f IZVESTJA muzejskega društva za Kranjsko. Uredil .A.ntoii K oblar, društveni tajnik. Izdalo in založilo »Muzejsko društvo za Kranjsko«. Letnik YII. V Ljubljani 1897. Natisnil A. Klein & Comp. KAZALO. Razprave. Stran Baron Žiga Josip Novak. Fr. Komatar ..... 1 Potresi na Kranjskem in Goriškem I. 1896. Ferdinand Seid/ . 9 Regest] in drobtinice iz grajskega arhiva v Smledniku. VI. Leveč 28 Gorski zakon in gorske pravde. /. Vrhovec . . 37, 69, 101, 145 Paberki iz admontskega arhiva. Fr, Smid..... 42 Kara Smartin pred Kranjem v 17. stoletju. Fr, Pokom . . 50 Donesek k zgodovini Opatije. A. Koblar.....'60 Beieike O nekaterih cerkvah v kočevskem dekanatu. V. S/esta 77 Loško gospostvo I. 1630. Dr. Fr, Kos ... 80, 123, 159, 185 Iz domače zgodovine. (Doba od 843—867) Dr. Fr. Kos 110, 133^ 165 ('rtiče 0 nekdanjih slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji. — Milan Pa/i........152, 177 Mali zapiski. Uradna slovenščina iz 1.18)1......., 34 Rokopisna bolniška knjižica. Janko liarll: ..... 85 Rimsko grobišče pri Medvodah....... 36 Slovenska prisega iz 1. 1700. VI. Leveč..... 65 Nova knjiga o Slovanih. /. Kunšič...... 66 Nova knjiga o Slovencih. A'....... . 68 Imenoslovni paberki. Ivan Ktmht...... 97 Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Kadolica. — r. . . 130 Važna češka knjiga. /. K....... . 131 Očcnaš za Francozu Ivan Kunšič...... 131 Lin Paar Kapellen bei Bischollaak in Krain VI. Leveč . . 162 Kabuka v Ljubljani 1 1645. V. Slcsia..... 162 Silcrtabor. .S' A'. .......... 204 Stroški za bulo, s katero je bil Sigismund Lamberger imenovan za ljubljanskega škofa. Dr. Fr. Kos..... 205 IZVESTJA Muzejskega društva za Kranjsko. <► i .......... i •"• Letnik VII. ia(.)7. Sešitek i. - *r 1805. L. S. (trobita m. /.. Obcrlicutiiaut, als Zeuge. L. S. (ircll m. /., I lf>lmanu. L. S. Kratoehwillm. /.. Ohl. L. S. Kgloffsteiu m. /., Fähnrich. L. S. (Jnaljinger m. /., Fähnrich. L. S. Max (iraf d' Orsoy m- /Licu!., als Zeugt. L. S. Langen m. /., Lieul. /.uvraned Feldwäbl m. />. Anton Wagner m. /., Corp. Franz Jos. Mayer m. /.. G/tr. Johannes Abele C, eine in er, m. /. Alexandre Fromager m /., Feldob. Ludwig d' Ftn/ue" mi. /., Feldvebl ") Arhiv reila Mar. Ter. lsof>. F. IV., N. 51/1. V tem arhivu se nahaja tudi Novakova lastnoročno pisana prošnja za podelitev reda (cldto. lkidapešta, 'JS. januvarja lsoo. f). Prošnja obsega v. oh jednem tudi »Species facti«. ') Vsi podpisani častniki in prostaki SO služili pri 26. pešpolku. Massena je hotel nato z vso močjo prodreti središče. Avstrijci so se morali nekoliko umakniti. Na bojišču je bilo že precej temno, topovi so pa še vedno gromcli. Knez Hohenlohe-Hartenstein je pripeljal svojo grenadirsko brigado z godbo na čelu, nadvojvoda .Maksimilijan je zbral razpršene batalijone in napadel sovražnika. Slednjič se je moral sovražnik umakniti, ker je bilo potolčeno tudi njegovo levo krilo. NadvojVoda Karol je imenoval Novaka »zaradi izredne hrabrosti« v tej bitki četrtim majorjem v 37. pešpolku8) I vojno povelje, ddto. glavni tabor Körmend 7. decembra 1805.1.*) in generalsko povelje, ddto. glavni stan Hollitsch 23. decembra 1805. l.,n), čeprav je bil najmlajši svoje šarže. Dne 10. novembra 1808. 1. so prestavili Novaka k brodskemu graničat-skemu pešpolku št. 7. Cesar Franc I. nikakor ni mogel pozabiti velikega ponižanja in mnogih zgub, ki mu jih je prizadejal Napoleon v požlinskem miru. Poveljstvo vojne je poveril svojemu bratu, nadvojvodi Karolu, ki se je pridno lotil dela, v kratkem času preustrojil vojno, ustanovil deželno brambo in trojno rezervo. Dne 9. aprila 180D. 1. so prekoračili Avstrijci bavarsko mejo, toda bili so preveč raztreseni, zato je bistroumni Napoleon takoj spoznal to napako ter je hitro udaril z večjo močjo sedaj tu, sedaj tam in premagal večinoma redno nasprotnike. Dva batalijona brodskega polka sta bila prideljena v začetku vojske petemu armadnemu voju. Poveljnik drugega batalijona je bil major Novak. V bitki pri Rohru in Siegburgu dne 20. aprila je bil Novak nevarno ranjen; Francozi so namreč popolnoma razkropili brodski ba talij on in veliko častnikov in mož ujeli in ranili pri umikanju v noči med 20. in 21. aprilom.11! Brodska batalijona sta bila po bitki pri Fckmiihlu prideljena VI. voju in sta se udeležila bojev pri Ncumarktu, ") Tačasni lastnik ji- bil podtnaršal baron Frančišek Auffenberg 1802 — 1807 I ») C. in kr. voj. arh. 1805, 12, 42'/,, F. A.; 1)1. 10) C. in kr. voj. arh. 1805, 1.1, 33, F. A.; 1)1. ") C. in kr. voj. arh. 1R09, 4, 9; H. K. K.; 5. A. C. Wagramu in nadaljnih, v katerih se je tudi Novak odlikoval. 20. julija 1812. 1. so imenovali Novaka podpolkovnikom. V usodnem 1813. letu, ko se je Evropa otresla Napoleonovega jarma, je bil Novak poveljnik prvega brodskega batalijona,'-) ki se je nahajal v prvi lahki diviziji podmaršala kneza Morica Liechtensteina, v brigadi generala barona Schei-therja. Brigada Scheither je obsegala 7 lovskih batalijonov, brodski batalijon, chevauxdegers in dve konjiški bateriji.111) Po nesrečni bitki pri Draždanih, dne 26. in 27. avgusta, se je umaknila Liechtenstcinova divizija dne 28. avgusta od Plauen-a do Wendisch-Karschdorfa. Isti dan je zapovedal namreč pod-maršal knez Moric Liechtenstein, ki je še ostal pri Plauenu, generalu grofu Ignaciju Hardeggu, da prevzame poveljništvo prednje čete. Poslal mu je zaradi tega izdatno pomoč, namreč 6 batalijonov pruske pehote, 8 eškadronov ulancev in nekoliko baterij; tudi major Novak je bil prideljcn s svojimi Brodci tej četi. General Ilardcgg, izvrsten poveljnik, je vse jako dobro uredil in porabil vsako ugodno pozicijo, da mu ni mogel priti do živega dosti močnejši sovražnik. Se-le ko so nasprotniki obkolili levo krilo, se je umaknil v najlepšem redu do Wendisch-Karschdorfa. V relaciji hvali grof Ilardcgg posebno razumno vodstvo majorja Novaka.") Nato napade več sovražnih brigad z vso močjo gozd na levi strani Dippoldiswalde, (iozd je branil samo brodski batalijon pod hrabrim majorjem Novakom. Brodci so vstrajali dolgo časa, dasi so gosto padale kroglje iz pušk, nazadnje so se morali umakniti premoči; zguba je bila velika, kajti mrtvih in ranjenih je bilo 9 častnikov in več kakor 300 mož.11"') Hrabro se je bojeval brodski batalijon pod poveljstvom majorja Novaka v svetovni bitki pri Lipskem dne 16., 18. in 19. oktobra. Prideljen je bil prvi lahki diviziji podmaršala u) C. in kr. voj. arh. 1813, 6, 7;'F. A.; Arm. in Böh. '") C. in kr. voj. arh. 1813, 13, 2 (1); Journ. d. C. Liccht. '*) C. in kr. voj. arh. 1813, 13, 19 in 2o. F. A. IV. C. Klenau, str. 17. '*) C. in kr. voj. arh. 1813, 13, 2 (16). Jour. d. Corps Liccht. Liechtensteins, tretjemu voju fem. in bana grofa Gyulaja. Vrhovni poveljnik Schwarzenberg je poslal imenovanemu voju povelje, da mora zasesti Lindenau in vzdržavati zvezo z glavno armado in vojno generala Blüchcrja. ban je razdelil svoje vojščakevtri čete, prvi je zapovedoval podmarŠal princ Ilesscn-Homburški, drugi ban sam in tretji generalni major Čolid. Brodski batalijon je bil podrejen zadnjemu. General Čolič je osvojil po trdovratnem boju Klein-Zschochern. Tu so se posebno odlikovali Brodci pod poveljništvom majorja Novaka in, ko je bil on ranjen, stotnika Jelončiča, in lovci pod polkovnikom Veiderjcm. General Čolič je ukazal nato brodskemu batalijonu vas Plagcwitz nasprotniku vzeti, toda to se ni posrečilo, ker je sovražnik vas zelo dobro zavaroval in zavrnil v velikih množicah vsak napad.1") Cesar je imenoval dne 8. novembra prvega majorja Novaka pri brodskem polku zaradi hrabrega obnašanja v bitki pri Lipskem podpolkovnikom. (Armadno povelje, glavni stan Frankfurt na Meni, dne 10. novembra 1813.17) Bo bitki pri Lipskem so podili zavezniki Napoleona proti Renu. Brodski batalijon je bil v glavni prednji četi pod podmaršalom grofom Bubno; odlikoval se je posebno v bitki pri Kösenu dne 21. oktobra. PodmarŠal grof Bubna je dobil povelje, da mora prodirati skozi Švico v južno Francosko; v brigadi Scheitherja je bil brodski batalijoii pod Novakom. Cesar je imenoval dne 27. februvarja podpolkovnika Novaka pri brodskem polku zaradi posebnih zaslug polkovnikom in komandantom prvega scklarskega graničarskega pešpolka št. 14, namesto polkovnika Bctzmana, ki je moral iti v pokoj zaradi starosti in bolehavosti (armadno povelje, glavni stan St. Cloud, dne 16. aprila 1814. I.)1"). Novak se je udeležil nato z brod-skim batalijonom obleganja trdnjave Bcsancon od 6. januvarja ••) C. in kr. voj. arh. 1813/1814, 13, 220, str. 33. Oper. Jour. d. III Arm. Ahth. u. FZ M. Grf. Gyulai. ") €. in kr. voj. arh. 1813, 13, 22, str. 190. F. A. Corps-Klenau. '") C. in kr. voj. arh. 1814, 13, 50, str. 354. Arm. Bcf. Prot, der k. k. Hptarm, dö 30. aprila 1814. 1. Od 14. januvarja do februvarja meseca je bil poveljnik čet, ki so blokirale okope sv. Andreja pri Salins-u,11') nato je bil imenovan mestnim poveljnikom v Stockachu.3") Diplomati so sklenili prvi pariški mir in Novak se je mogel odpočiti od dolgotrajnih vojskinih težav. Novak je dobil 1815. 1. armadni križ, katerega je ustanovil cesar Franc I. isto leto za vse vojake, ki so se udeležili vojska 1813. in 1814. 1. To častno znamenje so kovali iz kovine osvojenih topov v obliki križa, obdanega /. lavorjevim vencem. Na prednji strani je napis : Libertate Europae Asserta 1813, 1814; na zadnji: tirati Princeps et Patria Franciscus Imp. Aug. Znamenje je bilo za vse vojake brez razločka šarže jednako in so je nosili na rumenem, na obeh straneh črno prepreženem, svilnatem traku v gumbni zaponki. Dne 24. oktobra 1816. 1. so pobaronili Novaka.21) Novak je bil visoke in krepke postave, vedno zdrav in je lahko prenašal vse vojskine težave. Govoril in pisal je dobro nemški in slovenski, nekoliko tudi češki, francoski in laški. Njegova poročila so jako lepo pisana, v zelo čistem /.logu. Zveden je bil tudi v matematiki, zgodovini in geografiji. Bil je trdnega in poštenega značaja in zelo živahnega temperamenta; govoril je z vsakim jako rad, vsi so ga ljubili in čislali, kot general pa je bil jako strog in je postopal mnogokrat zelo energično. V vojaških vedah je bil dobro izvežban, v službi priden in marljiv in je izvrstno vežbal vojake. Pri velikih vojaških vajah na Hrvaškem je zapovedoval vedno večjim oddelkom in pri znanih dogodkih v Bosni 1831. 1. mejnemu kordonu. Predstojniki so vedno hvalili njegovo razumnost in delavnost. Vdeležil se je skoro vseh vojsk s francosko republiko in je bil trikrat ranjen. Bil je oženjen in oče treh otrok. ") C. in kr. voj arh. 1813, 13, 67. 2. A. C. Mervveldt. Jour. d. liloc. v. Bes. 'J0) C. in kr. voj. arh. 1314, 1, 725. Hpt. A. K. A. al) Plemcnitaški oddelek ministerstva za not. zad. Dne* IS. maja 1826. 1. je avanzoval Novak generalnim majorjem in imenovali SO ga brigadirjem v Gospiču. \T vojaških Šematizmih od 1819. 1. do 1826. 1. je napačno navedeno, da je bil Novak vitez malteškega reda. 1830. 1. je bil imenovan brigadirjem v Karlovcu, 25. junija 1833. 1. podmar-šalom in divizijskim poveljnikom v Petrovaradinu. 1. marca 1836. 1. so ga upokojili. Naselil se je v Odenburgu, kjer je ostal do 1839. L; v tem letu se je preselil na Dunaj in 1851. 1. v Gradec, kjer je tudi umrl 15. februvarja 1860. 1. Pokopali so ga v družinski rakvi na pokopališču sv. Lenarta.'-'-) Potresi na Kranjskem in Goriškem leta 1890. Spisal Ferdinand Seidl. Muzejskemu društvu je določena po pravilih med drugim naloga: >pričeti in podpirati vcdnostne in sploh koristne preiskave, ki se tičejo domoznanstva Kranjske« (§ 2, />). Pogibeln pojav podzemske prirodne sile je napotil društvo, da je zasnovalo v smislu te določbe v preteklem letu 1896. redno opazovanje in poročanje o bodočih potresih na Kranjskem. Društvo se je s tem lotilo vredne naloge. Kajti kmalu potem, ko je bil storil odbor svoj (od pisatelja teh vrst sproženi) sklep, se je zvedelo, da namerava najodličnejša družba učenjakov naše države, cesarska akademija znanostij na Dunaju, urediti opazovanje istih prirodnih pojavov po vsej Avstriji. Da bi si pridobilo sodelovanje v vseh krogih domačih razumnikov, je izdalo Muzejsko društvo primeren oklic in ••) Novakov življenjepis se nahaja v: Militär-Zeitung v. Dr. Hirtenfeld, 1860, Nr. 16 (dosti napak); Carinthia 1860, Nr. 5 (ponatis iz Militär-Zeitung); Östcrr. Militär Kalender f. d. Jahr 1861, v. Dr. Hirtenfeld (ponatis iz istega časopisa); Maria Ther. Orden u. s. Mitgl. v. Dr. Hir-tenfeld, str. 788 (isto, kakor v časopisu); Wurzbach, liiogr. Lex. 20. Th. (sestavljeno po zgoraj imenovanih virih); Ljublj. Zvon 1887, št. 8 (prosta prestava po Hirtenfeldu). navod za poročanji' v slovenskih in nemških svojih »Izvestjih« in ga neudom še posebej razposlalo v mnogih odtiskih. Poziv in navod je na željo društva priobčil tudi »Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1. 1897«. Nalogo, poročila sprejemati, zbirati in v »Izvestjih« prijavljati, je poveril odbor društva pisatelju teh vrst. Potresni odbor ces. akademije znanosti,podpirajoč društvo, je odobril ta ukrep in mi je izročil v svojem imenu pover-jeništvo za Kranjsko in Goriško. Prva naloga mi je bila, pridobiti zadostno število poročevalcev. Zdelo se mi je potrebno, za početek zaželeti najmanj jednega poročevalca na vsakih 50 km'1 ozemlja. Razposlal sem toraj nad 300 okli cev in pöl z vprašanji, katere bi ob potresih izpolnili poročevalci z odgovori. Tiskovine je preskrbela ces. akademija. Računal sem zlasti na sodelovanje slavnega učiteljstva in prečastite duhovščine pa tudi zasebnikov. Zglasilo se je do konca 1. 1896. 126 poročevalcev v 117. krajih Kranjske in sosedne Goriške. Večinoma so gg. učitelji, ki so radovoljno naklonili svojo pomoč soglasni nameri .Muzejskega društva in ces. akademije znanostij. Vsem gospodom, ki so tako izjavili, da bodo drage volje služili domoznanstvu in vedi sploh s svojimi prispevki in hočejo pripomoči, da se bolje spozna tajinstvena prirodna sila, bodi tu javno izrečena zahvala in priznanje. Majhen je trud, ki si ga je vsakdo izmed njih naložil, a pričakovati smemo, da se bodo dosegli z združenimi močmi vredni uspehi. Domačim časopisom smo jednake hvale dolžni. Radovoljno so priobčevali (vsaj v prvi polovici leta) njim došla poročila o zemeljskih potresih iz domovinskih krajev, in nadejati se smemo, da isto store tudi v bodočnosti. Število in razdelitev poročevalcev v pojedinlh okrajih Kranjske in Goriške, kaže nastopni pregled. Dežela Okraj Število poročevalcev o Ti O O zaželenih Črnomelj....... Kamnik........ Kočevje....... Kranj ........ Krško........ Litija......... Ljubljana, mesto . . . Ljubljana, okolica . . . Logatec ....... Novomesto i Rudolfovo) 1'ostojina...... . Radovljica...... fiorica, mesto..... Gorica, okolica . . . . Gradišče....... Sežana........ Tolmin........ 11 '.'1 23 21 17 13 , 1 IS 24 19 18 22 i 14 13 9 12 pridobljenih 8 9 13 6 9 9 2 8 9 5 12 Skupaj 126 Število do konca 1. 1896. pridobljenih poročevalcev sicer še zelo zaostaja za želenim naj manj i m, vendar dokazuje, da so se krepko odzvali razumniki novi znanstveni zasnovi, in vzbuja nado, da se doseže ugodnejše število v bližnji bodočnosti. Poglavitna zasluga, da se je dosegel tolik uspeh, gre ces. akademiji, ki je zasnovala na jako praktiški način zglaševanje opazovalcev in način poročevanja. Zatorej je bilo možno že lani zasledovati delovanje podzemeljske moči. Precejšnje število gg. poročevalcev je takoj imelo priliko dejanski zviševali sprejeti posel. Naznanila o potresih leta 1896. so pošiljali ti le gospodje: Blejcc Luka, učitelj v Trzinu, Borštnik Ivan, nadučitelj, odlikovan s srebrn, zasl. križ. s krono, v Šmarji (Šmarje-Sap), Božja Jožef, nadučitelj v Blokah pri Rakeku, Dermelj Karol, nadučitelj v Cerknici, Fajdiga Ignacij, c. kr. profesor v Novem .Mestu, Korošec Jožef, nadučitelj v Kropi, Kosec Mihael, učitelj v Holmcu pri Mengšu. Kragelj Andrej, c. kr. profesor v (iorici, Leveč Ivan, nadučitelj v Radečah pri Zid. Mostu, Levstek Anton, (sedaj že pokojni) c. kr. učitelj v Idriji, Lovšin Franc, nadučitelj v Vinici, Malenšek Feliks, učitelj v Gor. Tuhinju, Schul/. Ferdinand, preparator v deželnem muzeju v Ljubljani, Senekovič Andrej, c. kr. vel. gimn. ravnatelj, predsednik Muzejskega društva i. t. d. v Ljubljani, Sitsch Albert, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, Smrekar Jožef, konzistorijalni svetovalec, profesor teologiji' i. t. d. v Ljubljani, Suppantschitsch Leon, c. in kr. poročnik' v p. v Ljubljani, TrebŠe Andrej, učitelj-voditelj v Cerknem, Vodušek Matej, c. kr. profesor v Ljubljani, Žibert Anton, učitelj na Jezici pri Ljubljani. Poročila teh gospodov, nadalje domačih časopisov: »Slov. Naroda«, -Slovenca«, »Soče« in »Laibacher Zeitung*, potem pismeno poročilo (o potresu s 5. aprila v Italiji) gospoda N. Baratta, asistenta v »Ufficio centrale di meteorologia e geodinamica« v Rimu, potem c. kr. telegrafnega urada v (iorici in slednjič lastna opazovanja in poizvedovanja pisatelja teh vrst — so viri, iz katerih je nastal nastopni i z le a z potresov na Kranjskem in Goriškem leta 1896. Jednak izkaz priobči potresni odbor dunajske akademije v nemškem jeziku. Dne 14. januvarija, 1 h 26 m zj, se je sprožil v Ljubljani »srednje močen« sunek. Dne 25. marcija 6 h zj. v Ljubljani stresljaj. Dne L aprila 2l\x h zj. je čutil mestni sanitetni sluga v Ljubljani, stanujoč na Gradu, da se je zazibala zemlja za par sekund čisto malo. Diu'- 5. aprila (velikonočno nedeljo) 10 h 20 m zv. (srednjeevropski čas, po poročilu brzojavnih uradov v (iorici in v Soški dolini), potres v Soški dolini na Goriškem. Smer od vzhoda proti zahodu. Čutili so ga v Boleti, Kobaridu, Livku, Tolminu, pri sv. Luciji, v Plavi, v (iorici in onstran državne meje v Italiji v Podreski pri Čedadu ; niso ga čutili v Idriji, Rablju, Beljaku, v Medani, v Butriju (pri Čedadu). Ta potres je bil najkrepkejši in najobsežnejši leta 1896. na Kranjskem in Goriškem. Poročilo od Sv. Lucije pravi, da sta podzemeljskemu bobnenju ob 10 h 20 m zvečer sledila dva navpična sunka, 1—2 sekundi trajajoča. Okna in steklena posoda so zažvenketala, stenske podobe so zanihali1; ljudje so se zbudili iz spanja in prestrašeni hiteli iz hiš. Neki hlapec, delajoč v hlevu, je videl, da so se zamajale stene in strop hleva. - V Tolminu je zažvenketala steklena posoda, ljudje so se zbudili, a ostali so v hišah. — V Deski ah je bil že ob 8 h zv. slabejŠi sunek-, glavni sunek ob 10 h 20' zv. je odluščil kose ometa od sten. — V Podmclcu je sunek vrgel stekleno posodo s polič, zbudil ljudi iz spanja in jih preplašil, da so hiteli iz hiš. — V Kobaridu je tudi zbudil ljudi, mnogi so bežali na prosto; o polnoči je baje Še sledil slabejši sunek. — V (iorici je precej ljudij čutilo ob 10 h 20' zv. rahel zazib v prvem ali v višjih nadstropjih. Po 11 h zv. se je pojavil še en sunek, toliko čvrst, da so zažvenketale šipe. Čutil ga je le malokdo. — V Podreski pri Čedadu so nekatere mirujoče osebe okoli 9 h zv. začutile kratek, najbrž zibajoč sunek, trajajoč okoli 3 sekunde. Dne 6. aprila med polnočjo in 1 h zj. se je pojavil po omenjenem glavnem sunku Še en slab sunek v Desklah, ter zbudil ljudi iz spanja. Ob 4 h 30' zj. istega din'' je pri Sv. Luciji krčmar Mikuž bdeč začutil en rahel sunek. Isto se naznanja iz Po-dreske v Italiji, istodobno. Dne 9. aprila 1 h 38' zj. v Ljubljani kratek, čvrst precej navpičen sunek; naznanjalo ga je bobnenje, okna so rahlo zažvenketala. Naznanil se je iz dveh krajev v Ljubljani, tudi na Jezici so ga čutili. Smeri in trpeža ni bilo moči določiti. Dne 11. aprila ob 81/» h zv. se je pojavilo v (iorici rahlo zibanje; čutili so je le malokateri. Dne 12. aprila 3 h /.j. v (iorici lahko zibanje, katero so malokateri začutili; jeden opazovalcev je ležeč čutil zibanje postelje v smeri od jugovzhoda proti severozapadu. Dne 13. aprila okoli 3 h zj. v Gorici rahlo zibanje, katero je več ljudij začutilo. Dne 13. aprila II1/» k zv- v Ljubljani kratek, precej čvrst valovit potres, brez bobnenja. Dne 14. aprila ob 7Vi h zv. v Ljubljani malo bobnenje in lahek sunek-, (en opazovalec). Dne 14. aprila 2 h 30' zj. v Ljubljani kratek, čvrst valovit sunek brez bobnenja. — Uro pozneje, ob 3 h 39' zj. se je pojavilo v Rudolfovem (Novem Mestu) močno bobnenje izpod zemlje, po jednem poročilu brez stresa, po drugem s tako čvrstim stresom, da je zažvenketala steklena posoda. Eno poročilo zaznamuje sunku smer od severozapada proti jugovzhodu, drugo pravi, da je bil sunek navpičen »in prav zaradi tega brez stresa<. Sunek je trajal le kratek-čas, a je bil moč-neji kakor na velikonočno nedeljo 1. 1895. Ljudje so prestrašeni zbežali iz hiš. — Potres omenja tudi kratko poročilo iz Prečine pri Novem Mestu. V Novem Mestu so nekateri pravili, da so čutili rahel sunek tudi že dan poprej. Dne 18. aprila ob 2 h 25' zj. se je v Ljubljani pojavil več sekund trajajoč mal potres; s početka rahlo tresenje, potem bučanje, nazadnje slaboten sunek'. (l'o poročilu dveh opazovalcev v Ljubljani). Zaječali so zidovi in zaškripala vrata. Dne 18. aprila ob 10% h zv. je začutila soproga nad-UČitelja Likarja na Barju rahlo bobnenje in na to rahel sunek; spoznala ga je najbolj na tem, da se je petrolej v sve-tilnici stresel. Ta sunek se potrjuje tudi od poročevalca v L j ubljan i. Dne 20. aprila 2 h 34'zj. in tudi popoludne lahek sunek v Ljubljani. Diu- 20. aprila 7 h 3' zv. (srednjeevropski čas brzojavnega urada) se je prigodil v (iorici navpičen sunek, sekunde trajajoč, brez zibanja. Poročevalec je sedel v svojem stanovanju, v drugem nadstropju. Hiša se je zatresla, kakor daje kdo silno zaloputnil vezna vrata. Hipni sunek so v (iorici tudi mnogi na prostem bivajoči ljudje začutili. V M i mu in na Kupi je bil toliko čvrst, da so ljudje preplašeni zbežali iz luš. V Ločniku je neki popadala posoda s polic in nasadi koruze z lat. Tudi v Rubi j ah so ga čutili. Istega dne se je ob 8'/8 h zv. v Gorici pojavil še en sunek (en opazovalec) in ob 11 h zv. tretji lahek sunek (trije opazovalci). Dne 21. aprila ob 11 h 5'zj. (po drugem poročilu 11 h 5', po tretjem ob 11 h) v Ljubljani en neznaten sunek. Šipe v oknih so zažvenketale. Dne 23. aprila ob 11 '/s zv. in nekaj minut kasneje zopet lahek sunek v (iorici. Dne 25. aprila 8 h 51' zj. v Ljubljani 2'/j sekunde trajajoče bobnenje in potem so strop in vrata rahlo zaječala (dva opazovalca). Dni' 2. maja, ob 9 h 21'zv. v Ljubljani rahel, kratek navpičen sunek, zaškripala je omara v sobi opazovalčevi. Dne 17. maja 3'/»' po polnoči (po uri Št. Peterske cerkve) sunek v Ljubljani. Večina ljudij ga v spanju ni čutila, spoznali so ga le bdeči. Naznanjalo ga je pihljajoče, lahko šumeče vršanje v zraku, ki se je pomikalo s srednjo hitrostjo od Ljubljanice proti južnemu kolodvoru (od juga proti severu). Jedno do 2'/2 sekunde za tem se je pojavil zibajoči sunek, ki je trajal k večjemu 1 '/a sekunde, in je rahlo zazibal sobo. Ta stresljaj so čutili tudi v ljubljanski okolici. V S m ar t i nu pod Šmarno Goro je imel smer od jugozapada proti severovzhodu, trajal je okoli 2 sekundi in bil toliko čvrst, da so ljudje iz spanja zbujeni po več hišah napravili luč. V noči od 13. na 14. dan junija, nekako ob polnoči v Ljubljani kratek, precej čvrst sunek (dva opazovalca). Po noči od dne 17.na 18.junija v Ljubljani rahlo zibanje. Dne 26. junija ob 11 li 5'zv. v Ljubljani rahlo 2—3 sekunde trajajoče trepetanje. (Jeden vesten poročevalec). Dne 29. junija ob 4V2 h zj. v Ljubljani rahel potres, pred njim podzemeljsko bobnenje. V Škof j i Loki se je v tistem času čutil potres. Dnö 30.junija ob l'/2 h zj. v Ljubljani podzemeljski sunek z bučanjem. (Jeden poročevalec). Dne 3. julija med 4. in 5. h pop. so v Dobu ljudje, bivajoči na polju, zaslišali podzemeljsko bučanje in lahek zazib. Dne 5. julija ob 4 h 46' popoludne zdelo se je jed nem U naših marljivih poročevalcev v Ljubljani, da je začutil rahel izpodzemeljski sunek. Dne- 9. julija ob 4 h 21' (pristavek zjutraj oz. popoludne manjka v poročilu) v Ljubljani prav,rahel sunek z zaškri-pom od jugozapada, (negotovo poročilo jednega opazovalca). Dne 10. julija ob 2 h 39' (zj.? pop.?) je v Ljubljani zabobnelo; (negotovo naznanilo jednega poročevalca). Z enakim pristavkom naznanja tisti marljivi poročevalec prav rahel sunek ob 9 h 14' zv. Dne 14. julija 7 h 5' in 8 h 45' zj. v Mokronogu dva mala potresa. Dne 22. julija 10 h 51' zj. v Domžalah precej močen, tri sekunde trajajoč potres, spoznali so ga le na polju delajoči ljudje. Dne 22. julija okoli 1 1 h zj. so ljudje na prostem pri Skaručini začutili, da se je živahno zazibala zemlja; ob enem so zaslišali nekoliko bobnenja. Vse vasi okoli Šmarne Gore so ta dogodek dobro opazile, in zlasti v Vodicah so se razgovarjali živahno o njem. V Ljubljani so čutili le v hišah bivajoči zamolkel sunek. Drugo poročilo pravi, da je bil v Ljubljani ob 10 h 46' zj. srednji, okoli 1'/2 sek. trajajoč potres, brez posebnih spremljajočih okoliščin. V Ljubljani se je sprožil tudi ob 12'/2 h po polnoči istega din' en sunek. Dne 30. julija ob 9 h 17', 9 h 27' zj. hi 6 h 40' zv. (poročevalčeva ura je za 10 min. zaostajala za kolodvorsko v Kamniku; ali je imenovani čas sunkov pravi čas, ni rečeno) v Zgornjem Tuhinju trije posamezni sunki od strani, jednako rahli, od jugozapada proti severovzhodu (pravec seje spoznal po čutu). Vsakteri sunek je trajal primeroma 5 sekund. Votlo in zamolklo bobnenje se je culo sodobno s potresom in je trajalo za spoznanje dalje časa, nego tresenje. Nekateri ljudje sunkov niso začutili, posebno oni, ki so imeli kako opravilo'; pač pa so jih čutile žanjice na polju, pa se niso dosti zmenile za to. Dno 4. avgusta ob 6 h 45' zjutraj so se v Cerknici liri Logatcu pojavili trije kratki, zaporedni sunki, vsak jedno sekundo trajajoč. Ljudje so jih sploh začutili. Sipe so se stresle in razne stvari so zažvenketalc. Sunki so prišli od zapadne strani, spremljalo jih je bobnenje. Ljudstvo je ostalo mirno. Ob 6:1/, h zjutraj (precej zanesljiv čas, ker je v kraju brzojavna postaja in se vse ure po uradni uri ravnajo) se je potres začutil tudi v Bloški Vasi pri Rakeku. Gibanje so čutili le nekateri. Bil je en sam zazib, pri sosedu poročevalčevem je zanihala svetilka na Stropu, v župnišču so v 1. nadstropju okna malo zaropotala. Smer se sodi od zapada proti vzhodu. Najprej se je culo bobnenje kakor od daljnega groma, 4 do 5 sekund potem pa mal stresljaj (zazib), trajajoč par sekund. Dne 12. avgusta ob 3 h 17'zjutraj v Ljubljani kratek rahel potres, zaškripala je omara v sobi. En poročevalec. Dne 25. avgusta, 57' po polnoči (po drugem poročilu 58') v Ljubljani dva kratka v eni sekundi si sledeča stres-ljaja, toliko čvrsta, da se ji' slišalo, kako je zatrepetala stena v spalni sobi poročevalčevi. Bobnenja ni bilo. Drugo poročilo pa naznanja, da se je začul pok, kakor ob strelu. Potres potrjuje več opazovalcev. Z Jezice se poroča, da se je tam pojavil potres ob 1', i h zjutraj. Bil je »srednje močen« sunek od severozapada proti jugovzhodu prestopajoč, spremljalo gaje podzemeljsko bobnenje, trajal je 3 sekunde. Diu' 9. septembra ob 11 h 55' zjutraj v Komendi (okraj kamniški). (Kmalu po potresu je pogledal poročevalec na kolodvorsko uro. Njegova je kazala 7 minut prekasno. Ali je imenovani čas potresa pravi, popravljeni, ni rečeno.) Začutil se je jeden sunek. Bilo je počasno trepetanje od jugovzhoda proti severozapadu, z bobnenjem. Pravec še je spoznal po čutu in po nihanju viseče svetilke. Bobnenje se je slišalo sodobno s potresom in je trajalo 5 sekund. Okna so zažvenketala. Bilo je ravno zborovanje učiteljev. ZborO-valci so utihnili in nekateri so nekoliko obledeli. Istega dne ob 11 h 48' zjutraj se je zatreslo v Ljubljani. V deželnem muzeju se je prevrnilo v zbirki lesov nekaj kosov. — Po drugem poročilu se je sprožil ta sunek v Ljubljani ob 11 h 51', bil je navpičen in zibajoč od juga proti severu, spremljalo ga je bobnenje, Ii sekunde. Ob 11 h 50' zjutraj se je potres pojavil tudi na Jezici, trajal je 6 sekund, spremljalo ga je precejšnje podzemeljsko bobnenje. To je prestopalo od zahoda proti vzhodu. Omenjena tri poročila govore brez dvojbe O istem dogodku, ki se je pojavil v vseh treh krajih istodobno; naznanjene razlike v času SO najbrže le pomotne. Dne" 23. septembra ob 2 h 17' popoludne v Ljubljani en sunek, potem zopet ob 5 h zvečer in ob 11 h zvečer po jeden sunek, po sporočilu verodostojnih opazovalcev. Dne 25. septembra ob 1 h 56' zjutraj v Ljubljani 4 sekunde trajajoče, precej močno bobnenje brez sunka (eno poročilo i, ob 3 h 7' zjutraj pa rahel stres, a vestni poročevalec pristavlja, da je to opazovanje negotovo. 'Dne 26. septembra ob 1 h 21' zjutraj (pravi po telegrafski uri popravljeni čas) potres v Vinici pri Črnomlju. Začutili so ga v kraju in v okolici sploh, zbudil je večino ljudij iz spanja. Prebivalci öb znožju Gorjancev — kolikor je utegnil poročevalec zvedeti — potresa niso čutili, pač pa Hrvatje. Bil je le eden srednje močen sunek, prišel je od zahodne strani s 3 sekunde trajajočim zelo rahlim trepetanjem. »Culo se je rožljanje kamenja, to je kakor bi se pod zemljo nekaj posedalo« in to je istodobno s tresenjem pričelo in nehalo. Poročevalcu je zatrjeval prijatelj, da je čul že dan poprej ob 4 h rahel potres. Dne 5. oktobra ob 4 h 5' zjutraj v Ljubljani rahel navpičen sunek med istodobnim, nekaj sekund trajajočim bobnenjem. Poročevalec pristavlja: Isto noč so drugi čutili še večkrat vibracije. Dne 7. oktobra ob 8 h 0' zjutraj v Ljubljani 3 sekunde trajajoče bučanje brez sunka. (Nekoliko negotovo poročilo.) Dne* 9. oktobra po noči, dne 10. oktobra po noči, dne 12. oktobra ob 4 h zjutraj trije potresi v Cirknem. Zadnji sunek so čutili le pojedini. Prišel je od jugozapada. To se je spoznalo po čutu. Trajal je 3 do 4 sekunde. Okna so zažvenketala, bobnenja ni bilo.' Dne 15. oktobra ob 3 h 25' zjutraj v Št. Vidu nad Ljubljano ne posebno močen sunek, spremljan od podzemeljskega bobnenja. Smer mu je bila od jugozapada proti severovzhodu. Dne 25. oktobra ob 10 h 6' 45" zvečer (po kolodvorski uri) potres v Ljubljani. Čutili so ga le bdeči, mirujoči ljudje, izmed drugih bdečih le nekateri. Večina ljubljanskega prebivalstva ga ni opazila. Gibanje ni bilo valujoče, vendar sta se glasno zatresli dve steni v spalnici opazovalčevi. Trajalo je P/s, k večjemu 2 sekundi. Pred potresom je bilo l'/2 do 2 sekundi trajajoče votlo šumeče podzemeljsko bobnenje, »prav tako kakor pri vseh 150 sunkih, ki smo jih imeli priliko opazovati v Ljubljani od velikonočne nedelje 1. 1895«. Dne 28. oktobra ob 2 h 7' zjutraj v Ljubljani rahel sunek. Dnö 29. oktobra ob 5 h 46' zjutraj v Ljubljani rahel sunek. Dn<'-S. novembra ob 4 h 35' 10" zjutraj (po telegrafski uri) valovit stresljaj v Ljubljani, dozdevno od zahoda prišcdŠi. Naznanjalo ga je gromu podobno bobnenje in vršenje v zraku, ki je trajalo s stresom vred 5 do 6 sekund. V stanovanju opazovalčevem (povišano pritličje v Rudolfinu) je zidovje zaškrtalo, sipe so zazvenele, speči so se /.budili. Bil je eden najmočnejših sunkov vsega leta . Precej navpičnemu sunku je sledilo trepetanje, prestopajoče od vzhoda proti zahodu, trajalo je 3 sekunde. Tako opisuje drug poročevalec ta dogodek, ki je bil tisti dan predmet živahnemu razgo-varjanju po Ljubljani. Do 6'/«. zjutraj so sledili še 2 do 3 slabeji vztrepeti. Drug poročevalec naznanja le še en sunek ob G h 53'. V Trzinu se je ta dan čutil precej močen sunek ob 4 h 35' zjutraj, drugi slabejši ob 7 h zjutraj (po kolodvorski uri). Bil je obakrat po jeden sunek' od jugovzhodne strani, oba so ljudje splošno začutili. Prvi je trajal 2, drugi 1 sekundo, oba je naznanjalo bobnenje. Ob prvem sunku je zaškripalo • zidovje, svetilki' so zanihale. V Št. Vidu nad Ljubljano naznanja poročevalec sunek ob 4 h 34' zjutraj (po kolodvorski uri). Udarec od spodej navzgor so čutili ljudje z malimi izjemami sploh, ker jih je vzbudil iz spanja. Trajal je 1 sekundo, naznanjalo ga je od juga proti severu prestopajoče bobnenje, trajajoče blizo 3 sekunde, v tretji sekundi se je sprožil kratki sunek. V Šmarju (postaja Smarje-Sap na dolenjski železnici I se je pojavil sunek ob 4 h 48' zjutraj (pravi čas), trajal je 1 sekundo, prišel je od strani, spremljalo ga je sodobno bobnenje v zemlji. Začutili so ga le pojedini. Na Jezici je bil ob 5 h 35' zjutraj precej močen potres, trajajoč 3 sekunde. Od podzemeljskega bobnenja spremijev.m je prestopal od severozapada proti jugovzhodu. Se celo v pritličju so se predmeti nekoliko zazibali. Ob 4Vj h zjutraj se je začutil potres tudi v Kropi Bobnenja ni bilo. Dne IS. novembra okoli 2 h zjutraj v Kropi precej znaten, valovit zemeljski potres, prestopajoč od juga proti severu. Na to smer sklepa poročevalec, ker je razpokalo belenje po sobah na več mestih in sicer od vzhoda proti zahodu, nikjer pa od severa proti jugu. Tudi bobnenje se jc začulo od juga in se je izgubilo proti severu. To je poročevalec pri več ljudeh zvedel. Dne 19. novembra ob 4Va h zjutraj je v Ljubljani zabobnelo, potem je zemlja trepetala 2 sekundi, gibanje se je širilo od jugozapada proti severovzhodu. (En poročevalec.) Dne 20. novembra ob 1 h 43' zjutraj v Ljubljani bobnenje, potem lahek sunek, 2 do 3 sekunde. (En poročevalec.) Dne 15. decembra ob 4 h 47' zjutraj v Ljubljani zmeren, približno 2 sekundi trajajoč, zibajoč sunek brez bučanja. Zbudil je poročevalca iz spanja. Dne 16. decembra ob 2 h zjutraj se je pojavil na Jezici precej močen potres, prestopajoč od scverozapada proti jugovzhodu. Spremljalo ga je podzemeljsko bobnenje, ki je trajalo približno 4 sekunde. Istega dne se je culo ob 6 h 35' zvečer na Jezici samo podzemeljsko bučanje, trajajoče 3 sekunde. Dne 17. decembra so nekateri v (iorici začutili ob 10;l/4 h zvečer rahel sunek. V Ilermsburgu (na južni strani Snežnika na Notranjskem) so čutili sunek ob lO1/^ h zvečer. Dne 18. decembra ob 1 h 45' zjutraj (po poročevalčevi uri, kolodvora ali brzojava ni blizu) en sunek v Cerknem na Goriškem. Čutili so ga le nekateri; bil je zibajoč, prišel je od zahodne strani in trajal S sekund; bobnenja ni bilo. Dne 28. decembra je bil močnejši potres (nego 22. januvarja 18D7 na Holmcu) v Plešivici (občina Mirnapeč na Dolenjskem). Lani je bilo mnogo potresov tam doli, v Ljubljani se jih pa istočasno ni čutilo. Potres z dne 28. decembra je bil ob 9 h 20' zvečer. Bilo je rožljanje in dva močna sunka od strani. Vse gibanje je trajalo do 4 sekunde. Treslo se je od juga proti severu.« (M. Kosce.) Dni' 29. decembra, približno ob 9'/2 h zvečer se je pojavil potres v Radečah pri Zidanem mostu. Niso ga čutili vsi prebivalci. Poročevalcu je pripovedoval o iznenadnem dogodku nekdo, ki ga je začutil, to-le : »Dremal je v podstrešni sobi jednonadstropne hiše, kar ga prebudi bučanje. Na to je sledil en sam stresijaj. Pripovedovalcu se je zdelo, kakor bi se tla .odzdigovala ali odskakovala'. Prestrašil se je ter zbežal iz hiše. Trajalo je toliko časa, da bi bil lehko naštel 6 ali 8«. — V neki hiši v Radečah so sedeli domači pri mizi, kar zaČujejo ob 9V| h zvečer močen piš ali bučanje kakor ob hudi burji. V Gorelicah (2% ure od Radeč) se je potres tudi pojavil. Ljudskošolski učenec je pripovedoval o njem svojemu nadučitelju, našemil poročevalcu tako-le: »Spal sem v hlevu, ki stoji na skalnatih tleh. Ob 9'/s h zvečer je zagrmelo, postelja se je zazibala in ostrešje je zaškripalo. Živina je ležala, pa je hkrati vsa vstala. Pri sosedovih so vsi čutili potres«. Ta se je pojavil tudi v Mokronogu. Tam so začutili ob 9 h 23' zvečer toliko čvrst sunek, da se je zazibalo pohištvo. Sunek se je ponovil še v tisti noči, a drugič je bil rahlejši. Predno iščemo sklepov, ki bi nam pojasnjevali bistvo in način potresnega delovanja v skalnatem svodu kranjskih in goriških tal 1. 1896., moramo oceniti poročila naše kroniki-in presoditi, ali so dovolj popolna, in ako ne, v čem so manjkava. Umljivo je, da ne more donesti komaj zasnovano težavno znanstveno podjetje koj s početka drugih pridobitev, kakor prav skromnih. Naša kronika je sestavljena v prvi polovici leta večinoma iz slučajnih poročil časopisov; še-le od meseca avgusta so redno dohajala poročila malega števila poročevalcev. Da so ta naznanila nepopolna, kaže nam že istina, da o nobenem izmed potresov zadnjih petih mesecev ne moremo z gotovostjo reči, po kolikem prostoru se je širil. Večinoma imamo le poročilo iz jednega samega kraja potresnega ozemlja! O sunku dne 8. novembra je došlo več poročil. Iz njih spoznamo, da se je pojavil v Trzinu, Št. Vidu, na Jezici, v Ljubljani, Šmarju in Kropi, in sicer brez dvojbe istočasno, najbrž ob 4 Ii 35' zjutraj. Časovne razliko v poročilih smemo smatrati kot pomotne. Zamajal je torej ne le Ljubljansko polje, kjer je imel menda izvorišče, nego razširil se je tudi na jugovzhod preko Šmarja, in po gornji Savski dolini preko Krope. Valovanje zemlje ni seglo do Zgornjega Tuhinja, kajti tamošnji poročevalec je poslal dne 30. julija potresno poročilo, in s tem pokazal, da radovoljno sprejeti posel res tudi opravlja. Tega pa ne moremo reči o vseh gospodih, ki so se bili /.glasili. \'e utegnemo torej sklepati, da se potres tam ni pojavil, od koder nam ni došlo poročilo. Vendar je verjetno, da ima ozemlje, katero je zamajal glavni sunek dne S. novembra ob 4 h 35', približno obliko elipse, ki je tako postavljena, da njena glavna os teče mimo Krope proti Šmarju (ob dolenjski železnici),torej od severozahoda proti jugovzhodu. Potemtakem se je zatresla Gorenjska kotlina, ki je pokrita večinoma z diluvijalnimi naplavinami, a zibanje je seglo vsaj na jugovzhodu tudi na starejšo skalnato podlago premogove in triasne tvorbe. Sunek je dosegel tam, kjer teče imenovana os preko Ljubljanskega polja skoro jakost IV. stopnje potresne lestve*); Šmarje je bilo že blizu periferije potresenega ozemlja, kajti udarec so čutili le nekateri; tako tudi menda v Kropi, Poglavitnemu sunku so sledili še tisto jutro do sedme ure ^ 2 do 3 rahleji udarci. Leta 1896. se je še nekolikokrat zatreslo po Gorenjski kotlini, ali po vsej, ali pa in to menda pogostejše — le v nje južnem oddelku, ki ga imenujemo Ljubljansko polje. O teh potresih nam pričajo pičla poročila teh-le dni j: 9. aprila. 17. maja, 29. junija, 22. julija in 9. septembra. Xatancnejega o njih ne moremo ničesa reči. Obsežnejše, kakor dne 8. novembra 1896. k, se je zatresla Gorenjska kotlina dne 9. oktobra 1895.1., naj sil O vi tej Še pa so jo zazibali katastrofni sunki velikonočne nedelje 1. 1895. Takrat zibanje ni izhajalo le od imenovane, od severozapada proti jugoiztoku speljane osi, nego tudi ob drugih potresnih črtali. *) Potresna lestva je prijavljena v »Izvestjih muzejskega društva« 1. 1896. v I. se.šitku. Ponavljanje sunkov po istem ozemlju nam je dokaz, da se je po Veliki noči 1. 1895. in vse leto 1896. nadaljevala potresna doba, ki je imela svoj višek v katastrofnih udarcih noči 14. aprila 1895. leta. Prav podobno je zagrebški katastrofi z dne 9. novembra 1880. 1. sledila potresna perioda, ki je do dne 28. januvarja 1. 1882. sprožila 304 potrese, če ne štejemo prav rahlih za-zibov in samih podzemeljskih detonacij, ki so se dostikrat ponavljale. Tudi še 1. 1882. in 1883. so se sunki v okolišu Zagrebške gore pojavljali po jeden, dvakrat na mesec, in le polagoma se je zopet ustanovilo običajno potresno delovanje, ki sproži na primer v Zagrebu - kakor tudi v Ljubljani na leto le 2 do 3 slabe sunke in se je tako javljalo brez dvojbe že sto in stoletja in se bo tudi v bodočnosti. Sploh se jačji potresi ne pojavljajo osamljeni, nego sledi jim cela vrsta drugih potresov, ki večinoma ne dosežejo več silovitosti katastrofnega sunka. (Poznamo pa tudi dokaj izjem tega pravila.) Povod, ki je stvaril poglavitni sunek, ostaja torej v takih slučajih dalje časa delaven, in izvaja, kakor pravimo, celo potresno dobo. Kišpatič navaja v svojem znamenitem delu: »Potresi u Hrvatskoj« (Rad jugoslovanske akademije v Zagrebu 1891, 1892, 1895) več takih dob, in tudi v druzih potresnih kronikah jih srečamo. Podzemeljski nemir potresne dobe se običajno ne javlja le v središču katastrofnih sunkov, nego sega bolje ali manje daleč na okrog. Ko se je bila gruda iz kosov sestavljenega skalnatega svoda naših domovinskih tal izdatno pregenila in tako povzročila siloviti velikonedeljski potres, tedaj so zemeljski valovi, izhajajoči iz Gorenjske kotline, podražili in povekšali neenakotežje, ki je bilo že prej med grudami goratega dela Gorenjske, pa tudi Dolenjske in Notranjske strani, Primorske in morda še širnejše soseske. Saj so valovi katastrofnih sunkov segli do Berlina, Grcnobla in Južne Italije! Zatorej se ne čudimo, da so se sprožili v potresni dobi, ki se je nadaljevala po velikonedeljskih udarcih, sedaj pa sedaj podzemeljski sunki po imenovanih pokrajinah, ki se vrste krog Gorenjske kotline. Naša kronika iz leta 1896. našteva potres v Novem Mestu dne 14. aprila, potrese v mirnopeŠki občini meseca decembra, v Mokronogu in v Radečah, nadalje sunek v Cirknici in bloški Vasi [dne 4. avgusta), v Vinici (26. in 25. septembra), v Girknem (meseca oktobra in decembra) in več potresov po Goriškem. Potres, ki je zazibal dne 5. aprila Soško dolino, je bil celo najobsežnejši in menda najjačji izmed vseh, ki so se pojavili leta 1896. po Kranjskem in Goriškem. Poglavitni sunek, ki se je sprožil tega dni'- 20 minut po 10. uri zvečer, je bil najkrepkejši v okolici Sv. Lucije in Podmelca in je tod dosegel V. stopnjo potresne lestve. Razširil se je od tega središča na severno in južno stran dokaj dalje, nego na vzhodno in zahodno. Potresno ozemlje je podolgovato, in ima od Gorice proti Predelu segajočo, kakih 60 km dolgo glavno os, dočim meri prečna os le nekako polovico te daljave. Znamenito je, da se potresno gibanje ni razširilo na severno stran bohinjskih gora na Kranjsko, kajti v bohinjski Bistrici ga ni začutil nikdo, dasi je bilo blizu znožja 1923 metrov visokega Vogla, v Podmelcu toliko krepko, da so ljudje iz spanja probujeni bežali iz hiš. Pogled v našo kroniko nas uči, da tvorijo sunki dne :">. in 6. aprila 1W6. leta v Soški dolini zase malo potresno dobo, kajti lahljeji sunki so naznanjali poglavitni udarec in so mu sledili. Premotrtli smo na kratko kolikor dopuščajo pičla poročila — pojedine rine podzemeljskega nemira z leta 1896. Želimo pa tudi splošnega pregleda o živahnosti delovanja potresne dobe, kolikor je spada v to leto. Zlasti zanimivo je vprašanje, pojcmljc li ta živahnost proti koncu leta ali ne. Zatorej smo sestavili število sunkov in potresnih dllij V nastopni pregled. Število potresnih dnij in sunkov 1. 1896. na Kranjskem in Goriškem. . Jan. Kel". Murui- April Maj Junij Julij Avr. fetflrpi. Okt. Nov. Dve. Število potr.dnij 1 - 1 13 2 5 f, 3 8 8 4 6 5,1 sunkov 1 — 1 25 2 5 9 :i 7 8 6 7 74 V vsem letu imamo zabeleženih 74 sunkov, ki so se pojavili v 53 dneh. To precejšnje število je jasen dokaz, da je trajala še vse leto potresna doba, o kateri smo zgoraj govorili. Porodila je v prvi polovici leta 34 sunkov v 22 dneh, in v drugi polovici 40 sunkov v 31 dneh. Prav za prav le naša kronika naznanja toliko dogodkov, in premoč druge polovice leta izhaja poglavitno od tod, da je poročanje o potresih bilo od početka meseca avgusta naprej nekoliko popolnejše, odkar so se bili namreč zglasili poročevalci na vabila ces. akademije znanosti, katera je pisatelj teh vrstic razposlal koncem meseca julija. Kako nepopolni so dotlej bili naši večinoma časopisni viri, se vidi najbolje iz tega, da o poglavitnem potresu vsega leta (z dne 5. aprila v Soški dolini) v (iorici izhajajoči tednik »Soča« ni prijavil niti jednega izvirnega poročila! Nikakor toraj nimamo povoda, sklepati na podlagi številk navedenega pregleda, da je potresno delovanje v drugi polovici leta bilo živahnejše, nego v prvi. Nekoliko jednakomernejše je bilo poročevanje o potresih, ki so se pojavili v Ljubljani, vsaj od početka meseca aprila naprej. Izmed 39 sunkov, ki jih navajajo ljubljanska poročila, dogodilo se jih je 19 v prvi, 20 v drugi polovici leta. Ako v poštev vzamemo nepopolnost poročevanja v prvih treh mesecih, smemo sklepati, da je živahnost potresnega delovanja pod ljubljanskimi tlemi v teku leta 1896. vendar nekoliko odnehavala. V obče moramo priznati, da je odgovor na zastavljeno zanimivo vprašanje vsled nepopolnosti poročil nemožen, vsaj kolikor se dotika pogostosti potresov. Druga stran podzemeljskega delovanja pa je njega jakost. K večjemu potres v Soški dolini, dne 5. aprila, je morebiti dosegel V. stopnjo jakosti, in se sme imenovati »srednje močen«, oni, ki je dne 8. novembra zazibal Gorenjsko kotlino, je bil slab sunek IV. stopnje, in morda najdemo v naši kroniki še jednega ali dva enake jakosti. Vseh 70 drugih pojavov moramo šteti ali med »prav slabe sunke« III., ali med »silno slabotna gibanja« II. stopnje. Velika večina potresov 1. 1S96. potemtakem ne vzbuja zanimanja s splošno človeškega stališča, kateremu so potresi le vir strahu in nesreče. Tem večjo pozornost pa nanje obrača znanstvena preiskava. Kajti menda se prav v udarcih, ki slede poglavitnemu, javljajo oni podzemeljski činitelji posamezno, ki so pri katastrofi delovali skupno. Zatorej je tem laglje priti njim na sled in tako posredno tudi prvotnemu silovitemu pojavu. Zasledovanje se mora vršiti seveda, kakor pri vsakem prirodopisnem problemu, le na empiriški podlagi. V našem vprašanju nam utegnejo podati to oporo točna, mnogobrojna poročila. Brez dvojbe so v številih našega malega statistiškega pregleda prikrite še marsikatere zanimivosti. Ostanejo nam tajne, dokler ne bodemo razpolagali z obsežno večletno statistiko. Še-le iz velikih števil utegnemo posneti zakonitosti in jih potem zasledovati na drobno. V našem pregledu smo sestavili potrese leta 1896. v mesečne skupini'. Združimo jih sedaj tako, da se pokaže, je li podzemsko delovanje različno po dnevi in po noči! Ako vzamemo čisto svojevoljno in enako za vse leto ure od 8 zvečer do 8 zjutraj za čas, ko ljudje počivajo, in vse od 8 ure zjutraj do 8 zvečer za čas, ko delajo, tedaj pride izmed zabeleženih 74 sunkov le 15, to je 20% na čas dela, in 59 ali 80% na čas počitka. Prav podobno se razdele podzemeljski sunki, ki so jih opazovali v Švici v 12 letih 1880.....91 ; 74% jih pride na čas počitka in 26% na čas delavnosti. (Früh, Frdbeben der Schweiz 1880—91.) Najbrže ta razlika ne izhaja iz bistva podzemeljskega delovanja. Prav lahkih vibracij ljudje zlasti po mestih med delom in šumom ne Zapazijo, mirna leža v postelji pa je zaznavanju potresov ugodna. Seveda bi smeli pričakovati, da se števila zopet nekoliko zjednačijo, ker rahli sunki spečih ne probude. lstino nam pojasnijo še-le objektivna opazovanja s pomočjo posebnih priprav, sejsmografov, ko jih dobimo na Slovensko. Regesti in drobtinice iz grajskega arhiva v Smledniku. Priobčil VI. Leveč. \ ečino gradiva, kar ga je bilo v omenjenem arhivu sploh mogoče dobiti, sem porabil že za svojo razpravo »Schloss und Herrschaft Flödnig in Oberkrain« (gl. Mitth. d. Mus. Ver. f. Krain 1896, str. 2. in naši.) in pa za razne beležbe in razpravice v »Izvestjih«. Sedaj pa sem se namenil, da zberem še preostalo gradivo. .Malo je drobtinic, neznatne so, da, morebiti se bode temu ali onemu celo škoda zdelo papirja, na katerem so tiskane, vender sem jih sestavil, ker me tolaži upanje, da je kakšna med njimi vender vredna, da se zapiše in ohrani. Razvrstil sem jih po oddelkih, v katere se arhiv deli (gl. Mitth. 1. c. 8. op. L). Oddelek B. 1. ljubijana, 1597, februvarij 20. Peter Junij (Jurev) prodaja zemljišče pod smlejskim Starim gradom, katero je spadalo prej pod begunjsko grajščino in katero je on 4. maja 1590. 1. odkupil od Krištofa Kaci-janarja, svojemu bratrancu Lenartu Jeraju. (Navadni prepis na papirju v grajskem arhivu ; originalna perg. listina prej v stanovskem arhivu, zdaj v rokah posestnika Jan. Jeraja v Smledniku.) Listina, zanimiva zategadelj, ker nam kaže, da so bili furaji svobodnjaki (Freisassen), se glasi: »Ich I'eter Jurey seshaftt vndter dem gsehloss Llcdnikh bekhenn hiemit für mich vnd all mein erben öffentlichen mit disem briel vor aller mcnigclichcn, wo der fürkhombt, das ich mit wolbedaehtem mueth zu der zeit, als ich das zu thuen recht, guotten fueg, auch macht vnd gewallt gehabt, in ainen aufrichtigen redlichjen] ewigen stäten vnd vn-widerruelliehen khauf hingeben vnd verkhaufft habe mein frei eigen-thumblich, von dem edlen vnd gestrengen herrn Christophen Kazianer zu Bigaun etc. cratft eines am vierten may verwichen neunzigisten jars datierten vnd gefertigten khaufbriefs erkhauffte h neben vrfder dem gschloss Klednikh gelegen mit allen iren ein : vnd zuegehörungen, [pauwerchen] vnd gerechtigkheiten, so von alter hero darein vnd darzue gehört oder gehören solle, nichts aussgcnomcn noch vorbehalten, so ich hieuor dauon järlichcn vermüg der [alten] vrharien zwen gülden rh. |sibenj krcuzcr vnd dan die rohath gedient, mainen liehen vettern, den crbarn vnd arbeitsamen Leonharden Jurey vnd allen seinen erben, hingib vnd verkhauf auch .solche hueben hiemit wissentlich vnd in craft dits bricls vmli ain siuna gellts benantlichen dreyhundert gülden rh. jeden derselben gülden per sechzig kreuzer gerait, deren ich von ime mit purem gellt zu meinen völligen guet|ten benuegen genzlich] entlieht vnd bezalt worden bin. Hierauf hab ich oberuertc mein frei eigen-thumbliche hueben mit aller irer ein : vnd zuegehörung zu haus, hoff, veldt, waidt, (walt?|, stokh, [gehulz] oder vorst [vnnd stain] aus mein vnd aller meiner erben gewallt, nutz vnd gewehr genomben vnd in ermelts Leonharden Jurey auch aller seiner erben gewallt, nutz vnd gewehr mit gegenwärtigen ewigen khaufbrief zuegestelt vnnd einge-antwort also, das er oder seine erben solche hueben nun |hinfüranj inen haben, nutzen vnd genuessen. verkhauffen, versetzen vnnd in all ander weg als mit anderm iren frei aigen erkhaufften vnd bezalten guet damit handien, thuen vnd lassen sollen vnd mögen ohn mein, meiner erben vnd nienigelichs von vnscrctucgcn ihrrung, hindernus vnnd widersprechen; gelob vnd versprich auch für mich vnd all mein erben mer-ermelten Leonharden Jurey vnnd all sein erben dises khauffs genierter hueben halber vor aller rechtlichen elag vnnd ansprach treulich zu schützen vnnd zu schermen, zuvorsprechen, zuuertreten vnnd zuuerant-worten, als offt des vonnötten, wie solches khaufs auch im lanndt Crain recht, sit vnd gewonhait ist, alles bei Verbindung des gemainen lanndt-sehaden pundts in Crain, als wann der von wortt zu wortt hierin nach-lengs eingefuert vnd geschriben stuende. Ganz treulich vnd ohn alles gefährde des zu wahrem vrkhundt hab ich an disem khaufbrief mein aigen petschafftsfertigung (weil ich Schreibens vnkhundigi hanngen thuen lassen vnd vmb mehrerer gezeugnus der sachen mit sonndern vleiss gebeten vnd erbeten die ernvesten vnd fürnemben herrn Michaelis Taller*i, burgern zu Laibach, vnnd Andreens Nothär, der zeit stat-schreibern daselbst, das sie neben mir auch ire petsehafltsfcrtigungcn vrtd aigen hanndtschrifften hierundts gestelt haben (doch inen vnd irer Fertigung in alweg ohne nachtl vnd schaden)-. Beschehen zu Laibach den zwenzigisten tag febrnari nach Christi geburde im funl'zchcnhundert vnnd im siben vnnd neunzigisten jare. Michaelis Taller m. p, Andre Nothär m. p. lOrig. pgt., pečati manjkajo vsi trije. L. 1826., iz katerega je najbrž prepis v grajskem arhivu, je bil še ohranjen odlomek Tallcr- *> Mihael Taller je bil 1. 1598. in 16