Leto IV., štev. 207
V Uublfant, četrtek dne 20. decembra (923
PoStnini oavJaJtrana.
Cena 1*90 Oln
li
utr«|.
iitaae mesečno 12-50 Din ga inozemstvo 25-— a neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičevi eesu st 16/L Telefon tt 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
llpravnlitvo:
Muliljaua. Prešernov* ul. at 64 Telet tt SS.
Podružnice:
Maribor. Hai varsica ul,t TeL it 22. Celle. Aiekcandrova e.
Račun pri postn. cokoT. zavodu btev. 11.842
Ljubljana, 19. decembra.
;?a prestiž Italije jo padla hladna, lencat Francija je odklonila soudeležbo Italije pri tangerskj konferenci.
V napetosti pričakovanja, ki je nastalo v Evropi po izidu angleških volitev, med pripravami za volitve ni Francoskem in v smrtnem hoja monarhije na Grškem, je e.oer ti senca skoraj neopažena švignila mimo nas, tel a Italijo je zelo zazeblo.
Fašistovski pokret, ki je dejansko v Italiji 6tri parlament, in mn inistil le S8 formalen videz tr postavitvijo svojega voditelja Mussolird;a na mesto predsednika parlamentu oktrolrane vlade, je vzbudil na apeninskem polotoka močne osvojiteljske ht.-dini.te. glava in cesarstvo starih Rimljanov - to je gihalna ideja fašizma. Kolo nijalna politika nov; Julije so žo dol-»o časa usmerja ce« Sredozemsko 11'orie na severno afrjiPto teritorije; /osto naseljena dežela išče posla z,'i tvoje ljudi in duco Mussolini je tej kolonijalni politiki namenil še večji razmah: Italija naj bi dobila kontrolo nad celim Sredozemskim morjem, zagospodovala naj bi nad njim kot nek-na,j stari Rim.
Seveda je danos ta problem vse drugačen, kakor jo pa bil pod rimskimi konzuli ali pa celo imperatoriji. Dane? v severni Afriki ni več osamljene Kar-'age, pač pa trden francoski protek-torat nad Alžirjem in Marokom, ki se ne dasta kar tako izpremeniti nazaj v rimsko provinco Manretanijo, Na tem ozemlju eo križajo koionijalni interesi Italije z mogočnimi drŽavami, ki jim ona po svoji sil! ni dorastla.
Kar se ni dalo b silo, to je gosp. Mussolini poskuSal zlepa. Prilika se mu jo ponudila pri reševanju tanger-ikega vprašanja.
ie od leta 1912. dalje se pletejo diplomatska pogajanja med Anglijo. Frjmeijo in Španijo za ureditev uprave nad tangerskini ozemljem in prista-libcem. Tanger ima na afriških tleh važnost v Evropi mu nasproti ležeče-;a angleškega Gibraltarja in tvori vrata v Afriko. Za temi vrati leže bo-;ata tla. Španske in francoske kolo-aije. Tanger je bil dosedaj pod unravo konzularne komisije interesiranih evropskih sil, avtohtoni sultan je bi! le po imenu vladar. Med svetovno vojno se jo vprašanje Tangerja odložilo, po vojni je pa sultan, ki je bil na strani antante, začel znova zahtevati svoje pravice nazaj in Francija se je tudi ■ama potegnila za sultana. Za definitivno ureditev problema ge je sestala letos 27. oktobra v Parizu konferenca ingleskih, španskih in francoskih delegatov, Italija je hotela biti na vsak 'iačin pri teh pogajanjih udeležena, intervenirala je v Londonu in Parizu, loda brez uspeha. Francija je zavzela staliSče, da Italija nima v Tangerju in sploh v Maroku ničesar iskati, ker jc M'O j cas itak izrekla svoj desinteresse-ment za marokanske zadeve v zameno za desinteressement Francije v Libiji.
Kar ni šlo gladko pri Franciii in An-?!iji. je upal doseči gosp. Mussolini pri Španiji, ki je bi'n v tem vprašanju pravzaprav nasprotnica zlasti Franciji n je nasprotovala sultanovim privilegijem. ki so proti Španskim interesom. Španija ee je v resnici približala Ita-iji. Po pompoznem obisku španskega kralja v Rimu se je čutil gosp. Mussolini gospodarja situacije. Nastopil je formalno in pismeno za pripustitev Italije k pariškim pogalanjem. a medtem je že hotel ustvariti majhen »fait rccomnli» s tem. da je poslal v Tart-rer nekaj karabinijerjev, za katere je oa previdno izjavil, da so poslani sa-iio v varstvo italijanskega konzulata. Tj karabiniierii so tudi morali hoditi " civilni obleki.
Na formalni pismeni italijanski korak je tudi. Francija odgovorila formalno in uradno izjavila, da ne more ugoditi želji italijanske vlade za nripu Stitev k tangerski konferenci. To je mrzel tuš za rimskega diktatorja. Vo-glavni kameri, ki ga je mislil g. Mus-solini postaviti rimskemu imperiju na zahodnem koneu Sredozemskega morja s pomočjo Španije, se je ob prvi preizkušnji prevrnil, kajti tudi Spani in je končno dala svojemu delegatu pooblastilo, da podpiše tangerski Statut obenem z angleškim in francoskim zastopnikom brez Italije. Po tem Sta-tntu so dane sultanu v Tangeriu raz ae pravice, mesto na in pristanišče prideta v unravo mešane komisije intere-tiranih držav, a med temi Italije ni. Sarahiniieri se bodo v civiln zopet vrnili v Italijo, kajti nroti Angliji in Franciii hi bile voia&ke narade cafi
Klerikalci sc zopel pregru-
pirajo
VSE PONUDBE SO BILE ZAMAN. — TIGRI SO ZOPET DIVJI. -RAZMERE NA HRVATSKEM.
Grška dinastija izgubljena
Beograd, 19. decembra p. Klerikalno-radikalska epizoda je končana. Včeraj in danes se je dr. Korošec opetovano razgo-varjal z raznimi radikalskimi prvaki Navzlic temu, da so tekom teh razgovorov postalo klerikalne oferte vedno cenejše, so se razgovori končali brez vsakega uspeha. Dopoldne so klerikalci izvršili še zadnji poskus. Skušali so pregovoriti predsednika narodne skupščine Ljubo Jovano-viča, da posreduje. Tudi to se ni obneslo. Radikali so namreč medten že zopet privezali džemijet in kakor izgleda tudi Nemce. S tem je bila glavnu svrha njihovega večdnevnega koketiranja e klerikalci dosežena in postali so hladni ter nedostopni
Klerikalci so tekom popoldneva izvršili popolno pregrupacijo. Vrgli so se z vso silo na ustauavljanje — opozicijonalnega bloka. Dr. Korošec Je posetil predsednika demokratskega kluba Davidovida, kateremu je stavil predloge za enotno organizacijo opozicije. Konferinl je tudi z zemljoradnikl Klerikalci pa so sc s svojo taktiko zopet tako kompromitirali, da nikdo ne verjame v resnost najnovejšega njiho-
začnejo znova pogajati
Prihodnje dni naj bi so vršila konferenca šefov opozicijonalnih skupin Glavni odbor demokratsko stranke bo jutri dopoldne sklepni o svojem stališču napram akciji za ustvaritev opozicijonalnega bloka. J Beograd, 19. decembra, r. Z mnogo po j zornosti se v političnih krogih ludi danes razpravlja o hrvatskih prilikah. V zadnjem času omenjene kombinacije o novi osebnosti nn Hrvatskem so še vedno na dnevnem redu, dasi je jasno, da vsa procedura na more biti rešena prej, nego pride do rekonstrukcijo v sami vladi, ki je po umaknltvi ostavk ministra Janko-vifia in Uzunoviča še vedno v krizi Gotovo je, da bo sedanji pokrajinski nameštuik Clmlč odstavljen. V političnih krogih se poudarja, da se bo ta ureditev odnošajov v vladi komaj mogla izvršiti pred ponovnim sestankom narodne skupščine.
KAJ BO Z BADICEM? Beograd, 19. decembra, n. »Beograjski Novosti* poročajo povodom vesti o Radi-čeveui povralku, da se na pristojnem mestu zatrjuje, da bo moral Radič kakor
NOBENA DRŽAVA NE BO INTERVENIRALA. - MUČNI PRIZORI OB KRALJEVEM ODHODU.
Pariz. 19. decembra, r. Francoska vlada ic na razne prošnji', da naj Intervenira na korist grške dinastijo, odgovorila, da bo ostala tudi dalje strogo nevtralna.
vega preokreta. V parlamentu ae sodi, da vsak drug državljan odgovarjati za svoja je najnovejši njihov korak zopet le mane-j zločine, vesti da bo aretiran, pa so pre-ver ki bi naj pritisnil na radikale, da sc | uranjene.
Prosvetna debata v finančnem odboru
KRITIKA DANAŠNJE PROSVETNN POLITIKE. — ZA LJUBLJAN-j SKO UNIVERZO IN GLEDALIŠČE. — ŽALOSTNE ŠOLSKE RAZ-! MERE V BOSNI.
London, 19- deccmbra. s. Vcnizclos Jc izjavil, da sc nc bo vrnil nu Grško. Odhod kralja Iz dežele se smatra za odpoved prestolu. Tukaj se verujo v kraljev povratek in menijo, da bo v slučaju, če projekt z republiko ne prodre, zasedel prestol kak drugI vladar. »Eve-niitg Standard» meni, da nobena izmed velesil ne bo intervenirala v grški zadevi. Možna j: Ic intervencija Jugoslavi-Jc(?) in Rumunlje, ker sta obe ti dr/avl proti proklamacijl republike ua Grškem.
Po vesteh lz Men le kralj odklonil podpisati odpoved na prestol Zastopniki Anzllje, Jugoslavije in Rumunije so posetili kralja ter mu Izjavili, da se prestol nc more smatrati za vakantnega. Tudi dvor ostane dalje-
Pariz, '9- deccmbra- i. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje prepričanje, da se mora odstranitev dluastiie smatrati za končnoveljavno In da Jo prokla-maclja republike na Grškem sklenjena stvar. Tudi skoraj vsi jutranji listi pišejo o koncu kraljevine nu Grškem in ugotavljajo, da Francija na noben način ue bo intervenirala.
KAKO JE KRALJ ODPOTOVAL.
Atene, 19. decembra, i. Prod odhodom kralja so te odigrali zolo mučul prizori. Tisoeglava množica je oblegala kraljev-
sko palačo t.ar vzklikala: »Proč s kon« stantinovcil Doli z Jurjeml-- šef revolucionarne vlado polkovnik Pianlir-ie ,« naznanil kralju, da ga moro rešiti le takojšen odhod iz Grške, čet, sicor ga h-i armada proglasila ra ujetnika ter posta -vila pred eodii.oo zaradi udeležbo na zaroti generala Metaxa«i. Vlada jc tudi v pore-ti zelo komjironiituiocih pisem kraljeve matere Sofije, sestre bivtega nemškega cot-arji Viljema.
Kralj se jc takoj uda!, še ponoči »n oficirji odpremill celo družino na. ladjo, ki je takoj odplula. Vlada 'e izdala, ofi cielen komunike, v katerem naznanja med drugim sledeča: »Kralj je prejel I milijon drahem ter so mu bili izplačali tudi polni stroški na račun nv-gove cl vllne listo...»
ITALIJA SE BOJI VEN1ZELOSA.
Rim, 19. decembra, j. Listi zasledujejo z velikim zanimanjem dogodke na Gr. škem. Grški poslanik v Rimu jo izjavil, da ima konstituanta kot taka. pravico rešiti vprašanje režima, da pa moro prirediti ljudski, glasovanje. Grški narod so bo izrekel za, republiko. Odstranite" kralja je lo prvi ein pri odstavitvi di-ua&tije.
V italijanskih političnih krogih so M« Io rezervirani napram razvoju dogodkom ua Grškem. Gotovo je, da bo Italija tudi to pot vztrajala, na svoii novtralitetl, Čeprav be povratek Veaizelosa v Italiji pričakuje s precejšnjo bojaznijo, ker j>i znano njegovo protiitatijansko mišljenje.
Beograd, 19. decembra, p. Na današnji seji finanfinega odbora se je nadaljevala razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Prvi jo govoril demokrat, dr. K r i z m a n, ki jo ugotovij, da prosvot-ni minister vodi slabo prosvetno politiko, posebno kar sa tiče prečanskih krajev. Na vsak način je treba preprečiti, da bi so mladina vzgajala v srbskem, hrvatskem ali slovenskem separatizmu. Zahteval je vočji kredit za zagrebški muzej. Umetniško oddelenje pri ministrstvu prosveto Daj bi se ukinilo in izročilo Jugoslovanskemu umetniškemu udru-ženju, kl bo vsekakor njegove posle bolje upravljalo. Grajal je, da Je beograjsko gledališče obdržalo »voj stari naslov ki je protiven zakonu. Ako pa, se uva-žujejo tradicije na eni strani, naj bi ee to dovolilo tudi na drugi strani.
Posl Husein A 1 i č (musL) je kritiziral bedno stanje ljudskega šolstva v Bosni in Hercegovini, kjer je vsega skupaj 518 osnovnih šol. Ena šola pride na 4 tisoč prebivalcev, često pa tudi šele na 7 tisoč prebivalcev. V Bosni in Hercegovini je 200 tisoč otrok sposobnih za šolo, od katerih pa obiskuje šolo samo 25 tisoč. V bodoče bomo torej imeli 88 odst an-alfabetov. Grajal je preveliko število srednjih šol v vseh pokrajinah. Na koncu eo je pridružil predlogu demokrata Sokiča, da naj se v proračunu ministr-
stva prosvete (prejme kredit za novinarski fond.
Dr. Sečerov (dem.) je grajal, da bo materialni izdatki tega ministrstva premajhni. Posamezne fakultete n. pr. so tako elabo dotirane, da ne morejo napredovati. Prosvetna politiki je brez vsakega načrta.
Demokrat Agatonovič je posebno zahteval povečanje kredita za vseučilišča in jo opozarjal na težkoče ljubljanske univerzo in na nezadostni proračun ljubljanskega drž. gledališča.
S tom jo bila lieta govornikov izčrpana. Ker prosvetni minister Trifunovič in finančni minister Stojadinovič nista bila prisotna, se je razprava preložila na jutri ter bo minister prosvete podal svoj ekspoze.
Nato je finančni odbor pretresal proračun ministrstva za notranje stvari.
Prvi jo govoril demokrat P o p o v i č, bi je razpravljal o elabi osebni svobodi in pravni sigurnosti naroda, ki 3i je evo-bodo izvo jo val s svojo krvjo. V državi ee no vrši več politična borba, temveč borba režima za uničenjo političnih nasprotnikov. Žalostno je, da se to delo vrši celo na najvišjih mestih, to ja na ministrskih stolieah. Govor poslanca Popoviča je izzval proteste s strani radikalnih poslancev. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja, jutri ob 9. uri.
Polfska priznala sovjetsko
vlado
IZMENJAVA NOT MED VARŠAVO IN MOSKVO. — POLJSKI KON. ZUl.l V RUSIJI.
VarSava, 19. decembra. Ll»tl objavljajo besedilo not, kl sta bili Izmenjani med varšavsko ln moskovsko vlado v zadevi priznanja Zveze sovjetskih republik s strani Poljske. Poljska vlada jemlje na znanje stvoritev te zveze, Iti se obvezuje, da ho izvršila pogodbe In dogovore med temi republikami In drugimi državami.
V noti, s katero odgovarja Clčerin, se pravi, da zvezna vlada v smislu notlfl-kacijskega akta In nadaljnjih Izjav »prejema nalogo ustvariti rigansko pogodbo in vse druge doslej sklenjeue dogovore In konvencije.
Ne oziraje se na konzularno konvencijo, kl se šele sklene, priznava sovjetska vlada poljski vladi pravico, da nemudoma ustanovi generalna konzulata v
NAŠE PRISTANIŠČE NA SUŠAKU Beograd, 19. decembra, rt Te dni se Je popolnoma popravila železniška delavnica na Brajdicl pri Sušaku. Uvedla se ie električna razsvetljava ter napeljali potrebni tiri. Ta delavnica bo med največjimi v naši državi. Tudi pristanišče se Je razširilo za 15 m, vsied česar bodo mogle pristajati večje ladje ter sc bo znatno olajšal ponorskl promet Posebna dcputacija s Sušaka pride tekom tedna v Beograd, da zahteva otvoritev tovornega prometa s Sušakotn.
UKINJENJE ČEŠKO-RUMUNSKE-GA OBMEJNEGA PROMETA. Praga, 19. decembra, s. Kakor Javlja »Češke Slovo», Je rumunska vlada nenadoma zaprla obmejni promet med Češkoslovaško in Rumunijo.
PROTIDRAGINJSKA AKCIJA.
V FRANCIJI. Pariz, 19. dccembra. s. Vlada ie poverila generalnega lntendanta Rynihor-ta s vodstvom akcije za pobijanje draginje.
malo težje, kakor pa evoj čas proti Grški na Krfu.
Verjetno je, da si bo gosp. Mussolini drugod hotel dobiti lavorik, ki bi zakrile ta neuspeh in ni izključeno, da bo od zahoda zopet potipal na vzhodu v tiaši bližini: etalno vrenje v ori-jentu, grška kriza in dragega dovoli, vse to vabi v intrigo. Cuječnoet je i baS sedaj dvakrat potrebna.
Revolucija v Mehiki
Srditi boji med vladnimi četami In uporniki.
Washlngton, 19. decembra. Po poročilih iz Mehike se je med vladnimi četami in Uporniki vnela, srdita bitka zn posest mesta Aptzaco. Podrobnosti doslej še niso znane, javlja, ee pa, da. so bile upornikom poslane na pomoč nove čete iz Veracruza.
Čete generala Obvegona napadajo upornike pri San Markosu ln so zavzele to mesto, kjer so zajele ogromne količine municije, orožja In topov. Več oddelkov prodira proti obmorskim uporniškim postojankam. Vojno ministrstvo javlja, da so uporniki izpraznili Pueblo in eo vladne četa zavzele mesti Alinaza in Luca Gonzalee.
POTRESI V AMERIKE
London, 19. decembra. 1. Potres ie v državi Ekuador zahteval mnogo žrtev. Več mest je porušenih. Ubitih in ranjenih je nad 2000 ljudi.
London, 19. decembra, s. »Dally Ex-press» javlja iz New Yorka o novem potresu v Columbijl, po katerem so bila štiri mesta, kl so bila po prvem poškodovana, docela uničena, med njimi mesto Cumbal.
NOVI PREDSEDNIK NEMŠKE DRŽAVNE BANKE.
Berlin, 19. decembra g. Državni zbor te Izvolil na svoji včerajšnji seji za predsednika Državne banke dr, ScliUch-i ta.
Harkovn In Mln6ku, in izjavlja, da J« pripravljena ua kur najbolj prljateljild način urediti vprašanje opcije in relm-patrlaclje v onih predelih Zveze, na k«< tere se ne nanašajo od.iosne klavzule rt-ganske pogodbe.
ZEDINJENE DRŽAVE ODKLANJAJO POGAJANJA S SOVJETSKO RUSUO.
Mzshlngton, 19. decembra. DrživnJ tajnik Hughes je dal izročiti sovjetald vladi naslednjo izjavo: V sedanjem trenutku se ne zdi. da bi obstojali raz!logi za. začetek pogajanj, kakor jih predlaga sovjetsko ministrstvo zunanjih stvari sporočilu, ki ga jc sprejela Bela. hiša. Vlada Zedinjenih držav uima namena odrekati ao tvojim načelom in iih pretvsiv jati v predmet kupčije.
Nova »ollska vl?da
Varšava, 19. decembra, j. Nocoj je predsednik republike podpisal predloženo mu listo novo vlade. Kakor se govori bo marša) Pllsudski imenovan za generalnega Inšpektorja vojske, general Siltorskl pa za šefa generalnegu štaba. Jutri se vrši plenarna seja sejma, na kateri bo novi ministrski predsednik podal svoj ekspoze. Nova vlada jo sestavljena tako-le: Predsedstvo in finance Grabski: vojaško zadeve general Sosnowskl: notranje zadevo Ladislav Zoltan; pravosodje Ladislav Zvganovvskl; industrija in trgovina Kietron; prosveta dr. Miklaševski; javna dela Ljudevit Darowskii promet Aleksander Josowicz; agrarne zadeve dr. Lutklewlcz; vodja zunanjega ministrstva dr. Karol Bertoni;
vodja poljedelskega ministrstva Ra-
czj-nski.
ŠTIRI MILIJONI BREZPOSELNIH V NEMČIJI. Berlin, 19. decembra, g. Stanje brezposelnosti v Nemčiji zavzema vodno večje dimenzije in je doseglo že število, kakršnega dosedaj še ni zaznamovala statistika. V zasedenem ozemlju je bilo koncem novembra nad dva milijona oseb popolnoma brez posla, 600.000 nekaj dni v tednu zaposlenih. v nezasedenem ozemlju pa 1 milijon 450.000 brezposelnih in 1,830.000 ie deloma zaposlenih.
EPILOG K RAŠINOVEMU UMORU Praga, 19. decembra, s. Danes se je pričel tukaj proces proti sokrivcem umora finančnega ministra Rašlna. Obtoženih Je bilo 5 moških, ena ženska lil ena deklica. Zaslišal se ie tudi Rašluov morilec Soupal. Izjavil Jc, da mora v Ječi toliko trpeti, da prosi, da se njegova zaporna kazen spremeni v smrtno , ln da se tako) lustiflclra.
FRANCOSKI SENAT ODOBRIL1 POSOJILO JUGOSLAVIJI.
Pariz, 19. dccembra. g. Senat je vje-raj po kratki debati odobril od zbornice sprejeti kredit v znesku -100 milijonov frankov Poljski ln .300 milijonov Jugoslaviji.
PRIDELEK SENA.
Beograd. 19. dccembra. n. Letošnl skupni pridelek sena v naši državi znaša 27,500.000 m3, od česar odpade največji del na Hrvatsko.
Inozemske borse
19. decembra:
CURIH: New-York 573.50, London 25.0(1 Pariz 30.10, MIlan 24.88, Praga 1&80, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.97, Beograd 6.50, Sofija 4.05, Dunaj 0.0081.
TRST: Beograd 26.05 do 26.30, 1'arU 120.70 do 121.20, London 100.75 do 100.95, New-Vork 22.95 do 23.10, Curih 401 do 404, Praga 67.25 do 67.65, Dunaj 0.032 do 0.033, dinarji 26.10 do 26.80, zlatnik 3Q frankov 88.25 do 88.75. službeni kur* zlate lire 446.14.
DUNAJ: Beograd 803 do 807, Berlin 15.70 do 16.30, Budimpešta 3.67 do 3.77, Bukarešta 366 do 868, London 310.000 do 311.000, Milan 3064 do 3076, New-Yorlc 70.935 do 71.185, Pariz 8735 do 3753, Praga 2079 do 2080, Sofija 493 do 497, Varšava 92 do 98, Curih 12.365 do 12.415; valuto: dolarji 70.560 do 70.960, levi 471 do 479, nemške marko 1450 do 15.10, angleški funti 308.200 do 800.800, francoski franki 36TO do 8720, lire 3080 do 8050, dinarji 797 do 803.
PRAGA: Beogrnd 88.75, Dunaj 4.58. Rim 148.75, London 149.75. New-Yort 3427.50. Curih 597.75.
BERLIN": (V milijonih): Beograd 47.88(1 Milan 183.MA London 18.854.000, Ncv-York 4.180.500.
NEW-YOBK: Beograd 114, London 436.25, Pariz 317, Berlin (um000,0023. i Rim 481.25. Prana 298. Dunai O.ii
Pred likvidacijo radikalcev v Sioveresji
Pred par dnevi smo objavili informacijo našega beograjskega poročevalca, da jo radikalska stranka razpustila svojo ljubljansko reprezentanco, takozrani Akcijski odbor. Kakor nam sedaj poročajo iz Beograda, jo bil ta sklep glavnega odbora NRS žo pred
ne dajo vizumov, ako uiso priporočen! od dženiijetskega kluba! Res, lepe razmere so zavladale pri nas radi vlado-lilcpnosti one stranke, kl nima potrebne večine v narodni skupščini.
-(- Ex lex na Blolwelsovl cesll. Ukaz o imenovanju e. Sporna sicer šo ni prispel v LJubljano, in novi veliki župan še ni mogel prevzeti svojega mesta, vendar je, kakor nam poročajo, že
več 'dnevi službeno sporočen Akcijsko-! pričel s poslovanjem. Po dosedanjih nje. mu odboru. Merodajno za ukrep radi- sovlii ukrepih ie dobro poznati, kdo na-kalske stranke je bilo dejstvo, da je j ytja uro. Mi bi si usodil predočiti g.
Akcijski odbor stranko v Sloveniji V o p o 1 n o m a k o m p r o m i t i r a 1. Akcijski odbor je bil politična okseku-liva Jadransko banko istočasno pa voditelj radikalsko politike v Sloveniji, kakor so »Jutranje Novosti* kot glasilo banke istočasno radikalski organ. Vse to je neprestano ustvarjalo mučne situacije, povzročilo v komaj rojeni slovenski radikalski stranki razkol, plava emu vodstvu Mi S pa prizadejalo brige in bremena, ki niso v nika-kem skladu r. uspehi.
Vodilni krogi NRS so zato že prod dalj časom prišli do prepričanja, da bi bilo najboljše, radikalsko stranko v Sloveniji likvidirati, Razpust »Akcijskega odbora, kaže, da je .-franka pričela to svojo namero že i :■ vrbe v a t i. Z razpustom »Akcijskega odbora > je odvzet službeni značaj tudi »Jutranjim Novostim«, odnosno Kad. Glasniku, ki v tom listu irhaia. Ker tudi gosp. štefanovič za svojo grupo in za svoj lisi ni mogel dobiti službene privolitve NRS, je ra-dikalska stranka danes dejansko že brez organizacije ter v stanju likvidacije. Razni krajevni in srezki odbori NRS so itak le ad hoc ustvarjene družbe, ustanovljene od ljudi, ki so upali preko »Akcijskega odbora* zadostiti svojim ambicijam ali si pridobiti kakih koristi.
Razpustitveni odlok NRS se nahaja, kakor vemo iz avtentičnega vira, žo delj časa v rokah »Akcijskega oilhoras. Navzlic temu ta f imozni »vrhovni organi, dosedaj Se ni smatral za potrebno, naznaniti cenjenim prijateljem in somišljenikom, rta mu je koncesija odvzeta in da jc (reba podjetjo likvidirati, temveč mirno naprej objavlja svoje uredbe, na-redbe, ukazo in naredje..ja, kakor bi su n:3 ne bilo zgodilo. Gg. Ažmanu in tovarišem se torej očividno posel šo r/do dopade in morda se tihi odpor proti glavnemu odboru NRS spr. meni i-., v očito revolto proti Pašičev! bradi. S tem bi slovenačka radikalska farsa dosegla sebo vreden — zaklju-
bridgeu. Ostala jc neodlučena z 1 : 1 I žepnih tatvin. Okrožno sodišče v Celju
Spornu, da so njegovi v lastnost! velikega župana storjeni akti, povsem neveljavni pa tudi nedopustni ln bodeino imeli Jc priliko mu to prav očitno dokazati.
-r Kralt na magistratu. Za 29, decembra je bila odrejena seja obč. sveta ljubljanskega, na kateri bl se Imel sprejeti mestni proračun. Kakor smo Izvedeli je seja odpovedana ln preložena na prvi tečen po novem letu. Pokazalo se ie namreč, da je klerikalno-korunovska »večina., ki šteje z županom vred 2n od 49 mandatov mnogo prešibka, da 1)1 mogla dovršiti težko delo mestnega proračuna. Klerikalci se nadejajo da bodo medtem »pregovorili, par Lemeževiii komunistov in namigujejo, da imajo že tozadevna zagotovila. Izgleda pa, da so to bolj fantazije, kl naj bi na svojih krilih nesle ostanke nekdanje koalicije preko praznikov in preko 1. januarja. Današnji magistratni mogotci so svoičas obljubljali srečnim Ljubljančanom kar po dve seji na mesec, sedaj jim je še ena preveč... Agonija se je pričela. Pričela se je pa tudi anarhija. Odgodl-tev seje obč. sveta je udarec proti zakonitosti obč. gospodarstva. S 1. januarjem bo mesto brez proračuna in mestna uprava brez pooblastil za nadaljno gospodarstvo. Nastopil bo ex let Pa ko-runoklerikalcl so očividno odločeni davke pobirati veselo naprej, akoravuo ne bodo Imeli za to nobene pravice. Radovedni smo, kaj poreče k temu državna nadzorstvena oblast. 2alosten krati na magistratu je pravo spričevalo nesposobnosti in brezvestnosti klerikalnih av-tonomistov in njihovih služabnikov. Se Ljubljane ne znajo držati v redu, pa hočejo zagrabiti celo Slovenijo.
+ Vsi obsojajo Nemce. Tudi radi-kalci so začeli odpirati oči v očigled vedno drznejšega nastopanja nemških poslancev v narodni skupščini. Sploh je razpoloženje celokupne javnosti v Beogradu tako, da Nemci gotovo niso pričakovali takega sprejema govora njihovega voditelja dr. Kraita. Vse vprašuje Nemce, zakaj so protestirali radi predaje 2otnbolja Rumunljl, ako pri nas niso zadovoljni? Tudi opozarja beograjsko časopisje Nemce na južni Tirol, kjer nimajo njihovi rojaki nobenih pravic. Pri nas Imajo pravice, kl jim jih garantira mirovna pogodba, oziroma njene določbe o varstvu narodnih manjšin, pa žugajo s protestom na Zvezo narodov. Bo že prišel čas, ko Neinci ne bodo jeziček na tehtnici. Takrat se jim bo šc sanjalo o lepih časih, ko so radikalci sami vladali v Jugoslaviji z njihovo in turško pomočjo.
(O : 1). Dosedaj je Cambridge zmagal 21 krat, Oxford 20 krat, 5 tekem je bilo neodločenih.
Nov svetovni rekord v plavanju na 200 m (prsno) je postav!! madžarski pla-vač Martin Sipos (MAFC), kl Je dosegel čas 2:51.4. Dosedaj Je držal ta rekord Rademaclter z 2:54.4.
Moravska Sla\'ij:i iz Brna je nedavno gostovala v Turčiji. Prvo tekmo je igrala z moštvom, ki je bilo sestavljeno iz Orkov, živečih v Carigradu. Zmagala Je s 3 : 2. Drugi dan pa ie mogla proti S. C. Oalata-Serail Igrati le neodločeno z 2 : 2.
Jugosl. zimsko sportskl savez. Danes ob pol 8. zvečer se vrši v Narodni kavarni odborova seja zimsko športnega saveza. Udeležba neobhodno potrebna. — Tajnik.
Člani S. K■ Ilirije so ponovno opozarjajo, da se nocoj ob 7.30 zvečer vrši v restavraciji Narodnega doma občni zbor. Članstvo se pozlvlje k polnoštc-vilni udeležbi.
Jugoslavija : Švedska. JNS je dobil od švedskega nogometnega saveza poziv za nogometno tekmo med našo in švedsko reprezentanco, ki bi se vršila prihodnje leto v Švedski. Pri zadnji tekmi so bili Švedi v Zagrebu poraženi s 3 : 2.
Zagrebški klub Penkala, ki je pred kratkem lzpremenil svoje ime v Zagre-bačkl Športni Klub, se Je te dni združil zagrebško Viktorijo. Novi klub se bo imenoval ZagrebačkI Športni Klub Viktorija.
Je obsodilo rad! tatvine Palfl na pet, Horvat na tr! in Radek na dva meseca poostrene ječe.
Vsem radfkalsklm agitatorjem pa po. kažlmo vrata ln če so bili kdaj pri dru. gi stranki, a so za par dinarjev prodali svojo dušo, zakiičimo jim v slovo ge fcj», kajti drugega ne zaslužijo.
Državni nameščenec.
MfM
■f Ostavka Svetozarja Pribičevi-i?a v glavnem odboru DS. Klerikalni
listi bobnaio, da ie posl. Pribičevič podal ostavko na članstvo glavnega odbora Dem. stranke, da so njemu sledili že posl. \Vilder, Krlzman in Lukinlč In da se demokratska stranka nahaja pred razcepom. To so izmišljotine razburjene klerikalne fantazije. Res je le, da je dr. Krizman, ker njegov predlog za od-goditev premalo pripravljenega demokratskega omladinskega kongresa ni bil od glavnega odbora sprejet odložil svoj mandat kot član pripravljalnega odbora za ta kongres. Iz tega sc je rodil incident, kateri je dal g. Pribičevlču povod, da predsedniku stranke naznani
svoj izstop iz glavnega odbora. Incident i p0ndeljek, 24.: Zaprto, je bil medtem poravnan in na današnji'
Gledališče
Ljubljanska drama.
Četrtek, 20.: »Nju«. D. Petek, 21.: »Mogočni prstan«. C. Sobota, 22.: »Nju». E. Nedelja, 23. ob 3.: »2X2 = 5». Ljudska predstava. Ob 8.: »Mogočni prstan«. Izv.
Sodišče
seji glavnega odbora se bo zadeva tu-! di formalno zadovoljivo rcSila.
-r Najrazličnejša politične kombinacije strašijo sedat po radikalsklh, blokaškili in klerikalnih listih. Edino kar i; na teli kombinacijah resnega, je to, Ja so znak kritičnega položaja, v koji zagazila na eni strani režim na dru-si strani pa tkzv. federalistična opozicija. Posebno veselo .ie Citati klerikalne in blokaške liste, ki se vsak dan znova trudijo vzdržati mnenje, da so klerikalcem postavljeni zlati mostovi in da sn takorekoč vrata v ministrske sobe xc ukinčana s prisrčnimi »Dobro došlU. Klerikalci osobito so izven sebe od pričakovanja in tigri silno ljubeznivo ma-la.io z repi ter sanjajo o lepi božičnlcl. »Slovenec* iz same nestrpnosti falzifi-;ira celo izreke strankinega papeža g. Korošca. Pa. kakor vse kaže, bo ves trud zaman. Da bi i radikali hoteli pomnožiti svojo anadjonalno gardo Turkov in Nemcev šc s klerikalci, o tem ue dvomimo. Tcda obe stranki sta druga rirngo že tolikokrat nafarbali, t'a sedaj k sebi ne upate... Iti tako bo na božič za klerikalce — dež. Med kombinacijami, kl Jih s pridom postavljajo bloknški listi, naj zabeležimo tudi to, da vlada namerava v Ljubljani postaviti zopet pokr. namestnika ter komaj imenovanega velikega župana Sporna odposlati na drugo mesto, šc predno mu je izročila dekret...
+ Viznm džemijeta! »Pravda« poroča o interesantnem slučaju, iz katerega se jasno vidi, kako moč imajo v državi Turki. Neki Turek Iz
A.
Ljubljanska opera.
Četrtek, 20.: »Sevlljski brivec*. B. Petek, 21.: Zaprto. Generalna vaia. Sobota, 22.: «Notredamski zvonar« Nedelja, 23.: »Tosca«. Izv. Pondeljek, 24.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Četrtek, 20.: »Magdalena«. A
Sobota, 22,- »La Boheme«. C.
*
Sprememba opernega r?[iertoarJn v Ljubljani. Kor jo gdč. Sasova še bolna, je danes zvečer nemogoča uprizoritev opero *Mignon». Namesto »Mignon* so poje »Seviljski brivec« za red B, kakor je bila prej določena predstava »Mignon« Abononte rerla A opozarjamo, da imajo v soboto preniioro »Notreditm skega zvonarja«.

5
je, ki se je hotel izseliti v Turčijo, sc jc pritožil pri nekem beograjskem odvetniku, da nc more odpotovati, licr ne dobi bolgarskega vltunu za potovanje neko Bolgarske. Džemljct namrefi iickc onemogočiti teseljevanjo Turkov 1-. Ju'-ne Srbije v Malo Azijo, kl Je zelo živahno, ket so boji, da Izgubi volile« in zato jc stopil džemljetski parlamentarni klub v stik z bolzarskim poslaništvom in tri
V Zagrebu se ie vršila trening tekma med reprezentancama JNS in ZNP. Svr-ka te tekme je bila, da se izberejo iz teii moštev igralci za državno reprezentanco, ki bi prihodnje leto nastopila proti avstr IJskI nogometni reprezentanci. 2a-libog pu niso nastopili vsi nominlrani igralci, vsled česar so morali vskočiti nogometaši, kl so bili slučajno med občinstvom. Tekma io bila vsled tega več ali manj komedija in ni nudila posebnega uf.itka. Moštvi sta bili sestavljeni nastopno: ZNP: Fricdrich, Becak, Benko-vie, Krcmsir, Cindrič, Oiitz, Šole, Zinaja na?i! II., Paslnck, Vinek, Zinaja I. JNS: Vrd-Južne Srbi- j iuka, Dasovlč, Remec, Wasserlauf, Ru-
LJUBLJANSKA POROTA.
Llubllana, 19. decembra. Dober plen malopridneža.
Danes dopoldne sc je zagovarjal pred porotniki 26 letni krojaški pomočnik O. Vovk, pristojen v Mlsllnje. Dne 9. septembra se ie Vovk potepal po Oarča-revcu In ga Je pot nanesla tudi k bajti Franceta Rupnlka, ki leži že na laškem ozemlju. Ker nI bilo nikogar doma, se je splazil v hišo ln ukradel moško obleko In nekaj perila. Nato je odšel v gozd, kjer je odvrgel svoje cape In oblekel ukradeno obleko. Ko jc prelskal žepe, je na svoje začudenje našel v njih 96 bankovcev po 100 Din ln 100 laških lir. Pobegnil Jc hitro v Jugoslavijo in se odpeljal v Ljubljano, kjer Je veselja-čil v družbi natakaric. Nastopal je povsod ztlo kavallrsko. Končno Je postala nanj pozorna policija ln ga je vtak nila v luknjo. Po daljšem zasliševanju je takrat priznal, odkod izvira njegovo blagostanje. Vovk pa ima na vesti še drugo tatvino. Mcseca julija je namreč
0	priliki skupnega prenočevanja v nekem skednju v celjski okolici okradel svojega tovariša usnjarskega vajenca Vinka Straška. Porotniki so vprašanje glede krivde tatvine na škodo Franceta Rupnika potrdili soglasno, vendar utesnitvijo vrednosti pod 40 tisoč kron, zanikali soglasno vprašanje tatvine obleke Vinku Strašku, potrdili pa soglasno tudi vprašanje glede krivde vlaču-ganja, nakar Je bil Vovk obsojen na 10 mesecev težke ječe. Zagovarjal ga ie dr. Fettlch.
Nepoboljšljiv i uzmovič. 18 letni delavec Josip Petrič iz Sv. Jurija na Dolenjskem, je 13. junija pobegnil iz ječe. Komaj je bil na prostem, že so ga zopet pričeli srbeti prsti. Po-setil je najprej svojega svaka Ivana ' Prlmca v Pljavl Gorici in mu za razne i usluge izmaknil za S tisoč kron drago-
1	cenosti. Nato se je vrnil v Ljubljano In ukradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Dne 6. avgusta ie vzel Francetu Japlju kolo, nekaj dni kasneje pa Josipu Bukovcu in višjemu stražniku Ivanu Sva-bu. S kolesom se je odpeljal v Sp. Si-
tško in vzel mimogrede natakarici Mariji Sunta »Pri Raci« 9 tisoč kron. Opre-zoval je tudi po Vodmatu ln ukradel skupno s 171etnim Ladislavom Žibertom tovarnarju Adolfu Mcrgentlialerju 23 konjskih in eno kravjo kožo. Dne 21. avgusta je vlomil v stanovanje Gabrijela Masneca, se oblekel v njegovo obleko in mu odnesel povrhu še jahalne hlače. Cez nekaj dni jc nagovoril Ziberta, naj vlomi v trgovino pohištva Ivana Cerncta na Dunajski cesti. Zibcrt Je to tudi storil in ukradel iz zaklenjeno blagajne 32.730 kron. Z denarjem sta se nepridiprava odpeljala v Zagreb in sc zabavala z zloglasnimi ženskami. V Zagrebu Je Petrič okradel celo svojega tatinskega tovariša Ziberta in mu odnesel 1600 kron.
Porotniki so potrdili vsa vprašanja glede tatvin, nakar je bil Josip Petrič obsojen na 2 In pol leta težke ječe.
X Društvo «Soča» v Ljubljani opozarja, svojo člane in prijatelje, da v soboto dno 22. decembra odpade običajno predavanje, ker smo odstopili Bvoj prostor pri »Levu« prijutoljskemu strelskemu društvu »Ljubljana«, ki priredi ta večer svojo društveno božičnlco. Prihodnjo soboto potem, to je dne 29. docembra se vrši predavanje. Predavatelja in temo bomo pravočasno naznanili. — Odbor.
X J. n. a. d. »Jadran« priredi v četrtek dne 20. decembra ob 20. uri predavanje tov. St. Bajiča o socialnih in političnih osnovah v 20. stol. Konec. Udeležba za člane obvezua.
X Mestna Orjuna v Lescah priredi v prostorih hotela Legat veliko veselico s srečolovom, plesom, Šaljivo pošto in petjem. Apeliramo na vse bratske org., da se v čim večjem številu udeležijo te pivo prireditve, katero priredi ta mlada organizacija. Cisti dobiček je namenjen za nabavo praporja in pevsko društvo. Tiste org., katerih člani imajo kroje, prosimo, da se udeleže v kroju. Za obilen obisk se priporoča — Mestna Orjuna v Lesoah.
X Prireditvena sekcija Orjuno v Ljubljani poziva svoje člane in članice, da so udeleže odborovo seje, ki se vrši v četrtek dne 20. decembra ob pol 10. uri v društveni sobi Oblastnega odbora. Udeležba obvezna.
X Silvestrov večer priredi Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) tudi letos svojim članom In prijateljem društva v društveni telovadnici v Narodnem domu. Po predpripravah sodeč obeta biti letošnja prireditev, kakor po okus nostl, tako po raznovrstnem sporedu dostojen zakljtičsk jubilejnega leta. Podrobnosti se objavijo kasneje.
X Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi dne SI. januarja 1024. približno 4000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne.
X Dijaška kuhinja v Celju ima svoj redni občni zbor v soboto dne 22. decembra ob 18. url v posvetovalni dvorani Celjske posojilnice z običajnim dnov-nim redom.
pcc, Vragovi«, Šlrak, Babič, Perškn, Manfler, Koščcvlč. Zmagalo Jc moštvo ZNP s S : 4 (4 : 1).
Dunajska Admlra bo w Novo leto Igrala dve tekmi v Beogradu s tamoSnjo Jugoslavijo.
Oxtnrd : Cambrtdgt. Minuli teden sc Jc vršila V Crvstal Palače v Londonu vsakoletna nogometna tekma med moštvoma vseučilišč v Oxfordu in Cam-
Nevarne sejmsrke. Dne 19. ^novembra so se pojavile na sejmu v Šoštanju tri nevarne tatice Iz Cakovca. Prišle so iz daljnega kraja z očitnim namenom, da pokradejo, kar bl sa le dalo. Zasače,-ne so bile pravočasno, ko so izmakmle šele par svilenih robcev, dežnikov, o-iej In drugih malenkosti. So to kmetico Marija Horvat, Marija Palfi iu Klara Radek, vse iz Prcblslavcev pri Cakovcu. Palfi je bila vsled sllčncga delikta, ki ga Je zagrešila meseca Januarja na sejmu V Št. Jurju ob j. t.., ia obsojena na tri mesece težke Ječa. Rešiti se doslel 3e n! moglo vprašanje, ali niste tatinski tovatlšlci Isti, kl sta bili takrat takisto sokaznovanl. Vse tri so na sumu, da so kradle tudi denar M žepov, ker jo bilo na dan scima v Šoštanju izvršenih več
RADIKALSKA STRANKA IN DRŽAVNI NAMEŠČENCI.
(Iz krogov državnih uradnikov). Rndikalska stranka je vrgla vso svoje — plačane — agitatorje mod drž. name-SEonce, med katerimi isti z raznimi obljubami, prilizovanjem in če ne gre drugače — z grožnjami z vso silo agitirajo za njo.
Marsikateri drž. nameščenec — uboga izstradana raja — se zboji teh groženj in n?kaj jih je, ki so pljunili v lastno skledo in prestopili v radikalsko stranko, misleč, da se jim bo bolje godilo. Toda ravno nasprotno!
Radil;alska stranka je bedo drž. nameščencev tako povečala, da smo danos največji reveži v državi. Sedaj nas hoče še z grožnjami pridobiti za se, hoče nas šo bolj izmozgati, hoče nas še duševno umoriti. Kaj pa nam jo dala in kaj je za nas storila radikalska stranka? Nič! Spravila je draginjo na tako višino, da ie s svojimi skromnimi prejemki ne zmoremo več, maksimirala jo družinske doldade in bo, namesto du nam zviša prejemke še nadalje reducirala draginj-ske doklade. Vzela nam je pasivno volilno pravo in nam obeta, da izgubimo ?c te pravico, katere smo si v zadnjih letih s težko borbo pridobili.
Mar naj zato poljubljamo bič, ki nas tepe!? Ne. stokrat no! To store samo otroci, toda možje, četudi napol mrtvi tega no store, ako imajo lo ša malo zavesti. da. je vsak človek 6eba vreden.
Radikalska stranka nuni šo nadalje obeta razna reduciranja. Pragmatika jc pod vsako kritiko. Vzela jo železničar jem režijski premog in na vrsto pridejo tudi režijska karto za družino in nazad njo pa potegne raz nas menda še kožo. Radikalski prvaki, zaslužni in nezasluž ni, se valjajo v razkošju in izobilju, vo zijo so okrog v salonskih vozovih, razkošnih avtomobilih, vse na državno stroške. A Ti ubogi trpin uradnik Btauuje v Ideti ali podrti baraki, hodiš okrog raztrganimi čevlji po blatu, ne zrvsiii/.iS niti toliko, da bi si privoščil vsak f>don enkrat malo mesa in poštena obleka Ti je postala — ltiksus. Ali je to program radikalsko stranke? Uboge izkoristili kar najbolj, a bogataše ščititi in podpirati, da še bolj neovirano odirajo nas — ubogo rajo. Kje je bil vsaj eden radikalski minister, da je le s prstom migni! in posvaril razno P. T., da ne smejo tako delati, ali jih ce!o kaznoval. Tu raj pokaže radikalska stranka, da je res cialna, toda vrana vrani še ni nikoli oči izkljuvala. Dr. Žerjav je stopil pošteno raznim špekulantom na prste, zato je bil vsem trn v peti in so neprestano vova. rili proti njemu. Takrat je država dala vsaj nokaj podpore za prehrano, danes pa za ubogo ljudstvo vlada nima de nnrja.
Draginja pa rasto in rs sto in mi propadamo. Zato drž. oamoSčenel in delav ol, bojujmo as proti radikalski stranki do »mrtl in dalujmo v demokratski stranki do zadnjega, doltlor no bo sleherni Hovok Izpiovldol, da jo našo iiv-ljp.n.'o in naS ep&9 mogoč le v demokratični državi,
DEMOKRATSKI NACIONALIZEM.
»Nova Pravda« me je napadla dno 15, decembra, da zastopam privandrajie Nemce proti »preganjanemu slovenskemu delavstvu« in »Jutranje Novost!« od 14.
In 16. decembra so se jI takoj pri-družile v bratski slogi. Z ozirom na it-vajanja teh dveh listov naj pojasnim dejanski položaj, da bo javnoBt v stanu, napraviti pravilno Bodbo. »Strojilna lesna in kemična industrija d. na Polzeli«, ki je bila prvotno last švicarskega državljana dr. Wildija, yi nacionalizirana, več kot polovica delni" slovenskih rokah. Jaz sem že 5 let pravni zastopnik tega podjetja. Letošnjo pomlad sta bila odpuščena iz službe delavca Artnik in Pocajt, prvi ker je 1M1 v službi nepokoren napram obratovodji in pozival tudi drugega delavca, da m smo ukloniti službenemu naročilu obratovodje, drugi, ker so ga naSli že petič v službi spečega. Ta odpust so ju izvrSil seveda v tovarni sami in jaz kot pravni zastopnik nisem imel s to zadevu nobenega posla niti nisem zanjo vode!. Odpuščena delavca tudi nista nastopila proti tovarni sodnega pota, očividno ker sta se zavedala, da jo bila odpustitev utemeljena. Dne 2. novembra pa je »Nova Pravda« napadla tovarno, oziroma šefa dr. Wildlja ln nastavljenca inž. Lakota ln obratovodjo Posta, čeS da bo odpustili dva narodno zavedna delavca, ker sta se drznila propagirati svojo narodno delavsko organizacijo, imenovala jih je nomčurje in pritepene tujce, zaradi katerih naS pošteni delavec ne bo t družino vred gladoval itd. Kot zastopnik tovarne sem vložil zaradi tega članka, ki vsebuje tudi neresnično trditsv, da je uradna preiskava dognala, da rta, bila oba delavca popolnoma neupravičeno odpuščena, imenom žaljenih pri dežel-sodniji v Ljubljani predlog, da ie uvede kazenska preiskava zaradi preroška zoper varnost časti proti odgovornemu uredniku Antonu Brandnerju in neznanemu piscu. Proti odpuščenima de-lavcoma pa tovarne sploh nisem nikdar zastopal niti nisem bil od nje vpraSan kedaj za mnenjo. Pač pa sem na prošnjo predsednika celjske Orjune, ki se je zg!a-sil meseca novembra pri meni kot pravnemu zastopniku tovarne, Interveniral pri g. dr. Wildiju zaradi zopetnega sprejema delaveov. Pojasnil som tedaj predsedniku celjske Orjune, da zadeva nima narodnega značaja in sem svetoval, & naj se oba delavca osebno oprostita pri efu podjetja in zaprosita za zopetni sprojem. Obljubil sem, da bom ta korale podprl. Delavca pa nista prišla k dr. \Vildiju, temveč je pisala Orjuna tovarni pismo, v katerem zavzame stališč«, da so gre za narodno zadevo ln predlaga, da naj vodstvo tovarne pozove oba delavca, k zopetnemu nastopu dela. čez nekaj dni sem imenom tovarne mor«! obvestiti celjsko Orjuno, da tej zahtevi ne more ugoditi. Pri tej priliki sem iz* azil svoje obžalovanje, da se ni postopalo po mojem nasvetu in sem ponovno razložil, da delavca nista bila odpuščena iz nacionalnih motivov, ampak ket »ta kršila tovarniški red in disciplino, d morata, vladati v vsakem podjetju. *aj so malone vsi delavci te tovarne domačini slovenske narodnosti. Javnost sedaj sama presodi, ali sem »poka-
al nerazumevanje nacionalnih dolžnosti r predmetni zadevi«. Celje, 16. decembra 1023.
Dr. Ernest Kalan.
v filmu.
razkošna ljubavna drama sedan osti
¥ dveh deUh.
V glavnih vlogah: Mia May, Emil JanningB, Erika Glassner, Ar-noid KoicfF. — Režija: Joe May.
greda Četrtek 19.12.
Torek
3,8.,12.
ao./ia.
del s
Svet in polsvet.
PREDSTAVE:
Ob delavnikih: ob 3., */,7., ' .8. in 0. "ti Ob nedollah ln praznikih:
ob XI. uri lin nlilne, ob '/,6., V«®- ia 8- "ii popoldne
^ Kino Lgubžganski dvor
Priloga , Jutru44 It. 997, dne 90. decembra 1993.
Politični odmevi
Goriško pismo
Gtrlca, 18. decembra.
pri nas se že nekaj času vršijo zanimive JreSU katerim Je vredno pogledati nekoliko globlje pod kožo.
<Goriška Straža>, je v zadnjih tednih: pipet izpostavljena preganjanju. Povod /a persekucijo jo baje dal članek, ki ga Je list prinesel v bvoji 87. številki pod na 1 »lovom <Protceti staršev*. V sestavku so bili objavljeni teksti protestnih resolucij J katere so sklenili roditelji Soli obvezne mladine v Rlbemberku, Vrtojbi, 6t. Petru ia v Sturijah-Zapuzuh. Ker je že prej iz- j ael v listu članek cZakaj plačujemo duv-' ke?> je vzelo državno pravdnlšlvo list ua piko tudi radi tega sestavka. Odredilo je hišno preiskavo v uredništvu in v upravi lista. Preiskava je končala brez uspeha. Imela pa je, kakor se naknadno doma va, namen, odkriti gnezdo dradente*, kar je persekutorjem 6eveda Izpodletelo. <Iredenta> jo pri nas že davno umrla, naši gospodarji pa zamenjujejo iredento z' nezadovoljstvom, kl ga danes vsakdo brez razlike narodnosti čuti v teh krajih. Razlogi za pravico so danes domišljavim ta-Ustom razlogi iredentizma. Kako naivno naziranjel Mnogo bolj bi gospodje koristili utrjevanju državne misli med nami, j ko bi, mesto da uas dolže namišljene ire-1 deute, nam vrnili šole v materinem je-tiku, kajti po njih vpije vse našo ljudstvo, ki je sito iredentističnih in vseh po-, iobnih nesmiselnih natolcevanji
Ko govorim že o preiskavi pri <Goriški I Straži* omenjam še, da so fašisti pred dnevi povabili urednika lista dr. Besed-! njaka <na razgovor* o pisavi in smeri ^Goriške Straže*. Sestanek je bil kaj komičen. Dr. Besednjak je prišel na sestanek goriškega fašistovskega direktorija. Tam ga je sprejel tajnik goriške fašistov-ske organizacije Caprara in mu je dal sledečo izjavo: <Mi fašisti nočemo omejevati svobode tiska in ne maramo delati nasilnosti, kajti doba nasilstev je minuli:. Opozoriti pa vas moramo, da Js pisava vašega lista v zadnjem času silno ostra' in da pikro kritizira vlado in n.iene ukre-1 pe. Imate proste roke in počenjate lahko,' kar hočete, toda opominjamo vas, da fa- j listi ne bodo mogli več dolgo prenašati te pisave. Ako ne odnehate, bomo prisiljeni nastopiti i drugačnimi sredstvi.* Nato se je tajnik goriškega fašja poklonil. Isto Je storil tudi urednik dr. Besednjak. Nasprotnika sta al podala roke, se poslovila in razšla.
Vsekakor je videti, da je <Straža* fašistom velik tm v peti; da jo pa tudi tako polirane grožnjo ne bodo užugale, to si {e lahko misliti. Kadar nastopa ljudstvo ta svoje pravice, ga sploh ni mogoče užu-gati ne zlepa, ne z nasiljem. To si nad-rornlkl našega javnega življenja in tiska lahko trdno vtepejo v glavo, da bodo enkrat le prenehali s takimi smešnimi pritiski
Drugače se pa Slovenci pridno koijemo med sabo. Tri.Sko Sčekovo glasilo <Mali list* brca na vse pretege proti tržaškemu političnemu društvu tEdinost* in očita njego ini voditeljem velike naglavne grehe. Vsega tega seveda ne gre jemati trrgično, kajti vzrok leži v borbi za primat v politiki med Jugoslovani v Julij-, ski Krajini, ki je postala neusmiljeno) trda. Struji sta dve, starinska in mladin-. »ka. Druga dolži drugo, da ji meče polena pod noge in da jo hoče uničiti Z ostrimi rabmi grize posebno glusllo Sčckove etru- j jo <Mali lisi*, ki zasadi svoje zobe sedaj v dr. Wilfana, zdaj v dr. Slavlka. Škodo «d te medsebojne borbe ima naše ljud-j stvo, korist pa naši narodni nasprotniki AH srboriti zagrizene! kljub temu ne odnehajo. Oni mislijo, da je treba izpeljati boj do konca in da mora ena od obeh struj izginiti Naj pa pri tem gledajo, da, ue bosta legli na koncu v jamo obe! |
«Mali list* poroča o nekih anonimnih pismih, v katerih nastopajo zavratni pisci proti poslancr Sčeku. Ta pisma objavlja kot generalno obtožbo proti starejšim slovenskim politikom v Trstu, o katerih meni da so to početjo tnsplrirali Seveda gleda tudi iz tega obtoževalnega pisanja čista tendenca, da je treba vse staro poguziti v prah iu dvigniti na prapor onega, ki so zna taktično prebrisano kretatl v vseh položajih. Splošna sodba dobrih in iskrenih rodoljubov je, da je že skrajni ftia, da se to natolcevanje med rodnimi brati neha, ker nam prinaša neizmerno škodo, ki nas upropašča. Mladi ne vedo vsega, čeprav se delajo mogočne v vsevednosti, stari pa tudi niso tako zanič, kakor jih slikajo njihovi tekmeci, kajti gnilo sadje odpade samo, ne da bi ga kdo stresal z drevesa.
Politični položaj ▼ Bolgariji
Obnova parlamentarnega režima v Bolgariji se ne razvija v najugodnejših znamenjih. 2e takoj prve dni zasedanja novega sobranja Je prišlo do hudih nasprotij med zastopniki vladnih strank, do nasprotij, katerth posledica bo bržkone izstop širokih socljalistov iz vlade.
Spor je nastal že o priliki konstituiranja narodnega sobranja, ko je bilo treba voliti predsedstvo. Socijalisti so zahtevali, da se predsedstvo Izvoli na podlagi sporazuma, toda .demokratlčeskl zgovor« jc to zahtevo odbil ln volitve so Izpadle tako, da niti eden član širokih socljalistov nI prišel v predsedstvo. To Je povzročilo seveda veliko ogorčenje v socijallstlčnih vrstah In Sakazov, njih zastopnik v ministrstvu. Je na tem, da Izstopi Iz vlade. S tem bi sc razdrla koalicija soctjalnlh demokratov z meščanskim blokom, koalicija, kl Je na vladi od strmoglavljenJa Stambolijskega In blok meščanskih strank bi ostal sam na vladi
Ko so se meščanske stranke fuzljonl-rale v sedanji blok demokratske zveze, so se prav posebno trudile, da pridobe tudi soclialiste za skupno listo pri volitvah. Takrat si seveda uspeha še niso bili povsem sigurni ln da dosežejo zanesljivo relativno večino, so koncedlrall socljallstom celo precej najsigurnejših mest na listah, samo da illi pridobe za skupno fronto. Sedaj ko je položaj zanje siguren, se jih žele očividno Iznebltl, da se ne bi bilo treba ozirati nanje v politični, socijalnl ali gospodarski politiki.
Socijalisti se pripravljajo za novo vlogo v opoziciji s tem, da Iščejo stikov s sorodnimi elementi To so predvsem oni nezadovoljnežl Iz radikalne stranke pod vodstvom Kosturkova, ki niso odobravali fuzlje z meščanskimi strankami, marveč so zahtevali, da se obdrži radi-kalno-socijalna smer v politiki stranke. Na drugem mestu pa so zemljoradnikl Dragijeva, to Je ona skupina, kl Je bila kot zmernejša nasprotna preradlkalni politiki Stambolijskega ln kl prihaja sedaj po zlomu ekstremlstlčne zemljorad-nlške politike vedno bolj do veljave. Ta novi opozicijski blok pa bi bil seveda še mnogo preslab, da bi mogel povzročati vladi resnelše težave, vsaj v začetku.
Vrh tega Ima vlada še eno stranko, ki H JI mogla služIti kot rezerva v skrajni sili. To Je liberalna stranka radoslavov-cev, katere zastopnik Smilcv se je spočetka nahajal v ministrstvu, ki pa se je moral iz njega umaknIU baš na zahtevo socljalistov. TI so stavili alternativni ultimatum, da gre ali Smllev iz vlade ali pa Sakazov, nakar so se meščanski ministri odločili, da Je izguba radoslavov-cev manjše zlo. Sedaj pa bi mogel Izstop Sakazova odpreti liberalom znova vrata v vlado.
Kraljestvo mode
„0-o-o-oh-a-ha-aM
zazeha gospa Mala In stegne svoji ročici Izpod pcrnlce preko glave nazaj ter zadene s kazalccm prav nerodno ob posteljno končnico, da se odkrhne rožnat nohtek, oblikovan v gotskem slogu. Oospa Mala nakrcmžl šoblco, razprši kollnsko vodo po gubicah batlsaste sral čke, pa si osveži z dišečo tekočino tudi svoja llčcca. — In že rojijo njene misli krog one gospodarice damskega sveta, koja nenadoma pride, vidi In zmaga. — Moda! Ta, v liniji sicer šlrokopotezna moda, se ne zadovolji letošnjo zimo le s kožuhovlnastiml plašči, z žametastimi popoldanskimi oblekami ln z arabeskami vezenimi večernimi toaletami, ampak steza svoje krempeljčke po vsaki izmed onih tisoč tn ena drobnarij, kl jih mora Imeti vsaka dama bodisi vsled praktičnosti, koketnosti, ratlnlranostl — ali pa v pouk In kratek čas.
Kakšno veselje In prav poseben okus Ima gospa Mala za vsako toaletno drob narijo! In možeka ima dobrega ln pametnega, ki rajši kupi ob gotovih prilikah drobnarije, kakor kai večjega. Ampak žal, dobri možeki se večinoma prav slabo spoznajo pri damsklh toaletnih drobnarijah in še slabše pogodijo tihe želje svojih ženic. Umna ženska pa zna svoje skrivne želje glede prlličuih darilc vdahniti možeku na najdiskretnejšl način.
GOspa Mala potegno Izpod vzglavja svoj dnevnik in prične: »Ves svet temelji na malenkostih tn drobnarijah: brez pare, nI dinarja, brez srca ni ljubezni, brez moža nI zakona etc. In brez modernih drobnarij ni moderne dame! Vrvica drobnih ali debelejših biserov krog vratu Je neizogibno Izpopolnilo večerne toalete. Bože, te male torhlcc lz svitle-ga usnja kako so srčkanel Majčkane pa tako, da jedva stisneš vanje čipkast robček, ploščato kovlnasto dozo za puder In še kakšno najpotrebnejšo drobnarijo. K temni večerni obleki pa rabim malo kuverto iz inolrž-svlle. Pahljače lz nojevih peres zakrijejo pri spretnem zamahu dvoje lic naenkrat, tako obsežne so. — Očarljivi so uhani. Kot okamenele brezkončne solze v raznih barvah kapljajo na gola ramena.
Drzna, a tem slajša Ideja le zlata cigaretna doza. Lahko jc tudi tz dragocenega žlvobarvnega usnja, srebrna — ei ta ie žo prevsakdanja.
Dežnik! sc vedno krajšajo. Bati sc je, da se sčasoma stisnejo v nič. Potem bomo nosile neprcmočljiva odela ali pa ne bo smelo deževati. — Praktične so usnjatc rokavice s kožuhovinasto podlogo, a gomil rob rokavice le zavihnjen preko roke, da so vidni Ip nienl konci prstov. Nadvse (lctkanc so rokavlčke z vezenino, usnjato slikarijo, ali z aplikacijami.
Ko bi «on» vedel, kako bi bila jaz vesela ene ali dveh ali treh Izmed naštetih ljubkih drobnarij, pa bi mi Jih podaril za božič, če ne že jutri.«
In gospa Mala Je pozabila Iz •previdnostih svoje zapiske na pisalni mizi, ko je odšla po opravkih.	Uva.
kopeljl. V prvi vrsti uživa torej lepoto pri Orlentalkl samo njen mož. Kdor pride prvič v Orlcnt, Je vzradoščen nad lepoto oči, kl jih vidi le pri Levantinkah In krščanskih Orientalkah, kl smejo na ulico. Kakšen pravljičen, vlažen blesk Je v njihovih očeh! Toda to navdušenje sc takoj poleže, kakor hitro se entuzlast poduči, da napravi ta učinek antlmonov prašek, ki si ga Oricntalke s palčlco uslpljejo pod trepalnice v očesno duplino. Ta prah napravi oko lepo, bleščeče z vlažnim sijajem. Antlmonov prašek Je
Orientu doma na vsaki toaletni mizici. Poleg nJega leži znano barvilo he-na (Lansonla Inermts), kl se pridobiva tz rastline, kl raste v Mali Aziji, Egiptu lu Arabiji. Veliko Orientalk si pobarva dlani In členke na rokah ln nogah, žlvo-rdeče. V ta namen napravi testo Iz he-ne, raztopine galuna ln cltrone In ga polaga po več dni na ude. Barvilo se vpije v kožo In obdrži dolgo svojo barvo kakor pri tetoviranju.
V Perziji Je navada, da barvajo blon-dlnke svoje lase s kričečimi, rdečimi barvami. Tudi nohte vidimo pogostokrat v Orlcntu pobarvane s tem barvilom. Se bol) pogosto kot Evropejke pa uporabljajo Orlentalke šminko. V Orlcntu srečavamo starejše ženske obraze, kl se niti smehljati ne morejo, tako so Jim zadelane gube, sploh celo razorano obličje, z emajlno šminko. Izgledajo kot rožnordeče mrtvaške glave. Kot Izbor-na šminka za temno polt velja rujava utnbra, za rožno polt rdeči bolus In za
tfrate lepoti Jap namene debelo zmlefffcM
dlgovl Usti Srednlebabllonskc Sam ar-bedulnko si barvajo z modro barvo ro« ke, noge In cfiraz; druge pa tetoviraj« svoje telo s progastimi črtami ali pa nosijo brazgotine. V Perziji se tetovt« rajo žene po ijradl, vratu, prsih In tre* buhu.
Vseh mazil ti kozmetičnih poitbnostl Orlcnta nI mogoče navesti. Iz Perzija prihajajo rože in njih ekstrekti, rožna voda In olje, iti Arabcev pu raznovrstne dišave. Elegantna In okusna Turki« nja se poslužuj^ v prvi vrsti zelo drago escncc šlras-rof.e, pravega robnega olin kot parfuma i* muškata u pariutnira« nje las ter ansbre. Najpobožuejša mo, hamedanka Je s parfumom najzaprav* IJIveJša, ker s<» ravna pu Izreku Molia« meda, kl je nejkoc rekel, da so mu od vseh stvari na svetu najljubše molitve, ženske !n dlšavt. Kaj pa zobje? Zobn* krtačlce Orljent ne pozna. Zobe si 'na-žljo Orlentalke s sokom korenin raznih Južnih dreves. Pri Levantinkah Je navada, da neprenehoma žvečijo smolo« mastlks, da si ohranijo kot sneg bele zobe. Ker IJubJjo Orlentalke sladkarij« In jih uživajo .»oro ves dan, st pokvarijo kaj hitro svoje zobe. Razmerom.t še pri mladih ženah vidimo umetno zo, bovje, pri revnejših pa srečamo /c brez-zobne čeljusti Nekaj, kar jc Mohamed dovolil ženam, so šopi las na «;elu, majhni lepotni obllžl na licu, rdeča in bela šminka, antlmonov prah, barvilo n obrvi In heno. Kakor vidimo, dovoljuj« lepi ženi resnični pravi prerok vse in če tega ne stori, ni pravi prerok za,-žene.
Sokolstvo
Priprave za sokolski sabor
Rok za vlaganje predlogov, ki naj se reSijo na sokolskem saboru. Je potekel s 1. decembrom t. 1. Gradivo, ki ga bo »roba predelati na saboru, Je ogromno, zakaj treba bo revidirati vse dosedanje sklepe sabora, kakor tudi sklepe glavnih skup&čin bi odborovlh sej. Da bo to Izvedljivo tn da bodo Imeli referenti in zbo-rovalci jasen pregled o vsem materijalu, ga Je treba sistematično urediti in zbrati ter do podrobnosti pripravili, obenem pa članstvo že prej o vsem informirati, o č&-mer sa bo razpravljalo in sklepalo, da pridejo zborovalci na eabor pripravljeni
2e iz tega vzroka je umetno, da ee vršijo priprave za sabor javno in s sodelovanjem vsega članstva, ker le tako bo mogoče gotova načela ln vprašanja po temeljitih diskusijah in razmotrtvftnjih vso-stransko obdelati ln razčistiti ic prej, p redno pridejo pred sabor.
V glavnem se deli vsa tvarfaa, ki sc bo obravnavala na 6aboru, na dva delu, ln sicer a) vprašanje načelne (idejne) narave ln b) vpraSanja tehnične narave. Pri starešinstvu JSS. so se že osnovali
pravUa, poslovniki, vrste pripadnikov^ kroj In znaki, referenta br. Marolt ln C«-bal, kl sta jima pridana Čkm TO ln članica ženske komisije, pri TO. Referent Jo predsednik odseka in sme pritegniti V sodelovanju tudi člane Izven starešinov* ln tehničnega odbora.
Kataster članstva, zavarovanje pretj nezgodam itd-, referenti br. dr. Ambroži*. fivajgar tn Turk.
Finančna tn gospodarska vprašanj«, referenti br. Dev, Kajzelj, Turk.
V odsek za kataster in zavarovanje te* v gospodarski in linaučni odsek pokliče referent tozadevne strokovnjake.
Tehnični, prosveUif in zdravniški orgf ul v Sokolstvu, vzgoja prednjaStva. zle ti, tekmovalne telovadbe, referent dr. An*. brožlč sporazumno s prosvetnim in zdrav« uiskira odsekom ter s Savoznim TO.
Sokolski tisk, referent br. Ambrožifi, prldeljen mu je član TO., članica ionsk« komisije, član sokolsko Matice, član pr®« svetnega odseka tn član zdravniškega od« seke.
Propaganda, referent br. dr. Fin, prU deljen mu jo član TO.
Vse sklepe, ki ne obravnavajo v odso«
Toaletna mizica pri ori-j en talkah
Orfentalka ima več časa za negovanje svoje lepote kot njena sestra Evro-pejka. Med tem ko sc pri nas rezultati negovanja vidijo na zunaj skoro v vsaki elegantni družbi tega pri Orientalkah ne najdemo, ker gredo tam ženske Jako redko na ulico ln takrat so vedno zastrte s pajčolanom ln ne obiskujejo družb, v katerih so moški Samo v haremu se srečajo s svoiiml prijateljicami In sc pokažejo tujemu svetu — seveda samo ženskemu — le v javnih kopališčih. Pri bogatih Orientalkah pa niti tega nI ker Imajo v hišah svoje lastne
odseki, ki imajo nalogo zbirati in sestaviti j klh, predloži referent plenumu, to je sa« materijal in ga pripraviti za sabor. Tudi veznemu starešinstvu in, čc so tehnična
referenti za posamezna vprašanja so že določeni
Vprašanja načelne narave 60 razdeljena sledeče ln eo jim določeni ti-lo referenti:
Sokolska Ideja kot temelj sokolski organizaciji in sredstva za dosego smotra, referent br. Gangl.
Razmerje Sokolstva napram narodu ln državi, referent br. dr. Ravnihar.
Sokolstvo in šola, referent br. Bajželj.
Sokolstvo in vojaštvo, referent br. Ani-brožič.
Razmerje Sokoletva napram drugtm organizacijam, napram politiki, veram ln cerkvam, referenta br. Gangl in doktor Fux.
Vsa ta vprašanja in eventuelno druga njim sorodna se bodo obravnavala na saboru v odsekih. Referenti pa morajo svoje elaborate predložiti že prej starešinstvu.
Vprašanje tehnične narave: sedež Saveza, organizacija Saveza, župe društva.
narave, tudi Baveznemu TO. Sele ako jUJ tudi ta dva odobrita, so nklepi veljavni ter se objavijo, tako da so tudi župe in društva o tem poučeno in kot taki pridejo potem pred sati 'run zborovanja.
Seje starešinutva JSS. za sabornu zad» vo se vršijo posebej, in sicer spočetka potrebi, pozneje pa vsak teden enkrat.
Gorenji načrt za saborno priprave Je te« mel.'ito in premišljeno sestavljen, delo pd lem načelu bo pregledno lu se ni bati nesoglasju v posameznih vprašanjih. V s«, mu članstvu bo dana prilika, da sodelu-jeo. ker se bodo referati bi sklepi Sc prej objavljali potoni Sokolskega Glasnika. Želeti je, da se članstvo tudi zanima zal lo ln da potom stvarnih in premišljenih' razprav v listih sodeluje pri sestavi grm divu za sabor.
Proslava ujedinjenja in kraljoveg^ rojstnega dno pri Sokolskem društvu L 1
Bernard in Jitka
Bernard tn Jitka (Juta), glavni osebi Tilsto Savlnove nove opere, sta z zgodovinskega stališča vrlo zanimiva.
Naš stari Valvasor Imenuje Bernarda Iz posebnega spoštovanja cnadvojvoda« ter ga slika kot izredno duhovitega diplomata lu genialnega vojskovodjo. Janko Kersnik pa ga v svoji Zgodovini avstrijsko-ogrske monarhijo (Matica ■slovenska, 1877) omenja takole:
»Med korotanskiml vojvodami Iz ro-dovlne Sponhelmske se Je posebno odlikoval Bernard (1201 — 1256), kl se je kakor tudi nasledniki njegovi »gospoda na Kranjskem« Imenoval. Bil ie mož vedno cžldane volje«; od nJega se je marsikatera kratkočasila pripovedka dolgo časa ohranila med ljudstvom. Da ie bil z Judlto, hčerjo svojega vrstnika Pfemlsla Otakarja L poročen, to je bilo pozneje za Koroško velike važnosti.«
Škoda, da Kersnik nI navedel vsaj nekaj kratkočasnih pripovedk o Bernardu. A že dejstvo, da Imenuje Bernarda mota vedno tidanc vollc», označuje prav Izvrstno našega opernega junaka. Morda se najde nov llbretlst, kl zajame Bernarda predvsem tudi s te strani «žl-3ane volje«.
Edm. Aelschker piše v »Oesterr. ung. toonarchle« (KSrnten u. Kraln):
»Najsljainelši čas sponheimske perlo-3e Je čas vojvode Bernarda. Odlikoval st Je z modrostjo. Izobrazbo In poslovno spretnostjo pred mnogimi stanovskimi tovariši, bil Je po daljnjih potovanjih poučen o razmerah v tuilh državah lu
narodih, Izurjen v dvornih šegah in diplomatskih umetnostih; poln hohenstau-fovskega duha, je bil poklican, da je če-sto vplival na notranjo In zunanjo politiko nemške države ter Je zlasti v njenem razmerju do papeštva metal na tehtnico svojo odločilno besedo. Ker Je bil gospod, ki Je ljubil sijaj In blesk, ie razvijal na vseh gradovih, kjer Je stolo-val, viteški blišč... Pesniki in pevci so bili Bernardu dobrodošli gostle. Wahl-ter von der Vogelvvelde ie prebival pri njem na gradu pri Št, Vidu (ob Glini) ln je navdušen slavil njegovo gostoljubje. Z vnemo se le vojvoda sam udeleževal viteških Iger. Pri vseh teh nagnjenjih pa Bernard nI zanemarjal dolžnosti svojega dostojanstva...«
Dimltz pripoveduje o Bernardu (4. knjiga, 2. pogl.), da Je bil prijatelj cerkve ln Je podpiral cerkvene rede, da so 1, 1233 pod Bernardom prišli prvi frančiškani v LJubljano, da Je Bernard če-sto stoloval v Ljubljani In tu prirejal turnirje. Po Valvasorju (XIV, str. 295) pa naglaša tudi Dimltz, da Je Bernard ustanovil 1. 1234 samostan clstcrcljancev v Kostanjevici ter je prav ondl z ženo Juto 1. 1257 našel svoj večni pokoj.
Dr. Josip Oruden pripoveduje v »Zgodovini slovenskega naroda« (IL del, Pozni srednji vek, 2. pogl.) prav mnogo zanimivega o vojvodi Bernardu Koroškem. V mladosti, pravi dr Oruden, je Bernard mnogo potoval In si pridobil bogato znanje in Izredno izobrazbo. Ker mu Jc starejši brat, vojvoda Ulrlk H. zbolel za gobavo boleznijo (lepro), k! Jo Je bil L lisa nalezel v križarski vojski.
Je dospel Bernard nepričakovano mlad do vlade. Mudil se jc ravno v Strasbour-gu kot potuloi vitez, ko so ga našli poslanci s Koroškega. Bernard se Je takoj odpravil domov, kjer ga je plemstvo v gradu Sokolovo (Hltnmelberg) sprejelo z veliko radostjo. Po starodavnem običaju Je bil umeščen na Knežjem kame-nu in Je tako kot slovenski knez nastopil vlado v deželi.
Čeprav se Je bila Koroška Ze preccj ponemčlla, je veljal koroški vojvoda pred javnostjo za slovenskega kneza. Zato ie prisegel slovenski, bil s slovenskim obredom umeščen In je spremljajoče ljudstvo prepevalo slovenske pesmi Tak slovenski obred I. 1286. opisule ob umeščenju vojvode Majnarda opat Ivan lz Vetrlnja, In še Silvlj Plccolomlnl, kasnejši papež Pij U. (1458) poroča, da ic koroški vojvoda vpričo cesarja razsojal preporne lovske zadeve «le v slovenščini«.
Tako torej ne dvomimo, da Je bil obred tudi ob umeščanju vojvode Bernarda še docela slovenski.
Več kakor Aelschker ve povedati dr. Gruden o Bcrnardovlh zvezah s pesniki In pevci. Na svojih potovanjih Je bil Bernard spoznal pesništvo In pesnike ter Jih Je vabil na svoj šentviški dvor. Razen že omenjenega VValtherJa je Imel v gostih često še pevce Caheja s Sokolovega, Konrada 2ovneškega ln kranjskega Leopolda Ostrovrharja, a tudi štajerski vltcz-pevec Ulrlk z LlhtenštaJ-na ga Je l 1227 posetfl kot .»Venera«. Bernard ga Je s spremstvom čakal pri Vratih (T6rl). Ondl se fe zbralo nad 100
vitezov. Ulrik sam Je popisal svoje potovanje lz Benetk preko Koroške domov In omenja, da ga je Bernardova sijajna družba pozdravila: <Buge was primi gralva Vcnus (= Bog vas sprejmi, kraljeva Vcnus)!«
Nato so se vršile viteške Igre. Ker Je Ulrlk razdelil 15 prstanov, se je pač z njim borilo 15 vitezov. Turnirji so se vršili menda žc v Vratih, nato v Beljaku in v Šentvidu. Tu sta se zgrabila tudi Bernard In Ulrlk.
Pesnik Cahej s Sokolovega se Jc postavil Ulriku na konju v meniškl obleki Ulrik se Je branil borbe z menihom. Končno pa so vitezi le pregovorili Ulri-ka, kl je Caheja pahnil s sedla v prah. (Glej ... •)
A kako se je Bernard oženil? Dimitz pripoveduje:
»L. 1202. je sledil vojvodi Ulriku brat Bernard, kl je snubil Juto, hčer češkega kralja Otakarja I. Kot zmagovalec na turnirlu Je prejel iz njenih rok častno nagrado in Je pri tem potegnil prstan s prsta. Nato je prosil za njeno roko, kl mu jo je kralj rad dovolil In ga obdaril z bogatim posestvom na Moravskem.« Dr. Jos. Oruden pa poroča: .-Soprogo si Je poiskat na Češkem, na dvoru... Koroški zgodoplsec, opat Ivan lz Vetrlnja pripoveduje o tej snubitvi mlčno zgodbico. — Kraljlčna Juta Ic Imela navado, ob gofovih dneh zbirati na dvoru talce vsakega stanu bi Jim strečl, donašajoč Jim vode za umivanje
* OleJ Ivana Laha korotanski roman-ček <Angelin Ht<far*l
In mnogovrstnih jedi. Ko ie Bernard prišel v Prago In zvedel o tel navadi, se Je neopažen pridružil revnim gostom kraljičnlm. A ko je tudi njemu stregla, jI je naenkrat potegnil dragocen prstan z roke In si ga sam nataknil v znamenje zaroke. Spremstvo kraljlčno jc bilo razburjeno In jo hotelo drznega tujci prijeti. Toda ko sc je dal spoznati Ia prosil Juto za njeno roko, mu Je rada privolila. Tudi kralju Otakarju Jc bil vi« teški vojvoda všeč: sprejel ga Jc za zc« ta In mu podaril bogato posestvo na Moravskem...»
Tako torej govori samo nekaj zgodo« vinskih črtic...
Zdaj pa si lahko predstavljamo nov, dosti boljSl, živahnejši, zanimivejši io predvsem verjetnejši llbrctto za prekra« sno R. Savlnovo opero!
Bernard, sijajen vitez - zmagovalca vedno žldanc volje, tovariš ln prijatelj pesnikov in pevccv, po praškem turnirju obdarovan po kraljlčnl Jltki (Bohu« slavi, nem. Juti), nato preoblečen v dvorani sredi potujočih vitezov, pc.snlkoviii pevcev kot galanten ropar prstana, snu« bač pri kralju, končno umeščen na Oo« sposvetskem polju z žensko vred vpričo Ulrika ln šaljlvca Caheja!
Kajpada si mislim, da Je Imel Bernard s seboj na Češkem vrle. pevske ln pivske tovariše ter četo slovenskih voišča-kov. In ti so peli slovenski ter pokazali češkim muzlkantom, da Je naša pesem najkrasnejša In humor slovenskih pesnikov zmagovit...
Libreto bi bil »o, kl M Imel dosti srca tn duha...	Fr, G—r,
Ljubljani. Naraščaj uj doca Sokolskega i pn v Maribora kot koledarček za Jeto | zasluge, kl se poudarjajo posebno se-; veliki zadregi, kal ln kako naj krojijo, društva L v Ljubljani sla proslavila držav-! 1924., namenjen sokolskemu naraščaju,j daj ob njegovi toliko oplakovani | ko nimajo potrebnega materiiala. in pre
no ujedinjcujo v ponedeljek 17. t, m. po- j Polog koledarskega dela je v knjižici 10. smrti.
poliio zajedno s proslavo kraljevega \ kratkih Člankov — primernega ftivn za lojstnoga dno. Prireditev jo bila skromna, sokolski naraščaj. V obliki kratkih pove-lrakor je v majhnih prostorih, ki jih ima atie ia razgovorov je obdelana tvarina o družbo na razpolago, mogoča, a zato koristi telovadbe, kaj je Sokol, čemu te-pruv prisrčna. Društveno sobo jo napolni- lovadlmo, zakaj smo Sokoliči in o primerja decu in deloma tudi naraščaj 6tarši nih vajah. To so kralki spisi vzgojne in prijatelji sokolske mladine. Proslavo; vrednosti. Na uvodnem mestu je pozdrav
je otvoril naraščajnik z lepim nagovorom, katerem ja tolmačil pomen ujedinjenja
kraljeviču Petru, med članki pa pesem br. Gangla o sokolski zavesti. Jako lep je
in kraljevega rojstnega dne. Koncem go-! članek ob petletnici osvobojenja, v kate
X Poljubi v motrili. Neki brezposelni novinar v Ameriki je prlficl na originalno misel, kako zaslužiti lep honorar. Izračunal Je dolžino poljuba v najrazličnejših prilikah. Kvo njegovih podatkov: ukraden poljub Je dolg en filmski meter, drugi pet metrov, poljub po enem letu zakona znaša osem metrov, poljub po petih letlli zakona dva metra.
vora so jo na majhnem inprovizirauem i rem poživlja k vztrajnemu vežbanju ta Kako dolg je poljub po 20 letih zakon-
odru prikazala alegorija mladino, ki je pozdravljala kraljevi kip in zapela državno himno. Vrstile so so doklamacije in glns-beue tot-ko na klavirju in violini. Prisrčna je bila slika, pri kateri jc naraš&ijnica v vezani besedi prednašala zgodovino ju-goslovenskega naroda, doca pa je mlademu kraljeviču poklonila razne darove, med drugimi sta bila tudi KoroSica in Primorka, ki sta podarili kraljeviču bisere, to .io solzo neodrešeulh bratov. Ob sklepu jo nagovoril starše predsednik mladinskega prosvetnega odseka br. Tratiti- in jih opozarjal, da naj pošljejo svojo mladino v sokolsko telovadnico, kjer so mladina vzgaja ne samo v telesnih vajah, iimpak ludi narodnem in državnem duhu, kakor io dokazala z današnjo prireditvijo.
izpolnjevanju sokolskih dolžnosti. Ob skle pu brošurice je nekrolog po starosti mariborskega Sokola br. dr. Vladimirju Ser-necu, ki je preminul letos v septembru ter kratek životopis o br. Ganglu (s sliko! za njegovo SOletnico.
Mariborska župa je zdaj izdala 2« tretjič droben koledarček za naraščej in bo naj-bržo to navado obdržala v prihodnje, kar je hvalevredno, ker je ravno sokolski tlak najboljše propagandno in vzgojno sredstvo. Zbor toplo priporočamo naši sokolski mladini.
Sokolsko društvo v Zagorja ob Savi ponovi 23. t. m. ob 16. pod Imenom <Sa-vezni dan> telovadno akademijo z nekaterimi spremembami. Ker je čisti dobiček namenjen Savezu, poživljamo vse članstvo
Zbor! III. Tako je naslov drobni bro- j in prijateljstvo Sokolstva, da se prireditve ?uricl, ki jo je izdala agilna sokolska žu-1 polnoštevllno udeleži. — Prednjačkl zbor.
Iz žlvSjeoja In sveta
Zagrebška senzacija
Kaj skriva Paskijevid?
Zagrebški senzacijonalnl proces se nadaljuje brez uade na skoraišujo jasnost, ki ie potrebna, da se dejanje presodi strogo stvarno, kakor to zahteva sodna pravica. Paskijevič se ic zadnje dni vidno odpočil in zdaj nastopa zopet Oilo in postaja drzek. Njegovi cinični Izbruhi gredo tako daleč, da mu je na torkovi obravnavi predsednik moral podeliti ukor.
Ker so Paski je vičeve izjave, kako le mnorll Kanajeta, nejasne, se trudi Pa-sklievlčev zagovornik dr. Stožlr, da bi -svojega klijenta po možnosti razbremenil. Zato dokazuje, da jo nemogoče, da bi bil Paskijevič sam ubil Jellčiča in Kanajeta, kajti dočim so obtoženčeve izjave o zločinu nad Jeličlčetn Jasne kakor umita šipa, je slika o umoru Kanajeta meglena in zastrta. Dr. Stožir si prizadeva razbremeniti Paskljevlča. Nje mu In celemu senatu pa ugovarla obtoženec trdeč, da le obolico umoril sam ln da mu prt tem ul pomagal nihče.
Zagovorniku to ni všeč. On še vedno fsoče dokazati, da Je Paskijevič žrtev svoje lažnjivosti in da noče izdati res-ulce iz neke gotove prlnclpijelnosti, kl ga drži v mrežah laži. To začne naposled presedati tudi samemu obtožencu, ki prekine advokata z besedami: »Prosim vas, g. doktor, pustite me pri miru vsaj vi, kl sto mol zagovorniki. Dr. Stožir odvrne: «2e prav, ampak jaz moram doznati resnico!« Paskijevič se nejevoljno otrese: »Pustite me v miru!« Nato pravi, da vztraja pri zadnji Izpo-vedbi, da Je oba umora izvršil sam, da pa ga ie k temu napeljal Thlerry.
Dr. Vidrič: «Prej ste sami obrazložili, da vpliva na vas humano postopanje dobro. Cemu počenjate sedaj nov zločin in obrekujete nedolžnega človeka?!.
Paskijevič: »Ta kleveta me nič ne boli. Thierry je intelektualni začetnik tega zločina!«
Dr. Vidrič: «Thierry ie nedolžen na (imoru!«
Paskijevič: »Pustimo to! On mo ie da govoril, kar je isto!«
Dr. Vidrič: »Dogovorila sta se s Thi-frr.viem samo glede ropa, umor pa ste izvršili sami!»
Dr. Farkaš, branltelj Thlerryjev, se obrne k Paskljeviču in ga vpraša: »Ali nc bl hoteli predočiti resničnega dogodka, ko se i vami postopa tako obzirno? Ali vas to postopanje res ne bo pripravilo do resnice?«
Paskijevič: »Nimam priznati ničesar ve£ in ostajem pri zadnji izpovedbi. In >l)ioh, če nimato drugih sredstev, da izpilile iz mene izpoved, ne poslužujte sc 'liti teh! Podlo jo od vas, da izprašuie-le mlade ljudi v poboljševalnlci, kaj govorim ž njimi!«
Dr. Farkaš protestira proti takim iz-favam od strani obtoženca in poziva jredsednika senata, naj Paskijeviča disciplinira. Predsednik razprave podeli Paskijeviču ukor, in s tem Je — vse pri kraju.
Dr. Stožir vpraša obtoženca, odkod (ma sredstva, da se v zaporu brije, kadi itd. Vpraša ga, če ga kdo ne podkupila?
Paskijevič: «Za denar ne izpovedujem drugače!«
Zaslišijo se nato nadaljne priče: policijski komisar Hanuš, učiteljica Vule-lič, trgovec Vladimir Novak, šolski slu-i54 Branko Vrbančič in profesor Slavko Dragic. Učitcljica Vuletič in prof. Dragič sta izpovedala, da le bil Thicrrv v onem času, o katerem zatrjuje Paskijevič, da sta bila skupaj, pri njiju dveh na pouku. Bolj zanimiv pa Je potek zasliševanja Branka Vrbančlča, pomožnega sluge na gimnaziji, od katerega Je Paskijevič zahteval lormular za ponareditev zrelostnega »pričevala In katerega J« v to »vrho podkupil s 1500 Din. Vrbančlča je policija pred par dnevi za-pila radi vlačuearstva po Zagrebu. Priča sc izgovaria. da pravzaprav nič lic
ve. Na vsa vprašanja odgovarja, da ve vse Paskijevič sam ln da je on v vseh ozirih neveden. Njegovi odgovori so pravcato ogledalo potepina, kl krade življenju čas, ljudem pa čast in poštenje.
Razprava, ki postaja po svojih rezultatih že dolgočasna, se bo nadaljevala zopet v četrtek. S tem je dana Paskijeviču prilika, da se odpočije. Mogoče pa je, da baš te prepogoste pavze vplivajo na obtoženca, da zadržuje resnico.
skega življenja, le odvisno od okolnosti, v katerih sta prebila zakonca dotedanje skupno življenje. Poljub z dekletom, ki ga vroče ljubiš, je dolg en declmeter, poljub na odru v gledališču dvajset metrov, poljub teti, od katere bl radi podedovali premoženje, sedem metrov. Ma terln poljub otroka Je neskončen. Kadar se kaprlclra žena, da poljubi moža, ie po ljub dolg poldrugi meter, kadar žena moža kontrolira, kod io hodil, je poljub tako dolg, da se lz nJega dahne tuj parfum. Ta poljub ie navadno pogubonosen In se ga morajo možje čuvati.
X Boljševlška moda. Navadno sc misli, da boljševiki ne poznajo mode In da Jo zatirajo, ker spada moda med buržujske« potrebščine, katerim odrekajo proletarcl pravico do eksistence. Vendar temu nI tako. Moda se v boljše-vlškl Rusiji razvija prav tako uspešno kakor v Parizu In drugod. Da, pripoveduje se celo, da Je boljševiška moda prav posebna novodobna iznajdba. V Rusi)! namreč nI blaga za izdelovanje oblek ln kostumov kakor v drugih evropskih državah. Ruske krojačice so v
Smrt ameriškega detektiva
Conan Doyle, Nic Carter in William Pinkerton so najslavnejša detektivska imena, ki jih ie imel svet na jeziku zadnja desetletja. O tej trojici se je širila slava kakor ogenj v slamnati strehi. Nastala je cela literatura, ki popisuje njihova junaška detektivska dejanja, v katerih nastopa proti zagonetnim zločincem en sam človek — izurjen detektiv.
Zdaj je en list glasovite troperesne deteljico zvenel in odpadel. V New-Yorku jc umrl VVilliain Pinkerton, naj-genijalnejši detektiv, ki se je rodil na ameriSkih tleh v zadnjih deeenijih. Njegovo življenje je bilo niz bogatih pustolovsko drznih dogodivščin, katere so spretni pisateljski dnevničarji porabili za sižeje svojih brošur, s katerimi so služili bogate denarje,
Pinkerton je začel svojo detektivsko karijero 6isto po zgledih ameriškega selfniademenstva. Bil je trgovski pomočnik, a je kmalu spoznal, da mu za trgovino manjka prave nadarjeno sti. Stopil je torej v službo pri nekem newyorškem detektivu. Ta je kmalu spoznal njegov fin nos, ki je izvohal vsake, še tako zamotane sledove. Po
me lene tlcc so prišle ua zelo originalno idejo: na Idejo obleke iz vrečovlne ln iz ostankov stanh krp. V Moskvi In po drugih mestih vidiš pogostoma toalete iz vrečovlne, ki nosijo pisane prišitke iz starega sukna. Pravijo, da lc obleke izgledajo prav okusno in da tiapravlja-jo vtis prave elegance. V Moskvi so celi krojaški ateljeji, kl se bavlJo samo z izdelovanjem takih oblek, kakršnih ne bi prej nihče oblekel in ki veljajo danes za vzor elegance in okusa. Vojna pač navadi ljudi na vse.
X šest let za vtlhotapljanje alkoholnih pijač. V Ncwyorku so obsodili družbo enajstih tihotapcev, kl so dobivali v Zedinjene države s pomočjo ponarejenih izkazov alkoholne pijače. Vodja Je bil neki E. Kessler, kl ie bil obsojen na 6 let ječe In 2000 dolarjev globe. Pri nJem so našli 4900 zaboičkov whl-sklja In 1297 zaboičkov šampanjca.
X Noben poslanec ali senator brez 3 otrok. Francoski senator Massabnan je predlagal v senatu zakon, da bl smeli v bodoče opravljati javne funkcije le občani, ki imajo vsaj tri lastne ali adop-tirane otroke. Po tem zakonu bl gospodje Polncare, Brland, Vivlani, Bart-hou lic mogli biti več ne samo senatorji, ampak niti člani občinskega sveta v zadnji francoski vasi. Pri čitanju tega predloga je zaklical senator Labrousse: «Malo presenečeni smo. Prosim, da se izrazimo o tem predlogu, ko bomo Imeli čas, imeti vsaj tri otroke.« Neki drugi senator je zopet vzkliknil, da bl morali katoliški duhovniki odložiti vse javne funkcije.
Gospodarstvo
Usnjarski in čevljarski industrijci v Beogradu
I stopnikov 2 važnih industrijskih panog, si sta združeui v eno skupno ceutraluo I sekcijo. G. Pašič je z zanimanjem in odo-V dneh 18. in 14. t. m. so v Beogradu,' bravanjem sledil izvajanjem g. Pollaka kakor smo že kratko poročali, zborovali in je iskreno pozdravil vse navzoče in-predstavuiki usnjarske ta čevljarske ta-1 dustrijce. Zlasti je Izrazil svoje veselje, dustrije lz vse kraljevine. To zborovanje da so se zedinill na skupno delo pred-
je vzbudilo v Beogradu dokaj pozornosti In so beograjski dnevniki živahno ta simpatično komentirali zaključke konference kakor tudi sprejem deputacije ta
stavniki domače industrije iz vseh delov kraljevine.
Delegacija je imela utis, da so bila njena prizadevanja uspešna ta da je 6to-
čevljarjev pri predstavnikih centralno J r;ia koristno delo za stabiliziranje naSe
par letih izredno uspešnega udejstvo-vanja v detektivstvu je našel Pinkerton bogatega mecena, kl ga je postavil na lastne noge. Ponudil mu je več-jo vsoto denarja z nasvetom, naj osnuje lasten detektivski urad. Pinkerton je na predlog pristal. Kmalu je imel okolu sebe celo vrsto najboljših detektivskih talentov, katerim so poklonile svoje zaupanje vse veliko ameriške banke in prvovrstna podjetja ter bogataši. Število Pinkertonovlh sotrudnikov je v kratkem iSa.su naraslo na 3000. Pinkerton sam je bil svojim uslužbencem pravcati vzor energije in neumornega dela. Vse se ga je balo, ker je znal vsaki nepravilnosti priti na sled.
Svetovno slaven jo postaj Pinkerton v osemdesetih letih, ko je odkril skrivnostno ponarejevalnico denarja. Poglavarji falsifikatorjev bankovcev so namreč ukradli več plošč za tiskanje papirnatega denarja iz zakladnice Angleško banke v Londonu. Drzna tatvina ni hotela priti na dan. Vsi so mislili, da se tatovi skrivajo v New-Yorku. Londonska policija je bila mobilizirana in je iskala storilce neutrudno, toda brezuspešno. Tedaj je stopil na plan Pinkerton. Odpeljal se je na Angleško, prišel v London, in kmalu je aretiral tatove, ki so so skrivali v neki mračni londonski krojačnici.
Od tedaj je poskočil Pinkertonov ugled v inozemstvu nenavadno visoko. Klicali so ga povsod tja, kjer je bilo treba rešiti zamotane zločinske štrene. Mož se je obnašal prvovrstno in ni odrekel niti enkrat.
Pinkerton je imel največje veselje, kadar je mogel zločlnco ne samo Izslediti, ampak jih tudi spreobrniti. In to se mu jc posrečilo več nego enkrat. Mnogo tatov in bandltov ae je pod vplivom velikega detektiva vrnilo na prava pota In so še danes dostojni ljudje, katerim ne more nihče očitati nekorektnosti. Tako je Pinkerton rešil svojo nalogo v prid e.elemn človeštvu, kateremu je pomagal zlofflnstva zatirati 110 le z ječo, temveč če bolj * vzzoio. S tem si to pridobil nevenljive
vlade. Tudi naši dnevniki so že na kratko poročali o poteku te akcije.
Po inicijativl ljubljanske sekcije veliko usnjarske industrije ta sporazumu s Sa-vezom tadustrijalaca v Zagrebu so se zbrali usnjarski lu čevljarski industrijci v centrali Industrijskih korporacij v Beogradu pot predsedstvom g. Jeana B. Pollaka. Zlasti velika je bila udeležba iz Srbije. Iz Slovenije so bile navzoče tvrdke: Carel Pollak (Ljubljana), zastopana po Jean B. Pollaku in dr. Meglerju, Fran Wosehnagg ta sinovi (Šoštanj) po Fran Woschnaggu, Petovia d. d. (Ptuj) po doktor Fermevcu. Ministrstvo trgovine ta industrije sta zastopala načelnika ministrstva gg. dr. M. Todorovič ta Milivoje Savič. Ustanovila se jo centralna sekcija usnjarjev ta čevljarjev za vso kraljevino, ki se udruži v Centrali industrijskih korporacij.
Obravnavala so se najprej vprašanja glede trgovinske pogodbe z Avstrijo ter uvozna in izvozna carinska tarifa. V vseh točkah se je končno dosegla soglasnost, kl je tem tehnejša, ker so se kompromisnim potom spravile v sklad zahteve usnjarjev po eni in čevljarjev po drugi strani, s čimer je dana garancija za objektivnost ln pravilnost skupnih predlogov. Posebno pozornost zaslužijo stvarne
trgovinske politike ta za napredek domačega gospodarstva.
Izvoz lesa
Po uradnih podatkih je znašal celokupni izvoz lesa lz naše države v prvih devetih mesecih t. L 004,681.068 kg v vrednosti 1.,058,107.818 Din. Od tega odpade na drva za kurjavo 252,882.323 kg v vrednosti 110,972.849 Din in na stav beni les 651,749.345 kg v vreduosti vsote 947,184.964 Din.
Po vrednosti izvoza so bile odjemalke našega lesa nastopne države: Italija 849,669.188 Din, Francija 82,245.889 Din, Madžarska 28,974.004 Din, Avstrija
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (P;.
t. m.) nI poslovala zaradi pravoslavne, ga praznika Sv. Nlkole.
Dunajski svinjski sejem (18. t. in.) Dogon 4581 komadov; od tega 2537 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: debelo 24 — 27J, mesnate 24 — 28.5. Cene so oslabele za 1000 1500 aK pri kg.
—" iz Trgovske ta obrtniške zbornic« za Slovenijo, Včeraj opoldne sta Imela sejo obrtni in trgovski odsok, popoldan pa jo zboroval Industrijski odsek in nato združeni odseki. V obrtnem od-Mku se je razpravljalo obširno o reorganizaciji urada za pospeševanje obrti v Ljubljani ter o raznih obrtnopravnih vprašanjih. V trgovskem odseku so pretresali razne obrtno-pravne stvari, potem pa so je govorilo obširno o vprašanju, ali bi kazalo zavzeti se za zvišanje 7a-konitih zamudnih obresti. Industrijski odsek je razpravljal vprašanje, pod kakšnimi pogoji je dovoljevati rpotovaiiiu inozemskim dolojemalcem ter o ničrln rudarskega zakona. Vprašanje, Kak') enotno urediti praznovanje cerkvenih in državnih praznikov, jo bilo predmet razprave v vseh treh odsekih. V trgovskem odseku se jo govorilo o nevzdržnih razmerah, ki so nastale pri aprovizacijsU preskrbovalnic! južno železnice v Ljub-ljanl, kjer se blago prodaja vsesplošno na škodo trgovstva ob zapostavljenju 7e-loznlčarjev samih. V seji združenih odsekov so je vršila podrobna razprava o proračunu za leto 1924., nadalje se je sklepalo o podelitvi ustanov onemoglim obrtnikom ln trgovcem ter njih vdoram, o podelitvi ustanov slušateljem trgovske akademije ln tehniške srednje šole v Ljubljani Oglašenih je bilo od ibornič-nih članov več važnih aktualnih predlogov za zbornično plenarno sejo, ki ss vrši v četrtek dopoldne 20. decembra.
= Vprašanje trgovinske pogodbe t Rumunljo. Iz Beograda poročajo, da je ru-munska vlada zopet sprožila vprašanji zakljufiitve trgovinske pogodbe z našo državo. Pogajanja se bodo zopet uvedla. Lani so se takšna pogajanja prekinila, ker rumuneka vlada ni hotela priznati klavzule najvišje pogodnosti.
— Nezaposlenost v naši državi je v zadnjem času vedno večja. Največ nezaposlenih je v ko finski in lesni stroki. Nezaposlenost povzroča v najvačji meri denarna kriza, odnosno omejevanje obratov zaradi denarne krize. Velika nezaposlenost grozi tudi Sloveniji. Eden znakov kritičnega gospodarskega položaji v Sloveniji, povzročenega po denarni krizi, je izvoz iz Slovenijo, ki je siliio opešal.
= Podatki o naših Jesenskih posev-kili. Iz Beograda poročajo: Po podatkih, doslej zbranih v ministrstvu za poljedelstvo in vode, jo od celokupne površine posejano: v Sloveniji toliko kakor lani. v Bački 10 odst. več, v Hrvatski 25 odstotkov več, v Dalmaciji kakor lansko leto, v Črni gori za 10 odst. več, v Bo?-
25,851.167 Din, Nemčija 22,194.280 Din, 'Grčija 11,840.535 Din, Švica 8,123.404 di- _____
narjev, E-ript 6,860.600 dinarjev, Tunis j ni za 20 odst. več in v Srbiji za 7.5 od 6,015.336 Din, Anglija 5,909.367 Din, Bel- stotkov več nego lani, ija 8,738.919 Din, Istra 3,590.034 Din,
lleka 2,687.179 Din, Alžir 2,542.886 Din, Španska 1.976.800 Din, Češkoslovaška 1,734.372 Din, Albanija 1,161.237 Din, Ho landska 973.116 Din. Manjše količine so se izvozilo nadalje v Argenttaijo, Sirijo, Zedinjene države, Tripolis, Rumunljo, Bolgarsko in Poljsko. Največja odjemalka našega leBa je Ita-
_________________________ ________ lija, v katero se je izvozila po vrednosti,
zaliteve""ža izboljšanje postopanja pri iz-j kakor jo razvidno iz gornjih podatkov, koževanju surovih kož. Tozadevni za-! okroglo ena tretjina vsoga v tej dobi iz-ključki se naj po podrobnih predlogih i voženoga lesa. Nedvomno bo Italija, s uveljavijo v vsej kraljevini.	! katero imamo dovolj ugodne prometno
Udruženi usnjarji ta čevljarji so se po-' zveze in ki jo stalno navezana na ino-dall dne 13. t. m. k ministru trgovine in; zemsltl uvoz lesa, tudi v bodoče uajveč-tadustrije g. Ko.iču, ki je temeljito raz- ja ali vsaj vedno med največjimi uvoz-pravljal predloge centralne sekcije. Zago- ] niki jugoslovanskega losa. Tudi izvoz v tavljal je deputaciji svojo smotreno pod-, Francijo se ugodno razvija, ravno tako poro. Pod vodstvom g. Jeana B. Pollaka | v Madžarsko, ki obe potrebujeta mnogo se je vsa delegacija zglasila pri ministru inozemskega lesa. Celo v Avstrijo, ki
financ g. dr. Stojadinovlču. Stvarni argumenti govornikov so tudi tukaj dosegli priznanje in razumevanje. Dne 14. t. m. je sprejel delegacijo induatrljcev obeh strank ministrski predsednik g. Pašič. Kot vodja delegacije je predstavil njene Člane g. J. B. Pollak, iti je poudarjal solidarnost za-
sama izvaža, znaša naš lesni izvoz precejšnjo vsoto. Zanimivo jc, da so so razmeroma precejšnje količine izvozile tudi v Severno Afriko; naši lesni izvozniki se precej trudijo, da bi navezali trdnejše stike s tamošnjimi uvozniki.
— Dobave. Pri upravi drž. monopolov v Beogradu je dne 4. januarja ofertalns licitacija za dobavo cigaretnega papirja in dne 5. januarja za dobavo večje količine kartona. — Pri oddelenju za mornarico v Zcmuuu je dne 3. januarja ofer« talna licitacija za dobavo 1000 ton olja za kurjavo. — Pri iutondanturi Dravske div. obl. v Ljubljani in komandah mesta v Slovenski Bistrici ter Dravogradii bodo dne 20. decembra, pri komandah vojnega okruga v Celju in v Mariboru t,er komandi mesta v Ptuju pa 22. decembra ofertalne licitacije za dobavo mesa za garnizije Ljubljana, Slovenska Bi* Btriea, Dravograd, Colje, Maribor ta Ptuj. — Natančnejše informacije se dobe v ljubljanski Trgovski in obrtniški zbor« niči.
= Nazadovanje poljske marke. Iz
Varšave poročajo: Na tukajšnji borzi vlada že dalje časa hausse deviz. Izven-borzni tečaj dolarja notira še mnogo višje nego borzni. Zato ae domneva, da se bo slabljenje poljske marke še nadaljevalo. Čvrsta tendenca vlada tudi na efektnem tržišču.
- Konj ak Jamaica - Eum
j, Cfitrono-Mram
Medicina! - Pelinko^ao Maj filme j Si 'krara - liker Siivovko m brinjev©©
	san	i©š "
z	modrim	križccm
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
z	modrim	križcem
Mcsci Ac3l33.oJL - Hob| Sil«:

n
Grisyl se okrene in ogleduje i začudenjem zvonec, iz katerega prihajajo kovinski zvoki.
»Nekdo je pri vratih St. 11« zamr-mra Grlsyl. »Kdo neki more to biti? jCikdo izmed nas ni ostal tam, Schur-tv.er pa ne pozna tajnosti vratc... Morda je Raymond de Ciserat, ki išče svojo ženo, in je odkril ona vratca?
Nesrečnež!...»
Minute minevajo. Grisyl je pri zadnjih besedah vstala s stola in obstala ncpremiCno. Oči ji venomer zro v brneči zvonec ... Naenkrat zalije njeno blede lice val krvi, trepet ji Sine po telesu in vzdih se ji izvije iz ust.
»Nesrečnež!, za mrmra So enkrat in fe zgrudi na stol.
Zopet minejo minute ... Mlada de-J-lica se ne gane. Iz ust pa ji silijo be?cde, komaj slišne, pomešane z
vzdihi:
»Kaj mi je vendar? ... Kaj se godi » meni? ... Že četrt ure je preteklo, li.ir bi morala poklicati Grottenmeistra jn ira obvestiti o tem, kar se je zgodilo ... prvič zgodilo ... vratca St. 1 50 odprta!... Moram javiti... Pa vendar ne morem ... kajti kdorkoli je odprl ta vratca, mora umreti... umreti! . . . Kaj res blaznim? . . .»
Z naporom se pomiri.
»Seveda sem blazna!... Ce ga ne javim, potem je še bolj gotovo izgubljen, jn jaz sem tista, ki sem ga pogubilaa, in ni mu rešitve... Rešitve! Pa zakaj taj bi ga rešila?... Kaj pa je on meni?... Sovražniki... Da, sovražnik! ... Pa vendar, ne!... Ah, saj ne vem! Pa če bi se ga dalo rešiti? ...»
Grisyl vstane in zavzdihne. Nato doboko zasope in zapre oči. In znova
se zgrudi na stol. Mehanično brska njena desnica med neštevllnimi gumbi ln pritisne na enega izmed njih. Takoj se oglasi zvonec, fonoj-rafska ccv na steni se odpro, In s trdim, presekonim glasom javlja Grisyl v cev:
»Halo! Grottenmeister! Halo!... Vratca št. 1 so odprta!«
Novica se je morala zdeti neverjetno, kajti glas iz fonografa izprašujo, kakor da je slabo razumel:
»Kaj pravite? . . . Ponovite! . . .»
Grisyl ponovi.
»Vratc« št. 1 so odprta.!«
Kovinski glas izprašujo dalje:
»In telefon ni javil nič?»
»Ilalol Ne, nič!» odgovarja Grisyl.
Kajti če bi so pripetil kdaj ta izvan-redni slučaj, da bi kdo izmed domačih, to jo kak Warteck, ali Malta, ali pa kdo izmed častnikov, prišedših s Schwalzrocka, odprl vratca št. 1, bi to takoj javil telefoničnim potom v Votlo Skalo, ki je bila z električno žico spojena s kletmi palačo bermudskega guvernerja.
Ker se torej telefon ni javil, je to pomenilo, da je sovražnik odprl vratca št. 1.
»Dobro je,» zaključi kovinski glas.
Fonografska cev se zapre.
Kljub strogi disciplini, ki je vladala v tajnem podzemskem svetu Votle Skale, je vendar Grisyl uživala nekatere predpravice. Tako je na primer smela zapustiti svoje mesto ln posiviti tja svojega brata ali katerega svo-jih bratrancev. V tem trenutku Grisy-ie ni vzdržalo v tej mrtvi sobi. Neodo-Ijiva tajna sila, ki je tako nenadoma prodrla do njenega srca, jo je vlekla k sovražniku, ne, da bi so borila proti
nJemu, ampak da bi ga branila In po
možnosti rešila. Niti na misel jI ni prišlo, da bi sa upirala tej sili. Grisyl pritisne na električni gumb in trepftaje čaka. Vrata se odpro in prikaže se atletska postava mladega svetlolasega moža.
«Norbert,» mu rečo Grlsyl, »nado-mestuj me tu!»
»Kakor ukažež, draga sestra.«
In Grisyl odide iz akustično sobe. —
V tom času so jo mestic Malta zabaval v stražnici s kopico črncev. Metal jo nože v tarčo, oddaljeno kakih petnajst korakov. Tedaj fe oglasi zvonec in zazvoni trikrat, v zidu pa so odpre fonografska cev in kovinski glas ga pokliče:
»Malta, Malta!«
Mestic stoji baš pripravljen, v desnici se mu sveti nož. S hitro kretnjo ga zavihti in vrže proti cilju. Nož so zasadi naravnost v sredino tarče, Mestic se takoj nato vzravna in odgovori:
»Halo, halo! Poslušam!«
Glas povzame:
»Malta! . . . Vratca št. 1 so odprta. Vzemi «i lest neoboroženih ljudi, ki naj vzampjo seboj uspavalnega plina! Usmrtiti ne smete nikogar, tudi raniti ne, vse morate ujeti žive! ... Ko bo stvar opravljena, mi pridi takoj poročat!«
»Halo! Halol Takoj se bo Izvršilo!« zavpije Malta.
Bil je zaprepaščen ln razveeeljen hkrati. Zaprepaščen, kor ga je vznemirjalo, da so vratca št. 1 odprta. Vesel, ker se mu je obetala naslada. Kajti vedel je, da bodo ujetniki morali prestati pred svojo smrtjo najhujšo muke, in gledati trpljenje drugih, to je bil mesticu višek užitka.
Brž si odbere šest črncev.
Pri stražnici je bila posebna soba za orožje in obleko. Tja stopi Malta in njegovi črnci. V dveh minutah imajo
v« krinke na obrazih, eden mM njimi pa si dene na hrbet aparat z uspavalnim plinom. Oblečeni so vsi v nekako volneno obleko, noge imajo hose. Oboroženi pa so le 1 lilsi, kl jih imajo privezane za pasom. Razen tega ima vsak seboj še električno žepno svetilko. Malta si sleče jopič in si obleče nekak oklep, napravljen iz snovi, slič-ne flanelu, ki pa je ni mogla prodreti ne krogla iz browninga ali iz karabin-ke, ne še tako ostra konica bodala. Nato si tudi on nadene krinko in vzame v roko kančukast bat.. Tako pripravljen si prižge električno svetiljko in ukaže:
»Naprej! Za menoj!«
Ko so so vratca pred njim pogrez-nlla, ukaže Nyctalope Pilouju, naj ugasno svojo svetilko, in zaiepeče vsem, naj se ne ganejo. Sam pa se splazi skozi četverooglato odprtino. Položne, zelo udobne železne stopnice, široke en meter, vodijo v globino. Nyctalope stopa previdno po njih in šteje, koliko jih je.
»Dvajset!«
Spodaj se znajde v prostorni sobani, ki je popolnoma gola, obdana z živo skalo in ponekod obzidana. Ta sobana se izliva potem v ozek, dolg hodnik. Sainclair je videl, kakor vemo, tudi ponoči. In tako opati, da hodnik nekako v razdalji tridesetih korakov od sobane zavijo na levo.
»Zdaj gredo lahko za menoj!« J misli. »A popolnoma neslišno.«
I11 se vrne nazaj v klet. S tihim glasom pravi svojim tovarišem, ki se ves čas niso ganili, boječ se, da se ne Izdajo:
»Plimi pojde prvi, takoj za menoj. Miss Ellen pa za njim. Nihče nc sme prižgati luči, dokler ne ukažem. Pilou Ima vrv. Privezal si jo bom na levo zapestje, vi pa se primlte te vrvi, dva i koraka drug od drugega. Kadar bodo
tla nevarna, vam bom povedal, di kdo no pade. Hodite polahno, gibčno
in tiho! Pilou, vrv!...
»Stopite sčm, miss! . . . Dobro! . . • In zdaj zgrabite vrv drug za dru*ta še vi, Mattol, Girard, Saincer, O' Mur-sče . . . Pazite! Zdaj grem naprej. Devet korakov jo do vratc . . . Vsak izmed vas naj pazi, kdaj stopi njegov prednik na stopnice . . . Dvajset stopnic je . . . Spodaj so tla ravna . . . Bodite 1» oprezni in pazljivi! Kadaf vam bo treba kaj pojasniti, bom zaša-petal Pilouju, in on vam bo vsakem« povedal ua uho. Ste pripravljeni? Naprejl . . .»
Ko stopa sedmorica po stopnicah * globino, se kljub vsej pazljivosti čuj» škripanje železa. Vratca ostanejo za niiml odprta Res je, da je Sainclair pričakoval, da bo pritisk na runih v vratcih javil ljudem v Votli Skali, da jo sovražnik vdrl v njih kraljestvo.
A kaj za to! Sam je dejal, da ra'<r» človek tvegati, če hoče uspeti. Razkritja Sohurmerja, znanega pod Imenom Jamesa Conrjuetta, niso dajala upanja, da bi se moglo priti v Votlo Skalo na drug način kakor skozi klotl vladne palače. In Ireno in Henrija je bilo treba rešltil
V strašni igri. kl jo je Igral Sainclair, je Imel v rokah močan adut. Ta adut je bila njegova nyntalopija, zmož nost, njegovih oči, da jo videl tudi v temi skoro tako jasno kakor pii belem dnevu. Mislil si je seveda, da bo sovražnik skušal nastaviti mu pasti, d* se izogne nepotrebnemu boju in da ujame predrzneže, ki so si npall vdreti v tajno Warteckovo kraljestvo. Saj bl ne bilo tako težko! Na primer vrata kl bi se za njimi sama od sebe zaprla. In predrzneži bi bili ujeti knkor 1 kletki. Nato bi jih zajel uspavalni plin in...
(Dalje prihodnji)'.')
Namizno perilo
#
.i galoše
I sviterjl I gamaše I rokav.oe i stezniki I nahrbtniki 1 nočne srajce • snežni čevlji 1 vezeno perilo I povoja« gamaše I damske iopioe 1 volnene jopice i otroške oblekoe 'I gumbi za manšete I batistasto perilo I naramnica, podveze I športne potrebščine I volnena truot-nleče I otroško Tetra-perilo I moške športne čepioe I kuhinjski predpasniki I volneni ln svileni šali I oele opreme za novorojence
Prepričajte se o cenah V mojih izložbah I
Posteljno perilo
*
alače I
oepioe I brisače I modrčki I dokolenke I žepni robci i perje in puh I vezeni robci I svilnati robci i kopalni plašči I lutranje čepice • volnene čepice I ovratniki,manšete I kombineze za dame I flanelaste sra;co i oredpasnlki za dame i volnena trlliot - krila I moške volnene jopice I fini otroški vozički I svilena spodnja krila i velika izbera kravat B pristno Jftgerjevo perilo • precUiskarija za ročna dela i
Tvrdka je bila ustanovljena leta 1866.
Primerna božična darila I
WTTvrrv»VTVTVvvTvrvT»vrTrT»TvrrTtvvTvvfrf IVTVTVVVTVV»TTI»
Papir v kasetah, albumi, napol-nilna peresa, koledarčke In dr. —------priporoča tvrdka -
IV. BONAČ

676, Šolenburyova ulica 5.
C. J. HANANN, LJUBUANA, MESTNI TRG 8
Papir za police
(Kredenzstreifen)
znamke „Fingerhut"
prodaja na debelo
HRV. INDUSTRIJA PAP1RA D. D.
ZAGREB 1.
(PoStanski pretinac 95.)
«803
J



šivalni stroji
priznani po vsem svetu
8667
p^ kot najboljši.
Prodaja tndi na mesečne obroke.
PODRUŽNICE V SLOVENIJI:
Ljubljana, Šelcnburgova ulica 3 Maribor, Novo mesto.

2 v



iv
Aniikvifeie in umetnine
visoke vrednosti,
najfinejši okras stanovanja, so naprodaj iz privatne posesti. Slike starih mojstrov, tire, keramika, bronce, kasete, orožje, vitrine, skrinje, bakrorezi, risbe, stari okviri. Naslov se izve
Halo!
Preden kupit, oglej al Izlotbo pri
n. Sini
Prodaja do konca meseca a
ColariČ-Falesklnlc dolenjska
žametna črnina
Kerinovo: belo vino
iz Gadove peči
lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov, se toči od srede 12. t. m. dalje v gostilni
sen
P. KOŠak Preje Ferlinc
Krekov trg____
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
© <M*
O
r+
O tn-3
Cf C
(R C 3
a
(b n
Tlieodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, liUele, logaritmiftna računala, Šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalno stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
Viljem Sequardt
delavnic« ia predano mehaniko	11
Ljubljana, Šelcnburgova ulica štev. 4 (na dvorlSču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se lzvržujejo točno in solidno.
nove prostore Miklošičeva cesta 13, vhod iz ulice
Na&im cenjenim odjemalcem priporočamo svo|o prvovrstno strešno In zidno opeko.	Združene Opekarne d. d.
rtsnel« a tfria»alm davkom •• Inserat« *r»d čo «0 besedi 01* 8*—» »eaks aadalMs basada 60 b« „6. — pi.i® m vedno «aprel 'lahko tudi • Bnamkah). Na «praftanla odqovaria uprava le, ako la vpraltnlu »rttotana aaamka ca odgovor tar manlpulaoMrta pria»o|blna O D»»|.
Hrastovih obelj. drogo?
4 m dolgih, na sredini D, 10, 11 om debelih, kupim večjo unotiuo. Ozir* ro lo na resne ponudbe 3 navedbo cene franko vagon, na upravo ,,Jutru" pod ,.Hrast".	17452
ftostilna	t
se vzorno v najem v Ljubljt- I
ni ali okolici. — Ponudba ue prosi na upr. ,, Jutra" pod ..Okolica".	17583
Kupim deske
20 mm III, vsako množino.
Amerikanci, pozor!
proti duplikatkasu. Ponudb«, |„ v«i drugI, ki nameravajo pod ..Bottonbols" na upravo, kupiti nepremičnino: stano-
„ J utre".
17540
(dobe)
^revizijskega potnika
»milnega lu zanesljivega za že »iobro vpeljane predmete, eo takoj eprejmo. — Ponudbo oa upr. ..Jutra" pod ».Zanesljiv potnik".	17515
Hotelsko sobarico
Ppi'i'0 moč) ss večletnimi te-j/ičevali, zmo&no kavcije, epre.tme hotel Štrukelj v Ljubljani.	17-181
Kontoristinja
thWžiid slovenske in nemške Monografije kakor tudJ stro-\ "plsja. so za službo v več-I c m mestu Srbije takoj sprej-me. Ista mora bit! tudi po-i \lnonia veiča atrojeplsja t« Irllico. Ponudbo r. jiavodbo ogoiev pod .Elektrotehnika' ua upravo ,,Jutra". 17464
Čevljarskega vajenca
♦prejmera takoj. Ivan Premrl, Ljubi janu. Dolenjska c. *t, 33.	17460
Dekle
?•-.<; nastopiti službo 27. decembra tamo v mestu. Zna vako delo in tudj nekoliko V.uhatl Pismeno ponudbe 30 poslati do 22. deccfnbra na upravo Jutra pod ,,Pridna iu poSteua".	17441
liiženjer stroj, tehnike
v Lomuctelno prakso, ener« Sičsn in 2"aa*ajen, debi takoj mesto v železni industriji v Sloveniji. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod fiifro ,,Samo*to-jeu 17425".	17425
Kot gospodinja
ali k otrokom brez matere, i&če mosta v boljM hiši Inteligentna gotpu, vdova. Govoli slovensko in nemSko. Naslov pove uprava „Jutra". 17454
Službe išče
gospodična, veBfca vseb pisarniških del ^ daljSo prakso. Ponudbo pod ,.Takoj 28" na Ore tudi kot blagajničark*. upravo ,,Jutra".	17431
Mala ročna brizgata*
gumi-pelerine za dume, pre-
vlečeno
suknjiče
Scbwab,
trg S.
svilo ln usnjene priporoča Drago Ljubljana. Dvorni 244
b eesalko, iJe rabljena, pa 60 dobro ohranjena in dobro delujoča, ae kupi. Ponudbe na upravo „Jutro" pod „ftočna brizgalna".	17542
Potnik
mlad, agileo, ISče zastopstva
katerekoli stroko proti proviziji. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod „Agllen 03".
17531
Prvorazred. gaterista
ISče za takojSnjl nastop To varna lesnih Izdelkov, Jur-klošter. via La#ko. Plač s Din 4'50 na uro, S Din šangeld in 0'75 Din za kubikmeter. Stanovanje, kurjava iu električna razsvetljava prosto.
17549
Čebulice od hiaciut
in tulipanov so pravkar doSlO Nizozemskega ter so dobivajo v semenski trgovini AL Korsika v LJubljaul, Blel-vreisova cesta /Vrtača 3t. 3. Istotam ae dobijo tudi dobri p ovci kanarčki.	1747S
Steklo
za okna ln slike, večja množina. cono naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra". 17418
Lep nov daljnogled
..Koncert" - harmoniko malo rabljeno, leseno steno 8 in pol metra dolga ln 2 in pol m vienka a 20 Sipami <Matt-glac), zraven duri in vratlra aa blagajno, prodam po ugodnih cenah in dogovoru. — Naslov pod ,,SoČa" v upravi „Jutva".	17383
Trgovekega pomočnika
tclajtpo moti mefece stroke, dober manufakturitit iu vajen vodstva tobačne zcJogr ima prednost. Nastopi labko ta-kri j. — Ponudbe 1 navedlo o dosedanjem službovanju pod
Samostojen trgovec
iz Nemčije, strokovnjak v izvozu, trgovec s stroji in železom, dobro poučen o razmo-rab v Jugoslaviji, Avstriji iu Italiji, ISče kakršnokoli mesto Doplee na: I. Wetnde, poste remonte, Kranj.	17557
Službo kontoristinje
v trgovini ali kakem podjetju,
l?čo absolventinja drž. dvo* razredne trgovske Aole z nekoliko prakse. Nastop tukoj al! poznojo. Cenjeno ponudbe na upravo „ Jutra" pod Slfro ..Pofitena".	17572
„NERIL" in l „PIGMENTIN'
priznano najboljše barve za lase, priporoča
ParfaiBsrUa ..5IRMBU"
LlBUljano, Pod TunCo 1.
Prazne sode
dobro ohranjeno od strojnega B oi|u, fedthiega olia, petroleja fi kupimo vsako množino 1
MEDIC, RIKOVCtZlUIll
ttiima tija la tlreaZa
Medvod*. 6'.!
Halo!
Pla&ujem bolJSe kakor vsakdo drugI za stare obleke, perilo, čevlje ln pohištvo. Dopisnica zadostuje, pridem tudi na dom. A. Jurečlč, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 81. 17605
Ježice
kupim vagonske množine. <— Ponudbe z navedbo cene pod ..Prlma" na upravo „J»itra".
17595
»pral
vanjake hiSe, vile, industrij bko hifo, industrijske objekt/-j vodno močjo ln drugim por gonoru, velepoeestva, majhna Doaostva, obrtne in trgovske hl?.e. parcelo Itd. nudi reali-tetna pisarna II. PrlvSek. Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 18/1. — Dobra postrežba najboljša reklama. 17538
damskih klobukov, slamnikov, nakita, baržana, svile, trakov, cvetk, pajčolana in inodiotovskega blaga po tvor« niških oenah.	m*
MINKA HROVAT, modistinja
Ljubljana, Stari trg št. 31.
Vila
r prostim stanovanjem, Pod Rožnikom v LJubljani, pred 15 leti zgrajena s krasnim vrtom, naprodaj. KupeG dobi 3 sobe, kopalnico in prltlkli-ne. 8olnčuata lega. H. PrlvSek, Ljubljana. Miklošičeva cesta 18/1.	17537
Boljša gospodična
iSce skromno sobo, če mogočo u posobulm vhodom. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Januar".	17541
Soba
so odda s prvim boljiiomu go- ' e podu. — Na-jlov pOTe uprava /.Jutra".	175801
Dve mladi srni
ib'ieta *bog kratko čas j a dopi-&ovanJa t l^totalclm Intel 1-gentnlm srnjakom. Dopise Jo poslati predpogojno s sliko ua upravo ..Jutra" pod eifro ,.Mara in Margarlta". 17523
Vdova
u pokojnino viSJega uradnika,
________ 15 let stara, Seli s dobrim
I gospodom, nc pod 50 let sto-Na stanovanje in brano i piti v korespondenco. Le ree-sprejme učenka Hceja ali	Judtra^Mar^ot
Kdor boče kupiti
v centru Ljubljane, na novo adaptirano dvonadstropno bl-So s prostim stanovanjem za 150.000 Din, naj se eglaal v Realitetni pisarni H. PrivSek, Ljubljana, MikloSičeva cesta St. 18/1.	17536
Pozor!
Kupujem stare obleke. Čevlje, pohištvo Itd. Pridem tudi na I dom. Dram* Martin. Ljub- J Ijana, Sv. Jakoba nabretje' at, 29.	17586
Vinski trgovci, pozor!
Prijazno lepo hiSo e krasno moderno kletjo ra 10—20 vagonov vina. prodam na periferiji LJubljane Izven uilt-nlne. Kupcu vse na razpola* go. Več pove Hlnko PrlvSek, Ljubljana, Miklošičeva cesto St. 18/1.	: 17535
Brek!
Bivši industrijalec
!n trgovec z jurldlcniml. ko menijelulmi in tehničnimi študiji ln enajstletno prakso. ISče primernega mesta- — Po uudb« pod ..'.'sestraneki" na upravo Jutra".	17578
Vino
lz leta 22 in letoSnjo, proda se vsakega ca 40 hI. Vino js belo ln prav dobro Vpraianja so radi pomanjkanja prostora na Grajlfiinsko oakrbnlltvo po nizki ceni proda. Smole,' BoStanJ ob Savi, kjer se vino
Žužemberk St. 32
17873 lahko ogleda in pokusl. 17543
Mizar
za vsakovrstno delo, želi vsto-..Dobra moč" na upravništvo piti /a hifnega mizarja. — ..Jutra".	17423 Ponudbo ua upravo ..Jutra"
pod Slfro ..Pripraven". 17591
1742C
Manufakturistinja
sprotna, zanecljlva. dobra pro- Krepak deček dajalk*. veSia t-Jdl nmai | a	lcl! ..topiti Uot ufe-tfTnke, so aprelmc. NaRton , t dobremu Čevljarskemu tj. Januarja. Hrano Ui stuno- | m0J?tru v tne3tu LJubljani, vanje v hlf!. — PnnutlDe na bl Imel hrano In ,tano-npravo ,,Ju;r:i" pod eltro vanje. Ostalo po tloguvoru. — ..Zanesljiva". 17353 | Naslov povo uprava „Jutra". --------J 17580
Knjigovodkinja
Božično darilo!
Prodam po ugodni ceml' l parni etroj, M^Ullo-Trlgon iSllrl tkatlel, Slttinbaukasten fdve Škatli), Cvoquet lgro za i'eBt oseb — vso ekoro novo, malo, deloma 9« nič rabljeno. — Naslov: SarinSelt, Binuska cesta 23.	17376
Stol gngalnik in otroški voziček
dobro ohranjena, se prodasta Na.Iov In ura v upravnl&lvu ..Jutra".	17571
Krompirja in korenja
ve6 vagonov naprodaj. Poltve ae pri Marij Stellwag, BrSljln pri Novem meetu. 17594
Gumbe iz blaga
in vsuje izdelujejo najcenej-6e v trgovini pri Oorertjkl, Pogaearjev trg 3, poleg Buz-OTllnlJa.	17587
Deklica
1 -i—16 let stara, f* sprejme
!-)	fn^iTraf^^Vo1)* Mlandstko. samostojna kere-
l ,rnrfj f?J ' f n L n ' ^pondentiuja z d o i g o 1 e t n o vazorjev trg 7, Ljubljana. p'rHkp0i ieI1 n lm f^ 1P24,
, ovent. potneje primerno me-
------I nto v Ljubljani. Prevzame tu- ]
dl vodstvo trgovine aH ulično. Ponudbo do 28. t. m. na upr. .Jutja' pod Slfro ,,Prvovrstna 1760S
Vajenca
Sprejmem v trgovino r me-iooirn blagom. Nastop e 1. »uuarjem 1024. — Poizvo se rri F. Boržtnar, Ljubljana >"11, Kolodvorska cccta 216.
17530
Učenec za pek. obrt
poltenih starSev, se takoj
korenja vaa nad Skofjo Loko.
17559
Tovorni auto
brzovoznl o kardanom L & K 18/40 3 t v najtiOlJSem ota-»projme. Ivo feorli, po&ta nju, go ceno proda. Ponudbo
Samska kuharica
ped ..Priložnost" na ,, Jutra".
uprato 17203
v prejme k odd. finančne i v
Pletilni stroji
Številkah 4, 5. 6 in
10,
"kontrole Črna pri Prevaljalv p*»l dobro utečeni, do *edaj
?'astbp takoj, voru.
plača po dogo-17563
obratu, se radi velikih pre-naredb ln pomanjkanja prostora. zelo ugodno takoj oddajo. Pletllna industrija Ciril Vajt v Kranju. 1657
Vse poliištvo
'.zdelam na zeljo ia po izberi r.olldno ter lično na obroke. Kompletne spalnice. Jedilnice, balonske oprave, kublnje. — Pogoj! ugodni. — Oglaalm se osebUo, dam tudi pismeno pojasnilo. Za odgovore priložiti naslov. Ponudbe pod ..Ugodni obroki" na upravo ,,Jutra".
17140
Dve krasni perzijski preprogi
ee prodasta. ftubieeva ulica 3/III deeno. Ogled od 10.—12. ure.	17601
Otročjo posteljico
a predalom prodam- — Naolov povo uprava ,,Jutra". 17598
Priložnostni nakup
ročne biblioteke 600 knjig, lopojlerne, zgodovinske, prl-roilopitine, umetniške in fllo-2ofično vsebine. Naslov pove uprava ..Jutra", 17602
; I g rahli športni vozički,
Zdravo
<*'-.bro vzgojeno dekte«, t*taro lo—19 le»., ee sprejme v botj-•a mestno hi&o za pobprav-f'anjo 6ob iu k otrokom. — I triclkeljni, najuovejaa zmouj-Nftslov poro uprava Jutra", j £aca dvokolesa za otroke ije 17613 i od 5 let naprej tor nojnoveJSe
-------------! samokolnice — holenderjl —,
i otročji vozički od najprl-proatejSlh do najfinejših. Šivalni stroji itd. — to najbolj primerni in pečeni za božJčno ln novoletno darilo. Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovska cesta S t. 4.	16623
Zanesljivo pošteno dekle
»fa.ro 20—30 let. ce sprejmo v boljSo hlto za kubo in lahko hišno delo. — Nastop prve na i v novem letu. — Naslov pove uprava „Jutra". 17616
Vrtnarski pomočn ik
1:urjen, nad 20 let star. sc uprejme tukoj aH » novim letom. — Istotam e-« eprejmo vrtnarski vajenec. — Naslov bovo uprava „Jutra". 1730!)
Oa po z m a n j S a moja oprtJiuna zolosja
perja in puha
dajem popusti v cenab
SO °/o
C. 1 Hranil, UiUlani
Mestu! t g 8. w»i
Pre), ko kopita obutev, ti aglsjle
KARO-
čevtie
pri tvrdkl
Dmgotin Roglit
v Mariboru Koroška cesta 12.
zalogi ao bUIiio vso vrste čevljar, poaelmo za sitno pripravno blnijo, kabor gojserol, «pe-oljainl lovski ln iportnt deri jI Itd.
Vsa t> Izdslsva t lastni (t-
Amerikanei, pozor!
NajlepSe tn najmodernejša kopallftte Slovenije, prodam. Termalna konstantna voda. veliki plavalni basen, enajst, stavbnih objektov. 120 opremljenih sob, električna centrala, lastni vodovod, krasen park. Idilična romantična lega. Lustna kavarniška ln gostilniška koncesija, mlekarna, krasen sdravlllftkl ealon Itd. z ti. čudovito Dirko ceno Din 3,000 000 naprodaj. Faktlčna vrednost 7.000.000 tlln. — Realltetua pisarna H. PrlvSek, Ljubljana, MlkloSlfeva ceeta 18/1.	17533
meščanske Šolo. Naslov pove uprava ,.Jutra".	17520
Ka stanovanje in hranu
sprejmem gospodično v sobico posebuim vhodom kot sostanovalko b gdč. uradnici. — Naalov pove uprava „Jutra".
17552
Samo <Aikadont>
zobuu pusta Vas more pu. poluoma aadovoljltl. 1688J
------r——
Za božična darila!
Velika Isbti-a s 11V pri Ji Babku, Lilubljana. Alekcan. drova ceata 7.	17;«4
UMI
Intelig. gospod
srednjih let. resen želi rtta nja. m samostojno damo. di-akrecija častna zadeva. Doplui upravo ..CUllcr Zeitung" -	17565
1761Š I""1 . .Celje*'.
DTa dijaka
OušuTno sorodni«)
ao "Prejmeta . na. rtanovanj. 1 «**» ^^^
In zajtrk. NmIot pove upravs Jutra".	17607
Prazna soba
posebnim vhodom, event. s kuhinjo, ae ISče. Ponudbe pod ..Stanovanje 1924" na upravo ..Jutra".	J758T
' /
Družabnica
nlh trg. uaobraiienih gospodl-čen, katera bl mc naj spremljala na trg. «lvlj«l.ki potL CenJ. doplee pod ..Začetnik 31" s allko, kl «. t»koj vrno. — Tajnost strogo jajamčena.
17«2
Mlado, izobraz. dekle
Seli dopisovati aamo 3 alLadf m!črx itobraienlml gospodi pod ..J.unekl večer" na upr. ..Jutra".	17669
m IKča ra prevzem dobro Idoče trgovine v Slov. Ko-
roSkl. ■ kapitalom 75-150 ki bl mlademu lnteligentue.mu
99'1 Cclzi.iu rrofe srce
tiso« dinarja.. Neodvl.no da- | gospodu naklonilo lo neltaj me, gospodične s .odelovanjem svojo toplote, se ISče. Ponud-imajo prednost. Ponudbe pod u« upravo ..Jutra ..Poslovodja" a. upravništvo „ Toplomer .	1'
.Jutra",
Družabnik
c 400.000 K pristopim k do-broldofit trgovini mefianega blaga ali samo manufakturi. Pismene ponudbe pod „Dru-Sabnllt 888" na upr. .Jutra".
17845
<BEAI.IA>
Ljubljana. Dnnajska cesta 31 najuspešneje posreduje pri prodaji in nakupu vsakovrstnih nepremičnin. Brezplačne objave v lastni reklamni is-loZbi! — V3estransks ave2el 16935
Majhno posestvo
pri farni cerkvi, obstoječo iz 2 zidanih hl9. gospodarskega poslopja, \vii..ifo<i vrta, njive, travnika In gozda. V hlSl je pekarna	je priprav-
no sa peka aH trgovca. — Proda se skupno ali posamezno. Vefl pri lastniku, katerega naslov pove uprava ..Jutra".	17408
Opozorilo!
Za male oglase, prlobčens pod naslovom ..Zunltve". sc računa dvojna cena ..Malih oglasov". — Upr. , Jutra?*
lavnlci z foCnt« delom.
Državni uHlužbenci 5% popusta.
Suho robo
6ka?e, čebre, barlgle. brente, sita, rečeta, ilice, kuhalnice. ribeSne in vsakovrstne druKe lesne izdelke ima stalno m najcenejše v zalogi: Ev gen Ivane. CodraZIca, Dolenjsko.
17224
Siva nova boa
proda. KoSolJ. Kolodvor
tka ulica Štev.
12, pritličje. 17611
CiSeojo)
Poslovodja lesne stroke
^obro vpeljan v celi dr-5avi, sr.ll premeriti meeto Iz Beograda v Slovenijo. Cenjene ponudbe pod ..Poslovodja" tis podružnico „Jutra", Celje 17062
Okraski za božič, drevo
božične evečlco, taslire, razglednice ra božič In novo leto. kupite ua debelo najceneje pri tvrdkl Ivan Baho-vec Ljubljano, Sv. Jakoba Irg 7,	15703
| Vso damsko konfekcijo
1 razprodajam pod lastno ceno,
dokler ju 6o kaj zaloge. Fran Luki<}, Pred Škofijo štev. 19.
17231
Operno in turist, kukalo
dobro ohranjena, ne prodasta skupaj za 1330 Oin. Ogledata so lahko v Ljubljani, Skofja
ulica ii cev. 15 (pritličje).
11 stop. belo vino
pe dobi takoj na gl. kolodvoru — Več ne izve v kolodvorski restavraciji. Posredovalci dobrodošli.	17581
Zrcalo brušeno
je naprodaj v trgovini pri Gorenjki, Pog;>.čarJcv tr« 3, poleg BuzEollntJa. 17596
fcttine mreže
ra ograje vrtov in dreveante. vsakovrstne žične tkanine tor e lasti tine posteljne vložke na leseuem ali železnem okvirju poljubnih velikosti izdeluje Evgen Ivane, tovarna žlčnin tkanin ln pletenin, SodraSlca, Dolenjsko.	17216
Ekonom
?inuo3toJ*in, ^ daljSo prak3o, t resen ir. pošten, Seli preme- j niti službo s 1. januarjem r,a IsakSno veleposestvp ali tudi leano trgovino z večjim obratom. Ponudbe na upravo ( „.Jutra" pod šifro ,,ro£ten". ' 17504
I i
SInžbo v inozemstvu |
liaji ajae v švtcl, kdo bi hntel j preskrbeti dvema lntell^ent- ' rima Slovenkama? Pnnticibe j na upravo ..Jutra" pod Slfro. ..Sreča v tujini". 17488 |
Koniol ibfinjtt
rmttina v«eh plMrniSkih del, | -41 premenlrj sluSbo. — Ovo tudi kot blacajnlčerka. — Ponudb« pol Slfro ..Vestna" ua uuravo ..Jutra '. 17162
(Trboveljski)
0817
trcia in mebko. žagana in cepljena, stalno v zalogi Preinnjrin drva dov:t žimo tudi v vračati. Naročila sproiema
H. Petne
Ljubljana Gosposvetska oesta 16.
Telefon 343.
V najem
vzamem gostilno iu mesarijo ali samo mesarijo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Mesa-rija".	17502
Lepa enonadstr. vila
12 velikih sob s pritlklinami, 5 oralov vrta, 10 minut od Celja, poceni naprodaj, stanovanja prosta. Ponudbe pod „VUa" na Aloma Company, LJubljana.	17313
Novi mlin
na stalni vodi, se proda. — Polzve ae v 6t. Jurju ob ju*, žel., Vrbno. Podplat. 17551
Posestnik
t dobro idoOo obrtjo, se Seli seznaniti o gospodično aji mlado vdovo bres otrok a premoženjem v svrho takojšnje ženitve. Le resno ponudbe, 6e mogoče a allko, pod .Posestnik" na podružnico „Jutra" v Mariboru.	17553
Lastnik večjega obrata
M03
prevzame
mM oa dBlaenlca
Fran Ogrin
6ospo8T9tska oesti U
M) EORtC.
mm
m i
Sledeča glasbila
dobro ohranjena, prodam po zelo nizki cen!: kontrabas. 2 gosli, 1 gltara, 1 Bisernica. Naslov pove uprava „Jutra".
17001
Gramofon
ploUčami, dobro ohranjen, naprodaj v Zg. S1&1U et- 55 17517
Citre
dobro ohranJeu«. RO naprodaj. Naalov pove uprava „Jutra'\ 17480
Btisendorfer-klavir
dobro ohranjen, «e proda. — Cena po dogovoru. Vprašati: M. Zois, grad Brdo pri Kranju.	17495
Za mojega svaka
Vodna žaga
samica, se odda v najem. — Oddaljena pet minut od postaje, na močni in 6taln! vodi. Naelov pove uprava ,,Jutra".
17577
Pianino
kupim. Ponudbo s točnim op\-som Instrumenta in navedbo žeU znanja v svrho ženitve z ' cene na upravo „Jutra" pod gospodično do 26 let, ki bi gifro ,.Planino". Ne reflekti-po mogočnosti razpolagala z ram na slab Instrument, obratnimi proatori aH s ka-	17588
kiml drugimi sredstvi. — Le resne ponudbo pod ..Industrijalec" no podružnico „Jutra" v Mariboru.	17555
Pes volčje pasme
namlca 2 leti stara z rodov-
ki dobi v Ljubljani enonad-	čftKkr™«.??
stropno hISo za doto, i5čem "JO Din - Naslov pove inteligentno, trgovako izobra- uf'rava -Jutra • i7b03 ieno, ncomadeževano gospodično 17—19 let. — Prednoet imajo gospodične z večjo doto kl govore več Jezikov. Le resne ponudbo s ellko pod ..Srečen dom" na upravništvo ..Jutra".
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
ING.
RUDOLF PEČLIN.
Stroji t. tio Industrijo, la.no m kovln.koi polj.dal. .kl »troj! iDorodJ.i lokomo. btlt Is motorji i vseh vrit stiskalnici v.l.trgovlna Sel.sa ta .tavbeu. In kua. štrukelj,k. .vrh. Tovarna polj.dol.klb .troj«,, livarn, aa teleso In kovlu. r. F ar 12 Isd.luj. ... prodm.t. t, 11 toga leleza . vsaki mnoEial lo velikosti tr,' ..a po muCs* lih, armatur. 1. m.di ta' kovl. .. vaako potrebo.« •
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Telefon In ter ar boa 82.
Na hrano in stanovanje
se sprejme dijak nižjega razredu srednje iols s 1. januarjem 1924. — Naslov pove uprava „Jutra".	17470
Mesečna soba
opremljena, parket Irana, i električno razsvetljavo ln souporabo kopalnice, se odda ta"koj aH s 1. januarjem. — Naslov pove uprava „Jotra".
17447
Opremljeno sobo
v bližin! bolnice, i§če solidtm uradnik. Ponudbe pod felfro ..Miren ' na upravo 1(Jcra' .
17428
Hitra ženitev.
Klavirje
1757S planine, harmonije, prodaja ln Izposoj Alfou* Breznik, največja zaloga vseh glasbil, inuztkallj ln .trnu. LJubljana. Mestni trg 8, poleg mi-15418
Čevljarski mojster. 32 let star, prijetne zunanjosti, vdovec c g.etraua.
2 otrokoma, starima 10 ln 12 i----
let, Seli znanja s ^orpcKlifir.a oi-.i,.- Jrll5 .....j., od 22—30 let. Resne ponudbo »KTDOn OTUZ. gonponar a sliko, kl st časno vrne, na skrbi za uvoje svojco, da Ima. upravo „Jutra" pod ..Repna jo t majhnimi stroški toplo
Zenltcv".
Ženitna ponudba
Gospodična 27 let stara, na-obraterta v kmetijstvu to v gostllnlčarstvu tr. vsakovrstnem gospodinjstvu, ae želi seznaniti z tnačajnlm gospodom s premoženjem. Pouudhe
pod ..Tajnost" „Jutra".
na upravo
175&:
Smrekovih etoržev
2 do S vapone naprodaj. Rtell-trog, BrSljln, Novo mesto.
17593
KajpraktičneiSa božifna darila
rioblto po zelo znižoulh eenah pri Državnetn osredujem zavodu itecski domači obrt v Ljubljani. TurjaSkl trg 6. 11. nailotr., Ui ima veliko za-10f.'0 inuljejev, podstavkov, tekačev, okvirjev Itd. — Ve« je izdelano pod etrokovnjubkhu nadzorstvom lz nnJtrpežiietSe-Sa materljala.	16719
Staro železo
r.ftko množino, plača po naj-viijlh cenah I. K b n i g. Ko-čfevje 18.	17078
Manjša Spec. trgovina
x opravo, v sredini Ljubljane, zelo ceno naprodaj. — Ponudbe pod Slfro ,,Trgovina
600'13.3-11" na upr. „Jotja" 17457
Pekarijo
vzamem v najem v prometnem kraju takoj ali poznojo. Cenjene ponudbe prosim na upravo ,,Jutra" pod ,,Pekarna".	17410
Majhno tnese&io sobo
t oskrbo ali bres 'ije v emerl Zs £ISka, Kleče, JeSlea al! Tomačevo, li^e za svojega lovskega čuvaja T^ovska družba ..Ježica' v 1 Jubljanl. — Ponudbe na Lovsko druSbo ..JeSIca" v Ljubljani. Stritarjeva ulica St. 7, Fritscli.
17421
Opozorilo!
Za male oglase prlobčens pod nasldvom ..Doplaovanje", be računu dvojna ceua ..Mallh oglasov". — Uprava „ Jutra".
Jožice
Vnpj vsako rnool^uo tvrdka: •Toč Ip Eonko, Se-iDica ob Savi — Ponudbe naj ao pov.to-ljo s m-?dbo cene In tnnc*ine.
17400 i
Lokal
pripraven r.a vsako trgOTino ali kako drugo podjetje, na vogalu Praiakove ln Kolodvorske ulice, ee odda. Vet pri D. Rovflek, fotograf. Kolodvorska ulica 34. 17412
Pozor, Primorci!
Zelo dborn tfloča branjorlja. se proda zaradi odlioda zato poceni. Pobllžje: VaraHdln. Vrazova ulica 8. 17403
Stanovanje s hrano
sc odda trem dijakom pri
učiteljski obltelji. Dopise pod ..Strogo nadzorstvi)" na npr. „Jut.ra".	17891
Zainen'ava stanovanja.
Zaradi skrčenja rodbine zamenjam 0 k-tnfortnlh elepant-nlh sob kopalnica, balkon, veranda ln prltlkllne v kras-ul legi Ljubljane za 2 sobi, kabinet in vritikllne. - Več pova H. PrlvSek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6tcv. 18,1.
17634
Trgovec (Zagrebčan)
večkart v LJubljani. ISče z n a n i a * samostojno damo do 33, let. Samo resna ln neanonlmna pisma pod elfro ..Iskreno prijateljstvo" na upravo „Jutra" do 20. t. m.
16840
stanovanje. — Naroči aparat Toplodar, kl se dobi pri Ju-gometalljl, LJubljana. Kolodvorska ulica 18 ali R. Nl-plču ln drug, Maribor. 17247
Dvokolesa
ha eprejeme.to v polno popravo. se poniklajo, emajllrajo z ognjem tn shranijo preko zime. ..Tribuna" F. B. L., varna dvokoles ln otrofiklh vozičkov, Ljubljana, Karlov-3ka ceala 4.	17297
Jftodni atelje
M S'
are
fcgltškt Al frar.zosK* toVa.'t nojfthtlia Ijvriitev
M
JLjubljana
tfor.gresni irg 4
& tezz^MS!
297 li------:—r------=
Ustanovljena 1869
Tvrdka
Lepoto
dosežete prt uporabi kosme-tlčnlli Eta-prepnrat^v. Laboratorij ..Eta" č. i o. a. —
HarpnSIllalnlca v.a Jugoslavijo : Eml| Očko, Ljubljana VII. Cenili brezplačno. 17272
Trgovski lokal
■je udda v najem v dobrem kroja 3 vsem Inventavjem. — »njene ponudbe Je poslati o. uprav. ,,Jutra" pod
St. 1673".
Mesefna soba
lepo opremljena, t električno razsvetljavo v bllltlnl univerze, se a 1. Januarjem odda. — Naslov povo uprava ,.Jutra".
17521
Mladenič
Želi priti V prijazni In preprosti drtiklnl na stanovanje, event. tudi na hrano. Cenjene .Lokal ponudbe na upravo ..Jutra" 17329 1 rod „Domab".	17300
Dolenjska trtica
v dobro uspevajočem vinogradu, želi spretnega vrtnarja, kateri bl jo varoval ,.pt>-ronoapore". Ponudbo na upr. „JutrH.*' pod člfro ,.Trtl.-a".
17322
Darovalcu cvetja
poslanega ml na TI.-16, dne 13. dec., bl «e rada osebno zahvalila. Prosim cenjenega ncznacca naj ee da »poznati.
■17R67
Ustanovljena »869
LIngarJeva. Medeni ulica In Pred Škofijo
prlporofta svojo bogato zalogo
v moškem blagu
kakor inknn, Sovjotti za povriulka	in raglane, ks^agarno ca obleke io moda. bhče, double ftofa u limtko gukn it!« Znižane in površnike. cer.el
gonim poilrettil
bJ
H
MornnriSki pod?astnik
Seli dopisovati i Inteligentno po motnosti tnnzrkalno go-1 ttpodlčno 18-20 let. ter Na- I gt-ea srca- Pon"dbe pod Slfro j ,.Morska tvezda" ca upravo ., Jutra".	1756S'
Specialna trgovina perila
HED, ŠARO. Ljubljane
Šelenburgova ulica št, 5
priporoča
ugodni nakup: 6701 Perilo ia dame in gospodo — šifon na metre — Prto in prtiče — Kavr.e garniture — žepne rute — Brisalke
uri^i.rlimrVr^—^ ii'TiT i~V i -I'",-*'*-«*
DomaČe vesfi
KARAKTERISTIČNO ZGODBICO
(»m sporočajo iz Beograda:
Ko so listi objavili Imenovanje vlad-jcga svetnika g. Sporna za velikega župana v Ljubljani, so pričeli klerikalci dejali silno resne obrazo. Dr. Korošec je po kuloarjlh parlamenta igral divjega moža. O, tristo... Ta je lepa. To jc demokratski protcžč. I'a borno žo pokazali radikalom. Se ostrejša opozicija. Boj na noži
pogled na ogorčene klerikalce je bil naravnost strahovit In nekateri zemljoradniki so gledali prav začudeno. Pa je prišel odličen radikal, pomcžikal in reku!: Sad, znaš brate, ovo Je malko, ova-(co namešteno, znaš. Ml smo dali Korejcu ovoga Sporna znaš tako iz prijateljstva, ali oni, znaš, ne mogu to da kažu, pa je bolje, da se prave nešto lju-tlte. To Je, vele oni, potrebno zbog Slo-venačke, kojoj morajo uvjek — kako da
3 i kažem obscnltl prostotu.., *
*	Povratek kraljeve dvojice v Beograd. V torek opoldne sta se kralj Aleksander in kraljica Marija s prestolonaslednikom odpeljala z dvornim vozom iz Ilidže pri Sarajevu v Bco-grad. Pri odhodu jo kraljevi rodbini p iredil narod viharne ovacije Včeraj dopoldne je kralj Aleksander v spremstvu ministra dvora .Tankoviča, adju-tanta generala Hadžiča in dvornega niaršala Damjanoviča prispel v Bco-
prid.
*	Prestolonaslednik pokrovitelj muslimanskega prosvetnega društva «Ga|-rc;a». Kralj Aleksander je ugodil proš-rii odbora muslimanskega kulturnega društva »Gajreta*, da prevzame pokroviteljstvo društva prestolonaslednik Peter.
*	Podpora vlade Jtigoslovenskemn novinarskemu udrtiženju. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v sredo zvečer, je finančni minister dr. Sto-jadinovid predložil rned drugim tudi prošnjo Jugoslovenskega novinarskega udruženja za letno podporo novinarskemu fondu. Ministrski svet je nato določil kot božično podporo Udru-eonju znesek 25.000 Din.
*	Tisočletnlea hrvatskega kraljestva. Pred svojim odhodom iz Sarajeva se je kralj Aleksander dalje časa razgovarjal s hrvatskim politikom dr. Ivanom Pavičičom in se zanimal zlasti za priprave za proslavo povodom tlsočletniee hrvatskega kraljestva. Dr. Pavičič mu je pojasnil željo Hrvatov, da naj bi bilo to veliko hrvatsko narodno slavje splošno državno. Kralj je obljubil, da bo z vso pozornostjo za-iledoval priprave za proslavo.
*	«Jadranska straža« svojemu pokrovitelju. Kralj Aleksander jo sprejel v Sarajevu v posebni avdljenci okrožni odbor »Jadranske straže*, ki je izročil kralju za svojega pokrovitelja prestolonaslednika Petra umetniško izdelano mornariško čepico.
*	Najstarejši uradnik v Jugoslaviji. Komisija za razvrščenje uradnikov, ki jo je za svoie področje sestavilo ministrstvo ver, je pri prevedbi dubrovni-fkega kanonika Mata Pište ugotovilo, da ;e don Pišta star že 94 let in služi toroj že celih 71 let. Doslužil je tornj že dvakrat za penzlio potrebni rok. Ta redki slučaj je člane komisije iz- j nenadil ter so Pišto v znak priznanja prevedli v 4. skupino I. kategoriie z letno plačo 28.000 dinarjev. Don Mate Pišta je gotovo najstarejši državni urarlnik v Jugoslaviji.
_ * Jugoslovanski mornarji v Argen-tinljl. Argentinski parlament je odobril zakon, po katerem gre mornarjem po 80 letih službo določerm pokojnina. Zakon so posebno radostno pozdravili naši izseljenci v Argenti-niji. Na argentinskih ladjah jc zaposlenih sedaj nad 10.000 Jugoslovanov.
*	Naši dijaki zapuščajo Nemčijo. Položaj naših dijakov v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, se od dne do dne -labša. V Nemčiji je našim dijakom življenje onemogočeno, odkar je uvedena »rentna marka* in »zlata marka*. Pristojbine za inozemre znašajo na vseučilišču za semester 25 do 30 dolarjev. Razen tega so so cene za sobe silno podražile, ker se mora na-jemščina plačevati v zlatih markah. Zaradit.ega se naši dija.kl sele v Belgijo in Francijo, kjer je študij relativ-
no cencji. Mnogi pa so se vrnili v domovino.
*	Nova palača ministrstva saohra-čaja. Beograjski listi poročajo, da se prihodnjo pomlad prične v Beogradu z gradnjo nove palače miristrstva sa-obračaja. V to svrho jo že dovoljen krodit v znesku 40 milijonov dinarjev. Nova zgradba so bo baje žo leta 1925. izročila svojemu naincnu.
*	Udruženje profesorjev visokih šol. Kakor javljajo zagrebški listi, je bil nn občnem zboru Udruženja profesorjev visokih šol izvoljen za predsednika gosp. Josip Sil o vi d, profesor kazenskega prava na zagrebškem vseučilišču.
*	Italija proti slovenskim poštnim uslužbencem. Zji sodniki, učitelji in duhovniki so prišli sedaj na vrsto tudi slovenski poštni uslužbenci Julijske Krajine: uradniki, podnradniki in pls-monoše. Po vrsti dobivajo — ravno za božične prazniko — dekrete, da so odpuščeni iz državne službe. Odpust so utemeljuje s stereotipno frazo »Vaša dolo jo zolo pomanjkljivo*. In tako bodo kmalu vsi slovenski državni nameščenci — na cesti.
4 Zasebne osnovr.c šole v Italiji. Naši bratje v Julijski Krajini se bnvi-jo z vprašanjem snovanja zasebnih slovenskih ljudskih šol. Tako avstrijski kakor tudi italijanski šolski zakoni predvidevajo domačo vzgojo in ji ne delajo tožkoč. V italijanskem šolskem zakonu je izrecno rečeno, da jo stari-šom in vsem, ki odgovorno nadzorujejo otroke, dano na popolno svobodo, da pouk elementarnih šol dajejo svojim varovancem na način, ki bo jim zdi najprimernejši. Kar se tiče zasebnih šol, jo po stari avstrijski narodbi smatrati zasebno šolo kot obstoječo tedaj, če se poučujejo v nji skupno več nogo trije otroci.
*	Nove poštne znamke ln dopisnice. Minister pošto in brzojava gosp. Vuki-čevič jo izjavil pred novinarji o novih poštnih znamkah, da je naročeno 235 milijonov komadov poštnih znamk, ki bodo zadostovale za kakih 14 mesecev, v promet pa pridejo najbrže že v februarju. Znamke bodo izdelane na Anarleškem, ker jo bila angleška ponudba najcenejša, po 21-00 Din za tisoč komadov. Tudi so bili načrti angleške firmo najboljši in najlepši in tako dovršeni, da je vsako falsificira-nje znamk takorekoč nemogočo, vsekakor pa zelo otežkočeno. Za dopisnice dobi pa naša poštna uprava 70 klišejev (ali tudi z Angleškega?) in se bodo tiskale v državi.
*	K petnajstletnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je čestitala tudi Zveza slov. pevskih zborov, pri kateri je včlanjen društveni pevski odsek.
*	Trgovine so lahko r nedeljo odprte. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da je vsakemu trgovcu na prosto dano, ali ima svojo trgovino v nedeljo 28. t. m. odprto ali ne.
*	Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega Izkaza se je v prošlem tednu rodilo v Ljubljani 24 otrok, med temi 3 mrtvorojenčkl, umrlo pa je 9 moških in 6 žensk, in sicer: 4 osebe za srčno hibo, 2 za jetiko, 2 za pljučnico, 1 za življenjsko slabostjo, 4 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih so v prošlem tednu obolele 4 osebe: 1 na škrlatl-ci, 1 na griži, 1 na ošpicah in 1 na duš-ljivem kašlju.
*	Smrtna kosa. V Novi vasi pri Rakeku je umrl včrnj g. Ivan Modic, veleposestnik ln trgovec, star 74 let. Pokojnik si je ustvaril z lastno sposobnostjo cvetoče trgovsko podjetje. Bil je splošno poznan in spoštovan na Notranjskem. Pogreb bo v petek ob 10. dopoldno na farno pokopališče. Bodi vrlemu narodnjaku ohranjen čast on spomini
*	Učiteljsko naduro in nagrado. Višji šolski svet razglaša: Da more višji šolski svet čim prej nakazati nagrade za pouk veronmika, za nadure na ekskurendnih šolah, nadalje nrgrade nestalno nameščenim učiteljicam ženskih ročnih del ter učiteljem na oddelkih za oddaljeno, naj pošljejo prizadete učne osebe takoj, ali vsaj do konca decembra t. 1. po uradni poti prijavo po vzorcih razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. januarja 1C28., Ur. 1., štev. 8., z naslednjo razliko: Na-
mesto tamliHj navedenih troh dob naj se navede število ur, ločeno za mesec september 1023. in za čas od 1. oktobra do 81. decembra 1923. Posebnega razpisa višji Šolski svet no bo razpošiljal.
*	Sprejem v šnlo za laborante. Meseca junija 1024. so prične pri ministrstvu za narodne zdn.vje v Beogradu tečaj za labo rante. šola traja leto dni pri stalni bakteriološki postaji v Beogradu. Kandidati ne smejo biti mlajši kakor 20 in no sta-rejši kakor 80 let. Prednost Imajo kandidati, ki so dovršili nekoliko razredov srednje šole ali knke strokovne šole. Prošnje je vložiti do 25. t. m. pri ministrstvu za narodno zdravje. Gojenci dobe brez plačno stanovanje tn hrano in po 200 Din mesečno. Interesenti ss opozarjajo ua razpis v št. 113. »Uradnega lista>.
*	1'efaj za oroinitJce podčastnike. V Ka-mcncu so je prošli ponedeljek zaključil tečaj zn orižniške podčastnike. Tečaj je obiskalo 354 kandidatov. Končni izpit je pokazal prav povoljen uspeh. 80 frekven-tantov jo napravilo izpit z odliko, 250 z zelo dobrim in 20 z dobrim uspehom, dočim so padli samo 4. Izpitom je prisostvoval tudi komaudaut orožništvn general Tomič.
*	Elektrifikacija Split«. Mestna občina Split je te dni podpisala pogodbo z zastopniki občine Milna o posojilu, ki se bo porabilo, da se električna energija z Dolgega rta napelje v Split. Občina Milna bo Izplačala to posojilo iz mnogomilijonskc zapuščine v Argentlniji umrlega dalmatinskega ro aka Sarga. Zapuščina znaša nad 60 milijonov dinarjev.
*	Cvetje v Jeseni, sad pozimi. Iz Mokronoga smo prejeli redko zanimivost letošnje mile zime. V vinogradu gostilničarja Ivana Deva »Pri zlati kaplji* v Mokronogu je ob času trgatve bila mlada Jablan obsuta s cvetjem; rodila je kakor oreh debel sad, ki sedaj pred božičem dozoreva in že pokazuje lopo rdečkasto barvo. — Iz Dalmacije nam poroča prijatelj, da v okolici Splita vlada popolnem pomladansko vreme. Po dnevu k ."že termometer do 20 stopinj Celsija. V cvetju so vijolice ln narcise tn vinsko trto ie krasi zeleno listje. Drugikrat letos že zore slive in češnje. Na zimsko suknjo Se nfkdo ne misli.
*	Izplačilne težkoče »Jadranske banke*. Pišejo nam: Medtem ko »Jadranska banka* preko svojega političnega oddelka v svojem dnevniku drugli pridiguje o morali, se sama, ker se nahaja v strašnih plačilnih težavah, poslužuje najbolj nemoralnih sredstev, da so reši dolžnih plačil. Tak slučaj se je zgodil pri »Jadranski montanski družbi*, katero so Kamnaro-vlčevl ljudje, milo rečeno, opeharili z« 1,200.000 K. Ko je pa »Jadranska montan-ska družba* skušala tožiti banko, je »Jadranska banka* razrešila ta upravičeni korak na originelen in čisto arnavtski način. Imela je v posesti dve tretjine delnic imenovane družbe. Ker pa sme v lastni stvari glasovati, je toliko od svojega deleža odstopila slamnatemu možu, da jo potem on preglasoval osleparjenega so-družabnjka. Ta korenjak je marijoneta »Jadranske banke* in se je moral spustili v nečedni manever, sicer bi čutil posledice. Kako more lak denarni zavod se posluževati takih arnavtsklh metod, to se vprašujejo vsi gospodarski krogi. Kako morejo dati gg. Dubokovič, Knez in Stipa-novlč svoja ugledna imena za tako or-dinarne trike, to vzbuja obče začudenje. Nekvalificirano obn sanje zavoda, ki bi moral vse storiti, da zopet vzbudi zaupanje, kvari ugled vsemu našemu gospodarstvu.
*	Trgovke deklet v Mariboru. Mariborsko okrajno sodišče je obsodilo na mesec dni strogega zapora radodarno Rozo štern, šiviljo iz Studen: pri Mariboru, ki jo po mariborski Aleksandrovi cesti ponujala raznim starim ln mladim moškim v nakup svojo preveliko ljubezen. K temu čednemu poslu jo prigovarjala tudi neko mlado deklico. —■ Razen te Dalile iz
j Studenc pa Io stula prod okrajnim sodiščem tudi Ana Skaberne, v eivilu asistentka zobozdravnika dr. Jcleneka v Zagrebu. Zobozdravnlški posel pa jo včasih prcdolgočasen in zato bo Jo pripeljala Skaborno v Maribor, kjer sc Jo par dni potepula po ulicah in jo jo končno pobrala policija ter jo najprej premestila v bolnico. V nadaljnji preiskavi pa so je dognalo, da je hotela asistentka Skaberne, odpeljali iz Maribora neko mlado deklico v Zagreb ali Beograd <v dobro službo}, kjer pa ni treba nič delali. Ker pa išče lepo Ano tudi zagrebška policija radi poneverbe, jo jo mariborsko sodišče odstopilo zagrebškim oblastim.
*	Usmiljenje za praznike! Bližajo so bo žični prazniki, ki so najlepši v celem l<v tu. Priskočilo najbednejštm, nesrečnim
' slepcem na pomoč in Jim olajšajte praznike. Vsak, tudi najmanjši dar, bo hvaležno sprejet. Milodare prevzema podporno društvo za slepo, kl ima svojo pisarno v Ljubi ianl, Wolfova ulica št. 12. | * Tra;;ii-na smrt učitelja. V Jarenini pri 1 Mariboru je v ponedeljek smrtno ponesrečil tamošnji učitelj Vladimir Skrbinšek. Po povratku z lova so jo ustavil v go 1 stilni. Ko je plačeval račun, je zadel s puško ob mizi, pri čemer sc jo puška sprožila iu je projektil prodrl nesrečnežu glavo od brade v lob njo. Bil je na mostu mrtev. Pokopan bo danes na pokopališču v Jarenini. Ker je bil umrli vnet narodni delavec in ustanovitelj jarenin-skegu Sokola, se udeleži pogreba tudi de-pulacija mariborske sokolsko župe.
*	Novice ii Kra-j.\ fiospej Ivani To-mnžič je umrla v nežni mladosti hčerka. — Orjuna J,» priredila na kraljov rojstni dan družabni vočer s primernim sporedom. — V petek je priredila v Narodni čitalnici tragedlnja Marija Vera umetniški večer na korist Narodnemu domu.
*	Razpisane nagrade na razbojniške glave. Iz Nikšiča poročajo: Da se prebivalstvo zaščiti proli ponovnim rnzbojnl-
! šklm napadom v Črni gori, je minister , notranjih del slenll, da se nagrade na glave razbojniških kolovodij Save Razpo-poviča, Rndivoja Nikševičn in Voje Vaso-viča zvišajo na 100 tisoč dinarjev, a na glave ostalih razbojnikov na 30 tisoč dinarjev. Nagrada se izplača onemu, ki koga od omenjonth prime, ubije ali pa pomore, da ga prime državna oblast.
*	Roparji uhtevijii odkupnino ta ujetnika. Kakor javljajo iz Bitolja, sta nedavno dva roparja ponoči napadla hišo posestnika Stojčeviča v bitoljski okolici. V boju z roparji sta bila ranjena oče in sin. Roparja sta oplentla hišo, oba ranjenca pa odpeljala b seboj. Očetu se je posrečilo, da Je pobegnil. Naslednjega dne je oče prejel pismo, v katerem zahtevata roparja za sina 300 cekinov kot odkupnino. Orožniki zasledujejo roparja, toda doslej brez uspeha.
I * Lovska nesreča v St Petrn pod Harl-' borom. V nedeljo je bila v St. Petru pod i Mariborom na lovu večja skupina marl-! borskih lovcev iz Maribora. Posebne sreče la družba ni Imela. Na nekega zajca so oddali šest strelov, a zajec še nI hotel biti mrtev. Končno pa Je eden lovcev, kl ga doslej ie niso mogli ugotoviti, ustrelil mesto zajca — gonjača, mladega fanta v glavo. Dečka so z avtomobilom prepel|all v mariborsko bolnico, kjer se bori s smrtjo.
*	Težka poškodba. Franc Cop iz Sv. Jurija pri Litiji je v prepiru napadel po-sestnlkovega sina Franca Kneza lz Ma-golnika in ga sunil z nožem v desno prsno stran. Knez je moral vsled težke
| poškodbe v bolnico.
*	Smrtna nesreča. Anton Mastnak, delavec v steklarni v Hrastniku, Je padel ponoči tako nesrečno po stopnicah, da si je razbil lobanjo. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico v LJubljano, vendar pa
1 so bile njegove poškodbe tnko nevarne, da je že naslednjefrn dne umrl. i * S kolom po glavL Franc Učnkar, po-' seslnikov sin iz Moravč in Franc Tič sta , se v neki gostilni sprla. Ko sta se vračala I domov, je Tič po poti pobral kol ln udaril z njim svojega nasprotnika tako močno ' po glavi, da jo moral v bolnico. Njegova poškodba js zolo težka ln Je lo malo upanja, da bi okreval.
*	Nepoznan goljuf v Lesboven. Prod nekaj dnevi se Je priklatil v vas Leskove« pod Mariborom elegantno oblečen moški, govoreč zagrebško hrvatsko nareč-1 je. Obiskal je razne posestnike in jim pod
'različnimi pretvezami izvabil večjo vsote ! denarja in nato brez sledu Izginil.
*	Kurji tatovi. V noči na 14. t m. Je i bilo iz kurjega hlova ravnatelja Ljub-
ljansko kreditne banke Ivaua Krone v
Rocnu pri Smartnem ukradenih 14 kokoši v vrednosti 700 Din.
•	Nova lekarna v Zagorju ob Sari. Ministrstvo zn narodno zdravje Jo mag. pharm. Ivanu Pokornrmn podelilo kon-ccsijo r.n otvoritev in obratovanje nova javne lekarno v Zagorju ob Savi
•	RpsfaTrnilja P. K»*ak, preje Ferllne, Krekov trg, loči od 12. t. m. Colarič Fale-sklni: dolenjsko žauietno črnino, lierino-vo belo vino iz > Gadove pečt>, laslai pri. dole!; in prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Specijaliteta: letošnji ibur-gundec*.
•	Popravek. V oglasu tvrdke C. .1. Mamami sc je včera) pripetila zelo neljuba pogreška, češ, da daje la tvrdka celih 50 odst. popusta. K temu nas prosi omenjena tvrdka popraviti, da sc aio-ra ob veliki konkurenci vsak soliden tr-govcc Itak zadovoljiti le z najmanjšim zaslužkom In da rnore pač le v izrednih primerih nekoliko popustiti v cenah.
•	Iircdna prilika nakup liiTalnib strojev se nudi p. n. občinstvu pri dobro nani tvrdkl I. Goreč, kl je prejela izboru« šivalne strojo slovito n»mško tvornice znamko <Excella*, ki so urejeni za umetno vezenje, krpanje perila in tnašenje nogavic, Za božič in novo leto imajo kupci še izredno ugodnost 10 odst. popuata. — Oglejte si stroje, predno so odločile na nakup. Opozarjamo na dap.nšnji oglas.
•	Gospodinje poskusite sladno kavo znamke TRIGLAV, ki d .-Je, kavi prijeten, poln okus, katerega sama zrnata kava nima!	1028
Pomagajte slepim In darulto za »PODPORNO DRUŠTVO SLF.PIH* v Ljubljani, VVdlova ul. 12.
DomaiR borze
19. dccembra:
ZAGREB. Položaj na efektnem tržišču nespremenjen. Nekaj več ranima nja jo bilo za Eskomptno. Hipotokarno Praštediono, Sočerano in Narodno šum-sko. — Na deviznem tržišču je bila mirna tendenca. Tečaji so ostali v glavnem na včerajšnji bazi. Blaga je bilo dovolj in je bilo vse povpraševanje krito. Poslovalo so jo naj.-eč v devizah na Dunaj, London ln Prago. Promet je bil srednji. Notirale so d e v i z o: Amsterdam 3357.6 — 8887.5, Dunaj 0.12875 do 0.12575, Bruselj 407.5 — 412.5, Budimp« šta 0.44 — 0.47, Bukarešta 0 — 40. Italija izplačilo 883.25 — 886.25, Koponha gen 0 — 1575, Kristijanija 0 — 1825. London izplačilo 886 — 389, ček 085.21 do 888.25. Nowyork čok 87.875- 4S.S75 Pariz 401.25 — 400.25, Praga 258.1 d« 261.1, Švica 1513 — 1553; v al nt o: do-lsr 86.75 — 87.75, avstrijske kron« 0.12175 — 0.12375, češke krono 254 — a francoski franki 457.5 — 462.5, lire 878 do 381; efekti: Eskomptna 156—158. Kreditna Zagreb 150 — 155, Hipotekama 93.5 — 95, Jugoslavcnska 142 — 148, Ljubljanska kreditna 220 — 225, Pra?tn; diona 972.5 — 975, Slavonska 107 — 108 Eksploataeija 220 — 227.5, Drava 680 do 685, Coranin 150 — 160, Sečerana Osljek 2370 — 2380, Narodna šumska 140 — 145, Niha g 175 — 180, Gutmano 1780 — 1750, Slaveks 825 — 850, Slavonija 202 — 201, Trbovlje 900 — 916, Union 1005 — 1040, 7% investicijsko 59 — 61.
BEOGRAD. Bona nI poslovala zaradi pravoslavnoga praznika sv. Nlkole.
Vreme
Dunajsko vremensko poročilo 19.
t. m.: V Nemčiji scvcro-znpadni vetrovi. Padavinski pas se razprostira od Karpatov do Litvanske. drugi pa od Jadrana do Jiitlanda. Med obema jc deloma oblačno. V Avstriji jc bilo ic malo padavin. Vremenska napoved za 20. t. m.: Spremenljivo vreme. Znižanje temperaturo. Močni zapadni vetrovi.
LISTNICA UREDNIŠTVA^
O. Pavšek iz Vodmata naj sc javi tekom današnjega dne, najbolje okrog 5 ure popoldne, v našem uredništvu.
Lastnik In Izdalatel) Konzorctl »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. Grozovit llsk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl.
ju
kupit« aajoeneje pri itr Dražbi ILIRIJA, Ljubljana, Kroti« Petra trg 8. - Tel. 220.
oreau
Policija, zasleduje ta nenadni umoi», je bpez vsakega sledu«

umorjenega grofa ne rnirtsžo in žrtvule svofo ljubezen, da izsledi pravega morilca!
To nam prikazuje ,Tragedija Ijubavi'
kjer igra priljubljena krasotica MIA MAT v razkošnih, najmodernejših toaletah te sezije!
0. del v Kino ^ljubljanskem dvoru"
U 0 N 0
Samo še:
sredo 19,
in
U, žetrtek 20. det
0
>5
SS31
Kdor si ne ogleda L dela, ne bo mogel slediti II. delu in nadalievanfu lega filma pod naslovom »Pariška grofica".
Modema Ljubljana
(Konec.)
V mestu samem naj bi so postavilo električne obločnlco 5o na sledečih moljih: ua križišču Bleiweisovo in Gospo-uvetike eeste, B1eiweisovo in Tržaške ceste, Miklošičevo in Frančiškansko ulice. Sentpeterske in Resijovo cesto. Dosedanje obiočnico vise vso prenizko, morale bi viseti najmanj v tišini drugega, nadetiopja. Tak po?kuS naj 50 izvede pri Aleksandrovi cesti ln videli boste, kako vetikocieftni značaj bo pridobila h tom. To jo sedaj mogoče, kor so na obeh straneh dovolj visoka poslopja.
Razveseljivo ja veliko Stovilo prebo-? jenih in prenovljonih poslopij, čut za i-btoto in prikupno zunanje lice hiš raste, zunanjo liro našega mesta dobiva e tem zopet evropski značaj, kl smo ga med vujuo in po vojni precej pogrešali. Prenovila ee jf med drugim eola fronta, Dunajsko eos.to od lioteld »Sloiu do Mat-jauovo hiSc. mnogo hiš na Kongresnem trgu, med njimi Lavrunčičeva na. vogalu Vegove ulite in hiia, Isjer jo nastanjena Obrtna banka. Zelo potrebna jo postala vsied tega prenovitev hišo ua vogala Kongresnega trga in \Volfovo ulice, kjor ne nahaja podjetjo -Aloma Compauy». Tudi tanka Siavija je dala reuovirati fasado svojega poslopja v Gosposki ulici ter nadomestila neokusno rumeno barvo 1 belo Mnogo hiš je prenovljenih tudi na Bregu in v Križovnlški nlicl; zdi se, di je tu mnogo vplivala vzorna adaptacija in pren.iva bilz-ije Kozinove, prej Zoisove palačo na Bregu. Na Mestnem
Obnova Ljubljane v letu 1923.
opaža, da so ua oriili ccstah in ulicah, ki bo tlakujejo, takoj in z veseljem prenavljajo tudi poslopja, tako da zadobi dotična cesta ali ulica trenutno prijaznejše lice.
Tudi pri opernem gledališču eo se iz-vTšile majhne adaptacije. Električni lestenci so eo spravili zopet v funkcijo ograja proti Alokeaudrovl cesti ee je popravila in praploskala, pogrešamo pa so vedno odstranjenega genija, nn pročelju. Muzejsko in vladno poslopje pa ge žal skoraj nič ue popravlja, Sploh Telju to o vreli državnih poslopjih, t ako n. pr. o ufitoljišču, posehno pa, o glavni pošti, ki ue dela čast ue Ljubljani ne poštni upravi. Tudi vojašnico ee zanemarjajo. Od cerkva sta se prenovili letos Flor-
janska. cerkev in pa cerkov pri Sv. Krištofu; tudi semenišče se je prebeltlo ter so sedaj prav lepo reprezentuje, tako da izgleda bližjo tcukUvško župniščo šu temneje in žaloetneje. Tudi bivše Alojzl-jevišče ua, Poljanski costi so ,io prenovilo, za kar jo bil že skrajni čas.
Podaj pa prehajamo ua nove stavbe. Letos se je pravzaprav šele porodila lepa, Aleksandrova cesta z dokončanimi velikomestnimi palačami Ljubljanske kreditne banke, Prve hrvatske štodioni-ce. Pokojninskega, zavoda in Trhovelj-ske premogovne dražbe, ki dajejo cesti in Ljubljani sploh v resnici vclikomest-11I značaj. Aleksandrova, cesta, ta široka avenija a, krasno perspektivo proti volikemu tivolskemu drevoredu, je najlepša in v dobrem smislu najmodernej-trgu 30 izmed prenovljenih poslopij p<i- ; ša cesta ljubljanska. Ko te zazidata (ka,-tebno omeniti Illoiweleovo palačo; zelo; kor čujemo žo prihodnje leto) še vogala mnogo posh pij s« je prenovilo na Sent-joh Beethovnovi iu Tonranovi ulici, bo peterski in Poljanski cesti. Sploh eo j cesta, popolna. Treba pa je, da to repre-
zentativno cesto tudi uiea-io uredi tako, kakor zasluži, da jo asfaltira po c,eii širini in da razširi levi pločaik v smeri proti opornemu gledališču najmanj za sedanjo širino, da ne bo promenada, tako ovirana kakor jo sedij.
Od ostalih večjih letos dovrSunih stavb omenimo palačo Vzajemne posojilnice na vogalu Miklošičeve iii Dalmatinove ulice, lepo btanoianjrko hišo Mestne hranilnice ob Dalmatinovi ulici, kl jc vplivala tudi na to. da so jo eosodni hote! »štrukelj* povzdignil do tretjega nadstropja, stanovanjski hiši Jugoslovanske tiskarno ob ccsti ua državno železnico io tvrdko cObnova» ob podaljšani Pra-žakovi ulici, lopo stanovanjsko iu uradno poslopje Mestnega, užitninskega urada ua podaljšani Dunajski ccati ter zalo prikupni stanovanjski hiši mestne občine sa Bežigradom poleg artiljerijekih delavnic; tudi na Prulah je mestna občina letos dogradila drugo stanovanjsko hišo. Na Mirju in ob Costi na Rožnik je nit-stali cela kolonija ril, od katerih so nekatere prav posrečene, druge pa tas-nj. Celotni vtis kvari neverjetna raznovrstnost vseh mogočih in — nemogočih elo-sw, Tu bi moral pač arhitekt rualo poseči vmes!
Tudi industrijske stavbo so dvigajo, posebno v severnem delu mer-ta. Oh podaljšani Linhartovi ulici je zrasla, nova tovarna učil; tvrdka, »Induos, pa je evojo tovarno usnja ob Sentpeterakem nasipu znatno in na prav srečen način povečala; ravnotako vidimo v novi sladarni ob Ruski cesti ter v drugih novih zgradbah velik napredek pivovarne <l!nion>. Na Brdih pri Viču je nastala velika pova parna opekama ..-Emona*, a tudi združene tovarne in livarne na Dunajski cesti iu transportno podjetje »Balkan* eo se lotos vidno povečale in razširile.
Med gradbami, ki so se lotos začele,
a se uieo še dovršile, navajamo veliko stavbo ^Ljubljanskega dvora*, za katero ima ua-š» za proovit LJubljane zelo zaslužna uprava južne železnic« polog domačih bančnih zavodov največ zaslug. Pomen te stavbe, v kateri jc krasni Ulno «Ljubljaiiski dvor- že v obratu, za Ljubljano in Slovenijo, se bo šelp pokazal. Pražakova in zgornja Kolodvorska ull<» e to palačo sploh iele postaneta za etolno mesto mogoči ulici.
Druga velilta grudba jo poslopje Okroi nega urada za zavarovanje delaveev na Miklošičevi eo--.ti, kojega nevesela zgodovina in usoda je znana. Več kot za polovico skrčena proti prvotnim načrtom bo stavba samo dvonadstropna, a tudi kot taka še vlokaj obširno poslopje. Zagreb pa« no privošči Ljubljani ve? kot provincijalnega značaja, kar ravuo v zadnjem času vedno bolj opažamo.
Valili vsem težkočam in vzlic vladajoči denarni deprosiji se Ljubljana veselo razvija, čeprav bi stanovanjska beda zahtevala veliko hitrejši tempo. Zasebni in m'>tni fcinltelji store res mnogo v tem oziru; tisti faktor pa, ki bi mogel iu moral kaj storiti, država, pa žal ne kaie nobenega interesa za obnovo slovenske prestolice. Štiri leta eo že cgra-dl* veliko poslopje za državno urade, ki mu je določeuo stavbiščo nekdanjega ^Knežjega dvorna*, vsako leto so načrti v centrali ^predelajo*, da bi stavba bi'a cenejša, a vsako leto jo manjša — in dražja — soveda vse ie na papirju. V celih petih letih od prevrata som je država v Ljubljani zgladila — edino eno-nadftropno poslopje za obratno nadzor-ništvo državnih železnio ob Goi-posvet-ski eesti, a žo to brez stanovanj. Vaška šola v Sent Vidu je palača proti temu poslopju.
Pa preidimo k vesalejšim stvarem. I.iubljana s* vziie veemu vedno bolj po-
me»oa.nja. Nozačidam prostori v sredin? mesta izginjajo; mesto napravlja že obo ten in strnjen vtis. Tujec pa, ki prihaja vanj, najde na svojo presenečenje Irza zadnjnh dveh let nastalo udobne iu veli-komestuo restavracijo in kavarne ■<. ve. celo godbo, kraoen kino, in v idunjeir času celo -- bar s pleiom in godbo.Res. nejši najde resničnega umetniškega- užitka v naši resa prav dobri operi.
U koncu sc en apel na naše trgovce iu obrtnike: kakor skrbp hišni pose Hai-ki v Ljubljani za čedno iu prikupno z«, nauje lice svojih hiš, tako bi mora-ii naši trgovci posvečati vso skrb iu ljubezen tvojim izložbam. V Ljubljani smo v tem oziru ee daleč'1 za drugimi, sovrstni-mi moati. celo za Beogradom in Zagrebom. Po hvaleviedno izjeme, ki eo iz svoje izložbo res napravili to, kar nj9r» biti: iničuo, estetsko dovršeno in koli-kor mogoče popolno razetavico svojegs podjetja.
Naj imenujemo iu nehaj takih častni)! izjem: izložbe Kozina in Kette na Aleksandrovi cesti, izložbe Vukatlnovič iu Goreti na Dunajski ccsti, Tiuar, Stacul. Jurman, Meiul, Gričar S- Mejač v Selen-burgovi, čuden v Prešernovi ulici, kri-sper ln buttner na Mestnem trgu, Ma.yer in V&lio v Stritarjevi ulici — pa som skoraj pri kraju z v resuici velikom-jt-nimi izložbami.
A takih potrebnje naše mesto, pa tadi naše trgovstvo, ker izložba ie kakor -i. zitka, ki kaže na estotBko in svetno ntu obraženega prodajalca ter e tem dela z« njega najboljšo reklamo. Princip, da j« dobro najti le v zakajenih beziiicah ii temnih nečednih in razšareulb bologah. je premagan; amerikanoko načelo svetlobo, točnosti, reda, bogate in hitre izbore pa zinaguie tudi žc v Ljubljani.
Krasna božična darila
v električni stroki za mladino in odrasle Električno podjetje IZojjlao-srio &• Cie
P6V>7
Naročajte „ Jutro
Potrti od neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužuo vest o prebridki izgubi našega ljubljenega aina in brata, gospoda
redova 18. pehotnega polka
ki je dne 17. decembra v 21. letu starosti nenadoma izdihnil svojo blago dušo.
Nepozabnega Hermana priporočamo t moliter in blag spomin. V LJubljani, due 19. decembra 1923.
m6	Žalujoča rodbina Kooijan.
uf
Kupimo
dva vagona desk
monto tretje vrsto cm-iralažo od l do 3'.VJ m od 12 do 86 cm Široke, ie mogoče mm 18 ali 80 ali 24 Dobava takoj. Ponudne pod „Da«he" na Aloma Coia pany, Ljubljana. 6810
Gospod
išta sobo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo. — Pismeue pouudbe z navedbo cent-p<>d „8oltden" na Aloma C<>mpany, Ljuti-liana, hongre&ni trg 3 *770_
klubskih In salonskih garnitur, pisarniških fotelov, žlmnle In afrlk modroce« v zalogi In po naročilu.
Stalna zaloga žima In afrlka na drobne In debele po
konkurenčnih cenah!
R. Sever
Ljubljana mi
Gosposvetska cesta 6
Zah esajlE prospekte I
SO
čevlji
z znamko

Prodaja«
v Ljubljani:
Breg ftt. 20 Aleksandrov« cesta I Prešernova ulica, Seljak
na deželi s
v vsaki večji trgovini s čevlji.
Na veliko razpotllja tovarna Peter Kostna A Ko., Trtlč, Gorenjsko, Ceniki na zahtevo brezplačno.
«788

Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jo naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Ivan Modic
veleposestnik ln trgovec
danes ponoči ob v, 1. uri po kratki bolezni v starosti 74 let, previden s tolažili sv. vere mimo izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v petek dne 21. t. m. ob 10. nri dopoldne iz hiše žalosti v Novi vasi tia farno pokopališče.
Budi vrlemu možu blag spomin!
Nova vas pri Rakeku, dne 19. decembra 1923.
Anica Modic, roj. PeSek, soproga. — Janko a&odic, trgovec, Milan Modic, trgovec, sinova. — Anica Pavietifi, roj. Modio, Zofija BLadonifi, roj. Modio, hčerki. — Dr. Pavletifi sodnik v pokoju, Pijo Radonič, trgovec, zeta. — Anriija Modic, sinaha, in vse ostalo sorodstvo.
Brez posebnega obvestila.
Šivalne stroje
s desetletnim Jamstvom
6198
«6
najfluejgl Izdelek kupite najoaneje prt tvrdk!
Za Mlč In Noto leto 10 c(„ popusta
V.
Palača ljubljanske kreditne banke
LJUBLJANA.
Važno za eksporterje
v Nemško Avstrijo!
AvstT. republika ie vpeljala oglase na svojih te egramskili blanketih, katera naroČila sprejema
ALOMA COMPAMY
anonfi. reklam, d. z o. z. Ljubljana. Kongresni trg 3.
Zahtevajte cenovniki 6768
Božič
Na mesečne obroke
In
novo leto!
Ako hočete in želite dobro na bednej&lm — nam slepcem, tedaj kupite naš
koledar,
kl je najlepše darilo za vaa in za nas. Dobiva se po 20 Din v vseh knjigarnah, pa-oirnih trgovinah in trafikah in pri invalidskem založništvu.
Podgorno draSlvo slep'hv UBbUaoi. vmiosa nltea 12
Tj.
LJUBLJANA, Mostni trg fS
IzdelovatelJ dežnikov.
Na drobno)	Na debelol
Zaloga sprehajalnih pallel Popravila točno In solidno I
veSsrol la tsčaj ia tako in moško
krolenlB ? Ljubljani, Židovska ulica 5
se prične dne
2. januarja 1924.
Poučujejo se tuili najmodernejši fraoeoeki modeli
sistem «Pieret«. Priirlasitv® so »prejemajo
do konoa deoombra.
LJUBLJANA, Šelenburgofa ulica št. 6., prvo nadstr,, desno.
POZOR!	POZOR!
Reklamne eene za boiična darila I — Sukno vseh vrst. angleški Sifoni od Din 1560 naprej. Flanel, bai lienti vseh vrst. vse po najnižjih cenah, edino pri tvrdki 6K&'2
IVAN KOS v v LJUBLJANA	SISKA
Sv. Petra cesta 23	ColovSka cesta 2
ložar k Bizjak, Ljubljana
Sv. Petra cesta st. 20 «««
priporoča naiflnejSe zimske suknja, kožuhe, ra-glane, dežne plaifto, nepremooljive lovska palarlne is tirolskega lodua (fcrlingor-Lodou) ia
nsnjato Jopiče Zaloga vsakovrstnih oblek za gospoda ia dečke,
nadalje klobukov, dopic, perila i<d. itd. Izdelovanje oblek po meri po najnovejšem Kroj«. Solidno delo! Točna Isvriltev! nizke eene!
ZASEBNO UČILI-SČE ZA STROJEPISJE IN STENOG RAP_I_J_0	JR_U_DL__E_Q_A_T;
Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924.
Samoprodaja pisalnega stroja ..CONTINENTAL".	Slovenska ul. 7, Tel. 100.
6790