39-40 1955-56 V S E B I N A Ing. C arm en Jež-G ala : PRISPEVEK K RAČUNANJU NOSILCEV NA ELASTIČNI PO D LA G I — Ing. Svetko L apa jne : M ETODE STA­ TIČNEGA RA ČUNANJA DVOSTRANSKO PO D PR TIH PLOŠČ IN MREŽ PR I K O NCENTRIRAN I OBREM ENITVI — Ing. Jože B rus: K O ­ LIČINE SUSPENDIRANEGA MATERIALA, PLAVAJOČEGA V SAVI MIMO RADEČ V LETU 1954 — Ing. B ranko O zvald: PRAKTIČNE DOPOLNITVE K DIM ENZIONIRANJU O PEČ N IH TOVARNIŠKIH DIM NIKOV — Ing. A lb in Je rin : AVTOMOBILSKI PROM ET V ZDA — Ing. Svetko L ap a jn e : PO R O Č ILO S KONGRESA AVSTRIJSKEGA »BE­ TON-VEREINA« NA DU NA JU 1956 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI. REVIJA IZHAJA V 5 DVOJNIH ŠTEVILKAH NA LETO. CENA DVOJNI ŠTEVILKI DIN 300.—. UREDNIŠTO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 11, TEL. 23-158 JliuM&Ha, BaUwlem ulica Z4- Telefon 39-241 • Poštni predal 65 Krško, Šoštanj, Ravne na Koroškem, Maribor Kidričevo, Koper O b r a t i : Uprava centralnih obratov v Ljubljani Šmartinska cesta 32 Mehanične delavnice Maribor-Studenci Lesni obrat v Škofji Loki Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani Šmartinska 101a, in v Brežicah Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ul. 24 loMafanfe ad&e*tiU del v&ek i/^sl: idsoUe, nvske in Utdushii&Ue îocktfe, te^<>elekUauie, stana/aniski o&ieUti PROJEKTIVNI ATELJE Sedež podjetja je v Ljubljani, Cankarjeva 18/IV Izdeluje: Telefon 21-316, 20-309 20-320, 20-234, 23-062 20-388, 20-348 pro jek te splošne arhitekture urbanistične pro jekte (regionalne krajevne in zazidalne te r dajanje lokacij) specialne p ro jek te za m lekarne pro jek te za kanalizacijo in vodovode Izvršuje statiko za vse v rste konstrukcij visokih in nizkih gradenj Obrtno-produktivna zadruga parketarjev LJUBLJANA, Kolodvorska 35 • T e le fo n 30-969 Tovarna jeklenih konstrukcij, dviga l in rolet 7 \ J • / ZAGREB JC C ^C LM IC Mandičeva ul. 2 Telefon 24-685, 24-340, 36-372 • Telegram: Radnik — Zagreb Proizvaja jeklene konstrukcije: strešne konstrukcije vrata, okna, razne rešetke, stopniščne ograje in vse ostalo stavbeno ključavničarstvo Dvigala: vse vrste osebnih kakor tudi tovornih in bolničnih dvigal po licenci svetovno znane firme »WERTHEIM-WERKE A. G. — WIEN« Rolete: jeklene varnostne rolete, eslinger rolete iz črnega bosanskega bora, aluminijaste ža­ luzije in platnene samozavijače (flos rolete) Ostali proizvodi: oljni samozapirači in ventusi ter razno okovje Zastopstvo in montaža dvigal za LRS: Liftservice Telefon 23-290 Dupl. M uIoa Ludvik montažno-tehnično podjetje za električna osebna in tovorna dvigala LJUBLJANA, CANKARJEVA ULICA 4 Dobavlja parket, izvršuje vsa parketarska dela GRADBENI VESTNIK GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS L E T O V IJ 1955/56 Ing. Garnen Jež-Gala EK 684.072.233. 5,043 PRISPEVEK K RAČUNANJU NOSILCEV NA ELASTIČNI PODLAGI I . Splošno o računanju; n o s ilc ev : na: e la s t ič n i , podlagi -N o s ileo .n a :e la stičn i podlagi, je zaradi-svoje­ ga velik ega pomena, vr tehničn irpraksi. že dolgo ča- r sa_ predmet: raziskovanja .. Najbolj■ razširjen , je, na­ čin: računan ja: s štev ilom .p odajnosti.po Zimmer- :m aD n-3ohw edlerjevi'teoriji,, k i: tem elji ,na zna­ nih dveh predpostavkah: (1) d iferencia ln a: enačba deformacijske čr te - :d4y (2) Winkler jev: nastavek px = obyx -.. -V nastavku (2) pomeni px - * «. p r itisk na pod­ lago, yx -. * . . deformacijo podlage. na istem mestu, :bn* . š ir in o n o s ilc a , Oj*», š te v i lo podajnosti. Zimmermann. predpostavlja- v sv o ji - t e o r i j i , ■ da ostane n o s i le c - ves ča s- v: dotiku’s : podlagaj da med .nosiloem . in: podlago:, n i nobenih" tangencialn ih .na- :p e to st i, d a " so .p r itisk i na: mestu x ■sorazmerni z deformacijami. na: istem' mestu; in da d eluje ob tež- ;ba"v glavni ravnini prereza:nosilca . Zelo o b š ir - .no je način računanja* s Številom: podajnosti ob­ d e la l Hayashi [ l 3 . 0 Zimmermannovi- teo r i j i . in o n jen i uporabi_ v:praksi' so -b ile v zad n jih 'tr ide­ s e t ih : l e t ih objavljene mnoge ■ razprave, Poleg Hayashi j a : j e ■ treba omeni t i še Sohlei dher j a, Et3 pp~ ■ l a , . B leieha, Sandena, . F ritza , Biezeno-^Jrammela : i td . Prednost 'te:m etode:je, :da matematično n i : preveč žarnotana,šihki'točki p a 'sta osnovni:pred­ postavki; (1 ) ; in ( 2 ) . .D iferencialna:enačba upo- . g ib n ice .namreč, k o t:je znano,.n i • točna, predpo- - stavka px = obyx P8, zahteva, da je usedek y na mestu X od visen T e od obtežbe:p^, k i d elu je na istem mestu, ne upošteva pa vp liva o s ta lih p r i- ' tisk o v . To.pomanjkljivost je 'sk u ša l odpraviti že Wieghardt [23, h i je o b ja v il za usedke nasta­ vek c (3) u«, yx = J K (x-̂ 0 . p̂ d .̂, kjer je v z e l; za-vp livno;funkcijo K. = *Ce .Ven­ dar :s tem nastavkom:in'diferencialno;enačbo:de­ formacijske črte,dano.pod ( l ) , n i p r iše l do re­ š i tv e . Krivdo za-to je isk a l v p r ilo žn o sti d i­ ferencialne: enačbe ( l ) . i n jo nadom estil's - toč­ ne jšim nastavkom, k i upošteva zvezo:med obtežbo .in deformacijami -podlage, z lAiryjevo napetostno • funkcij®. Tako, je d o b il . zvezno: deformacijsko; čr - ' to . Tudi Pflanz [3] je podal v 'sv o ji razpravi :: r e š itv e z različnim i nastavki za vplivno funkci- : j o , :pri katerih;pa:mora ob težba;zad ostiti - dolo­ čenim; pogojem, Pomanjkljivost Zinmermannove* te o r ije : je 'tu d i v- tem, da predpostavlja: enakomerno; porazdelitev Obtežbe v. prečni'sm eri, k i p a : j e v tehnični : praksi. redka. KI jub- temu. je - ta- te o r ija postala -splošno.uporabna, k er’s o . izdelane 'ta b e le ; in - -tegracijšk ih , konstant, vp livn ih-faktor jev ; itd . ( [ l 3 , U 3 ) . Praktični račun pa je omogočila le uporaba Winklerjevega nastavka, ker dobimo'samo v* tem primeru linearne d iferen c ia ln e:enačbe,; za katere:velja.zakon-superpozioija. N osilec n a :e- ; la s t i č n i ;. podlagi - lahko torej obravnavamo - po splošnih' zakonih'energostatike- {vp livn i' faktor­ j i , vp livn ice, - sim etrične- e la s t ic ! tetne-i enačbe i t d , ) , Pasternak- [4] je obdelal n o s ile o na : e la - ' s t ič n i podlagi, obremenjen na koncu*s ' s i l o :in momentom'ter; izračunal obsežne-tabele; .prav-ta­ ko* tu d i. za .n o sileo , k i . j e na obeh*straneh 'sim e- «tričho obremenjen* s* s i lo ; in momentom. Njegove - tabele Tahko* s.prim erno;izpeljavo.uporabimo * tu­ d i, za. n o s ile c , k i. je obtežemna poljubnem mestu. 'V es;raču n ;nosilca .n a:elastičn i.p od lag i :po Zinnnermannovi' t e o r ij i; je odvisen od; izb ire š t e - 'v ila .p o d a jn o sti:o (kg/om^), k i . j e zopet odvisno od lastn osti:p od lage, o b lik e;in v e lik o s t i obte­ žene: ploskve;in časa* trajanja obtežbe. S.posku- rs i .ne moramo u gotov iti.n jegove:p rav ilne v e lik o - * s t i , ker;podlaga dejansko.nikoli;nim a ' t i s t i h ' la s tn o s t i , k a ter e :ji Zimmermannova-teorija.pri- .pisuje« S'sistem atskim i meritvami;bi;lahko do- ■: b i l i i za š te v ilo : p odajnosti'tak e' vrednosti, • da: bi b i l e izračunane n a p e to s t i v čim boljšem s o g la s ju z resn ičn im i razmerami. Da b i se iz o g n i l i dvomom glede i z b i r e š t e v i l a p o d a jn o s ti, so v zadnjem času u p o ra b il i za pomi­ ke Boussinesqove enačbe za e la s t ič n o iz o t ro p ­ n i p o lp ro s to r ( [ 5] , [ö ]), a l i pa so s k u š a l i r e ­ š i t i problem z d ife re n c ia ln o enačbo d e fo rm ac ij­ ske č r te in A iryjevo n ap e to stn o fu n k c ijo za po l­ p ro s to r ( [ 7] , [8 ]) . Zanimiva je Habelova re š itev , v k a te r i d i f e re n c ia ln e enačbe nadomestimo z d i~ ferenčnim računom in dobimo s is te m l in e a r n ih e - načb. P o ra z d e lite v p r i t i s k o v v p rečn i sm eri pa smatramo še vedno za konstan to . Vendar je račun za tehn ično prakso z a ra d i v e lik e g a š t e v i l a ne­ znank ze lo zamuden. Podobna je r e š i t e v O hdeja ,k i j e prav tako k o t Habel p r iv z e l za p r i t i s k e Bousšt nesqove n astav k e , namesto d ife r e n c ia ln e enačbe deform acijske č r t e pa je u p o ra b il trim omentne e - načbe za k o n tin u irn i n o s i le c s podajnim i podpora­ m i. V vseh teh raču n ih se p o jav i nam esto š t e v i l a p o d a jn o s ti e l a s t i č n i modul podlage. P ra k tič n i p rim er, k i ga je iz ra č u n a l Ohde za n o s i le c n a e - l a s t i č n i p o d lag i, obremenjen s s i l o v s r e d in i ,n e kaže v e lik eg a o d s to p an ja od re z u l ta to v ,d o b l je n ih po Zimmermannovi t e o r i j i (m aksim alni moment d i - f e r i r a l e za 1%). Za n o s i le c , k i j e n a obeh kon­ c ih obremenjen z enako s i l o , pa znaša r a z l i k a že 2ß%. Vendar teh iz s led k o v n ikakor ne smemo po­ s p l o š i t i . I I . Problem n o s i lc a t i r n i c e na e l a s t i č n i pod lag i Vse do sedaj omenjene n ač in e za raču n an je no­ s i l c a na e l a s t i č n i pod lag i lahko uporabimo za T abela I . re šev an je problema d im e n z io n iran ja .jek len e t i r ­ n ic e k o t n o s i lc a na e l a s t i č n i pod lag i (b e to n ), k a r p rid e v poštev p r i ž e rjav n ih progah,progah za z a tv o m ic e in podobno. V p ra k s i so n a jb o lj p r i l ju b l je n e Andreejeve enačbe [9] , k i do lo ča jo upogihne n a p e to s ti v t i r n i c i ' i n p r i t i s k e na podlago in s i c e r n a osnovi teg a , da je porazde­ l i t e v p r i t i s k o v pod t i r n ic o p r i ob težb i z eno samo s i l o v s re d in i ze lo d o lg eg a -n o s ilc a parabo- l ič n a . Ti o b razc i so navedeni v n a jn o v e jš i l i t e ­ r a tu r i [IO], [ l i ] , [12 ] , k l ju b temu, da je v n j i h huda računska napaka, k i jo je že F ricke [13 ] p o p ra v il in znaša ca. 40 %. P oprav ljene e - načbe dajo m anjše upogibne n a p e to s t i v t i r n i c i in v eč je p r i t i s k e na podlago t e r se b o lj p r i ­ b l iž u je jo re zu lta to m , dobljen im po računu s pd.- ravn ino . P rim erjava r a z l ič n ih raču n sk ih metod (A ndr^ejevih enačb, A ndreejevih p o p rav ljen ih e - načb, raču n a s po lravn ino , računa s š tev ilo m po­ d a jn o s t i ) j e b i l a izvedena .za t i r n ic o na ozkem betonskem n o s i lc u in je p rik azan a v spodnji t a ­ b e l i I . R ezu lta to v računa s š tev ilo m p o d a jn o sti ne moremo p r im e r ja ti z r e z u l t a t i , k i j i h dobimo p r i o s t a l i h n a č in ih raču n an ja . Zato so g lede n a r e ­ z u l ta te računa s po lravn ino v 3. s to lp c u ta b e le I . podani v % p r i t i s k i na tek o č i cm podlage, o - ziroma maksim alni moment pod s i lo , s tem p r id rž ­ kom, da smo po vseh raču n sk ih metodah d o b i l i e - nak maksimalni moment v t i r n i c i oziroma enake p r i t i s k e na podlago. Za t i r n i c o , k i ima za podlago ra z sež n i beton­ sk i tem elj, p rip o ro ča Dobrovplny [14] enačbe; : -Š /E k .J ^ “ = 0 ’ 5 P l 5 T b ’ E . . . . e l a s t i č n i modul je k la »J j . . . v z t r a jn o s tn i moment t i r n i c e E . . . e l a s t i č n i modul betona b . . . š i r i n a noge C . . . š te v i lo ro d a jn o s t i Pmax " ® 3.____ —l f l T b ,2813 P /------ V Bf.. r€S± ' bo Način p rak tičn eg a d im enzion iran ja neposredno na ozek betonsk i n o s ile c položene t im io e je po­ dan v diagram a ( s l ik a l ) , k je r dobimo za obtežbo z enoto v s re d in i n o s ilc a že upogibni moment v t i r n i c i in p r i t i s k na podlago v o d v i- s n o s t i od razm erja med v z tra jn o stn im momentom t i r n i c e in š i r in o noge. Ta pogoj je navadno izp o ln jen še p r i normalnih do lž inah za same t i r n ic e a l i p ro f ile , kom binira­ ne z žer javnimi tirn icam i a l i pravokotnim želez on, P r i neskončno dolgem n o s ilcu na e la s t ič n i podla­ g i dobimo namreč ze lo p rep ro ste enačbe za račun upogihnih n a p e to s ti in p r it is k o v na podlago, za obtežbo s s i lo v s re d in i a l i na koncu n o s ilc a in P r i računan ju t i r n i c e na e la s t i č n i podlagi po Ziramermann-Schwedlerjevi t e o r i j i je iz b i r a števi­ l a p o d a jn o sti problem atična. Po podatkih iz l i ­ t e r a tu r e so v re d n o s ti za c od 800 do 60,00Ckg/fcjr® za jek lo na beton , K s re č i j e t a v rednost p r i ra,- čunanju pod č e tr t im korenom, Ge vzamemo za c na­ mesto zgorn je spodnjo mejo, dobimo c a .g -k ra t več­ j e upogibne n a p e to s ti v t i r n i c i in c a .S -k ra t manj­ še p r i t i s k e na podlago. Račun s š tev ilom podajnosti v o b lik i,sp re je m ­ l j i v i za prakso, dobimo, če na podlagi P astem a— kovih r e š i t e v izpeljem o enačbe za obtežbo na po­ ljubnem m estu, P r i tem je važno vp rašan je , kdaj lahko smatramo t i r n ic o na e l a s t i č n i podlagi za neskončno- do lg n o s i le c . Pogoj je a 5 s> v, k je r j e a r a z d a l ja od p r ije m a lišč a s i l e do konca no­ s i l c a , s p a * k a ra k te r is tik a n o s ilc a in s ic e r ; za v p liv n ic e p r i ob težb i z več s ila m i, P o u d ariti je tre b a , da so p r i t i s k i na podlago pod s i lo ,& je obtežba na koncu n o s i lc a ,4 -k ra t v e č ji k o t p r i d>- te ž b i s s i lo v sred in i» N ajvečji n eg a tiv n i mo­ m ent,k i n as to p i v o d d a ljen o s ti _ n q od kon- 1P ° ca n o s ilc a , p r i ob težb i s s i lo na koncu, je 1 ,3 - k r a t v e č ji od maksimalnega pozitivnega momenta, k i n as to p i p r i ob težb i s s i l o v s r e d in i . V d ia ­ gramu ( s l ik a 2) je prikazan potek maksimalnih mo­ mentov na podlago, če po tu je s i l a vzdolž n o s i l ­ ca. Ekonomično je , da dimenzioniramo t i r n ic o za obtežbo v s re d in i in jo na koncu primemo okre­ pimo. Izd e lan je tu d i g ra f ik o n ,k i s lu ž i za prak­ t ič e n račun o k rep itv e . Računski p rim eri pa so po­ k a z a l i , da je območje,na katerem b i b i l e po treb­ ne o k rep itv e , ze lo k ra tk o . Raziskan je b i l tu d i v p liv ra z d a lje med dve- a ) 00 05 10 I S 20 7 -/ - 006% (na koncu n0SÜCQ) * s (/ / / / ‘ Pmax (pod silo) 11 1 1 P m P t Vp J P rJ ÜII 'J : 1 1 ' l, _ X lt JL r U oo '////////%#//. X -J-—1 V//////A %}, Vp P 1 2 3 <'*■ 5 6 7 X v s00517— -/Jmax ini pod silo )X M - i 'sym ' s / < - + p1max (podSt !o) 025 % 7 SI. 2: a) Orta maksimalnih p r itisk o v za ra z ličn e p o z ic ije s i l e b) Črta maksimalnih p o z itiv n ih in negativ ­ n ih momentov za ra z lič n e p o z ic ije s i l e . ma silam a na povečanje momentov v t i r n ic i in pri­ t is k na betonsko podlago. Pri obtežbi v sred in i oziroma zadostni ra z d a lji do konca n o s ilc a , ne pride do povečanj a maksimalnega pozitivnega mo­ menta = 0 ,25 P® s , k i je izračunan za obtež­ bo z eno samo s i l o , če je razdalja med silam a večja od a - -J-. s . Za p r is t isk e na podlago pa je maksimalna razd a lja a = -J-. s , k i še ne pov­ zroči povečanje maksimalnega p r itisk a pod obtež­ bo z eno s i l o . V s l i k i 3 je prikazana sprememba maksimalnega p ozitivnega momenta in p r it isk a v o d v isn osti od razd a lje a med silam a. Pri praktičnem dim enzioniranju t ir n ic e na e - la s t ič n i podlagi moramo u poštevati te k r ite r ije : a) da n iso prekoračene dopustne upogibne nape­ t o s t i v t ir n ic i; b) da n iso prekoračeni dopustni p r it is k i na beton; c) da n iso prekoračeni lo k a ln i p r i t i s k i v sin­ j in i va ljan ih profilov(ozirom a primerjalna napetost na zgornjem robu s to j in e ) . mi silam i na °o dolgem n o s ilc u (v sred in i) kot funkcija razdalje a. Glede na to je b ila izračunana k r it ič n a s i l a za I , IP in] [ p r o file s pripadjočimi žerjavnimi tirnicam i in za I p r o file brez sodelovanja tirn i­ ce® (Glej s l ik o 4 ! ) . Pokazalo se je , da za d i­ menzioniranje n iso o d lo č iln e upogibne n apetosti v jeklenem n o silcu , ampak n a p eto sti betona a l i pa lo k a ln i t la k i v s to jin i« Z vbetaniranjem no­ s i lc a dosežemo, da se zmanjšajo lok a ln i t la k i v s to j in i in n ap etosti v betonu. Kakšno je sodelo­ vanje betona pri nosilnem prerezu,kako se prena­ šajo p r it is k i in kakšna je njihova p orazd elitevv prečni sm er i,je težko p reso d iti,k er je mnogo od­ visno od same izvedbe. Poleg že omenjenih k r ite ­ r ije v za dim enzioniranje t ir n ic e na e la s t ič n i p o d la g i,je treba upoštevati,d a je obtežba odviaia tudi od dopustnih sp ec ifičn ih k olesn ih pritiskov. Pa glede na upogibne napetosti nosilca er ̂dop= 14C0 kg/cm' 2 glede na p ri t i s te na te ten ^ dcp= 70 kg/cm2 Pc glede na Idealni tla k v s to jin i erz = 1400 kg/cm2 in prim erjave med n jim i t e r iz s led k e ■ o p ra k tič n i uporabi teh metod za d i­ m enzioniranje t i r n i c na e la s t i č n i be­ tonsk i pod lag i, v bodoče b i b i lo ko­ r is tn o u g o to v iti predvsem, kakšni pro­ f i l i so za t i r n ic e na e la s t i č n i pod­ la g i n a jb o lj ekonomični. Že izd e lan e tab e le in grafikone b i b i lo tre b a raz­ š i r i t i tu d i za v a ljan e a l i zvarjene p ro f ile s pravokotnim jeklom k o t t i r ­ n ico : Predvsem pa b i b i lo tre b a m eri­ t i deform acije p r i p ra k tič n ih izved­ bah za rad i ugo tov itve v red n o sti c,Vse primere iz prakse, k je r so n a s ta le o - •kvare na t i r n i c i a l i pa so p o p u s tila s id ra , b i b i lo treb a r e g i s t r i r a t i in ra z is k a t i vzroke« R e š i t i je tre b a tu ­ d i vprašan je dopustnih n a p e to s ti be­ tona pod nosilcem za ra z l ič n e marke betona. Predvsem pa b i b i lo tre b a čim več računov s štev ilom podajnosti k n - t r o l i r a t i z r e z u l t a t i , k i b i j i h do­ b i l i po računu s polprostoram . Le s š tev iln im i primerjavami in z iskušnja- mi iz prakse bomo d o b il i prim ernejše napotke glede iz b ire š t e v i l a podajno­ s t i c. Ta članek je izv leček i z diplom­ skega d e la , izdelanega na I n š t i tu tu za jek lene k o n s tru k c ije Univerze v L ju b ljan i, Zaradi teg a uporaba v a lja n ih p ro f ilo v s specifič­ nimi žerjavn im i tirn icam i n i ekonomična, S id ra n je t i r n i c e v betonski tem elj računamo s pomočjo predpostavke,da prevzame s i l a v s id r ih c e lo tn e n a te g e ,k i b i n a s to p i l i p r i ob težb i s s i ­ lo v s re d in i a l i na koncu neskončno dolgega no­ s i l c a . R azdalja med s i d r i n a j b i b i l a p rib liž n o „ s" , k a r j e že omenjena zn a č iln o s t n o s ilc a . Na t a nač in je zago tov ljeno , da se za vsako p o z ic i­ jo s i l e , k i p o tu je po neskončno dolgem n o s ilcu , n ah a ja jo s id r a na področju, k je r b i se n o s ile c skušal d v ig n i t i od podlage. N adalje je dognano, da so dodatne n a p e to s ti v t i r n i c i in v betonu za rad i upogibnih deform acij samega betonskega tem elja , k i je prav tako n o s i­ le c na e l a s t i č n i pod lag i, neznatne, I I I . Z aključki Ta članek podaja l e k ra te k pregled dosedanjih načinov raču n an ja n o s ilc a na e la s t ič n i podlagi SEZNAM LITERATURE [ l ] Hayashi Theorie des Trägers auf elastische? U nterlage, B erlin 1921; [ 2] Wieghardt: Z e i ts c h r i f t fü r angewandte Ma­ them atik und Mechanik,1922, s t r ; 165; . ' [ 3] P flanz: Ingenieur Archiv, 1941, s t r , 201; [ 4] Pasternak Beton und Eisen, 1926, s t r . 166; [ 5] Habel: Bauingenieur, 1938, s tr« 76; [ 6] Ohde: Bauingenieur, 1942, s t r . . 99; [ 7] Marguerre. Z e i t s c h r i f t fü r angewandte Ma­ them atik und Mechanik, 1937, st314; [ 8] B iot: Jou rna l o f Applied Mechanics 4,1937; [ 9] Andree, Die S ta t ik des Kranbaues, B erlin 1925, s t r . 48; [10] Taschenbuch fü r Bauingenieure; H ütte I . 1949; [11] S tah l im Hochbau 1949; [12 ] E m sts Hebezeuge I . B erlin 1950; [iß] Fr icke; E&utechnik 1944, [14 ] Dobrovolny: P raznost a pevnost I I I . Praha 1947, s t r , 1326, Ing , Sve tko Lapa jne EK 624o073oll.043 METODE STATIČ NEGA RAČUNANJA DVOSTRANSKO PO D P R T IH PLOŠČ IN MREŽ P R I KO N CEN TRIRA NI OBREM ENIT VI Pobudo zamqj älandc .je d a la r e v iz i j a p ro jek to v p r i naslednjem prim eru; Most za ž e le z n iš k i t i r 6 .0 m razpona: p ro je k ta n t predvideva prečno r a z ­ š i r j e n j e k o n c e n tr ira n e te ž e bremena 3 .60 m. r e ­ v iz o r zah teva o k re p ite v , k e r znaša š i r i n a prečne­ ga r a z š i r i e n i a p o p re d p is u le 3 .20 m,. Kdo ima prmj Povsem ju rid ičn o tolm ačenje p re d p isa FTP za be­ ton in a rm iran i beton od 29, maja. 1947. to čk e 22: f 2 b3 ° b2 + 7 " r l Toda kaj p rav i k banu narava,, kakšno j e dejansko prečno r a z š i r j e n je bremena, kako g led a jo s t r o ­ kovn jak i n a to v p ra šan je? D ejstvo je . d a je p reč­ no r a z š i r j e n j e neprim erno v e č je , s p e c if ič n e obre­ m enitve to r e j m aniše, P r i r r o s to le ž e č ih razpon ih n a neskončno š i r o k i p lo šč i lahko p r ib l iž n o o c a i t mo nadomestno š i r in o p lo šče za enako razponu, v konkretnem prim eru 6 .0 m, Če b i u p o š te v a li ta 'dej­ s tv a . b i pač lahko m ars ik je p r ih r a n i l i m arsikako že lezo , V tem članku bom navedel v r s to metod in a v to r je v , k i obravnavajo omenjeno problem atiko, t e r iz v e d e l tu d i p rim erjavo med r e z u l t a t i ,V pro­ gramu članka so upoštevane metode te h le a v to r jev O lsen -R e in itzh u b e ria . Guvona. Guyon-M assonetta i n . Leonhardta t e r metoda n o s i lc a n a e l a s t i č n i podla­ g i (a l a Marcus) . P r i to n gre tu d i za razn e va­ r i a n te metod, b o d is i da u p o štev a jo t o r z i j o a l i pa n e . t e r za v a r ia n te računa z mrežami nam esto s Ploščam i. Ni b is tv e n o , a l i jemljemo za osnovo p lo ­ ščo a l i pa mrežo: v id e l i Toamo, da se da r a z l ik a u p o š te v a ti z zneskom to r z i j š k e odpornosti,« Ena p rv ih l i t e r a t u r so Leonhard to v a d e la i z 1, 1939 in 1 , 1940 (1 .2 )« Ta d e la obravnavajo mre­ ž a s te m ostove, p r i čemer prečna re b ra jamči i d ^ a prečno sodelovan je vseh n o s ilc e v , Metoda u co š te— v a ra z l ič n e to g o s t i g lavn ih in p rečn ih re b e r , ne upošteva pa t o r z i j e . Osnovni p r in c ip je t a , da se dana k o n c e n tr ira n a ob težba r a z d e l i v dva d e la en d e l ob težbe povzroča n a n o s i lc u i s t e n o tr a n je s i ­ l e , k o t .če b i b i l n o s i le c p ro s to le ž e č , d ru g i del ob težbe pa i s t e n o tra n je s i l e . k o t če b i b i l no­ s i l e c k o n tin u ira n n a nepodajnem prečnem rebru,. P rv i d e l obtežbe ie natančno t i s t i znesek, k o l i ­ k o r znaša p r ip ad a jo ča obtežba opazovanega re b ra . Drugi d e l pa ves o s t a l i d e l te ž e , Za raču n so to­ r e j o d lo č iln a š t e v i l a r a z d e l i tv e k o n c e n tr ira n e ­ ga bremena na posamezna re b ra (Q u erv erte ilu n g s­ zahlen fü r T rägerroste )- Leonhardtove k n jig e vse­ bu je jo v ta b e la h form ule, i z k a te r ih je možno s sorazmerno malo tru d a u g o to v iti š te v i lk e prečne r a z d e l i tv e bronen. Navedeni k o e f ic ie n t i so odvi­ s n i l e od enega samega š t e v i l a z. k i je pač od­ v isn o od glavnega razpona, prečnega r a z s to ja no­ s i lc e v t e r v z tra jn o s tn ih momentov g lavn ih n o s i l ­ cev -in p rečn ih n o s ilc e v , V posebnih tab e la h so navedeni p rim eri z o jačenim i robnim i n o s i l c i .Le­ onhard to v i r e z u l t a t i jasno dokazu je jo , da r o bni n o s i lc i z e lo močno trp e . medtem ko so vmesni pred­ vsem pa s r e d n ji n o s i lc i razbrem enjeni Erancoz Guyon je 1 . 1946 (3) o b ja v il r e š i te v d i f e r e n c i ja ln e enačbe za p lo šče , ne da b i upošte­ v a l t o r z i j o za k o n cen tr iran e ob težbe v po ljubn i to č k i p r i ra z n ih š i r in a h in v z tra jn o s tn ih odno­ s ih p lo šče . Nekaj podatkov p r in c ip a računa: \ w P č k 4 B y 4 E Rešitev:; m n 8 ~ n y b s in mx o " O Yn = ^ £ cos n ß + — (1 - — ) ( - l ) n ’ 1 n 8 ] + 2 v 8 . ' rr3 1 8 s - 1 ß 5 - n + 1 CnT sin n 3 + — (— — ------- -) (- 1 ) n3 l 4 3 7t3 10 vU - > P ri o dvajan ju fu n k c ij izpade iz ra z S tem izrazom je določena upogibnost prečnikov. Robni pogoji so . n a le ž iš č n ih s tran eh ; pove- sek S = 0 in upogibni moment M = 0 V n a p ro s tih s tran eh : p rečne s i l e T = 0 i n upogibni moment MO, V sk la jen je robnih pogojev zah teva izredno kompli­ c ira n e fu n k c ije z ve lik im š tev ilo m členov E o u rr i- e ro v ih v r s t , . Posamezni sestavni d e li končne deforma­ c i je so sledeči: 1) Enakomerna r a z d e l i te v te ž e bremena n a celo š ir in o ., :- 2) Naklon premice enakomerne r a z d e li tv e zaradi, e k s c e n tr ič n o s ti bremena i n 3) Z v it je premice za rad i prečnega upogiba pfo- v v_,see; Yn - A joosh y v 'B s in li y '+ Oy eos h j + v öos n i ß - y ) + By s in hy + 2 — —i r ~ ö7ö~ a ( n 2 )2 LA X j ' 1 . I. ’ Če vstavimo robne poboje, dobimo s iln o zamota­ ne i n dolge iz ra z e , s e s ta v lje n e i z v r s t posamez­ n ih členov» R e z u lta ti za K (deform acija - K x w povprečni) so naneseni v diagram ih i n navedeni v tab e la h . I z r a z i Z so o d v isn i od k a r a k te r is t ik e p lošče (mreže), to j e 0 s d a l je od p o lo ža ja s i l e i n po loža ja opazovanega p re reza . Za neskončne š i ­ roko ploščo so n a r is a n i diagram i . ( in formule) za v se potrebne n o tra n je s i l e , Mx, Mys, Mxy, tx in ty , To v e l ja za položaj, bremena y. s re d in i p lošče i n za položaj bremena n a enem zaključku p lo ščes k i se š i r i n a drugo s t ra n v neskončnost» Zanimi­ va je k a r a k te r is t ik a prečne r a z š i r i tv e , v znesku Lq = L X % . , Formule za upogibne momente, p r i po ložaju oremena v s re d i so sledeče. Končna d efo rm acija je to r e j vedno: enakomerna d efo rm acija x koefic ien t K, k i je ra z l ič e n za r a z l ič n e p o lo ža je bremena in za ra z l ič n e prečne o d d a lje n o s ti opazovanega p re reza . K oeficien ti K so v b is tv u podobnega značaja k o t leanhard tovi. r a z d e l i ln i k o e f ic ie n ti, . V rednosti K so nanesene v ta b e le in diagrame, in to za ra z l ič n e o d n o se ^ ra z l ič n e p o lo ža je bremen in r a z l ič n e opazovane p re reze . Po Maxwellu v e l ja t u r-eciproknost, da do­ bimo v p re rezu A za rad i bremena v B i s t i K k o t za o b ra tn i prim er: namesti.te v bremena v A, v p re re ­ zu B. Uporaba ta b e l i n diagramov je preprosta ,m anj­ k a pa r e š i t e v za neskončno š iro k o ploščo. I s t i av to r, L.M. Guyon je 1» 1950 o b jav ili,ko t n ad a lje v an je navedenega d e la š tu d i jo za torzijdeo odporne p lošče v članku: Galcul des p o n tsd a lle s (4) . Če upoštevamo to r z i j s k i v p liv , dobi diferenci­ ja ln a enačba sledečo obliko : = — [ l + -------] Try v / y / , ^ w Lo 2 a L . .4 • f.l + y \V e Lo L • — Try 2a -n - y My .= — (1 - r ) © J L 4 pri. po ložaju bremena na robu so formule sledeče- Mr TT 7 °4 - r - 4 ; 4 I ------ +2 Iff J -----------+ J ------ Bx4 Bx2 By2 By4 P E R ešitev ; w 1-7T2 Hm b4 m n 2 2 Xm Yn 1 1 *m E I b tt3 • s in m a Diagrami za K p re d s ta v lja jo razm erje med _pov­ prečno deform acijo in dejansko deform acijo.Guyon u p o ra b lja i s t i i z r a z K tudlza razm erje med dejan­ skimi upogibnimi momenti in povprečnimi upogitni- mi momenti. Popolnoma iste^diagram e in i s t e ta b e le , k o t j i h n av a ja p ro f . Guyon v Annales des P ots etC ha- u ssees, j e o b ja v il av to r Massannet v Memoarih AIPC 1. 1950 (5) . Toda Massonnet dodaja, svo­ je dopo ln itve sprem injajoč stopn jo to r z i j s k e od­ p o rn o sti p lošče oziroma mreže. Ker lahko s panco- jo ta b e l Guyona izračunamo take prim ere b re z to r- z i js k e odpornosti i n prim ere s s to o d s to tn o to r ­ z i jsko odpornostjo polne plošče,, lahko tu d i i n - te rp o liram o vse vmesne prim ere d e ln e to r z i j š k e od p o rn o sti posameznih re b e r m reže, I n te r p o la c i ja se ne .izv a ja lin e a rn o , temveč po posebni formuli. Iz v a ja n je t e form ule dokazuje Massonnet z e lo p re ­ gledno. Vsi r e z u l t a t i a v to r je v Guyona in M assonneta so p o sn e ti tu d i v B auingenieurju 1955, v č lanku av­ t o r j a S a t t l e r j a (7 ) . Članek d o p o ln ju je o p is re ­ z u l ta to v modelnih poskusov s. Poskusi se dobro škist- dajo s sp red aj navedenim i Guyon-Massonnetavimi di­ agram i. Kn.iiga O lsen -R ein itzhuber (Q\ r e š u ie dano na,- logo načelno na i s t i n ač in k o t Guycn-Massonnet. R e z u lta t i imajo o b lik o v r s t , s e s ta v l je n ih i z h i ­ p e rb o lič n ih fu n k c ij . Če vstavim o robne pogoje, n o stan e jo č le n i s t ra h o v i to zamotani t e r zavzame­ jo v e lik e komplekse. R e z u lta t i obsegajo ločeno v p liv n ic e za defo rm acijo , ločeno v p liv n ic e za Mx i n ločeno v p liv n ic e za My. V p livn ice za Mx dobi­ mo točno z r a z v r s t i t v i j o k o t d ru g i odvod deforma­ c i j e po X—u. Sam a v to r o p isu je , da r a z v r s t i tv e za momente mnogo te ž e konvergira jo k o t r a z v r s t i tv e za d efo rm acije t e r n a v a ja posebne težav e okrog p r i - jem a lišča s i l e , k j e r n a s to p a jo s in g u la r i te te .S in - g u la r i t e t e okrog p r i je m a liš č a s i l e r e š u je O lsen - Reinitzihuber z r e š i t v i j o d i f . enačbe p lo šče v d - stemu p o la rn ih k o o rd in a t. Za r a z l ič n e š i r i n e o - brem enilne s i l e n av a ja k n jig a ra z l ič n e v e l ik o s t i m aksim alnih upogibnih momentov, Te o s t i pa s e po­ ja v l ja jo p ro sto rsk o v en i sami to č k i , V d e lu je obdelan tu d i poseben prim er, k i u p o štev a prečno k o n tra k c ijo g rad iv a z v = 1 /6 . (Guyon-Massonnet prečne k o n tra k c ije ne u p o štev a ). Metoda z nosilcem n a e l a s t i č n i p o d lag i, P ise c č lan k a že d l i e časa u u o ra b lia auroksina- c i j o , k i te m e lji na Marcusovem n ač in u raču n an ja k rižn o arm iran ih p lo šč . Predvidevamo, da je p lo ­ š č a s e s ta v l je n a i z zap o red ja vzporednih tramov, po ložen ih z enega le ž i š č a n a drugo» V p re čn i sne- r i j e položen „ to g o s tn i" n o s i le c , k i povezuje tramove med seboj., Ta to g o s tn i n o s i le c je n o s i­ le c n a e l a s t i č n i p o d lag i. R eak c ije podlage pro­ t i n o s i lc u so premosorazmeme d e fo rm ac iji n o s il­ ca , to r e j p = k . S k e r je po zakonu d e fo r­ m acije ; - d4 S p / _ T = ------ — dobimo d ife r e n c i ja ln o enačbo; ^ dx4 . E J d4 S S ------------------7— R ešitev ; dušena n ih a n ja k dk4 A ef s in f + B e^ co s f + G e * s in f + D e ̂ cosf R e z u lta t i so znani i z d e l Japonca H a ia s h i- ja in Zimmermanove t e o r i j e raču n an ja t i r n i c (na e la ­ s t i č n i podlag i).. Za to metodo j e z n a č iln a karak­ t e r i s t i č n a d o lž in a 474""e J - L cf | — Problem raču n an ja p lo šč po navedeni metodi je v p ra v iln i i z b e r i to g o s t i p rečnega nadomestnega n o s i lc a . Za prim erjavo re z u l ta to v sem iz b ra l za to g o s t n o s i lc a to g o s t p lo šče , na š i r in o , k i pri­ pada p a ra b o lič n i vzdo lžn i d e fo rm ac iji plošče;'to­ r e j j = X 2 /3 L. S tem zneskom prečne to ge­ s t i dobimo p rav u s tre z n e r e z u l t a t e , prim erne za p rak tičn o uporabo; S i la v s re d i: P L . /---- “ f * X = — 5 M = MInax. y 2 e cos (f-+— ) 4 4 Rnax ~ .2 P e 1 cosi P linax - f -M ' = 0.323 EL M = PL . e s in f max ° Navedena metoda ne upošteva to r z i je ; 5e hoče­ mo u p o š te v a ti ugodnosti to rz i js k e n o s i ln o s t i , je to re j tre b a r e z u l ta te r e d u c i r a t i s primernimi fdt- t o r j i . (Za s i l o v s re d i k = 0,76 za s i lo na ro ­ bu k = 0 ,5 1 ) . Za o ž je p lo šče postane v p liv prečne deformaci­ je tako majhen, da ne ig ra b is tv en e vloge. Ge je s i l a nameščena v s re d in i mostu, lahko na podlagi predvidene enakomerne r a z d e li tv e bremena po. ce­ lem p re rezu izračunamo prečno deform acijo (Jp e č ­ n i = Jo X 2 /3 L). 0e poznamo vzdolžno in prečno deform acijo , lahko korigiram o diagram ra z d e li tv e p r i t is k o v . Na podlagi k o rig iran eg a diagrama lah ­ ko ponovno korig iram o r a z d e l i ln i diagram, r a z l i ­ ke bodo neznatne. Izkušn je k aže jo , da se povpreč­ n i p r i t i s k i v s re d in i zvečajo za 5 do 15 %, rob­ n i pa zm anjšajo za c a .10 do 30 %. Öe je s i l a nameščena ek scen tričn o , potem na o b liko deform acije b istveno v p liv a to r z i j s k a no­ s i ln o s t ce leg a p re reza . Namesto povprečne d efo r­ m acijske č r te dobimo naklonjeno premico, k i u - s t r e z a r a z d e l i tv i re a k c ijs k ih p r i t is k o v p lošče. Ta r a z d e l i te v p r i t is k o v u s tre z a momentu ekscen­ t r i č n o s t i Mupog. D ejanski moment ek sc e n tr ič n o s ti pa je v e lik o v e č ji , p r i sorazmerno d o lg ih ra sp o - n ih ce lo mnogokrat v e č ji od momenta re a k c ijsk ih p r i t is k o v . R azliko med dejanskim momentom eks­ c e n tr ič n o s t i bremena in momentom re a k c ijs k ih p ri­ tisk o v prevzema k o n s tru k c ija s svojo to rz ijs k o odpornostjo : M to rz . M celokupni = M upog + M to rz . Razmerje momenta re a k c ijs k ih p r i t is k o v in 1cr- z ijsk eg a ce leg a momenta izračunamo (s pogojem^a je defo rm acija enaka). D eform acija za rad i M to rz . S T o rz ijsk i moment p re reza na vsako polovico mo­ s tu : M to rz . 2 3 M to rz . 2 M to rz 2 • 2 bb?G b h 3 E G = 0.375 E A v L M torZT deformacija s = 9 ‘ b =T x ' T h = h 3 E L‘ ' od t o r z i -Se p L3 p L3 _3 L3 M upog deforma- S = 48 E h37T2= 4 E h 3~ 8 E 1? bS up“ ib a b 4b 2 n 3 M upog M upog = p x — X — = — p bÄ p = — ---------- 2 3 3 2 b2 M to rz , Iz pogoja: — ------L h2 E 3 L3 M upog ¥ E h2 b2 dobimo: M to rz 3 L2 M upog 8 b2 K orekcijo zarad i prečne deform acije b i lahko u p o š tev a li prav tako ko t p r i primeru obremenit­ ve v s re d in i p rereza , pa to po navadi n i važno. Ge imamo dano razm erje to rz ijsk e g a momenta in momenta re a k c ijsk ih p r it isk o v , j e s tem tu d i da­ no sorazm erje med e k sc en tričn o s tjo bremena, k i povzroča to rz i js k e n a p e to s ti , in ekscen tričnost­ jo , k i povzroča neenakomernost re a k c ijs k ih p r i ­ tisk o v . PRIMERJAVA REZULTATOV Da b i s i lahko u s tv a r i l podobo o tem, kakšne ra z l ik e nam d a je jo ra z lič n e metode in r a z l ič n i a v to r j i , sem s i n a r is a l diagrame re z u lta to v za nekaj primerov: A. prim er: Neskončno š iro k a plošča, obremenjena s koncen trirano težo v s re d in i . B. primer: V eno smer segajoča neskončna p lošča obremenjena;s koncen trirano obreme­ n i tv i jo na robu. Iz danih podatkov nisem mogel p r ip r a v i t i po­ polne ̂ prim erjave, na prim er: za ploščo b rez to r­ z i j e Guyon nima podatkov za neskončno š iro k e pb~ šče . Vzel sem to re j podatke za p lošče z ze lo ve­ l ik o š ir in o ; 0 - 1,495 in 0 = 3,162. Tudi Msu- ssonnet ima podatke l e za 0 = 1,500. Za primer­ javo z Leonhardtcm sem moral v z e ti n a j š i r š i p ri­ mer, osmih vzporednih n o s ilcev , t e r s i za­ b e le ž i t i r e z u l ta te n jegovih enačb za k r iž iš č a g lavn ih n o s ilcev s prečnikom. R ezu lta te sem r a ­ čunal za dva prim era; z = 2 in z = 10. Vendar nam bo tu d i t a aproksim ativna prim erjava nudi­ l a prav k o ris tn e podatke za prim erjavo med po­ sameznimi re š itv am i. Ugotovitve so sledeče: 1 . Deform acijska l i n i j a Guyona se z neznatno r a ­ z lik o pod obrem enitv ijo popolnoma sk lada z deform acijsko l i n i j o Olsena« To je tu d i do­ kaz za popolno p ra v iln o s t re z u lta to v ( v e - n i točk i 3 % r a z l ik e , s ic e r 0) 2. Upogibni moment in My je popolnoma neodvl- Hx * io'3 GUYON o ^ « H95 *279 +173 >50 -10 h39 GUY0No ft =3-162 +278 +40 -11 \7 GUYON1 -MASSONNET = 1500 +197 1+133 I +65 +30 +16 GUYON, - MASSONNET f*o o +197+184+159+132+105 +62 +35 +3 OLSEN -MOMENT +245+194+146+112+67 +51 +29 +15 +8 +4 +2 OLSENd) - DEFORMACIJA +204+181+160+131+105 +61 +35 +10 +2 ELASTIČNA P0DLA6AM +256+242+211 +127 +13 -11 -6 LEON HARDT Z *10 • 151 +270 +203 +96 -14 LEON HARDT 2 * 2 0 225 I +257 1+14-4 +28 \-18 L= <1 1/ GUYL '8 1/ ’» {I '4 3/ 495 162 '8 1,'2 3/'4 / YONî Z 0 4 (4 3,'2 7/ 0 f4 01 MERILO • My ' ORDINATE ■ 0 5 cm •• 25 *10 5 I GUYON,-ms Č ELASTIČNA PODLAGA \ GUYON, - 00_____ ü t fy *10~3 ' j I I $ $ n z 0 • f I f 4 $ Mx~* )9 yy / ° / 4 ) ' j / 'S M *& 1 ^3 - % * 1 1 *< m m m i irri 1111111111111111 u 11111111 u 11111111111 n i i m m 11 m n m i m m ZNAK : 0 ... BREZ UPOŠTEVANJA TORZIJE ZNAK• 1 . . . Z UPOŠTEVANJEM TORZIJE a. b POLOVIČNA ŠIRINA (SMER v) * L------------- RAZPON (SMER x) GUYON0 - 1495 +226 -8 -42 -15 \0 GUYONo i? - 3162 +218 -43 -5 +1 GUYON, J^T49S +159 -4 -21 JO GUYON, # * 0 0 +197 +81 +19 -11 -23 -25 -18 -2 OLSEN (4) +245+53 +6 -13 -21 -21 715 F 9 fš F3 -2 ELASTIČNA PODLAGA m +182+100+41 -22 -31 -8 Račun s prečnim nosilcem na e la s t i č n i podlagi J 0 „e vztraj.m om ent p lošče J prečnega n o s ilc a : J Q x ^/3 L Podatnost podlage: 48 E J . = 8 Zimmermannov 1'0 = ^ 4 E Jp 8 = 2,06 x t i X s in ( f , —) j Mjj = P(y ) ly ia x 2 4 P a j---- -g — My = M^max x l|2 x e cos, sen od razpona p lo šče , k a j t i z večanjem razpona n a ra šča h k ra t i tu d i r a z d e l i ln a š i r i n a ( a ) 3, Oba: O lsen in Guyon iz k a z u je ta v maksim alni o- s t i pod* bremenom popolnoma enak p o z i t iv n i Mx in My ! 4 . M otnje, k i i z v i r a jo iz d e js tv a , da n e k a te r i r e z u l t a t i n is o do ločen i z neskončno š iro k o ploščo, temveč l e delno š i r in o , so majhne, sk o ra j nezna tr­ ne«: 5, Ker Olsen natančno iz raču n a upogibne momente k o t d ru g i odvod deform acijske l i n i j e , j e z n je ­ govo ra z l ik o med mamentno č r to in deform acij­ sko č r to podana napaka Guyonove ap ro k sim ac ija Mx * 10'3 GUYQN* f = P 49S 1110 325 -18 -74 -39 -9 I-2 GUYONo J = 3 1 6 2 1110 M S -.14 tu 6 UYON1 J = 1-500 5 2 3 256 108 *42 *16 *S *2 GUYON1 ^ = 0 0 523 422 332 257 194 107 *5 7 *4 OLSEN -M O M E N T 6 5 2 426 298 216 159 87 *48 *12 *3 OLSEN - DEFORMACIJA 5 4 2 428 332 253 192 107 58 15 4 ELASTIČNA PO DLAG AM 1030 768 539 190 -6 2 LEONHARDT 1 = 10 *536 * 268 *6 4 22 -31 LEONHARDT Z = 2 *4 6 8 *132 -11 -2 6 L = L> h d '8 l fM H 4 3, 5 '8 1,/2 4 — GUYL '4 / /V -00 o 4 GUYONa - 3 -162 /2 2 0 L M y m M . POL t£N - M E R IL O - 6 UY0Nr 1- O R D IN A T E -O S cm M O ' 1 m - 5 t i i 4 c •Wa J j r .v / // /_______ 1 P ----------- M x 6U Y 0N ; fŠ ° ° — OLSEN — < w _< ELAST. PODLAGA- M y * 1 0 g u y o n b — AS l/ M x J — 6 r ^ ------ - " - v - Ši r i n a S fM r iiimiimiiiimiiiimiiimmiiiMiimiimmiiiiim ZNAK •• 0 BREZ UPOŠTEVANJA TORZIJE ZNAK ■ 1 Z UPOŠTEVANJEM TORZIJE * b POLOVIČNA ŠIRINA (SMER Y ) V ~ L RAZPON (SMER K ) GUYONo J * T 4 9 5 -291 -166 -4 5 *5 *13 *4 GUYONo i? = 3 / 6 2 O F 74 -116 Y8C GUYONi J - T 4 9 5 O -7 7 -4 7 -2 2 -9 -4 -1 GUYON1 ^ O -188 -254\-256 -231 i-156 -9 5 |-0 OLSEN (1) O -9 2 -71 -2 9 ELASTIČNA PODLAGA(0) O -143 -215 -223 -8 2 *10 Raoun s prečnim nosilcem na e la s t i č n i podlagi . Podajnost J Q , * v z t r a j moment p lošče J prečnega, nosilca, J 0 x /g L podlage. 48 E J, - A -------- — L y Zimmermannov L0 v 4 E J_ 8 - — — E — = 2 106 o. 2 P • ~č L pmax --------- p pmax x e oos E P(y ) x — 3 I S . u =— P X ----- X e s in E y 2 2,06 Guyon namreč privzema za r a z d e l i te v upogibnih momentov i s t i diagram , k i v e l ja za deform acije Konkretno znaša ta napaka v o s t i 20 % pre­ malo za M, v o d d a lje n o s ti pol razpona pa 20 % preveč, Ta napaka pa za prakso n i nevar­ na, s a j se arm atura v betonskih konstrukci jah medsebojno izp o p o ln ju je , 6, V pliv to r z i j e b istveno zm anjšuje v e l i ­ k o s t deform acij in upogibnih momentov Mx « i* ’ in to p r i primeru A za 29 % p r i primeru B za 53 % 124 RAZDELILNI FAKTORJI K ZA HOSCD OMEJENE ŠIRINE P RAZPON - L _ - m n ŠIRINA 2b 100 OBREMENITEV V 3/4 b PREREZ -b -3/46 -1/2 b -1/4b + 0 +1/4b +l/2b +3/4b +b PO HOOKU -1-25 -0-69 -013 +0-44 +too + 156 +213 *269 +325 GUYON.BREZ TORZI ŠE -0 9 6 -0 5 4 -016 +030 +0-60 +140 +208 +264 +360 GUYON-MASS. S TORZIJO +0454 +0534 +0-633 +0762 +0928 +1-129 +1350 +1570 +1741 O LSEN-R E h NITZH. M x +0370 +0-780 +1-740 OLSEN-R E P NITZH. S +0-445 +0920 +176 APROKSIMACIJA+0-100 +0-325 +055 +0-775 +1000 +1-225 +1450 +1-675 +190 - eup - 0 .36 - K = 1 +— = 1 + ---- — = 1 + 0 .9 = + 1 ,90 , + OdO J ' V 3 RAZDELILNI FAKTORJI K ZA PICGOO OMEJENE ŠIRINE f P RAZPON L n.„n ŠIRINA ~ 2 b ~ ĆUU OBREMENITEV V 3 /4 b PREREZ - b ~3/4b -l/2 b -l/4 b 4 0 +1/46 +l/2b +3/4b +6 PO HOOKU -1 2 5 -0 6 9 -0-13 +0-44 + 100 + 156 + 213 + 269 + 3 2 5 GUYON.BREZ TORZtiE -1-19 -0 6 5 -014 +0-41 +0-96 + 1-55 + 210 + 2-71 +325 GUYON-MASS. S TORZIJO +0-74 +0-86 +069 +0925 +0960 + 104 + 112 + 1-20 +130 OLSEN-R E h NITZH. Mx +0-67 +0895 +137 OLSEN - R Eh NITZH. S +0-79 +0-990 +1-24 APROKSIMACIJA+0678 +0-758 +0839 +0-920 +1-000 +1080 + 1161 +1-242 + 1322 - e - 3 /4 b - Po Hooku „ K = 1 + — = 1 + ---- -— = 1 + 2 .25 = 3 .25 , j b /3 1 1 1 .25 0 .3 b Aproksimacija: e=e== — — — =e=— -— p=0J43eO143=75b=aD75b ^ l+3/8(L/b)2 1+3/8.4^ - ®up - 0.1075b K = 1 + —— = 1 + ---- ---- = 1 + 0,322 = 1.322, 0.678 J b/3 7. Diagram deform acij in upogibnih momentov po me­ to d i e la s t ič n e podlage se ze lo dobro p r ile g a Guyonovim diagramom, k i ne upoštevajo to rz i je , toda s 7 odsto tkov n iž jim maksimumom diagrama deform acij ( in momentov Mx). V diagram ih p rečn ih upogibnih momentov za p r i ­ mere A in B sem n aše l nekaj n esk lad n o sti p r i ve­ l i k o s t i n eg a tiv n ih momentov po Guyonu-Massonnetu»- Nisem mogel u g o to v iti vzrokov. Jasn o je , da b i i~ stim deform acijskim lin ija m m orali u s t r e z a t i vsaj p rib liž n o i s t i d iagram i upogibnih momentov. To pa v prim eru B. n i n a k lju č je , r a z l ik a je b istvena , t r ik r a tn a . Vendar pa je popolnoma jasno , da t o r - z i js k a odpornost b is tv en o zmanjša negativne upo- gibne momente v p rečn i sm eri: V prim eru A na po­ lo v ico , v prim eru B ce lo na t r e t j i n o . N ad a ljn ja prim era s t a dve m ostni p lo šč i: 0» P lošča š i r i n e , k i je enaka razponu z obtežbo v 1 /8 š i r in e od roba znotra j. D. P lošča š i r i n e , k i je enaka p o lo v ic i razpona z obtežbo v 1 /8 š i r in e od roba z n o tra j . Diagrami r e a k c ijs k ih p r i t is k o v so izračunan i in n a r is a n i za prim ere brez t o r z i j e po Hookovem zakonu in po Guyonu, za kom binacije, k i upošteva­ jo to r z i jo : po Guyonu-Massonnetu, po Olsenu za robne točke in sred in o , in to za deform acijo in upogibni moment Mx, n a d a lje še za aproksim ativn i račun in u p o štev a j« to r z i jo . PRIMERJAVA REZULTATOV 1. Zaradi ze lo majhne prečne deform acije s t a s i r a z d e l i ln i l i n i j i po Hookovem zakonu in po Guyonovih diagram ih brez to r z i j e ze lo b liz u . 2. Guyonov-Massonnetov diagram ra z d e li tv e p r i t i ­ skov, k i upošteva to rz i jo , se sk o ra j popolno­ ma k r i j e z diagramom deform acij po Olsenu-Re- in itz h u b e r ja . 3 . upogibni momenti po Olsenu neko liko odstopajo od r a z d e l i tv e po defo rm acijsk i l i n i j i . Ocenje­ n a l i n i j a kaže na p r ib liž n o ra z lik o do 20% in to tako , d a je o s t momentov pod bremenom za c a 20 % v e č ja od deform acijskega zneska, v sradi- n in i p o lja pa okrog 20 % m anjša. 4. U poštevanje to r z i j s k ih momentov b istveno zmsrj- š a v e l ik o s t i upogibnih momentov, v konkretnih p rim erih za polovico in ce lo na dve p e t in i zneska, izračunanega brez to r z i j s k ih odporno­ s t i . 5. L in i ja naklona deform acije , izračunana po a - p roksim ativn i oceni za e k sc en tričn o s t v zne­ sku: "def 1 * 34 L raspon b ... 1 /2 š i r in e se tesno p r ile g a rezu ltatom Guyona-Massonneta in in Olsena. Prečne deform acije so neznatne. P r i la g o d ljiv o s t danih metod je v e lik a , Pred­ vsem imam v m is lih Guyon-Massonnetove diagrame, k i j i h lahko sprem injajoč to rz ijš k o odpornost pi~ lagodimo na mreže r a z l ič n ih p ro f ilo v in tu d i na polne p lošče, kakor na vmesne prim ere votlih p lošč Vse metode so preračunane na prosto ležeče p lo ­ šče . Ce imamo opravka z vpetim i a l i e la s t ič n o v - petim i, lahko dane formule brez posebnih težav prilagodim o e la s t ič n i v p e to s ti . Poiščemo s i na­ domestni p rosto le ž e č i razpon, k i nudi i s to po- d a jn o s t pod koncen trirano teže ko t dani e l a s t i č ­ no v p e ti v e č ji razpon. Tako dobimo u strezn o ka­ r a k te r is t ič n o š te v i lo 0 p ri Guyonu, „z" p r i Le- onhardtu. Na t e j podlagi določimo ra z d e li ln e č r ­ te p r itisk o v , oziroma ra z d e li ln e k o e f ic i je n te . S tem pa je naloga že rešena. Ge uporabimo metodo n o s i lc a na e la s t ič n i pod lag i, je r e š i te v š6 p re­ p ro s te jš a , k e r upoštevamo v p e to s t p r i računu po- dajnostne odpornosti K. T o rz ije pa ta aproksim a­ tiv n a metoda ne upošteva. Glede to rz i js k e n o s i ln o s t i so mnenja ra z l ič n a Na en i s t r a n i imamo trd i te v , da t o r z i j a povzroča izk lju čn o tan g en c ija ln e n a p e to s ti , g lavn ih v sme­ r i o s i pa nobenih. To v e l ja s toodsto tno za okro­ g l i , cevni p ro fil« Za k vadratn i po ln i p ro f i l b i se tega ne upal več t r d i t i : robovi se p r i d e fo r­ m ac iji morajo s te g n i t i , s re d in a pa ostan e krajša« Še manj b i pa mogli to t r d i t i za p lo ščo ,k i se za­ ra d i to rz ijsk e g a v p liv a znatno zvije«, Tabele in diagrami O lsen -R ein itžhuberja doka­ zu je jo obratno: R azd e liln a l i n i j a deform acij ne u s tre z a točno r a z d e l i ln i l i n i j i upogibnih momen­ tov . Upogibni momenti so pod samimi p r ije m a liš č i obrem enitev ce lo za ca. 20 % v e č ji od upogibnih momentov, b o lj o d d aljen ih od bremena, T o rz ijšk i v p liv i so v konkretnem prim eru to re j zm anjšali tako deform acije k o t upogibne momente, toda to zm anjšanje je p r i deform acijah več je k o t p r i upo­ g ibn ih momentih. Moje m iš lje n je g lede te g a ,a l i naj upoštevamo ugodne v p liv e to r z i j s k ih momentov v konstrukcij do iz ojačenega betona, je tak o le : Nedvomno - ima­ mo pravico u p o štev a ti vse red u k c ije , do k a te r ih pridemo na ta nač in , če so iz p o ln jen i določeni pogoji: a) T o rz ijsk e n ap e to s ti ne smejo p re k o ra č it i do­ pu stn ih n a p e to s ti . b) V prim eru, da p rek o rač ijo dopustne meje, je tre b a p red v id e ti diagonalno to rz ijs k o arm atu- 10* Tudi pravokotno mrežo, k i nima smeri g la v - 1 n ih to r z i j s k ih s i l , lahko priznamo k o t zadostno a rm iran je , vendar ne smemo v p o ln i m eri izkoristi­ t i dopustn ih n a p e to s t i za rad i d e fo rm a b iln o s ti , c ) T o rz ijsk i momenti n a s to p a jo samo za ra d i o b tež ­ be, k i n i s ta ln o nameščena (na m ostovih) , V ta k ih p rim erih , ko je p lo šča obremenjena s ta ln o z i s t im i t o r z i jsk im i momenti.moramo po do­ ločenem času vsekakor p riča k o v a ti to r z i j s k o popu šč a n je za rad i le z e n ja betona. P re re z i , k i so ar­ m iran i po g lav n ih l i n i j a h n a p e to s t i bodo tak o j prevzem ali v eč je m anente, to r z i j s k e obrem enitve se bodo zm anjševale, V ta k ih p rim erih b i pač p r i ­ po ročal, da b i u p o š te v a li nek i kompromis, k i n a j vzame za podlago l e delno to r z i j s k o to g o s t kon­ s t r u k c i j e (recim o 50 %)-. Iz p r ilo ž e n ih prim erov je jasno razv id n a p o t, po k a te r i lahko z a n e s l j i ­ vo ocenimo s re d n jo mero deform acij ozirom a re ak ­ c i j s k ih p r i t is k o v . Vse naše t e o r i j e te m e l j i jo na poskusih , P raksa in izk u šn je so najm anj to l ik o važne k o t sama t e ­ o r i j a . Vse navedene t e o r i j e so danes tu d i že do­ kazane. Članek ing« S a t t l e r j a v B auingenieurju in poskusi Leonhardta n av a ja jo v rs to m odelnih posku­ sov, k a te r ih r e z u l t a t i se sk lad a jo z te o re tsk im i g ra f ik o n i. Tudi p r i n as smo že n a p r a v i l i dva po­ skusa z m ostovi v n arav n i v e l ik o s t i , oba p lo šč a - s t a mosta, v K a p lji v S av in jsk i d o l in i in v Dom­ ža lah , so poskusno o b te ž i l i z obremenitvami. na robu hodnika, P r i t e j o b težb i so opazovali de­ fo rm acijo po c e l i š i r in i« M eritve so nam d a le po­ membne dokaze za v e lik o to r z i j s k o n o s i ln o s t t a ­ k ih ob jek tov , Ö lede l i t e r a t u r e in g led e metode, k i n a j ju p ro je k ta n t u p o ra b lja , mu pustimo svobodo. Če ne bo im el na razpolago l i t e r a t u r e , k o t je b i lo n» p r , z menoj 1. 1947 p r i s ta tičn em preračunavan ju H. E, Vuzenice, s i bo pač pomagal z navedenimi me­ todami n o s i lc a na e l a s t i č n i pod lag i p r i čemer bo even tua lno u p o š tev a l t o r z i jo . Če bo p ro je k ta n t im el p r i ro k i l i t e r a t u r o , jo bo pač u p o ra b il , Vsekakor pa je p rav , da se zanima, s kakšnim i predpostavkam i d e la , kakšne so možne napake p r i uporab i ene a l i d ruge metode. M islim , da je ve­ l ik o b o lj sodobna p r ib l iž n a r e š i t e v z deformacij­ skim i metodami, k o t pa p rec izen račun po p red p i­ su, k i je lahko ze lo d a le č od r e a ln o s t i , š e manj pa ra c io n a le n , Ekscentričnosti: za upogib: 1,36 1+16,7 7,7 cm e «j 7,7 100 0,077 Meritve, na eni stražil: na drugi s tran i: F ^ č . 1,60 mn drugič 1,55 mn povprečje 1,57 mm 1.30 mn . __’ . . e 1,57 1.30 mn 1 +— * ---------- 1,095 1.30 um J 1,435 e — ~ 0,095 J V konkretnem primeru je b i la to rz i ja nekaj manjša, ker je plošča delana votla. 2. Most čez Bolsko v Kaplji; P loščasti most iz o jače­ nega betona, kan tinu irn i čez t r i polja: 8,0 + 10.0 + + 8 ,0 m‘ Ker -ie srednji del e lastično vpet v sosedna, po lja , se nam merodajna podajnost zmanjša na 46 % po-, dajnosti prosto polpžene plošče, kur nam da nadomest­ n i razpon 7,70 m« Š irin a mostu 9,10 m. Ekscentričnost obremenitve: 3,90 m. Bo formuli: ^ to r z Hipog 3 . L2 = ---------p k 8 . t č 3 . 7,7s . 0,77 81 . . 4 ,552 1,07 Ekscentričnost za upogib: 3,90 x ■ 1 1 + 1,07 1,55 m ■1,55 1,59 = 1 ,0 2 Meritve na eni s tran i: na drugi: Prvič 0,59 0,04 0 ~ drugič 0,55 - 0 ,0 2 1 + — = — — Povprečje 0,57 + 0 ,0 1 J °*29 = 1 .97j - Q97 j Torzijski vp liv je dejansko malenkostno več ji, kot kaže račun. LITERATURA DOKAZI V.OBTEŽILNIH PREISKUŠNJAH,' PRAKTIČNI PRIMERI 1, Dr. in g . F. Leonhardt: Die v e re in fa c h te Bere­ chnung z w e ise itig g e la g e r te r T räg erro ste .Ber­ l i n 1939 - E m st & Sohn. 1 , Prej napeti most v Bolhovan Gradcu: p lo ščasti most razpona 90,0 m, š ir in e 6,0 m. Ekscentričnost obreme­ n itve: 1,36 m Bo formuli: Mtorz Mupog 3 . Ia ~ 8 ~ lß 902 S2 16,7 3. Dr. ing , F» Leonhardt: A nleitung fü r d ie ve­ re in fa c h te T rägerrost-berechnung . B erlin 1940 -E m s t & Sohn« M. Guyon: Oalcul des ponts la rg e s a p ou tres m u ltip le s s o l id a r is e e s par d es e n t r e to is e s , — Annales d es ponts e t chaussees, 1946« 4. M,Y« Guyon; C aloul des pan ts--dalles. Annales des ponts e t chaussees 1949« 5. Ch, Massonnet: Methode de o a lcu l des ponts a pou tres m u ltip le s ten an t campte de le u r r e s i ­ s tan ce a l a to r s io n ,M o ir e s AIPC - 1950,. 6. H. O lsen-F, R ein itzhuber: Die z w e ise itig g e la ­ g e r te P la tte« B erlin 1950 - E m st & Sohn. 7s K» S a t t l e r ; _Betrachtungen zum Berechnungsver- fahren von Guyon-Massonnet fü r f r e ia u f l ie g e n - de T rägerroste und Erw eiterung d ie se s V erfa­ h ren s auf b e lieb ig e Systeme« Der Bauingenieur 1955 (Hi 3 h Ing0 Jože Brus EK 551,482o212s3 (283,343»743) K O L IČ IN E SUSPENDIRANEGA MATERIALA;, PLAVAJOČEGA V SA V I MIMO RADEČ V LETU 1 9 5 4 Suspendirani m a te r ia l imenujemo t i s t i d e l trd ­ n ih snov i, k i se premika v tek o č i vodni m as i,n i­ h a jo č med dnom k o r i t a in vodno površino . Ko so dani pogo ji, da se t a p lavajoča trd n a masa sese­ da in začne p rem ikati po dnu vodnega k o r i ta , go­ vorimo o produ, k i ga tv o r i delno p re j omenjeni suspend iran i m a te r ia l, delno pa m a te r ia l, k i se za rad i h id ra v lič n ih pogojev v obravnavanem pro­ f i l u premika dosledno po dnu k o r i ta . To p o roč ilo obravnava, k o t j e razv idno iz naslova, samo do­ lo č i te v k o l ič in suspendiranega m a te r ia la v Savi, dočim bomo določiteiv k o l ič in proda premikajočega se po dnu k o r i ta o b d e la li posebej. Da bomo naše p o ro č ilo še iz p o p o ln i l i , bo tre b a o p ra v it i še ke­ mično in p e tro g ra fsk o an a liz o ’t e r d o lo č i t i g ra ­ n u la c ijo suspendiranega m a te ria la ; to pa bo i z ­ delano in o b jav ljen o v posebnem p o ro č ilu . Vzroke za suspendirano s ta n je trd n ih delčkov v vodi tolmačimo na ra z l ič n e nač ine . P o g lav itn i po­ goj za tako s ta n je je vsekakor izenačen je hidrav­ ličn eg a vzgona s težo trd n ih delčkov, na k a te re t a vzgon de lu je . S i la h id rav ličn e g a vzgona pa raz­ ja s n i samo v e lik o s t, "vzgona prem ikajočega se ma­ t e r i a l a v vodi; ne d a je pa nobenega pojasnila g le ­ de su sp en z ije same, V novejšem času nam skuša "tol­ m ač iti o b s to j su sp en z ije v vodi tu rb u len tn a me­ š a ln a t e o r i j a s t r d i t v i j o , da p r in a ša jo v r t in c i , k i se d v ig a jo iz con v e l ik ih k o n ce n trac ij (ob dnu), več m a te r ia la , k o t ga pada navzdol i z vodne po­ v rš in e , k je r je k o n ce n trac ija suspendiranega ma­ t e r i a l a majhna« Dim enzije, g o s to ta in o b lik a deL- cev, k i tv o r i jo suspend iran i m a te r ia l, prav ta ­ ko pa tu d i tem peraturne ra z l ik e v posameznih p la­ s te h to k a močno v p liv a jo na ra zp o re d itev zm avo- s t i , kakor tu d i k o n ce n trac ije suspendiranega ma- t e r i a l a po opazovanem vodotoku. Standardne o b li­ ke k o n c e n tra c ijsk ih k r iv u l j v posameznih m erskih v e r tik a la h l e redko srečavamo; prav tako l e red ­ ko naletim o n a pričakovani potek č r t enakih kon­ c e n tr a c i j v prečnem p ro f i lu toka. Dotok razn ih term aln ih vod z v iš jim i tem peraturam i„pritok od­ padnega m a te r ia la premogovnikov z ra z ličn im i stop­ njam i č išč e n ja premoga, nezadržano spuščanje pe­ p e la iz term oelek traren in druge in d u s tr i je , ne­ u re jen e s tru g e hudournikov, k i se iz te k a jo v S a ­ vo z močnim eroz ijsk im vplivom na p re tak a jo če o - zem lje, kakor tud i sam hudourniški značaj Save v opazovalni p o s ta j i - vse to nam nudi v sa j p d n iž ­ j i h p re to k ih podatke, k i j i h za zdaj še ne more­ mo z a je t i v m atem atičnih iz ra z ih , k o t j e to s to ­ r i l Dr. Techn. I . Bogardi za opazovanja na v e l i ­ k i madžarski ra v n ic i in vodotokih v n j ih n iž in ­ skem toku. Mislim, da b i podatki o suspendiranem m a te r ia lu naše Save v njenem teku po slavonsk i n iž in i lahko p o t rd i l i g o rn ji sk lep v sa j kar so t i ­ če p o razd e litv e k o n cen trac ij suspendiranega ma­ t e r i a l a v p ro f ilu , tako v n jegovi g lo b in i ko t š i ­ r i n i , Dosedanje m eritve na slovenskem d e lu Save so pokazale, da nam lahko l e pogoste in dobro od­ p ra v lje n e m eritve suspendiranega m a te r ia la p r i ­ kažejo obseg premika suspehdiranega m a te r ia la po t e j r e k i . Sklepanje glede k o lič in e i z opazovanj n a drug ih vodotokih ne da zad o v o ljiv ih rezultata? za to so v s i podatki tega p o ro č ila r e z u l t a t i d i ­ re k tn ih m erjenj in bomo n j ih v red n o sti p re v e r i l i z meritvami v le tu 1955, Iz d o lg o tra jn e jš ih m eri­ te v v i s t i h p r o f i l ih bomo poskušali i z v e s t i p r i ­ m erjave z obstoječim i ugotovitvam i v sv e tu , o z i­ roma p o s ta v it i nove sk lepe glede za k o n ito s ti p re­ mika suspendiranega m a te r ia la tu d i v n aš ih re ­ kah, upoštevajoč vse zgoraj imenovane v p liv e . ODVZEMANJE VZORCEV V VODOMERSKEM PROFILU V RADEČAH Za mesto dnevnega odvzema vzorcev smo i z b r a l i 6 . v e r tik a lo cestnega mostu čez Savo v Radečah, š te to od levega rečnega brega, na n izvodni s t r a ­ n i mostu, za to s tra n mostu smo se o d lo č i l i za - ra d i teg a , k e r j e v t e j le g i tu d i vodomerski pro­ f i l Save z lim nigrafam v desnem k r a j i š č u p r o f i l ^ i n pa za rad i la ž je g a ravnan ja z zajem alno posodg k i jo spuščamo z mostu v vodo» Za redno za jamarje vzorcev uporabljam o v tem p ro f i lu 1 1 s te k le n ic o za mleko, k i jo pred spuščanjem v g lob ino obdamo s p le ten o žično mrežo, k i ima na dnu u te ž . Mrežo s s te k le n ic o s p u s t i opazovalec v vodo n a v rv i in jo po tem, ko zajame vzorec t i k pod vodno g la d i­ no, dvigne na most» S tek len ico zapre z zamaškom, jo odnese v shrambo, k je r jo pozneje skupaj z drugim i stek len icam i a n a l iz i r a jo in d o lo č i jo ko­ l ič in o suspendiranega m a te r ia la v e n o ti vodne ma­ se , p re ta k a jo č se sk o z i p re rez p r o f i la , v k a te ­ rem smo v z e l i poskusni vzorec* Za zajem alno ko­ l i č in o 1 1 smo se o d lo č i l i za to , k e r sodimo, da j e prim em o za k o n c e n tra c ijo suspend iranega ma t e r i a l a , ugo tov ljenega v tem odseku Save»Za več­ je k o n c e n tra c ije uporabljam o zajem alne posode m anjše v seb ine k o t v našem prim eru (0 .5 - 0 .57)» Zajemalnega m esta v t e j m ostni v e r t i k a l i n i ­ smo s p ra n e n ili ves čas opazovanj, sp rem en ili smo l e čas red n ih dnevnih odvzemov vzorcev» Do 2« a p r i l a smo za jem ali vzorce ob 8*1, od teg a dne da­ l j e pa ob 13“ » Za to smo se o d lo č i l i potem,ko sno o c e n i l i ča s , k i je po treben , da p rid e susp en d ira­ n i m a te r ia l i z s v o jih g lav n ih nenaravn ih v iro v do opazovalnega m esta v Radečah« Gre tu predvsem za odvzeme p r i n iz k i in s re d n ji vodi, dočim smo p r i iz re d n ih v o d o s ta jih tu d i povedali š t e v i lo odvze­ t i h vzorcev» V tem drugem prim eru p rev lad u je su­ sp en d iran i m a te r ia l i z naravn ih virov» r a z l ik a v p re to k ih suspendiranega m a te r ia la med obratova­ njem in neobrazovan jam d o b a v ite lje v nenaravnega suspend iranega m a te r ia la je te d a j manj pomembna» Ko določamo čas za odvzeme, moramo predvsem pa­ z i t i na pravočasn i p r ič e te k opazovanj, s a j j e i z vseh iz re d n ih opazovanj razv idno , da k o n cen tra ­ c i j e h i t r e j e r a s te jo k o t p retok i-m aksim alna kon­ c e n t r a c i j a nastopa časovno dosledno pred maksi­ malnim pretokom ozirom a maksimalnim vodostajem , Vzrok temu je nedvomno nenadni povečani padec g lad in e in s tem povečani vodni sunek, k i dvigne i z t a l začasno d ep o n iran i su sp en d iran i m a te r ia l naravnega in nenaravnega izv o ra , za k a te re g a dvig p r e j š n j i padec g lad in e n i b i l zadosten» Jasno je, d a močneje v p liv a jo na povečanje k o n c e n tra c ij v p r ič e tk u n a raščan j a t u l i s tra n sk e p o ru š itv e h r i — b inskega m a te r ia la in d elovan je e r o z i je n a b l i ž ­ n je komplekse, k o t pa dotok suspend iranega mate­ r i a l a i z ce lo tn eg a padavinskega p odroč ja v maksi­ malnem pretoku vode skozi dani p ro f il« Za zajem anje vzorcev v celotnem p r o f i lu (po l­ ne m eritv e) t« j« za d o lo č ite v s re d n je p r c f i ln e k o n c e n tra c ije uporabljam o batom eter v seb ine ca 1 1 . u p o ra b lje n i batom eter j e i t a l i j a n s k e izd e lav e i n o b iča jn e o b lik e , k o t so v n ač e lu v s i bat omet- znani i z ra z n ih strokovnih ' p u b lik a c ij »Na ver­ tikalnem drogu p r i t r j e n a posoda s ho rizon ta ln im valjem xma na obeh s tra n e h dve zak lopk i, k i s t a v norm alni le g i z a p r t i z jeklenim i, p e re s i «Ko pri­ pravimo batom eter za odvzem vzorca, napnemo pe­ r e s i , dvignemo obe zak lopk i, tako da voda nemo­ teno te č e sk o z i v a l ja s to posodo« Ko smo d o seg li z batcmetram g lob ino , k je r želim o v z e ti vzorec, sprostim o o v iro , k i je zad ržev ala p e re s i , in za­ k lopk i se p o k r i je ta t e r za jam eta vsebino vode s suspendiranim materialom» Vsebino batom etra n a­ to p re lijem o v s te k le n ic o , k i jo oddamo v anali­ zo, Ta ze lo pogosto u p o ra b lje n i batom eter ima to s lab o l a s tn o s t , da zajema tren u tn o p re te k a jo o i vzorec suspendiranega m a te r ia la , k a r d a je lahko p r i k a lk u la c i j i s re d n jih p ro f i ln ih k o n ce n trac ij popolnoma napačno podobo. B o ljš i nač in zajemanja j e in te g r a c i j s k i , za k a te re g a uporabljam o tako imenovani in te g ra to r , k i ga po sv e tu že ze lo u~ p o ra b lja jo . P rin c ip in te g ra to r ja je tak le . Voda doteka v s te k le n ic o , k i je z a p rta v in te g ra to r ju» Za vtok s lu ž i jo u s tn ik i , k i se lahko m enjajo in re g u li­ r a jo h i t r o s t v toka v s te k le n ic o , tako da je ta enaka h i t r o s t i , s k a te ro se g ib l je voda v s t r u ­ g i na m estu, k je r je p o to p lje n in te g r a to r .Ko po­ topimo in te g ra to r do zaželene g lo b in e , je zap rt dotok skozi u s tn ik v s te k le n ic o za vzorec» N a to , izravnamo p r i t i s k v s te k le n ic i s p r itisk o m ,k i je o k o li in te g ra to r ja » Odpremo u s tn ik , voda v teka v s te k le n ic o , i z n je skozi oddušnik pa zrak« Ko je s te k le n ic a napoln jena, se autom atično zapre vtok v s te k le n ic o . Ko in te g ra to r dvignemo,odpre­ mo glavo in zamenjamo s te k le n ic o z d ru g o ,za no­ v i odvzem vzorca« Vzorec j e s tem p r ip ra v lje n za an a liz o . P opis, kako zajemamo vzorec z batom et- rom in in te g ra to r jem, nam kaže š e drugo p rednost s led n jeg a namreč, da nam odpade p r i tem p r e l iv a ­ n je vzorca s suspendiranim m ateria lem i z snemal­ ne posode v posodo, k i g re v analizo« Tako p re­ l iv a n je i z batom etra v s te k le n ic o zah teva še po­ seben l i j a k , k a r povzroča, da nekaj suspendirane­ ga m a te r ia la o b lež i na s ten ah batom etra in l i j a ­ ka, k a r ima za p osled ico najpačno določeno kamen— t r a c i jo»» To še z l a s t i opažamo piri zajem anju vzor­ cev s suspendiranim m aterialom v e č je sp e c if ič n e te ž e . P r i a n a l iz ir a n ju vzorcev i z batom etra je vidna r a z l ik a med prvo in drugo polov ico vzorca, če razdelim o vsebino , z a je to z batcmetram v dva" dela« Za zajem anje z batometrem potrebujemo tako kot za h id ro m etričn e m eritve b rz in čo ln , k i se pre­ mika ob n a p e ti vrvi. preko reke in to v merskem p ro filu » M esta odvzema vzoroev razdelim o po š i r i ­ n i in g lo b in i p r o f i la tako , d a dobimo s l ik o o po­ r a z d e l i tv i k o n c e n tra c ij v p ro f i lu , V našem mer­ skem p ro f i lu na Savi v Radečah merimo s ta ln o v 5 v e r tik a la h , k i se k r i j e j o z mostnimi v ertik a lam i Vg, Vg, Vg, V̂ 2 in V16. V vsaki v e r t ik a l i vzar- memo po 3-5 vzorcev v razn ih g lobinah, običajno na m estih m erjen ih h i t r o s t i v profilu«, Ker je mostna v e r t ik a la Vg tu d i mesto, k je r vsak dan red­ no in izredno jemljemo vzorce suspendiranega ma­ t e r i a l a , zajamemo p r i vsak ih po ln ih m eritvah tu ­ d i vzorec na m estu, k je r ga dnevno zajemamo» Re­ l a c i j a med k o n ce n trac ijo v Vg, k i jo označujemo s cQ, in s red n jo k o n ce n trac ijo v p ro f i lu nam d a je neko v red n o st, k i n i konstan tna za i s t i vo­ d o s ta j , vendar pa upoštevamo, da se p r i naravnem povečanju p re to k a G poveča tu d i s re d n ja koncen­ t r a c i j a in v o d v isn o s ti od tega tu d i koncentra­ c i j a v to čk i dnevnega odvzema vzorca, S tem p r i ­ znavamo tu d i neko o dv isnost med vodostajem in razmerjem ^ , k i pa smo jo v našem primerumo- r a l i r e š i t i na d ru g ih osnovah g lede na v e l ik del odpadnih vod, z l a s t i p r i n izk ih in s re d n jih vo­ dah. DOLOČANJE KOLIČINE SUSPENDIRANEGA MATERIALA (DOLOČITEV KONCENTRACIJE) V SAVI Zaradi v e lik eg a š t e v i l a vzorcev (844) smo za d o lo č ite v k o lič in e suspendiranega m a te r ia la v ko», l i č in s k i e n o ti vode u p o ra b lja li razmeroma h i t r o in namenu dovo lj u strezn o metodo, t . j . metodo f i l t r i r a n j a sk o z i f i l t e m i p a p ir . Po preizkušnjah f i l t e m e g a p a p ir ja določene kakovosti smo ugoto­ v i l i , da p r i a n a liz ir a n ju vsebine 1 l i t r a p r i razmeroma v e l ik i k o n c e n tra c ij i suspendiranega ma­ t e r i a l a (do 500 g/m3) zadošča, če sušimo f i l t e r 1 1 /2 u re v te rm o sta tu p r i 100° C. Sprememba f i l - te m e te ž e p r i nadaljn jem su šen ju n i znatna in ne v p liv a na r e z u l t i r a jo č o težo suspendiranega m a te r ia la , n i t i p r i vzo rcih z majhnimi koncentra­ c ija m i. Opaznejše so ra z l ik e , če sušimo manj k o t 1 1 /2 u re , k a r posebno v p liv a na vzorce m alih k o n cen trac ij» Kot n a jp rim ern e jš i nač in d e la p r i f i l t r i r a n j u g lede na obseg te rm o sta ta in e k s i— k a to r ja smo i z b r a l i h k ra t i f i l t r i r a n j e 15 vzor­ cev in temu prim em o tu d i p r i r e d i l i d e lo v läx>~ r a to r i j u . Jasno je , da b i se p r i o bsežnejših a - n a l i zah lahko l o t i l i tu d i neprek in jenega a n a li­ z i r a n ja , za k a r pa b i p o treb o v a li še drug t e r ­ m ostat, da b i onemogočili prenos -vlage iz mokrih f i l t r o v na že delno suhe f i l t r e . Ker je b i lo tre b a s te k le n ic e za zajemanje no­ v ih vzorcev čim prej i z p r a z n i t i , smo prav p r i a - n a l iz i r a n ju vzorcev i z Radeč m orali r a z d e l i t i d e lo na f i l t r i r a n j e , k i smo ga o p ra v lja li na t e ­ renu , in te h ta n je , k i smo ga o p ra v lja l i v labo­ r a to r i j u v L ju b lja n i. P r i a n a liz ir a n ju vzorcev i z d rug ih opazovališč ne delamo takoj tam izv e ­ demo ce lo tn o an a lizo v L ju b lja n i, kamor p rip e­ ljem o vzorce v zajem alnih oziroma tra n sp o r tn ih posodah. Popolnoma oprem ljeni te ren sk i p o s ta j i s kompletnim lab o ra to rijem , k i b i b i la zmogla o- p r a v i t i ce lo tno an a lizo z a je t ih vzorcev, b i se­ veda d a l i prednost pred našim načinom d e la , toda oprema te ren sk ih la b o ra to r ije v je predraga g le ­ de na to , da naloge, k i j i h imajo te postaje ,n i­ so t r a jn e . Način d e la p r i določanju k o n ce n trac ije je na­ s le d n ji : L ab o ra to rij v L ju b ljan i osuši 70 f i l ­ tro v , jim odtegne vlago in j i h s te h ta . Nato v lo ­ ž i t e f i l t r e , k i imajo na robu s svinčnikom vpi­ sano š te v ilk o , v k arto n asto šk a tlo s 70 p rek ati. Te š te v i lk e „v p iše jo tu d i na poseben seznam"ana- l i z a vzorcev k a ln o s ti , k i ga p o lo ž ijo v š k a tlo . V t a seznam v p iše jo v la b o ra to r i ju poleg š t e v i l ­ ke f i l t r a še težo prazne epruvete in težo epru­ v e te s posušenim f iltro m , kateremu smo odtegni­ l i tu d i vlago v e k s ik a to rju , Kot sem že p re j o - m enil, sušimo f i l t e r v term ostatu 1 1 /2 u re in ravno to l ik o časa smo p o s t i l i f i l t e r v ek sik a­ to r ju , i z ka terega smo ga nato d a l i v epruveto z že določeno težo , epruveto z a p r l i in jo ponovno s te h ta l i» Če odbijemo težo epruvete, dobimo te ­ žo praznega f i l t r a . Opremljeno šk a tlo s p rip rav ljen im i 70 f i l t r i dostavimo opazovalcu, k i opravi delno an a liz o vzorcev, k i j i h je zajemal v določeni dobi k o t dnevne oziroma izredne vzorce na stalnem mestu v v e r t i k a l i Vg, Od časa do časa opazovalec f i l t r i ­ r a zbrane vzorce skozi f i l t r e , k i j i h je p re je l v š k a t l i , V podatkih o določenem f i l t r u navede p o ­ d a tk e o zajetem vzorcu, k i ga f i l t r i r a skozi t a f i l t e r » To so podatki o le g i in času za je teg a vzorca t e r o njegovi natančn i v seb in i, k i jo do­ ločimo, če prelijem o vzorec v menzuro prav pred f i l t r i r a n je m . Po izvedeni f i l t r a c i j i opazovalec grobo o su ši f i l t r e s sedimentom in j i h z lo ž i v k a r to n a s to šk a tlo , Po o p rav ljen i f i l t r a c i j i 70 f i l t r o v p o š lje šk a tlo s priloženim popisom v la ­ b o ra to r ij v L jubljano, V la b o ra to r i ju dokončano analizo,, F i l t r e n a jp re j sušimo 1 1 /2 u re v t e r ­ m ostatu in jim odvzamemo vlago v e k s ik a to r ju , ko smo j i h t j a v lo ž i l i za 1 1 /2 u re , Iz e k s ik a to r ja p rid e jo f i l t r i v epruvete, k i smo jim p re j dolo­ č i l i težo , in nato j i h skupaj z epruvetam i s te h ­ tamo, Ko odštejemo težo epruvete, dobimo težo f i l ­ t r a s suspendiranim m aterialom . Ko sedaj odšteje­ mo od tega težo samega f i l t r a , nam je znana neto te ž a suspendiranega m a te r ia la , Ta ne to te ž a , re ­ duciran a s k o lič in o a n a liz ira n e vode, nam da te ­ žo suspendiranega m a te r ia la v 1 l i t r u vode, po­ množena s 1000 pa k o n cen trac ijo vode v gramih na 1 m3» P ri a n a liz ir a n ju vzorcev poln ih m eritev o p ra - v ino ce lo tn o an a liz o v la b o ra to r i ju v L ju b lja n i „ Postopek p r i delu v la b o ra to r i ju je v n a č e lu i - s t i , vendar dodirno, da je ta, n ač in d e la b o l j š i od zgora j opisanega. Zgoraj o p isan ' n ač in d e l j e ­ nega a n a l iz i r a n ja n a te re n u in v l a b o r a to r i ju i ma mnoge p o m an jk ljiv o s ti v p rim eri z a n a liz o , o- p rav ljen o v la b o ra to r i ju , V elika p o m an jk ljiv o st takega d e la je zn a ten časovni p resled ek med teh ­ tanjem f i l t r a , samim f i l t r i r a n je m in ponovnim tem tanjem f i l t r a skupaj s suspendiranim m ateria lom . P ren ašan je in zad rževan je f i l t r o v na m estih z raz­ n o ličn o sto p n jo n a s ič e n o s ti z v lago povzroča sp re ­ m in jan je volumna f i l t e m e g a p a p i r ja in s tem t r ­ gan je t e r odpadanje p a p irn ih v laken . Izguba te že f i l t r a d a je n e p ra v iln e v re d n o s ti za te žo suspen­ d iran e g a m a te r ia la , k a r opazimo predvsem p r i č i ­ s t i h vodah, V prim eru Radeč s s red n jo p ro f iln o k o n c e n tra c ijo 161,8 g/m3, v p liv spremembe te ž e f i l t r a , k i znaša 3- 5 /ig (p r i oa-29 težkem f i l t ru ) ne u č in k u je b is tv en o na težo suspend iranega ma­ t e r i a l a , P r i a n a l iz i r a n ju vzorcev v l a b o r a to r i ju ne opažamo ta k ih d o s led n ih izgub v te ž i f i l t r a , Ker pa potrebujemo p r i tem nač inu d e la v e lik o šte­ v i lo s te k le n ic in k e r j e pomen, k i ga ima izguba v t e ž i f i l t r a p r i o b s to je č i k o n c e n tra c i j i Save v Radečah razmeroma majhen, smo b i l i vendar p r i s i ­ l j e n i u p o ra b it i v Radečah t a n ač in a n a l iz i r a n ja , Z a n a liz o vzorcev k a ln o s t i smo d o lo č i l i vse­ b ino suspend iranega m a te r ia la V m3 vode, ČSe za jamemo vzorce v en i to č k i p ro fila ,, poznamo kon­ c e n tr a c i jo v t e j to č k u Če zajamemo vzorce po oe- lem p r o f i lu in s i c e r v čim krajšem časovnem ra z ­ dobju , dobimo podatek o r a z d e l i tv i k o n c e n tra c ij po celem p ro f i lu enako, pa tu d i s re d n jo p ro f iln o k o n čen trač i j o. I z s re d n je p ro f i ln e k o n c e n tra c ije in p re to k a dobimo p re to k suspend •'ranega m a te r ia la : s a . Ofa Öe b i h o te l i d o lo č i t i s re d n ji dnevni p re to k suspendiranega m a te r ia la , b i m o ra li u g o to v i ti p ro f i ln e p re tek e suspend iranega m a te r ia la za vse dnevne in te rv a le , k e r so spremembe k o n c e n tra c ij m<=d dnevom ce lo p r i enak ih v o d o s ta jih v e lik e ,K o ­ so že ehk ra tn a dnevna m erjen ja v celem p r o f i lu n e iz v e d ljiv a , smo i s k a l i zvezo med sred n jo pro­ f i l n o k o n c e n tra c ijo in k o n ce n trac ijo v to č k i dne­ vnega odvzema vzorcev , to je v v e r t i k a l i Vg»Pri m eritv ah na Savi v Radečah smo u g o to v i li , d a se p r i n a rašča n ju vode k o e f ic i je n t ĉ /C q p r ib l iž u ­ j e 1 .0 in da je n jegova s re d n ja v red n o st lu l* P r i upadanju vode se dvigne v red n o st k o e f ic ie n ­ t a Cjj, na. 1 ,40, O čitno je , da povečani padec g la d in e ° p r i n a ra šča n ju povzroča dv ig sesed leg a suspendiranega m a te r ia la p ro t i g l a d in i ,p r i če­ mer je k o n c e n tra c ija po c e l i g lo b in i sk o ra j iste, P r i upadanju vode povzroča zm anjšani padec g la­ d in e h i t r e j š e sesedan je suspendiranega m a te r ia la in večan je k o n c e n tra c ij^ p ro t i dnu, tako d a je m esto s re d n je k o n c e n tra c ije b l iž e dnu k o t te d a j, ko voda n a ra šča . Zgoraj označena k o e f ic i je n ta p re d s ta v l ja ta s ta n je k a ln o s t i , ko so g lavn i v i r i suspendiranega m a te r ia la p o s led ica e ro z ije /V na­ da ljn jem označujemo t a m a te r ia l k o t m a te r ia l iz naravn ih v i r o v . ) . Drugi odnosi med in aQ na­ s to p i jo p r i n iz k ih in s re d n jih vodah p r i časovi o razm aknjenih spremembah v o d o sta jev . P r i tem s t a n ju .iz h a ja su sp en d iran i m a te r ia l izk lju čn o iz,od­ padnega m a te r ia la in d u s t r i j e in rudnikov. (V po­ p isu označujemo t a m a te r ia l k o t m a te r ia l i z ne­ naravn ih v iro v .) Iz več jeg a š t e v i l a m eritev p r i nizkem in srednjem v o d o sta ju smo u g o to v ili koe­ f i c i j e n t 3 ^ 1 .7 0 in sicer za čas , ko s e p a ra c ije ne °o o b ra tu je jo . ' ' , , SP “ co 0^ = Qm °in c ---- - p 1 .70 , Sja - 1 .7 0 . cQ . Ofo Go V g o rn jih iz r a z ih pomeni: °o = k o n ce n trac ijo v Vg v 'd o b i, ko suspend iran i m a te r ia l i z s e p a ra c ij še n i dosegel merske ga p r o f i la . ; : Cjjj - s re d n ja p ro f iln a k o n c e n tr a c i ja 'v času za­ j e t j a vzorca. Ojjj =. s re d n ji dnevni p re to k vode. SQ = p re to k suspendiranega m a te r ia la v Vg. Sjjj - s re d n ji p re tok suspendiranega m a te r ia la v merskem p ro f ilu . I z p rim erjave pretokov suspendiranega m ate r i­ a la v času, ko su sp en d iran i m a te r ia l, i z s e p a ra ­ c i j še n i dosegel m erskega p r o f i la , in pa p re to ­ kov suspendiranega m a te r ia la , k i j e z a je l tu d i odpadni m a te r ia l i z s e p a ra c ij premogovnikov, smo d o b i l i razm erje —i-« Za iz ra ču n p re to k a sospai- 1 .33 d iran eg a m a te r ia la , k i v seb u je tu d i odpadni ma­ t e r i a l i z s e p a ra c ij , dobimo sed a j iz r a z t ■ Sm = 1 .33 . 1 .7 0 • c0 Om Da b i d o b i l i o p re toku suspend iranega m ateri­ a l a n a jv e r je tn e jš o podobo, smo iz v e d l i račun tu ­ d i v o b ra tn i sm eri, t . j . i z določene k o n cen tra t c i j e cQ v Vg in v dob i, ko je s e p a ra c ijš k a od­ padna voda že d o seg la m erski p r o f i l , smo ugoto­ v i l i v rednost \ , % ' °m ^ 1 *1° * °o ®m . ' 1 • ' .1 k i p re d s ta v lja s re d n ji p re to k suspendiranega ma­ t e r i a l a v času ko p re ta k a m ersk i' p r o f i l v Rade- Sah ves su sp en d iran i m ateria l., k i ga lahko priča­ kujemo iz nenaravn ih v iro v , Analogno k o t p re j do­ bimo za s re d n ji dnevni p re tok suspendiranega ma­ t e r i a l a in čas, ko s e p a ra c ijs k i odpadki ge n iso d o seg li merskega p r o f i la 1 ^m i 7Š3° * Go p r i čemer pa o0 sedaj p re d s ta v lja merjeno km cen- t ra c i jo vzorca v Vg v tren u tk u , ko skozi p ro f i l teče tu d i su sp en d iran i odpadni m a te r ia l i z sepa­ r a c i j . Iz tako do ločen ih s re d n jih dnevnih pretokov suspendiranega m a te r ia la smo d o lo č i l i povprečni dnevni p re tok suspendiranega m a te r ia la , up o šte­ vajoč čas o b ra to v an ja s e p a ra c ij . P r i 13 urnem o - b ra tovan ju s e p a ra c ije in znani k o n c e n tra c ij i c0 v Vg merskega p ro f i la , določeni i z z a je teg a vzor­ ca ob 8*1 z ju t r a j (ko suspend iran i m a te r ia l i z se­ p a ra c ije ge n i dospel do merskega p r o f i l a ) , Sm = 2.07 S0 = 2,07 . Cq.C^ kar nam da povprečni dnevni pre tok suspendirane­ ga m a te r ia la p r i srednjem vodostaju in 13 urnem obratovanju s e p a ra c ije v prim erih ko zajemamo vzoroe ob 13^ (od 2 .a p r i l a d a l je ) , dobimo analog­ no gornjemu povprečni dnevni pre tok suspendirane­ ga m a te r ia la p r i 16 urnem obratovanju s e p a ra c ije = S0 = 1.01 . cQ Upoštevajoč p re jš n je ugo tov itve , da je p r i na­ glem n a raščan ju Qm _ in p r i naglem upadanju — = 1.40 , smo d o lo č i l i povprečne dnevne p re to - o ke suspendiranega m a te r ia la skozi m erski p ro f i l v Radečah za ce lo l e to 1954, V spodnji ta b e l i podajamo pregled pretokov suspendiranega m a te r ia la za le to 1954, razpore­ jenega po dekadah. P ri p rim erjav i z ustrezn im i v o d o s ta ji j e dobro razv idna nezak o n ito st med spre­ membami vodostajev in spremembami pretokov sus­ pendiranega m a te r ia la , h je iz ražen a v cm Q, v m3/sek v kg /sek V naslednjem grafikonu podajamo potek sred ­ n j ih dnevnih k o n cen trac ij in s re d n jih dnev­ n ih pretokov suspendiranega’ m a te r ia la Sm v me­ secu ju n iju zarad i prim erjave s srednjim i u rn i­ mi koncentracijam i in srednjim i urnim i p re to k i suspendiranega m a te r ia la , nastopajočim i v časov- I . dekada I I . dekada I I I . dekada h G ^m h Q ^m h Q Januar 2 70.0 10.0 9 81.5 13.0 10 83.8 14.5 Februar - 9 57,0 8 .0 0 37.3 12.3 12 98.7 24.9 Marec 138 459.4 98.1 66 221.6 25.5 84 278.1 41.8 A p ril 68 223.3 10.8 34 135.3 3.2 34 140.2 18.0 Maj 184 312.3 171.0 121 395.5 36.4 77 254.4 8 ,9 J u n ij 167 560.3 429.9 80 234.5 12.6 71 240.8 30.0 J u l i j 94 309.9 29.1 81 257.8 25,5 74 249.2 24.7 Avgust 32 128,9 6 .1 38 145.3 15.9 23 108.9 11.5 September 13 89.2 5 .3 10 81.8 3 .4 31 225.8 54.5 Oktober 77 250.5 44.5 42 155.9 7 .3 40 132.2 30.2 November 44 162.8 7.6 128 444.5 187.5 57 196.3 9 .8 December 46 165.4 6 .3 153 517.8 153.5 75 250,5 12.7 9900 i Šestm esečni p re to k Devetmesečni p re to k S red n ja l e tn a k o n c e n tra c ija v to čk i Vß Najmanjša k o n c e n tra c ija l e t a v to čk i Vg N ajvečja k o n c e n tra c ija l e t a v to čk i Vg Povprečna l e tn a k o n c e n tra c ija merskega p r o f i l a % S°o Nco V°o = .11.5 kg/S = 7 .0 "■ = 161.8g/m3 = 0 .9 ” =5008,0 " Cĵ — 195. 8 P reg led p re tokov suspend iranega m a te r ia la za mesec j u n i j 1954 in p rim erjav a s pretokom v dneh 4 . — 6. VI. 1954 kaže n a v e lik o k o lič in o suspen­ d ira n e g a m a te r ia la , k i j e v teh dneh te k e l sko­ z i m erski p r o f i l v Radečah (372287 ton) p r o t i oe- lotnem u mesečnemu p re to k u suspend iranega m a te r i­ a l a (412387 to n ) . V e lik i p ren o si susp en d iran eg a m a te r ia la o p r i l i k i h i t r i h p o ra s to v v o d o s ta jev k a ž e jo , d a na le tn e k o l ič in e susp en d iran eg a ma­ t e r i a l a b o lj v p liv a jo p o g o sti nenadni p o ra s t i vo­ d o s ta je v p r i n i ž j i h s re d n jih l e tn ih vodah k o t pa v i š j e s re d n je l e tn e vode z malim š tev ilo m k o n ic . S sum iranjem dnevnih pre tokov su spend iranega m a te r ia la smo u g o to v i l i n jegov l e t n i p re to k , k i j e zn aša l v l e t u 1954 1 ,394 .886 ton . Na pod lag i p re c e jš n je g a š t e v i l a iz re d n ih vodosta­ je v , k i so n a s to p i l i v l e t u 1954, lahko trd im o, d a moramo im e ti t a l e t n i t r a n s p o r t za nadpovpre­ čen, povprečno l e t o b i o c e n il v Radečah na 3,GOQOGO do 1 ,200 .000 ton suspend iranega m a te r ia la , p r i če­ mer pa b i b i l sp re m e n ljiv p risp ev ek iz nenaravnih v iro v ( i n d u s t r i j e in ru dn ikov), k i j e od v isen od e k s p lo a ta c i js k ih postopkov in k a p a c i te te naprav . N a d a ljn ji z n a č i ln i pod atk i o premiku su sp en - d ira n e g a m a te r ia la sk o z i m erski p r o f i l v Radečah za l e to 1954 so: S red n ji l e t n i p re to k susp .m at. Ss = 4 4 .23 kg/S N ajm anjši p re to k 9 .X I. ob 13°° Sjj = 0 .2 0 " N a jv e č ji p re to k 5 .VI. ob 5°° Sv = 8236.0 " S re d n ji m ali p re to k bsn -L/ S red n je v e l ik i p re to k Ssv = 1072.9 ” Trim esečni p re to k S3 = -24 .0 " Qm ....— = 1.209 S°o Vrednost teg a k o e f ic i je n ta kaže, da je manjš( k o t se n a sp lošno n av a ja v l i t e r a t u r i , t . j . 1 .30 če tu d i p r i tem iz b i r a jo točko dnevnih zajemov v m a tic i s tru g e , k je r , je -p rav ilo m a površinska kon­ c e n t r a c i ja n a jv e č ja . Seveda je n aša v rednost r e ­ z u l t a t s ta n ja v l e t u 1954, pričakujem o pa v nor­ malnem l e t u kvečjemu zm anjšanje teg a k o e f ic i je n ­ t a . Da b i d o lo č i l i p rispevke posameznih industrij- sk ih in ru d n išk ih o b ra tov , smo m e r i l i v 1. 1954 k a ln o s t M edije v. Zagorju in S av in je nad Zidanim mostom t e r spomladi 1955 iz v e d l i še s im ultane m eritv e n a vseh p re to k ih iz t rb o v e l js k ih o b r a ­ to v . MEDIJA V V0D0MERSKEM PROFILU ZAGORJE S red n ja p ro f i tn a k o n c e n tra c ija p r i s re d n jih v o d o s ta jih znaša v času o b ra to v a n ja s e p a ra c ije = 1620 g/m3» dočim pade v času , ko se p a ra c i­ j a ne o b ra tu je n a = 800 g/mS. Razmerama moč­ n a k o n c e n tra c ija p r i o b ra to v an ju s e p a ra c ije po­ v zroča n a s ič e n o s t vode s suspendiranim m a te r ia ­ lom in s tem njegovo sed im en tac ijo , k i ga pa raz­ merama č i s t a voda te d a j , ko s e p a ra c i ja ne d e lu ­ je , z o p e t’dv igne in t r a n s p o r t i r a v o b l ik i sus­ p e n z ije . P re to k suspend iranega m a te r ia la znaša p r i srednjem p re to k u vode S = 2.38 kg/S ; to ko­ l i č in o smo tu d i u p o š te v a li za_ u g o to v itev le tn e ­ ga p re to k a suspend iranega m a te r ia la . Ker m eri­ te v p r i v is o k ih v o d o s ta jih v tem p r o f i lu nismo o p r a v l j a l i , nimamo k o l ič in e suspend iranega mate­ r i a l a , iz h a ja jo č e g a iz n a rav n ih v iro v , k a r pa tu d i na tem m estu n i b i l naš namen. C elo tna ko­ l i č i n a te g a m a te r ia la pa je izk azan a v celotnem tra n s p o r tu suspend iranega m a te r ia la skozi merici p r o f i l v Radečah. Trbov e l j s k i o b ra ti Na pod lag i m e ritev iz to k o v i z posameznih o - 'bratov smo u g o to v ili , da je b i l a ob dnevu m erje­ n ja k o n c e n tra c ija vode, tekoče i z jame cm = 428 g/m3, i z s e p a ra c ije = 15466 g/m3 iz termoelek­ tra rn e 1437 g/m3, Tako smo d o b i l i n a s le d n je p re ­ toke suspendiranega m a te r ia la :k i z jame S = 0*086 kg/S i z s e p a ra c ije S = 5.022 ” i z te rm o e lek tra rn e S = 2 .10 ” dočim d a je pepel i z cementarne p re to k S=0,53kg/S, O sta la i n d u s t r i j a in ru d a rstv o ob S av in ji in ob Savi nad. Zagorjem p risp e la k letnem u pretoku suspendiranega m a te r ia la 200.000 ton , k i j i h pa do sedaj š e nismo mogli r a z d e l i t i po obratih,"ver­ je tn o besno to s t o r i l i v l e tu 1955. Zato tu d i na^- vajamo zaokroženo v rednost. LETNE KOLIČINE PRETOKOV SUSPENDIRANEGA MATERIALA IZ NENARAVNIH VIROV Iz zagorskega premogovnika 69.580 ton Iz T rbovelj: jama 2.712 ton s e p a ra c ija 88,279 )) TE 66.225 )) cem entarna 16.714 » 173.930 ton Iz d rug ih in d u s t r i js k ih v iro v 200.000 ton S k u p a j 443.510 ton Če primerjamo to k o lič in o s ce lo tn o ■ k o lič in o suspendiranega m a te r ia la 1,394.886 ton , vidimo, da je b i lo v l e tu 1954 68 % suspendiranega m ateri­ a la i z narav n ih v iro v , t . j . p o s led ica e ro z i je , plazov in usadov» Č etudi cenimo k o lič in o suspen­ d iran eg a m a te r ia la v l e tu 1954 k o t iz red en p r i ­ mer kom binacije vodnega s ta n ja , k i j e povzročil tako v e lik e t ra n s p o r te , moremo r e c i , da b i p r i pričakovani normalni l e t n i k o l ič in i suspendira-» nega m a te r ia la 1 ,200.000 ton še vedno b i l v pre­ moči naravn i su sp en d iran i m a te r ia l. Seveda pa bo to razm erje močno sprem enila nova TE Š o štan j, ko bo sp u šča la pepel v Peko in s tem v Savin jo . U gotovitev, da je v l e tu 1954 951,376 ta l ma­ t e r i a l a iz š lo iz naravnih v iro v , pa kaže n a ve­ lik a n s k i v p liv e ro z i je na zemsko sk o rjo . Če smo u p rav ičen i c e n i t i , da je b i lo to odnašanje ena­ komerno porazdeljeno po celotnem padavinskem pod­ ro č ju , potem je v suspendiranem s ta n ju voda od­ n e s la 130.5 t/km2 a l i 52 m3/km2. Celotna površi­ na povodja se je zn iža la za 0 ,052 mm. Če računamo, da iz h a ja 372.587 ton suspendi­ ranega m a te r ia la od 4. - 6» ju n i ja pretežno samo iz povodja S av in je , potem lahko ocenimo, da je samo v teh dveh dneh odplavalo v suspendiranem s ta n ju mimo Radeč 200 ton h rib in sk eg a m a te r ia la i z 1 km2 povodja Sav in je . N eugotovljive k o lič in e po tujočega proda in pa deponiranega h rib in sk eg a m a te r ia la na samem poplavnem ozemlju v dneh 4 . do 6 . ju n i ja 1954 pa lahko vsakemu razumnemu člove­ ku pokažejo^akD \eStega pomena je , da poznamo ko­ l i č i n e trd n e mase, potujoče po dnu in v vodni ma­ s i n a š ih vodotokov, Zdaj ko poznamo k o lič in o h rib in sk e mase, po tu joče po Savi skozi Radeče v enem samem l e ­ tu , moramo p o m is liti na ukrepe, k i b i to' ko­ l ič in o lahko zm anjšali. Pogozdovanje g o ličav , u re ja n je obdelanih površin s primernimi padci in s a n a c ija p la z o v itih terenov bodo v p l iv a l i na zm anjšanje h rib inskega m a te r ia la v suspend iran i masi n aš ih vodotokov. Razni u k rep i, k i bodo u r e d i l i spuščanje odpadnega m a te r ia la i z indu­ s t r i j s k i h in rudn išk ih obratov , bodo prav tako v p l iv a l i na k o lič in o suspendiranega m a te r ia la , pa tu d i na njeno kakovost. K v an tita tiv n o in kva­ l i t a t i v n o ana lizo suspendiranega m a te r ia la v na­ š ih rekah moramo sis tem atičn o i z v a ja t i , k e r bo to k o r i s t i lo projektantom že pred Zasnovo načr­ to v za h id ro c e n tra le , r e g u la c i je vodotokov in m e lio ra c ije . Če o d k rito priznam o,so b i l a razidto- v a ln a d e la v t e j smeri d o s le j ze lo pom anjkljiva, upamo pa, da bo to p o ro č ilo o m eritvah k a ln o s t i Sa­ ve v Radečah dovolj jasno pokazalo obseg pojava sanega. Ing . Branko Ozvaict IX 666.71.634.087.943 (083.5) PR A K TIČ N E D O PO LN ITV E K D IM E N Z IO N IR A N JU O PE Č N IH TO V A R N IŠK IH DIM NIKOV V „Gradbenem v e s tn ik u ” 1954, š t . 3 3 -3 4 ,je b i l priobčen a v to r je v Članek „S kra jšan postopek t a ­ b e la r ičn eg a d im en z io n iran ja opečnih to v a rn išk ih dimnikov” . Ker je vzb u d ilo v p ra šan je med in t e r e ­ s e n t i p re c e jšn je zanim anje, dopolnjujem omenjeni članek v 3 točkah, k i na n jeg a vsebino ne v p l i ­ v a jo , so pa važnega p ra k tič n eg a pomena t e r n a d a ­ l j n j i p rispevek k p o e n o s tav itv i te g a p o d ro č ja s t a t ik e . 1 . Neposredna d o lo č i te v te ž e dimnika: Obrazeo, k i j e naveden v omenjenem članku za neposredno d o lo č i te v te ž e dim nika G = v r H (8n + S0 ) . r =.R»0 + i l X l = f H f X H Ker je d a l je x ~ H - y = H - H b = H (1 - b ), ....... ' ' • ' t ' ’ ’ “ " ' ' . r , uvedemo iz ra z c - 1 — b 'A 1 1 f 2 a 2 + a 3 (1 + a) 3 (1 + a) U strezne v re d n o s ti k o e f ic ie n ta c so podane v n a ­ vedeni t a b e l i . Tako je X * H o , i z č e sa r s le d i i = f c in tak o ;je polmer po ti tež išč a T r = R£ -i- f c . Teža dim nika oz, njegovega odseka je to r e j G = n y H (8n + 80 ) (R£ t f c) f = R ^ - R . TABELA ZA KOEFICIENT "’o" (D irektna d o lo č ite v teže dimnika) 8o a= — «n 2 + a 3 (1 a) 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 ,0 0,667 0,663 0,660 0,657 0,654 0,651 0,648 0,645 0,642 0,639 0 ,1 0,636 0,634 0,631 0,628 0,626 0,623 0,621 0,618 0,616 0,613 0 ,2 0,611. 0,609 0,607 0,604 0,602 0,600 0,598 0,596 0,594 0,592 0 ,3 0,590 0,588 0,586 0,584 0,582 0,580 0,578 0,577 0,575 0,573 0 ,4 0,571 0,570 0,568 0,566 0,565 0,563 0,562 0,560 0,559 0,557 0 ,5 0,556 0,554 0,553 0,551 0,550 0,548 0,547 0,546 0,544 0,543 0 ,6 0,542 0,540 0,539 0,538 0,537 0,535 0,534 0,533 0,532 0,531 ■ 0 ,7 0,529 0,528 0,527 0,526 0,525 0,524 0,523 0,522 0,521 0,520 0 ,8 0,519 0,'517 0,516 0,515 0,514 0,514 0,513 0,512 0,511 0,510 0 ,9 0,509 0,508 0,507 0,506 0,505 0,504 0,503 0,503 0,502 0,501 1 ,0 . .. {..*.... 0,500 - - - - - - - - 2» Izv red n o ten je obrazca za v rednost „G”; Ko že imamo dvoje obrazcev oz» tabel za ne­ posredno d o lo č ite v te že dimnika, bo vsekakor pra^ če podamo1 g lede na n ače la , p o s tav ljen a v uvodu p re jšn jeg a č lanka , še p ra k tič n i postopek za n a j­ h i t r e j š e izv red n o ten je zadevnih izrazov» Tudi v tem prim eru je n a jp rim ern e jš i ta b e la r ič n i nač in . U strezno tab e lo nam k aže .s l» 2 t e r se nanaša na p ra k tič n i prim er dimnika i z p re jšn jeg a članka (H = 50,00 m, Bq = 1 ,00 m), Jasno je , da te t a ­ b e le oz» računa v d efin itiv n em sta tičnem računu dimnika n i tre b a n a v a ja t i , pa tu d i p r i tem, pred­ hodnem računu nam s lu ž i l e ko t shema ra z d e li tv e iri s is te m a tik e p ripadajočega postopka, ne da b i jo b i lo tre b a p r i uporabi p re riso v a ti» [ P O S K U S 1 RnI II * /?o a b(c) R'n f g <£ sv S? n G*K& 1 m 24600t 0-90 0 2 9 8 0 4 1 0 147 0-57 <7234 1236 30400t 2 210 M M H n 177 0-87 0357 1413 347500 3 20C M * M u 107 077 0316 1-354 333501 Slika 2 Če ob t e j p r i l i k i primerjamo ta način^še z o - snovno tab e lo , vidimo, da b i m orali tam iz raču — . n a t i v t a namen za en sam poskus vse v rs te kolen 5 - 9 (6* je dvojna), to je 6 kolon, k a r znaša n, pr» p r i dimniku z 10 lamelami 6 x 10 ~ 60 račun­ sk ih členov. P ri navedenem postopku pa zračunamo p r i prvem poskusu 9, p r i vsakem nadaljnjem pa le po 5 členov ne glede na v iš in o dimnika» Prednost uporabe navedenih obrazcev in tab e l je to r e j o - čitna» 3» Monograma za k o e f ic ie n ta a in ß : Tabele za k o e f ic ien ta a in ß ( iz k l ju č i te v nategov, g le j s l . .1 in to č . 6 v uvodu omenjenega č lan k a !) najdemo s ic e r v mnogih teh n ičn ih p r i ­ ro čn ik ih , vendar pa običajno le v takem obsegu, da j e potrebna zarad i v e lik ih obojesm em ih in te r­ valov diagonalna, to je t r ik r a tn a in te rp o la c ija (2 vodoravni in 1 navpična a l i ob ra tn o ), Ker so po trebn i za vsako smer in te rp o la c i je 2 členov 4 raču n i, moramo to re j v tem prim eru iz v e s t i že za en sam primer 3 x 4 = 12 posameznih računov. Med­ tem ko zadostuje p r i k o e f ic ie n tu a, razen v maj- n ih območjih (b l iž in a v red n o sti a = 1 ,2 ) , b o lj a l i manj p r ib liž n a in te rp o la c ija , pa jo moramo i z v e s t i ,p r i k o e f ic ien tu ' ß v se le j natančno» Vse­ kakor je to računanje p rece j zamudno ne g lede na to , da je zarad i l in e a rn o s t i in te rp o la c i je tu d i natančnost re z u lta to v problem atična, Zato sam se­ s t a v i l po omenjenih tab e lah p ripadajoča nomogra- ma, k i nam z grafičnim prikazom zelo h i t r o poda­ t a zaželene v red n o sti in to z natančnostjo , k i povsem u s tre z a k o n tro li re z u lta to v z diagram i v osnovni ta b e li» Na vsakem nanograma je prika»~ zan tu d i p ra k tič n i prim er oz. n ač in o d č ita v a n ja NOMDGRAM ZA KOEFICIENT a - z/R (Lega n e v tra ln e o s i p r i i z k l ju č i tv i nategov) 0 3 0 4 OS OS 0 7 Od 0 9 10 --------— r / R Navedena nanograma s ta z avtorjevim privoljenjem sp re je ta p ričenši z 1. 19®» Ingo A lb in J e r in (r /R = Oj 64» e/R = 0 ,52 ; a = 1 ,53 , ß = = 2 ,6 4 ) , NOMOGRAM ZA KOEFICIENT ß = <^/a0 (D o loč itev robne n a p e to s ti p r i i z k l ju č i tv i nategov) 03 04 05 06 07 03 09 10 ------ — r/R tud i za objavo v p riroč iiku „Betan-Kalender”, Berlin, IK 656ol3 (73) A V TO M O B ILSK I PROMET V ZDA I a Vloga avtom obila v gospodarstvu in privatnem ž iv l je n ju vZDA Z arad i izrednega gospodarskega razv o ja , r a z ­ s e ž n o s ti ožem ija in posebnega n ač in a ž iv l j e n ja je o e s tn i promet v ZDA d osege l f a n ta s t ič n e meje» Če opazujemo New York in njegovo oko lioo a l i d ru g a am eriška velem esta iz p t i č j e p e rsp ek tiv e , so o b r i s i c e s tn e mreže mnogo b o lj i z r a z i t i k o t o» gromne zazidane površine med posameznimi c e s ta m ia Že z v e l ik e v iš in e j e možno v id e t i v e lik o množi­ co avtom obilov, k i d rs e v sk o ra j n e p rek in jen ih kolonah po ce s ta h a l i so z a s e d li vse, tu d i n a j ­ m anjše p ro s to rčk e , na k a te r ih je možno parkira»- n je . P ri v o žn ji po am erišk ih c e s ta h , ko se je t r e ­ ba v k l ju č i t i v am erišk i tempo ž iv l je n ja in ko do ­ ž iv iš am erišk i promet popolnoma neposredno, je , v t i s in te n z i te te prometa nepopisen. Razvoj in potek gospodarskega’ p rocesa in sploh v s i ž iv l je n js k i po jav i so v ZDA močno o d v isn i od neoviranega poteka prometa» I n d u s t r i ja in trg o v in a s t a k o n c e n tr ira n i v v e l ik ih gospodarskih c e n t r ih ,k je r j e p ro s to r p re - 6 dragocen, da b i ga u p o ra b ili za stan o v an ja in tu ­ d i b iv an je v ta k šn ih p re d e lih b i b i lo nezdravo» in neudobno» Amerikanski d e lav c i in nameščenci s ta n u je jo za to izven v e l ik ih mest in se v o zijo vsako ju tro n a jv eč z la s tn im i avtom obili na d e la Tudi več ina delavcev , k i d e la jo p r i sezonskih de­ l i h , se vsak dan v rača na svoj dom. Le razmerama majhen d e l sezonskih delavcev ž iv i z družino v b l i ž in i sezonskih g rad b išč v „ t r a i l e r j ih " . To so p rik lo p n i vozovi, k i so lahko dokaj udobni; pro­ s t o r i v n j ih so s ic e r m ajhni, so pa v ečk ra t o - p rem ljeni z vsem potrebnim udobjem. Takšne t r a i - l e r j e u p o ra b lja jo tu d i za b iv an je v času oddiha. N ekatera p o d je t ja oprem ijo p ro s to re za b iv an je v t r a i l e r j i h v naravno le p ih k ra jih ; tak p ro s to r i - ma vse za ž iv l je n je potrebne in s ta l a c i j e . Trailer, k a te reg a p r ip e l je jo na tako oprem ljen p ro s to r, p r ik l ju č i jo h k a n a l iz a c i j i , vodovodu, e le k tr ič n i n a p e lja v i in u re d ijo vse potrebno za sprejem anje ra d i js k ih oz. t e l e v iz i j s k ih oddaj. Zelo važno vlogo ima avtomobil v šo ls tv u , Zaradi ra z se ž n o s ti farm n i mogoče p o s ta v it i š o l tako na gosto , da b i b i le učencem dostopne brez h i t r i h tra n s p o r tn ih s re d ste v . Mnogo učencev se vozi z av tom obili v šo lo , 28 % učencev pa pre­ važajo š o ls k i av to b u si. To so prometna s red stv a , k i p revažajo l e učence. 67 % u č i t e l j e v se vozi v šo lo z av tom obili. Te š te v i lk e pa b i b i le mnogo v eč je , če b i ne b i lo ameriško p reb iv a lstv o , v v e l ik i v e č in i kon­ c e n tr ira n o ob robovih v e l ik ih gospodarskih cen­ tro v , od koder so šo le la ž e dostopne. Avtomobile močno u p o ra b lja jo tu d i v p o štn i s lu ž b i. 33 m ilijonom prebivalcem dovažajo pošto z av tom obili. V redko n a se lje n ih k r a j ih u radu je­ jo premične p o šte na av tom obilih . 1 ,6 m ilijo n a m ilj c e s t je b i lo zg ra jen ih posebej za dostav­ l j a n je p o šte . Po ad m in is tra tiv n i k a te g o r iz a c ij i se te c e s te im enujejo „postways", V ZDA tu d i ž iv l je n js k e p o treb šč in e v v e l ik i m eri dovažajo z av tom ob ili. Tudi v te namene so z g ra d i l i p rece j c e s t , k i j i h im enujejo „safevayä R azvedrilo in oddih s t a v ZDA tesno povezana z avtomobilom. V 1. 1951 je 81 % k ra tk ih i z l e t ­ n iš k ih p o č itn iš k ih potovanj odpadlo na avtamoti,- l e . Na teh p o tovan jih je potovalo 56 m ilijonov iz le tn ik o v v 22 m ili jo n ih voz. Povprečno je vsak av to p repo toval 1 .200 m i l j . Skupno je b i lo na teh potovanih p o tro šen ih 9.240,000.000 d o la r je ^ od vsakega izdanega d o la r ja je odpadlo 21 cen­ tov na tra n sp o r tn e s tro šk e . Tudi k ino p red stav e o b isk u je jo Amerikanci po­ l e t i n a jv eč z av tom obili in j i h tu d i g leda jo iz avtom obilov. Za te namene imajo posebej g ra jene p ro s to re , k i j i h im enujejo „autodrame". Z aradi v e l ik ih o d d a ljen o s ti farm od gospo­ d arsk ih in in d u s t r i js k ih s re d iš č in za rad i ve­ l ik e ra z se ž n o s ti sv o jih posestev so tu d i f a r— m e rji ze lo o d v isn i od avtom obilskega prometa. 22 % farm ima osebne in tovorne avtom obile 41 % farm ima samo osebne avtomobile.. 12 % farm ima samo tovorne avtomobile, le 25 ■% farm nima avtomobila,. V ZDA je 67 m ilijonov vozačev motornih v o z il; 29 % od teh so ženske. 31 m ilijo n o v d ru ž in ima avtomobil; 11 % l a s t ­ n ikov avtom obilov ima po dva avtom obila. V 50 n a jv e č jih m estih v ZDA je 47,500 ta k s i­ je v . Trgovcev z avtom obili je 48.155. Avtomobilska in tran sp o rtn a in d u s t r i ja S ta š a ­ mi po seb i močni gospodarski panogi, s a j zapo­ s lu j e t a preko 9 ,5 m ilijo n o v l ju d i . Vsak šes tn a j­ s t i p reb iv a lec v ZDA je zaposlen v avtom obilski a l i prometni in d u s t r i j i . i i . Prevožena d o lž in a P ri u g o tav ljan ju n araščan ja prometa vzamejo Amerikanci v zadnjih ča s ih v ečk ra t za prim erjal­ no osnovo promet iz 1. 1941, k i je znašal ca, 332 b i l i jo n o v prevoženih m ilj a l i 531 b i l ijo n o v p re­ voženih kilom etrov. Med 1, 1941 in 1946 je pro­ met za rad i vojne padel; n a jn iž jo v rednost je do­ seg e l ob koncu 1. 1943, ko je znašal ca« 208 b i­ l i jo n o v prevoženih m ilj oz. 333 b i l i jo n o v p re­ voženih kilom etrov. To v rednost je obdržal ne­ kako do srede 1. 1945, v 1. 1946 je pa že dose­ gel v rednost iz 1. 1941. Od 1. 1946 se je pro­ met, iz ražen v prevoženih m iljah , sk o ra j premo sorazmerno večal in dosegel v 1, 1953 538 b i ­ l i jo n o v prevoženih m ilj oz. 910 b i l ijo n o v pre­ voženih kilom etrov. Za prim erjavo navajam nekaj podatkov o v e l i ­ k o s t i javnega osebnega prometa v n a š i d rž av i. V 1, 1946 so javna av topranetna s red stv a p revozi­ l a 338 m ilijo n o v kilom etrov; do 1. 1951 je jav ­ n i promet n a ra s te l na 670 m ilijo n o v kilom etrov, to je c a 0,145 % ce lo tnega am eriškega a^rtoprone- ta . V ZDA močno prev laduje osebni avtopromet. V 1. 1952 je b i lo r e g is t r i r a n ih 54,745.000 motor­ n ih v o z il in s ic e r 45,285.000 osebnih avtomobi­ lov in avtobusov a l i 82 ,7 % in 9 ,460.000 tovor­ n ih avtom obilov a l i 17,3 %. Osebni avtom obilski promet je od 1. 1900 s ta l­ no n a ra šč a l in je v 1. 1921 dosegel v iš in o že­ lezn išk eg a osebnega prometa 46 b il ijo n o v prevo­ ženih p o tn išk ih m ilj . Med 1. 1929 in 1953 j e o - sebni promet za rad i gospodarske k r iz e o b s ta l na 80 b i l i jo n ih prevoženih m il j . Tudi ž e le z n išk i o- sebn i promet je v teh l e t i h močno padel, v ld934 je dosegel svojo n a jn iž jo vrednost 17 b il ijo n o v prevoženih m il; . Do 1. 1941 se je osebni av to ­ m obilsk i promet d v ig n il na 332 b il ijo n o v prevo­ ženih m il j , ž e le z n išk i osebni promet pa le r a 29 b i l i jo n o v prevoženih m i l j , kar j e l e 8 ,7 % avto­ m obilskega osebnega prometa. V. tovornem prometu fp t ! ž e le z n ic e zd a leč p rev la­ d u je jo . L. 1941 je znaša l ž e le z n iš k i to v o rn i pro­ met 280 b i l i jo n o v prevoženih to n /m il j , do 1.1925 je z manjšimi n ih a n ji n a r a s te l na v red n o st 450 b i l i jo n o v prevoženih to n /m il j . Med 1. 1925 in 1941 je ž e le z n iš k i promet z l a s t i v času gospodarske k r iz e , med 1. 1929 in 1953 močno n ih a l , 1. 1941 je pa sp e t dosegel v iš in o 450 b i l i jo n o v prevože­ n ih to n /m il j , medtem ko se je av tom obilsk i tovor­ n i promet v tem času d v ig n il od 24 na 49 m ilija rd m i l j . Od 1 . 1941 d a l je nimam podatkov o razm erjih prevoženih m ilj osebnih in to v o rn ih avtom obilov. Iz razm erja med r e g is t r i r a n im i tovorn im i in oseb­ nim i av tom ob ili v 1. 1952 lahko sklepamo, da se razm erje prevoženih m ilj n i mnogo sprem enilo. V J u g o s la v i j i so 1. 1946 u g o to v i l i , da znaša ja v n i to v o rn i promet c a .40 m ilijo n o v prevoženih t/km . Do 1 . 1950 je promet n a r a s te l na c a .139 mi­ l i jo n o v prevoženih ton/km. V š t i r i h l e t i h je to ­ r e j jav n i to v o rn i promet n a r a s te l za 228 %, I I I . P orab ljeno gorivo V 1. 1952 so v ZDA p o ra b il i 4 0 ,6 b il i jo n o v ga­ lo n oz. 153 b i l i jo n o v l i t r o v g o riv a za avtomobil­ s k i t r a n s p o r t , to je povprečno 762 galon a l i 2850 1 na vsako r e g is t r i r a n o v o z ilo . Za gorivo so a v to m o b ilis ti p la č a l i v 1. 1952 c a .10 b i l i jo n o v d o la r je v a l i povprečno 190 do­ l a r j e v na v o z ilo . IV. Vozna h i t r o s t 0 tem, kako se am erišk i h i t r i tempo ž iv l je n ja z r c a l i v prometu, ima v e r je tn o v eč in a l j u d i , k i a inerikanskih razmer ne poznajo , dokaj napačne pojme. Zdi se jim ,da mora b i t i z a ra d i v isoke s to p n je teh n ičn eg a ra zv o ja in ogromne in d u s t r i j ­ ske p ro izv o d n je , h i t r o s t prometa fa n ta s tič n a . Ta p re d s ta v a je l e deloma re a ln a . Amerikanern n i l e do teg a , da b i čim h i t r e j e p r i š l i na c i l j , predvsem jim je do teg a , da s ig u rn o p r id e jo na c i l j ; za to pa je p r i v e l ik i in te n z iv n o s t i ame- rik an sk eg a prometa po trebna p re c e jš n ja spretnost v v o ž n ji . P r i d o lo čan ju in d e jan sk i p o to v a ln i h i t r o s t i s e tu d i v v e l ik i m eri o z ir a jo na ekonomijo v g ra d n ji c e s t . V eliko h i t r o s t imajo v ZDA ek sp resn i v la k i, podzemne že le zn ice in l e t a l a , n a c e s ta h so pa h i t r o s t i zmerne. povprečna potovalna h i t r o s t m otornih v o z il med 1 . 1941 in 1953 se je g ib a la v s le d e č ih me­ jah : v 1. 1941 za osebne avtom obile 47 ,8 MPH a l i 75, 9km/uro za tovorne avtom obile 4 0 ,4 MPH a l i 55,0km/uro za avtobuse 50,8 ” ” 81,7 ” v 1. 1952 za osebne avtom obile 50,9 MPH a l i 81,8km/uro za tovorne ” 44 ,9 ” ” 72,0 ” za avtobuse 52,2 ” ” 83,9 " Večja povprečna h i t r o s t pa je mnogo b o lj po­ s le d ic a zb o ljšev a n ja c e s tn e mreže k o t p o s led ica pospešene vožnje na že o b s to je č ih ce s tah . Zanimivo je d e js tv o , da je povprečna vozna h i t r o s t avtobusov v eč ja od h i t r o s t i osebnih av­ tomobilov. Prometno v a rn o stn i p re d p is i predvidevajo na posameznih v rs ta h c e s t s led eče vozne h i t r o s t i , m estne c e s te v trg o v sk ih p re d e lih 20 MPH=32km/oro ” " ” up ravn ih ” 25 ” =40 ” " ” " p red m estjih 35 " =55,2" zunanje c e s te , s k r iž a n j i v n iv o jih : za osebne avtom obile 50-50 MFH=80,3-95,4 km/uro za tovorne » 35-45 ” =55,2-72 ” a v to c e s te s k r iž a n j i izven n iv o ja : 70 MPH=112kri/uro I z navedenih podatkov je razv idno , da se de­ janske povprečne h i t r o s t i ne ra z l ik u je jo b is tv e ­ no od h i t r o s t i , k i so predvidene s prometno v a r­ nostn im i p re d p is i. D is c ip l in ir a n o s t i vozačev je deloma vzrok v i ­ soko r a z v i t č u t odgovornosti, o s t r in a prometno v a rn o s tn ih p redpisov in n j ih brezkomprimisno i z ­ v a ja n je . Ameriška prometna p o l i c i j a je za nadzorovanje prom etnih v a rn o s tn ih predp isov iz v rs tn o oprem­ ljen a ,. V n ap red n e jš ih državah n ad z ira jo vozne hi­ t r o s t i z r a d a r j i . V, G osto ta prometa G ostoto prometa na am erišk ih ce s ta h s i je tež ­ ko p r e d s ta v l ja t i , k e r že v norm alni1*' p rim erih da­ le č presega tozadevne n a š te te š te v i lk e . Mnogo p reobširno b i b i lo , če b i navajal g o sto ­ to prometa na vseh n a jv a ž n e jš ih am eriških c e s t* , za to se bom om ejil na nekaj sp lo šn ih pojmov. P rv i je opazoval p ro p u stn o st ra zn ih v r s t c e s t, „Bureau o f P u b lic Hoads" že v 1. 1930 in 1931.Ob t e j p r i l i k i so d ognali s led eče povprečne p ra k tič ­ ne p ro p u s tn o s ti c e s t , p r i vozni h i t r o s t i 25 do 40 MEH a l i 40 do 34 km/uro: za dvopasovne c e s te 1.000 v o z il /u ro za trip aso v n e c e s te 2.000 " za š t ir ip a s o v n e " 3.000 " Zaradi läge p re so je navajam še o b iča jn e š i r i ­ ne navedenih v r s t c e s t: = 6,09 m = 10,98 m = 14,64 m po- pro- dvopasovne c e s te , š i r i n a do 20 f t tr ip a so v n e c e s te , š i r i n a do 36 f t š t ir ip a s o v n e " , š i r in a do 48 f t Od 1„ 1931 do danes so se vozne h i t r o s t i v eč a le , v zvezi s tem so se ipovečale tu d i p u s tn o s ti cest» N ajvečjo g o sto to prometa so o p a z il i na največ- j i h m ostovih na izpadnicah n a jv e č jih m est. Rekad ima nedvomno „George Washington B ridge” čez „Hud­ son River-” v New Yorku, na katerem so 1. 1953 u - g o to v i l i povprečen promet ca. 133.845 v o z il n a dan, V 1. 1954 so se b a je te š te v i lk e še povečale.Ko­ n ice prometne g o s to te so seveda še mnogo v eč je od povprečnih v re d n o s ti. Ob času, ko s i je naša skupina og ledovala most, smo u g o to v ili g o s to to ca, 8 v o z i l na sekundo» Most pa lahko propušča še zrat- no v e č je š te v i lo avtom obilov, s a j je vo z išče na njem š iro k o 90 f t a l i 29 ,5 m. Na v e l ik ih mostovih na obodih velem est se se­ veda promet k o n ce n tr ira . Vpadne c e s te b rez mostov imajo m anjši promet, navadno 20.000 do 50.000 vo­ z i l na dan. Te š te v i lk e doseže promet tu d i na mest-o n ih c e s ta h v trg o v sk ih m estnih p re d e lih in na po­ membnejših zunan jih ce s tah . Manj važne c e s te imajo m anjši p rom et,k i j e pa za naše razmere še vedno p rece jšen ; š te v i lk o 1000 v o z il na dan za dnevno š te v i lo vozov le redko s l i ­ šimo. Gornje š te v i lk e v e l ja jo za severovzhodne držare, temveč v p liv a tu d i na ekonomijo g radn je . VI. P ro izvodnja avtomobilov v ZDA Od 1. 1900 do 1. 1953 je avtom obilska indu­ s t r i j a ZDA iz d e la la 129 m ilijo n o v avtomobilov. Do 1. 1921 so večino avtom obilov p ro d a li na domačem trg u , 1. 1921 so iz v o z i l i 4 ,1 %, do 1, 1952 se je izvoz povečal l e na c a 5,55 %. Avto­ m obilska in d u s t r i ja ZDA zadovo lju je to r e j v gla­ vnem le domače po trebe , k i n is o majhne. V enem izmed p re jš n j ih p o g lav ij sem om enil, da je b ilo v 1. 1953 v ZDA r e g is t r i r a n ih skupaj 54,745.000 avtom obilov, š te v i lo p reb iv a lcev znaša po š t e t ­ ju i z 1. 1950 150,897.000. V 1. 1953 je to re j odpadel na vsake 2,75 p reb iv a lcev 1 av to in na vsak ih 3 ,3 p reb iv a lca 1 osebni av to . Ž iv lje n jsk a doba avtom obilov v ZDA je kratica, temu pa n iso vzrok izd e lav a , m a te r ia l a l i nepre­ vidna vožnja. M en izmed g lavn ih vzrokov za k ra tk o ž iv lje n j­ sko dobo avtom obilov je d e js tv o , da je v ZDA vsa­ ko ročno de lo ze lo drago in se za to v e č ja popra­ v i l a avtom obilov ne iz p la č a jo . Avtomobil, k i b i š e l v Evropi v prvo generalno p o p rav ilo a l i k i j e močno poškodovan, g re v ZDA navadno na av to ­ m obilsko pokopališče . Teh je ob c e s ta h videti, pre­ če j . Ko smo n ek a te re p reg led o v a li, smo u g o to v i­ l i , da b i se dalo še m arsikaj u p o ra b it i . Avtom obili v ZDA pogosto m enjajo l a s tn ik e , to k je r j e gospodarski p roces n a j in te n z iv n e jš i ; je pa predvsem za rad i teg a , ker se premoženjske razme- tu d i c e s tn a mreža mnogo g o s te jš a k o t v gospodarsko re znatnega š t e v i l a l ju d i , pogosto p rav v k r a t - manj razg ib an ih državah. k ih razd o b jih , občutno sp rem in ja jo . K temu p r i - Tako visoko p ropustnost na. c e s ta h dosežejo v ZDA ŠQ modna o b lik a kai>oserije> k i se w i a _ n a razmeroma ozkih v o z išč ih . Prometni ̂pasovi ame- m erišk ih avtcmob i l ih sk o ra j vsako le to občutno r i š k ih c e s t imajo navadno l e 10 f t a l i 3,048 m. Bankine so na am erišk ih ce s ta h s ic e r š iro k e od 5 do 10 f t t . j . od 1 ,54 do 3 ,05 m; to d a je vozaču s ic e r neko s ig u rn o s t, ne p risp ev a pa mnogo k pro­ p u s tn o s ti c e s t , k e r am erikanskega vozača ne vodi rob v o z išča , k i v v e č in i prim erov n i t i n i o s tro o - mejen. Amerikanski vozači se o r i e n t i r a jo p r i voäiji na lo č i ln o l i n i j o med prometnima pasovoma, k i je vedno o s tro in p recizno m arkirana, E ri o r i e n t a c i j i na sred n jo č r to se s ic e r varn o stn a r a z d a l ja p risn e - gkoraj nova. Čanju dveh v o z il in s tem tu d i h i t r o s t nekoliko zm anjšata , vendar to zm anjšanje n i b is tv e n o ,k e r je za am erikanskega vozača s re d n ja č r t a m eja, k a te ro p rek o rač i l e p r i p re h ite v an ju in z a v ija n ju c e s te , k j e r mu to d o v o lju je jo prometno v a rn o s tn i p re d p is i. Na am eriških ce s ta h dosežene p ro p u s tn o s ti so za r a h l ja jo v zvezi s propagando za z g ra d ite v nas p r i sed a n jih razmerah še. n ed o seg ljiv e in s ic e r , m odern izacijo ce s tn e mreže. za rad i m nogovrstnosti prometa, r a z l ič n ih h i t r o s t i Vkljub ogromnim tehničnim možnostim in v o l j i posameznih v r s t v o z il in za rad i pom anjkljive d is c i- za čim h i t r e j š o in čim b o ljšo r e š i t e v sv o jih p l in e vozačev. prom etnih problemov, pa gospodarski in teh n ič n i I z g o rn jih navedb s le d i , da d is c ip l in a p r i v o ž- s tro k o v n jak i v ZDA avtom obilskega presneta s te h - n j i n i po trebna l e i z prometno v a rn o stn ih o z iro v , n ičnim i in p o l ic i js k o varnostn im i p re d p is i še sprem eni, Amerikanci so pa za menjavo l i n i j e k a r o s e r i je znatno b o lj o b č u t l j iv i k o t Evropejci Avto z z a s ta re lo k a ro s e r i jo z a p e lje premož­ n e jš i la s tn ik na p ro s to r , k i ima na vidnem me­ s tu n ap is „used ca rs" ; tam čaka potem av to na kupca, k i ima manj sm isla za modno l i n i j o karo­ s e r i j e in n a jb rž tu d i manj d e n a rja . P rodaja r a b lje n ih avtom obilov je v ZDA p rece j r a z v i ta , za naše pojme je več ina teh r a b l je n ih voz še V II. Cestna m reža v ZDA „B e tte r highways save l iv e s , tim e and money", je p r i l ju b l je n iz re k , k i ga v ZDA pogosto upo- oz» ne m orejo tako o b v lad a ti, da b i b i l njegov na­ men v gospodarstvu in ljudskem standardu stood­ s to tn o dosežen in da b i b i le njegove šk o d ljiv e p o s le d ic e omejene na minimum. V ZDA. im ajo ze lo gosto cestn o mrežo. G o sto ta c e s tn e mreže v posameznih p re d e lih se ravna po i n t e n z i t e t i gospodarskega; p rocesa v teh predelih . I z k a r te c e s tn e mreže je razv idno , da je c e s tn a mreža n a jb o l j r a z v i ta na severovzhodnem d e lu in ob zahodni o b a li ozem lja ZDA. P rv i p r i č e tk i g ra d itv e c e s tn e mreže v ZDA se­ g a jo š e v dobo n a se lje v a n ja , g ra je n e pa so b i le v t e j dobi l e manjvažne k ra jš e c e s te . Š e le ob koncu 18. s t o l e t j a so b i le zg rajene pomembnejše c e s te iz obrežn ih m est ob Atlantštem oceanu čez Apalaško pogorje v ta k r a t novo nase­ l je n a območja ob rekah Ohio in M is s is ip p i. Naj­ pomembnejša od teh c e s t je b i l a „Cumberlandway", k i je s p a ja la p e t d ržav: Maryland, Pennsylv an ij q Ohio, In d ian o in I l l i n o i s . Z aradi svojega go­ spodarskega in s tra te š k e g a pomena je b i l a t a ce­ s t a zg ra jen a i z zveznih s re d s te v . Denar za grad­ n jo j e d o b ila zveza od p rodaje zem lje k o lo n is tm Razen te h c e s t je b i lo v tem času zg ra jen ih š e nekaj c e s t , k a te r ih gradnjo so f in a s i r a l e pri­ v a tn e družbe, k i so za uporabo teh c e s t pob ira­ l e c e s tn in o . Takšne c e s te so d o b ile n az iv „toaL- ro ad s” oz. „ tu rn p ik e s ’-’. Okoli 1. 1828 so n a d a l jn j i razv o j c e s tn e mre­ že močno z a v r le ž e le z n ic e , k i so se h i t r o ra z ­ š i r i l e . Med 1 . 1829 in 1837 je b i lo samo v no­ v ih a n g le šk ih državah v ZDA zg ra jen ih o k o li 40 nov ih ž e le z n iš k ih l i n i j . L. 1869 je prva ž e le ­ zn išk a proga do seg la P a c if ik . V tem času so sk o ra j ves promet p revze le že­ le z n ic e , z a to je zvezna v lad a p re p u s t i la grad­ n jo in vzd rževan je vseh c e s t posameznim država^ t e pa s p e t n ap re j svojim podrejenim enotam. O koli 1. 1880 se je močno r a z š i r i l o novo p re ­ vozno s re d s tv o - b ic ik e l . V zvezi s tem je j na­ s t a l a s p e t te ž n ja po dob rih c e s ta h . L. 1893 j e zvezni kongres o d o b ril u s tan o v i­ te v p rve ustanove za u p ra v lja n je c e s t , to je bi­ l a „O ffice o f Road In q u iry " . 13 l e t kasn e je je i z te g a u rad a n a s ta l „O ffice o f P u b lic Roads” , k i se je peča l s tehn ičn im i problem i, r a z is k a - vanjem in s t a t i s t i k o v zvezi z g radnjo c e s t . Posamezne države se v tem času za cestn o pro­ b lem atiko n is o mnogo zanim ale, za to je zvezna v la d a d a ja la pomoč za z b o ljša n je in gradnjo oest- ne m reže l e t i s t im državam, k i so pokazale za to po trebno zanim anje. Do 1. 1917 so že vse dr­ žave so d e lo v a le p r i g ra d n ji in u p rav i j an ju c e s t­ ne m reže. V tem času je p ro d r l avtom obil k o t prometne s re d s tv o in p o s ta l v razmerama kratkem času v ZDA važen fa k to r v gospodarstvu in ž iv l je n ju . S tem je . cestno v p ra šan je s to p i lo močno v ospred­ j e . Javno mnenje je zah tev a lo , da se u stan o v i zvezna o rg a n iz a c ija , k i n a j da predloge in smer­ n ic e za gradnjo oz,, iz b o ljš a n je po trebne c e s t ­ ne mreže med posameznimi državami t e r v p liv a ha u p ra v lja n je medržavne ce s tn e mreže. L. 1913 je kongres imenoval posebno kom isijo , .ki n a j b i p re ­ u č i l a tak ra tn o prometno problem atiko. Na podlau- g i zaključkov d e la k o m isije je zveza iz d a la več zakonov za zvezno finančno pomoč „F ederal Aid” za g radnjo meddržavne c e s tn e mreže. Za c e s te , k i so b i l e g ra jen e z državno pomoč­ jo , s i j e zveza za g o to v ila p rav ico r e v iz i j e p ro­ je k to v in iz v a ja n ja nadzorstva» Prvotno osnova­ n i O ffice o f P u b lic Roads s e . j e 1. 1919 r a z š i r i l in preimenoval v „Bureau o f P u b lic Roads” , k i o b s to ja še sed a j; n jegova d e lav n o st pa sega se­ d a j še na druga področja . Razen d ržavn ih ustanov se v ZDA pečajo s pro­ metno problem atiko tu d i strokovna in p r iv a tn a d ru š tv a . Izredno pomembno vlogo v c e s tn ih v p ra ša n jih ima v ZDA „American A sso c ia tio n of Highway Offi­ c i a l s ” , to je d ru štv o c e s tn ih strokovnjakov in nameščencev, k i j e b i lo osnovano 1. 1914 v Wa­ sh ing tonu« Društvo z b ira izk u šn je ,g le d e vseh v p rašan j c e s tn e s tro k e in j i h š tu d ijs k o raz isk u ­ j e . Z izb o ljšev a ln im i p red lo g i skuša d ru štv o v p l iv a t i na cestn o zakonodajo zveze in posame­ zn ih držav; z l a s t i se t ru d i za vpeljav o enotno­ s t i v c e s tn i zakonodaji posameznih d ržav . Poro­ č i l a o svojem delo v an ju o b ja v lja d ru štv o v svo­ j i s tro k o v n i p u b l ik a c i j i „American Higways” . Pomembna c e s tn a ustanova, k i ima močno znan­ s tv e n i zn ača j, je „High-.ay Research Board” , k i j e b i l a osnovana 1. 1920 v Washingtonu k o t od­ d e lek akadem ije z n a n o s ti. V t e j u stanov i so* za­ s to p n ik i zveznih o b la s t i , o b la s t i posameznih d r ­ žav, teh n ičn ih d ru š te v in u n iv erz . Glavna nalo ­ ga te ustanove je , da do loča p lan za ce s tn o ra­ z isk o v aln e š tu d i je v n a jš iršem sm islu in t a plan r e a l i z i r a . Ustanova obravnava r a z l ič n a vp raša­ n j a po posameznih k om isijah . F e ž b l ta t i d e l Highway R esearch Boarda so važna podlaga za po­ drobne š tu d i je in ra z isk o v a n ja v vseh ak tu a ln ih v p ra ša n jih c e s tn e problem atike. N a js ta re jš e ce s tn o strokovno d ru štv o je „A- m erican Road B u ild e rs A ssso c ia tio n ” , k i j e n a j­ v e č ja o rg a n iz a c ija te v r s te na svetu . Tudi to d ru š tv o so d e lu je p r i re šev an ju razn ih c e s tn ih problemov. Razen omenjenih se s problem atiko c e s t peča­ jo še razn a d ru š tv a , k i so j i h osnovale posame­ zne in d u s t r i je , k i na kakršen k o l i n ač in sode­ lu je jo p r i g ra d n ji c e s t . N jih g lav n i namen je seveda v glavnem z a š č i ta n jih o v ih in te re so v in reklam a za n jih o v e pro izvode. S tem da so p r i š l e pomembnejše o e s te s p e t pod državno upravo, s t a iz b o ljš a n je in g rad n ja c e s t - ne mreže h i t r o napredovala» Od 10 1904 do 1951 je d o lž in a zunan jih o e s t n a r a s t la od 2,150.000 m ilj oz» 3,460.000 km na 3.061.000 m ilj oz» 4,920.000 km. B istveno drugačno je b i lo n araščan je d o lž in e c e s t z moderno u trd i tv ijo » Od 1. 1904 do 1921 je d o lž in a c e s t z moderno u t r d i t v i j o n a r a s t la od 154.000 na 387.000 m ilj , do 1945 se je pa d o lž i­ na m odern iz iran ih c e s t povečala na 1,495.000 m ilj t e r do 1 . 1951 še n a r a s t la na 1,723,000 m ilj» V 1. 1951 so im ele ZDA 56,3 % zunanjih c e s t z mo­ derno u t r d i tv i j o in 43,7 % z gramozno u trd i tv ijo . I z diagramov, k i kaže jo n araščan je c e lo tn e oe- s tn e d o lž in e in d o lž in e modemih c e s t s časom, je razv idno , da je p r i r a s te k c e lo tn e d o lž in e cestne mreže mnogo m anjši k o t p r i r a s te k d o lž in e moder­ n ih c e s t . * P r i g radnjah cest,, v ZDA se že od 1. 1925 pred­ vsem t ru d i jo za re k o n s tru k c ijo in m odernizacijo o b s to ječe c e s tn e mreže t e r za več jo p ropustnost se d a n jih c e s t z moderno u t r d i tv i j o . V ZDA navadno ne grade c e s t z elem enti za d a l jš o perspektivo,. Dobro o rg an iz iran a prometno opazovalna služba jim omogoča, da z v e lik o na­ ta n č n o s tjo ugotove, kakšna c e s ta jim je na o p a ­ zovanem s e k to r ju potrebna* Ko prometni volumen preseže p rak tičn o p ro p u stn o st o b sto ječe c e s te , povečajo ob ičajno n jeno p ro pustnost, tako da r a z š i r i j o vozišče in l e , če je to nujno po treb ­ no, še povečajo računsko vozno h i t r o s t . Zaradi tak šn ih u k re p o v ^ v ZDA še seda j v e l i ­ ko š t e v i lo c e s t s tro jn im in petom im prometnim pasan, skupne š i r i n e ca . 27 do 36 f t a l i 8 ,2 do 10,98 m, oz. 45 f t do 54 f t a l i 13,60 do 16,46m, V 1. 1943 je znašal o d s to tek t r i in petpasov- n ih c e s t 56,8 od ce lo tn e d o lž in e c e s t , k i imajo več k o t 2 prometna pasova. Tro in petpasovne c e s te so za promet nevarne, k e r j e p r i tropasovnih s r e d n ji , p r i peteropasiv- n ih pa d ru g i in č e t r t i pas namenjen za oboje­ s tran sk o p reh itev an je ; za to am eriški c e s tn i s tro k o v n jak i g radnje t r o oz. peteropasovm h cest ne odobravajo, jo pa i z ekonomskih razlogov to ­ l e r i r a j o . ’ P r i t r o a l i peteropasovnih ce s ta h je po treb ­ na popolna d is c ip l in a g lede prom etnih predpisom z l a s t i pa se morajo vozači d r ž a t i nav o d il za p re h ite v a n je . Vse pomembnejše prometno v a rn o st­ ne prepovedi in o p o zo rila so v ZDA s prom etni­ mi znaki dovršeno s ig n a liz ira n e , k ar pa seveda za p rep rečan je prometnih n esreč ne b i zadosto­ v a lo . Za s ig u rn o s t vožnje je potrebna še dobro o rg a n iz iran a k o n tro la nad izvajanjem prom etnih predp isov in visoko r a z v i t č u t odgovornosti vozačev; oboje je v ZDA na ze lo v iso k i s to p n ji. Po z a tr je v a n ju am erišk ih c e s tn ih strokovnja»- kov o b s ta ja tendenca za u k in ite v t r o o z ,p e te ro ­ pasovnih c e s t , kaže pa, da j i h še ne bodo k a j kmalu o p u s t i l i . P erspek tivna g rad n ja ce s tn e mreže v ZDA je v glavnem odvisna od in te n z iv n o s ti bodočega go­ spodarskega ra zv o ja v d rž a v i. P ro izvodnja av to­ mobilov ra zv o ja prometa ne bo zadrževala» P r i ­ čakovati je naspro tno , to je , da bo ogromna in h i t r o ra s to č a avtom obilska pro izvodn ja presnet povečala, d a s i je povečanje prometa v znatno več­ j i m eri odvisno od in te n z iv n o s ti gospodarskega p rocesa k o t od napredovanja avtom obilske p ro iz­ vodnje» P ersp ek tiv n i razv o j gradn je ce s tn e mreže v ZDA bo v glavnem odvisen od bodočih prometnih p o treb , k e r se gradnjo ce s tn e mreže predvsem fi­ n a n s ira jo i z davkov, k i so n a lo žen i na neposred­ ne in posredne ugodnosti, k i j i h imajo d rž a v lja ­ n i od prometa. N ajbo lj donosen je davek na nakup g o riv a „ga- s o l in e tax " . Ta davek je b i l v p e lja n 1. 1919 v državi Oregon in s ic e r v v i š in i 1 cen t na galono g o riv a , t» j . na 3,785 1. Tudi druge države so kmalu v p e l ja le davek na nakup g o riv a . V 1. 1932 je t a davek v p e l ja la tu d i fe d e ra ln a v lad a . Posa­ mezne države so se temu u p rle in tu d i sed a j na— s p ro tu je jo , vendar še sedaj d e l davka n a nakup g o riv a p ripada fe d e ra ln i vladi» V 1. 1954 je znaša l davek na nakup g o riv a 4 ,75 c na galono. Zaradi nag lega večanja prevoženih m ilj so se dohodki i z teg a davka naglo v e č a li : 1. 1921 g aso lin e tax 1. 1928 " " 1. 1931 " " 1. 1953 " " 5 ,3 8 0 .0 0 0 ,- 305 .230 .000 , - 537.590 .000 , - 3 ,1 8 0 ,0 0 0 .0 0 0 ,- Davek na nakup goriva sk o ra j v c e lo t i porabi­ jo za g radnjo c e s tn e mreže. Za uporabo motornega v o z ila p la č u je jo k o ris t­ n ik i v ZDA več ta k s , k a te re označu jejo s skup­ nim nazivom „motor v e h ic le fees'-'. Najdonosnej­ ša od teh je tak sa , k a te ro je tre b a p la č e v a ti ob r e g i s t r a c i j i m otornih v o z il „ r e g is t r a t io n fee ’-’; k o t p o trd i lo za vplačano takso prejme pla­ čn ik novo ta b l ic o za motorno v o z ilo . Tudi za i z ­ s ta v i te v oz. p o d a ljšan je vozniške izk azn ice „ o - p e ra to r l ic e n se " je tre b a p la č a t i davek, k i ga im enujejo „ o p e ra to r l ic e n s e fee" . Za v o z ila , k i j i h u p o ra b lja jo neposredno v p rid o b itn e namene, j e tre b a p la č a t i še posebne dodatne ta k se , k i j i h n az iv a jo „ s p e c ia l tax es on fo r - h i r e c a r r i e r s " . V išine tak s so w ra z l ič n ih državah ra z l ič n e , odvisne so ob iča jn o od moči a l i te ž e avtomobi­ la . V išino ta k s , k i j i h p lača jo za v o z ila , k a - t e r a u p o ra b l j a jo v’ p rid o b itv en e namene, do ločajo po premo zen j s.kem s ta n ju davčnega obvezanoa p re ­ voženi d o lž in i in v ig in i l e tn ih dohodkov. _y d r ­ ž a v i I l l i n o is n» pr,, p lača k o r is tn ik za u p o ra b lja ­ n je osebnega avtom obila 8 -- 25 za tovorn i'av ­ tom obil znaga tak sa 10 do 250 Za p r iv a tn a vo­ z i l a , k i j i h u p o ra b lja jo za ja v n i p ro m et,' p lača l a s tn ik za avtobus dodatek 1 d o la r ža 100 funtov b ru to te ž e , za tovorn i av to pa 1 , 5 d o la r je v za 100 fu n to v b ru to te že . P o se s tn ik i neprem ičnin p la č u je jo poseben d a - vek „ r e a l - p ro p erty tax fo r higway pu rposes? ,k i j e nam enjal predvsem za g radn jo in vzdrževanje o k ra jn ih in lo k a ln ih oest„ Dokaj pomemben fin an čn i v i r za g radnjo ce s tn e mreže v ZDA je c e s tn in a , k i jo p o b ira jo na n ek a ­ t e r i h v rs ta h c e s t . To so predvsem c e s te »1 k i so j i h 'z g r a d i l e d e ln išk e družbe. D ovoljen je za u- s ta n o v ite v d e ln išk e družbe da d ržav a na podlagi do ločenega š t e v i l a podpisov d e ln ič a r je v , k i se s podpisom' Obveže jo za odkup d e ln ic . Ko zbere d ruž­ ba d o v o lj k a p i ta la , o rg a n iz ira svo j urad, k i o- p ra v i j a v se , k a r j e b i lo sk len jen o v zvezi z g rad n jo nameravane ceste» Na zače tek in konec zg ra jen e c e s te p o s tav ijo pregrade in b lag a jn e , mimo k a te r ih mora vsako v o z ilo , k i hoče na cesto - Država d o v o lju je p o b iran je c e s tn in e to l ik o časa, d o k le r n is o k r i t i s t ro š k i za vse in v e s t i c i j e , k i so v zv ez i z novo z g ra je n o 'c e s to , in n i dosežen p red v id en i dobiček, k i p rip ad a vsem delničarjem . n a to pa navadno prevzme c e s to v svo jo upravo. Kot v i r za gradnjo c e s t s lu ž i jo še ra zn i mapj- š i dohodki, k i so v zveži z avtom obilskim pröme-c tom,; V t e j zvezi omenimo k o t najpomembnejšo tak ­ so za p a rk ira n je ,, k i jo p o b ira jo predvsem v me­ s t i h . Ob m estnih ce s ta h , k je r j e p a rk ira n je do­ v o ljen o , so na robovih pločnikov p o s ta v lje n i a v ­ to m atsk i š te v c i , k i r e g i s t r i r a j o čas p a rk ira n ja s premikanjem kazalca , p r ič n e jo pa delovati» ko pade v an je novec u s trezn e v rednosti» Če u s lu ž ­ benec, k i avtom ate n ad z ira , u g o to v i, da s t o j i av to ob avtomatu, k a te reg a k aza lec se ne pomika, n a p iše na l i s t e k v iš in o k azn i, k i jo mora- l a s t ­ n ik avtom obila n ak aza ti na p r i s to jn i u ra d ,in za­ takne l i s t e k na vidno mesto na avtom obilu. Ge l a s tn ik avtom obila kazni v roku ne poravna, se t a navadno podvoji. Kazen dohodkov, k i so v neposredni zvezi, z avtom obilskim prometom, p r i te k a jo k re d it i - za g rad n jo državne ce s tn e mreže tu d i iz sp lošn ih ' s re d s te v posameznih d ržav , o k ra je v in občin» Ti dohodki pa navadno n iso v iso k i v prim eri z do­ hodki iz davkov. Pomemben prispevek k g ra d n ji’ oestrie mreže v ŽDA so denarne ponoči n ad re jen ih podrejenim te ­ r i to r i a ln im enotam» To so zvezna pcmoč posame­ znim državam „F ederal — Aid", d ržavna pomoč svo ­ jim okrajem „County - Aid" itd» V iš ja t e r i t o r i ­ a ln a , eno ta d a je pomoč svojim podrejenim t e r i t o ­ r ia ln im enotam, za t i s t e c e s te , za k a te r ih grad­ n jo je z a in te re s ira n a . Navadno znaša t a pomoč 50 I , n i ž j a t e r i t o r i a l n a en o ta pa jo lahko r e ­ a l i z i r a , če p risp ev a o s ta l ih 50 %* V tak šn ih p r i­ m erih ,s i p r id rž i v i š j a t e r i t o r i a l n a enota pravi­ co r e v iz i je p ro je k ta in nadzora» J z vseh navedenih v iro v se s te k a jo ogromne v so te :_y . sk lad e , namenjene za gradnjo ce s tn e mre­ že» V išin a teh sk ladov je z n a ša la 1» 1952 5,014 m ilijo n o v od k a te r ih je odpadlo v o d s to tk ih na.posamezne v ire - Pomoč n ad re jen ih t e r i V enot . 12 ,1 J Takse v zvezi z avtom obilskim 'prometom 59,4 % Takse na-neprem ičnine 22,0 % C estn ina 4,0:% Kazni dohodki 2 ,5 % Vse to je b i lo 1„ 1954 porab ljeno za gradnjo in vzdrževanje ce s tn e mreže» . V dese tle tn em planu, k i se že iz v a ja , je za gradnjo- c e s tn e mreže p redvidenih 10 1 b i l i j o n do­ la rje v » To j e tu d i za am eriške pojme v iso k a š t e ­ v i lk a , k i jo pa Amerikanci zagovarja jo z i z r e ­ kom.,^več bij p la č a l i za c e s te , če b i j i h ne ime­ l i , k o t plačujemo za n jihovo gradnjo"» A ktualn i prom etni problemi v ZDA Vkljub v iso k i s to p n ji tehničnega ra zv o ja ZDA so am erikanski prom etni strokovni ja k i vedno pred težko nalogo, kako z u strezn im i u k rep i obvlada­ t i ak tu a ln e prometne probleme, k i se z a ra d i moč­ nega naraščan ja ' prometa vedno p o ja v l ja jo . 1 N ajbo lj pereč prom etni problem je vedno b i l in bo zm anjšanje prom etnih n esreč na minimum Od p rv ih početkov ra zv o ja motornega prometa do sed a j š t e v i lo prom etnih n esreč v ZDA n arašča , pade l e v časovnih p re s led k ih , ko pade tu d i p ro­ met« Od 1 1915- do 1930 je š te v i lo sm rtnih ž r te v prometnih n esreč n a r a s t lo od 5.000 na 34.000 let­ no. V dobi gospodarske k r iz e med 1 1930 in 1934, j e š te v i lo sm rtn ih prim erov padlo na 30.000, do 1. 1934 je pa s p e t n a r a s t lo na 36-000; med l e t i 1936 in 1940 j e sp e t padlo na 33.000, med v o j­ nimi l e t i na 24.000» Po v o jn i š te v i lo sm rtn ih prim erov sp e t n a rašča , vendar n a jv iš je Š te v ilk e i z 1» 1940, t , j» 40.000, še n i doseglo« To so ab so lu tn e š te v i lk e , iz k a te r ih ne mo­ remo s k le p a ti o uspeh ih ukrepov, k i so b i l i i z ­ v e d li v ZDA. za zm anjšanje prometnih nesreč.Doteg re a ln e jš o s l ik o dobimo iz š te v i lk , k a te re nava­ j a v svojem p o ro č ilu o štud ijskem potovanju v ZDA in g 0 H e lle r iz Zahodne Nemčije. Po n jegov ih navedbah znaša š te v i lo sm rtn ih ž r te v prom etnih ne­ s re č v lo 1952 v Zahodni Nemčiji 3 ,1 na v sak ih loo km c e s te , v ZDA pa l e 0 ,7 ; pred 30 l e t i pa j e b i­ lo v ZDA na 100 km c e s t i s t o š te v i lo sm rtnih ž r ­ tev , k o t j i h je sedaj v Zahodni N em čiji. N adalje v svojem p o ro č ilu poudarja, da so tak uspeh v ZDA d o se g li predvsem s tehničn im i u k re p i. 2o V zadnjem času posvečajo Amerikanci mnogo po zo rn o sti u re ja n ju velem estnih vpadnic. Na velem estn ih u lic a h je avtom obilski promet tako n a r a s te l , da predolga vožnja s p e r i f e r i j e m esta v mesto a l i obratno ogroža red n i potek po­ slovnega ž iv l je n ja . Gospodarski in trg o v sk i o - b r a t i imajo svo je sedeže v s re d išč u velem est,n jih u slu žb en c i pa s ta n u je jo v glavnem izven m esta in iz g u b lja jo vsak dan vse preveč-časa za prihod v službo in povratek dcmov. Konice prometne jakosti dosezajo v velem estih v u rah od 8“ do 9*1 in 17h do 18h š te v i lk e do 10,000 v o z il na u ro . Ta premet je tr e b a na vsakem drugem a l i tre tje m k r iž i š č u u - s t a v i t i in s p u s t i t i preko vpadne c e s te promet iz s tra n s k ih u l i c . Razen teg a se promet na vpadnici sami iz kak ršn ih k o l i vzrokov v eč k ra t te m e lj i to zagozdi. Te razmere so v vseh amerikamskih v e le ­ m estih p o s ta le tako nevzdržne, da so b i l i nujno p o treb n i p r o t i temu u s tre z n i u k rep i. Skoraj v vseh velem estih grade sed a j nove vpadne c e s te ,k i j i h im enujejo „expressways«» To so večpasovne m estne c e s te brez k r iž a n ja v n iv o ju , k i v o d ijo po m ožnosti po n a jk r a jš i p o ti v poslovna s r e d i ­ š č a m est. G rajene so v p re te žn i v eč in i na s t e - b r a s t ih k o n stru k c ijah , tako da pod n jim i neov i­ rano poteka lo k a ln i m estni promet. Odcepi in p r ik l ju č k i so u re je n i z betonskim i ranpami, V D e tro itu , Los Angelesu, Houstonu in š e ne­ k a j d ru g ih velem estih so „expressways" že zgra­ jen e , v mnogih velem estih pa j i h prav sed a j g ra­ d i jo . Ko smo b i l i v ZDA smo im eli p r i l ik o o g le d a ti s i g radnjo sistem a vpadnih c e s t v Chicagu» Za s is tem eksp resn ih c e s t v Chicagu j e pred­ v idena o b lik a k r iž a , č ig a r kraka se ra z te z a ta od vzhoda p ro t i zahodu oz. od sev era p ro t i jugu. Zdaj g ra d ijo d a l j š i k rak k r iž a , k i poteka od vzhoda p ro ti zahodu in se imenuje „Congress S tr e e t expressw ay". Da so d o b ili po treben p ro - š to r za zgradbo, so p o ru š i l i sk o ra j po v se j dol­ ž in i c e s te c a -100 m š iro k pas poslovnih in s t a ­ novanjskih zgradb; s t ro š k i za to so z n a ša li ca. 50 m ilijo n o v d o la r je v . Nekako v s re d in i m esta je predvideno k r iž a n je obeh ek sp resn ih c e s t in s i c e r v š t i r i h n iv o jih . 3o V elike p reg la v ice d e la ameriškim prometnim strokovnjakom tu d i problem p a rk ira n ja . V vseh v e č jih m estih v ZDA so v s i razp o lo ž lji­ v i p ro s to r i zasedeni z av tom obili, k i p a rk ira jq p ro s to ra pa je še vedno premalo in ga bo vedno manj. Problem p a rk ira n ja v s re d iš č ih s t a r ih mest b i b i l sp loh n e r e š l j iv , če b i v s i vozač i, k i so v mestu zaposlen i a l i k i imajo v mestu opravke, p r ih a ja l i z v o z i l i v s re d išč e . O dstotek v o z il,k i p r ih a ja v s re d išč e , j e odvisen od v e l ik o s t i in pomembnosti mesta; čim v eč je in pomembnejše je m esto, tem m anjši je t a o d sto tek , V Manhattan, k i j e poslovno s re d išč e New Yorka, p r ih a ja vsak dan 3 ,5 m ilijo n a l ju d i , od teh pa u p o ra b lja 80$ javna prometna s re d s tv a . Veliko š te v i lo uslužbencev, k i so zaposlen i v s re d iš č ih , že za rad i v isoke tak se za p a rk ira ­ n je pušča svo je avtom obile na predm estnih par­ k ing ih . . O b last s i prizadeva, da b i z g ra d ila v e lik e garaže oz. parkinge na robovih poslovnih sred išč in tako p re p re č ila avtomobilom dohod v s re d išč a . Sedaj grade na obodih vseh v e č jih m est v e l i ­ ke garaže v več n ad s tro p jih za p a rk ira n je av to ­ mobilov. N ajvečje od že zg ra jen ih so: „The P o rt Autho­ r i t y Bus te rm in a l" , k i ima t lo r is n o ploskev 160.000 f t 2 t . j . 18,000 m2, g ra jen a je v 40nad- s tro p jih ; „The New York Union" motor tru c k t e r ­ m inal z i s t o t lo r is n o p lo sk v ijo in „The Newark Union motor tru ck term inal" s t lo r is n o p lo sk v i­ jo 72.000 jd2. N ajvečji o d p rt p ro s to r za p a rk iran je o - sebnih avtom obilov, k a te reg a smo im eli p r i ­ l ik o v id e t i , j e pred „ Pentagonom " v wa­ shing tonu, t . j « vojno m in is trs tv o ZDA, k i ima razen svo je avtobusne p o s ta je še park p ro s to r za več k o t 10.000 avtom obilov. IK 061e3s061o231; 666<,97Ing.: Svetko Lapajne P C R O': 0 1 L O S KONGRESA A V S T R IJS K E G A , , B E ,T O T E R E INA'* NA DÜN.A'JÜ v d n eh 18 . do 22» a p r i l a 1956 ’ ■ * ■ v - . - j ' , ' *, i . ; - - / ' P orod ilo obsega: . : I» P o ro d ila o p redavan jih na kongresu.. I I P o ro č ila o og led ih h id ro e le k tr a rn v d o lin i Kampe, donavske h id ro e le k tra rn e Ybbs- Persenbeug. P rik lju č en o je porod ilo o ogledu elek trarn iškega s is te m a Kapruna, k i sem s i ga o g led a l izveri kon­ gresnega programa na povabilo soudeležencev na­ šeg a gospodarskega sv e ta LRS (DSZGLRS), I I I . P o ro d ila o splošnem v t i s u ob ogledu Dunaja in sp lo šn ih v tiso v .p o to v an ja po A v s t r i j i . ' I . P redavanja Dne 18. a p r i la 1956. popoldne; Po o tv o r itv e n ih besedah p re z id e n ta ing . Tazo- l a sem v imenu našega DGIT po njegovem posebnem n a ro č i lu i z r o d i l pozdrave. O s ta l i pozdravni go­ v o r i so b i l i menda za rad i p o z a b ljiv o s ti nä spo­ re d u š e le n a s le d n ji dan. Dr. _E ritsch : E le k tr ič n e p re isk av e be tonsk ih te les P re d a v a te lj je n a s l ik a h pokazal ap a ra tu re , s k a te r im i uvajamo med dve to čk i betonske površine n ih a ln i to k . S pomočjo e le k tr ič n e a p a ra tu re po­ iščemo .s p rim erja ln im postopkom s ta n je resonance, nakar lahko ugotovimo v e lik o s t upora in e l a s t i č ­ n i modul betona. Ge ima beton gnezda a l i razpoke^ se upor poveča. S premikanjem dovodov e le k t r ič ­ nega to k a lahko ugotovimo p o lo ža je nezveznosti v k v a l i t e t i betona. I s to ap a ra tu ro je mogoče u~ spešno u p o ra b lja t i tu d i p r i geomehanskih pr eistet vah. d e b e lin a posameznih s lo je v , k v a l i t e t a s lo ­ je v , p o lo ža j ta ln e vode, k o n tro l i r a n je in je k c i j ­ s k ih učinkov» Posebno pomembne so tak e p re iskave za c e s tn e in le ta l i š č n e p lo ščad i, k e r z n jim i •lahko ugotavljam o v o t la m esta pod tlakovano po­ vršino» Dr, Haas, p ro f , v D e lftu (H o land ija ); Betonske g rad n je v Nizozemski s posebnim oziran na vodne zgradbe in obnovo nasipov V splošnem uvodu je p re d a v a te lj p o u d aril, da u p o ra b lja jo beton v H o lan d iji za v sa vodna d e la podvodne k l e t i , podvodne p o d p la ta s te tem e lje ,z a k o le in zagatne stene» Leseni k o l i imajo samo še zgodovinski pomen in j ih ne u p o ra b lja jo prav n ik j e r več . V s lik a h je pokazal nekaj primerov ra z n ih vodnih ovjektov, sp lav n ic z a la d je . Naj­ v e č j i poudarek pa j e b i l n a iz d e la n ih keson ih iz o jačenega betona, k i j i h pa ne spušča jo pod p r i ­ tiskom , temveč s p rostim padam in izkopom z ba­ g e r jem, Na g rad b išče j i h d o s ta v lja jo tako , da je dno v prim erni v i š in i zap rto , t e r tak keson p lav a po morju» S istem kesonov, p r i le p l je n ih e - den na drugega, j e b i l n a jče n e jše in n a j h i t r e j ­ še s re d s tv o za zaporo nasipov , k i j i h je p red r­ l a k a ta s t ro f a ln a Voda» V n a d a ljn j ih s l ik a h je pokazal še gradnjo podrečnega predora v R o tte r­ damu v o d p rti gradbeni jami t e r prim ere v e l ik ih o k ro g lih gradbenih jam, P ro f , Jo se Soto. Burgos, d i r e k to r tv rdke Agraman i z Madrida: V elika betonska d e la v Španiji- V prvem d e lu so b i l e n a v r s t i predvsem do lin - ske pregrade» Izkaza lo se je , da je Š p an ija de­ že la , k i ima n a jb o lj gosto n ase j ane d o lin sk e pregrade,- če izvzamemo Ameriko» Smoter teh n i samo e le k tr ik a , temveč v glavnem namakanje p o lj za rad i ro d o v itn o s ti . Na ž a lo s t jim 2 /3 akumuli­ ran e vode za rad i vročega podnebja iz h la p i Tež- nostn ih . pregrad j e p r ib liž n o 50 %.s o s ta le so svodaste» V medsebojnem razgovoru z njim sem vendar u g o to v il, da teh n ik a g ra je n ja pregrad ni zav ze la t i s t e p re f in je n o s t i , k o t jo imajo Fran­ co z i in I t a l i j a n i t e r s e j i b l iž a jo d rug i naro ­ d i (A v s tr i ja ) , temveč so kon stru k tiv n o p rim i- . t iv n o obravnavane; ločene z v rs to h o riz o n ta ln ih reg , c e lo dvočlensk i h o r iz o n ta ln i 1okovi Pre­ c e j v s i l ju j e jo masovne betone brez dodatka drob- n ih f ra k c ij» V drugem, d e lu je a v to r pokazal nekaj zanimi­ v o s t i i z in d u s t r i js k ih , m ostnih in v iso k ih zgradb, v i n d u s t r i j i p re j napete okrogle s i l o ­ se , p r i m ostovih most Rio E sla , g ra jen z vbe- ton iran im jeklenim ločnim odrom, p r i v iso k ih gradnjah izredno v iso k e n eb o tičn ik e , z zanim i­ vimi re šitv am i posameznih delov; razporedom reg za d i l a t i r a n je l e v spodn jih e tažah , zgoraj z enotno k o n s tru k c ijo , n a d a lje razpored oken v šahovskem redu za rad i d iagonaln ih zave tro v an j . Posebni poudarek je b i l na genialno zam iš lje ­ nem triko tnem montažnem p red alč ju , Sistem . do­ pušča ra z l ič n e kom binacije za večjo a l i manj­ šo n o s i ln o s t za razne namene» Ta p re d a lč ja so uspešno u p o ra b ili za lo č n i oder mostu Arvida (240 m), pa tu d i za začasne mostove (v o jsk a !)»I-- mam v t i s , da je s is tem b o lj p rak tičen in ne manj so lid e n k o t so s is te m i Wagner in drugi« Dne 19« a p r i l a dopoldne; N ajp re j so se r a z v r s t i l i zamudniki s pozdrav­ nimi govori. Ing« Franz J& m l (Newag) Gradbene iz k u šn je p r i v g rad n ji oevnih mostov P red a v a te lj j e p recej razvlečeno o p iso v a l s i l ­ ne težave t e r nesrečo p r i tlačnem cevovodu v o - b l i k i mostu preko dveh p o lj čez ce s to in potok G enitzbach, Gre za k r i t i č n e točke na prehodu iz jek len eg a cevnega mostu v betonsk i h o r iz o n ta ln i vod v hribu« Betonski vod v globoki s k a l i n i a r ­ m iran, ob p rik lju čk u na je k le n i cevovod pa d e lm R ačunali so z zemeljskim reak c ijsk im p ritisk am . Na s t ik u med betonom in jek len o cev jo je n a s ta ­ l a drobna razpoka, k lju b d i l a t a c i j i . Skozi drob­ no razpoko je p r i t i s k a la voda, k i j e im ela p re­ ce jše n p r i t i s k . V letnem času je b i lo v se v redu čeprav so b e le ž i l i majhne izgube vode. V ze lo hi~ d i zim i 'pa je površina žem lje tako močno zamrznt- l a , da voda n i im ela odtoka. Kaže, da se je o - krog cevovoda na tem p rik lju č k u n a b ra la ogromna k o l ič in a vode, k i j e ra z n e s la in odnesla hrib» Trenutno zm anjšanje zem eljskega p r i t i s k a j e po­ tem ra zn es lo d e l betonske c e v i, medtem ko je je ­ k le n i cevovod o s ta l nedotaknjen, neznatno d efo r­ m iran. Izbruh vode je odnesel ca»10 000 m3 h rib a , z a trp a l potok, c e s to in d o lin o . Okvaro so poprar- v i l i b o l j so lidno in z jač jim armiranjem. P ri e k s p lo z i j i smo s i to mesto og ledali» Ing« Lapajne Svetko: I z gradbenega u s tv a r ja n ja v S lo v e n iji V prvem d e lu sem obravnaval zan im ivosti most­ n ih zgradb Nadvoz v Žalcu, uporabo v is e č ih le ­ ž iš č z viaduktom v S tič n i, s l ik e mostov v Črnom­ l j u in Tribuši» nekaj p lo š č a s tih t ip ič n ih mostov in prve prim ere p re j n a p e tih mostov. V drugem d e lu so b i l e na v r s t i in d u s tr i js k e zgradbe; dvo­ ran sk e zgradbe (v s l ik a h ) , montažna p re d a lč ja , lu p in sk e s tre h e . Za zak ljuček o b je k ti , k i j i h u- p o ra b lja jo v e lek tro en e rg e tsk e namene: v r s te da- ljnovodnih drogov v S lo v e n iji s kombinirano mon­ tažo , z a tv o m ice na d inam itn i pogon t e r nekaj s l i k e le k t r ič n ih c e n tr a l n a vodni pogon. Dne 19, a p r i l a popoldne: Ing . Steinbock: Gradnja pregrade na Velikem Mühldorferskem jeze ru Konkretno g re za betonsko težnostno pregrado v sklopu energetskega kombinata Kreuzek-Reissek za bazen pod vrhom R eissecka. Poleg vseh podat­ kov, k i so nam že znani iz kongresa v V rb i(g ra - n u la o ija , doza cementa, p ro f il 'p r e g ra d e , dovoz g rad iv a , s i s ta n Kreuzeck R eisseak ), j e b i l a n a j­ zanim ivejša točka sis tem opažanja z izg u b ljen im i betonskim i tablam i» Betonske ta b le mere c a -2 ,0 x X 2 ,0 m iz d e lu je jo v tovarnah v d o l in i t e r dova­ ža jo izd e lan e na g radb išče , Za opore im ajo po­ sebne betonske arm iram e tramove, k i j i h z a p ič i­ jo in p r i t r d e na spodn ji že v b e to n ira n i ana logn i kos, ta b lo pa p riv eže jo na te betonske pokončne tramove» Vse skupaj z a b e to n ira jo . Sama uporaba betonsk ih opažev j e nedvomno gospodam a in je znana s p regrad l a G iro tte , p r i nas so jo upora- b i l i deloma v Medvodah» Posebno podrobno so ob­ rav n av a li prim er izd e lav e ta b e l in n j i h p r i t r d i ­ te v na drogove. Dr. M achatti (tv rd k a B e lla ): Uporaba postopka BBRV za v n ap re jšn je napen jan je v Avstri­ j i ! B istvo šv ica rsk eg a postopka BBVR je v s id r a ­ n ju je k le n ih s tru n a l i tank ih jek le n ih p ro f ilo v (0 ,5 mm) v zak ljučne debele jek len e p lo šče s ko- vicenjeni, N apenjanje o p rav ijo s c e n tr ifu g a ln o pumpo, k a te re s id ro je s svomikam p r i t r je n o v zak ljučno debelo pločevino« Sistem je nedvomno so lid en , čeprav ne naj c e n e jš i in tu d i ne n a j - p re p ro s te jš i . Za prim ere je av to r navedel ze lo d rz n i o k v irn i most razpona ca 90 ,0 m v Ebemsfel- du» S le d ilo je seveda tu d i nekaj d ru g ih prime­ rov«, I I . B ksurzije Ogled h id rav ličn e g a s e ja n ja gramoza po s i s t e ­ mu Rheax. Die 19» a p r i la nas je v ju tran jem času nekaj pred začetkom predavanj zastopn ik tv rdke Rheax povedel v c a .45 km oddaljeno gramoznico s i l ik a t - , nega gramoza, da b i s i o g led a li s e ja ln e naprave h id rav ličn e g a sistem a Rheax, Drobna zrn a se ne s o r t i r a jo mehanično, temveč z izpiranjem « Tak postopek j e c e n e jš i , s a j porabi za 1 m3 gramoza l e 1 kilow atnö u ro , Prednost je v č i s to č i in zar- n e s l j iv o s t i re z u lta to v . Postopek p rid e v poštev predvsem tam, k je r o d p ira jo v e l ik e gramoznice v razne namene« V konkretnem prim eru u p o ra b lja jo drobni m a te r ia l (