Glasilo jugoslovanske socialne demokracije,
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrslce kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2 25 K, za Ameriko 2 75 K.
Posamezna številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstira 2fi vin. za enkrat, 12 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru.
34. štev.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 29. aprila 1907.
Leto X.
NASLOVA; Za dopise, rokopise za list: Uredništvo (Rdečega Frapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Liberalni lov.
Liberalci so čisto sigurni, da dne 14. maja s svojim kandidatom prodro. «3000 glasov je naših,, se bahajo, in tako gotovih, da nam jih nihče ne more vzeti!* A vkljub tem gotovim 3000 glasovom so si zasnovali obširen agitacijski odsek in si porazdelili posamezne okraje mesta za obdelovanje volilccv. Tudi dr. Tavčar ima svojega. Liberalci namreč prav dobro vedo, kako silno slabo stoje volilne šance njihovega kandidata ter da je treba od onih bajnih 3000 gotovih glasov takole kakih 2000 šele pridobiti! Torej le skup, lovci in gonjači, veliko divjih volilcev leta okoli, ki jih doslej ni bilo v volilnem revirju. Na lov nanje, četudi nas gledajo nezaupno in se nam umikajo oprezno. Dobra bo ta divjačina, dasi smo ji branili v naš lepo gojeni gozd, ki ga je obdajala visoka in trdna mreža privilegijev. No, sedaj, ko so šiloma prodrli vanj, smo se izpametovali in hočemo tudi njim izkazati to milost, da jih lovimo. Ali ta divjačina ima tanek sluh, bister vid in fin voh, zato čuti in sluti lovca že od daleč, in beži pred njim. Veliki Nimrod Tavčar se bo vrnil s tega lova s prazno bisago, lovski psi in gonjači si bodo zaman brusili pete. Pojedina po lovu bo pa podobna zadnji večerji. — Nedavno sem videl na pristnem kranjskem čebelnem panju predočen jako imeniten prizor: živali neso lovca k pogrebu. Priprost kmečki slikar — samouk, v katerem pa je tičalo precej umetniškega čuta, še več pa tiste menda le Slovencu prirojene zbadljivosti,je naslikal to-le: štirje zajci neso lovca na parah, spredaj nese križ velik zajec, za njim godrnja medved bilje in tuli volk mrtvaško pesem, krokarji lete nad sprevodom, lisica zadaj pa nese lovčevo puško na rami in na nji nataknjen lovski klobuk. Pod krsto se plazi pes. Vse živali imajo vesel in zasmehljiv izraz, le pes žaluje.
Kaj, ko bi to bila prispodoba pogreba liberalne kandidature Hribarjeve, pogreb lovca delavskih glasov! Upajmo, da mu bodo delavci zapeli in zagodli tako mrtvaško pesem ter ga pokopali tako globoko, da ne bo nikdar več vstal od političnih mrtvih in prirejal politične love. Halah!
Bombe I Bombe 1
Razgrel se je »Slov. Narod*, pa bruha jezo, kakor da je ognjenik. Ali umeten je njegov ogenj. Normalne toplote tam že davno ni več; kadar ga prime mrzlica, takrat gori. To pa ni znamenje zdravja.
V petek se je razkričal zaradi socialno-demokratičnega »terorizma*. To je njegova najnovejša nota in lahko pričakujemo, da se bode poslej drl v tem duru, dokler mu ne posluži sreča s kakšnim novim geslom. Razumljiva pa je resnica, ki jo je zapel, pesmica o terorizmu drugih! Reci mu, da ti ne reče ... 1
Liberalci snujejo svoje teroristično organizacijo, ker se ne more izteptati solidne, zavedne organizacije čez noč iz tal. In da bi odvrnili pozornost od svojega dinamita, kriče o bombah nasprotni-
kov. Slabo jim bode uspelo to delo, kajti preočitna so nasilstva, ki jih izvršujejo in preglasno govori slaba vest iz »Narodovega* članka.
Kaj se je zgodilo na naši strani? Opozorili smo, da nekateri gostilničarji agitirajo za Hribarja. Ne vsi. Saj je predobro znano, da gostilničarji v splošnem nimajo razloga za evangeljsko zadovoljnost z magistratno stranko. Nekoliko pa je med njimi fanatikov in o teh smo govorili. Rabili smo blagi izraz, da »agitirajo*, ker smo se od začetka volilnega boja trudil', brzdali svoje strasti in naj-zagrizenejši sovražnik nam mora priznati, da ni v naši borbi ne surovosti, ne nasilja. Ali liberalna »agitacija* je delo posebne vrste in nikjer še ni zapisano, da bi morali socialni- demokratje gledati s prekrižanimi rokami, kako se jih hoče z brutalnimi sredstvi pripraviti ob njih pravico. In takih brutalnih sredstev so se posluževali tudi nekateri gostilničarji, ki so pozabili, da so tudi socialni demokratje v gostilni gostje in imajo kakor vsi drugi pravico do uljudnega razvnanja.
Kdor ne trpi socialistov, njemu se pač ne bodo ponujali. Delavci, katerih taki gospodje ne marajo, imajo pač pravico, da si poiščejo prostore, kjer se jih pusti vsaj pri miru. In vse »Narodove* filipike nam ne bodo prepovedale, da ne bi opozarjali svojih somišljenikov na lokale, v katerih se jih zaničuje.
Nismo bili mi tisti, ki smo metali bombe, ampak varovati hočemo svoje sodruge bomb iz liberalnega tabora. Teh pa je toliko, da bi moral izhajali naš list vsako uro, ako bi hoteli poročati o vsem nasilstvu, s katerim nastopajo liberalci v tem boju. Gospodarsko odvisni so pač delavci od podjetnikov, uslužbenci od gospodarjev. In ta odgovornost se odseva tudi na političnem polju, pa če bi obsegal zakon o volilni svobodi sto paragrafov, vendar ne bi mogel popolnoma uničiti upliva, ki ga ima gospodar na hlapca. Ta upliv izrabljajo zagriženi liberalci brez pomisleka. Ta gospodarski upliv je velik faktor v njih volilnem računu.
Liberalci imajo denarja in z obema rokama ga razsipajo za volitve. To je drugi faktor, s katerim računajo. Seveda temu ne pravijo terorizem, ampak nemogoče je utajiti, da je denar mogočna sila in njegov terorizem je hujši, nego terorizem peklenskih strojev.
»Narodov* članek pa je imel že samposebi terorističen namen. Liberalno glasilo bi rado ugnalo socialne demokrate v strah. Toda tega plemenitega cilja ne doseže, kajti socialisti vedo, da se vojujejo za načela in prevažen jim je ta boj, da bi se plašili »Narodovega* žuganja. Pač pa bodo dosegli liberalci s svojo bojevno metodo nekaj druzega. In prišel bode Čas, ko bodo bridko obžalovali gonjo, ki jo sedaj uprizarjajo proti socialnim demokratom. Tudi naši sodrugi nimajo vode v žilah in nihče ne more zahtevati od njih, da bi se prespali pa pozabili na vse žalitve, na vsa preganjanja, na vsa nasilstva prejšnjega dne. Previsoko letajo ljubljanski liberalci in trdo bodo očutili svoj padec. Ali pri socialistih ne bode takrat usmiljenja zapje. Ko bodo stokali, pojdejo socialni demokratje mimo rijih — svojo pot, ne da bi se ozrli nanje. Daleč ni ta čas. Ako imajo liberalci še kaj treznosti v glavi, morajo vedeti, da je tako. In če v svoji
situaciji ne znajo nič druzega, kakor izzivati, naj si pripišejo posledice sami. Zgodilo se jim bode, kakor hočejo sami.
Politični odsevi.
Hrvatski finančni nradniki in politika. Ogrski ministrski predsednik je kot finančni minister izdal reservatni odlok na zagrebškega finančnega ravnatelja, v katerem prepoveduje vsako politično gibanje finančnih uradnikov. Uradnikom, ki bi se udeležili na 15. maja sklicanega shoda finančnih uradnikov, na katerem se bodo razpravljala politična in stanovska vprašanja, grozi z disciplinarnim postopanjem. Dalje graja vsak javni nastop v prid gmotnemu izboljšanju, češ, da posveča vlada z lastne inicija-tive uradništvu dovolj pozornosti. — Iz odloka veje zatohli duh birokratizma, ki odreka uradništvu sleharnopolitično svobodo in ki vidi v posameznem uradniku le mrtvi člen uradniške hijerarhije, za katero misli in skrbi nje vrhni poglavar. Odlok, ki se sicer popolnoma sklada s klikovskim ravnanjem ogrske vlade, prezira okolnost, da v dobi demokracije pripada tudi uradniku državljanska svoboda in da se mora tudi uradništvu priznati vse pogoje, ki so potrebni za prosto uveljavljanje političnih in stanovskih teženj.
Spor v italijanski socialistični stranki. V
italijanski socialistični stranki se je rodila neprijetna afera, ki utegne razcepiti stranko na ta način, da izstopi revolucionarno-sindikalistična struja. V ospredju ne stoje toliko teoretični spori, kakor finančne zadeve sindikalističnega glasila »Azione*, ki je sistematično napadalo strankino vodstvo. Minuli teden se je vršila štiridnevna vodstvena konferenca in ta je sprejela resolucijo, ki je izzvala odpor sindikalistov. Resolucija obsoja sistematično napadanje in sumničenje s strani »Azione* in dolži uredništvo tega lista, da je iz političnih in osebnih razlogov zbudila v življenje list na podlagi dvomljivih in sumnivih denarnih virov in da je na večkratno zahtevo odklonilo redno kontrolo teh sredstev. Vodstvo poziva redakcijo in sodruge, da pretrgajo sleherno zvezo z »Azione* in grozi v nasprotnem slučaju z izključitvijo. Nato so sklicali sindikalisti svojo konferenco v Rim, na kateri so protestirali proti »drakonski sodbi vodstva*, označili sklep glede »Azione* za »zločinski atentat* na obstoj samostojnega lista in pozvali sindikalistično skupino, da kupi list in se izjavi solidarno z uredništvom. Izvedba te protiresolucije vodi nujno k razkolu. — Kakor znano, so stali sindikalisti na zadnjem strankarskem shodu v Rimu v opoziciji proti integralistom (marxistom) in reformistom (frakcija Ferrija in Turattija), toda shod se je izrekel za (zmerno taktiko. Od tistega časa izvira še posebna napetost med sindikalisti in integrali-stično-reformističnim vodstvom. Sindikalisti zanika-vajo, da izvira ustanovnina »Azione* iz dvomljivih virov, zato je težko zaslediti pravi vzrok afere. Mogoče, da se je spor na obeh straneh pretirano ostril; da pa složnosti in enotnosti med obema smermi že pred afero ni bilo, je jasno.
Parlamentarfziranje raškega ministrstva. V
zadnjem času so sledila vestem o razpustu dume poročila o parlamentarizaciji Stolipinovega ministrstva v tej smeri, da se vpokličejo v vlado člani konstitucijonalno-demokratične stranke, stranke torej, ki jo vlada še dosedaj ni legalizirala. V koliko so poročila resnična, ni možno kontrolirati. Tudi vprašanje, kaj jo izvršilo ta nepričakovani preobrat v vladnih krogih, je nerešeno. Ali poslednja avdi-jenca dumskega predsednika? Ali spoznanje, da vodi sedanja vladna taktika v slepo ulico, iz katere ni izhoda. V sedanjem ruskem parlamentu sta zastopana dva ekstrema, ki parlamentarizem kratko-inmalo negirata in ki tvorita za ruski parlamentarizem permanentno nevarnost. Na eni strani
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
skrajna desnica, ki se s peticijami, provokacijami i. t. d. pošteno trudi, da zadavi rusko dumo prej ko mogoče. Na drugi strani skrajna levica socialnih revolucijonarjev, ki načelno odklanjajo parlamentarizem in ki se poslužujejo parlamenta le v revolucijsko propagando. Temu nezdravemu položaju bi uvedba parlamentarnega sistema odpomo-gla. Težava obstoja pač v tem, da težišče dumske večine leži izvrn kadetov na levici v socialističnih skupinah, katerih pa vodilni krogi niso voljni pozvati v vlado. Kar se tiče socialno-demokratične stranke je to gotovo, da parlamentarizaciji načelno ne bode nasprotovala, pač pa bode prisiljena v stvarno opozicijo, ker med programi bodoče parla: entarne vlade in socialne demokracije je širok prepad. — Kakor videti perspektive parlamentariziranja, kakor je samonascbi potrebno, niso presijajne in v pričakovanju ne kaže biti prevelikim sangvinikom.
Ljubljanski volilci!
Nasprotniki so vložili mnogo reklamacij z zahtevo, da se izbriše iz imenika razna spisana imena. Izvedeli smo, da so vložili take reklamacije tudi proti nekaterim sodrugom, ki nimajo volilno pravico po določbah zakona. Vsakdo, proti komur je vložena taka reklamacija, mora dobiti obvestilo od deželne vlade. Čim dobi tako obvestilo, naj se vsakdo nemudoma zglasi v upravništvu »Rdečega Prapora*, Frančiškanske ulice 8, da se takoj vloži ugovor, ki se ga mora podati tekom 24 ur. Sploh dobe volilci v našem upravništvu vsa potrebna pojasnila.
Volilni odbor.
Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah M* JJ
Domače stvari.
Včerajšnji klerikalni shod v „Unionu“ je bil
obiskan od približno 800 oseb, pripadnikov vseh struj, ki jih je po večini prignala radovednost, slišati razkritja, o katerih je »Slovenec, že cel teden tako skrivnostno namigaval. Dr. Šušteršič je sumarično zavračal napade in očitanja z liberalne strani ter grozil, da, ako isti ne prenehajo, opusti vse obzire, pa Hribarja sleče do nagega, kajti edino njega kot načelnika liberalne stranke napravlja odgovornega za pisavo »Naroda* in početje liberalcev sploh. Kritikoval je liberalno mestno gospodarstvo, zlasti Hribarjeve projekte glede ljubljanskega gradu, v ostalem pa je ponovil isto, kar je povedal že na zadnjem shodu. Drugi govornik, kandidat Kregar je citiral poljskega Mickievvicza, ruskega Puškina ter razne češke, maloruske in srbsko-hrvatske narodne pesmi z namenom, ironizirati Hribarjevo smešno patentslovanstvo. Pa mož ni prav nič imponiral in je podrl še tisto malo šti-munge, kar jo je napravil dr. Šušteršič. Osebnost tu, osebnost tam, mnogo smehu, nič resnobe, v tej smeri se je zibal shod, kar je napravilo prav mučen vtis, ki ga ni moglo prikriti niti na meščanskih shodih običajno živio-kričanje. Če je Hribar kaj moža, ima dolžnost, da se opere in dr. Šušteršiču da priložnost, izprožiti topove, o katerih je tako skrivnostno-grozeče namigaval. Po vsem dosedanjem sodeč si imajo gospodje mnogo povedati in javnost je vsekakor interesirana, da se ji da prilika, pogledati za kulise, za kojimi so si še nedavno prijateljsko stiskali roke.
Na denar se zanašajo — z denarjem mislijo zmagati liberalci. Denar — to je bil vedno njih najmočnejši argument. Na žep si potrkajo, da za-žvenketa, pa si mislijo: Kdo se bo meril z nami? Kaj bodo reveži socialisti proti nam ? Seveda pravi Hribar, da niso kapitalistična, da niso buržoazna stranka. Ali njih poglavitno »duševno* orožje je denar. Po štiri krone na dan dobi vojska agitatorjev drugega reda; po deset kron na dan bodo dobili gardni agitatorji na dan volitve in na dan poprej. To seveda ni podkupovanje — saj ne plačujejo glasov, ampak agitacijo. Ampak »agitatorje* iščejo med — nasprotniki. Vsak socialist zasluži pri njih sedaj lahko denarja in prav malo zahtevajo od njega, samo svoje prepričanje naj malo zataji, samo svoje tovariše naj malo izda, samo poagitira naj malo za Hribarja. Plačali ga bodo le kot agitatorja, seveda ne kot volilca, — Gnusno je to, da bi človek pljunil! To je vse, kar je ostalo od nekdanje slave slovenskega liberalizma. Korumpirali ljudstvo in tako zmagati — to je njih zadnjo upanje. Kdor more še čislati tako stranko, njega jim privoščimo. Ali dvoje bodi povedano tem korifejam: Med socialisti ne najdete mnogo, ki bi se vam prodajali na tako podel način. Kdor je socialist, razume, da mu daste lahko za izdajstvo pri volitvi 10, 20 kron, ali da je ta denar izprešan iz ljudstva, da bi imeli pri bodočih volitvah zopet kaso in da bi lahko zopet korumpirali. Par umazanih kron lahko zasluži, ako odda svoj glas za »svetli cekin*, s tem pa proda za šest let svojo usodo sovražnikom delavnega ljudstva. Deset kron lahko pridobi, sto
in več jih pa lahko izgubi. Drugič pa so ne bo- t demo dali slepiti s takimi »agitatorskimi honorarji*, ampak neusmiljeno bodemo zasledovali vsako podkupovanje. Naša navada ni bila, bojevati se v politiki s sodnijo. Ali to je že silobran. Brez pardona bode naznanjen vsakdo, kdor kupuje glasove, pa bodisi pod kakršnokoli pretvezo, brez pardona vsakdo, kdor jih prodaja. In vse sodruge prosimo, naj nam naznanijo vsak slučaj. Garantiramo vam, da napravimo konec tej trgovini duš.
Čuden je »Narod*. Dannadan se krega z logiko, od vrstice do vrstice menja svojo barvo. Veselo jo, kadar piše o terorizmu socialno-demo-kratične stranke, on, provizorično glasilo tiste liberalne stranke, ki se ne zanaša na nič druzega, kakor na terorizem in na polno mešnjo. Kje pa išče Hribar svoje volilce? Z glasovi samih kapitalistov mož pač ne more zmagati. Ali od teh kapitalistov je res par tisoč glasov gospodarsko odvisnih in ravno na to odvisnost špekulirajo liberalci. Ali ni gospodarski pritisk najhujši terorizem. — Naenkrat pa se obrne »Narodu* beseda na jeziku: Ježeš — sovraštvo hočejo socialisti zanetiti med liberalno stranko in seboj! Zapiše, pa ne čuti, kako smešnega se dela. Možje so torej res misldi, da imajo socialisti kaj simpatij do ljubljanske liberalne klike? Odkod vraga pa naj bi ta prišla? Mar odtod, ker jih je hotel Tavčar za vsako ceno pripraviti ob volilno pravico ? Ali zato, ker se je Hribar z vsemi štirimi upiral enaki volilni pravici v občino? Ali odtod, da so liberalci pri občinskih volitvah sleparili, kolikor so mogli? Ali ker je Cham delavce imenoval barabe? Ali ker se Tavčar posmehuje, da liberalcev sploh ni v Ljubljani? — Ob simpatije pri delavstvu se je ta žalostna klika sama že prav radikalno pripravila in nič ni treba več ščuvanja. Ga pa še »Narod* objavlja take rokovnjaške notice, kakor zadnj:č iz Hrastnika, če laže o kompromisih, če ironizira socialiste s »potegovanjem*, tedaj je čiste umevne, da bodo »potegnjeni rdečkarji* dobro poskrbeli, da bodo dne 14. maja v Ljubljani potegnjeni liberalci. Pa korenito!
»Slovenski Narod* se ne more navaditi poštene pisave, poštene nasproti svojim političnim nasprotnikom in — svojim političnim naročnikom. Zlaže se, zvija, podtakne, pa misli, da je kaj dokazal. V svoji številki z dne'22. t. m. poroča — seveda po «Edinosti» — da so slovenski socialisti v Trstu sklenili glasovati za laške kandidate. Torej izdajstvo, kopanje groba %— zamolčal pa je v svoji časnikarski honetnosti, da so ti laški kandidatje socialni demokratje. Ta sklep naših tržaških so-drugov je čisto naraven in umeven sklep laških sodrugov, da bodo namreč v okolici glasovali za slovenskega socialnega demokrata. Tako bi v Trstu, tako v Ljubljani in sploh povsod, kjer je mednarodno orgainzovana socialno-demokratična stranka. Ge gospodje rodoljubi raznih narodnosti ne umojo takega postopanja, jim ne moremo pomagati; če jim pa ni všeč, nam nič mar: svoj okus, ki so si ga sami pokvarili, naj si sami popravijo! Nam nič mar.
0 občinskih volitvah piše »Nova Doba* « — Brez vsake agitacije, pravi izvrševalni odbor na-rednonapredne stranke v »Sl. Narodu*, so prodrli njeni kandidatje pri dopolnilnih volitvah v obč. svet ljubljanski. Kako je neki prišlo onih 400 pooblastil od ženskih volilk v roke agitatorjem liberalne stranke? Kako, oh čudna so pota! — Vemo za vohlko, neko branjevko, ki je nad njo prišel ma-gistratni uslužbenec. »Mati, kako bomo volili!* »Kakor bo prav* — je bil diplomatični odgovor brihtne ženice, ki ve, da m dobro zameriti se magistratu. Mož odide, a stavimo, kar hočete, da je njeno pooblastilo, ki ga pa ni ne podpisala, ne podkrižala, igralo svojo vlogo pri volitvah. — Pri volitvi v II. razredu je prišel iz »Mest. doma* na sodišče glas: »Na pomoč, pojte za voljo božjo volit, klerikalci in Nemci so se zvezali s socialisti, ob 11. uri bodo pritisnili.* Golo bolni nadsvetnik dr. Ferjančič se jo vpregel za agitatorja za tako agitacijo. Pa pravijo, da se prodrli brez vsake agitacije.* — Posnamemo to, ker je hotel »Slov. Narod* pri svojih čitateljih obuditi mnenje, da piše samo »Rdeči Prapor* tako »nesramno* o liberalni agitaciji. »Novi Dobi* se ne more očitati, da bi bila socialno-demokratična. Tor*j mora njeno pričanje veljali.
»Narodni List* piše, da je bilo moje poročilo o shodu »Narodne stranke* v Ljutomeru neresnično in zavito. Sodbo o tem prepuščam mirnim srcem takratnim zborovalcem. Posledice nepremišljenega Rajhovega govora pa bo občutila Narodna stranka 14. maja. »N. L.» še končno grozi, da bo postal oseben. Ge se hoče podati v nižini »Sl. N.» in enakih glasil, prosto mu; «R. P.» mu ne bode nikoli sledi! na ta terčn, čeravno ima gradiva dovolj, da bi samo z ljutomerskimi osebnimi noticami napolnil svoje predale.	V.	K.
Kdo bi v Avstriji ne bil socijalist? Socialnim demokratom se menda nikjer ne godi tako dobro kakor v Avstriji. Od vseh strani nam lijejo skupaj bogate podpore. Zadnjič smo dobili kakor je brž raztrobental »Slov. Narod*, pet tisoč z Dunaja v podporo »Rdečemu Praporu*, in sedaj je vlada laškim sodrugom v Trstu odrinila za enkrat kar 20.000, iz česar jasno sledi, da smo Slovenci vsepovsod zadnji zakopi. (Ge nam italijanski so-drugi ne bodo polovico kar hitro odšteli na roke,
se bomo razcepili na dvoje, kar je avgur Hribar na prvem s ojem shodu že pvorokoval!)— Toliko torej vlada, koliko pa šele drugi! In to poročilo v — recimo kar odkrito, kakor je to Hribarjeva navada — temne skrivnosti naše stranke do naj-subtilnejše podrobnosti posvečenega »Slov. Naroda* je gotovo zanesljivo. Vsled nedostatka prostora je izostala iz »Slov. Naroda* zadnjič vest, da je vlada hkrati imenovala naše urednike za državne uradnike — šestega plačilnega razreda. Verjetno je to povsem, kajti v zadnjih bojih za splošno in enako volilno pravico sino itak avan-zirali za c. k r. socialiste. Ge je pa že titel in značaj, zakaj bi ne bilo plače? P.S. Na naslov drž. blagajne. Skrajna zanikarnost in ilustracija okorne avstr. drž. uprave je, da še sedaj nismo prejeli vsote, ki nam jo je vlada že davno nakazala in «Slov. Narod* tudi že likvidiral.
Ne ščuvati proti kapitalizmu, je dejal Hribar na svojim prvem shodu. Torej mirno prenašati tiranijo kapitala, mirno gledati, kako spravlja kapitalizem vso cblast sveta v svoje kremplje, mirno čakati, da poslane peščica miljar-derjev absolutna moč, absolutno gospodstvo nad milijoni sužnjev? — Take nevarnosti ni, nam bodo odgovorili liberalci in klerikalci, ki blagoslavljajo obstoječi državni red. Dobro! Premoženje francoske hiše Rothschild iznaša deset miljard, t. j. 10.000,000.000. Celotno francosko narodno imetje iznaša dvesto miljard; sama Rothschildova hiša ima že dvajsetino v rokah! Amerikanski miljarder Rockefeller, katerega prekašajo danes že drugi bogatini, je imel leta 190G nad 240 milionov mark dohodkov. To se pravi: Vsak dan so iznašali njegovi dohodki 6G0.000 mark, vsako uro, če je bdel ali spal, 37.500 mark, vsako minuto 4G0 mark. — Hči nemškega K r u p p a, ki nima druge zasluge, kakor da je bil pač Krupp njen eče, je imela lani 20 mUjonov mark dobička iz tovarne za kanone. To je svota, od katere bi — po pruski statistiki zaslužkov — lahko živelo 20 tisoč družin ali 100.000 ljudi. — In to naraščanje velikega premoženja, to koncentriranje bogastva v maloštevilnih roksh ni nevarnost? In kapitalizem naj bo sankrosankten, ljudstvo naj pa po Hribarjevem nasvetu leži pred njim na trebuhu — pa naj mu kadi? — Seveda, eni ne bodo nikoli razumeli, kako potrebna je scc. demokracija in boj proti kapitalizmu!
Prvi maj V Idriji. Idrijsko delavstvo je sklenilo, kar rajslovesnejše praznovali prvi maj zlasti letos, ko je prvi maj prvikrat v dobi uresničenja splošne in enake volilne pravice. Dnevni red majske proslave je isti kakor druga leta.
Klerikalna agitacija. Na vseh semnjih kriče klerikalci »o veri v nevarnosti*. V sredo je bil semenj v Črnem vrhu, in klerikalci so porabili sejmarje, da so jim trobili, da je — »vera v nevarnosti*. Sejmarji so šli pogledat komedijo. Vstopnine ni bilo. Druge nesreče tudi ne. Kapelan Pravhar teden dni ne bo mogel govoriti — Gostinčar pa spati ne, ker se gifta, da ga imajo ljudje le za — kratek čas!
Naklonjenost do ljudske izobrazbe. Iz Trsta se nam piše: Tukajšnje društvo »Ljudski oder* je dalo zadnjič razdeliti letake, naznanjajoče predavanje sodruga Cankarja v »Del. Domu*. Te letake je nekdo deli! tudi po kavarni »Balkan*, položivši jih na vsako mizo nekoliko. Ali glej, od nekaterih mladih narodnjakov je natakar dobil ukaz, pobrati jih z vseh miz in jih uničiti. Pobral jih je že nekaj, a se je moral ustaviti, ker so nekateri gosti protestirali proti podlemu ravnanju. Celo takih sredstev se poslužujejo torej rešitelji slovenskega naroda v Trstu, tisti, ki se proglašajo naprednim vselej, ko stopajo za volitve pred svoj narod, a mu v resnici na tihem ne privoščijo ne izobrazbe, ne napredka. Cankar, ki s svojim predavanjem o slovenskem ljudstvu in njegovi kulturi gotovo odpre oči toliko vedoželjnemu delavcu, kol.kor in-tcligentu in vsem, ki streme po resnični izobrazbi in oliki, bo sodil z nepristranskega stališča dejanski položaj slovenskega ljudstva in obsodil sistem, po katerem se je ljudstvo dozdaj držalo v duševni temi. Zato, da bi širši sloji naroda ne slišali resnice iz ust Cankarja, delujejo narodnjaki z vsemi močmi na to, da bi se Slovenci ne udeležili njegovih predavanj; zato uničujejo letake, zato so v kavarni »Balkan* velik lepak skrbno obesili za peč, da se ga komaj zapazi in Čita, zato »Edinost* molči o Cankarjevemu prihodu. Zapomnimo si to, da se bomo znali v bodoče ravnati primerno.
Dopisi.
Iz Žirov. Liberalci se ujedajo po »Slovenskem Narodu*, kako smo Žirovci vneti za neodvisnega kmeta Grudna. Idrijski gospodiči pisarijo po nepotrebnem cele poldneve za ubogi »Slovenski Narod*, Kaj bodete slepomišili ?! Z olepševanjem ne bodete ničesar dosegli 1 Žirovci se ne bodemo vjeli na Grudna — znamo razlikovati stranko in stranko. «Slovenec» sicer tarna v svoji 89. št. v dopisu iz Dobračevega, da je na Žirovskem velika zmešnjava — ker so celo veljavni posestniki socialni demo-kralje! Za delavce se razume, da ti č e s o zavedni, morajo biti socialni demokratje >— ali posestniki, to je nekaj drugega! No, bodite potolaženi, vi liberalci, pa tudi, vi klerikalci! Socializem gre zmagonosno povsod! Tudi kmet bo slejaliprej socialni demokrat. Socialni
'Jem okra tj o so edina odkritosrčna stranka — kandidata ta stranke bomo volili! Žirovski župan se piše Anton Kopač — Žirovci bomo volili pa: Josipa Kopača iz Trsta, pa če je komu všeč ali ne!
Umetnost in književnost.
O Hrvatski Matici se nam piše iz Zagreba: Slovenci smatrajo Hrv. Matico za pravo predstavnico hrvatske književnosti. Slov. in hrv. Matica sta sklenili tudi pakt, po katerem ima izdati slov. Matica vsako leto po eno hrvatsko, hrvatska pa po eno slovensko knjigo. Da se pojmi nekoliko iz-jasne, bodi povedano, da jo hrv. Matica popolnoma starokopitno književno podjetje, ki ne zasluži nobene simpatije modernega slovenskega sveta. Klaic, ki ji stoji na čelu, je nazadnjak prvega reda. Nobeden mlajših pisateljev ne dela za Matico. Notri so si pa ustanovili svoj list «Glas», ki nima druge naloge, kakor napadati pisatelje, ki ne trobijo v Klaičev rog in ki ne prisegajo na ideale bratov Radič. Poskušalo se je sicer, priti do kakšnega sporazuma, ali s temi ljudmi, ki vladajo sedaj v Matici, je to popolnoma nemogoče. Mlajši pisatelji imajo posvetovanja, kakšno stališče naj zavzemo. Najbrže bodo sklenili, da osnujejo posebno organizacijo za moderno literaturo.
Shodi.
Napovedani so:
Store. V torek, 30. aprila volilni shod v La-košekovi gostilni. Poroča kandidat sodrug Vinko Vidmar.
Gaberje. Dne 1. maja ob osmih zvečer volilni shod v gostilni »pii lastovki*. Poroča sodrug Vidmar.
Črešnjevci pri Pragerskem. 1. maja ob desetih dopoldne se v vrši v gostilni gosp. Kresnika volilni shod, na katerem poroča kandidat sodrug Vidmar.
Pragersko. Dne 1. maja ob dveh popoldne volilni shod v gostilni gospe Ivane Lipavc. Govornik: državnozborski kandidat sodrug Vidmar.
Iz Dolov pri Idriji. 21. t. m. dopoldne se je vršil pri nas na Gori v gostilni pri Silabirtu izredno lepo obiskani shod sccialno-deraokratični volilni shod, kojega so se udeležili volilci iz Dolov, Jeličnega vrha, Črne in Zavratca. Zborovanje je vodil odbornik soc. društva »Naprej* iz Idrije, sodrug Tomaž Filipič, poročal pa je sodrug Anton Kristan iz Idrije. Temeljita izvajanja so-druga A. Kristana so žela viharno odobravanje. Razložil je program socialne demokracije, pojasnil pomen sedanjega volilnega boja in priporočil kandidaturo sodruga Josipa Kopača. — K besedi se je priglasil tudi domači župnik g. Lovro Lah, ki je priznaval socialni demokraciji velike in lepe uspehe v boju za izboljšanje delavskega položaja — «le za kmeta socialna demokracija ni nič storila*. Sodrug A. Kristan je g. Lovreta tako zavrnil, da je ušel kar s shoda. Ljudstvo pa je klicalo slava socialni demokraciji ter se izreklo za njenega kandidata Josipa Kopača.
Trebče, v ponedeljek, 22. t. m. je bil tukaj volilni shod; udeležilo se ga je okoli 150 volilcev. Izvoljen je bil predsednikom sodrug Mihevc, ki je po pozdravu in kratkem nagovoru podal besedo sodrugu Regentu. Govornik je obširno pojasnil, kakšne naloge ima državni zbor in kako jih bodo izpolnjevali socialno-demokratični poslanci, pa je dokazal, da imajo delavski in kmetski volilci pričakovati samo od socialne demokracije koristnega zastopanja. Kandidatura sodruga J e r -n e j č i č a je bila soglasno sprejeta. Shod se je zaključil z «Živio-klici» na socialno demokracijo.
S Črnega vrha nad Idrijo. 21. t. m. so priredili pri nas liberalci svoj volilni shod. »Neodvisni kmet* Gruden se je prišel predstavit. Njegov kandidatni govor je trajal dve minuti. Dejal je: »Prišel sem se predstavit kot kandidat. Obljubljal Vam ne bom nič drugega kot: v moji hiši bodo vsakemu vrata odprta. Kdor me bo iskal, me bo našel. Obljubim le, da bom delal na to, da bo les, ki je zdaj drag, bolj poceni, kar bo koristilo črnovrškim »pintarjem*. Tudi železnico bom skušal spraviti v bližino Ornega vrha.* To je ves govor »neodvisnega kmeta*, to je njegov program! — Za kandidaturo g. Grudna so govorili več: neki Zagoda, obč. tajnik Novak iz Idrije in Kajetan Premrou Ritter von Premerstein, veleposestnik iz Ljubevča, proti pa klerikalni čudak' Stanovnik, šustar iz Horjula, ter domači kapelan Pravhar. Za socialne demokrate se je prijavil sodrug Ivan Štravs iz Idrije k besedi. Popreje nemirno zborovanje se je pomirilo in napeto so poslušali zborovalci sodr. Iv. Štravsa, ki je bičal klerikalno in liberalno stranko. Sodr. Iv. Štravs je pokazal na dosedanje delovanje obeh strank, ki sta le škodovali kmetu in delavcu, koristili nič! Orisal je dr. Šušteršiča ter njegov »antimilitari-ztm», kateri kaže s tem, da glasuje vedno za motilno orožje. Razjasnil je carinski tarif in njegove posledice za revnega slovenskega kmeta. S temeljitimi dokazi je pobil trditev kaplana Pravharja, da je S. L. S. pridobila splošno in enako volilno pravico in z markantnimi besedami je pokazal na sleparstvo meščanskih strank, ki revne ljudi le pred
volitvami poznajo. Dalje je razkril hinavščino klerikalcev, ki vedno vlačijo vero v politične boje, označil precizno stališče socialne demokracije na-pram revnemu slov. kmetu, ki je česlo še večji proletarec kot industrijalni delavec. Sklenil je ob viharnem odobravanju: »za Crnovršče ne kaže glasovati ne za Grudna in ne za Gostinčarja, marveč edino za Josipa Kopača.* — Predsednik Tavzes ni dal nobene kandidature na glasovanje in je po govoru sodr. Iv. Štravsa zaključil shod, ki je za soc. dem. kandidata največ glasov pridobil!
Škedenj. Ce smemo imenovati shod tisto komedijo, ki so jo uprizorili narodnjaki v Skednju na račun socialne demokracije, potem naj bo. Evo suho poročilo: Soc. dem. so sklicali volilni shod v gostilni Angelo Lancin Eva. Precej velika gostilniška soba je bila nabita samih narodnjakov, izvzemši par naših sodrugov. Predsednikom je bil izvoljen g. Godina. Prvi je govoril sodr. Vaupotič, ki pa ga niso pustili nadaljevati in potem je govoril dr. Mandič približno takole: Socialisti so razgrajači, podleži, plačani od poljske žlahte. Nadalje je naštel vse mogoče številke o plačah soc. demokratov. Nadalje je govoril gospod Slavoj Škerl — bog se usmili! — Ta je nadaljeval Mandičevo pesem, povedal je kako, da žremo flike, in da smo — oprostite cenjeni čitatelji, mi tega nismo še vedeli — da smo svinje in bog3igavedi kakšnim živalim bi nas bil še prištel, da niso navzoči od samega smradu, ki ga je bruhal iz sebe novi Camberlain, pričeli vpiti »živio* Rybaf. Na to je govoril sodr. Mihevc, kije pa rabil nekoliko bolj prijeten ton, da je povedal narodnjakom, kar jim je šlo. Dostavljamo sledeče: Naj se jezijo gospodje narodnjaki kolikor hočejo, naj se poslužujejo še tako nizkotnih sredstev proti nam, misleč, da nas bodo prisilili do rabe njihovega orožja, nas ne spravijo iz tira, niti če se obesijo. Videti hočemo, kdo se bo prej nasitil, ali Vi izzivati in blatiti, ali mi poučevati. In povemo vam tudi, da se ne ustrašimo nobenih sredstev, ki ste jih pripravili za nas v okolici, čeprav dobro vemo, da je danes okolica pod terorizmom vaših razgrajačev, da bodemo posvetili tudi v najbolj skrito trdnjavo.
Rocol. V nedeljo, dne 21. t. m., so sklicali tržaški sodrugi shod v tem narodnjaškem gnezdu, da predstavijo svojega kandidata. Predsedoval je Golom bi n. Govoril je med vednim ploskanjem somišljenikov in običajnim žvižganjem narodnjakov sodr. Ivan Regent, ki je razložil dosedanje delo socialne demokracije. Zavrnil je trditve »Edinosti«, češ, da je rekel na shodu v Barkovljah, da ne pričakujemo ničesar od parlamenta. «Ci bi bil rekel to, bi zaslužil, da bi se me spodilo z vsakega volilnega shoda, na katerem agitiram za našega kandidata. Resnica pa je, da sem rekel, da ne smemo pričakovati vsega od parlamenta, posebno pa ne, če bodo tam sedeli ljudje brez jasnih programov in brez izVenparlamentne opore širših delavskih mas.* Nadalje je raztolmačil rumunski kmetski punt in njega razloge. Naslikal je proces proleta-riziranja kmeta, ki se vrši tudi na Slovenskem, posebno pa v tržaški okolici, kije že skoraj popolnoma proletarska. Kritično je zavračal nauke dr. Rybafa,kipravi,da je za strokovno organizacijo, a ni za razredni boj, za strokovno organizacijo delavstva, a ne za politično. Kdor ni za razredni boj, ne more niti biti prijatelj strokovnih organizacij, kajti njih glavni namen je boj zoper mogočnost kapitalizma, popolna osamosvojitev dela od kapitalizma. Kdor je za strokovne organizacije delavstvu, mora biti tudi za politično organizacijo. Delavstvo ni tako neumno, da ne bi vedelo, da se da v parlamentih narediti zakone proti strokovnim organizacijam. Omenil je tudi delo toli hvalisanih slov. denarnih zavodov, katerim se sicer s kapitalistično gospodarskega stališča ne da sporekati, ki pa ne služijo delavstvu prav nič in večini kmetov tudi ne. Končno je toplo priporočal Antona Jernejčiča. V dvorani so zaorili klici živio Jernejčič in Rybaf. Ljudstvo je bilo na obeh straneh že zelo razburjeno in bi bilo prišlo gotovo do spopadov, da niso predsednik m drugi mirili. Na to je govoril v pretrganil besedah dr. Vilfan, ki je hotel pobijali izvajanja sodr. Regenta, toda brezuspešno. Predsednik je zaključil shod, na kar so pričeli peti narodnjaki neko narodno pesem in Hej Šlovani, naši pa so pfeli delavsko himno. Ljudstva, med katerim je bila polovica naših, je bilo skupaj kakih 150 oseb. Nasprotno trditvi dopisnika »Edinosti* moramo povdarjati, da je bilo od naše strani samo kakih 5 iz Trsta in so bili vsi drugi domačini, faktično pa jih je bilo na strani narodnjakov mnogo iz drugih krajev okolice, med temi mnogo takih, ki niti nimajo volilne pravice.
Socialni pregled.
Kleparji t Ljubljani so imeli te dni mezdno
gibanje, vsled katerega je bila v eni delavnici dva dni stavka, ki je sedaj končana. Dosegli so zvišanje mezde za 5 odstotkov in Stavbno doklado za delo izven mesta, ki iznaša do 4 kilometrov daljave 1 krono, nad 4 kilometre 1*40 K in v krajih z večjo draginjo 2 K. Ob sobotah se zaključi delo ob 5. uri, popoldan.
Delavni čas v Avstriji. Trgovsko ministrstvo je izdalo statistiko delavnega časa v vseh avstrijskih tovarnah. Iz obsežnega gradiva je razvidno,
da zakonito določen enajsturnik že davno ni več normalni delavnik. Strokovni organizaciji delavstva je pripisati, da obstoji v prav mnogih obrtih deset — in deveturno delo: ponekod so dosegli delavci celo osemurnik.
Izključitev lesnih delavcev v Nemčiji. Veliki boj v nemški lesni industriji se nadaljuje. Izključitev organiziranih lesnih delavcev, ki jo je izvedla organizacija delodajalcev, se razteza na sledeča mesta: Berolin, Spandau, Šarlottenburg, Rixdorf, WeiCensec, Kiel, Burg, Gorlice, Draždane, Lipsko, Halle, Barmen. Pričakovati je izključitev v mestih Guben, Oldenburg, Branibor, Landsberg. Smoter teh izključitev je zlomiti finančno moč Nemške zveze lesnih delavcev, da se je oslabi za nadaljne mezdne boje, na drugi strani pa obesiti delavcem na vrat neugodne mezdne pogodbe. Za boj vlada na obeh straneh veliko zanimanje. Vse delavstvo stoji s svojimi simpatijami na strani lesnih delavcev, vendar pokriva Nemška zveza lesnih delavcev velike vrste, ki jih vsak teden zahteva podpiranje izključenih delavcev, iz lastnih rezerv in tekočih dohodkov. Na drugi strani dobivajo delodajalci lesne industrije pomoč vsega podjetniškega razreda, da razpolagajo z obilnimi denarnimi stroški. Vendar se čutijo delodajalci v tem boju precej šibke in da bi hitreje ugnali moč Nemške zveze lesnih delavcev, raztegujejo izključitev na druga mesta. Vse nade stavijo sedaj na praznovanje 1. maja; sklenili so namreč odgovoriti s splošno izključitvijo in razveljavljenjem vseh delavnih pogodb, sklenjenih z Nemško zvezo lesnih delavcev. Izključitev se sl. majem bržčas še razširi, vsled česar tajnik mednarodne zveze lesnih delavcev znova opominja, da naj noben lesni delavec ne sprejme dela v Nemčiji.
Najnovejše vesti.
Budimpešta, 28. aprila. Državni zbor je rešil predlogo glede lokalnih železnic. Nato je izročil posl. L e n g y e 1 a sodišču, ga zasleduje glede sodelovanja pri tatvini aktov; imunitetni cdsek je utemeljil izročilni predlog z interesom pravosodja in da se da posl. Lengyelu priložnost, da varuje svojo čast pred sodiščem. Drž. tajnik Szterenyi je izjavil, da vlada nima v programu zakona oštrajkih; vprašanje misli rešiti v zvezi z delavskim varstvom. Pravico do štrajka treba omejiti tam, kjer zahteva to »javni interes*.
Berolin, 28. aprila. Konservativci in svobodno-konservativni poslanci so stavili v deželnem zboru predlog, da vlada v prihodnem zasedanju predloži zakon o energičnem varstvu nemštva na vzhodu.
Berolin, 28. aprila. Vlada jev drž. zboru podala izjavo, da pripravlja čekovnizakon. Posl. Gamp je zahteval predložitev poštno hranilni č-nega zakona in podelitev doklade poštnim uradnikom v vzhodni krajini.
Pariz, 28. aprila. Preiskovalni sodnik je naznanil tistim, ki so podpisali antimilitaristične pozive, da se uvede proti njim sodno preganjanje, proti čemur so prizadeti protestirali, češ, da niso druzega storili kot to, da so izrazili svoje mnenje.
Pariz, 28. aprila. Naučni minister namerava ministerskemu svetu staviti predlog, da odstavi tajnika učitelskega sindikata, četudi ga je disciplinarni svet oprostil.
Pariz, 28. aprila. Listi poročajo, da je papež orleanskemu škofu prepovedal udeležbo pri sprevodu v čast device orleanske, če se jo udeleže framasoni.
Pariz, 28. aprila. Clemenceau je obljubil de-putaciji kavarnarskih markerjev, da bo posredoval pri delodajalcih v tem smislu, da pripo-znajo sindikat in razsodišče.
Madrid, 27. aprila. Listi objavljajo manifest, ki ga je podpisalo 900 republikancev, v katerem obsojajo politiko Saimeronovo.
Peterburg, 28. aprila. Listi vedo poročati, da postane Lvov, soustanovnik stranke mirnega ob-novljenja, drž. kontrolor.
Peterburg, 28.aprila. Carje sprejel kmečko deputacijo desniških strank; po avdijenci so pripravili kmečkim poslancem v Carskem Selu prigrizek.
Peterburg, 27. aprila. Socialistični listi »Zemlja i Pravo* »Narodni golos* in »Narodnaja Pravda* so ustavljeni. Današnja številka reakcionarnega »Ruskega Znamena* konfiskovana. Vsled tega, vsled hišne preiskave v uredništvu in zastran ostrega članka v oficijozni »Rosiji* vlada med resničnim ruskimi ljudmi veliko razburjenje.
Peterburg, 28. aprila. Vlada namerava predložiti dumi zakonsko predlogo glede ustanovitve univerze v Sarafovem.
Čita, 28. aprila. Pod poslopjem mestne blagajne so našli mino; štiri storilce so na licu mesta prijeli.
Baku, 28. aprila. Promet na morju bo v kratkem normalen; moštvo na posameznih ladjah je že kompletno.
Vilna, 28. aprila. Dvina je prestopila bregove; tretjina mesta Disne je pod vodo.
Lahore, 28. aprila. Vsled nemirov so prejeli prostovoljci iz arsenalov orožje in streljivo.
Ssfafft, sotniSljcniUM
KaVarst« in briVtii«, Hi« I« »a razpolago VaSc
totoi za ===== prapor"!
pogrebnega društva uslužbencev c. kr. drž. žel., c. kr. priv. ]už. želez, in c. kr. poštnih in brzo-lavnih uradov v Ljubljani
 se opozarjajo =====
da sc mesečni doneski za v Ljubljani bivajoče vplačujejo izključno le v gostilni „pri Dalmatincu", Sodnijske ulice št. 4, in sicer vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldan.
V Šiški stanujoči člani vplačujejo svoje doneske vsako tretjo nedeljo v gostilni „pri Celarcu" v Spod. Šiški od 9. do 12. ure dopoldan. 6-4
Ravnotam in ob istem času sprejemajo se tudi novi člani, ki lahko prijavijo svoj vstop tam poslujočim društvenim funkcionarjem. Za doneske, ki se drugje vplačujejo, na noben način društvo ne jamči, kar naj blagovole člani vpoštevati.
Za društveno vodstvo
Komac Anton	Petrič Josip
tč. blagajnik	tč.	predsednik.
»!*!*!!» S8I32IS8
„RDEČI ® PRAPOR”
je najradikalnejše slovensko glasilo, nujno potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-mači in splošni politiki. =
JOEŽIPMP01" je, nrode™fjsi, sloventsk('
”	   list,	ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici —...—— ter napredni* hiši. ==
&cUni/eč i>' e/krneriJco
Jfatcri .šalijo dob/o, po ceni in. sraaiesljivo-poleocili na/se obme/o
cSimona^fnzete&Ca.
v »tjLjubljani t/čclcčvorskc ulico20. "iŠa/covrs/na L'Pojasnilu daje se irexjilačnp.
Rezervni zaklad: 760.000 kron
Stanje hranil, vlog: 22^milijonov kron.
i ■ ■—i—~. Naročnina:	—=
Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za četrt leta 80 h, posamezne številke 50 h.
— Uredništvo in upravolštvo v LjubljaDi. =
V založbi „Naših Zapisnikov*1 se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajoča 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijateija ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov« v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin.,
po pošti 8 vin.
Zvišanja duhovskih plač, po 10 vin., po
pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% tcr pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
ZA VARNOST VLOG JAMČI POLEG LASTNEGA REZERVNEGA ZAKLADA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO DAVČNO MOČJO. DA JE VARNOST VLOG POPOLNA, SVEDOČI ZLASTI TO, DA VLAGAJO V TO HRANILNICO TUDI SODIŠČA DENAR MLADOLETNIH OTROK IN VAROVANCEV.	4	26-26
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na sem^liča po 4*/*%, na menice in na vrednostne
listine pa po 5% na leto.
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
i5ii5i Kras) :: Gorenjsko :: Kranj mn
Vsaka poaaredaa li poaatlseK le kaulvo. 1 Edino pravi Je
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica ■ patentnim zaklepom 6 K.
4 62—26
Tblerryeyo ccotiloliimo mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3'60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdraviU sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila se naj nnslovljajo na:
£«Haraar ft.Tfaicrrjr 1 Pregradi p. HegaSKi Slatiii.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razgleduice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete i. t. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi, pomnoženi izdaji
k£<M3drteEilca»
K1 M«r? *> htsni*
Novi državnozborski volilni red
Telefon št. 163.	v Ljubljani	Telefon	it.	163.	j
2 68—47	priporoča svoje	Šfun
HHP* izborno pivo v sodcih, in v steklenicah. "H
Telefon št. 187.	Zaloga	v Spodnji Šiški.	».	w._	j
h*g-Mi m »dtomui	Fran	B.rtl,	*’•P'-***** ’