Dvorana bo predvsem v veliko veselje mladine, ki tvori 70% delavcev predilnice, ker bo lahko kmalu v domačem kraju gledala filme.
Za kinopredstave pa je potreben seveda kinoprojektor in tega predilnica ni imela, treba ga je bilo nabaviti ali izdelati. Za drugo sta se odločila tekstilni tehnik Ferjančič Jože in tekstilni mojster Medved Stanko iz .predilnice, ki sta izven delovnega ča-
^•oTtoTOlfnega00^«- Ferjančič Jože in Medved Stanko pri svojem izdelku kovnega dela za izde
lavo kinoprojektorja. Kinoprojektor vsebuje vse dele, katere imajo vsi drugi tovarniško izdelani kinoprojektorji. Mehanizem, ki je nameščen v glavi, ima kot glavno navpično os, od. katere vodijo predstave s spiralnimi kolesi na spodnje in zgornje zobato kolo za pomik filma ter na kolesje malteškega križa. Za pogon mehanizma služi motor, nameščen pod obtožnico in spojen z mehanizmom preko platnenega jermena. Okrov glave je zvarjen iz starih železnih plošč, vendar tako, da so oblike lepo zaokrožene, kakor da bi bil okrov odlit. Glava'
OS Csij'8 je do sedaj dosegel največje uspehe v razpisanem fizkulturnem tekmovanju
v čast 29. novembra
Pred dobrim mesecem dni ;ie krajevni svet sindikatov Ljubljana pozval na tekmovanje vse KS in OS v naši republiki v počastitev 29. novembra. Kljub temu, da je omenjeno tekmovanje precej razgibalo fiz-kulturno življenje v sindikalnih fizkultur-nih aktivih, so se vendar do danes in predvsem v zadnjem času pokazale tudi večje napake, katere bo treba z vso odločnostjo odpravljati, ee nočemo da bo omenjeno tekmovanje popolnoma zaspalo in propadlo.
Nedavno je naš Centralni komite KPJ izdal smernico, ki zadevajo vas tisše gospodarsko, politično in kulturno življenje. V smislu teh smernic izvajajo sedaj naše ustanove, podjetja, organizacije in najrazličnejši forumi obsežne spremembe in reformacije, katerih namen je predvsem izboljšanje sistema dela, odprava nepotrebne birokracije in administracijo ter poudarjanje amaterske linijo, Razumljivo je, da je tudi fizkultuma organizacija v zvezi z direktivami CK KPJ začela reorganizacijo v svojih vrstah, predvsem v pogledu vključevanja dobrih amaterskih delavcev in odpravljanja nepotrebnega kadra, ki je samo zaviral se večji razvoj fizkulturuo organizacije. S tem v zvezi je bilo premeščenih tudi znatno število funkcionarjev, ki eo doslej delali kot fizkulturni referenti pri KS in OS. Toda kaj se je pokazalo po teh ukrepih! Večina okrajnih in krajevnih svetov je te ukrepe precej nepravilno tolmačila. Namesto, da bi ostali sindikalni funkcionarji prav sedaj položili še večjo pozornost na razvoj fizkul-ture v sindikalnih organizacijah, predvsem v fizknltui-nih aktivih, pa je znaten del sindikalnih funkcionarjev še bolj prepustil fiiflculturo sami sebi. Prej so bili na KS m OS plačani referenti, ki so vsaj od časa do časa osebno vplivali na ostale sindikalne funkcionarje ter jim tolmačili pomen fizkulture v današnji stvarnosti. Danes pa teh referentov na večini forumov ni, ostali sindikalni funkcionarji pa ne kažejo dovolj razumevanja, da bi sami podprli ^vprašanje razvoja fizkulture v sindikatih. Kot primer pravilnega odnosa do fizkulture lahko navedemo okrajni svet v Celju, ki je iz plačanih sindikalnih funkcionarjev sestavil svojo ekipo, ki bo sodelovala na tekmah v odbojki pripravljajo se pa tudi za nastope v nogometu, vendar jim primanjkuje rekvizitov. Ce bi vsi okrajni sveti, sindikati in njihovi funkcionarji ravnali tako, kakor delajo v Celju, bi prav gotovo ne bilo nikjer nepravilnega gledanja na iizkulturo in tudi iizkultura sama bi v sindikalnih 1'izknlturnih aktivih zavzela nedvomno večji razmah, kakor ga ima danes.
Tudi v Trbovljah so precej marljivi. Tekmuje 14 nogometnih moštev in 9 ekip v odbojki, aktivi pa so pomagali telovadni organizaciji pri nastopih, na pobudo OS pa ie bil organiziran telovadni dvoboj med in Trbovljami. Ob zaključku so .	----,i Tj-.-!-	.... povratno
Idrijo m Trboveljčani pozvali srečanje v Trbovlje.
Idrijo
Vsem sindikalnim podružnicam
Ob zaključku prvega polletja 1950 pozivamo sindikalne podružnice ZSS, da dostavijo do 10. julija 1950 svojim, republiškim odborom sindikata tekmovalna poročila v smislu prejetega tekmovalnega načrta oziroma navodil za podeljevanje prehodnih, tekmovalnih zastav najboljšim delovnim kolektivom (gl. Ur. list LRS, št. 8/49).
V primeru dvomljivih ali netočnih podajanj podatkov se bo republiška ocenjevalna komisija posluževala podatkov administrativno operativnega vodstva in republiškega odbora.
Uprava za soc. tekmovanje in dvig življenjskega standarda pri GO ZSS
Urejuje uredniški odbor - tilavnl urednik Iona Seliškar - Uredništvo telelon 4.v3-In oprava telefon i9'9 Masar> kova 14-11 ' Ljubljani - !zhaj> vsak petek - Meseč na naročnina din 15.— Štev ček. položnice 601-90683*5:	Tlaka tiskarni. Ljudske ura.
vi« v LinbUanL
Hlajenje je zračna in vodno, roda kroži v okenskem okvira, kjer hladi film. Vrtljiva zaslomba je valjasta, dvo-krilna in opremljena z varnostnimi loputami. Vratca filmskega okenca in držalo objektiva sta izoblikovana tako, da je izredno laftko vložiti film v vodilo.
V celoti je ves projektor poln domislekov, kako s čim preprostejšimi sredstvi izdelati projektor, ki ga tudi v inozemstvu štejejo med najpreciznejše stroje. Tovariša Ferjančič in Medved sta se izogibala vsakih odlitkov, ker nista imela možnosti izdelave modelov, niti vlivanja in vendar sta vse težave uspešno prebrodila.
Tovariša sta imela na razpolago univerzalni rezkalni stroj, na katerem sta izdelala vsa spiralna zobata kolesa presenetljive kakovosti, potem stružnico v skrajno slabem stanju ter vrtalni stroj. Za obdelavo preciznejših delov, sta iz delov starih tekstilnih strojev izdelala še eno stružnico, na kateri sta izdelala tudi zobata kolesa za pomik filma in celo malteški križ, ki so najpreciznejši deli vsega projektorja. Iz delov iztrošenih tekstilnih strojev sta izdelala tudi previjala za previjanje filmov.
Projektirana slika na platnu je mirna in svetla, zvok pa jasen, čeprav je. uporabljen za ojačanje star. že precej iztrošen. ojačahiik. Skratka, kinoprojektor, ki sta ga izdelala tov. Ferjančič in Medved, je izredni tehnični uspeh, ki je velikega pomena za vso organizacijo Ljudske tehnike. Delavca pa za svoje delo, ki sla ga opravila skoraj povsem sama. zaslužita vse priznanje.	K. K.
Vestnost pri delu in predanost socialistični stvari — to je glavno
V	letošnji gozdarski akciji opravljajo številne frontne brigade veliko delo: ku-biki gredo v desettisoče! Res so bile pri tem tu pa tam storjene velike napake in pomanjkljivosti kot n. pr. rušil se je gozdni red, ponekod niso bila pravilno izvedena navodila za posek in spravilo lesa, drugod zopet niso dovolj kontrolirali poseka, ali niso izkoristili lesne mase za tiste soriimente, ki bi jo morali, da bi bilo izkoriščanje lesa preudarnejše in podobno.
Pri vseh teh gozdnih akcijah pa se je posebno v doseganju plana v količinskem in kakovostnem pogledu lepo razlikovala volja frontovcev in njihova požrtvovalnost in predanost pri delu — od brezvestnosti, malomarnosti in škodljivosti tistih prostovoljcev, ki ali nočejo poznati gospodarske vrednosti naših gozdov ali pa nočejo razumeti potreb naše skupnosti po lesu.
Poglejmo dva značilna primera o delu dveh frontnih brigad. Eden dokazuje vestnost pri delu ter predanost socialistični stvari frontovcev-gozdarskih laikov, drugi pa prikazuje brezbrižnost, malomarnost in škodljivost prostovoljcev — poznavalcev našega gozda in celo gozdarskih strokovnjakov — kako so izvrševali plan sečnje v gozdu.
Prvi primer. Sindikalna podružnica ministrstva za prosveto LRS je organizirala pod vodstvom tovarišev Mihe Šte-beta in Ivana Ponikvarja sindikalno brigado ter sekala v gozdnem predelujola-tjna, zvanem tudi »Amerika«, na eeEšču gozdne uprave v Litiji. Daši ni bilo med brigadirji nobenega gozdarskega^ strokovnjaka, so vendarle opravili sečnjo lesa vzorno, pravilno izdelovali gozdne sor-timente po navodilih revirnega logarja ter pustili po končanem delu sečišče prav tako v vzornem gozdnem redu.
Drugi primer. Poverjenik za gozdarstvo OLO v Ilirski Bistrici tovariš Japelj Venčeslav je vodil na Snežniku v revirju Goman.ce oddelek 26, frontno brigado, ki so jo med drugimi sestavljali tudi člani lovske drnžino iz Ilirske Bistrice in 2 logarja. Kljub večkratnim opozorilom tamošnjega revirnega logarja pa je ta brigada izvrševala sečnjo brezvestno in brez vsakega, čuta odgovornosti, kakršno bi človek ne pričakoval od ljudi, ki majo tako rekoč strokovno kvalifikacijo.
V	navedenem oddelku to zapustili velikanski gozdni nered. Nepravilno so izvrševali posek: drevje so podirali navzdol, ne navkreber ter pni tem malomarno uničevali gozdni podmladek, veliko panjev (štorov) niso obelili ter s tem povzročili nevarnost napada po mrčesu, vejevja niso zložili na kupe, ampak ga pustili razmetanega vsevprek, sekali jso nenakazana drevesa, za posek označena pa pustili neposekana itd.
Iz teh dveh primerov vidimo pravi pomen vestnosti pri delu ter predanosti socialistični stvari frontovcev — na eni strani, na drugi strani pa malomarnosti brezvestnost in škodljivost ljudi, ki bi morali dajati zgled desettisočem delavcev v našem gozdarstvu in lesni industriji.	F. M.
Posvetovanje knjižničarjev FLRJ
MAiCČH/KI ■ poravnatie naročninol
Današnji številki prilagamo položnice in vabimo vse naše naročnike, da takoj poravnajo letošnjo in morebiti zaostalo naročnino! Vsem" tistim, ki tega ne bi storili najkasneje do 15. julija letos, bomo nadaljnje pošiljanje »Delavske enotnosti« ustavili s 1, avgustom 1950.
V	prvi letošnji številki smo objavili, da znaša naročnina za »Delavsko enotnost« s prilogo »Obzornik socialističnega dela mesečno din 15.—. Vendar je še precejšnje število posameznikov, pa tudi podružnic, ki nakazujejo staro naročnino po din 12.— mesečno. Prosimo vse take naročnike, da takoj poravnajo še razliko, ki znaša za pol leta din 18.—, za celo leto 1950 pa din 56.—.
V	zadnjih dveh mesecih smo črtali iz vrst naših naročnikov vse, ki niso imeli poravnane naročnine do konca l. 1949,
Uprava »Delavske enotnosti« uvaja od 1. julija 1950 dalje plačevanje naročnine vnaprej, in to za posameznike vsaj za tri mesece, za podružnice pa vsaj za en mesec — tako, kakor to_ že izvajajo vsi naši dnevniki in ostali listi. Le na tak način nam ho mogoče ustvariti krog resnih im redno plačujočih naročnikov, katerim bomo mogli nuditi tako po vsebini, kakor tudi po obsegu glasilo, kakršnega si želi uredništvo in naši čita-telji sami. Vse doslej pa smo trošil: ogromno papirja in denarja za take »naročnike«, ki niso lista niti čitali, še manj pa plačevali ali ga, vsaj vračali, -da bi ji-m uprava nadaljnje dostavljanje glasila sama ustavila.
Vse upravne in nadzorne odbore podružnic ponovno- opozarjamo in vabimo naj določijo iz svoje srede predanegr-poverjenika za zbiranje naročnikov ir. naročnine za »Delavsko enotnost«. Prc čitajte našo objavo v številki 8. z dne 17. februarja 1950, da prejmejo poverje niki od vsakega naročnika mesečno po din L— nagrade za svoj trud in požrtvovalnost, če nakažejo denar za vse naroč nike vsaj do 10. v mesecu vnaprej. Pr: večjih kolektivih more znašati taka na grada letno do din 8C00,— in tudi več1 Tiste podružnice, ki bodo najbolje organizirale razpečavanje, čitanje in plače vanje glasila, pa bodo prejele ob koncu leta še posebne nagrade.
VAŽNO OPOZORILO!
1. Pri nakazilu naročnine napišite n: p-ejožnico točen naslov (kraj, ulico in hišno številko) tistega, na katerega prejemate glasilo po pošti!
2- Podružnice naj na položnico odtisnejo svoj žig in navedejo tudi naslov
V Novem Sadu je bilo prvo posvetovanje knjižničarjev v okviru Zveze društev bibliotekarjev FLRJ. Na tem posvetovanju se je zbralo 70 delegatov iz vseh republik, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogli k boljši organizaciji znanstvenih in ljudskih knjižnic ter višjemu strokovnemu delu na tem področju udejstvovanja, ki mu je šele nova Jugoslavija priznala polno važnost njegovega dela: ljudskim knjižnicam pri dviganju splošne in politične izobrazbe delovnih množic, znanstvenim knjižnicam pa pri zbiranju in čuvanju gradiva z vseh področij človeškega znanja za sedanjost in preteklost.
Glede ljudskih knjižnic so bili delagati enotnega mnenja, da je za solidni razvoj ljudskih knjižnic potrebno, da se okrepijo mestne in okrajne knjižnice, tako da bodo sposobne nuditi več pomoči knjižnicam na terenu kakor so jo doslej.
Na posvetovanju so temeljito obdelali vprašanje strokovnih priročnikov za ljudske knjižnice, predvsem v tistih republikah, ki jih do sedaj še niso izdale. Pri sestavi teb del je dragoceno sodelovanje znanstvenih knjižničarjev z ljudskimi knjižničarji. Eni prispevajo teoretično znanje, drugi izkušnje iz svoje prakse.
Knjižnice morajo kot kulturne ustanove prejemati stalna materialna sredstva za vzdrževanje, če hočejo pravilno izvrševati svojo nalogo. Zveza društev bibliotekarjev FLRJ bo posredovala pri naših oblasteh, da se bodo v bodoče napake, ki jih je bilo glede materialne pomoči ljudskim knjižnicam mnogo, popravile.
Da bi se dvignila strokovna raven ljudskih knjižničarjev in da bi se pospešil razvoj ljudskih knjižnic, naj vsaka republika ustanovi pri veliki knjižnici knjižnični center, katerega naloga bo pomagati ljudskim knjižnicam.
Zveza društev bibliotekarjev FLRJ bo nudila vso pomoč manjšinskim kul-turno-prosveinim organizacijam pri ustanavljanju manjšinskih knjižnic.
Nekatere republike že imajo komisije, ki skrbe za pravilno razdeljevanje knjig ljudskim knjižnicam. Potrebno je, da ustanove te komisije tudi republike, ki jih doslej še niso imele.
Iz diskusije delegatov je bilo razvidno, da pogrešajo bralci v vseh republikah poljudno pisanih knjig z raznih področij znanosti in leposlovja in da je naklada teh knjig prenizka.
Mnogo se je na posvetovanju razpravljalo o vzgoja »-propagandnem delu ljudskih knjižnic. Potrebno je, da ljudske knjižnice bolje povežejo svoje delo z množičnimi organizacijami, društvi, ustanovami ia oblastmi.
Ljudske knjižnice so preobremenjene z obiskom pionirjev. Zato naj velike knjižnice ustanavljajo posebne pionirske knjižnice. Iz istega vzroka naj bi tudi šolske knjižnice povečale svojo knjižno zalogo, predvsem še s šoloobveznim čtivom.
Posebno je bila živahna diskusija glede vzgoje kadrov za ljudske knjižnice. Vse republike občutijo pomanjkanje kvalitetnega profesionalnega in prostovoljnega kadra za ljudske knjižnice. Zato naj republike, ki že imajo pogoje za ustanovitev srednje bibliotekarske šole, pohitijo z ustanovitvijo te šole in z organiziranjem dobro pripravljenih tečajev.
V organizaciji ljudskih knjižnic potrebujejo največjo pomoč predvsem vasice knjižnice. Razumljivo je, da se bo vaški knjižničar obračal za pomoč in nasvete do učitelja. Zato bo Zveza društev bibliotekarjev FLRJ priporočila našim prosvetnim oblastem, naj se v en razred učiteljske šole uvede bibliotekarstvo kot pred-
met.
Š. M.
ustanove. Nemogoče je knjižiti plačilo naročnine, če navede podružnica na primer: »Podružnica št. 2, Celje — saj ima. vsak sindikat (stroka) označene svoje podružnice z istimi številkami.
3.	V svojih obvestilih na hrbtni strani položnice ali pa v dopisih bodite povsem jasni in razumljiva.
4.	Pri spremembah naslova (kraj, ulica
in hišna številka) navedite vedno tudi prejšnji naslov, na katerega ste prejemali »Delavsko enotnost« do javljene spremembe!	u
5.	Zmanjšanje števila naročnikov naj podružnice javljajo pravočasno, in to vsaj en teden pred izidom naslednje številke!
Prosimo vse naše naročnike, posebno pa upravne in nadzorne odbore sindikalnih podružnic, da to objavo resno pretresajo in nam pomagajo, da bo »Delavska enotnost« čimbolj čitana (ne same naročama!) in pa tudi plačana, saj delamo vsi za skupne cilje — vzgojiti novega socialističnega človeka tudi po miselnosti! Uprava »Delavske enotnosti«
Z razbeljenega, razmehčanega asfalta je krenil na parobek nad cesto, sedel pod grm in se zastrmel proti odsekani skali blejskega grada.
Pod njim je od časa do časa hiišknil avto in odbrzel navzdol proti savskemu mostu.
Da, tako je. Ti si garal, onilc pa so sedeli. Sedaj sediš li tukajlc pod grmom, oni pa se vozijo tjakajlc, kjer se ob jezeru pod skalo zrcalijo v zeleni vodi luksuzni hoteli, kjer v nočeh migotajo odbleski tisočerih luči, kjer do ranega jutra plavajo preko skodrane jezerske gladine strastne, sanjave, opojne melodije.
Nabralo se je, treba je užili. Kar preveč se je nabralo. Tebe. ne potrebujejo več. Kriza! pravijo. Pojdi in sedi kraj ceste, hlapce Jernej, in glej, kako hitijo razmetavat, kar so pridelale tvoje roke.. V hotelu kraj jezera igra godba, svila šumi, peni se vino. Krizo odganjajo.
Glej, odgnali so jo, krizo. Kraj tebe je sedla, kraj tebe, ki te peko podplati, godrnja želodec in se lepi jezik. Sedi in se ti reži v obraz: *Sam si kriv. Ti sam in tisoči tebi enakih. Ali ni šel hlapec Jernej in zažgal?«
>.Vo, kaj pa je tebe prineslo* Saj ti dopust še ni potekel,* je vprašal perso-natee Janeza, ki je v pražnji obleki nekam klavrno stopil v pisarno.
»Ni, ampak jutri pridem na delo. Kar zapišite
»Kako fo?<
>/, tako. Dolgčas mi je postalo. Kaj naj počnem brez dcla*<
>Kako pa si. prebil ta teden, odkar si'rta dopustu?<
»Nič prida. Dolgčas sem pasel, kakor sem že povedal. Ne veš kaj začeti. Tavaš brez smotra, zaideš v to, v ono gostilno. Družbe ni. Delavnik je. Dopoldan. Kar nerodno je, ko tako postavaš. Nazadnje se ga še nalezeš, pa te hudič berjagavi premoti in ga polomiš. Nič ni to. Le zapiši: jutri nastopim.«
»Veš kaj, Janez, dober borec si bil p partizanih, dober delavec si sedaj. Ampak v novi čas se pa še nisi vživel. Sam veš, kako je bilo v stari Jugoslaviji.
Poglej okoli sebe. Planine te vabijo, morje čaka, vse je pripravljeno za delovnega človeka, kar je bilo prej pridržano samo za tiste izvoljene, ki si jim ti, s svojimi žulji omogočil užitke, ki so bili tebi prepovedani; za to ti je dan dopust, da boš človek, ne garač, da boš delavec v socializmu, da boš po zasluženem delu užival od tega, kar si sam in tvoji sodelavci ustvarili. *
>Viš, hudimana! Prav imdš: nisem znal ceniti, kar nam je dala . delovnim ljudem naša revolucija.«
*
Vlak drvi po široki savski dolini proti Brežicam.
V kupeju se med klopmi rnoTa zagorela Mojca, rjave roke mame Mice segajo za njo, očka Janez pa opatjen kot bron, v odpeli srajci, golorok, možuje s potnikom na nasprotni klopi.
> Da. iz Crikvenice potujemo domov. Od kod in kam pa tovariš?«
»/c Makedonije. V Bohinj na dopust, Ubavo je tamo, veles
>Ubavo, dabomc. Pa je lepo tudi pri vas tam doli. Bil sem v Makedoniji, še v stari Jugoslaviji,- pri vojakih. Videl sem lepote kraja okrog Ohridskega jezera, videl sem pa tudi revščino, kakšno revščino. Vprašal sem, zakaj. Sto da radiš? Tako je to od vajkada, so dejali. E, vidiš, brate, ‘pa so prišli ljudje in so prišli časi, ko se je preobrnilo. Pri nas in pri vas, po vsej naši domovini. Danes si delovni človek lahko privošči, da uživa lepote krajen po novi Jugoslaviji, v naših slovenskih gorah, v vaših planinah in ob vaših jezerih, ob našem morju. Uživaš in ko se vrneš nazaj na svoje delo, z veseljem poprimeš, saj vdš za kaj in za koga d daš. c
>Ja, kdo bi si bil včasih mogel zamisliti kaj takega? Kar verjeti nisem mogla, da bomo tako preživeli teh štirinajst dni. Kaj smo videli, oh kaj smo doživeli,c je pristavila Mica. »Včasih smo romale in ‘kje na kaki travi pojedle, kar smo imele s seboj. Od daleč smo gledali tam na Bledu gospodo, ki se je mastila pri belih mizah, nas bi po strani gledali, če bi se drznili tja med nje. No danes, pod novo oblastjo, pa je delovnemu človeku do-
Zdaj imaš, o čemur takrat še sanjati nisi stopno vse to, o čemer včasih še misliti smel. Dopust imaš za to, da se odpočiješ. ni smel.s
Prav v vseh krajih naše domovine je delovnemu človeku om
svoj letni oddih. — Slapova Krke
ceno, da udobno preživi