GOS PODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. £38 CENA LIR 85 POST. PLAČ. V GOT. SREDA, 13. februarja 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933 Druga pristanišča daleč pred Trstom Naše pristanišče šele na 9. mestu Promet z zaledjem peša Italijanska pristanišča so pokazala velik napredek tudi v lanskem letu, kot je to že pravilo v vseh povojnih letih. Ker za vsa pristanišča še ni dokončnih uradnih podatkov, nam ni mogoče podati skupnega prometa vseh italijanskih luk za 1962. Toda iz številnih podatkov je že sedaj jasno, da je bil promet znatno večji kot v 1961, ko je dosegel 114 milijonov ton. Na nesporno prvem bes tu je kajpak Genova, ki je lani presegla 28 milijonov ton pristaniškega prometa. Njeno pristanišče je tako zatrpano z ladjami, da morajo tudi po 8 dni čakati na sidrišču, preden morejo na pomolih izkrcati oziroma vkrcati blago. Vedno glas-hejši je klic «SOS» Geneveža-nov za temeljito razširitev luke in naprav, da bi mogli premagati ckronično bolezen zatr-panosti». Holandski brodarji so te dni povišali za 15 odsto vse prevoze blaga v Genovo in Sa-vono, kjer je položaj skoro enak, ter v obratni smeri; Salona se je v tej povojni dobi nenadoma razvila v zelo prometno luko ter že pred leti Prehitela Trst. Benetke daleč pred Trstom Letos so zasedle častno drugo mesto Benetke, ki so prehitele Neapelj. Leta 1962 je bilo v beneški luki izkrcanega in Vkrcanega za 12,340.000 ton blaga, to je za 11 odsto več kakor leta 1961, ko je bilo skupnega Prometa za 11,140.000 ton. še Po prvi vojni so bile Benetke 2a Trstom, toda kmalu so ga dohitele in dokočno prehitele že okrog 1930, ker je pač Trst ^gubil svoje naravno zaledje. Sedaj imajo že skoro dvainpol-hrat toliko prometa kot naše Pristanišče. Neapelj, ki je bil predlan-skim na drugem mestu s 13 milijoni 287.478 tonami, je lani nazadoval za 8,9 odsto na 12,104.262 ton. Temu nazadovat Pju za 1,183.216 ton je krivo Zmanjšanje dovoza petroleja iz Vzhodnega Sredozemlja in iz Perzijskega zaliva. Dovoz se je znižal od 9,397.259 na 8,868.501, odvoz pa od 3,890.219 na 3 milijone 235.761 ton. sledi Augu-sta na Siciliji z okrog 12 milijoni ton celotnega prometa Promet v drugih lukah Za temi velikimi pristanišči filedi skupina srednjih prista-nišč, katerih promet se suče °d 4 do 7 milijonov ton letnega prometa in ki se iz leta v leto med seboj prehitevajo. *Ja petem mestu je bila lani Ravenna s 6,750,000 tonami (1961: 6,192.000), to je kar za |58.000 ton več v enem letu. |e večji napredek je pokazala Savona, ki je povečala blagovni promet v svoji luki za 875 hsoč 813 ton ali 11,80 odsto ter 1® dosegla 1962 skupno 6,401.502 •5,525.688) ton; od tega odpar de 5,875.868 (5,090.268) na izkrcanje. La Spezia je lani prvič v svoji zgodovini prekora-cila 6 milijonov ton luškega Prometa. Od predlanskega leta je napredovala za okrog pol milijona ton ter v 1962 dosegla 6,040.699 ton. Spričo naglo naraščajočega prometa so morali v pristanišču v vsej. naglici začeti graditi pomole in druge luške naprave, s katerimi se bo zmogljivost luke potrojila; grade tudi skladišče, hladilnice, silos in druge pristaniške naprave. Tudi Livorno se bliža 6 milijonom. Lanski napredek £57.000 ton je pripeljal to luko že do zavidljive višine 5 bilijonov 848.919 ton. Pri večini teh srednjih pristanišči opažamo dve značilnosti. Prva, da sestoji njihov Promet v daleko pretežnejši me-ri iz dovoza kot pa odvoza. Lruga značilnost pa je, da je dovoz v velikanskem odstotku Sestavljen iz množičnega blaga, v prvi vrsti petroleja, rud, ksa itd. Tako na pr. vkrcano blago v Savoni ne dosega niti ® odsto celotnega prometa, od •zkrcanega blaga pa ne odpade na .dragoceni tovor’ niti 5 °dsto £oložaj TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Komaj na devetem mestu Po pristaniškem prometu je tr-laška luka, ki je lani dosegla 5.177,000 ton v dovozu in odvodu. v primerjavi z letom 1961 ■le bilo za okrog 100.000 ton branj blaga izkrcanega, skupnega prometa pa je bilo za samo *900 ton več kot leta 1961 Promet z Avstrijo še vedno nazaduje Ločim je ostal pomorski promet v 1. 1962 skoro nepremičen ha višini predlanskega leta, ne bioremo tega žal trditi glede železniškega prometa, ki je poleg cestnega najbolj zgovorna pri-?a blagovnega prometa z zaled-■!eih. že drugo leto zapored se le blagovni promet po železnici občutno znižal. Od 2.669.963 ton celotnega železniškega prometa (dovoza in odvoza) v letu 1960 je leto nato upadel na 2.549.346 ton, leta 1962 pa na 2.339.953 ton. Upad lanskega leta znaša v primerjavi z 1961 209.493 ton (8.21 odsto). Dovoz je padel lani od 959.433 ton na 933.452 ton, to je za 26.000 ton (2,7 odsto); hujši pa je bil padec odvoza, t.j. za 183.512 ton (11,54 odsto) ter je znašal 1.406.401 ton (1.589.913 ton 1. 1961). Posebno občutno je bilo lani zmanjšanje prometa po železnici v Avstrijo, ki je še vedno najboljši klient Trsta. Leta 1961 je bilo z Avstrijo še 1.148.337 ton celotnega prometa (44.88 odsto vsega prometa po železnici), leta 1962 pa samo 966.082 ton (41,28 odsto). Nazadovanje v e-nem letu znaša torej 179.255 ton ali 15,63 odsto, kar je gotovo ze lo zaskrbi)iva številka. Dovoz je lani_ znašal 309.415 (1. 1961 352 tisoč 36) ton; še v mnogo večji meri se je znižal odvoz, ki je lani dosegel 656.667 (794.301) ton t.j. za 137.634 ton (17,33 odsto) mani kot leta 1961. Z Jugoslavijo se je promet po železnici lani nekoliko dvignil in sicer od 64.415 v I. 1961 na 68.258 ton; od tega odpade na dovoz 53.797 (48.029 v 1. 1961) ton in na odvoz 14.461 (16.386) ton. Tudi cestni promet upada Promet po cesti je v lanskem letu prav tako nazadoval, bodisi dovoz kakor tudi odvoz. Doslej so znani podatki šele za prvih deset mesecev in bomo zato primerjali z ustreznim razdobjem predlanskega leta. Celotni dovoz blaga po cesti je v obdobju januar-oktober 1962 znašal 220-770 (228.411 v 1961) ton, odvoženega je bilo v istem času 1,037.591 (1 milijon 096.774) ton; celotnega prometa po cesti je bilo torej 1,258.361 (1,325.185) ton. Od tujih držav je v cestnem prometu s Trstom na prvem mestu Avstrija s 14.741 (25.397) ton dovoza in 286.878 (302379) ton odvoza, skupno v 10 mesecih lani 301.619 (327.776) ton. Tudi po cesti je torej upadel promet z Avstrijo, in sicer za nad 8 odsto. še mnogo večji pa je upad cestnega prometa med Jugoslavijo in našim mestom. V navedenem razdobju 1962 je bilo za 24.487 (61.345) dovoza ter 1751 (3.547) ton od. voza; skupno torej 26 238 (64 tisoč 892) ton blaga. Tako prikazuje karikatura moskovske «Pravde» podaljšanje osi BONN—PARIZ do MADRIDA. To naj bi bila ne samo politično, temveč tudi vojaška zveza med Zahodno Nemčijo, Francijo in Španijo; na podaljšani osi sedijo Adenauer, De Gaulle in Franco. Vprašanje je seveda, ali bo os dovolj trdna, da se bodo o-koli nje lahko sukala kolesa vseh treh držav; saj je začela pokati že na nemški strani, kjer se pojavlja v sami stranki krščanskih demokratov odpor proti Adenauerjevi politiki, njen nasprotnik je bodoči kancler prof. Erhard pa tudi zunanji minister Schroeder želi ostati v dobrih zvezah z Veliko Britanijo, ki jo De Gaulle poriva iz Evrope. Adenauer je skušal pomiriti svoje nasprotnike doma in na tujem s svojim zadnjim govorom pred parlamentom, v katerem je branil gledišče, da niso pogajanja z Veliko Britanijo dokončno pretrgana, temveč samo odložena. Na drugi strani pa hoče Zahodna Nemčija ostati v dobrih zvezah z Ameriko. V Washington je poslala tudi visokega funkcio- Mednarodna trgovina čez politične pregraje Pomen sovjetsko-fruncoskegu sporuzuma - Sodelovanje med Rusi in Japonci Natančno tri dni potem, ko so se v Bruslju razbila pogajanja za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, in to na zahtevo Francije, so Francozi in Rusi v Moskvi podpisali trgovinski sporazum. Ker so bila pogajanja za ta sporazum prekinjena meseca junija, in sicer iz razloga, ker ni Francija hotela pristati na sovjetsko zahtevo, da sovjetskemu uvozu prizna klavzulo največjih ugodnosti — da bi tako za sovjetski uvoz veljale iste ugodnosti kakor za uvoz iz držav EGS — so nekateri listi videli zdaj v podpisu francosko-sovjetskega sporazuma dokaz, da so nastopili v sovjetsko-francoskih odnosih novi časi. Podpis trgovinske pogodbe naj bi bil dokaz večje medsebojne spravljivosti in popuščanja ne samo na gospodarskem, temveč tudi na političnem področju. Ali je kaj resnice na vseh teh domnevah ali je ni, je pač težko ugotoviti. Gotovo je, da je Sovjetska zveza še potem protestirala v Bonnu in Parizu proti podpisu pogodbe o vojaškem sodelovanju med Francijo in Zah. Nemčijo ter povabila London na tesnejše sodelovanje na gospodarskem področju. Trgovinska pogodba, ki je bila podpisana 1. februarja v Moskvi predvideva 10-15 odstotno povečanje trgovinske izmenja- narja iz zunanjega ministrstva Carstensa, da bi pomiril Kenne- I ve med ZSSR in Francijo, spo- dyja in njegove sodelavce. razum zajema razdobje od 1963 ZSSR kupuje z zlatom Sovjetski agenti so proti koncu meseca januarja na londonskem trgu prodali zopet večje količine zlata. Sovjetska zveza si s prodajo zlata pridobiva zahodne valute, s katerimi plačuje uvoz nujno potrebnega blaga. Zlato kupuje v veliki meri Angleška banka, ki seveda iz poslovnih razlogov ne daje o tem nikakršnih pojasnil. Dobro informirani krogi računajo, da so Rusi od začetka tega leta prodali na londonskem trgu okoli 10 ton zlata, to je 300.000 unčv Z£ to so prejeli okoli 10,500.000 dolarjev, če računamo, da so prodali zlato po uradnem tečaju 35 dolarjev za unčo. Veliko količino zlata so lani vrgli Rusi na trg meseca oktobra, to je prav v času kubanske krize. S tem denarjem so kupili predvsem večje količine bakra. Baker so nabavili v času, ko zaradi vremenskih razmer prične močno pešati sovjetski I izvoz ter se tako zmanjša dotok deviz. Proti koncu novembra je Sovjetska zveza prodala zopet večjo količino zlata v Londonu, proti koncu leta 1962 pa okoli 30 ton na pariškem trgu; za to zlato je prejela 33,750.000 dolarjev. Kljub tem velikim prodajam v zadnjem tromesečju ni prodaja sovjetskega zlata na Zahodu lani dosegla običajne višine. Celotno cenijo prodajo v letu 1962 na 4 milijone unč, kar predstavlja vrednost okoli 140 milijonov dolarjev. V prejšnjih letih so bile prodaje obsežnejše. V resnici je bila lanska med najnižjimi po letu 1956; višek je dosegla leta 1959, ko je znašala 10 milijonov unč. Tečaj zlata je v zadnjem času razmeroma nizek, saj se suka okoli 35,07 dolarja za unčo, medtem ko je leta 1960 v času znane dolarske krize dosegel kar 40 dolarjev za unčo. Pomorski turizem šele pred razvojem Opozorilo predsednika mednarodnega navtičnega «salona» GENOVA, februarja Mednarodnega navtičnega salona v Genovi (od 2. do 12. februarja), ki ste ga omenili v zadnji številki, se je udeležilo 572 razstavljalcev (357 italijanskih in 215 inozemskih iz osemnajstih držav). Prvič je v Genovi nastopila tudi Jugoslavija. Po številu razstavljalcev sodi letošnji genovski pomorski salon med najpomembnejše podobne razstave na svetu. Veliko vlogo igra gotovo tudi londonski «Show boat» s svojimi 40.000 kv. metri razstavljalnega prostora; vendar je letošnji genovski salon v primerjavi z lanskim podvojil število razstavljalcev ter dvakratno povečal razstavljalni prostor, ki obsega danes že 44.000 kv. metrov. V Genovi ni bilo lahko najti ustreznega prostora za tovrstno razstavo, ker se mesto razprostira v kotlini tik ob morju. Zato je uprava sejma sklenila z zasipanjem morja pridobiti takšen prostor. Hkrati so tako dosegli nove suhe površine za skupnih 300.000 kv. metrov. Tak način pridobivanja novih površin ni nov za Genovo; saj se tudi pred kratkim zgrajeno letališče «Cristoforo Colombo» razprostira nad nekdanjim morskim dnom. Na razstavi smo opazili veliko število manjših čolnov, ki so danes namenjeni širšim slojem ljudi — ljubiteljev pomorskega športa. Organizatorji takšnih razstav in seveda graditelji sami naglašajo, da motornih čolnov ne smemo imeti za luksuz, ampak za sredstvo, ki naj prinaša razvedrilo in zabavo utrujenemu sodobnemu človeku. Od vseh razstavljenih čolnov jih je 40 odst. z dolžino do 4 metre; 50 odst. z dolžino od 4 do 9 metrov in ostalih 10 odst. z dolžino čez 9 metrov. Zgrajenih je 63 odst. iz klasičnih surovin, od ostalih 37 odst. je pa kar 27 odst. iz plastičnih mas. Cene so različne; manjši čoln iz plastične mase stane okoli 400-500.000 lir. Večja jahta gre za okrog 150 milijonov. Med temi je posebno pozornost zbujal model «motocruiserja» Maiorca, ki so ga zgradile ladjedelnice Baglietto iz Varazze pri Genovi. Maiorca je dolg 22 metrov ter z 2000 konjskimi silami motorja lahko doseže brzino 35 vozlov na uro. Posebno pozornost sta zbujala med občinstvom «cruiser-ja», ki sta jih razstavljala Brodoimpex iz Beograda in Ju-gomontaža iz Zagreba. Izdelana sta deino iz lesa in delno iz kovine. Ti čolni srednje in manjše velikosti so predvsem namenjeni tistim ljubiteljem pomorskega športa, ki razpolagajo s skromnimi finančnimi sredstvi. To velja tudi glede motornega čolna «Burja IV», ki so ga razstavljale Združene jadranske ladjedelnice (CRDA) iz Trsta oziroma Tržiča. Odbor genovskega velesejma pripravlja letos še druge prireditve, kot bosta v maju I. mednarodni velesejem telekomunikacij ter septembra mednarodni letalski salon (izmenoma v Genovi in Turinu). M. Ban (Nadaljevanje na 2. strani) Poživitev italijansko-poljske izmenjave Te dni so se v Varšavi pričeli razgovori mešanega italijansko-poljskega odbora za ureditev trgovinske izmenjave v 1. 1963. Pričetku teh razgovorov je prisostvoval minister za zunanjo trgovino Preti, katerega sta sprejela predsednik vlade Cyrankiewicz in glavni tajnik delavske stranke ■Gomulka. Preti se je razgovarjal tudi z ministrom za zunanjo trgovino W. Trampczynskim. Po poročilih italijanskih listov z Dunaja ie Gomulka izjavil Preti-ju, da so Poljaki prepričani, da se je možno izogniti vojni in da so za to dane še večje možnosti za razvoj trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom. Gomulka je mnenja, da je Evropska gospodarska skupnost odbila pristop Velike Britanije na pritisk velike industrije, medtem ko je Preti prepričan, da gre za De Gaullove politične predsodke in načrte. Gomulka in Preti se zlagata v tem, da je treba gospodarsko sodelovanje med Poljsko in Italijo še okrepiti ter doseči sporazum o izmenjavi tehnikov. Pretija je sprejel tudi zunanji minister Rapac-ki, ki je izjavil, da je danes rešitev berlinskega vprašanja bližja kakor kdaj poprej, ker so se zbližali pogledi Amerike in Sovjetske zveze. Minister za zunanjo' trgovino Trampczynski je Pretiju dejal, da bi Italija lahko izvažala več industrijske opreme na Poljsko glede na to, da je bila dosedanja trgovinska bilanca pasivna za Italijo. Po poročilih poljskih listov se je blagovna izmenjava med Italijo in Poljsko dvignila od 26 milijonov dolarjev v letu 1957 na 70 milijonov dolarjev v lanskem letu. Poljska je lani izvozila v Italijo za 38 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa je za 33 milijonov raznih strojev in industrijske opreme, tako tudi za petrolejsko čistilnico, ki jo gradijo v Plocku. V smislu trgovinskega sporazuma med obema državama, ki velja od leta 1960, in sicer za štiri leta bi se trgovinska izmenjava morala povečati vsako leto za 10 odsto. Tako pričakujejo, da bo v kratkem dosegla vrednost 100 milijonov dolarjev. do 1965. leta. Francozi bodo dobavljali Sovjetski zvezi razne stroje v zameno za antracit, petrolej, petrolejske proizvode, celulozo in nekatere druge surovine. Vodka, kaviar in krzna Zanimivo je, da so francoski predstavniki za časa pogajanj v Bruslju predložili, naj bi vodstvo Evropskega skupnega trga znižalo carinske tarife za uvoz vodke, kaviara in krzna ter bi tako olajšalo trgovinska pogajanja med Francijo in Sovjetsko zvezo. Evropska gospodarska skupnost je ta francoski predlog odbila; odbila je tudi francoski predlog, da bi države Evropske gospodarske skupnosti nujno ratificirale sporazum o pridružitvi 18 afriških držav k Evropskemu gospodarskemu trgu; med temi sodi 14 držav področju francoskega franka. Čedalje večje povpraševanje po ruskem antracitu Dober teden pred podpisom trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo je pariški «Figaro» kritiziral ravnanje francoske vlade češ da je bilo zavlačevanje dogovora s Sovjetsko zvezo krivo, da je Francija v času naj hujše stiske, to je pomanjkanja u-streznega goriva, ostala brez sovjetskega antracita. Potrošnja antracita narašča v Franciji iz leta v leto. Antracit se vedno bolj uporablja zlasti pri centralni kurjavi pa tudi v gospodinjstvu, in sicer oprani antracit. Francoska trgovinska politika je do skrajnosti omejila uvoz antracita iz tujine, da bi zavarovala proizvodnjo domačega premoga. V resnici pa se potrebe današnjega gospodarstva tako razvijajo, da je pričela celo Anglija uvažati antracit, to je država, ki je pač znana po izvozu premoga. Sovjetska zveza je bila pripravljena že prej dovažati antracit Franciji, toda pod pogojem, da bi se Francija dogovorila za dobavo v vsem letu. V Franciji je zmanjkal antracit že sredi prejšnjega leta. šele december so Francozi v Sovjetski zvezi naročili 1.400.000 ton antracita, ki je pričel prihajati v Francijo januarja tega leta. Ko bi bila Francija podpisala trgovinski dogovor meseca julija, bi ne bila ostala v najbolj kritičnem času brez potrebnega goriva. «Figaro» poroča, da izvažajo tudi Združene države antracit, toda ta ni tako dober kakor ruski; antracit iz Porurja pa uporabljajo v prvi vrsti doma, nato na Nizozemskem in Danskem. V državah Evropske gospodarske skupnosti je bila lani proizvodnja premoga nekoliko skrčena. V Italiji je ostala približno na stari ravni (700.000 ton; v Franciji je bila zmanjšana za 0,2 odsto (znašala je 52,3 mil. ton, prejšnje leto 52,4); v Zah. Nemčiji za 1,2 odsto (141 mil, 142,7 leta 1961); v Belgiji za 1,4 (21,2 mil. ton, 21,5) in na Nizozemskem za 7,9 odsto (11,8 mil. ton, 12,6 mil. ton 1. 1961). Celotno je bila proizvodnja v državah EGS skrčena za 1,4 odsto (od 230 na 226,8 mil. ton). Dogovor ZSSR-Japonska Veliko pozornost je zbudila nedavna sklenitev trgovinskega sporazuma med Sovjetsko zvezo in Japonsko zlasti glede na slabe odnose med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. V političnih krogih na Zahodu so namreč mnenja, da se Sovjetska zveza skuša bolj zbližati z Japonsko in jo pridobiti za gospodarsko sodelovanje, da bi tako ustvarila nekakšno protiutež proti ro-varenju Kitajcev. Nova trgovinska pogodba je bila podpisana v Tokiju in ure- Področju okrog Tržiča se obeta v prihodnjih letih precejšen razvoj na industrijskem in gospodarskem področju. Pred tedni je bila namreč ustanovljena delniška družba za industrij sko-pristaniško cono, v kateri bodo na novo nastale industrije deležne dolgoletnih finančnih olajšav s strani države. Tržiško področje, v katerega ne smemo prištevati samo del goriške pokrajine južno od Gradiške, ampak tudi določen del videmske pokrajine tja do čer-vinjana, je doslej živelo skoro izključno od ladjedelnice. Ladjedelnica CRDA je bila merilo vsake gospodarske dejavnosti v tem obširnem in gosto naseljenem področju m njene krize so bile krize vsega prebivalstva, ki tu živi. Nič čudnega torej če je ob priliki številnih stavk vladala popolna enotnost med delavci, obrtniki in trgovci Tržiča in okolice. Danes, ko so iz ladjedelnice spravili v pokoj ali odpustili tisoče delavcev in uradnikov, pa dela ladjedelnica s polno paro. Zaman iščejo danes CRDA v Tržiču specialiste in tehnike. Nihče se ne prijavi na delo v tem velikem obratu, kajti mnogi so odšli na delo v inozem- V Tržiču poleg ladjedelnic nove tovarne Industrijsko pristanišče privablja tudi tuj kapital, zlasti ameriškega stvo ali pa v velika industrijska mesta Severne Italije, drugi pa so se zaposlili v tovarnah, ki so nastale v tem kraju v zadnjih letih. Med temi je treba beležiti tovarno hladilnikov Krentner, ki se je v nekaj letih izredno razvila. Vlada je torej odobrila finančne olajšave tržiškemu industrijskemu področju. Že pred meseci je tržiška občina, ki je najbolj zainteresirana na tem vprašanju, dala nalog posebni komisiji, naj prouči to vprašanje. Decembra meseca pa je prišlo vprašanje na dan, ker se\je pričelo o njem razpravljati ne samo v tržiškem občinskem svetu, marveč tudi v občinah okrog Tržiča (med te spada tudi slovenska občina Doberdob), ki niso hotele biti prikrajšane na deležu bodoče blaginje. OKOLIŠKE OBČINE ZAHTEVAJO SVOJ DELEŽ V delnem nasprotju z zaključnim mnenjem posebne komisi- je je večina, ki vodi občino v Tržiču, sestavljena iz Krščanskih demokratov in socialnih demokratov, predlagala, naj se ustanovi delniška družba, v kateri naj imajo dve tretjini delnic občina Tržič, goriška pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica v Gorici in državno podjetje IRI. Ostala tretjina delnic naj se proda bankam, zasebnim industrij cem in kakšni okoliški občini. Okoliške občine so soglasno nastopile proti temu načrtu. Industrijska cona se bo predvidoma raztezala na področju občin Ronke, Staranzano in San Canziano in te občine (ki so vse v rokah levičarskih mož, kot tudi vse ostale tržiškega področja) so zahtevale upravičeno večjo udeležbo v novi u-stanovi. Pravzaprav so te občine zahtevale, naj se ustanovi javni konzorcij, v katerem naj bodo zastopane vse občinske uprave in druge javne ustanove in naj se zasebna podjetja in banke pustijo izven konzorcija. Delniška družba ali javni konzorcij : okrog te formule se je vnela široka razprava, ki je trajala skoro dva meseca in ki bo brez dvoma imela svoje posledice tudi v bližajoči se volilni agitaciji. Krščanski demokrati, socialni demokrati in desničarske stranke so bili za delniško družbo. Socialisti in komunisti pa za javni konzorcij, župani o-krog Tržiča so imeli več zborovanj in sestankov, a končno je prevladalo mnenje dveh vladajočih strank, ki imata večino tako v tržiškem občinskem svetu kot v goriški pokrajinski upravi. Ustanovljena je bila delniška družba, katere predsednik bo verjetno krščanski demokrat, podpredsednik pa socialni demokrat. Razumljiva je bila polemika okrog upravljanja novega organizma. Levičarski stranki sta hoteli imeti nadzorstvo nad delovanjem bodoče ustanove. NOVA TOVARNA Z AMERIŠKIM KAPITALOM Mimo polemik pa je gotovo, da bodo tu zrasla številna nova podjetja. Že lani je bil med neko ameriško družbo in državnimi podjetji IRI podpisan sporazum o zgraditvi nove tovarne «Screw and Bolt Europa» v Tržiču. Ta tovarna z mešanim kapitalom bo izdelovala vse vrste ladijskih vijakov. V Milanu se razni industrije! že zanimajo za zemljišča na tem področju in tudi ameriški konzul je bil pri tržiškem županu, s katerim je menda govoril o gradnji neke ameriške tovarne v Tržiču, čuli smo tudi vest, da namerava Ford zgraditi avtomobilsko tovarno na področju poleg jugoslovanske meje: ali bo Tržič izbran za kraj te tovarne? Vprašanje bo nastalo, ko bo treba iskati delovno silo. številni tehniki in specializirani delavci so odšli. Težko jih bo nadomestiti. Prav gotovo pa je, da se bo z industrializacijo pričelo tudi naseljevanje iz notranjih pokrajin države. In to u-tegne prinesti precejšnje spremembe v življenje goriške pokrajine. m. v. ja trgovinsko izmenjavo v razdobju 1963-1965. Zanimivo je, da so Rusi Japoncem omogočili večji izvoz, da bi lahko dosegli prebitek v trgovini s Sovjetsko zvezo, medtem ko je bila doslej japonska trgovinska bilanca pasivna. V treh letih se bo trgovinska izmenjava med obema državama povečata od 670 na 700 milijonov dolarjev. V prvem letu bo Japonska izvozila v Sovjetsko zvezo za 136 mil. dolarjev blaga, tam pa bo kupila samo za 115 milijonov dolarjev blaga. Leta 1961 so Japonci izvozili samo za 60 milijonov, uvozili pa za 110 milijonov blaga. Neki francoski list trdi, da so Rusi že davno hoteli zainteresirati Japonsko za izvoz jekla in industrijske opreme v Sibirijo. Prav s Sibirijo naj bi Japonci bolj sodelovali; v resnici pfodajajo Japonci mnogo več Rusom kakor Kitajcem. To japonsko sodelovanje v Sibiriji naj bi do neke mere oviralo prodiranje kitajskega vpliva proti severu. Petrolej za ladje Trgovinski sporazum predvideva tudi dobavo 18 ladij s strani Japonske Sovjetski zvezi; poleg tega bodo Rusi naročili na Japonskem okoli 20 ribiških ladij. Pri pogajanjih so predstavniki Sovjetske zveze zlasti vztrajali pri zahtevi, naj Japonci nabavljajo v Sovjetski zvezi večje količine petroleja; v resnici bodo nabavo petroleja povečali od 7 na 11 milijonov ton. Japonci nabavljajo petrolej predvsem v anglosaksonskih državah. Sovjetska zveza je Japoncem tudi ponudila, da bi sodelovali pri polaganju naftovoda od Irkutska do Nahod-ke v Sibiriji, pristanišče južno od Vladivostoka, toda Japonci so to sovjetsko ponudbo na pritisk Združenih ameriških držav in Atlantske zveze (NATO) odbili. «Observer» prinaša iz Singa-pura dolgo poročilo o trgovanju Japonske s «komunističnim blo-kom», in sicer s Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Po zadnji pogodbi bo Japonska dobavila Sovjetski zvezi 37 ladij v zameno za petrolej, les in koks. Američani obtožujejo Japonce, da so v svoji zunanji politiki preveč nevtralni, kar so pokazali med kubansko krizo in kitajsko-in-aijskem sporom, ugotavlja dopisnik omenjenega angleškega lista. Japonski tisk je celo napadel Ameriko, da hoče zavleči Japonsko v svoja vojaška obračunavanja z drugimi deželami. Tudi Anglija bo uvažala sovjetski petrolej Ko je Francija odbila vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, je Sovjet-ksa zveza povabila Veliko Britanijo na tesnejše gospodarsko sodelovanje. Angleška vlada zdaj resno proučuje vprašanje, ali hi ne bilo v korist angleškega gospodarstva, ko bi Anglija sprejela ponudbo Sovjetske zveze za okrepitev trgovinske izmenjave v smislu, da bi Velika Britanija pričela uvažati petrolej iz Sovjetske zveze, v zameno pa bi Sovjetska zveza naročila v angleških ladjedelnicah večje število ladij. Sovjetska ponudba je toliko bolj mikavna, ker niso več angleške ladjedelnice posebno zaposlene ter je že mnogo delavstva ostalo brez dela. Angleži bi uvažali petrolej predvsem za kurivo; uvoz bi bil izročen zasebnim podjetjem, vendar bi nanj morala dati svoj pristanek vlada. Sovjetska zveza bi bila pripravljena dobaviti Angliji dva milijona ton nafte po ceni 4 funtov šterlingov za tono. Hkrati so sovjetski agenti obvestili angleške ladjedelnice, da bi Sovjetska zveza biia pripravljena poveriti ladjedelnicam več naročil. Švedska - naftovod Na Zahodu zlasti med državami Atlantske zveze (Nato) zbuja veliko pozornost ravnanje Švedske, ki dobavlja Sovjetski zvezi velike množine cevi za napeljavo naftovodov, čeprav je Atlantska zveza obvestila švedsko vlado, naj si prizadeva, kako bi izvoz takšnih cevi v Sovjetsko zvezo čimbolj omejila. Švedi so tedaj Atlantski zvezi odgovorili, da so s Sovjetsko zvezo sklenili pogodbo z veljavnostjo treh let in da jo morajo izvršiti. Zlasti ameriška vlada skuša že delj časa ovirati dobavljanje naftovodnih cevi Sovjetski zvezi. Švedi so pričeli izvažati nafto-vodne cevi januarja 1962, in sicer je bila prva pošiljka 700 ton poskusna; tej so lani sledile nove za nadaljnjih 39.000 ton. Švedi se pri tem niso ustavili, temveč bodo z dobavo nadaljevali, dokler ne bodo dosegli dogovorjene količine 135.000 ton. Na švedskem se je v gradnji naftovodnih cevi specializirala jeklarna Oxeloesund. ZDA proti kmetijski politiki EGS Belgijski list «La Libre Bel-gique» napada Združene ameriške države, češ da težijo za gospodarsko nadvlado Evrope. List oslanja to svojo obtožbo na pismo ,ki ga je ameriški zunanji minister Dean Rusk naslovil na komisijo Evropske gospodarske skupnosti že pred enim mesecem. Pismo se je nanašalo na kmetijsko vprašanje ter je imelo namen zagotoviti izvoz ameriških kmetijskih pridelkov v države Evropske gospodarske skupnosti. Belgijski list trdi, da ima tudi novi ameriški zakon TRADE Expansion Act namen zagotoviti gospodarsko premoč Amerike v Evropi. Proti kmetijski politiki EGS je pred dobrimi štirinajstimi dnevi protestiral ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman, nedavno pa se mu je pridružil še pomočnik državni podsekretar Murphy. Jugoslavija na razstavi v Kijevu Direktor Zavoda za gospodarsko propagando v tujini čedo-mir Džamba je podpisal v Moskvi sporazum o razstavi jugoslovanskega blaga za široko potrošnjo v Kijevu, ki bo od 15. julija do 4. avgusta. Jugoslovanska podjetja bodo razstavljala veliko izbiro blaga široke potrošnje, ki ga Jugoslavija že izvaža v ZSSR, in pa blaga, katerega že izvaža v drage države in bi ga želela prodati v ZSSR. Razstavljena bo predvsem oprema, konfekcija in galanterija, o-butev, tkanine, trikotaža, električni aparati za gospodinjstvo, izdelki elektroindustrije, motorna vozila, športne potrebščine, tobak, pijače in drugo. #R0I130 En dan ženske oblasti Poročilo zveni tako prijetno, da bi mi ga ne bo treba prav nič komentirati. Veste, to je izredno prijetna zavest, tudi za časnikarja s še tako bujno domišljijo, zavest namreč, da ne bo treba za komentar k časopisnemu voročilu ničesar trgati iz svoje duše. To trganje ni prav nič prijetno, še posebno ne po večmesečnem neprestanem mrazu, ko ti v premraže-nem telesu še možgani zadremajo. Ze samo vprav brzojavno stilizirano poročilo je tako jasno in zgovorno ter tako neizpodbitno napoveduje konec patriarhalne nadoblasti moškega v zakonu, da sem prepričan, da bom že s samo navedbo poročila res ustregel našim bralkam. Moram namreč prav po pravici povedati, da ?ad s kakšno prijetno novico ustrežem prav bralkam, ker se zavedam, da se njihov vpliv ne dviga samo v tihem zakonskem življenju, temveč tudi v javnosti. Logično sklepam iz tega, da je prav gotovo mnogo odvisno od «nje» ,ali bo «on» naročil list in tudi redno poravnal naročnino. Da ne postanete nestrpne po tem dolgem uvodu, naj torej takoj teče res izvirno poročilo: ((Enkrat na leto, meseca januarja, preide oblast v majhni grški vasi MonokVTsiji, ki šteje 700 prebivalcev, v ženske roke. Za 24 ur 200 kmetic vzame vse v svoje roke. Moški nimajo niti pravice, da bi stopili na ulico. Zaprti so v hiše, kjer morajo opravljati vsa gospodinjska dela. V tem času odidejo žene v kavarne in gostilne, kjer kadijo, pijejo in igrajo na kocke. Ako kdo izmed mož ne uboga ter ga najdejo na ulici, ga žene napadejo in s palicami pretepajo; nato ga slečejo ter vržejo v ledeno mrzlo vodo. Gostilne v vasi so odprte vso noč in ženske jo v njih potegnejo do jutra.n Torej vsaj enkrat na leto popolna svoboda za žene! «če je emancipacija ženske tako napredovala v preprosti grški vasici, zakaj ne bi te lepe navade vpeljali tudi po sodobnih evropskih mestih? Kuhalnico, gumbe, likalnik, sesalec prahu in vso ropotijo po hiši, ki ji zaradi lepšega pravimo gospodinjski aparati, v roke moža in me ženske hajdi v svobodo! Vsaj en dan bi se šopirile po lokalih m prelumpale vsaj eno noč, nakar bi se tiho prav tiho po tenkih aluminijastih petah — kot pravi ponočni metuljčki — priplazile domov, lah-ko tudi skozi stranska vrata, če treba. Vemo sicer, da bi nas nato čakali kuhalnica, igla, gumbi, likalnik, sesalec prahu in vsa Usta gospidinjska aparatura na starem mestu in vrh vsega še kakšen dodatek: nov prah po pohištvu, cigaretni o-gorki ali kozarci na mizi ter nove smeti po tleh. Toda vse to novo delo bi nam vendar lajšal občutek, da smo se lahko vsaj za en dan otresle zakonskega jarma, ki ga vse gospodinjske coprnije ne morejo olaišati, če mož v soboto ali konec meseca ne prinese domov dovolj denarja. Stran 2 VOLILNO OZRAČJE V ITALIJI. Vse politične stranke v Italiji se že pripravljajo na volitve. Pravzaprav se je začela že volilna agitacija. Pričakujejo, da bo predsednik republike podpisal odlok o volitvah že prihodnji teden, in sicer naj bi bile parlamentarne volitve 28. aprila. Glavni tajnik krščanske demokratične stranke Moro in ministrski predsednik Fanfani sta imela dva važna govora, ki sta bila namenjena očitno že volivcem. Desno krilo v krščanski demokratski stranki se pripravlja na agitacijo proti sodelovanju med krščanskimi demokrati in socialisti. Vodja socialnih demokratov Saragat, ki se pripravlja na daljše potovanje v tujino, je na seji osrednjega odbora svoje stranke izjavil, da si ne more zamišljati vlade levega centra brez socialistične stranke. Po njegovem mnenju bi socialisti lahko sodelovali tudi pri deželnih upravah s krščanskimi socialisti. MEDNARODNA TRGOVINA Na sejmu v Padovi dan zložljivih hiš Na posebnem sestanku stro kovnjakov in vodstva padovan-skega velesejma je bilo sklenjeno, da bodo en dan velesejma (verjetno 1. junija) posvetili vprašanjem zložljivih (montažnih) hiš. Ta «dan študija o montaži* bo imel za osnovni namen [ IZDELKI TOVARNE prikazati izkušnje tehničnih in ! ELEKTROTERMICNIH gospodarstvenih uspehov tega | APARATOV nik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je po povratku iz Rima izjavil, da bo vprašanje plačevanja IGE na blago v tran žitu nedvomno rešeno ugodno za Trst. O čeških zahtevah za znižanje železniških in pristaniških tarif za izvoz ČSSR čez Trst bo še ta mesec nov sestanek železniških uprav češke, Avstrije, Jugoslavije in Italije. V VATIKANU SO ZADOVOLJNI. Po poročilih iz Rima se je papež Janez XXIII. izredno razveselil prihoda lvovskega nadškofa J. Slipija, ki so ga sovjetske oblasti osvobodile. Pravijo, da je bil konfiniran nekje v Sibiriji. Slipiju je zdaj 71 let. V Vatikanu naglašajo, da niso sprožili nikakšne posebne akcije za njegovo osvoboditev. Za časa prvega zasedanja cerkvenega zbora so katoliški ukrajinski škofje protestirali proti sovjetski politiki nasproti unjatom. BOJ ZA OBLAST V IRAKU. Pretekli petek so nasprotniki generala Kasema izvršili državni udar, in sicer so proti Kasemu nastopili nekdanji njegovi somišljeniki in sodelavci še iz časov ko so leta 1958 revolucionarji zrušili monarhijo. Vseh podrobnosti o uporu še ni, gotovo je le, da je glavno vlogo odigralo letalstvo in da je bil Kasem po naglem postopku obsojen na smrt in ustreljen. Za novega predsednika iraške republike je bil imenovan polkovnik Aref, ki je Kasemu pomagal že pri izvedbi revolucije leta 1958, a je pozneje prišel z njim v hud spor. V novi vladi so tudi trije ministri iz Kasemove vlade (minister za industrijo A. Talib, mi-nister za kmetijstvo El Said Zibali in državni minister Hašim Džavad, ki je bil poprej zunanji minister). Novi zunanji minister Talib Husein je star 32 let. Novo iraško vlado so že priznale skoraj vse velike države kakor Sovjetska zveza, Združene ameriške države in Velika Britanija, pa tudi Italija in Jugoslavija. Vlada je izjavila, da bo spoštovala mednarodne obveze in dovolila tujim petrolejskim družbam, da nadaljujejo svoje delo. V mednarodnih političnih krogih prevladuje mnenje, da je bil Kasem v svoji politiki preveč sprt s svojimi sodelavci, pa tudi z zunanjim svetom, kjer ni znal pridobiti prijateljev v nobenem taboru. Med novim gibanjem je zelo močna struja za sodelovanje z Naserjem v politiki za združitev arabskih narodov. TITO POVABLJEN V ČILE. Čilski veleposlanik v Jugoslaviji Miguel Serrano Fernandez je izročil predsedniku republike Titu osebno poslanico predsednika republike Čile Jorgea Ales-sandria Rodrigueza. čilski predsednik je povabil predsednika, naj uradno obišče čile. — član zvezne vlade izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj vodi posebno jugoslovansko delegacijo, ki potuje v glavno mesto Jemena Sano. Brecelj se je z delegacijo u-stavil v Kairu, kjer je bil gost veleposlanika dr. J. Brileja. V Anglijo je bil povabljen podpredsednik A. Rankovič. sodobnega načina gradnje. Ker bodo sodelovali pri referatih najbolj izkušeni gradbeniki in tehniki, bo ta dan študija ne dvomno privlačen za vse, ki se bavijo s tem vprašanjem. Pa dovanski velesejem se bo letos prilagodil določbam ostalih sejmov v Evropski gospodarski skupnosti ter bo skrajšal za dva dni trajanje sejma. Uradna o-tvoritev sejma bo 30. maja popoldne, sama razstava pa bo trajala od 31. maja do 13. junija. Pred spomladanskim dunajskim velesejmom Poročila z Dunaja napovedujejo 77. dunajski mednarodni sejem, ki bo od 10. do 17. marca. Udeležilo se ga bo okoli 5000 podjetij iz 25 držav, ki bodo razstavljala svoje proizvode. Iz Avstrije se je prijavilo 2900 podjetij, medtem ko je iz tujine 1959 podjetij. Iz držav Evropske gospodarske skupnosti je 1366 podjetij (70 odsto), iz držav Evropskega področja za svobodno trgovino (EFTA) 436 (22 odsto) ter 37 (okoli 2 odsto) iz vzhodnoevropskih držav. Najmočneje bodo zastopana podjetja iz Zahodne Nemčije, iz katere bo kar 1032 podjetij. VEČ SOVJETSKEGA PETROLEJA ZA FINSKO Prihodnje leto bo Finska pričela uvažati več sovjetskega petroleja Doslej je uvažala dokončne proizvode, v bodoče pa bo uvažala predvsem surov petrolej. Blizu Helsinkija so namreč dogradili novo petrolejsko čistilnico Neste, ki bo čistila sovjetski petrolej. Celotni uvoz sovjetskega petroleja se bo dvignil od 2,7 na 3 milijone ton. Finski nakup prečiščenih sovjetskih petrolejskih proizvodov se bo znižal od 900.000 na 420.000 ton, nakup surovega petroleja pa se bo povečal od 1 milijone na 6,5 milijona ton. Kakor lani bo Finska tudi v letu 1963 kupila v Sovjetski zvezi 800.000 ton dieslove nafte. ČEŠKOLOVAŠKI UVOZNIKI MODNEGA BLAGA V ITALIJI Te dni je prispelo v Milan posebno odposlanstvo, v katerem so bili predstavniki Inštituta za češkoslovaško modo in podjetja Centrotex. Ogledali so si stalni trg za modna oblačila in obutev. V Italijo jih je povabilo združenje tovarnarjev pletenin in obutve v Bologni. Čehi bi radi v Italiji nabavili pletenine in umetna vlakna v zameno za tkanine in 'čevlje. VAŽNA VPRAŠANJA TRŽAŠKEGA TRANZITA. Predsed- kronika ETA, tovarna elektrotermič-nih aparatov v Cerknem na Goriškem, ki je bila ustanovljena leta 1958, se lepo razvija. Danes dela v njej že okoli 400 ljudi. Prvo leto so v tovarni proizvedli za 86 milijonov dinarjev izdelkov, leta 1961 za 480 milijonov, leta 1962 pa so že dosegli 757 milijonov dinarjev. Računajo, da bo proizvodnja prihodnje leto dosegla skoraj poldrugo milijardo dinarjev vrednosti. Tovarna izdeluje grelne plošče za električne štedilnike, grelce in stikala. Svoje izdelke tudi izvaža, in sicer v Italijo in Južno Ameriko; njen izvoz je dosegel vrednost 41 tisoč dolarjev. Grelne plošče tovarne ETA montirajo v štedilnike tudi nekatere i-talijanske tovarne. Tovarno predelujejo in izpopolnjujejo. MANJ PREMOGA IN JEKLA V 6 DRŽAVAH Čeprav je bila v začetku 1962 proizvodnja jekla in premoga v državah Premogovne in jeklarske skupnosti zelo pičla, je ob koncu leta skoro dosegla predlansko raven. V zadnjih mesecih 1962 so namreč presegli proizvodnjo v ustreznem obdobju 1961 V celoti je teh 6 držav proizvedlo lani 72,8 milijona ton jekla, to je samo 0,6 odst. manj kot 1961 (73,1) ter skoro enako kot 1960. V Franciji so zaostali za prejšnjim letom za 300.000 ton (1,7 odst.), v Zahodni Nemčiji za 800.000 (2,4 odst.) in v Luksemburgu za 100 tisoč ton (2 5 odst.), temu nasproti pa se je proizvodnja jekla dvignila v Italiji za 300 tisoč ton, v Belgiji za 300 tisoč in na Nizozemskem za 100 tisoč ton. Proizvodnja premoga je ostala ista le v Italiji, ta pa je neznatna (700 tisoč ton). Vsi proizvajalci premoga v ostalih 5 državah Skupnosti za premog in jeklo pa so zmanjšali proizvodnjo. Tako so izkopali v Franciji 52,3 milijona ton (0,2 odst. manj kot 1961, ko ga je bilo 52,4 milijona ton), v Nemčiji 141 (142,7 —1,2 odst.), v Belgiji 212 (21,5 —1,4 odst.), na Nizozemskem 11,6 (12,00 —7,9 odst ). V celoti je proiz- POMORSTVO ODHODI IZ TRSTA DRUŽBA «ITALIA»: Proga Trst - Sev. Amerika: m/l «Vulcania» 17.2. za New York, Proga Srednja Amerika, Severni Pacifik: m/l «Galileo Fer-raris» 20.2. Proga Trst - Južna Amerika: <, konec februarja 1963 za Dakar, Conacry, Takoradi in Tema. M/l «Bled» je na poti iz Zah. Afrike proti Benetkam, Trstu in Reki; m/l «Bovec» odpluje 15.2. za Trst in Reko, kamor dospe 18.2.; ladja «Ko-rotan* je 5.2. odplula iz Japonske proti lukam Sev. Pacifika. Openci protestirajo Sklep prometne komisije tržaške občine, da skrajša progo o-penskega tramvaja od Oberdan-kovega trga do Škorkljanskega trga, je močno razburila Opence. Ti pripravljajo odločen protest na župana. Ne čutijo se prizadeti samo uradniki in delavci, ki jim bo tako pot na delo podaljšana za kakih deset minut, temveč tudi gostilničarji, ker bo na Opčine gotovo prihajalo manj izletnikov. Poleg vsega je Škorkljanski trg pretesen in nanj se stekata dve strmi u lici. če že nameravajo skozi pre dor speljati tramvaj v ulico Fa bija Severa, zakaj se ne lotijo takoj tega dela. S premestitvijo končne proge na škorkljanski trg ne bo promet prav nič pridobil, nasprotno, na tem trgu se bo ustvarila še večja gneča-Zakaj lahko drugi tramvaji in avtobusi vozijo celo v središče mesta? Openski tramvaj ne o-vira prometa prav nič bolj kakor ta vozila. V vsakem primeru zahtevajo Openci o tem jav- V sodelovanju med Reko in Koprom Ugladimo pot sejmu «Aipe-Adria»! rešitev iz prenatrpanosti v sosednih pristaniščih vodnja premoga v šestih drža- no razpravo v občinskem svetu, vah nazadovala lani za 1,4 od- da bodo videli, katere politične stotka, to je od 230 na 226,8 skupine bodo glasovale proti milijona ton. | njihovim koristim. KOPER, februarja V Jugoslaviji so zadnje tedne resno razpravljali o vprašanju prenatrpanosti reškega pristanišča. Promet je tako narastel, da ga ne zmagujejo ne pristaniške naprave ne železnica. V januarju se je zgodilo, da je stala kak dan tretjina ladij pred pristaniščem, ker niso utegnile priti na vrsto, na drugi strani je pa zastajanje bremenilo tudi železnico. Zvezna gospodarska zbornica je zaradi tega sklicala 25. januarja konferenco, na kateri so sodelovali predstavniki reškega in koprskega pristanišča, železniških prevoznih podjetij Slovenije in Hrvaške ter ostalih zainteresiranih organov. Sklenili so u-stanoviti poslovno združenje, ki bo usmerjalo predvsem tranzitni promet. Zlasti bosta koordinirali svoje poslovanje pristanišči Reka in Koper. Povečanje reškega pristanišča ni mogoče, ker za ravno operativno obalo ni prostora, pomole bi pa morali graditi iz prevelike globine. Razen tega tudi ni prostora za povečanje reške tovorne postaje. Zaradi tega je bil postavljen predlog, po katerem bi zgradili pomožno pristanišče v bližnjem Bakru, vendar tudi ta rešitev ni idealna. Tudi tam je obrežje strmo in ni prostora za večjo tovorno postajo. Najlažja in najcenejša razbremenitev Reke je v sodelovanju s Koprom. V ta namen pa bi morali koprsko pristanišče razširiti in zgraditi železnico. MEHANIZACIJA IN NOVA SKLADIŠČA V KOPRU Koper ima možnosti za zgraditev pristanišča z več milijoni ton prometa na leto, prav tako pa tudi za postavitev zadostnih skladišč. S koncem lanskega leta se je podaljšala operativna obala na 550 m in teoretična zmogljivost čez pol milijona ton prometa na leto. Nadaljnje izgrajevanje pristanišča je za letos ustavljeno, ker je zdaj nujnejša ureditev mehanizacije in nadaljnja gradnja pokritih skladišč. Lanski promet je znašal 278.000 ton in je bil šestkrat večji kot leta 1959. Zdaj je ob obali prostora za 4 velike ladje, a v januarju je bilo to že premalo. Pristanišče zaposluje 450 ljudi, za nakladalne in izkladalne manipulacije pa ima na voljo 11 viličarjev, 5 traktorjev in 22 prikolic. Po skladiščih in napravah je specializirano za lahko pokvarljivo blago, zorenje in pakiranje južnega sadja, kavo, Jedilno olje in za les. OD KOD DENAR ZA INVESTICIJE Dosedanje investicije za izgradnjo pristanišča so znašale Poslabšanje konjunkture za jeklo Jeklarje in tudi druge gospodarstvenike Evropske gospodar ske skupnosti vedno bolj skrbi neprestano nazadovanje proizvodnje jekla. Vprašanje je toliko bolj kočljivo, ker se ob-NAFTOVOD trst—miMAT enem dvi§a Proizvodna zmog- , m e.Pr- ta hi, llivoSt ieklarn * driaV Jeklar' MADŽARSKI JUDJE SE BODO LAHKO SVOBODNO IZSELILI. Po poročilih angleških listov iz Budimpešte namerava madžarska vlada razveljaviti prepoved o izselitvi Judov v Izrael. Vneti Stalinov pristaš Ma-tyas Rakosi je to prepoved £e poostril. V Londonu so bila pretekle dni pogajanja med posebnim odposlanstvom madžarskih Judov iz Budimpešte in židovsko organizacijo v Londonu. Kakor drugod je Hitler preganjal Jude tudi na Madžarskem. Od nekdanjih 800.000 Židov jih je ostalo po vojni na Madžarskem samo še 120.000. Naftovod iz Kanade v Veliko Britanijo pod ledom Načrt za speljavo naftovoda iz severne Kanade pod zaledenelim morjem do Velike Britanije se je doslej zdel neizvedljiv; toda kanadski minister Norman Robertson, ki skrbi za razvoj severne Kanade, je te dni izjavil, da se da ta zamisel uresničiti. Geologi so namreč v severnih predelih Kanade med 70. in 80. vzporednikom odkrili velika ležišča petroleja. Domnevajo, da so ta najbolj bogata med vsemi, ki so jih doslej odkrili na svetu in da vsebujejo okoli 3 milijarde sodov (nad 4 milijarde hi) petroleja. Spomladi bodo začeli vrtati na otoku Bathurst. Vrtati bodo morali 3600 m globoko. Kanadski gospodarstveniki si bodo prizadevali, da bodo dobavljali petrolej Evropi po istih cenah, kakor gre petrolej s Srednjega vzhoda. Ta mesec je bil na vladnem komisariatu sestanek raznih gospodarskih predstavnikov in županov Tržaškega ozemlja. Razpravljali so o avstrijskem predlogu, naj se zgradi naftovod iz Trsta čez Gradec do Dunaja, ki bi lahko odpremil do 6 milijonov ton petroleja na leto. Gospodarska korist za Trst bi bila že v gradnji naprav; poleg tega bi pristajalo v Trstu do 200 cistern na leto, ki bi jih v potrebi popravljali v Trstu. Glavna pa bi bila tesnejša povezava Avstrije z našo luko. GORIŠKA TURISTIČNA ZVE-ZA SPOROČA: V vseh zimskošportnih krajih so ugodne snežne razmere. Cestni promet Ko-čevše-Vojsko otežen, prav tako črni vrh-Col in Idrsko pri Koba-ridu-Livek. žičnica na Vojskem ne obratuje. Avtobus na progi Idrija-Vojsko vozi do Kočevše. TRST BREZ TOBAKA IN SOLI. Zaradi stavke nameščencev pri državnih monopolih je ostal Trst nekaj dni brez cigaret. Precej Tržačanov je odšlo po sol v Sežano. ZOPET SNEG. V noči med ponedeljkom in torkom je sneg zopet pobelil vso okolico, v Trstu pa je deževalo. OSEBNA VEST. Papež je imenoval msgra. Leopolda Jurco za župnika v Kopru; pri pastirskem delu mu pomaga kaplan Pirih, ki je bil premeščen iz Trnovega. AVSTRIJA NA TRŽAŠKEM SEJMU. Na letošnjem velesejmu v Trstu bo Avstrija razstavila med drugim tudi model « Avstrijskega paviljona», katerega namerava postaviti na svetovni razstavi v New Yorku-Ta paviljon je zamišljen KOt kombinacija lesenih gradbenih elementov, povezanih med seboj s posebnim načinom kie-jenja po avstrijskem izumu. Že lani so razne lesene konstrukcije v avstrijskem paviljonu zaradi svoje izvirnosti in uporabnosti zbudile splošno zanimanje. SAMO DVA SENATORJA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE. V smislu volilnega zakona, kakor ga je izglasoval senat za samoupravno deželo Furlanija-Julijska Krajina, sta bila za Tržaško ozemlje določena samo dva senatorja, torej ne več trije, kakor je bilo določeno v zakonu od maja 1961 ske in premogovne skupnosti. Tako je sporočilo njeno vodstvo, da so jeklarne teh držav lani proizvajale le s 87 odsto celotne zmogljivosti. Letos pa se bo njihova zmogljivost še povečala za 5 milijonov na skupnih 88 milijonov ton. Po dosedanjih naročilih za prvo četrtletje se pa da predvidevati, da letna proizvodnja 1963 ne bo presegla 70 milijonov ton. Jasno je, da vzdrževanje neizkoriščenih naprav za teh 18 milijonov ton povečuje odstotek stalnih stroškov proizvodnje. Od vseh šestih držav je v tem pogledu najbolj kritično Uvoz jekla iz držav z niž-stanje v Z. Nemčiji. Leta 1960 jimi cenami, kajpak, sam0 še so nemške jeklarne proizvedle otežuje že itak kočljiv položaj. še 34,1 milijona ton jekla, 1961 leta 33,5 in lani 32,6 milijona ton. Eden izmed velikih jeklarjev Huettenwerk Oberhau-sen A.G. je v poslovnem letu 1961/62 znižal proizvodnjo za 1,95 milijonov ton, s čimer se je znižalo izkoriščanje proizvodne zmogljivosti od 87 odsto v 1961 na 72 odsto v lanskem septembru. V zadnjem četrtletju 1962 je bila proizvodna zmogljivosti te velejeklarne izkoriščena komaj še s 67 odstotki. In za sedaj ne kaže na izboljšanje položaja. Tudi izven Jeklarske skupnosti je položaj zelo težaven in cene so nizke. Države jeklarske skupnosti so dobile decembra 1962 iz tujih držav za 28,3% manj naročil kot pa decembra 1961- V Ilirski Bistrici pod Snežnikom, kjer je že stara tradicija lesne industrije, je takoj po zad-nji vojni (1946) nastala nova modema tovarna LESONIT, ki si je nadela odgovorno nalogo, da začne kot prva v Jugoslaviji izdelovati umetne plošče iz lesenih vlaken. V drugih državah, zlasti v ZDA, Finski, švedski in Nemčiji, so razne tovarne izdelovale to vrsto plošč. Vse večja njihova uporabnost v najrazličnejših panogah gospodarstva pa je terjala, da tudi Jugoslavija dobi takšno tovarno. In kateri kraj, če ne prav Ilirska Bistrica, je bil za to najprimernejši? Že sedemnajsto leto izdeluje ta tvornica plošče iz lesnih vlaken, ki so dobile ime lesonit, ime ,ki si ga je prevzela tudi proizvodna tovarna. Lesonit plošče, ki so prvorojenec istoimenske tovarne, se izdelujejo v nekoliko temnejši barvi, kot so švedske plošče, nekako v isti kot plošče nemškega, francoskega ali italijanskega izvora. Mere so iste, kot se uporabljajo v večini evropskih držav. Med drugimi proizvodi te tovarne naj omenimo «lesomal» plošče; to so lesonitne plošče, ki so po predhodnem kitanju in brušenju barvane z emajlnimi laki raznih barv. Ker prenesejo temperaturo d0 110 stopinj Celzija in so odporne proti kemikalijam, so zelo primerne za izde- lavo raznega pohištva in za ob-ko še ni bila ustanovljena samo j logo sten. Zelo dobro so se ob-uprav-na dežela. i lugu oteli. 4JCLU UUUIU se UD- i nesle plošče straneh meje vlada prepričanje | da se je’ sejem «Alpe-Adria», gledan v celoti s svojo prvo prireditvijo obnesel v obojno korist in spričo obstoječe dobre volje obeh strani, da se vnesejo v nov pravilnik spremembe, ki jih zahteva lanska izkušnja, lahko re- težav. Tako se na primer določ- čemo, da je letošnjemu sejmu ba o takoimenovanih vezanih | zagotovljen še večji uspeh. ; R1JEKA - Jugoslavija Nove ta udobne ladje iJadrollmje* (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l »Orebič« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik «i.astovo» odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za in-tormacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst »Ji direktno na Jadrolinijo-Rijeka Održava osam linija t to: S JEVERNA EVROPA Ekspresna proga (svakih Petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull. Ekspresna proga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za burg, Rotterdam i Antvverpen. Brza proga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London, Hull, Hamburg Rotterdam i Antweruen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Rl-jeke do New Vorka. Philadelphie i Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVAN’1 (svakih 7 dana) ra Jadrana do Lattakije, Beiruta i Aiexandrije. ISAM’ . 30 U Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. UALEKi 1STOK Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka. DAl.EKl ISTOK — brza proga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim progama p lovi 40 brzih 1 modernih brodova, fcojl imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja 1 520 putničkih mjesta IZVOZNICI — t VOZNIC j PREVOZITE ROBU BHODOVIMA »JUGOUNIJE« mm BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G UVNIGA LIR 600-000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000,000 , TRST • tfLIBA PABI0 FILŽI ŠT. 10 telefon žt. 38-101, 38-045 brzojavni naslov-: BANKRED Na političnem obzorju ? SLOVENCI IN SAMOUPRAVNA DEŽELA. Vse slovenske politične skupine so pozdravile u-stanovitev samoupravne dežele Furlani j a-Julij ska krajina. V statutu se pravice narodnostnih manjšin priznavajo samo načelno. Važno je zdaj, da Slovenci takoj postavijo svoje zahteve v podrobnostih zlasti glede uporabe jezika in nameščanja osebja. Ako ne uspemo v pogledu namestitve v službe samoupravnih ustanov, potem bodo ostale vse naše pravice na papirju in svoje razumništvo bomo še vedno prisiljeni pošiljati za kruhom v Milan, Turin, Benetke in druga mesta po Italiji. V IMENU SLOVENSKE SKUPNE LISTE je tržaški ob-i činski svetovalec dr. T. Simčič i na seji občinskega sveta prebral , izjavo političnih skupin SSL o , pomenu ustanovitve skupne sa- i moupravne dežele Furlani j a-Julijska krajina. Deželna uprava bo lahko hitreje reševala socialna, gospodarska, kulturna in u-pravna vprašanja in domače prebivalstvo bo laže sodelovalo pri reševanju javnih zadev. O naši industriji in kmetijstvu je treba razpravljati v širšem okviri* Evropskega skupnega trga. V j a v*nih uradih j e treba zagotoviti uporabo slovenskega jezika in namestiti ustrezno število Slovencev. V deželnem svetu je treba zagotoviti Slovencem primemo predstavništvo. Kjer prebivajo Slovenci, naj uvedejo poleg italijanskih tudi slovenske napise. Preprečiti je treba umetno spreminjanje narodnostnega sestava slovenskih krajev. JUGOSLOVANSKA DIPLOMACIJA IN SLOVENSKE MANJ-ŠINE V ITALIJI. Tržaški katoliški tednik «Vita nuova» piše, da je bivši jugoslovanski generalni konuzl v Trstu M. Voš-njak, ki je danes predsednik jugoslovanske delegacije v mešanem odboru, pustil za seboj dober glas. Prav tako list pozdravlja njegovo izjavo ob nedavni otvoritvi italijanskega se-' minarja v Kopru, v kateri je j izrazil željo, naj bi se tudi kul- turni stiki tako lepo razvijali, kakor se je maloobmejni promet. Toda po mnenju lista ni v skladu z dobrimi odnosi na meji Vošnjakovo povabilo predstavnikom slovenskih političnih skupin na Tržaškem na zaupni sestanek v Kopru. To je še hujše dejanje, kakor je bil sestane.* I jugoslovanskega poslanika Vej-vode s predstavniki slovenske manjšine v Trstu ter pomeni vmešavanje v italijanske notranje zadeve. »Vita nuova» poziva veleposlanika Vošnjaka, naj odpove sestanek s slovenskimi predstavniki, ki so vendar italijanski državljani. Nam se gledišče tednika »Vita nuova« zdi Preozko. Njegovo pojmovanje zaščite manjšin je zastarelo zlasti, ko gre za manjšino, ki je tudi formalno zaščitena z mednarodno pogodbo (londonskim sporazumom), ki sta jo podpisali tudi Italija in Jugoslavija. V podobnem primeru, ko je šlo za vprašanje ureditve položaja nemške manjšine na Južnem Tirolskem, je italijanski tisk odkril svoje širše poglede in skoraj niste našli lista v Italiji, ki bi bil protestiral zaradi posvetovanj med predstavniki nemške manjšine na Južnem Tirolskem in avstrijskimi državnika ha Dunaju. Sicer je v našem primeru šlo za predavanje o poslovanju mešane komisije, ki so se ga udeležili tudi predstavniki italijanske manjšine. PROF. DE CASTRO NE BO KANDIDIRAL. Tržaški liberalci, republikanci in socialni demokrati so se dogovarjali, da bi za senatorja kandidirali pror. Diega de Castro, ki poučuje r.a turinski univerzi in je bil poprei predstavnik italijanske vlade pri zavezniški vojaški upravi v Trstu. Prof. De Castro je bil voljan sprejeti kandidaturo. Medtem so se pogajanja med omenjenimi strankami razdrla in socialni demokrati bodo kandidi rali prof. K. Schiffrer, ki je znan kot pisec raznih publikacij o Trstu in antifašist. KONGRES TRŽAŠKIH SOCIALISTOV. V soboto in nedeljo so imeli tržaški socialisti (PSI) svoj izredni občni zbor, ki je bil sklican zaradi odstopa nad ene tretjine vodstva. Kon gresa se je udeležil tudi član o-srednjega vodstva Psi senator Giusto Tolloy, ki je poudaril izreden pomen za tržaško organizacijo socialistov vstop velikega števila Slovencev v PSI. V živahno razpravo je poseglo mno go delegatov, med njimi tudi slovenskih. Ti so prikazali težko borbo Slovencev za narodne Pravice in izrekli svojo hvaležnost PSI za vso njeno doseda njo podporo. V novo vodstvo je bilo izvoljenih tudi 5 Slovencev, med njimi pokrajinski svetovalec inž. Pečenko in občinski svetovalec D- Hreščak. INTERPELACIJA PROTI SPO JITVI GORIŠKEGA IN KOPRSKEGA OKRAJA. Tržaški poslanec Bologna je naslovil na Zunanjega ministra vprašanje, ali je vlada poučena, da je bil koprski okraj pripojen h genskemu. (V resnici je bil go riški Pripojen h koprskemu). To je Proti določbam Londonske spomenice (z dne 5. okt. 1954), ki Prepoveduje spreminjanje u Pravnih enot pod jugoslovansko oziroma italijansko upravo. Tržaški župan dr. Franzil je na vprašanje nekega občinskega svetovalca odgovoril, da je bilo Podobno vprašanje postavljeno tudi ministrskemu predsedniku. Zadeva sodi v pristojnost državnih organov, sicer so bde slovenske občine bivše cone B že leta 1955 priključene k Slovenili. hrvaške pa Hrvaški. Italija in Jugoslavija priznavata * pravice iz socialnega zavarovanja Živahni gospodarski stiki med Jugoslavijo in Italijo prinašajo s seboj vrsto drugih važnih problemov, ki jih je treba reševati v korist obeh držav in njunih državljanov. Eno izmed takšnih je tudi vprašanje socialnega in zdravstvenega zavarovanja delavcev in nameščencev ene države, ki delajo v drugi državi. Ker to vprašanje zanima mnogo naših ljudi, posebno še glede prenosa pokojnine, prinašamo kratek pregled glavnih določb zadevne konvencije, ki je bila sicer sklenjena že pred leti (14. 11. 1957), uzakonjena pa mnogo pozneje (zakon št. 885 od 11. 6. 1960 — Gazzetta Ufficiale št. 210 od 29. 8. 1960). Glavna značilnost tega dogovora je vzajemna pomoč, ki jo nudita obe državi upravičencem iz druge države, kadar so zaposleni ali prebivajo v sosedni državi, v dogovoru je bilo priznano načelo, da nameščenci oziroma delavci uživajo v drugi državi pravice, kot so priznane domačim delavcem. Posebno važna je določba da se v primeru preselitve zavarovanca v drugo državo zavarovanje ne prekine. Pri nadaljnjem zavarovanju v tej državi se u-poštevajo pravice, ki jih je pridobil s prejšnjim zavarovanjem. ZAVAROVALNA PRISTOJNOST V smislu konvencije, so vsi italijanski državljani v Jugoslaviji in jugoslovanski v Italiji praviloma podrejeni predpisom socialnega in zdravstvenega zavarovanja, ki velja v kraju bivanja oziroma zaposlitve, ter da so izenačeni v pravicah z domačimi delavci. Iz jema od tega pravila so delavci, ki so zaposleni pri podjetju svoje države pa so poslani na delo v drugo državo; ti o-hranijo zavarovalno pristojnost domovine, razen če njihovo delo v drugi državi, nepretrgano ali s prekinitvami, traja več kot 12 mesecev; a tudi v tem primeru sme pristojna oblast (ministrstvo za delo v Italiji — pristojni sekretariati v FLR Jugoslaviji) kraja bivanja oziroma zaposlitve dovoliti ohranitev zavarovalne pristojnosti druge države. Za prometno osebje podjetij ene države, ki opravlja železniški, cestni, zračni ali notranji plovni promet blaga in potnikov v drugi državi, velja socialna zakonodaja države, kjer, ima podjetje svoj sedež, če pa ima takšno podjetje v drugi državi svojo podružnico ali stalno predstavništvo, velja za njegovo osebje zakonodaja države, kjer ima podjetje podružnico oziroma stalno predstavništvo. Isto velja tudi, če podjetje nima podružnice ali predstavništva v drugi državi, a je nameščenec tam izključno ali pretežno zaposlen ter ima tam svoje bivališče. MORNARJI IN LUŠKI DELAVCI Člani posadke ladje ene ali druge države so podrejeni vedno zakonodaji države, katere zastavo nosi njihova ladja. Delavci, ki jih pa ladja najame za nalaganje in razkladanje blaga, za popravila ali za stražo, ko se nahaja v kakem pristanišču druge države ,so pa zavarovani po zakonih države, ki ji pripada pristanišče. Socialna zakonodaja matične države velja vedno tudi za nameščence javnih uradov (carinskih, poštnih, za kontrolo potnih listov itd.), ki so poslani po poslu v drugo državo. Osebe, ki izvršujejo samostojno dejavnost običajno na ozemlju ene od obeh držav — pogodbenic ,pa gredo izvrševat to dejavnost za omejeno dobo v drugo državo, so še nadalje zavarovane v prvi državi, če njihovo bivanje v drugi državi ne prekorači 12 mesecev; če bi se njihova dejavnost iz neprevidenih razlogov morala zategniti čez 12 mesecev, bodo lahko o-h ranili pristojnost socialnega zavarovanja države običajnega bivališča le z dovoljenjem države, kjer začasno opravljajo svojo dejavnost. Splošno pravilo o pristojnosti socialnega zavarovanja po kraju zaposlitve velja tudi za osebje, ne glede na njihovo državljanstvo, zaposleno v jugoslovanskih in italijanskih diplomatskih ter konzularnih zastopstvih ali pa v osebni službi pri diplomatskih oziroma konzularnih funkcionarjih in uradnikih. Ne velja pa to za diplomatske ter konzularne predstavnike, funkcionarje in stalne uradnike. Tudi za podrejeno osebje, ki ima državljanstvo države .kateri pripada diplomatsko ali konzularno predstavništvo, velja socialna zakonodaja matične države; ti slednji pa vendar lahko zahtevajo, da velja zanje socialna zakonodaja države, v kateri delajo. Pristojne oblasti obeh držav se lahko zedinijo glede izjem od gornjih pravil za nekatere delavce oziroma vrste delavcev, če je to v korist prizadetih. BOLEZENSKO IN PORODNIŠKO ZAVAROVANJE V drugem delu konvencije so podrobno naštete pravice, ki jih uživajo delavci ene države, ki delajo v drugi državi, ter pogoji za dosego teh pravic. Tako pristanišče. imajo — skupno z družinskimi člani —- italijanski delavci oz. nameščenci v Jugoslaviji pravico do dajatev bolniškega zavarovanja, jugoslovanski pa v Italiji do vseh ugodnosti zavarovanja za bolezen in jetiko. Do tega imajo pravico, če izvršujejo delo, ki je podvrženo zavarovanju v državi, kjer delajo, in če izpolnjujejo pogoje, ki so za to predpisani v tej državi; če je potrebno imeti določeno dobo zavarovanja, se lahko seštejejo zavarovane dobe dosežene v obeh državah. Tretji pogoj pa je, da je bolezen nastopila po vstopu delavca v državo zaposlitve, razen če zavarovalni predpisi te države ne predvidevajo ugodnejših pogojev. Za pravico do dajatev iz porodniškega zavarovanja zase in za družinske člane morajo prav tako o-pravljati delo, ki je podvrženo zavarovanju, ter izpolnjevati pogoje, predpisane za to v kraju zaposlitve; tudi tu je v potrebi možna kumulacija zavarovanih dob. Pod enakimi pogoji je mogoče doseči tudi pravico do pogrebnine tako v Italiji kot v Jugoslaviji zaposlenim delavcem iz druge države. r> a t a rrx7Tr DRUŽINSKIM ČLANOM V večini primerov odide v drugo državo le delavec oziroma nameščenec sam, dočim ostane njegova družina v kraju prvotnega bivališča. Za ta primer predvideva konvencija, da imajo pravico do dajatev bolniškega, porodniškega in pogrebnega zavarovanja tudi družinski člani, ki so ostali doma. Te dajatve, ki ustrezajo dajatvam v državi za-zaposlitve, nudi zavarovalni zavod kraja bivanja družine, ka- teremu pa povrne vse izdatke zavarovalni zavod kraja zaposlitve. če uživalec pokojnine ali rente, ki jih prejema po zakonih obeh pogodbenih držav, bo dajatve v naravi njemu in družinskim članom na lastne stroške nudil zavarovalni zavod kraja stalnega bivališča, ki je eden izmed dolžnikov pri izplačevanju pokojnine ali rente, če pa upravičenec do pokojnine ali rente prebiva na ozemlju države-pogodbenice, kjer se ne nahaja na izplačevanje pokojnine ali rente obvezani zavod, bo dajatve v naravi nudil prizadetemu in družini zavod kraja bivališča ,kateremu bo pa povrnil stroške zavod-dolžnik v drugi državi. Zavarovanec ali upravičenec, ki se po nastopu zavarovalnega primera (bolezen, porod, upokojitve) preseli v drugo državo, ohrani pravice do dajatev pod pogojem, da pred preselitvijo prejme pristanek svojega zavarovalnega zavoda. Zavod sme odreči dovoljenje za preselitev edinole iz razlogov stanja bolezni upravičenca, če pa upravičenec iz opravičljivih razlogov ni mogel zaprositi za dovoljenje, mu tega lahko da zavod naknadno. Zavarovanec oziroma upravičenec ohrani pravico do dajatev nasproti svojemu zavodu, tudi če je zavarovalni primer nastopil šele na ozemlju druge države, samo da zavarovalni odnos ni prenehal. V gornjih primerih obvezani zavod pooblasti pristojni zavod v drugi državi, naj nudi upravičencu vse dajatve; dajatve v naravi bodo enake, kot jih uživajo lastni zavarovanci zavoda. (Konec prihodnjič) Franc Primožič Zadet od srčne kapi je v Bag dadu nedavno umrl jugoslovanski veleposlanik Franc Primožič. Iz iraškega glavnega mesta so rajnega z letalom prepeljali na beograjsko letališče od tam pa v Ljubljano, kjer je bilo njegovo truplo položeno v dvorano Izvršnega sveta LRS. Izredno slovesno je bil Primožič 4. februarja pokopan na viškem pokopališču. Fr. Primožič je bil po rodu koroški Slovenec (doma od št. Jakoba v Rožu, kjer se je rodil pred 48 leti). Pridružil se je osvobodilnemu gibanju ter se povzpel do tajnika OF Slovenije. Pozneje je prešel v diplomacijo, kjer je zavzemal visoka mesta; bil je svetnik jugoslovanskega poslaništva v VVashingto-nu ter nato postal veleposlanik v Bagdadu. Vsem stanovskim tovarišem je bil znan kot izredno marljiv delavec, ki ga je odlikovala velika vljudnost nasproti vsem. Bavil se je zlasti z manjšinskimi vprašanji. Kot koroškemu Slovencu mu je bila pri srcu tudi usoda Slovencev v Italiji. Pri reševanju tržaškega vprašanja je odigral važno vlogo, udeležil se je tudi pogajanj za sklenitev londonskega sporazuma. Imel je mnogo prijateljev tudi med tržaškimi Slovenci. PISATELJ FRAN ALBRECHT UMRL V Kamniku je v starosti 74 let umrl znani slovenski pisatelj Fran Albrecht. Pisateljevi soprogi je izrazil sožalje podpredsednik E. Kardelj, ki pravi v brzojavki, da je Slovenija z rajnim izgubila uglednega ustvarjalca slovenske kulture. Poravnajte naročnino ?1962! SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.1. . TELEFON ŠT. 37-808 SPOD\RSKEGA ZDRU2ENJA PRISPEVKI ZA TRGOVINSKO BOLNIŠKO BLAGAJNO POVIŠANI. Uprava pokrajinske bolniške blagajne za trgovce sporoča, da se od začetka februarja 1963 pobirajo poleg običajnih še dodatni prispevi v smislu zakona štev. 1397 z dne 27.1.1960, in to zaradi povišanih stroškov za vzdrževanje zdravstvene službe. Te dopolnilne pri. spevke je soglasno odobril glavni občni zbor blagajne 28. oktobra 1962. Ti dodatni prispevki znašajo za I razred 4500 lir, za II. 10.000 in za III. 15.000 lir. Dosedanji prispevki so znašali 1500, 3000 in 3500 lir. Prejšnji in dodatni prispevki znašajo skupno za vsakega zavarovanca na mesec 500 lir za I. razred, 1085 za II. in 1542 za III. razred. IZPOSTAVITEV MIZ IN STOLIC PRED JAVNE LOKALE Lastniki javnih lokalov, ki so v posesti občinske koncesije za izpostavitev izven lokalov miz in stolic v poletnem času, morajo najkasneje do 28. februarja predložiti občinskemu uradu (Ripartiz. V v II. nadstropju) prošnjo za obnovo omenjene koncesije. Prošnjo je treba sestaviti na kolkovanem papirju od 100 lir. Priložiti je treba, poleg zapadlega pooblastila, admi-strativni kolek za 1000 (tisoč) lir, navaden kolek od 200 lir ter 50 lir. Isto velja za tiste, ki želijo prvič prositi za izdajo koncesije. Kdor ne bo v posesti predpisanega pooblastila, ne bo mogel nikakor izpostaviti miz in stolic izver lokala. LETNA PRIJAVA «VANONI» Davčni urad že razpošilja obrazce za letno prijavo dohodkov. Opozarjamo člane, naj ne čakajo zadnjih dni za prijavo. Kdor ni še zbral vseh podatkov v tej zvezi, naj se loti tega čim-prej; v korist članov samih je, da izpolnijo pravočasno davčno prijavo. Tajništvo združenja je že sedaj na razpolago za pojasnila in vso pomoč. LETNI PRISPEVEK SIAE Opozarjamo člane, lastnike javnih lokalov, ki imajo v teh radioaparate, televizorje ter druge zvočnike, da zapade 28. februarja rok za plačilo letne pristojbine krajevnemu uradu SIAE. Tajništvo združenja izdaja, kot pretekla leta, v tej zvezi potrdila o vpisu v združenje, na podlagi katerih imajo člani pravico do 25-odstotnega popusta, člane vabimo, da dvignejo pravočasno omenjeno potrdilo. LETNA PRIJAVA IGE Dne 28. februarja zapade rok za letno prijavo IGE (davka na poslovni promet). Kdor ni še poskrbel v tej zvezi, naj pohiti. Tajništvo združenja nudi članom potrebne obrazce za prijavo in je na razpolago za vsa pojasnila. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 17. t.m. ob 16. in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici. V sredo, 20 t. m. ob 20.30 v Skednju. Andre Roussin KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA (komedija v štirih dejanjih) Prepovedano mladini izpod 18. leta! Slovensko gledališče v Trstu vljudno vabi na VII. gledališki ples v soboto, 23. t.m. ob 21. uri v dvorani na stadionu «1. maj». Igral bo »Ljubljanski jazz ansambel« s sodelovanjem Marjane Držajeve. Otroško pustno rajanje bo v nedeljo, 24. t. m. v dvorani na stadionu «1. maj«. Pričetek ob 15.30! NAŠE SOŽALJE. Na Kolon-kovcu se je po nesreči zastrupila s plinom cela družina, in si cer: 83-letni Anton Turk, njegova 81-letna žena Katarina roj Ražman ter 57-letni sin Matevž. V Nabrežini se je smrtno ponesrečila z avtomobilom 26-letna učiteljica Vladka Terčon; v Sv. Križu sta umrli 81-letna Ivana Verginella roj. Sirk in Marija Košuta por. Magajna; na Opči nah 33-letni Serafin Vaclik, v Bazovici 93-letni Ivan žagar, v Dolini Valerija Slavec, v Trstu 69-letni Alojz šuc ter 47-letni Danilo Sluga; v Rupi je umrla 80-letna Jožefa Batistič, v šte-verjanu se je smrtno ponesrečil z električnim tokom 59-letni An gel Simoniti, tamkajšnji občinski obhodnik; v Gorici pa se je 75-letna Karla Stanič spodrsni la na ledu in padla pod avtobus, kateri ji je zmečkal glavo. Za srčno kapjo je v Trstu u mrl dr. R. Bernardi, ravnatelj tržaških Javnih skladišč. Rajni je vodil vrsto pogajanj z Avstrijo, ČSSR, Madžarsko in drugi mi državami o prometu skoz: NOTIZIARIO ECONOMICO FINANZIARIO SICILIANO 1961-1962 — Izdal bančni zavod Ban-co di Sicilia. Tudi letos je znani sicilski denarni zavod Banco di Sicilia, ki ima tudi v Trstu svojo podružnico, izdal zelo obširno delo o razvoju gospodarstva na Siciliji. Delo je oprto na dodrobne statistične podatke o razvoju posameznih gospodarskih panog ter je zelo obširno, saj obsega 163 strani velikega formata. Gospodarstveniki in gospodarski publicisti pa tudi sicer poslovni ljudje bodo našli v njem dragocene podatke o gospodarskem razvoju in napredku samoupravne dežele Sicilije. «12 ANNI DI ESPANSIONE DELLTNDUSTRIA ITALIANA (1951—1962)» — Izdal gospodarski časopis «Mondo Economico* v Milanu (Istituto per gli studi di Economia, Ul. Panzacchi 6) kot posebno številko. Pri urejevanju sta sodelovala zlasti dr L. Frey in dr. B. Pagani. Cena 600 lir. študija vsebuje vrsto pregledov in tabel s statističnimi podatki o proizvodnji v Italiji, ki so toliko bolj dragoceni, ker omogočajo primerjavo v razvoju v zadnjih letih. »GALEB* — List za mladino, ki izhaja v Trstu mesečno, je izdal že četrto številko v letošnjem šolskem letu. List je okrašen s slikami v več barvah. Med ilustratorji so Leon Koporc, R. Hlavaty, Savo Sovre in Klavdij Palčič. Poleg znanih mladinskih pisateljev sodelujejo pri listu tudi tržaški dijaki in učenci. Poleg privlačnega stripa »Na valovih pragozdne reke», ki ga objavlja list v nadaljevanjih, vsebuje zadnja številka vrsto prispevkov tudi o naših krajih, kakor »Strinec-Socerb* in «Buči, buči morje Adrijansko*; v tem sta opisana ribolov v Tržaškem zalivu I in delo v nabrežinskih kamnolomih. ŠVICARJI UGODILI DELAVCEM IZ ITALIJE. V kantonu Bernu je bila na podlagi ljudskega glasovanja sprejeta želja italijanskih delavcev, da bi tudi njihove družine, ki so ostale v Italiji, bile deležne družinskih doklad. Doslej švicarski delodajalci niso priznavali družinske doklade za otroke, ki so živeli v Italiji. Za vsakega otroka bodo odslej italijanski delavci, nameščeni v Švici, prejemali po 2.300 lir na mesec, čeprav bo otrok živel v Italiji. V Švici dela nekaj ljudi tudi iz naših krajev. V kantonu Bernu je zaposlenih okoli 20.000 delavcev iz Italije. kultura in ztvtenie Razkošje za sleherno knjižno polico Svetovna književnost. Izbrana dela in odlomki. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1962. Uredil Janko Kos Ta knjiga v nakladi 30.000 izvodov je bila sicer izdana kot berilo za srednje šole, toda bo s svojo opremo (na zaščitnem omotu večbarvne slika Dome-nica Ghirlandaia: Giovanna Tor-nabuoni), drag slehernemu ljubitelju knjig. Pa še nekaj, kar ni podcenjevati: Knjiga obsega nad 390 strani s številnimi barvanimi slikami, črteži in reprodukcijami, a stane vsega le 720 din. Prvič dobivamo Slovenci knjigo, ki obsega orientalske književnosti v starem in srednjem veku, ki so jih pri nas poznali le strastni, veliki bralci preko prikazov, specialnih knjig velikih narodov. Zdaj je pa tudi navadnemu našemu bralcu na voljo cenena knjiga ,ki obravnava v svojem prvem delu e-gipčansko in babilonsko-asirsko književnost. Naslednje poglavje nas seznanja s hebrejsko književnostjo, ki jo mi Slovenci poznamo po svetem pismu, po knjigah Stare in Nove zavese. Od arabske književnosti smo poznali le »Tisoč in eno noč«, zbirko arabskih pravljic, skoraj nič pa njihove lirične pesmi. Iz perzijske književnosti smo sicer dobili že prevode Knjige kraljev Firduzija in lirične pesmi Omara Hajama, toda raznesene. Še najmanj nam je znana obširna stara indijska književnost. Zelo malo so nam znane religiozne himne »Vede«, prav tako malo indijke epične, lirične in dramatske speve. Po zaslugi Gradnika poznamo od stare kitajske književnosti pivske in boemske pesmi Li Tai Poj a, sko. ro nič pa kitajsko pripovedno prozo in njihovo dramatiko. Popolna neznanka za nas so starejši viri japonske: književnosti, ako izvzamemo naj novejše prevode naših mladih pesnikov. V šestdesetih straneh res ni bilo mogoče dati globljega vpogleda v navedene orientalne književnosti, toda z vodilom v literarnozgodovinskih opombah Janka Kosa se bomo laže orientirali v teh doslej tako malo znanih in laže sledili novejšim prevodom in izbirali, kar nam bi bolj ustrezalo. Antična grška in rimska književnost ter srednjevekovna evropska književnost pa je prodrla v širše naše kulturne kroge preko šolskega pouka in izdaj predvojnih in povojnih slovenskih knjižnih založb. V tej prvi knjigi pridemo tudi do del razsvetljenstva, do Moliera in drugih njegovih vrstnikov, ki so oplodili tudi našega prvega dra. GoJtilna £* Uf/ftU O * T,. * 3&cul — VL' C**Dl/CCI ii Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu SPLOŠNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORNO-POTNISK1M1 LADJAMI REDNO EKOOO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka . Split . Neapelj Genova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry • Tacoradi Tema, Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO UNIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran. telesi: 035-22. 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU JnteAUiA&fia IfoftM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA iN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517 Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu In vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb. Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad. Zrenja-nln, Jesenice. Nova Gorica. Kozina. Podgorje, Prevalje, velesejemsk a poslovalnica v Zagrebu Pl oče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 matika Linharta, dalje do Rous-seaua, Goetheja in Schillerja. »Svetovno književnost« prinaša le izbrana dela in odlomke ljudske umetnosti in najpo-membneših umetnikov celotne človeške umetniške ustvarjalnosti in ne samo sredozemskega in ali evropskega kulturnega kroga, kakor smo bili doslej navajeni. Tudi nad 60 strani literarno - zgodovinskih opomb je prilagojeno znanju naših srednješolcev, tako da ne obiluje s stilnimi težavami književno-eseističnega razlaganja. Ko bo ta prelepa knjiga prišla v književni inventar naših dijakov, naj ne bi bilo nobenega našega izobraženca, ki si ne bi nabavil ta čudovit sprehod skozi svetovno književnost. r — LETOŠNJA PREŠERNOVA NAGRAJENCA — MATIJA BRAV-NIČAR IN JUŠ KOZAK Od teh dveh je pač Juš Kozak po svojem obširnem proznem delu bolj dostopen, bolj znan v širšem krogu kot pa moderni glasbenik Matija Bravničar, ki je komponiral po Schon. bergovem zgledu; ta se je uveljavil pri nas po prvi svetovni vojni, še najbolj je postal Bravničar znan med nami po svojih dveh operah »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in pa «Hlapec Jernej«. Nagrado je prejel za svoje najnovejše delo »Orkester za violino in orkester«, ki je pred kratkim doživelo svojo krstno predstavo. Opus Bravničarja je zelo obsežen, saj je skladatelj neutrudno snoval in komponiral skoro vso dobo med dvema vojnama in še vsa povojna leta. Bravničar je doma iz Tolmina, študiral je učiteljišče v Gorici, že takoj po prvi vojni je vstopil v operni orkester ljubljanske Opere, se neprestano izobraževal; diplomiral je v kasnejših letih na glasbeni akademiji v Ljubija, ni; vodil je po zadnji vojni nekaj časa glasbeno šolo v Gorici, a nato prevzel mesto profesorja na ljubljanski glasbeni a kademiji. — Juš Kozak ima neverjetno veliko število znancev in prijateljev med Primorci, posebno iz zadnje vojne, ko je bil konfiniran v raznih krajih Italije. Njegov »šenpeter« in »Lesena žlica« sta našla stotine navdušenih bralcev med našimi ljudmi. Obema Prešernovcema naše naj iskrenejše čestitke! Hotel POŠTA 7 rg Oberaan 1 (v centru mesta) Tel 24-157 - Vse udobnosti mrzla m topla tekoča voda centralna kur java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. Lepa Prešernova predstava Tudi Prosvetna zveza v Trstu je priredila primerno Prešernovo proslavo v dvorani na stadionu «1. maja* v Trstu, naslednjega dne pa v Gorici v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Uvodno besedo je povedal prof. Rado Rauber, ki je ob tej priložnosti naglasil, da je potrebno skupno delovanje vseh Slovencev in da bi bila dolžnost države, da podpira tudi slovenske kulturne ustanove, člani Slovenskega gledališča Mira Svrdo-čeva, Stane Starešinič in Stane Raztresen so recitirali nekatere značilne pesnitve velikega slovenskega pesnika (Krst pr: Savici, Neiztrohnjeno srce, Slovo od mladosti, Povodni mož in Soneti nesreče). »Nezakonsko mater* je zapela sopranistka Ljubica Berce-Košuta ob spremljavi orkestra Glasbene Matice ki ga je vodil dirigent prof. Oskar Kjuder. Operni pevec basist Danilo Merlak, po rodu Tržačan, je zapel tudi ob spremljavi orkestra «Momarja», medtem ko je zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel ob zaključku tudi ob spremljavi orkestra nastopil z mogočno »Zdravljico*, ki jo je uglasbil Ubald Vrabec. Občinstvo se je tako zatopilo v globoka dela naj večjega slovenskega pesnika, da mu je bilo težko zapustiti dvorano, ko je bila odpeta »Zdravljica*, in bi bilo želelo še kaj za navržek. Škoda, da so fotografi prekinjali to zatopljenost občinstva pa tudi rezko osvetljevanje samih obrazov sodelavcev moti gledalca, v prvi vrsti pa samega izvajalca. ZA BOLJŠO POVEZAVO TRAVNIKA S PODEŽELJEM Iz Gorice nam poročajo: Naše podeželje je z Gorico še nekam dobro povezano z avtobusnimi progami. Mislimo, da bi se na nekaterih progah vendar dale uvesti tu pa tam kakšne izbolj-ašve, s katerimi bi ustregli željam okoličanov. Za danes bi o-menili progo, ki veže Ločnik in druga naselja ob cesti z Gorico. Tudi to progo vzdržuje podjet-jetje ATA. Na željo občinstva je imela ta proga popej rkonč-no postajo na Travniku (danes Piazza della Vittoria), ki ima staro tradicijo. Ž bližnjim Ra-tšelom in drugimi ulicami je predstavljal močno privlačno silo za vse, ki so prihajali v mesto nakupovat razne potrebščine ali pa kakšnemkoli opravilu. Na Travniku je tudi vladna palača s prefekturo. Pozneje je podetje ATA odpravilo postajo na Travniku in njegovi avtobusi na tej progi se zdaj ustavljajo na Verdijevem korzu; podjetje se izgovarja, da je poprej z vzdrževanjem proge podaljšane do Travnika imelo več stroškov za bencin. Tako malen-skostni vendar ne moremo biti! Ta izgovor ne more biti zadosten razlog, da ne bi Travnika bolj povezali z okolico. Upravičeno se trgovci in gostilničarji na Travniku in v bližnjih ulicah pritožujejo, da zaradi tega zgubijo marsikaterega klienta. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA, Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 TRANS-TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: IZ VAZA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizv ode najvažnejših italijanskih industrij. Trnnsmlrin IMPORT . E X PO RT TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa - eksote - furnirje poliestere-dekorativne plastične profile • laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo TRŽNI PREGLED Italijanski trg Italijanski trg je s sadjem in zelenjavo nekoliko boljše založen in zaradi tega so cene popustile, vsekakor pa so cene zelenjavi še vedno visoke■ Povpraševanje po pšenici in koruzi je malenkostno, nasprotno pa je oživel trg z rižem. Nekatere vrste riža so dvignile svoje cene tudi do 100 lir pri stotu. Trg z živino je zelo živahen, prekupčevalci se največ zanimajo za odraslo govejo živino in za prašiče; cene težijo navzgor. čvrste so tudi cene perutnini. Jajca so zelo draga, in sicer so dosegla ceno 50 lir za kos v prodaji na debelo, kar je za ta letni čas prava redkost. Trg z mlečnimi izdelki je miren, brez posebnih sprememb pri ceni. Kupčije z vinom so nekoliko živahnejše v primerjavi s prejšnjim tednom, vendar pa niso še zadovoljive. Cene oljčnemu olju so poskočile zaradi velikega povpraševanja s strani prekupčevalcev. Ti namreč kupujejo izključno na domačem trgu, kajti uvoz je zelo skrčen zaradi neznatnih razpoložljivih količin olja v tujini. Cene boljšim vrstam oljčnega olja so poskočile tudi do 4.000 lir pri stotu. Trg z vinom je zmeren, čeprav težijo cene navzgor. ŽELEJAVA IN SADJE Milan. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 100 do 105, I. 80-85, taroki 130-140, rdeče pomaranče 100-117,, mandarine ex-tra 150-165, I. 100-120, jabolka abbondanza 35-41, delicious ex-tra 100-110, I. 70-85, renette ex-tra 100-120, I. 70-80, hruške kai-ser 80-100, imperator 40-50, limone 110-120; suh česen (net-to) 275-380, pesa 70-145, zelje 70 do 115, čebula krajevnega pridelka 46-50, olupljene čebulice (neto) 130-150, cvetača 80-95, korenje krajevnega pridelka 60 do 75, karčofi 30-40 lir za kos, dišeča zelišča 230-300, cikorija 200-250, rdeč radič 700-730, solata extra 130-350, endivija 170-200, solata trokadero 100-250, krompir Bintje uvožen 70-73, Majestic 60-62, peteršilj 500-650, paradižniki 180 210, zelena 200 do 300, špinača 140-220, buče (netto) 90-110 lir za kg. ŽITARICE Milan. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnje plačilo in izročitev, embalaža, prometni davek, in trošarina nevraču-nani. Mehka domača pšenica 7350-7500, dobra merkantile od 7100 do 7150, merkantile 6950-7000, trda domača pšenica, dobra merkantile 9500-9900, Mani-toba (uvožena) 9300-9400, Plata (uvožena) 8900-9000; pšenična moka tipa «00» 9800-11.500, tipa «0» 9200-9400, tipa «1» 8800-8900, fina domača koruza 5800-5850, navadna 4350-4400, uvožena koruza 4700-4725, koruzna moka 5300-5500, uvožen ječmen 4400-4900, domač oves 5100-5700, uvožen 4900-5200, uvoženo proso 4100-4150; neoluščen riž Arborio 7900-8600, Vialone 9000-9500, Car-naroli 9500-10.000. Vercelli 7600-8000, R.B. 7700-7900, Rizzotto 7400-7600, P. Rossi 7500-7700, Ma-ratelli 7400-7600, Stirpe 136 6800-7000, Ardizzone 67000-6800, Balil-lone 6600-6800: oluščen riž Arborio 14.300-14,900, Vialone 17.500 do 18.000, Carnaroli 18.400 do 19.000, Vercelli 14-14.200, R. B. 12.300-12.600, Rizzotto 11.900 do 12.3C0, P. Rossi 12.400-12.600, Ma-ratelli 11.900-12.300, Stirpe 136 10.800-11.000, Ardizzone 10.600 do 10.800, Balillone 10.600-10.800, Razza 77 12-12.300 lir za stot. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Cene veljajo za kg žive teže. Goveja živina za zakol: voli I. 290-310, II. 230-250, krave I. 250-270, II. 170-210, junci I. 300-320, II. 280-300, biki I. 330-360, II. 300-330, iunci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 250-560, teleta čez 90 kg težka 580-620. Goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 550-560, 70-100 kg 530-630, junice 75-80.000 lir za glavo, voli za vprego 280-30 lir za kg, krave mlekarice 160-180.000 lir glava, navadne krave 120-150.000. Prašiči: neod-stavljeni prašiči 18-25 kg težki 730, suhi prašiči 25-40 kg težki 640, 40-60 kg 540, 60-80 kg 510, debeli prašiči 125-145 kg težki VALUTE V MILANU 29.1.63 11.2.63 621,— 621,15 576,90 576,20 155,11 155,20 126,73 126,77 143,64 143,64 24,04 24,04 1741,67 1741,75 6150,— 6150,— 5650,— 5650,— 710,— 708,— - Trst debeli 74-76 Amer. dolar Kanad. dolar Nem, marka Francoski fr. Švicarski fr. Avstrijski šil. Funt. št. pap. Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram) Dinar (100) drobni 72-74; BANKOVCI V CURIHU 11. februarja 1963 ZDA (1 dolar) 4,31'/, Anglija (1 funt št.) 12,05 Francija (100n.fr.) 87,25 Italija (100 lir) 0,693 Avstrija (100 šil.) 16,55 CSSR (100 kr.) 13.00 Nemčija (100 DM) 107,00 Belgija (100b.fr.) 8,55 Švedska (100 kr.) 82,25 Nizozemska (100 gold.) 119,— Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 2,70 Egipt (1 eg. funt) 6,20 Jugoslavija (100 din) 0,50 Avstralija (1 av. funt) 9,55 430, 145-160 kg 435, 160-180 kg 439, čez 180 kg težki 439 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci 850-950, zakiani domači piščanci 1000-1250, navadni zaklani piščanci I. izbire 280-300, žive kokoši 450-500, zaklane kokoši I. 600-650, žive domače kokoši 700-780, zaklane domače kokoši 900-910, žive uvožene kokoši 430-450, zmrznjene uvožene kokoši 450-550, žive pegatke I. 900-930, II. 730-740, zaklane pegatke 1050-1150, zaklane uvožene pegatke 750-800, zaklani golobi 1200-1400, uvožene zmrznjene pure 600-650, uvoženi zmrznjeni puram 600-650, zaklane domače gosi 550-700, zaklane uvožene 350-400, zaklane domače race 500-550, živi domači zajci 550-570, zaklani s kožo 700-750, brez kože 750-850, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 650-700, brez glave 600-650 lir za kg. Sveža domača jajca 50-55 lir za jajce, navadna domača jajca 38-40, uvožena ožigosana jajca I 55-60, 11.39-40 lir za jajce. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4500-5000 lir stot, seno majskega reza 4400 do 4600, II. reza 4400-4600, detelja 4200-4400, slama 1150-1250, koruzne krmne pogače 5000-5100, lanene 7700-7800, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6500-6600, kokosova moka 5700-5800, iz sončnic 5750-5800, koruzna moka 4800-4900, iz sezama 6500-6600, iz prepečene soje 7600-7650 lir za stot. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljna semena: tropine 2350-2400, koruza 4800-4900, riž 3900-3950: Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33.700-33.900, iz sončnic 32.800-33.000, iz koruze 28.400 28.600, iz tropin 28.300-28.500, navadno olje iz kokosa 19.900-20.300, laneno olje za industrijsko porabo 21.800-22.000, olje iz soje 29.400-29.600; Semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 38-38.200, iz sončnic 36.500-36.700, iz soje 33.300-33.500, semensko jedilno olje I. 33.600-33.900; Oljčno olje: «lampante» 73-74.000, retificirano 80-80.500 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 625-665 lir stop/ stot, barbera superior 13-14 stop. 725-775, Oltrepd pavese 10-11 stop. 620-660, mantovansko rdeče 10-11 stop. 510-570, Valnolicel-la Bardolino 10,5-11,5 stop. 630-690, Soave belo 11 stop. 580-700, Raboso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 690-730, Reggiano 10-11 stop. 530-570, modensko vino 10-11 stop. 530-610, belo vino iz Romagne 10-11 stop. 495-545, rdeče 10-11 stop. 495-545, klasični toskanski Chianti 12-13 scop. 410-540 lir toskanska steklenic.-!, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 570-680 lir stop/stot, Areti-no belo 10,5-11,5 stop. 530-630, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 520-570, rdeče 10,5-11,5 stop. 520-570, Barlettano extra 14-15 stop. 550-580, navadno 13-14 stop. 535-555, Sansevero belo 11,5-12.5 stop. 550-590, rdeča filtrirana vina lz Brindisi j a 10.300-15 eno lir stot, iz Barlette 8700-9000, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 550-570, rdeče 13,5-14,5 stop. 550-570 lir za stop/stot. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 16.500-18.000 lir stot, srednje vrste 19.500-21.000, navaden pisarniški papir 17.000-18.500, srednje vrste 20.500- 32.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klej en papir 27-29.500, papir za registre srednje vrste 21.500- 23.500. finejši 26-27.500, pisemski papir srednje vrste 25.27.000, finejši 29.500-31.500, ve-lina za kopije 42.500-44.500, risarski papir 49.500-53.000, beli pergamin navaden 24-25.500, ex-tra 29-30.500, srebrn papir 35.000- 37.000, velina za embalažo 25.500- 27.000, navaden bel ali barvan kartončin 20.500 22.500, finejši 30.500- 33.000, tipa Bristol 35.000- 40.000, siva navadna lepenka 6000-6500, siva lepenka za vezavo knjig 7500-8500, bel kartončin triplex 11-13.000, boljše vrste 17.500- 19.000 lir za stot. Vprašanje označbe vin pred EGS še sporno Zelenjava in sadje na tržaškem trgu CENE NA TRŽAŠKEM TRGU Cene sadju in zelenjavi na tržaškem trgu še niso popustile, posebno zelenjava je še vedno zelo draga. Navajamo cene za kg prodaje na debelo, v oklepaju na drobno. Pomaranče 83— 88 (100—200), limone 129—153 (180—220), mandarine 106—165 (180—220), jabolka 36—83 (50— ISO), hruške 47—94 (200) ; zelje 170—180 (240—260), cikorija 141 do 153 (200—240), čebula 50—60 (100), solata 65—313 (360—580), rdeč radič 682—1000 (800—1400), krompir 56—71 (80—120), zelena 94—294 (600) lir za kg. FRANCIJA UVAŽA KROMPIR Francoska vlada si prizadeva, da bi Francija pospešila uvoz krompirja, da ne bi na pomlad ostala brez njega. Družba Sni-pot se pogaja z belgijskimi in holandskimi izvozniki za uvoz 40.000—50.000 -ton krompirja. Po sedanjih cenitvah so letos v Franciji pridelali 12,700.000 ton krompirja (lani 13.700.000 ton). Ako bi poznejše cenitve pokazale, da je bila prva cenitev prenizka, bodo uvozili manj krompirja. Pravilnik Evropske gospodarske skupnosti predvideva uvrstitev izbranih tipičnih vin iz 6 držav med »kakovostna vina». Posebna komisija mora sedaj pripraviti določbe, po katerih naj se kako vino proglasi za kvalitetno, na podlagi česar bo uživalo posebne ugodnosti glede prodaje v EGS. Delo te komisije je zelo težavno, ker skušajo predstavniki posameznih držav izbiti čim več ugodnosti za lastna vina. V ta namen je zaslišala tudi poseben posvetovalni odbor vinskih strokovnjakov, sestavljen iz predstavnikov vinogradnikov, vinskih industrij-cev in trgovcev. Med najvažnejšimi spornimi vprašanji je nesoglasje, ali naj se navedene določbe nanašajo tudi na peneča vina. Nemci predlagajo, naj peneča vina uvrste v posebno kategorijo. Drugi pa so mnenja, da je vsa izbrana vina skupno s penečimi treba uvrstiti v kvalitetna vina, pridelana v določenem vinskem okolišu; popustili pa so Nemcem toliko, da naziv «kvalitetnega vina» ne gre le vinom določenih okoliše-' temveč tudi ostalim. Drugo važno vprašanje se tiče kraja priprave vin; zmagal je italijanski predlog, po katerem ni treba da je vino pripravljeno prav v okolišu, iz katerega je grozdje; pač pa je lahko tudi v drugem bližnjem okolišu. To je za Italijo važno, ker je mnogo malih vinogradnikov, ni pa v vsakem vinskem okolišu potrebnih priprav in kleti za priprave zdravega vina. Osamljeni so ostali Nemci s predlogom, da lahko dobi naziv kvalitetnega vina tuch ono, ki je proizvedeno daleč od vinorodnega okoliša. Prav tako je bil odbit predlog, naj se v kategoriji kvalitetnih vin, pridelanih v določenih okoliših, ustvari še posebna superkategorija z nazivom „v:no visoke kvalitete-'; kajti ni zakon, ki daje vinu plemstvo, marveč tržišče. Navedeni odbor se je sporazumel tudi o tem, da bo za okrepitev vin treba polagoma opustiti sladkor, kar je v Italiji že tako prepovedano, a je v Franciji in Nemčiji še v rabi; zastopniki slednjih dveh so pristali na postopno opustitev sladkorja v kletarstvu in ga nadomestili s koncentriranim moštom in vinom, čim bodo v tem pogledu toliko tehnično napredovali. Italijanski predstavniki pa so s svoje strani obljubili, da bodo preučili možnost odpovedati se grozdju, moštu in vinu iz drugih okolišev za popravo vin. Za mesec februar je bil napovedan sestanek vinskih strokovnjakov in predstavnikov vlad, da bi dali svoje mnenje; to bo vplivalo tudi na predloge komisije, na podlagi katerih bo svet ministrov EGS izdal svojo dokončno uredbo o tem vprašanju. &tm. KMEČKE ZVEZE Zima - dober orač in poceni MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot., dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov) NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . Cin (stot. dol. za funt) Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) . LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . , . Svinec (funt šter. za d. tono) . . . SANTOS Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 21.1.63 29.1.63 11.2.63 209,— 212 7, 208 7, 116 74 115 7, 116,— 31,— 31,— 31,— 114,50 112,- 108,62 10,50 10,50 10,50 11,50 11,50 11,50 22,50 22,50 22,50 79,— 79,— 79,— 189,— 190 — 190,— 35,10 35,20 35,40 34,— 34,— 34,— 234 7, 234 7, 234 % 852,— 853,— 853,— 67 7. 67 7, 69,— 54 ‘A 54,- 54 1/2 1252,— 1264,— 1300,— MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 810 lir za kg, lombardsko maslo 800, maslo iz centrifuge 850; sir grana proizv. 1960 780-840, proizv. 1961 720-760, proizv. 1962 660-710, grana domače proizvodnje svež 440-450, uležan 450-480, sbrinz svež 407-490, uležan 550-570, emmen-thal svež 560-580, uležan 660-680, provolone svež 540-550, uležan 575-605, gorgonzola svež 360-370, uležan 580-590, italico svež 430-460, uležan 510-540, taleggio svež 390-410, uležan 520-550, crescen-za svež 340-370, uležan 430-460 lir za kg. MED IN VOSEK CASALE MONF. Pristen med I. 530-585 lir za kg, bel stopljen vosek 700-765, pristen vosek najboljše kakovosti 1000-1100 lir za kg. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga (proizv. 1961) v škatlah po 5 kg 170-180 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 195-215, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 185-205, v škatlah po 1/2 kg 220-230, v tubah po 200 gr 56-65 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 120-130 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 150-165 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 155-170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 230-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800 lir kg, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 260-290 lir kg, kumarice v kisu 310-340, paprika v kisu 200-230 lir kg: marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, v škatlah po 50 gr 240-250, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 250-280, marelice v sirupu' 300-320; tuna v oljčnem olju 1000-1200 lir kg, tunina v oljčnem olju 610-650, slana polenovka tipa A 240-350, tipa B 220-230 lir kg. KOVINE. — Na kovinskem tržišču v Londonu se baker drži čvrsto. Lani je Velika Britanija porabila 649.000 ton te kovine, to je za 5 odsto več kot leta 1961. Na ceno cina, ki je v Londonu nekoliko nazadovala, ni prav nič vplivalo dejstvo, da je bilo v preteklem tednu prodanih iz ameriških strateških zalog le 10 ton (od skupnih 200, ki so na razpolago vsak teden) te kovine. General Service Ad-ministration, ki ji je zaupana prodaja teh zalog, je smatrala ponudbe za prenizke. V Veliki Britaniji so lani porabili 22.400 ton cina, to je 4 odsto več kot 1961. Tudi poraba svinca je narasla 1962 za 3 odsto na 379.000 ton ter je tako zopet dosegla višino iz leta 1960- Cene svincu so na londonski borzi ostale nespremenjene, pač pa je cink nekoliko popustil. Ameriška proizvodnja te kovine je narasla lani za 41.200 ton na 505.600 ton, to je največ po letu 1957. KAVČUK je na tržiščih ohranil svojo stalnost. Nadaljujejo se prodaje iz strateških zalog ZDA; tako je bilo v januarju prodanega iz teh zalog 10.000 ton naravnega kavčuka in so na ta način obšli težave z dobavami zaradi stavke luških delavcev. VLAKNA. — Prodaje volne na licitacijah v Avstraliji so zelo živahne in čvrste. Japonska, Indija in številne socialistične države so nakupile velike količine volne. 18. februarja se bodo začele licitacije v Londonu, kjer bo na razpolago 32.000 bal volne. Bombaž se je rahlo dvignil v ceni pod vtisom sklepa ameriške vlade, da bo obdržala podpirano ceno na 32.47 stotink dolarja za funt. ŽIVILA. — Sladkor je še nadalje porastel v ceni tako v New Yorku kot tudi v Londonu, kjer je že presegel vrhunske cene iz leta 1957- V Braziliji je lani pridelek dosegel 3,240.000 ton. to je 114.000 ton manj kot 1961; izvoženih je bilo komaj 480.000 ton, d očim so predlanskim izvozili 744.000 ton sladkorja. Tudi kakao se je učvrstil spričo zmanjšanega svetovnega pridelka, ki je dosegel 1,104.000 ton, to je 50.000 ton manj kot predlanskim. KOVINE London (v funtih šterlingih. za dolgo tono od 1016 kg): baker —,— (234(4), cin takojšnja dobava 853 (856), svinec takoj 543/„ (54%). — New York (v stotinkah dolarja za funt): baker 29.35 (29.16), svinec N.Y. 10.50 (10.50), cink St. Louis —,— (11-50), aluminij v lingotih —,— (26.00); v dolarjih za tono: antimon Laredo —(28—28.50), lito železo —(66.43), železo Buffalo 64.00 (63.50), staro železo 27.83 (27.17); živo srebro —,— (187—190) dolarjev za steklenico od 76 funtov. KAVČUK London (v penijm za funt): vrsta R.S.S proti takojšnji dobavi 237,-231/2 (23(4—237«). VLAKNA VOLNA. — New York (stot. dolarja za funt): vrste suint takoj 135.5 (136); London (v penijih za funt) : vrsta 64’sB 107.5 (108.8); Roubaix (v frankih za kg) : 13-95 (14.25). Bombaž. — New York (v stot. dolarja za funt) : 35.35 (35.25). Juta. — London (v šterlingih za tono): vrsta.First marks 115 (116). ŽIVILA New York (v stot. dolarja za funt): kakao dobava v marcu 23.33 (22.65); kava v pogodbi «B» dobava v marcu 33.65 (33.92); sladkor takoj ali v marcu 6.05 (5.90). ŽITO Chicago: pšenica dobava v marcu 2107, (208 y2) stotink dolarja za bušel od 60 funtov; koruza dobava v marcu 1157, (1137») za bušel od 56 funtov. Poimenovanje izvirnih vin Poslanska zbornica je — kot že pred njo senat — pooblastila vlado, da izda v štirih mesecih odločbo z zakonsko močjo^za zaščito navedbe izvora vin in mostov. Pooblastilo vladi že vsebuje temeljne smernice bodoče odločbe. Zaščita vin se bo delila na tri stopnje, in sicer: 1. navadna označba izvora vina, 2. nadzirana označba izvora ter 3-nadzirana in zajamčena označba izvora vina. Te določbe bodo veljale samo za notranjost I-ta-lije, dočim bodo za izvoz v dr žave Evropske gospodarske skupnosti izdani predpisi oblasti EGS. Pač pa obstaja že seznam vin določenega izvora, ki je bil sprejet v italijansko-francoski dogovor. Tako so vključena v ta seznam sledeča vina iz dežele Furlani j a-Julijska krajina: rdeče s furlanskih goric, belo s furlanskih goric, belo z goriških Brd, rdeče z goriških Brd, aleatico iz Furlanije ali iz Juliske krajine, malvazija iz Furlanije ali iz JK, moškat iz Furlanije aii iz JK. Cene vinom stalno rastejo Milanski časopis »Mondo eeo-nomico» je objavil podatke o gibanju vinskih cen v zadnjih šestih letih v Italiji. Tako je stalo vino barbera decembra 1957. leta 755 lir za hektolitrsko stopnjo, decembra 1959 si ga dobil že po 630 lir, decembra 1961 pa je poskočilo na 800 lir in oktobra lani celo na 855 lir za hekto-grad. Valpoliceila je stalo v i-stih obdobjih: 1957 — 695 lir, 1959 — 530 lir, 1961 — 720 lir in 1962 — 790 lir za hl/stop. Nekoliko cenejša so bila toskanska vina, in sicer 1957 — 625 lir, 1959 — 455 lir, 1961 — 670 lir za_ hektograd. Na ceno je največ vplivala letina, v zadnjem času pa tudi povišanje cen vsemu blagu na splošno. Italijanska vina si vedno bolj utirajo pot tudi v tujino. Tako so v prvih 8 mesecih 1962 izvozili 1,5 milijone hi vin in vermuta, kar je skoro za 200.000 hi več kot pa v istem razdobju 1961. Posebno se je povečal izvoz vin, in sicer kar za 14,6 odsto, to je od 1,013.625 hi (ja-nuar-avgust 1961) na 1,163.287 hi v prvih 8 mesecih 1962. Izvoz vermuta pa je porastel le za 18.363 hi ali za 8,3 odsto. Kmetijstvo na Tržaškem je precej mehanizirano «Vita nuova» prinaša dolg čla. nek o razvoju kmetijstva na Tržaškem. Med drugim poudarja, kako je zemlja v premnogih predelih Tržaškega ozemlja nerodovitna (okoli 70 odsto je kras) in koliko truda bi bilo I treba, da bi se na njej razvilo so-dobno kmetijstvo. (List ne pove, da so kmetovalci po veliki večini Slovenci). Razmeroma je kmetijstvo na Tržaškem najbolj mehanizirano v Italiji. Leta 1954 je bilo 38 mehaniziranih posestev, danes jih je 380. Kmetij je okoli 6000. Ostra zima — kakršna je letošnja — ukrade mnogo delovnih dni in prepreči zlasti kmetijska dela. Omejiti se je treba na nekatera najnujnejša tekoča opravila, dočim so izbolj-ševalni ukrepi, ki spadajo prav v ta čas izključeni. Moramo pa resnici v prid pristaviti, da ima zima razen tolikih slabih tudi kakšno dobro stran. Na primer njen učinek v zemlji. Ni le prazna beseda, ampak gola resnica, da mraz opravlja nekaterega dela namesto nas, čeprav ne tako temeljito. Mar ni on orač, dober, hiter in poceni? Tudi poceni, če namreč izvzamemo škodo, ki jo lahko povzroči na ljudeh, živalih in rastlinah. Mraz — orač pa se mora za to opravilo razjeziti, so rekli po starem. Biti mora torej hud, oster. No, letošnji mraz je zemljo dobro pretresel, to se pravi precej globoko; najbrž je njegova brazda dosegla globlje, kot bi to -storil lemež (Pravijo, da je zmrznilo 40 cm globoko), če je tako, je zemljak lahko zadovoljen. Mraz sicer zemlje ne dvigne in obrne, ko bi jo oralo, a jo zrahlja, zdrobi, spra-ši. Njegovo orodje je zemljiška vlaga (voda); ko voda zgubi vso svojo toploto in zmrzne, se razširi ter tako zemljo drobi, rahlja. To pa je veliko vredno zlasti za bolj izbito, težko zemljo, predvsem tisto, ki je revna na organskih snoveh (na naravnem gnoju). Mraz torej nekako nadome-stuje predzimsko (za težko zemljo), oziroma zimsko oranje (za srednje težko), ki se vsako leto priporoča. Saj ima to oranje namen izpostaviti zemljo zimskemu mrazu (zmrzali). Kdor je to storil, temu bo mraz pri letini toliko bolj koristil, zlasti če smo zemljo pognojili. Tako obdelana zemlja bo dobro služila vsaki kulturi, še posebno pa okopavi-nam, ki jim, kot znano, prijajo čimbolj rahla in razgnoje-na tla; v njej se rastline “boi j e ohranijo v suši in moči. Večina naših kmetov ni u-tegnila izvesti predzimskega, o-ziroma zimskega oranja. Za takšne primere pa tale nasvet: Dokler je zemlja zmrzla, ne moremo do nje in jo moramo prepustiti mrazu, da izvrši «ta svoje« do odjuge, se pravi, dokler zemlja ne odogne. čim-prej se to zgodi, tem prej mora v to poseči kmetovalec. Kaj naj ukrene, da bo njegovo prizadevanje čimbolj uspešno? Toplota, vlaga, zrak in potrebna hrana — ti čini tel ji odločajo pri letini. Za hrano skrbimo z gnojenjem. Naša zemlja je na splošno slabo razgrnjena, prvič, ker jo premalo gnojimo, in drugič, ker je gnoj slab. Svež gnoj ni za naše njive in vinograde, plesniv pa še manj. Držimo se pravila, da nai gre v zemljo le dobro uležan, zrel gnoj, torej star 3 do 4 mesece. Takšen pa postane le v visok kup naložen gnoj. Uležan pa je gnoj tedaj, ko ne razločimo v njem posameznih bilk ali listja ,ali ko je gnoj črna snov, ki se maže. Zadnja stop- nja v zorenju gnoja je črna prst ali humus; tega je komaj ena četrtina prvotne teže gnoja, a je najboljši, česar nismo storili pred mrazom, storimo po mrazu, kakor hitro bo mogoče: zaorjimo gnoj, da ga čim-prej izpostavimo razkrajanju v sestavine, ki bodo služile rastlinam za hrano, čimbolj se gnoj pred usevOm razkroji, tem bolje bo služil svojemu namenu. j- £. ODŠKODNINA ZARADI SU ŠE NAJ BI BILA USTREZNEJŠA. Našim kmetovalcem, ki so trpeli zaradi suše, so oblasti pri tekle na pomoč z dodeljevanjem krme. Na deželi smo slišali razna mnenja v tem pogledu- Ško da, da je bila vsa akcija izvršena brez predhodnega posvetovanja z našimi ljudmi oziroma njihovimi organizacijami. V tem primeru bi z istim denarjem dosegli večji učinek in bolj pomagali kmetu. Na glavo vsake živine prejme kmet 1 stot umetne krme, in sicer proti polovičnemu plačilu. (1 stot stane 6200 lir, polovica torej 3100). Ako i-ma kmet mnogo živine, se nabere za to velik znesek, čeprav plača samo polovico, živinorejci morajo vzeti prav to krmo in v tej količini, medtem ko bi bilo bolj umestno, da bi lahko krmo izbirali, in sicer v količinah, ki jih v resnici potrebujejo, Dodeljena krma je namenjena samo kravam, medtem ko redijo naši kmetje tudi drugo živino, kakor vole. Poleg tega živina ni navajena takšne krme in ji je treba dodajati še otrobe ali moko. V bodoče bi bilo bolje, če bi kmetje prejeli posebne bone, s katerimi bi si krmo lahko naoa-vili po potrebi in bi lahko tudi izbirali. Vprašanja in odgovori KAKO NAJ UREDI VPRAŠA NJE DEDIŠČINE. Neki naš bralec želi vedeti, kako bi si pravno uredil dediščino po pradedu in tudi dosegel pravilno vknjižbo zemljiške posesti v zemljiško knjigo. Zadnja vknjižba je bila napravljena leta 1850. Na vprašanje odgovarjamo: Sami ste se odločili za najbolj praktično pot, to je, da napravite «uzokapijo» (uso capione), ker ste v posesti nad 30 let. Tako boste prihranili mnogo časa pa tudi denarja. Vso zadevo vam bo uredil odvetnik; za takšne primere namreč ni pristojen notar. Treba je namreč vložiti tožbo po posebnem postopku, da dosežete «uzokapijo». v tem primeru boste plačali registrsko takso samo enkrat; ko bi se odločili za drugi primer (to je navaden postopek), bi bile pristoj bine mnogo višje, sam postopek pa dražji in bolj zamuden. Pre den se lotite vse zadeve pred o-blastmi (s pomočjo odvetnika), dogovorite se z bratoma glede odškodnine. ČEBELARJI NA TRŽAŠKEM Na Tržaškem je okoli 100 čebelarjev, ki imajo skupno 1755 panjev. Obvezni prehodi za uvoz živine Po jugoslovansko-italijanskem veterinarskem dogovoru so bili določeni za izmenjavo živali in živalskih proizvodov sledeči obmejni prehodi: Po železnici: Sežana - Prosek; Nova Gorica - Gorica glavna postaja. Po cesti: Jesenice - Belapeč (Fusine Valromana); Nova Gorica - Gorica Rdeča hiša; Sežana - Prosek preko Fernetičev: Koper - Rabu jež. Po morju na jugoslovanski strani: Koper, Pulj, Reka, Split, Ploče, Dubrovnik; na italijanski strani: Bari, Catania, Genova, Livorno, Napoli, Palermo, Ancona, Ravenna, Benetke, Trst. Po zraku na jugoslovanski strani: Ljubljana, Skopje, Beograd, Zagreb, Dubrovnik; na italijanski strani: Rim-Fiumicino, Milano-Linate, Benetke-Tessera, Napoli-Capodichino, Bari-Palese. b'ffmilo lin o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrši T R st VIA S. MAURIZIO, 2 VESTA UI Carducci 15, 29-656 TRST telefon Bogata izbira naočnikov, dalj n°Qledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ PODRUŽNICE TRST. Via Cicerone 8-10 Tel 38-074. 38-614 Telegr INTERMERCA1 UR. TRST Poštni predal: 141 Gorica: Via Cravos 2 tel 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7 tel 423160 Rim; Via L. dl Montreale 16 tel 504924 New York: 1457 Broadway 36 N Y.. tel BR.yant. 900034 IZVOZ - uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in Soriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij UDARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL T R S T Čampo s. tiiacumo J. tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike ^GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št: 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST • UL. MORERl ST. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ . ZASI UPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Tele! 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 2i) Tel 50010 lelegr-: lmpexport - Trieste CEMENT IN GRAD-MES0 IN ŽIVINO UVAZA: VSAKOVRSTEN LES BENI MATERIAL 1ZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MOBIL! MABALOSSO TRST-TRIES1E, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Uohištva dnevne sobe ■ oprema za urade • vozički - posteljice permafles Razstave: Ul. Valdirivo, 29 {JI. F. Filzi, 7 FIMAR (Ex Magazzini del Corso) TRST, Corso Italia, 1 (vogal P. delta Borsaj - Tet. 29-043 Bogata izbira svilenih, mako in naylon dežnih plaščev, oblek in jopičev za moške, ženske in otroke Obiščite nas s polnim zaupanjem! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH adriaimpex S. p. A. TRS T, Via della Geppa, 9 Tel.; 38-770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena sa prodajo nadomesti nih delov FIAT, O M, R1V ,t? Jugoslavija