GORNJI GRAD Šest ali sedem novih občin LJUBNO LETO XXVI, ŠTEVILKA 2, 28. JANUAR 1994, CENA 110,00 SIT DH pl □ D MOZIRJE V Komunali je potrebna reorganizacija TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU Program kulturnih prireditev tütiimiHiimgniäsii!383B!mssias!;sssmtigmgst;8!mmiig$!ig$imi £filgfIlliiiSilllllilllilllilllilllit8llil!iilli8iliiliSglii8llitiilil?igllitiiitillgillSllllllillilltliliiltilllHISISIISl Mercator-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ELEKTRO LJUBIJA tel. 831-047, ŽELEZNINA LUCE tel. 844-024, ŽELEZNINA G. GRAD tel. 843-016, BLAGOVNICA LJUBNO tel. 841-020 LILLEHAMMER JE PRED DURMI, NAŠI SMUČARJI SO V ZLATI FORMI ■ POHITITE, POHITITE SAJ V NAŠIH TRGOVINAH POCENI TELEVIZOR DOBITE! GORENJE BTV VOJAGER 51 TTX SAM BTV VOJAGER 55 TTX SAMO^^OO BTV DIADEM 63 TTX, BTV NIMBUS 71 TTX,.. KREDITNI POGOJI: MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI KREDIT NA 1 + 6 OBROKOV IN 6% FIKSNE OBRESTI KREDIT NA 1 + 12 OBROKOV IN 16% FIKSNE OBRESTI HVALA ZA ZAUPANJE! 188888888881888188818881888888818881888183888881188188888888888188818888888888818888888188888888888188118881888118888888^ EPSI Poročno fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov Kocenova 4, Celje Tel. & Fax : 063 / 442-300 NOVO I NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli novo trgovino z avto pločevino: ZASTAVA, WV GOLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL. Možnost naročila pločevine za ostala vozila. Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila. P. E. PLOČEVINA se nahaja v KOCENOVI ul. 4, le korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELJE. PRAVA TRGOVINA m VAŠ AVTO I ggiigggimiigiiHiiniiggiiiigig!iigigigigiitggitiigiiiiiiHiiiggiHiiium NASLOVNICA Šmartno ob Dreti - za katero bodočo občino se bodo odločili krajani ? Foto: Franci Kotnik v Sest ali sedem občin Ne glede na spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki bodo postopek preoblikovanja občin podaljšale, se bodo KS v naši dolini v naslednjih dneh odločile o novih občinah. Potrebna je reorganizacija V Javnem podjetju Komunala Mozirje, ki se že nekaj časa srečuje z znanimi težavami, je potrebna reorganizacija v skladu z novo lokalno ureditvijo. Izvoljena župan in predsednik IS Skupščina občine Mozirje je na zadnji seji izvolila oba najpomembnejša občinska funkcionarja. Dobri rezultati so porok za bodočnost V glasbeni šoli Nazarje, ki je lansko leto postala samostojen zavod, dosegajo pri poučevanju svojih učencev vedno boljše rezultate Slovesna zaprisega novih slovenskih vojakov V učnih centrih slovenske vojske je pred nedavnim slovesno zaprisegla nova generacija slovenskih vojakov. "Zmorem tudi brez nog ! " 100 % invalid Mirko Lebar se v spremstvu zgornjesavinjskih alpinistov podaja na streho Evrope - Mont Blanc ako je v naši državi vse relativno! Komaj je m Državni zbor sprejel zakon o lokalni samoupravi, je ustavno sodišče že preklicalo Menega izmed njegovih členov. Omenjeni m dogodek bo imel seveda bistven vpliv na potek reorganizacije lokalne samouprave v letu 1994, saj kaže s podaljšanjem mandata sedanjim občinskim skupščinam realno računati na nove lokalne volitve v pozni jeseni. Državni zbor se glede tega do zaključka naše redakcije še ni opredelil (moral pa se bo), ne glede na to pa lahko upamo, da bo naša skuščina delovala boljše kot doslej. Če je soditi po udeležbi na njeni zadnji seji, so časi njene najhujše krize mimo. Ali pa je bilo to zasedanje le izjema? Bomo videli. Dejstvo vsekakor je, da je zadnja seja po dolgem času potekala brez nepotrebnih strankarskih in osebnih prepirov, kar daje upanje, da bodo poslej v ospredju naši skupni družbeni interesi. Tudi novi predsednik skupčine in predsednik izvršnega sveta zagotavljata, da bosta delovala predvsem v tem smislu. Ni razloga, da jima ne bi verjeli. V Sloveniji so stvari relativne tudi na področju prometa. Veliko število prometnih nezgod in veliko število njihovih žrtev nam res ne moreta biti v ponos. Človek je ob koncu srečne vožnje po "hitri cesti" Arja vas - Maribor, ki nosi ljubko ime Slovenika, lahko hvaležen svojemu angelu varuhu, ko preživi vsa "bližnja srečanja"pri hitrostih sto in več kilometrov na uro. Počasnejša vozila so na tej cesti deležna zvočnih in svetlobnih protestov hitrejših voznikov, ki zahtevajo, da se "mečkači" vozijo po odstavnem pasu, prehitevanje "v škarje" pa je tako ali tako dovoljeno, saj se ima nasproti vozeči avto kam umakniti. Grozljivka! Mesec februar, ki je pred nami, bo (kot je to že običaj) zelo bogat s kulturnimi prireditvami. Amaterski kulturni ustvarjalci, ki se s tem ukvarjajo predvsem iz ljubezni do slovenske kulture v vseh različicah in vanjo vložijo nešteto prostih ur, nam bodo hvaležni za vsak aplavz, s katerim bomo nagradili njihove rezultate. Naj torej vabilo za ogled kulturnih prireditev najde plodna tla! Uredniški odbor Savinjskih novic je na zadnji seji med drugim ponovno razpravljal o pismih bralcev insprejel sklep o doslednejšem spoštovanju navedbe v kolofonu o njihovi dolžini in pravici krajšanja. Upamo, da smo vam tudi tokrat pripravili kaj zanimivega za branje, v naslednji številki pa bomo poleg ostalih prispevkov objavili nov telefonski imenik za PTT centralo Gornji Grad. Srečno! Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c, 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363, Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E, Mavric. F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Semi Tisk: IGEA d.o.o,. Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601*19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS {št. 23/130-92 z dne 26.2.92} šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere še plačuje davek Od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki “Pisma bralcev" niso stališča uredniškega ocfcora. Prispevke podpisujte š polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic/ Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. K AKTUALNO Lokalna samouprava v Sest ali seden i občin Občinska komisija za lokalno samoupravo, ki jo vodi sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek, se je skladno s poprejšnjim dogovorom ponovno sestala v ponedeljek, 17. januarja in obravnavala stališča svetov KS o oblikovanju novih občin. Po informacijah, ki sojih posredovali predsedniki krajevnih skupnosti, bi naj imela KS Gornji Grad svojo občino, v katero naj bi se vključili tudi KS Nova Štifta in KS Bočna, ki naj bi s tem soglašali. Samostojno občino želijo tudi v Mozirju, r\a Rečici ob Savinji in na Ljubnem. Tudi v Nazarjah izražajo interes za lastno občino, v katero pa naj bi se vključila tudi sedanja KS Šmartno ob Dreti. V Nazarjah tudi soglašajo z interesom Prihove o izločitvi iz KS Rečica in priključitvijo k Nazarjam. Odprto vprašanje sta še krajevni skupnosti Luče in Solčava, kjer dokončnega stališča o tem, ali bosta oblikovali vsaka svojo občino ali bosta skupaj v eni, še niso dorekli Sledili bodo zbori krajanov po naslednjem razporedu: 30. januarja v Solčavi, na Ljubnem in na Rečici, 2. februarja v Novi Štifti, 3. februarja v Bočni in v Šmartnem ob Dreti, 4. februarja v Mozirju in v Nazarjah ter 6. februarja v Gornjem Gradu in v Lučah. Na zborih krajanov bodo najprej obravnavali poročilo sveta KS o aktivnostih v zvezi z lokalno samoupravo, nakar bodo glede na razpravo sprejeli sklep o oblikovanju referendumskega območja. Referendumi v vseh območjih, ki jih bodo določili na zborih krajanov, bi morali biti po rokovniku, ki gaje izdelal predsednik Državnega zbora Herman Rigelnik, v nedeljo, 27. marca. Vendar je med tem Ustavno sodišče razveljavilo prvi odstavek 95.člena zakona o lokalni samoupravi, ki je omogočal tako pospešeno preoblikovanje občin (referendumi do konca marca, volitve do konca junija) kot postopno (volitve v stare občine po novi zakonodaji aprila letos, referendumi za preoblikovanje občin do konca prihodnjega leta). Ustavno sodišče je pri svoji odločitvi dalo prednost ustavni preobrazbi občin za ceno največ polletnega podaljšanja mandata sedanjim skupščinam, čeprav so njihovi zbori združenega dela v nasprotju z ustavo. Državni zbor bo moral sprejeti novo vsebino 95. člena in pri tem upoštevati, da roki za referendume in volitve ne bodo prekratki. V praksi to pomeni, da lahko nove lokalne volitve pričakujemo nekje meseca novembra. Občinska komisija za lokalno samoupravo je na izvršni svet SO Mozirje naslovila pobudo, naj ne razprodaja občinskega premoženja. Komisija je spregovorila tudi o Zakonu o upravi, le-ta je v fazi predloga, ki v svojem 101. členu govori, da prostori in sredstva, ki so jih do sedaj uporabljali občinski upravni organi, postanejo državna last po stanju na dan 31.12.1993. Sprejet je bil sklep, da se uporabijo vsa pravna sredstva za spremembo tega člena, tudi z možnostjo ustavnega spora, saj je tako podržavljanje občinskega premoženja nesprejemljivo. KF Javno podjetje Komunala Mozirje Rudi H ram ec Nova zakonodaja je postavila tudi nove temelje za delovanje komunalne dejavnosti. Tudi Javno podjetje Komunala Mozirje, ki se že nekaj časa srečuje z znanimi težavami, se mora skladno s tem preoblikovati in na ta način stopati vštric s probrazbo sedanjih občin v nove. Kaj se glede tega dogaja v omenjenem podjetju, smo povprašali Rudija Hramca, ki od junija lanskega leta dalje nadomešča direktorja oziroma vodi Komunalo. SN: Gospod Hramec, v čem je bistvo nove zakonodaje, ki zahteva od komunalnih podjetij, da se reorganizirajo? RUDI HRAMEC: Nova zakonodaja na področju komunalnih dejavnosti je pravzaprav odsev sprememb v družbi nasploh. Se posebej odraža nov odnos do lokalnih skupnosti in varstva okolja. Bodoče lokalne skupnosti bodo med drugim pridobile izvirne pristojnosti na področju zagotavljanja dobrin in storitev, ki so nujen pogoj za zadovoljevanje komunalnih potreb. Gre za področje oskrbe z vodo, komunalnih odpadkov, odpadnih voda, vzdrževanja javnih površin, cest in podobno. Vse večji pa je poudarek na komunalni energetiki in varstvu okolja nasploh. Država se v to področje ne bo več pretirano vmešavala, bo pa postavila glede teh zadev normative in standarde, podobne tistim čez mejo. SN: Kaj to pomeni za vaše podjetje oziroma za občane sedanje občine Mozirje? s . yy,, . > V ' GOSPODARSTVO RUDI HRAMEC: Predvsem to, da bomo morali bistveno spremeniti odnos do teh osnovnih potreb občanov. Zdravo okolje je osnova turizmu, gostinstvu, kmetijstvu in seveda življenju občanov nasploh. Zdravo okolje pa ne pomeni zgolj čistega zraka, ampak tudi dobro oskrbo s pitno vodo, dobro organizirano zbiranje in deponiranje odpadkov, čiste reke in solidno infrastrukturo, kot so ceste itd. Komunala danes zagotavlja v pretežnem delu sedanje občine Mozirje izvajanje dejavnosti, ki sem jih prej omenil. Žal pa je v preteklosti država vse preveč mačehovsko gledala na to področje. Že nekaj let so cene na področju komunalne dejavnosti zamrznjene. Večina komunalnih podjetij se koplje v izgubah. Tako ni bilo denarja niti za vzdrževanje, kaj šele za investicije v komunalno infrastrukturo. Po novi zakonodaji bodo bodoče občine postale lastnice komunalne infrastrukture. Čeprav se prenos lastništva na bodoče občine lepo sliši, pa to vendarle pomeni prenos bremena vzdrževanja, veliko vprašanje pa je, kako priti do ustreznih finančnih virov. To bo za sedanjo občino Mozirje še poseben problem, če upoštevamo število aktivnega prebivalstva, veliko razdrobljenost in podobno. Tudi nivo komunalnega standarda po naseljih je precej različen. Če zaključim z odgovorom na vaše vprašanje, potem moram poudariti, daje bistvo nove zakonodaje predvsem v tem, da država prenaša odgovornost in skrb za zagotavljanje komunalnih potreb na nove občine. SN: Kako upoštevajoč vsa ta dejstva, ki ste jih navedli, na bodočnost gledate v Komunali? RUDI HRAMEC: Naša gledanja so eno, želje bodočih občin pa verjetno drugo. Mi si želimo predvsem to, da bi glede teh vprašanj ne bilo med nami preveč razlik. SN: Ste lahko bolj natančni? RUDI HRAMEC: Lahko. Glejte, nova zakonodaja daje možnost, da vsaka od bodočih občin ustanovi svojo komunalno podjetje. Dvomim pa, da smo vsi tako bogati, da bi si lahko privoščili kaj takega. Poleg tega nas življenje sili v skupno reševanje nekaterih komunalnih zadev. Če povem samo en primer: izvir Letošč predstavlja oskrbo z vodo za kar tri bodoče občine. Ne znam si predstavljati, kako bi ta sistem vodovoda vzdrževali in upravljali vsak zase, seveda do bodočih občinskih meja. Podobno velja za sisteme kanalizacij, čistilnih naprav, cest in podobno. SN: Kaj torej predlagate v tej situaciji? RUDI HRAMEC: Predlagamo to, kar smo že v začetku novembra lanskega leta predlagali občinskemu izvršnemu svetu: javno podjetje Komunala naj se ustrezno reorganizira po novi zakonodaji. To pomeni, da ukinemo vse dejavnosti, ki niso komunalnega značaja in da imenujemo upravni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki sedanjih krajevnih skupnosti oziroma bodočih občin. Upravni odbor ima po zakonu vsa pooblastila in pristojnosti, da postavlja vodilne delavce, sprejema plane in neposredno odloča o vseh drugih ključnih zadevah. SN: Gospod Hramec, gotovo se strinjate z ugotovitvijo, da je bilo v preteklosti nemalo primerov, ko so bila podjetja organizirana neracionalno in so bila zato predraga, preobremenjena z režijo ipd. Menite, da ni mogoče, da bi bili iz takšnih razlogov ogroženi vaši načrti o enotni Komunali za celotno Zgornjo Savinjsko dolino? RUDI HRAMEC: Takšen pomislek je vsekakor precej realen. Mislim pa, da imamo v Komunali tudi dovolj argumentov za drugačno gledanje na takšno vprašanje. Navedel bom le nekatere. V letu 1993 smo zmanjšali število zaposlenih za kar 30%. Navkljub zamrznjenim cenam smo zagotavljali izvajanje vseh osnovnih dejavnosti. Namesto zadolževanja smo zmanjševali vse vrste stroškov in na trgu poiskali dodatno delo za gradbince in kovinarje. Tako smo tudi pokrivali izpad dohodka pri osnovnih dejavnostih. Nabavili smo nekaj specializirane opreme, brez katere enostavno ne gre. Naj več pa bi stavil na kadre, ki so se skozi deset in večletno delo izurili v pogojih dela, ki so na področju komunalne dejavnosti kar precej zahtevni in naporni. V načrtu pa imamo še precej drugih aktivnosti, s katerimi bomo skušali dvigniti kvaliteto naših storitev. SN: Ce vas torej prav razumem, lahko ta razgovor skleneva z mislijo, da ste glede bodočnosti optimist? RUDI HRAMEC : Pravzaprav ne gre za optimizem. Gre za razum, ki bo, upam vsaj, prevladal. Nenazadnje gre pri vsem tem za usodo 57-tih delavcev, ki so z delom dokazali, da so usposobljeni in pripravljeni za nadaljnje kvalitetno izvajanje komunalnih storitev. To delo pa je, kot sem dejal, zahtevno in naporno. KF Ogledalo odnosa do okolja. Koga? Občanov ali Komunale ? (loto: Sašo Bernardi) $»s«!mgisms!&ssiiiimi3uimimss&s!9im!myim;iggimsmsmss8 Podjetniški količek V prejšnji številki Savinjskih novicsmo napovedali podrobnejši pogled v novo davčno zakonodajo. Kljub temu, da se vsi več ali manj mučimo z ugotavljanjem rezultatov za leto 1993, še po stari zakonodaji, se je potrebno tudi pravočasno pripraviti na zahteve novih zakonov, da nas ne bo kasneje bolela glava, čeprav sta na videz zakon o davku na dobiček pravnih oseb in zakon o dohodnini enaka, podroben pogled razkrije nekatera odstopanja in različnost. Poglejmo, kako identična sta si zakona pri davčnih olajšavah: Vsebina: Davčna osnova: Stopnja obdavčitve: Olajšave: - tekoče investicije: DAVEK NA DOBIČEK PR. OSEB ugotovljeni dobiček po davčnih predpisih 30% davčne osnove 20% investiranega zneska v opredmetena (razen v osebna motorna vozila) in neopredmetena dolgoročna sredstva - bodoče investicije: 10% davčne osnove ( za dobo štirih let) - novozapos.delavci: 30% izplačanih plač del. za pripravnike in tiste, ki prvič sklepajo delovno razmerje ter osebe, ki so najmanj 6 mesecev prijavljeni pri službi za zaposlovanje. Olajšava velja za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb. Zaposlitev za nedoločen čas, najmanj pa za dve leti. - zaposl.invalidov: 30% izplačanih plač invalidov. Olajšava velja za čas zaposlovanja invalidnih oseb. - učenci po učni pogocbi: - samostojni podjetnik invalid (brez zaposlenih): / ZAKON O DOHODNINI ugotovljeni dobiček po davčnih predpisih 15 - 50% davčne osnove 20% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva 10% davčne osnove (za dobo štirih let) 50% izplačanih plač delavcev za pripravnike in tiste, ki prvič sklepajo delovno razmerje in delavce, ki so prijavljeni pri službi za zaposlovanje. Olajšava za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb. Zaposlitev za nedoločen čas. 50% plače invalidov,za gluhoneme in 100 % invalide pa 70 % plače teh oseb. Olajšava velja za čas zaposlovanja invalidnih oseb. Davčna olajšava- znesek izplačila tem učencem 30% povprečne letne plače zaposlenih v RS v preteklem letu, gluhonema oseba in 100 % invalid pa 60 % povprečne plače zaposlenih v RS v pret.letu Olajšav ni za tiste zavezance, ki so izbrali način obdavčevanja po normiranih stroških v skladu s 53, in 54. členom Zakona o dohodnini. Več o tem bomo napisali prihodnjič. Morda bo tudi ta predstavitev davčne zakonodaje pomagala obrniti jeziček na tehtnici odločitve za samostojnega podjetnika ali za eno od družb, morda pa vam je po godu prav obdavčitev po normiranih stroških. Poleg davčnih napovedi za zasebnike in zaključnih računov za pravne osebe, se približuje rok za predložitev dohodninske napovedi za leto 1993. Le-ta poteka še po starem zakonu, zato poiščite vse račune, ki vam lahko služijo za davčno olajšavo. Vida ,Skok ^g8Sg8ISgBIÌggiSg3iÌg81Ì8g9SB3llg8ISg8iÌg3l8gg8Ìg8iìgB9Ìg3l8ggi9g38lg89Ìg8IÌB88§g388ggBSgg8Ìg8iÌg89Ìgg9lgBBIgg8lgg8S8g8S» GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p. 45, 63320 VELENJE TELEFON: 063/ 856-920, TEL/FAX: 063/ 855-645 POSLOVNE INFORMACIJE 1. Obveščamo vas, da bo v četrtek 17. februarja 1994 v hotelu Radin v RADENCIH poslovno srečanje slovenskih in madžarskih poslovnežev. Prijave sprejemamo najkasneje do 7.2.1994 na GZS - Območni zbornici Velenje. 2. Vse, ki že poslujete ali bi želeli poslovati z Južno Ameriko, obveščamo, da World Trade Center Ljubljana organizira od 17. do 23. aprila 1994 poslovno delegacijo v Buenos Aires (Argentina) in Santiago (Chile). V Buenos Airesu bo od 17. do 20. aprila potekala tudi Spomladanska skupščina World Trade Centres Association. WTC Buenos Aires in WTC Santiago organizirata bogat program za predstavnike podjetij, ki želijo poslovati z Južno Ameriko. Rok za prijavo je 28. januar 1994. Prijavnice in podrobnejše informacije lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje. 3. Republiška Carinska uprava obvešča, da se Odredba o obveznem atestiranju naprav in opreme (Uradni list RS št. 33/92 in Uradni list RS št. 59/92) ne nanaša na opremo, če se ta nanaša na končnega uporabnika, ki je naveden v UCI). 4. Opozarjamo vas na knjigo "OKOLJU PRIJAZNO PODJETJE", avtorja Georga Winter-ja. 5. Gospodarsko interesno združenje Podjetnost razpisuje natečaj za SLOVENSKO PODJETNICO - OBRTNICO leta. Prosimo za predloge. 6. Na GZS - Območni zbornici Velenje imamo na razpolago "Predlog zakona o carinski tarifi". Prav tako imamo na razpolago " OCENO KONJUKTURNIH GIBANJ V REPUBLIKI SLOVENIJI" za december 1993. 7. Iz Bruslja smo dobili nov spisek ponudb in povpraševanj, ki ga lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje. 8. Opozarjamo vas, da je v Gospodarskem vestniku (št. 4., 20.1,1994) objavljen razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz tekstilnega blaga v letu 1994. 9. S 1.1.1994 je za blago slovenskega porekla, kise izvaža v Republiko Hrvaško, uvedena redna - polna carina. 10. Obveščamo vas, da je v Gospodarskem vestniku št. 3794 objavljen razpis za izdajo dovoljenj za uvoz kmetijskih proizvodov v skladu s sporazumom o prosti trgovini s Slovaško in Češko republiko. Češka zbornica nam je ponudila češki tarifni sistem v angleščini na disketi. 11. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti razpisuje SEMINAR za vodje razvojnih, investicijskih in rizičnih skladov za malo gospodarstvo. Seminarji bodo 31.1.1994, 1.2.1994 in 2.2. 1994 na Bledu. Kotizacije ni. 12. Pozivamo vsa podjetja, ki želijo prodati ali kupiti tehnologijo, ali skupna vlaganja s podjetji iz Italije in Nemčije, da prijavijo svoj interes. 13. Tehniška fakulteta - Univerze v Mariboru in Tehniška univerza Graz- Inštitut za kemijsko tehniko vabita na MEDNARODNI SEMINAR "MINIRANJE ODPADKOV V INDUSTRIJI", ki bo v Mariboru 3. februarja 1994 na tehniški fakulteti v Mariboru. Prijavnice lahko dobite na GZS - Območni zbornici Velenje, kotizacije ni. 14. Gospodarska zbornica Slovenije skupaj s španskim inštitutom za zunanjo trgovino ICEX pripravlja poslovno konferenco, ki bo organizirana v tednu od 21. - 25. februarja 1994 v Madridu in Barceloni. Namen konference je spodbuditi sodelovanje med slovenskimi in španskimi podjetji, zato bo največji poudarek konference predvsem na individualnih poslovnih razgovorih. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE. i8S889Ì889§889g889i8g9Ìg8BS889S889S889i8g9li888S889t8!9S8g9S889Sg88S88B§889t88 IS^£’£^£'>£*£*£?£'£*££<ooo v PA IHenv IMZ&iulH ooO iHAZj V SVeTOVutH POKAL u j pc j e oli polo žASOPtSueži A PAPiA-j/t. eojiHo se, da to te geto tJAŽSin ČASOPISA..- _, — ;------ ...PA boeei. vete. tl Razpored njihovih tekem do razigravanja je naslednji: v goste prihajajo 9. februarja Bled, 12. februarja Mislinja, 26. februarja Cimos, na gostovanje pa odhajajo 5. februarja v Maribor (Hobby Branik), 19. februarja v Novo mesto in 7. marca v Novo Gorico (Casino). Sledilo bo razigravanje, v katerem bodo sodelovale prve štiri ekipe z lestvice. Prva bo igrala s četrto, druga pa s tretjo, v obeh primerih ne dve zmagi. Zmagovalca obeh dvobojev se bosta pomerila za naslov prvaka z ekipama Palome in Celja, ki sicer nastopata v evropski ligi. Prvo in drugouvrščena ekipa bosta prihodnjo sezono nastopali v evropski ligi, drugi dve pa v državnem tekmovanju, ki bo v prihodnje organizirano kot 1A liga (6 članov) in IB liga (6 članov) s štirikrožnim sitemom igranja. Vse prve štiri ekipe iz letošnje prve državne lige pa čaka vstop v evropska tekmovanja. Trener Srečko Skok ob tem dodaja, da v klubu upajo, da bo ekipa z uvrstitvijo v Evropo postala bolj zanimiva tudi za sponzorje. Letos je namreč situacija takšna, da razen športne zveze in nekaj posameznikov, ki se jim za njihov prispevek seveda zahvaljujejo, pravega sponzorja ni, to pa povzroča nenehne skrbi s financami. Na zahodu so ekipe z dobrimi rezultati medijsko zanimive, vzporedno s tem pa raste tudi interes oglaševalcev zanje. Pri nas smo (žal) tudi na tem področju še bolj zadaj. Veliko športne sreče in uspehov odbojkaricam Gornjega Grada! KF Stojijo z leve: Marina Bajdak, Damjana Mihalinec, Darja Jezernik, trina Bogdanova, Urška Košiča, trener Srečko Skok; sedijo z leve: Sandra Venek, Jožica Založnik, Polona Riietj, [tesna Rušnov, Lucija Bivšek; manjkata Boža Bastelj in Iris Hojak. MLADI DOPISNIKI Kultura in mi Pogovor z Anico Pečovnik Pred vrati je mesec februar, ki je poleg tega, da se v tem mesecu že oziramo za pomladjo, tudi mesec kulture. V tem času se po vsej naši dolini zvrstijo številne kulturne prireditve. Vsi, tudi prebivalci odročnejših krajev, so deležni kulturnega utripa doline. Morda je to tudi čas, da se poglobimo vase in razmislimo, kaj smo storili, da bi bili duhovno bogatejši. K takšnemu razmišljanju meje vodila misel, ko sem odpravljala k Anici Pečovnik, učiteljici v OŠ Luče, dobitnici plakete ZKO občine Mozirje v minulem letu, ki se že vrsto let razdaja mladim, živi s krajem in za njega.' Obiskala sem jo in ji zastavila nekaj vprašanj. - Gospa Anica, kdaj in kje ste začeli poučevati? * Poučevati sem začela leta 1963 v Lučah, v svojem rojstnem kraju, kjer sem ostala vse do sedaj. - Kaj vam pomeni delo z mladimi? * Med mladimi sem se vedno prijetno počutila. Mladi izžarevajo življenjsko energijo in optimizem, ki človeka osrečuje. - Vaši učenci pogosto nastopajo na proslavah v raznih igrah. Vas ta oblika dela še posebej veseli? * Otroci zelo radi nastopajo. Potrebno jih je navdušiti, jim vlivati pogum in seveda naučiti, potem pride tudi uspeh. Menim, da vsak rad počne tisto, kar ga veseli. - Pred leti ste uspešno režirali igri, ki sta v kraju in dolini imeli lep odmev. * Režirala sem dve komediji: Goldoni: Sluga dveh gospodov ter Zakonci stavkajo. Res so gledalci obe igri z navdušenjem sprejeli. - Kakšno je vaše mnenje o kulturnem življenju v Lučah? * Veselim se vsakršnega kulturnega utripa v našem kraju. Lučki pevci še vedno negujejo lepo pevsko tradicijo, pogosto nastopajo na domačih prireditvah in drugod. V zadnjih letih pa je zelo uspešen dekliški pevski zbor in učenci glasbene šole pod vodstvom gospodične Simone Moličnik. Njihovi nastopi so pravi užitek za ljubitelje te umetniške zvrsti. Trdno verjamem, da bo v bodoče na koncertih vedno več poslušalcev. - Ste tudi redna obiskovalka vseh kulturnih prireditev v Lučah. Kaj vam pomeni kultura? * Kultura je neizmerno širok pojem, ki naj bi spremljal vse naše življenje. Kot je življenje lepo, je tudi težko in neizprosno. Mnoge hude življenjske priizkušnje sem uspela premagati le s pomočjo svojega kulturnega obzoija. Za človeka sta kruh in kultura enako pomembna. - Ste se priznanja za kulturo še posebno razveselili? * Vsako priznanje, ki ga kdorkoli sprejme za kulturo, me razveseli. Priznanja sem bila prav gotovo vesela, veselje pa si lahko delim z vsemi, ki so k temu prispevali s svojim ljubitljskim delom. Hkrati pa me tudi obvezuje, darazmišljam o svojem delovanju na tem področju tudi v bodoče. Želim vam, da vas bo delo še naprej osrečevalo. Ali ni razdajanje drugim naš smisel? Andreja Bergant PISMA BRALCEV O Ireni Vrčkovnik drugače V življenju sreča človek različne ljudi. Z vsemi seveda ne uspeš vzpostaviti tiste človeške topline, ki bi vsakega izmed nas osrečevala. Da to dosežeš, pogojuje tudi naš odnos do drugega človeka. Ker pa smo si ljudje zelo različni, je težko pričakovati, da si bomo vsi veliki prijatelji. Slaba doživetja z ljudmi okrog nas pa kažejo tudi na to, da smo morda tudi mi premalo strpni do drugih ljudi. Naših slabih izkušenj s posamezniki tako ne gre posploševati. To razmišljanje naj bo uvod v moje izkušnje s pevko Ireno Vrčkovnik. Njeno srečanje z otroci otroških pevskih zborov prosvetnega društva Nazarje in Mozirje v jesenskem času, nam je zapustilo prijetne spomine. Irena se je kljub visoki nosečnosti odzvala našemu povabilu, da nas obišče in z nami skupaj zapoje. Dve polni uri je z nami prepevala, se pogovarjala in nas zabavala brez vsakega honorarja. Po njenih besedah ob slovesu, je bilo to srečanje tudi zanjo velik izziv in sprostitev. Obljubila je, da še pride. Njen sproščen in topel odnos do otrok in odraslih, ki smo srečanje pripravili, nas je prepričal, da je Irena kljub "slavi" izredno preprosta in prijetna oseba in jo bomo med nas še velikokrat povabili. Ivana Žvipelj pevovodja otroških pevskih zborov PD Nazarje in Mozirje ^ x : ; ; x ; : ^^^TTT;?:;: ;:. ~;7 > 7 ;■ V; 7 7 -7 PISMA BRALCEV KRONIKA Vestni lovci Lovske družine Mozirje Bilo je v petek 21.1.1994 približno ob štirih popoldne. Prišli smo domov in malo izpustili sicer cele dneve zaprtega nemškega ovčarja. Zaradi parjenja psov v tem času je pobegnil k sosedu ob gozdu in zašel na gozdno jaso tik nad Lokami pri Mozirju. Komaj smo psa pogrešili, se je zaslišal strel in obupno pasje cviljenje. Tekel sem v smeri slišanega, vmes je počilo še enkrat. Ko sem prišel na jaso, sem seveda našel mrtvega psa, vendar hrabrega mozirskega lovca ni bilo nikjer. Psa sem namenoma pustil tam en dan, vendar vestni lovec se ni oglasil, da bi ga pospravil s kraja nasreče, kakor mu to velevajo lovska pravila. Spravil sem ga sicer sam, čeprav z zelo težkim srcem, kajti pes je bil miren in lepo naučen. Hrabremu lovskemu storilcu želimo še veliko takšnih "jagrovskih" uspehov. Rafko SEMPRIMOŽNIK Loke 50a, Mozirje 13.1.1994 so bili policisti ob 13.55 uri obveščeni, da je neznanec vlomil v priročno delavnico v Podolševi in na škodo Kristine O.' (64) odtujil nekaj ročnega orodja. * * * 20.1.1994 so bili policisti ob 12.00 uri obveščeni, da je neznani storilec v Gornjem Gradu posekal in odtujil okrog 10 m3 različnega lesa na škodo Matjaža R. (23). * * * 23.1.1994 naj bi se ob 14.50 uri v Mozirju sprla Anton G. (37) in Dragica P. (35). Pri tem naj bi Anton G. Dragico P. udaril in jo telesno poškodoval. Zadevo so predali sodniku za prekrške. Zanikanje revolucije Ko je na proslavi v Dražgošah govoril državni svetnik g. Kristan, je najprej zanikal revolucijo, potem je ponovno obtožil domobrance, na to pa je zahteval spravo; še z besedico pa ni omenil paktiranja in kolaboracije vodilnih slovenskih komunistov z največjim tiranom in mučiteljem 20. stoletja -Stalinom; smešno! Komunisti, ki so z revolucijo razdvojili naš narod, ga razdvajajo še danes! Kot v posmeh zmedeni slovenski javnosti se sliši, da nekdaj mogočni in ponosni revolucionarji, danes zanikajo revolucijo, ali pa se ničesar iz nje ne spominjajo. (No, zdaj niti tega več ne vedo, kdo je divje polastninil in si prisvojil družbeni kapital.) Razumem, da z leti nastopi skleroza, vendar, da pa seti revolucionarji ne spominjajo več samo tistih dogodkov, ki jih bremenijo, drugih pa še kako dobro, tega pa ne razumem. Prvo, kar bremeni slovenske komuniste in Partijo je, da so izrabili Hitlerjev napad in okupacijo Slovenije, za izvedbo Stalinistično - komunistične revolucije. So pač vedeli iz šolanja v Rusiji in prostovoljne prakse v Španiji, kamor so šli delit "bratsko pomoč", da je revolucija lahko tudi tvegana zadeva, če je ni mogoče skriti pod neko krinko. Ker pa se je z okupacijo slovenskim komunistom ponudila priložnost, da revolucijo skrijejo pod krinko "NOB", jim je nakana uspela. Oni so vedeli, da brez revolucije ne morejo priti na oblast. Priti na oblast za vsako ceno in vladati, to je bil njihov cilj takrat - in je še danes. Očitek, da so domobranci sodelovali z okupatorjem, je krivičen, kajti v samoobrambi bo pač vsak sprejel orožje od kogarkoli. Domobranci si niso nikoli pripenjali Hitlerjevih simbolov, ampak so se le . uprli neznosnemu komunističnemu nasilju, - rdeči kugi 20. stoletja, ki so jo Stalinovi učenci pretihotapili iz SZ; pod slovensko zastavo so branili dom in narod svoj, medtem, ko so si komunisti pripenjali sovjetsko - bolševiške, smrtonosne simbole srpa in kladiva ter oskrunili slovensko zastavo s Stalinovo peterokrako. Res je, da je bil Hitler zver v človeški podobi in si je hotel zemljepisno osvojiti ves svet, prav tako pa je res, da seje po osvajalnih vojnah, množičnem mučenju in ubijanju zgledoval po svojem zavezniku, enakemu trinogu - Stalinu. Po njem pa so se zgledovali tudi slovenski komunisti, žal, tudi po letu 1948. Pokojni Maček je nekoč povedal: če bi mi komunisti Slovencem povedali resnico, kaj se dogaja pod komunizmom v SZ, bi nam vsi Slovenci obrnili hrbet. Kdo je prevaral in izdal lasten narod, ni težko ugotoviti. Ne smemo namreč zamenjati vzrokov z posledicami; vzrok za nastanek Vaških straž in domobranstva je Stalinistična revolucija, ki je divjala na naših tleh in ne, kot bi radi nekateri prikazali, da so bile Vaške straže vzrok za revolucijo, ko pa vemo, da je le-ta divjala že mnogo prej. Žrtve revolucionarnega nasilja so bili celo številni pripadniki partizanskih odredov, med katerimi je bil tudi moj sosed - pisatelj Tone čokan in mnogi drugi razumniki, ki niso bili idejno na njihovi strani. Znano je, (beri črne bukve) da so koministi pobili nad 1000 Slovencev, predno so nastale Vaške straže in je bil sprožen en sam strel proti njim. Na takšno pravo, da si vzamejo komunisti pravico do ubijanja, napadeni pa naj ne bi imel pravice do obrambe, ni mogoče pristajati. Tudi opravičevanje s sklicevanjem na Niirnberško sodišče je zavajajoče, nesmiselno in brezpredmetno, kajti, oni sodniki niso mogli poznati dejanskega stanja v takratni Sloveniji, ker so komunisti svoje zločine spretno prikrivali in jih niso razkazovali, kakor jih je Hitler. Poleg tega pa 4. člen Niirnberškega zakona nedvoumno obsoja revolucionarno nasilje. Če se imajo slovenski komunisti s čim pohvaliti, se lahko pohvalijo s tem, da čeravno so že 27. aprila 1941 ustanovili proti imperialistično fronto, z namenom delovanja proti državam zahodnega imperija računajoč, da bosta Hitlerjeva Nemčija in Stalinova SZ, ker sta sklenili zavezništvo, skupno napadali in si osvojili svet, je Tito uspel prelisičiti zahodne diplomate, da so jugoslovanskim komunistom, ki so bili naravnani proti njim, celo pomagali. Pohvalijo se lahko tudi s tem, da so prevarali veliko naših fantov, da so šli v partizane v dobri veri, da se borijo proti okupatorju, za pravo svobodo; v resnici pa so se proti svoji volji borili za komunistično strahovlado in diktaturo. In zdaj, namesto, da bi gospodje z najvišjo avtoriteto in oblastjo v državi, po češkem vzoru, rehabilitirali žrtve komunističnega nasilja, razveljavili koministično "pravo", priznali svoj del krivde, se opravičili slovenskemu narodu in Cerkvi na Slovenskem, zaradi revolucije, ki je povzročila morje trpljenja in krvi, skušajo vse zreducirati na posamezne primere in zminimalizirati na kategorijo napake pri šolski nalogi. Mozirje, 14. prosinca 1994 Ivan Glušič Loke 6, Mozirje KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da priimek ameriškega hitrostnega drsalca (Eric), katerega predniki izvirajo z Ljubnega. S petimi zlatimi kolajnami je bil najuspešnejši športnik na XIII. zimskih olimpijskih igrah v Lake Placidu ’80. 1. Katerega leta je skupina Pepel in kri s pesmijo "Dan ljubezni" sodelovala na Pesmi Evrovizije? K...1970 H...1975 P...1980 2. Koliko let pred našim štetjem je bil ustanovljen Rim? E...735 F...1735 L...2735 3. Koliko let skupnega glasbenega ustvarjanja slavi letos Trio Lorenz? 0 ..15 A...25 1 .35 4. Kako se je pisal ameriški izumitelj šivalnega stroja (Isaac Merrit)? D...Singer T...Pelton R...Edison 5. Vaduz je glavno mesto ene izmed evropskih žepnih državic. Katere? A...Luksemburga E...Liechensteina U...Malte 6. Isonzo je italijansko ime za: K...goro Triglav M.....mesto Kobarid N...reko Sočo Rešitev v 3. številki Savinjskih novic. Sestavil: Metod Rose OGLASI 9{as glas seže v vsafg zgomjesavinjsUg vasi POGREBNE STORITVE B: Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracija sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT. Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063-841-029. ZAHVALE Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega sina in brata Aleksandra MELAVCA iz Zg. Pobrežja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja za darovano cvetje in sveče ter maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu Ivotu -za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru iz Mozirja in gasilskemu društvu iz Pobrežij. Žalujoči: oče, mama ter brat Jože z družino. ZAHVALA V 97. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra mama, stara mama ter babica Marija ŠEMLAK roj. Ramšak p.d. Zumšekova mama iz Zg. Pobrežij 20. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, gasilcem, sodelavkam Elkroja za darovano cvetje, sveče in sv. maše.Lepa hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Z bolečo mislijo,da je smrt odrešenje, smo se 15. januarja v Gornjem Gradu poslovili od naše drage Fanike MERMAL Iz srca se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljicam in znancem za nesebično pomoč v njeni bolezni in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, pesmijo, cvetjem ter čudovitimi besedami počastili njen spomin in nam olajšali pot slovesa. Brat Jože, nečak Juš in nečakinja Polona z družinami Ljubno ob Savinji, Ljubljana, Gornji Grad v januarju 1994. Le romaj, romaj svojo pot, glej, svet je lep ko vrt, rad bi s teboj iz teh samot -izhod mi je zaprt! (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Zdravka PODPEČANA krojaškega mojstra iz Gornjega Grada se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in za vso pomoč. Zahvala velja kolektivu šole Gornji Grad, gostišču Pri Jošku, pevskemu zboru iz Ljubnega, g. Lenki, trobentaču Mateju za poslednje žalostinke. Prisrčna hvala govornikoma g. Cajnerjevi in g. Nastranu za ganljive besede slovesa in g. Korenu za opravljeno mašo. Še posebna zahvala družini Kobale, ki nam pomaga vtehtežkihtrenutkih. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi OGLASI ZA RAZVEDRILO '~/7 Šmihelska cesta 1 Mozirje, tel. 832-011 ; UGODNAPONUDBA: ! -tuš kabina 14.499,00 SIT j - keramične ploščice že od 669,00 SIT dalje j - radiatorji Jugoterm I -Jupol 2.249,00 SIT - peč na petrolej 19.800,00 SIT -parket 1.229,00 SIT - akumulator 10OA 8.999,00 SIT - 4-delni sanitarni komplet uvoz - enoročne armature že od 7.999,00 SIT dalje Kdor varčuje, v Izolesu na Šmihelski cesti 1 v Mozirju kupuje! Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro PRAŠNIKAR Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel. 063/845-194 NUDIMO VAM: - satelitske sisteme z garancijo in atestom že od 460 DEM naprej - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu NON - STOP VSE STORITVE OPRAVLJAM KVALITETNO IN Z GARANCIJO. SE PRIPOROČAM! KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Velenje Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: - nagrobnih spomenikov (v mesecu februarju 15 % popuštaj - okenskih potic (na zalogi širine 20 cm) - stopnic - tlakov - šankov in kuhinjskih pultov Valentin Podpečan Šaiek 20, VELENJE tel. 063/857-558 Uradne ure; vsako sredo in soboto od 7.00 do 17.00 SERVIS ROSENSTEIN Popravimo vam: - Vse vrste gostinskih hladilnih naprav - Expres kavne aparate - Pralne stroje Gorenje, Ei, Candy - Pomivalne stroje Gorenje, Ei, Candy - Termoakumulacijske peči vseh tipov - Likalne stroje vseh tipov - Hladilne skrinje-hladilnike vseh tipov - Toplotne črpalke vseh tipov Tel. 063-721296 Mobitel 0609-610085 Milan Rosenstein Andraž 111a Polzela I ßwtfou « / « ■ i ■ t ' ... . » ; Včasih so navihani ljudje radi zapeli nekomu, ki jemlje, pa nič ne ; ! plača, tisto o Micki Kovačevi... Danes bi kazalo to presunljivo lepo \ ! pesem zapeti tistim, ki kar naprej jemljejo našo elektriko, plačujemo I ! pa verjetno mi, ki smo redni plačniki njenih visokih cen. Sploh smo v i ; čudnih časih, ko se ne ve, kdo pije in kdo plača! Med normalnimi j [ ljudmi še vedno velja pravilo, da tisti, ki nečesa ne plača, pa dobiva, ; ! potegne kratko, saj mu nihče več ne dobavlja neplačanega blaga. ! ! Verjetno to v naših razmerah ne velja. Kako se le tisti, ki jemljejo, ! i prijetno zabavajo, ko že vnaprej vedo, da jim ne bo treba plačati, . i čeprav so dobili že na desetine grozilnih (opozorilnih) teleksov. Bilo ■ ; bi smešno, če ne bi toliko stalo - nas namreč... ■ 4s ♦ 4s 1 ■ • i No, potovanja so pri nas v modi. Ni malo tistih, ki izbirajo za cilje i i svojega počitnikovanja kraje ob Tihem morju, v Kaliforniji in še kje • ; v eksotičnih deželah. Kaj takega seveda v kapitalizmu ni nič poseb- ; j nega, torej tudi pri nas so "novobogati" med izletniki te vrste. Sicer ( I pa, kaj se sploh čudimo? Denarja je na pretek, posebno tam zunaj ! ! naših meja, z njim pa razpolagajo tisti, ki so ga znali pravi čas ■ i "izvoziti". To so največkrat gospoda "belih ovratnikov", ki so nam še i j nedavno tega pridigali, kako se moramo odrekati prisluženemu denar- j j ju, da nam bo jutri bolje. Sedaj je bolje njim, nam pa slabše. Tudi to ; I je način, ki zahteva iznajdljivost in smisel za iskanje lukenj v J ! zakonodaji... ! * * * ! i < ; Tale ni z našega zeljnika! Povedal jo je eden od radijskih komentator- | ! jev. Slovenija je po svetu znana po dveh stvareh - po odličnih J ! smučarjihinpopotujočihpolitikihvsehvrstinrangov.Tudinekevrste ! posebnost! i ! -v1* * * I • v • Se dobro, da imamo med našimi vrhovi geografe, kako bi sicer našli ! tako odročne države tam na rumenem kontinentu. Seveda pa je spet ■ značilno za naše ljubljene voditelje, da vse znajo in se v vsem znajdejo, ■ ne glede na to, da bi preprosto ljudstvo kdaj kanilo podvomiti v | univerzalnostposameznikov.Nekočjeedenodvisokihfunkcionarjev ; dejal nekako takole - da je nepomembno, če je nekdo učen, | pomembno je, da je "njihov". Če pa je tudi naš, se pravi ljudski, pa ! tako nikogar ne zanima! Je ta podobnost s preteklostjo naključna, se > lahko sprašujemo.. * * * • ■ Poslancem mozirske skupščine je po dolgem času sporov, političnih ! zvez in razvez uspelo izvoliti novega župana in predsednika IS. Pred ■ tem dogodkom se je v razpravi bolj obveščenih poslancev pojavila | nova, doslej nepoznana kategorizacija posameznih kandidatov. Hote | ab po nerodnosti, kar je vseeno, imamo v občinski skupščini odslej j "vodilne" kandidate, že pred uradno izvolitvijo potrjene funkcionarje, i Same volitve so pač gola formalnost, saj smo v demokraciji. Na nekaj . pa so snovalci nove občinske politike vendarle pozabili. Namreč > kategorizirati kandidata za podpredsednika skupščine. Mogoče v tem ; grmu tiči zajec, zakaj poslancem ni uspelo izvoliti novega podpred- | sednika. Imena kandidatov so v tem primeru nepomembna. * * * ! V državi Sloveniji je z ustavo določen uradni jezik slovenščina. Še ; vedno smatramo, da je tudi Zgornja Savinjska dolina priključena | Sloveniji in daje način sporazumevanja med ljudmi v domačem, torej ! slovenskem jeziku (predvsem na javnih mestih naj ne bi bilo ■ drugače). Pri celjskem Izletniku so očitno drugačnega mnenja. Od kod ■ sicer bridko presenečenje, da del njihovih uslužbencev (v tem primeru ; avtobusni šofer in sprevodnik), ki opravljajo svoje delo na področju | naše doline, komunicira s potniki v polomljeni slovenščini, medseboj- ! no pa v svojem materinem jeziku - srbohrvaščini. Srbohrvaščina je ! seveda povsem kulturen in spoštovan jezik, vendar smo prepričani, I da imajo omenjeni Izletnikovi gospodje slovensko državljanstvo in j tako tudi dolžnost uporabljati jezik države, katere državljani so. Vsaj ; na javnih mestih, kar.avtobus nedvomno je. Zahodno od raja torej J nič novega. —I ■•■••■•■■■■•••■•■•■•••■•••••■■■■■■•■■■■■■•■••■■•■■■■a ZA RAZVEDRILO KRIŽANKA Lh ÉÉ jŠk ! im A Sestavil : Metod Rose Bombažna tkanina za plenice Jadranski otok Strokovn jak za patologijo T rava tretje košnje Ladja, ki plove po redni progi Pevec šerfezi 'v Visoka listnata drevesa Druga stopnja pri sto pnjevanju ! Velikani v grški mitol. Antilopska koza - .tulM ► Savinjske novice U služben, v dijaškem domu Makedonski kralja sin Filipa II Jezero v Etiopiji Ivo Andrič Figura pri četvorki bmnltala , Denar v Venezueli Stara dolžinska mera ^EDh53eiuì M Zagovar -janje monarhije Prebivalci Kranja Vrsta piva Rdeči križ Telur Visok vojaški čin T renje Am. kipar ( George ) Desni pritok Volge Homer, ep Finski arhitekt (Alvar) Janez Slapar T ropske rastline Egipčanska kurtizana Ancona Žensko ime Mednarod letalska organizac. Domač , ansambel Nizozemsk astronom Klada za sekanje drv Vrsta povrtnine Evropski veletok Založnik Domače žensko ime Umetniško vrezovanje risbe Barva kože Junior Kratica za T riniiroioluen Vrsta Ci- mosovega avtomobile ■ MIMI SLOVARČEK : ELATIV : Druga stopnja pri stopnjevanju I AT A : Mednarodna letalska organizacija OORT : Nizozemski astronom (Jan Hendrike) SEGAL : Ameriäki kipar (George) VILOROG : Antilopska koza REŠITEV KRIŽANKE IZ 1. ŠTEVILKE: rasist, opomin. Bol, NT. Dolina. Letonci, omot. Na. Te, Špageti. Ast. orka. Ajatka. VA. Rot. tein. Nives Sitar. Nizka. Eroti. IC. Atik. mrk. zid, NASA. Ob, eliminacija, molek, sisal. IME IN PRIIMEK: NASLOV: OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 1. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500,00ŠIT): Vladka Berločnik, Cankarjeva 1/a, Velenje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT): Marinka Nastran, Janezovo polje 21, Ljubno ob Savinji; 3. nagrada (blago po izbiri vvrednosti 1.500,00 SIT): Jelka Juvan, Plac 3, Ljubno ob Savinji. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe trgovine IZOLES iz Mozirja. Čestitamo! Ker se je krog oglaševalcev, ki prispevajo nagrade za nagradno križanko trenutno izčrpal, bomo do nadaljnjega objavljali križanko za razvedrilo, nagrade zanjo pa bomo razpisovali občasno. Hvala za razumevanje in obilo uspeha pri reševanju tudi v bodoče! Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado -knjigo Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah v vrednosti 3.990,00 SIT Alojzu ILO JENU it {Hanine 26, Ljubno ob Savinji Čestitamo! OBVESTILO OGLAŠEVALCEM! S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem”. Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO... Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.000,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja! D8©[fir [PtMV U(S)»00 IŠČEMO ZASTOPNIKE za predstavitve in prodajo dobrega gospodinjskega aparata. Informacije vsak delavnik med 14. in 16. uro na telefonski številki (063)831-689. AVTO KLJUČI Novo! Avto ključi za vse vrste vozil z lučko. Urarstvo Aubreht Mozirje. ODKUP HLODOVINE Odkupujem hlodovino (smreka, javor, bukev, juša). Plačilo ob prejemu! Tel. 832-370 SERVIS IN PRODAJA ELEKTRIČNEGA ORODJA Servis in prodaja električnega orodja Iskra, Black Decker, Makita. Grlica d.o.o. Mozirje, tel. 831-203 SATELITSKE ANTENE z montažo in garancijo že za 440,00 DEM. Tel.831-463 Vili Petrin po 15 h. TRGOVINA "TADI" Tajnšek Diana w Gornji Grad, Tlaka 32 Van nudi: tel.:842-158 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna - snežne verige - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman Ugodne cene: - antifriz, akumulatorji Topla, olja Shell - zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta! Del. čas: 8.00 - 12.00 in 14.00- 17.00, sobota 8.00-12.00. Se priporočam! MALI OGLASI Mah oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje števiftre , Savinjskih novic; so brezplačni. Vsaka nadaijna beseda100,00 j SIT. Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT. Ugodno prodam maturantsko obleko št.40 iz satena in čipk. Fedran Klementina, Šmiklavž 45, Gornji Grad. Prodam puhalnik Tajfun, 8 cevi in krivino. Tel. 843-369. Elektromotor 7,5 kW 2800 obratov, rabljen, prodam. Tel. 831-786. Zaposlimo delavca v živilski stroki po možnosti trgovca ali trgovko. Tel. 831-460 ali 0609-616-469. Hladilnik - bazen za mleko 2001 prodam. Tel. 841-196. Diatonično harmoniko B, ES, AS (3/2 majhno) ugodno prdam. Je eno leto stara in primerna za začetnike. Mlinar Martina, Primož 70, Ljubno. Traktorsko prikolico za prevoz živine prodam ali menjam za drva. Tel. 063/885-266. Ugodno prodam bočno traktorsko kosilnico Univerzal. Vršnak Jure, Savina 72A, Ljubno - popoldan. Prodam previjalno mizo, rabljeno 5 mesecev. Zakošek Polona, Mozirje, tel. 831-644. Prodam vrtno hišo 3,00 x 2,00 m neto, komplet. Uredim demon-tažo in montažo. Tel. 843-413. V Velenju oddam v najem butik v obratovanju. Tel. 857-342. Prodam R4 TL Special, vozna, neregistrirana. Tel. 832-174. Prijazno varuhinjo na domu v Mozirju za enega ali dva mala fantka iščem. Plačilo po dogovoru. Tel. 831-658. Puhalnik za seno, prodam. Rup Franc, Attemsov trg 11, Gornji Grad. Prodam rezan les, primeren za opaž ali bruna. Tel. 831-698. Prodam hrošča, 1.72, reg. 7/94, tip 1302, svetlo modre barve, cena 2300 DEM, inf. na naslovu Zadrečka 27, Nazarje. Prodam nizkovalne salonitne plošče nerabljene, 40% ceneje. Tel. 832-733. Prodam elektro omarico gradbeno, deske za opaženje in 80-literski električni bojler. Prislan, Ljubija 51, Mozirje. Prodam dve parceli - travnik IV. in pot. Marija Mliner, Poljane 3. Podarim tri psičke mešance, stare 2 meseca. Prislan, Juvanje 17. Prodam marof v centru Gornjega Grada. Tel. 712-711. Krzneno jakno - zajec, št. 38-40, skoraj novo, prodam. Tel. 831-897. Roland D-20 synthesizer s pripadajočo opremo (diskete...) Tel. 063/832- 613 int. 312 Umek. Prodam brejo kobilo, staro 7 let, pasme Norik. Tel. 063/841-006. Kupim rabljen otročki jogi 140x70. Kličite na tel. 846-014. Prodam dve omari za obleko z nastavki in pralni stroj. Tel. 852-676. Kupim mešalec za beton, lahko z manjšo okvaro. Tel. 841-007. Ugodno prodam dva jogija 90x180. Tel. 831-358. Prodam kosilnico Alpina. Tel. 845-114. Iščeva stanovanje ali starejšo hišo za v najem. Naslov v uredništvu. V Mozirju in okolici iščemo najemno stanovanje. Tel: 832-363 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3.št. SN Ime in priimek: Naslov: KNJIŽNI PROGRAM ■ ■ > Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah j 3.800.00 SIT ; Monografija Zgornja Savinjska dolina j j 4.500,00 SIT : Celje na starih razglednicah i 4.750.00 SIT I Vodnik Zgornja Savinjska dolina 2.500.00 SIT : Informator Zgornja Savinjska dolina 500.00 SIT j Iz roda v rod 700.00 SIT ; Razglednice i 25.00 SIT ; Plakat Zgornja Savinjska dolina 500.00 SIT : (5 % prometni davek v cenah ni zajet) ! STORITVE ! ■ izdelava propagandnih materialov j fotografija j /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje ODLAŠANJE NI REŠITEV! FINANČNIH SKRBI VAS REŠI V TRENUTKU LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. Z GOTOVINSKIMI POTROŠNIŠKIMI KREDITI BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA Če ste kreditno sposobni, vam TAKOJ odobrimo kredit na ekspoziturah Šaleška v Velenju, v Mozirju in v Šoštanju, obrazce za najem kredita pa dobite na vseh ekspoziturah. V kolikor ste lokacijsko zelo oddaljeni, vam obrazce pošljemo po pošti. V se ostale informacije lahko dobite v Službi kreditne dejavnosti prebivalstva, tel. štev. 063-854-251, int. 249 in 289. <#■ DLJSETj o podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve in URATNIK FRANC popravilo drobne kmetijske mehanizacije vam nudita na svojem sedežu v Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), Braslovče NOVO! Poleg programa Jonsered smo v tem letu postali pooblaščeni servis proizvodov STIHL ter vam v naši trgovini nudimo motorne žage, motorne škropilnice, kosilnice na nitko ter ostalo gozdarsko opremo. Sprejemamo naročila za kosilnice BCS. Rezervni deli in servis so pri nas zagotovljeni! SE PRIPOROČATA DUSETI d.o.o. in URATNIK FRANC. Odprto: od 7. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure. Informacije na telefon: (063) 721-137. mUMIIK Parižlje 11/c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Celje - skladišče D-Per 7/1994 : PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Posezonsko znižanje zimske konfekcije v blagovnici Mozirje de 50 % «leje OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 24.01. do 30.01. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 31.01. do 06.02. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 mobitel 0609-616-978 07.02. do 13.02. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-769 mobitel 0609-616-978 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 24.01. do 30.01. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910 01.02. do 06.02. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150 07.02. do 13.02. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 1993 ROJSTVA: Rodilo se je 6 deklic in 12 dečkov POROKE: 1. Gaberšek Simon, 1966, Doberteša vas 79 in Prevoršek Aleksandra 1972, Latkova vas 47 b; SMRTI: 1. Napotnik Marija, 1917, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 14; 2. Mlinar Angela, 1910, Luče 70; 3. Osolnik Frančiška, 1925, Bočna, Čeplje 9; 4. Vertot Ivan, 1934, Florjan pri Gornjem Gradu 30; 5. češnovar Franc, 1907, Spodnja Rečica 46; 6. Poličnik Anton, 1912, Rečica ob Savinji 23; 7. Finkšt Martin, 1940, Trnovec 7; 8. Lomšek Ciril, 1923, Nizka 23; 9. Šemlak Marija, 1897, Zgornje Pobrežje 20; 10. Vajd Jožefa, 1899, Mozirje, Na Tratah 3; 11. Miklavc Marija, 1919, Mozirje, Na Trgu 3. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI Od 20.12.1993 do 20.02.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO KINO "JELKA" NAZARJE 29.01. in 30.01. ODRASLI Sl PRIVOŠČIMO - am. film - psihokriminal. 05.02. in 06.02. ŽIVI OGENJ - ameriški film - akcijski triller KINO "DOM" MOZIRJE 29.01. in 30.01. BEGUNEC - ameriški film - akcija 05.02. IN 06.02. ŠAMPIONI (PRVAKI) - ameriški film - športno akcijski EPSI Pogltd za obzorja OSREDNJO KNJ. CELJE