N Miti prtlMM: ^fl M J ^^ | ^M^^B BpVe^^p^vpli"?^ i?tli VI lil/ %4 \\ Lf | ■ ^^^ H j ^m Bi ^Hf ^m ^ i I ^m |i ■ I Mk> leto naprej 80 K— ^H M ^H ^H M I ^H ^H ^H M JSJT : lž;=: K^JLJI JL 1 II T M ■ DtskihM-2''-17- Mesec (1.70. . — v 1 • j 1 t* t l*h»jav»akdan,uvzemii ^its?- Političen list za slovenski narod. lAVEk* Štev. 209. V Ljubljani, v petek, 12. septembra 1902. Letnik XXX. Velik kos socialnega dela. Krasen praznik so imela pred par dnevi naša nepolitična društva; praznik, ki ga mora biti veselo vsako poiteno slovensko srce. Kajti če je kaj lepega na svetu, je gotovo lep, vesel in vspodbuden prizor, kako se mladi možje iz naroda zdruiujejo, ogrevajo in navdušujejo za vse lepo in blago, kako z vso resnobo razmišljajo, da bi se med narodom našim ohranil red, poštenje, nravnost, izobrazba, blagostanje, kako bi se narod naiš mogel ohraniti zdrav in čil in čvrst in jak in krepak. Reoi kdo kar hočeš; to nam mora vsak priznati, da — se gibljemo. Velike zahteva naše dobe so našle v naši deželi krepak odziv in — pridne roke. Narodnogospodarska kakor nravstvena plat obširnega socialnega polja se pridno obdelavata. Saj je tudi treba 1 Velika doba ne sme najti med nami — malih mož. Veliki socialni nered, nezdrave družabne razmere hočejo, da jih študiramo, da jim iščemo zdravila in da jim z vsemi močmi skušamo odpomagati. Toda, kolikor se tudi pozitivno dela na socialnem polju, bo to delo vendar vedno ostalo nepopolno, polovičarsko, luknji-často, ako ne bomo mašili in zamašili virov in potov, po katerih prihaja zlo med nas. Največja luknja pa, skozi katero uhaja in izteka sreča in blagostanje našega ljudstva, je brez vsakega dvoma pijančevanje. To je rana, ic katere krvavi ljudstvo naše. Če si je tedaj krščanski socijalizem izbral to prepotrebno nalogo, našemu ljudstvu pomagati,je neogibnopotrebno, da na to plat svojo pozornost obrne, da to bolečo rano na telesu našega ljudstva skuša ozdraviti in odpraviti. Zato sta že na shodu nepolitičnih društev dr. K r e k in dr. L a m p e prepričevalno in obširno, kolikor je bilo v okviru programa mogoče, opozarjala vrle zboro-valce na to vprašanje, kajti ravno izobraževalna društva in mladeniške Marijine druibe so brez dvoma poklicane in imajo tudi priliko, na tem polju delovati. Toda, ker je to zlo tako silovito razširjeno, globoko vkoreninjeno in tako težko osdravljivo, zato pač ne zadostuje to reč odpraviti z nekaterimi besedami, kakor se je to na II. katoliškem shodu zgodilo, ampak zahteva velike skrbi, vsestranskega truda in vstrajnega dela. Če je res treba, ustavljati se pijančevanju ? Mislili bi, da ni treba šele dokazovati te potrebe, ko nam na vseh koncih in krajih zijajo nasproti grozovite posledice nezmernega pijančevanja. Ali mi smo Be teh prizorov in dogodkov — ker jih vsak dan gledamo — ie tako navadili, da več ne zapazimo, kako strahovito gospodari in mesari okolu nas ta strašni gospod alkohol, če pa pogledamo številke, ki nam jih nudi statistika, moramo ostrmeti nad strašnimi posledicami nezmernega pijančevanja. »Slovenec« sam je pred nekaj časom objavil sledeče (okrogle) številke: V 10. letih je v Združenih državah ameriških alkohol požrl 600 000 milijonov dolarjev, umoril 300.000 ljudi, v sirotišnice vrgel 100.000 otrok, v ječo 150.000 zločincev, provzročil 1500 ubojev in 2000 samomorov. Kolosalne številke, toda verojetne 1 Umoril 300.000 ljudi, prouzročil 1500 ubojev in 2000 samomorov! Kako naj bi pri teh dejstvih ne objela brezmejna žalost človekoljuba in — kristjana ? I . . . Z vbo pravico lahko obračamo sem besede pesnikove: — --brezmejno gorje — rodilo si ti, — ker lilo si ti, ker pilo si ti — potoke krvi!.. V mnogo večji meri kakor o bojnem polju veljajo te besede o nezmernem pijančevanju. Kje je kaka bitev, ki bi pomorila toliko ljudi? Vzpričo tolikih nesreč morajo izginiti vsi pomisleki in ugovori! Toda to še ni yse gorje. Na Angleškem se izda za pijače na leto 3 milijarde frankov. Kardinal M a n -n i n g, veliki apostol zmernosti, je dejal na to: Naj bi se ta ta denar kupilo kruha, in nikomur v deželi bi ga ne manjkalo; naj bi se kupilo obleke, in vsak slehrni človek na Angleškem bi bil izvrstno opravljen; naj bi Be zidale hiše, in vsak delavec bi imel svojo. Vedno se govori o zboljšanju plač, tu se pa toliko milijonov vrže proč! Kaj pravim proč, saj niso samo proč vrženi, ampak seme je, iz katerega izrastejo najraznejše bolezni, vse mogoče hudobije, blaznost vseh stopinj, nepregledno gorje in nebroj grehov, ti milijoni pa potegnejo za seboj nešteto drugih milijonov za ozdravljenje in popravljanje po pijanosti nastalih bolezni, nesreč in zločinov. Sentgalski škof E g g e r, v naših dneh prvoboritelj antialkoholnega gibanja, je zra-čunil, da pride v šentgalskem okraju na vsakega volivca 200 gld. za pijačo, na eno občino nad 100.000, in to vsako leto. Kaj bi se dalo — pravi — s to svoto denarja storiti, ako bi se 10 let uporabljala v dobre namene! S temi milijoni bi se dežela spremenila v raj, vse ljudstvo bi se lahko osrečilo, kolikor se na zemlji more osrečiti. O cesarju Avgustu pripovedujejo, da je po zgubljeni bitvi v tevtoburškem gozdu z glavo butal v zid in vzklikal: Vare, Vare, redde mihi legiones meas! Naše ljudstvo bi z isto pravico na Silvestrov večer lahko klicalo: Alkohol, daj mi moje milijone nazaj! Istotako kakor v gospodarskem, pro-vzroča alkohol tudi v zdravstvenem oziru neizmerno zla. »Alkohol zahteva več žrtev kakor kuga, lakota in vojska« so besede Gladstonove. Gorostasne številke iz Amerike smo že prej navedli. Na Angleškem, pravijo, umre na leto — nevrjetno veliko število — 60000 in v Belgiji 15-20.000 ljudi. V S v i c i je bilo v treh mesecih izmed 895 slučajev smrti 88 zavoljo pijanosti, torej skoro 10 procentov, ali vsak deseti mož, v starosti od 40.—60. leta pa 16 procentov, ali vsak 6. mož. Premišljujoč te razmere, je vzkliknil prof. P. Flourens: Možje ne umirajo več, ampak more sami sebe! Kar še tiče razdejanja, ki ga napravlja nezmerno pitje, na nravstvenem polju, se isto ne da popolnoma s številkami izraziti. Mi moremo kontrolirati le one javne grehe, ki jih svetna gosposka zasleduje in kaznuje. Naučni minister Frere Orban je v belgijski zbornici pripisoval pijančevanju 9/10 revščine, '/* hudodelstev, '/» bolezni, '/, umobolnih, '/« zanemarjenih otrok, '/> Potopljenih ladij. Angleški sodnik Coleridge je rekel: Ko bi mogli Anglijo strezniti, bi lahko "/,0 ječ zaprli. Na Francoskem štejejo pijancev 53 procentov vseh morivcev, 57 po-žigavcev, 53 nečistnikov, 70 bagundov in 90 procentov pretepačev. Toda koliko je drugih grehov, ki jih ne kaznuje gosposka, ki jih piše le vsevedni Bog v svojo knjigo, katero bo odprl šele — sodnji dan! Po teh površnih podatkih, kdo ne uvidi, koliko zlo sa človeško druibo je nezmerno pijančevanje, in kako glasno nas kličejo te razmere, da se že s g a n i m o in pričnimo odločno akcijo zoperto bolezen na družabnem telesu vnaši dobi,ako nočemo — i z -krvaveti! Prihodnjič več o naših domačih razmerah. s tržaškega iiamestništva. Poročali smo, da se poda tržaški namestnik grof Gcess na daljši dopust ter da ga v tem času nadomestuje dvorni svetnik Teodor Sch\varz. Iz Trsta se sedaj javlja, da bo ta dopust trajal celih sedem tednov in da se namestnik povrne v tem času v Trst le povodom izpuščanja v morje neke nove ladije, kateri bo kumovala njegova soproga. Obenem se pa tudi javlja, da je ta dopust nekak napovedovalec bližnje premembe na tržaškem namestništvu. Oficielno se kajpada o tem neče še nič izdati in se v uradniških krogih z gotovostjo trdi, da se grol Gcess Se povrne na sedanje mesto. Morda, toda gotovo ne za daljšo dobo. > Priprave za deželnozborske volitve. Z razpustom že navedenih deželnih zborov se je pričela v dotičnih kronovinah živahna volivna borba, ki bo postajala vsak dan ostreja, čim bližji bo dan volitve. Nove volitve so izmej dotičnih kronovin razpisane edinole na Moravskem, kjer se vrše volitve v kmečki skupini 16., v mestni ter trgovskih zbornicah 20. in v veleposestniški skupini 23. oktobra. Po tem razpisu se sme trditi, da se vrše volitve tudi v ostalih kronovinah v drugi polovici meseca oktobra, ter da se državni zbor res ne snide pred koncem imenovanega meseca. Direktno in tajno se bo volilo razun na Koroškem tudi na Solnograškem in Predarlskem, na Nižje-Avstrijskem bo pa itak že prej uvedli direktne in tajne volitve. Večino imajo, žal, še vedno oni deželni zastopi, ki nočejo nič slišati o direktnih in tajnih volitvah. Kulturni boj v Franciji. * Koncem tega meseca ali pa pričetkom oktobra se bo francoski državni svet jel pečati s prošnjami razpuščenih kongregacij. Ta svet je pa po svojem predsedstvu sklenil £e sedaj, naj mu vlada predloži le prošnje onih kongregacij, ki jih namerava potrditi. S tem sklepom je torej driavni svet dal vladi v tem oziru popolno neomejeno oblast. Državni Byet pa je nadalje tudi sklenil, da bo treba po državnih organih nadzirati tudi pouk v redovnih šolah, ki jih bodo vodile svetne učiteljice, da se pokaže, da te učiteljice niso le namestnice redovnic. Poslednjim se torej hoče vzeti popolno VBak vpliv na vzgojo mladine ter vlada niti ne bo dopustila, da bi v zasebnih svetnih šolah po učevale redovnice. liuri in Chamberlain. Burski generali Botha, Dewet in Delarey bo bili, kot znano, minule dni v Londonu pri Ghamberlainu ter mu predložili nekaj za nadaljno usodo svojega naroda zelo važnih zahtev. Omenili smo že, da je angleški ko-lonijalni minister odklonil vse pomembneje zahteve. Burski generali so mej drugim za htevali, da se proglasi popolna amnestija za vse one angleške državljane, ki bo bo na strani Burov bojevali proti Angležem, da se pomilostč vsi oni, ki so kaj zakrivili tekom vojne, ter da bi Anglija vsako leto plačevala gotov »nesek za podporo vdovam in otrokom v vojni padlih Burov, kakor tudi družinam invalidov. Nadalje so zahtevali jedna-kopravnost nizozemskega jetika z angleškim v šolah in na sodnijah; enake pravice za Angleie in Bure, da se ujetniki nemudoma privedejo nazaj na njih posestva, odškodnine bivšim uradnikom burskih republik ; odškodnino za vse zgube tekom vojne; povrnitev konfisciranih posestev; izvršitev zakonskih obvez bivših vlad in še nekaj druzih, manj važnih stvari. Chamberlain je na vse te zahteve odgovoril, da jih je preveč in da so prevelike, ter da mu je naloga hitro rešiti vso Btvar ter ne dotikati se že rešenih točk. Na pri-pomnjo generala Bothe, da sta Milner in Kitchener obljubila ublažitev mirovnih pogojev, je odgovoril Chamberlain, da v tozadevnih aktih ni omenjenega nič takega. V nadaljevanju pogovora se je Chamberlain vedno izogibal kake direktne obljube in je vse obljube, katere je Btoril, tako lepo za-klavzuliral, ga jih angleška vlada lahko izvrši ali ne, kakor ji bo ravno prav, čeravno ao Angleži, dokler so imeli Buri še orožje v rokah, obljubovali vse možne stvari. Postopali so torej, kakor sploh, prav kr a marsko. Iz brzojavk. Nagodbena pogajanja se nadaljujejo bržkone že danes na Dunaju. Mi-nisterska predsednika Koerber in Szell sta bila včeraj pri cesarju v avdienci. Sprejet je bil tudi grof Goluhovski. — Nemiri v Južni Ameriki. Kapitan iz Kolumbije došlega nemškega parnika sValenzia" pripoveduje, da se je v kraju Santa Maria od petka do nedelje vršil vroč boj. Padlo je 100 mož vladnih čet; železnica je porušena ter so so sploh vršile velike grozovitosti. —■ 5 0 1 e t n i c o pisateljevanja je obhajal predvčeranjim 74letni grof Tolstoj. — Hrvatski ban odstopi. Neki košutovski list poroča z vso gotovostjo, da je ban Khuen-lledervary že vložil prošnjo za odstop. Nemiri v Barceloni. Oblastva so prosila vlado, naj še ne prekliče obsednega stanja. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. septembra. Naša konfiskacija. Včeraj je bil zaplenjen »Slovenec« radi notice »Strah in trepet liberalcev«, v kateri smo odgovorili na »Narodove« provokacije. Priredili smo takoj drugo izdajo. O stvari se bo še govorilo. Kaj sme »Narod« pisati. Narod je v soboto pisal: ..Lampe naj le gleda, da katoliški Slovenci, ko bodo pravili liberalcem svoje mnenje, ne dobe po zobeh, kar se prav lahko zgodi." „Ljubljančani bomo to s o d r g o že naučili kozjih molitvio." .Narod" ni bil konlisciran. Mi na to odgovarjamo s tem, da ponatiBkujemo Bobotne »Narodove« nekonliacirane besede: »Vladi ni treba biti v strahu. Ljubljančanje bodo že sami poskrbeli za red, in sicer če so j godi le najmanjša nesramnost, tako korenito, da bo klerikalce za vselej minila volja, hoditi v Ljubljano izzivat«. Tako sme pisati »Narod«, seveda le, da bi vlado vstrašil, kot da ima za seboj bogvo kake množice. Naši somišljeniki naj p« t to izjavo postavijo meBto besede »klerikalce« besedo »liberalce« — in to bo pravo! Na shod 12 oktobra v Ljubljano! Vloge za posebne vlake so deloma že rešene. Prihodnjo nedeljo naj naši somišljeniki po vsehobčinah stopijo od moža do moža in naj nagovarjajo za udeležbo. Sostavijo naj imenik udeležencev. Cene znižanih voženj naznanimo pravočasno. Tudi ostala obvestila dobe somišljeniki kmalu v roke. Do tedaj naj somišljeniki na vseh krajih dežele zbero okolu sebe mnogoštevilne čete! Naše ljudstvo naj pokaže, da hoče postavnim potom doseči uresničenje svojih zahtev in da prej ne odneha, predno se ne da — ljudstvu pravica! Osebne vesti. Suplent na I. drž. gimn. v Ljubljani g. M a t. P o t o č n i k je imenovan provizor. glavnim učiteljem na učiteljišču v Mariboru. — Avskultant g. Roman Trstenjak v Mariboru je imenovan za pristava v Novemmestu. — Inženerjem v drž. stavb, službi na Primorskem je imenovan stavb, pristav g. S. Pipan. Uravnava Mirne. »Narodu« še vedno ne da pokoja Mirna. Sinoči poživlja g. dež. glavarja, naj prisili »Slovenca«, da pojasni resnico. Naš list izprva ni drugega poročal, nego resnico, in g. dež. glavar gotovo nima povoda, da bi si dal ukazovati od »Naroda«. Istina je, da je bil prvotni načrt površen in da je za uravnavo Mirne vsled krivde istega, ki je sestavljal proračun, zmanjkalo približno še 276.000 kron. Uravnava Mirne pa ni v nobeni nevarnosti, tudi dela se ne bodo ustavila, ker danes smo z v e d o I i i z n a j z a n e sl j i -v e j š e g a vira, da hoče poljedelsko ministerstvo na bodoči račun pokriti vse troške, ki bi bili še letos potrebni za uravnavo Mirne. Naravnost zloben pa je »Narodov« napad na g. dež. odbornika Povšeta. Njegova zasluga je v prvi vrsti, da država prispeva polovico vseh stroškov in da je sedaj na njegovo prošnjo g. vladni svetnik Markus izposloval na Dunaju predujem za deželo. Umrl je vpokojeni župnik rajhenburški g. Franc \Valter 11. sept. v Vidmu, previden s sv. zakramenti. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne v Rajhenburgu. Umrla je v zavodu sol. sester v Mariboru 6. sestra M. Kamila Boljko-vac, roj. 4 avg. 1877 pri Sv. Antonu v Slov. gor. — V Rojicah pri Gorici je umrla gdčna Franč. B 1 a ž i c a v dobi 17 let. 501etnico učiteljevanja praznuje prihodnjo nedeljo pri sv. Marjeti niže Ptuja g. nadučitelj J. Vobič. Njemu na čast se priredi posebna slavnost. Volivski shod v Čadramu. Katol. polit. nar. društvo »Sloga« ima prihodnjo nedeljo, 14. t. m. popoldne Bvoj občni zbor, potem bo pa drž. poslanec g. Zičkar poročal svojim volivcem. Z Bleda se nam poroča : V petek dno 12. septembra so prekopali grob gospe Marije pl. Battisti di San Giorgio, tašče eksc. barona Sch\vegel-na, ter jo s starega pokopališča v Gradu (Bled) prenesti na novo grajsko pokopališče v družbinsko rakev. Ranjko, umrlo 19. jul. 1883, je pokopal svoj čas g. vodja Tomo Zupan. Kdaj pač pričnejo na Bledu prekopavati staro pokopališče za temelj novi oerkvi ? Trdno so upali, da začno še letos zidati novo cerkev, a nimajo še v rokah stavbenega dovoljenja. Cerkev v ognju. Včeraj zjutraj okolu pete ure je jelo goreti ostrešje župne cerkve v Beli cerkvi. Prebivalci so ogenj udušili. streha je poškodovana. Is Litije se nam piše : V nedeljo dne 14. t. m. vrši se v korist pogorelcem vaBi Martinjak na vrtu gostilne pri »Fortuni« v Litiji velika ljudska veselica. Na vsporedu je: Koncert litijske godbe, srečolov, korian-doli korzo, lučanje serpentin, šaljiva pošta, spuščanje zrakoplova in v mraku umetni ogenj ter razsvetljava vrta z žarnicami. Pri-četek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. za osebo. Predplačila bo glede na dobrodelni namen hvaležno sprejmo. V slučaji neugodnega vremena vrši se veselica nedeljo pozneje. Moža otrovati je hotela, kot amo že javili, lOletna posestnica Marija Bizjak v Moravčah. Primešala je bolehnemu možu v mleko kapic od žveplenk in živega srebra. Prvikrat je mož to zmes ispil, drugič jo je pa zasačil pri pripravljanju pijače. Poklicani zdravnik dr. Premrov ga je rešil smrti. Preiskava je dognala resnico. Prijeli so ženo in njeno mater, h kateri je Bizjak pribežala. Zločinka jo je nameravala popihati v Ameriko, ker so našli pri nji večjo svoto de-narja. Kap zadela je v četrtek ponoči 60 letnega kleparja Jož. Kavsa na Placuti v Gorici. Dobili bo ga mrtvega v postelji. Utonil je 6letni sin kočarice Ivane Hren v Benečiji pri Trebnjem predvčera-njim, ko se je igral poleg Temenice. Nevarno gibanje v Trstu. Se nekaj o napadu na uredništvo lista »U Sole« nam je omeniti. »II bole« je izvedel, da so socialni demokratje v družbi z iredentovoi sklenili napasti v uredništvu »II Sole« osobje uredništva in tudi razdejati tiskarno. Vsled tega socialnodemokratičnega sklepa povabil jih jo včerajšnji »II Sole«, naj le pridejo, ker oni se ne boje nikogar, saj se znajo sami braniti z revolverji v roki. (Camber je sedaj v ječi, kjer mora presedeti večmesečno kazen.) Mnogo somišljenikov Camberjevih pričakovalo je včeraj ves dan ta nov napad. Tudi redarstvo je postavilo pe vseh oglih, kakor tudi pred tiskarno mnogo straž. Vso ulice okoli tiskarne bile so sinoči polne radovednega ljudstva. Vsak dan nam zna prinesti kako presenečenje. No, sinoči so ni izvršil nikak napad. Tudi danes nisem še nič slišal. One tri »II Solove« sotrudnike, ki so branili glavnega urednika v^uttin-a pred napadalci, so redarji danes gnali v zapor, in sicer so bili: korektor, urednik in reporter. Vsi trije so laški podaniki. Tudi trem odbornikom socialnodemokratičnega društva se je tako zgodilo, ker so ščuvali somišljenike na napad na tiskarno. Židje so tudi v tem slučaju na svojem mestu. Milo prosijo v svojih listih, naj redarstvo vendar enkrat uniči list »II Sole«, ker drugače bodo laški poslanci v državnem zboru grozno ropotali. Iredentarjem je avstrijska policija grozno smrdela, sedaj jo pa že kličejo na pomoč pred listom »II Sole«. Jih je pač živo prijel ! Ker sem že v drugi notici omenil list »Gazzettino«, povedati moram, da tiskajo ta židovsko - iredentovski smrad v tiskarni »Werk«. »II Sole« pa napada že od nekdaj lastnika tiskarne »Werka« in ga imenuje »Janez Vrh iz Gorenjih Ležeč«. Ker se pa tudi »Gazzettino« zaganja v list »11 Sole«, prinesel je poslednji poziv do vseh onih upnikov, katerim je »Janez Vrh« kaj dolžan, naj prinesejo v uredništvo »II Sole« vse tirjatve, katere jim v dvojni meri izplača uredništvo tega lista, da bo moglo na podlagi teh dolžnih pisem tožiti »Vrha« in ga spraviti v bankerot. — Danes zjutraj pa smo dobili sporočilo, da se ta afera še dalje razvija. Nakladaloi v svobodni luki — kakih 700 njih — stopili so v štrajk, zahtevajoči, da se radi teh dogodkov zaprti socialistični voditelji in agitatorji izpuste iz zapora. Go* vori so nadalje, da nameravajo socialistični voditelji provzročiti glavni štrajk v namerj da se zatre list »II Sole« in da so Camber izžene iz tržaškega mesta. Res, čudno je, kako se v socialističnih glavah razvija pojem — svobode 1 Druga slovenska umetniika razstava Slovenska upodabljajoča umetnost je do leta 1900. bila raztresena po vseh krajih: na Dunaju, v Monakovem, Parizu itd. so živeli slovenski umetniki in niti vedeli niso eden za druzega. Bati se je bilo, da Slovenci, ki smo napredovali skokoma v leposlovju in ki smo imeli že svoje glasbenike — da Slovenci kot taki nikdar ne bomo imeli svojih „lepih umetnosti". Uprav zato se je osnovalo v Ljubljani slovensko umetniško društvo, ki ima edino le čisto umetniške namene, ter si postavilo nalogo, da zbere vsaj včasih, o prilikah umetniških razstav, po svetu razkropljene umotvore domače Muze in jih pokaže narodu. Letos pokažemo torej že drugič svojcem in tujcem vspehe, ki si jih je priborila domača nadarjenost in pridnost. Druga slovenska umetniška razstava se otvori, ne kakor je bilo prvotno naznanjeno 15. t. m., ampak v soboto, 2 0. septembra, ker se je pokazalo, da jc to še najbolj prilično. Razstava bo v veliki zgornji dvorani ^Narodnega doma" in pa v stranskih prostorih, kajti prirediteljem je na tem, da se kolikor mogoče tudi na zunaj okusno in fino aranžira in da je tudi lokal primeren in lep. Letošnja razstava gotovo ne bo zaostajala za prvo razstavo 1. 1900 in vse, kar bo razstavljenega, bodo najnovejši umotvori slovenskega čopiča in dleta. Prijavilo se je dosedaj 181 umotvorov; deloma slik, skic ali kipov itd. Priprave se vrše zelo pridno in odbor ne štedi z denarjem ne s trudom in hoče pred vsem, da bo prireditev tudi impozantna. Upamo in mislimo, da, kakor se je zanimalo za prvo razstavo vse slovenstvo, da se ravno tako sedaj zdramijo rojaki po vsi Sloveniji in prihitevhram slovenskih modric. Ljubljanske novice. Vojaki v Trst. Belgijci bodo morali iti zopet v Trst. Danes po noči so dobili povelje, da morajo biti pripravljeni na pot V Trstu je zopet štrajk in je zopet pričakovati izgredov. Vlak za vojake stoji na južnem kolodvoru pripravljen in vojaki so v vojašnici pripravljeni odpotovati, samo čakajo še dotičnega povelja. Tudi iz Gorice je šlo vojaštvo v Trst. Mejnarodna panorama prične prihodnjo nedeljo zopet z rednimi predstavami. V prvem tednu do 20. t. m. pridejo na vrsto prizori iz Kranjske, posebno Ljubljana in Kamnik. Na teh slikah se bodo obiskovalci lahko prepričali o res naravni reprodukciji razstavljenih predmetov. V naslednjih tednih sledo prizori iz Dalmacije in Grške. Vstopnina je kot doslej za odrasle 40 v, za vojake, dijake in otroke pa polovico ; za dijake pa, ki korporativno pod vod stvom svoj h učiteljev posetijo razstavo in katerim taki obiski brezdvomno mnogo koristijo, je znižana vstopnina na 10 h za osebo. Panorama je odprta vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer in bo nahaja, kakor doslej, na Pogačarjevem trgu. Z doma pobegnil je E^gen Panzer iz Zngreba in jo prišel za cirkusom v Ljubljano, kjer je nekje v družbi umetnic veselo živel, ker pa mu je zmanjkalo denarja, so ga poslali domov. Na Tomanovi njivi na ljubljanskem polju je naletela delavka Marija Trojer iz Most na možkega in žensko, ki sta kradla krompir. Trojer ju je posvarila, za kar pa sta ju tat in tatica vrgla na tla in pretepla, potem pa zbežala. Ponesrečen deček. Včeraj popoludne je v Korunovih ulicah 3 leta in 8 mesecev stari deček Ivan Skerle, sin strojevodja na državni železnici Franceta Škerleta ponesrečil. Igral se je pri neki na pod pri-slonjeni trugi za pesek, katera se je na njega podrla in ga na glavi težko poškodovala. Vlila se mu je bila takoj kri iz ust in ušes. Voz prevrnil se je danes dopoludne na RimBki cesti, ter se je zlomila os. Voz je bil obtovorjen z opeko. Voznik je bil hlapec J. Pire iz Šiške. Farbar prijet. Ivan Jerič iz Trebnjega se klati vedno po okolici in »1'arba« ljudi. Pripoveduje jim razne storijo in kaže razne »kunststikelce«. Največ pa mu neoo to, da prodaja nevednim ljudem prstane iz medi kot zlate. Marsikoga je že opeharil, pa tudi kaznovan je bil že ziradi tega, a prodaje prstanov le ne opusti, ker si s tem mnogo prislepari. Prstan, ki je vreden 20 h., proda za 20 kron, pa še tudi za več. Jorič prepo tuje Kranjsko, Štajersko in Goriško, ne dela nič, vsejedno pa dobro živi. Včeraj ga je ljubljanska policija prijela in dala pod ključ. Tudi v L;ubljani se je produciral, pa ni imel sreče. Iz dobre v slabo voljo. Marija Pance in Ivana Iglič, obe postrežnici na Kongresnem trgu št. G, sta prišli včeraj popoludne nekaj dobre volje domov, kmalu pa sta se sporekli in začeli druga drugi razne stvari predba civati in beseda je dala besedo in zaušnica pa zaušnico. Ivana Iglič je pobrala staro metlo in z isto naklestila svojo nasprotnico, kolikor so jej moči dale in ko sta se spoprijeli, je še zakadila svoje zobe v ramo in jo prav dobro vgriznila. Razume se, da sta se ženski tudi opraskali in da sta šli vsaka po svoj »Testat." Izpred sodišča. Ferjančičevo nadsvetnifitvo pred — ljubljansko sodnijo. Včeraj se je pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem porotna obravnava, o ka teri smo že včeraj prinesli nekaj notic. Sodnemu dvoru je predsedoval g. sodni svetnik Fon, votanta sta gg. Etsner in Hau-1'len. Obtoženca zagovarja dr. Brejc, zasebnega tožitelja zastopa dr. Trillor. Dr. Tavčar jo hodil semtertje v dvorano, da je »nadziral«, če je vse v redu. Takoj v začetku obravnave predlaga g. dr. Brejc, naj se vsa obravnava preloži na poznejši čas in utemeljuje svoj predlog: Pred nedavnim časom je stavil kot zagovornik obtožencev višjemu sodnemu dvoru v Gradcu predlog, da se premesti obravnava s ozirom na to, da so sedanji sodniki kolegi zasebnega tožitelja in imajo kot taki napram tožitelju težko stališče, na kar pa do sedaj še ni dobil odgovora. Dalje še ni rešena pritožba proti temu, da se je napovedala obravnava na današnji dan. Dr. T r i 11 e r se upira proti pritožbi. Sodni dvor pa obvesti na to dr. Brejc«, da je na dotične predloge došel odgovor od višjega sodišča v Gradcu, in mu predloži dotične akte. Nato se prebere obtožnic*. Iz nje posnamemo, da se čuti dr. Ferjančič v nevarnosti radi članka »Uradna Laibacher-Zeitung na begu pred resnico« in sicer radi popravka, ki ga je resnicoljubna »Laibacher-Zeitung« vrgla v kod. Razburilo ga je najbrže najbolj to dejstvo, da v popravku dr. Šusteršič popravlja neresnično poročilo »Lsi-baoher-Zeitung« in pove, kaj je v resnici v dež. zboru rekel dr. Ferjančiču: »da je ta kradel denar iz žepa davkoplačevalcev« in »da je priberačil sodno nadsvetniško čast«. Ko se prebere obtožnica, pride gospodu T r i 1 1 e r j u na misel, naj se prebere dr. Brejčeva pritožba na višje sodišče v Gradcu in odlok tega sodišča o tej zadevi. Sodni dvor ugodi temu predlogu. V pritožbi je navedeno, da je po § 28 tisk. zakona dovoljeno prinašati objektivna poročila o dogodkih, ki so so vršili v državnih in deželnih zborih in da se radi teh poročil no sme citirati uredništvo pred sodišče. Višje sodišče je to odklonilo, ker ne smatra dotičnega članka kot samo poročilo o deželno-zborskih dogodkih. Gosp. predsednik Fon vpraša gospoda Rakovca, se li čuti krivega. Gosp. Rakovec pravi, da rokopisa ni bral, ker ga je dobil od g. dr. Šusteršiča, in teh rokopisov načelno ne bere, ker se zanese na g. dr. Šusteršiča. Vrhutega mu je bilo rečeno, da se taki rokopisi ne smejo popravljati. Specijelno tega rokopisa ni pregledal, ker je bil obveščen po telefonu, da ga mu pošilja g. dr. Šusteršič. Na vprašanje, ali je dob 1 gosp. Lampe ta rokopis v roke, odgovori odločno, dane. G dr. L a m p e izpove, da je on izdajatelj »slovonca« in ima odgovornost zato, da ves aparat pri listu redno funkcionira. ZiS posamezne članke v listu ni odgovoren in jih tudi vseh ne prebira. Glede inkriminiranega članka izpove, da ga je videl šele v listu tiskanega, a ga je natančneje pregledal šele, ko ga je opozorila nanj obtožnica. Priča I. Š t e f e izpove, da je dotični članek prinesel sluga dr. Šusteršičev v zaprti kuverti. G. Lampeta še v uredništvu ni bilo. Ali je članek g. Rakovec prebral, ne ve. Rakovec je imel veliko druzega opravila. Nalog je, da se dr. Šusteršičeve članke sprejema, ne da bi se jih popravljalo, zato se jih ne pregleda, ker se je zagotovilo, da so pisani tako, da je v njih reBnica in da se na pošten način list ne more radi njih obsoditi. Dr. Lampe po več dni še v vred« ništvo ne pride. Kaj pride v list, določajo tudi drugi. Priča g. kanonik Kalan izpove, da so prišli tudi tisti čas, ko je bil on pri »Slo: vencu«, članki brez njegove vednosti v list, in da on zdaj ne ve, koliko prebira dr. Lampe rokopise, ktr ni v zvezi z listom. Pač pa ima dr. L*mpe mnogo drugih opravkov; zlasti kot urednik »Dom in Sveta« ima toliko opravila, da mu ni mogoče či-tati vsega, kar pride v »Slovenca«. Dr. Brejc predlaga, da se zasliši kot priča sluga »Ljudske posojilnice« Josip Jonke, ki je prinesel dotični članek v »Slovenčevo« uredništvo, in ki bo izrecno potrdil, da ga dr. Lampetu ni izročil. Zagovornik nastopa dokaz resnice in trdi, da je res, da je Ferjančič zlorabil državnozborski mandat, da si je pridobil nadsvetniško službo »cxtra statum« in tudi o tem in o nekaterih okolnostih glede trditve, da on denar iz žepa davkoplačevalcev krade. Predlsga priče: Ferjančičevega predstojnika grofa Gleispacha, ki je Ferjančiču dejal, da iz Blužbenih ozirov ne bo imenovan, poslanca R o b i č a , kateremu je Ferjančič to tožil in kateremu jo rekel, da nima nobenega upanja iz službenih ozirov avanzirati. Poslanec Robič je \idel, predno je izšla uradna »Wiener Zeitung«, ki je prinesla imenovanja, da je stopil k Ferjančiču ministerski predsednik dr. Korber in mu čestital na imenovanju. Is tega so sklepali poslanci, da sta Ferjančič in Korber nekaj mej seboj imela, kajti navadno ima K8r-bor kaj več opraviti, nego brigati se za to, ako bo kdo imenovan ali ne. Zagovornik predlaga kot priče ministerskega predsednika dr. Korberja, ju-stičnega ministra SpensBoo-d e n a , češkega ministra R e t e k a , ki se posebno briga za imenovanja slovanskih uradnikov, dalje dvornega svetnika S i e g -h a r t a , ki je KOrberjeva desna roka. Vse te priče naj se zaslišijo v dokaz, da si je Ferjančič od njih službo sodnega nadsvet-nika priberačil, da jo okrog njih hodil, nadlegoval jih za I 1 I i avanzement, skliceval se na to, da je načelnik justifinega odseka v državnem zboru, da je bil svoj čas prvi podpredsednik državne zbornice, da ga je cesar odlikoval z redom železne krone tretje vrste, in ae skliceval na to, da je v državnem zboru že neki poslanec avanziral na tak način. Dr. Brejc predlaga dalje še, da se zaslišijo kot priče dr. Tavčar, Plantan, Gabriček o tem, da jim je Ferjančič svoje bridkosti to žil, da namreč nima upanja, da bi iz službenih ozirov avanziral. ZasliSita naj se kot priči poal. P o v ž e in Pogačnik, ki bodeta potrdila, da ee je v državnem zboru splošno sodilo, da je Ferjančič napravil politično kupčijo, in so to sklepali iz tega, da je v nasprotju z drugimi jugoslovanskimi poslanci glasoval za dispozicij s k i fond. Zato sta imenovana gospoda poslanca takrat klicala Ferjančiču: »Bravo, Oberlandesgerichtsrath!« Zisliši naj se kot priča urednik dunajske »Reichs\vehr« K u r z. »Reichswehr« je prinesla isti popravek, kakeršen je bil namenjen »Laibacher Zeitung«, a dr. Ferjančič »R e i c h s w e h r« še ni tožil na Dunaju, kjer ga bolje poznajo, kot v Ljubljani. Predlaga dalje kot priče predsednika deželnega sodišča gospoda devičnika, podpredsednika g. Pajka in vse svetni k e tega sodišča o tem, da dr. Ferjančič zadnja leta, odkar jc poslanec, ni toliko v uradu delal, kakor kak drug uradnik, in da z ozirom na svoje uradno poslovanje ni imel upanja, da bi iz službenih ozirov avanziral. Te priče bi potrdile, da je •vsled imenovanja dr. Ferjančiča v očigled njegove nedelavnosti v sodnih krogih zavladalo splošno ogorčenje in da je to imenovanje pripisati edino le političnim spletkam. Gospod predsed nik deželnega sodišča L e v i č n i k bi potrdil, da je nekoč svoječasni predstojnik dr. Ferjančičev gospod Galle pozval Ferjančiča v parlamentarnih počitnicah na delo v urad, da se je Ferjančič na to za par dni kar odstranil iz Ljubljane, in ko jo prišel nazaj k gospodu Galletu, mu jo pokazal od juatič-nega ministra odlok, s katerim se mu daje — dopust. Ferjančič je porabil to odsotnost iz Ljubljane, da je šel k justičnemu ministru in si tudi med parlamentarnimi počitnicami preskrbel dopust. Dr. Trii le r se upira vsem dokazom, pravi, da te dokaze ni smatrati resnimi, to vse mu jo irevelantno. Ako jo to res, kar trdi zagovornik, bi se bili vsi ministri ko rumpirali na ljubo Ferjančiču. Ferjančič je po svojem prepričanja glasoval za dispozi-cijski fond. Dr. Brejo: Vse, kar mi predlagamo, se zdi nasprotni stranki smešno. Ako je res tako smešno, zakaj se ne pusti, da bc res osmešimo? Ča ni res, kar trdimo, potem bi bila satisfakcija zh Ferjančiča tem večja, ako se priče zaslišijo; če je pa to res, kar trdimo, potem je pa le mogoče, da se je Ferjančič na svoje javne funkcije skliceval in tako več storil za svojo osebno korist, kot pa se strinja z dolžnostjo državnega poslanca, ko je kot tak prosil za svojo osebo, dočim bi moral delati le za svoje volivce. Tako je mogoče, da je zlorabil svojo moč. Če je tudi posvetovalna zbornica odbila te dokaze, vendar naj se danes dopuste, ker le če se dokazi dopuste, je mogoče kontrolirati, ali so naše trditve resnične ali ne. Skliceval se je Ferjančič pri svoji zasebni zadevi na funkcije, ki bi jih ne imel, ako bi ne bil državni poslanec. Ako bi ne bil poslanec, bi ne bil mogel tega doseči na tak način. Brez dopuščanja teb dokazov je vsako dokazovanje nemogoče. Dr. T r i 11 e r pravi, da bi po statusu moral Ferjančič itak avanzirati. Dr. Brejc: Tudi ta dokaz sprejmemo, to ravno dokazuje, da so ga že enkrat prezrli, ko so drugi avanzirali. Preterira se veliko sodnikov kljub njihovih službenih let, a vsi no morejo delati potem takih vizit, kot dr. Ferjančič. Sodni dvor so je na to posvetoval in odklonil vse dokaze, češ, „ako kdo prosi, še ne berači!" Zagovornik dr. Brejc takoj naznani ničnostno pritožbo radi odklonitve dokazov, pa tudi o tem, da je sodni dvor sam o sebi sodil, ali pride pričat ali ne. Na to so so stavila porotnikom vprašanja o krivdi obtožencev. Dr. Brejc vpraša, zakaj se ni stavilo tudi vprašanje, ali sta obtoženca dognala dokazresnice? Na to se gre sodni dvor zopet posvetovat. Opetovano se odpro vrata posvetovalnice in zapiBnikar odnese s časoma v posvetovalnico vse knjige, ki so bile na mizi sodnega dvora. Dr. Brejc: »Ali potrebujete še kakih knjig?« Sodni dvor se čez pol ure zopet prikaže v dvorani in predsednik g. Fon pove, d« se stavita porotnikom tudi vprašanji, ali sta obtoženca dognala dokaz resnice, k i a e jima, kakor zgoraj omenjeno, n i d o p u s t i I. * » * Popoludne ob 4. uri se je obravnava zopet nadaljevala. Prišel je prvi na vrsto zastopnik zasebnega obtožitelja dr. Tri 1-ler, ki pravi, da se v teh težkih političnih časih »noče spuščati v inkriminacije«. (Seveda !) Nato zakliče »Slovenčevemu« uredništvu: »Pred pragom zasebnega življenja se mora povesiti politični meč! Zastopnik zasebnega tožitelja bb obrne proti zagovarjanju in dokazovanju gosp. dr. Brejca. Njemu dotična notica ni reprodukcija dogodkov v deželnem zboru, in sicer zato ne, ker je prišla 10 dnij prepozno. (»Slov. Narod« je pa imel pravico, cele tedne in mesece „poročati" in napadati naše katoliške poslance. Tako je!) (Op. poroč) Da sa je hotelo podati dokaz resnice, — kateri se je pa od sodnega dvora zavrnil — to imenuje g. dr. Triller „drznosl", »nizkoto". (Tako so govori, ako se nastopi dokaz resnice od Btrani klerikalcev.) Nato je g. zastopnik premišljeval, ali so sme imenovati beračenje, Ce je g Ferjančič naredil vse korake, ki so mu bili na razpolago. Njemu sa zdi, da se ne sme govoriti o be račenju, če se tudi vse dokaže, kar sta gg. obtoženca predlagala. Koncem govora patetično apelira na gg. porotnike, naj zakličejo danes: „Do sem naj sega polemika in ne dalje!" Dr. Brejc pravi, da si bomo zapomnili besede dr. Trillerjeve : »Pred pragom zasebnega življenja naj se pobesi meč«, še bolj pa one, da je »grdo izza poslaniške imuniteta koga blatiti«. To naj zakliče dr. Triller liberalni stranki. Pravi, da se ne bo lovil za fraze, ampak da se bo držal stvari same. Razloček je med objektivno in subjektivno krivdo. Ako kdo udari s kamnom svojega bližnjega, je tukaj objektivna krivda, vendar pa ni izključeno, da bi bil tukaj zmiraj dotični tudi še subjektivno kriv, ker je lahko mogoče, da mu je le slučajno n. pr. ušel kamen, ne hoteč koga zadeti. Gosp. zagovornik vpraša, zakaj je tukaj g. Fer-j a n č i č zgrabil samo dva nedolžna, ki nista imela pri stvari nič opraviti in zakaj ne toži gosp. dr. Š u a t e r š i č a , saj je naravno, da bi mu državna zbornica pri sedanjih razmerah takoj izročila g. dr. Sušter-šiča. A on ne mara seči tjekaj, kjer je subjektivna krivda. Nato podaje precizno in premišljeno dokaz za dokazom, ki govore, da nista imela gg. obtoženca manuskripta v rokah. Ona priča, katero je navedel v dokaz resnice, bi pod prisego potrdila, da ni dala tega rokopisa v roke gosp. L»,mpetu, ampak v roke gosp. Stefetu. In ta dokaz seje zavrnil. Ako se sodnemu dvoru čudno zdi, da bi mogel odgovorni urednik kak spis spregledati ali pa dati neprebranega v tiskarno, je to čisto verojetno. Poglejmo le v uredništvo »Slov. Niroda«! Tu je urednik gesp. dr. T a v č a r , ki je pa kot državni poslanec večkrat na Dunaju. Kako mu je mo goče pregledati vse do pičice, kaj da stoji v »Narodu«, predno prileze na dan, ko ga vidi šele en dan pozneje. Popolnoma verjetno je dalje, da ee ravno ta dopis, ki jo prišel iz pisarne dr. SusteršiČeve, ni prebral. Ponudil je dokez zato po gosp. Jon-ke-ju, a dokaz so mu odklonili. Naravno je, da gosp. Rakovec ni bral rokopisa, ker je on z delom preobložen. Nato preide na dokaz resnice, katerega sta obtoženca ponu dila radi trditev napram g. Ferjančiču, k i seje pa zavrnilo. Čudno je, da so je Ferjančič pri svojih posetih ravno na to opiral, da je poslanec, bivši državnozbornični podpredsednik, da si je pridobil red, da je predsednik parlamentarnega justičnega odseka itd. G. Gleisbach je izrccno zatrdil, da iz službenih ozirov nima upanja na avansement. To je popolnoma umevno, kar lahko dokaže, da ni naredil g. Ferjančič niti toliko dela kot najnavadnejši juridični uradnik. Očividno je, da se brez svojih »posetov« ne bi bil gosp. Ferjančič nikoli povzdignil do sodne nad-svetniške časti extra statum. On je avanziral kot politična oseba. G. R a k o v e c na to razloži v pojas-njenje zastopnikove trditve, da je moral spis brati, ker je bil na njegovo mizo položen, porotnikom, da se rokopisi, kateri so namenjeni naravnost v tiskarno, polagajo na nje govo mizo, odkoder jih vzame Bluga in ponese v tiskarno; kar jo na tem kupu, to je že končano in zrelo za tisek in zato on tega ne pregleduje. Umevno je torej, da on tega rokopisa ni bral. Gospod dr. Lampe pravi, da je od vaeh stranij preobložen, da bi mogel vse to narediti in pregledati, kar zahteva sodni dvor od njega. On je pri »Dom in Svetu«, mora študirati znanstvene knjige, je tajnik pri raznih društvih, tako pri »Obrambnem društvu«, ki je pred par dnevi razposlalo že 1600 obvestil o osebnih napadih liberalnih listov, ki ao bili namočeni v najhujši strup. In najOBtudnojši in najgrši osebni napadi prihajajo od »Slov. Naroda«. In za vbb te napade nismo tožili, ker obrekovalce krije neprodirni plašč imunitete. Vsem je znano, da je dr. Šusteršič spisal omenjeni članek in da zdaj po celi deželi na javnih shodih to pripoveduje, kar je pisal v »Slovencu«. Dr. Ferjančič ima kot poslanec svobodo, da z istim orožjem zavrača dr. Šusteršiča. Naj obračuna ž njim, ne pa s menoj, ki dr. Ferjančiča niti osebno ne poznam. Kar se pa tiče predbacivanja »beračenja«, potrjuje to vse zadržanje dr. FerjanČiČevo v državnem zboru. Na shodu v Postojni je dr. Tavčar agitiral za Ferjančiča b tem, da morajo priti na Dunaj možje, ki bodo kazali ministrom »na kveder šivane čevlje«. Dr. Ferjančič pride na Dunaj in — je nakrat ves vladen. Vladi na ljubo je govoril celo za davek na ▼ožne listke, ki je v občutno škodo njegovim volivcem ob južni železnioi, ker jim bo podražil že itak visoke tarifa. Kar se pa tiče dopisov v »Slovencu« sploh, morajo imeti porotniki pred očmi, da so večinoma obrambni dopisi mož, ki so od nasprotnikov kruto žaljeni na svoji časti. Kar se tiče mojega delovanja, spoznate lahko iz mojih predavanj in spisov, da imam jaz povsod namen, ljudstvo izobraževati in mu koristiti. G. dr. TriHer trdi, da dr. Ferjančič zato ni tožil Subtaršiča, ker jo ta immun in bi stvar že v treh mesecih zastarela. A dobiti od državnega in deželnega zbora izročitev v 3 mesecih je nemogoče. Dr. Triller pravi, da je dr. Lampe dejal, da če bi bil bral inkriminirani spis, bi ga ne dal v tiskarno To je dokaz, da je šefreda-kter. Ako ima kes, bi ga moral prej pokazati. Dr. Brejc zavrača to trditev in pravi, da bi ta stvar zastarela šele čez eno leto. Deželnozborake imunitete sedaj splohni, ker ni dežel, zbora. Popolnoma umevno je, da obtoženca nista pregledala spisa, ker dasi jc dr. Šusteršič že dolgo časa sotrudnik »Slovenca", je vendar ta slučaj prvi, da se ima sodišče baviti ž njim. Pri nasprotnikih bi nič ne koristili, ako bi tudi dr. Lsmpe v »Slovencu« prej nastopil pot poravnave. To smo videli pri žonsk^m telovadnem društvu, ki je tožilo, dasi je „S!ovenec" takoj prinesel izjavo, da je stvar pomotoma prišla v „Slovenca". Da je dr Lampe dejal, da bi spis čital, ako bi ga videl, je le dokaz, da, ker ga ni videl, tudi zanj odgovoren ni. Predsednik sodnega dvora je podal v enournem govoru svoj resume. Liberalni jdvetniki so mej tem reBumejem si zadaj šepetali: »Izboren predsednik!« Predsednik je dojal, da naj si porotniki pogledajo cel članek, kakor jo tiskan, k čemur jo g. dr. Brejc zahteval, da se ta pravniški pouk sprejme v zapisnik in to zaradi tega, ker bo ta pouk ne strinja e pravniškim položajem, kajti inkriminiran ni bil cel članek, marveč zasebni obtož;talj jo sprejel v za tožbo le one stavke, ltoje je govoril dr. Šusteršič v deželnem zboru. Dr. Brejc je zahteval šo dalje protokoliranje pravniškega pouka, a predsednik se je tamu protivil. Omenjati končno moramo, da je pred aednik sam pripozna), da sodni uradniki nimajo pragmatike, in sicer avanzirajo po vrsti, ako so pa to ne zgodi, se na zakon ne more sklicovati. (Na kaj se je torej skli ceval dr. Ferjančič? Ali more tako postopati drug uradnik, kini poslanec?) (Op. por.) Porotniki so odšli na to v svojo posvetovalnico. Porotniki so bili: M a r c J o ž e 1 , posest, v Planini ; P e v c Franc, tovar. in posest, v Za-jelšah; Dragatin Ferdinand, prodajalec glasovirov v Ljubljani; S 1 o v š a Anton, mesar in posest, v Ljubljani; Pecher Konrad, trgov, v Ljubljani; K o r d i n Adolf, trgovec v Ljubljani; Anton de Schiava, posest, in trgov, v Cirknici; Globotschnigg Anton, posest., izdelal, kos in gostilničar v Tržiču; Topolavec Franc, posest, in gOBtil. v Ljubljani; Orešok Franc, trgov, v Ljubljani; Stare Ferdinand, c. kr. okr. sod, v pok. v L ubljani in Sušnik Lovrenc, pek v Škofji Loki. Porotniki so izbrali prvomestnikom sodnika Ferdinanda Stareta, ki je, kakor znano, šel s svojega gorenjskega slu žbovanja v pokoj. Porotniki so glede R a k o v c a potrdili glavna vprašanja z 8 proti 4 glasovom, glede dr. L a m p e t a pa enoglasno. Izrekli so se tudi, da ne Bmatrajo dokaza resnice za doprimS snega. Sodišče je obsodilo vsled tega g. Rakovca na 1 mesec zapora, dr. Limpeta na 6 mesccav zapora. Liberalci so sedaj vesele po Ljubljani. Oni smatrajo, da so a tam, da so posadili izdajatelja nagega lista in odg. urednika na zatožno klop, zopet storili »veliko delo«. To je tudi vse njihovo delo zadnjega časa. Ako se radi tega vesele, prosto jim! Dr. Lampe in Rakovec sta obsojena, koliko jo pa pridobil dr. Ferjančič, ki se je po svojem zastopniku protivil dokazu resnice? Dokaz resnice so jim ni dopustil. Dr. Brejc je pa takoj naznanil ničnostno pritožbo. (Telovadno društvo „Sokol v Šiški" vabi k prvemu občnemu zboru v nedeljo dne 14. septembra 1902 ob 10. uri zjutraj v telovadnici h. št. 62 v Spodnji Šiški. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročila o delovanju osnovalnega odbora, o gospodarskem in financijalnem stanju društva „SokoIa". 2. Volitev odbora: skupno 7 odbornikov: a) starosta, b) vaditeljskega načelnika, c) 5 odbornikov. (Po § 10. društ. pravil morajo biti 3 odborniki tudi člani čitalničnega odbora.) 3. Določitev članarine za letne in ustanovne ude, ter uplačevanje doneskov. 4. Posamezni predlogi in nasveti. (Društva avstr. železničnih uradnikov skupina v Ljubljani) priredi prih. soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti izvanredni društveni shod. Na dnevnem redu je jako važno stanovsko vprašanje. Zastopano bode na shodu društveno vodstvo z Dunaja in razne skupine odpošljejo na shod Bvoje delegate. Odbor prosi kolege državne in južne železnice tem potom, da se v najobilnejem številu udeleže prevažnega zborovanja. (Zahvala.) Podpisani odbor »Slov. pevskega društva« v Ptuji izreka tem potom najiskrenejso zahvalo vsem čast. gdč. pevkam in gg. pevcem, ki so se udeležili dne 7. septembra 1902 slavnosti »Slov. pevskega društva« v Ptuji in sodelovali pri koncertu, dalje g. Fr. Koron-u, ki je z izredno spretnostjo vodil veliki pevski zbor in celjsko narodno godbo pri glavni vaji, kakor tudi pri koncertu samem; slavnim pevskim društvom, in sicer : celjskemu, »Maribor« in ljutomerskemu in slavnemu kvartetu, ki so pripomogli s posebnimi pesmimi, da je slavnost tako sijajno vspela ; nadalje vsem čast. gg. poverjenikom »Slov. pevskega društva«, ki so drago volje pospeševali društveni smoter v svojih krogih ; prečast. g. o. A'fonzu Svel, gvardijanu oo. minoritov, ki je blagohotno prepustil dvor minoritakega samostana zi to slavnost ; slavni »Čitalnici« v Ptuji, ki j prepustila prostore v „Narodnem domu" za zborovanje društva in za vso druge točke vršeče sa pri toj veselici, ter preskrbela postrežbo mnogim gostom ; nadalje vsem čast. članom društva in gostom, prečast. duhovščini, vsemu posvetnemu razumništvu, Bploh vsem udeležencem slavnosti; konečno vsom časnikom, ki so nas podpirali s pripravljanjem raznih dopisov in vabil ter prosi, da tudi v bodoče podpirajo društvo po svojih močeh in pripomorejo, da se bode društvo zopet krepko razvijalo in napredovalo v po-vzdigo slovenske in slovansko pesmi. — Za odbor »Slov. pevskega drufitva« v Ptuji: Zupančič, predsednik. Telefonska In brzojavna poročila. Trst, 12. sept. (C. C ) Vsled stavke delavcev v luki se je pomnožila tukajšnja garnizija z dvema bataljonoma iz Gorice. Od onih, ki so jih prijeli minule dni, so izpustili na svobodo tri osebe. Zagreb, 12. sept. Brata Hinka Si-rovatke Ivana S i r o v a t k o, ki je zastopal hrvaško delavstvo na sestanku „Slovenske kršč. socijalne zveze" v Ljubljani, je policija, ko se je vrnil v Zagreb, prijela in ga zaprla, najbrže zaradi zagrebških demonstracij. Nihče ne more ž njim govoriti. Zagreb, 12. septembra. Persič in Hinko vSirovatka sta po končani razpravi izročena sodišču. Aretiran je maturant Tkalčič. Sasvar, 12. sept. (C. B.) Cesar je došel danes zjutraj v spremstvu nemškega prestolonaslednika na manever-sko polje. Dunaj, 12. sept. Čuje se, da se nadvojvoda Fran Ferdinand radi dogodkov v Albaniji namerava preseliti v Dubrovnik. (Jradec, 12. septembra. Danes zjutraj umrl je tu po dolgi, mučni bolezni vladni svetnik dr. U n t e r 1 u g a u e r, rojen Novomeščan, ki ima velike zasluge za ureditev sanitete v Bosni. Varšava, 12. sept. V Vladislavu je zgorelo 300 hiš. Itannover, 12. sept. Dežel, banka je zgubila več kot polovico svojega akcijskega kapitala in je nastopila pot likvidacije. Haag, 12. sept. Minister Kuyper je vrnil burskim delegatom obisk. Meteorologiftno poročilo. Vktin« nad morjem S06-2 m, irednji iračni tlak 796*0 m» J Cu Of»- levanja Stanj* t&ra-mptra Temperatur, po C.laiju Val»ri NeVo 0! fl 9 iveft. 734-6 ~*"I8-8 l>rezrtr. jasno H lt 7. zjutr. 2. popol. 782 6 731-3 16-1 26 0 sl. jvzh. p. m. jiab. del. obl pol obl. Srednja vCerajlnja temperatura 20 0*, normale: 16 5*. Dunajska borza dni 12. septembra. Bknpni državni dolg v notah.....101'16 Skupni drtavni dolg t »rebra.....101'— Avit-ijska zlata renta 4*......121 45 Avstrijska kronska renta 4*.....100 30 Ogerska ilata renta 4*.......120 86 Ogerska kronska renta K t......9825 Avstro-ogerske bančne delnic«, 600 gld. . 16 02 Kreditne delnice, 160 gld.......691-50 London visU......................239 60 Merniki dri. bankovci xa 100 nem drf.velj. 117- - 10 mark........................23 41 80 frankov (napoleondor)......19-06 Italijanski bankovci... '.....94-86 C kr. cekini...........11 28 Lak za Šolske table, non plus ultra, omogoči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL V ljub I Jani, Frančiškanske ulice. 524 21 11—4 Vnanja naroČila proti povzetju. Dijaki = ali gospodičine sprejmd se 953 6—6 v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in brano. V Ljubljani, Glavni trg St. 26, I. nadstropje J£ Radi družinskih razmer prodš, se prostovoljno, J& posestvo v Hrastniku, v prijaznem kraju. Obsega 24 mernikov posetve, gozd ob-raščen z borom in bukvami; travnik in potrebna gospodarska poslopja. 1063 5—1 Več se poizvč pri Ivan Mal-u v Pečah, p. Vače. Koj jo 10,6 /Aufoscope? Kdor ima kako telesno napako, obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktiško izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih K. piofrowski bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 77 12-9 Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. 1061 5-2 Poštna upravifeljica želi svoje dosedanje mesto spremeniti. Cenjene ponudbe naj se blagovoljno pošljejo upravništvu „Slo-venca1' do 20. t. m. 'S 7)C K nj i g ar na Kleinmayr-ja 4 Bamberg-a 1067 6-1 v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2 priporoča svojo popolno zalogo : vseh v tukajšnjih in vnanjih uciliščih uvedenih Knjig v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po znižanih cenah. Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. Tgje Št. 28.553 Razglas. 1045 3-3 V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 drž. zak.) se daje na znanje, da bo prvotni imenik porotnikov za 1.1903 0(1 sobote, 6. dne septembra (lo sobote, 13. dne septembra 1.1. v pisarni magistratnega tajnika E. Laha na vpogled razgrnjen ter da ga v tem času v uradnih urah vsakdo lahko pregleda in naznani proti njegovi seBtavi svoj ugovor. Porotniškega posla so po § 4 omenjenega zakona oproščeni: 1. tisti, ki so ie prestopili 60. leto, za vedno; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čaB zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebo v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocel-niki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zadnje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotniškem razdobji kot glavni ali na-mestni porotnik zadostil, do konca prihodnjega koledarskega leta. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, Sričar S cfllejač JSjuBljana, t&rešernove ulice št. 9 priporočata svojo za priRodnjo sezono popolnoma na novo sortirano zalogo o61qR za gospode in čečRe površnikov /«RaveloRov poseBno praRiicne