Posamezna Številka 10 vinarjev.
ŠIBV.I6.
If LiDD!laiii, v soboto,28, Januarja m.
Leto XLV
s Velja po pošti: s
Za oelo leto naprti . , K 28'—
st	en meseo „ . . „ 2*20
st	Nemčijo oeloletno . „ 29--
st	ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na dom t
Za celo lato napre] . . K 24-— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi pn|iman »»seCno „ 1*80
s Sobotna izdaja: ~ sa oelo leto ...... S T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— sa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petitvrata i Vi mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 31 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večiih naročilih primeren popnel po donovorn.
c--- Poslano:
Enostolpna p.titvrata po 80 vin.
Izhaja vsak dan, izv emši ne-delje ln praznike, ob S. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
ikj' Uredništvo Je v Kopitarjevi ulloi štev- (i/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankiraua p.sma se oe ebs sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74 =
Političen list za
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Bacon poštne nranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
TeZKe naloge.
Težke so naloge, ki jih vojska naklada prizadetim državam in narodom. Z orjaško silo te težave nosi tudi naša Avstrija. Skrbeti ji je za zadostno obrambno vojno silo in za upravno gospodarstvo, da ž njim preživlja armado in da oskrbuje živež tudi drugemu prebivalstvu.
Ker pa je pričakovati, da nam vendar le enkrat posije solnce miru, zato treba že sedaj gledati in pripravljati dela za čas po vojski. — Pred vsem se ne smemo vdajati slepilu, da bo naenkrat vse dobro, ko nastopijo mirni časi. Taka vojska, kakor jo sedaj vodi naša država, zapusti sledi, ki se tudi v daljši dobi mirnega razvoja ne izbrišejo. Pred vsem bo treba v Avstriji urediti notranje politične razmere, Poskrbeti bo treba za delaven parlament, ki bo kos velikim nalogam, ki ga čakajo. Najpogla-vilnejša naloga državne zbornice bo gospodarska, ker nikar ne mislimo, da bodo po sklenjenem miru kar prenehale karte za razna živila.
Na polju produkcije, trgovine in kredita, gospodarske in socijalne politike bo treba obvladati naloge, ki je bilo v primeri ž njimi parlamentarno delo zadnjih desetletij le otročarija. Treba bo na novo temeljito poskrbeti za sredstva, da se naša zemljišča zopet docela obdelajo, treba bp delavcev, semena, gnojil; obnoviti se bodo morali stroji, nabaviti bo treba surovin za našo obrt in milijone delazmožnih mož zopet privaditi plugu, obrti in tovarni. Ne bo mnogo drugače, kakor če bi se milijoni ljudi kam naselili in iznova pričeli z urejevanjem svojega gospodarstva.
Državo čakajo velike naloge, da v prejšnji stan postavi opustošena mesta in pokrajine, da zagotovi oskrbnino neštetim invalidom, vdovam in sirotam.
Kuke naloge glede davčne preosnove čakajo državo, lahko iz naštetega sprevi-diino. Davčna bremena bo treba enakomerno in pravično razdeliti na vsa ramena irt jih tako urediti, da vsled njih ne bo onemogla narodno-gospodarska moč produktivnih stanov. Zasebno gospodarstvo bo le nekak del državnega gospodarstva.
Za vse to bo treba zastopnikov v parlamentu, ki bodo morali biti v vsakem pogledu možje na svojem mestu, — V veliko pomoč državi bo dobro urejeno deželno gospodarstvo po raznih kronovinah in zadružno gospodarstvo, ki je združeno v gospodarskih zadružnih organizacijah.
Skrb in clelo za vsakdanji kruh bo torej v bližnjih letih prva in glavna naloga države, dežel, zadružnih orgapizacij in posameznikov, vsa druga vprašanja za dolgo dobo let ostanejo bolj v ozadju.
Te naloge se moramo že sedaj zave-
dati tudi Slovenci, ako nam je na tem, da junaško preživimo in preborimo sedanjo in bodoče gospodarske krize. V prvi vrsti nam zato treba duševnih vrlin: versko-nravnega mišljenja in življenja, ki je podlaga dušnemu in telesnemu zdravju, marljivosti, vstrajnosti, žilavosti, pogumu. Pred vsem pa nam treba sloge in bratske edinosti. Nikdar nismo žive zavesti skupne narodnosti tako potrebovali kakor sedaj in kakor jo bomo rabili po vojski.
V tem oziru mora V. L. S kot najmočnejša biti vsem drugim za zgled. Krize, ki se zadnjih par let pojavljajo v S. L. S, na političnem in gospodarskem polju, naj bodo zrelostna poskušnja za naše somišljenike, ki naj pokažejo, da poznajo skupno nalogo sedanjih dni in vse osebne in strujar-ske ozire podvržejo skrbi za blagor naroda.
To posebno poudarjamo z ozirom na neprijetne dogodke povodom zadnjega zbo-r rovanja »Zadružne zveze«, o katerem so tudi v nemške, nam Slovencem neprijazne liste zašla potvorjena poročila. — Naši nasprotniki, tuji in domači, že ne morejo več po svojih glasilih prikrivati škodoželjnega veselja ter žive v nadi, da se bo razkol med nami dal težko preprečiti. Ne napravimo jim tega veselja, ker bi bilo to nam pa tudi njim, to je skupnemu narodu v usodno kvar,
»Zadružna zveza« je gospodarska koncentracija za zbiranje narodnega našega imetja in za skrbno in razumno gospodarjenje z vlogami. Ta zveza predstavlja organizacijo naših gospodarskih sil; čim močnejša bo, tem bolj ji bo pot odprta na svetovni denarni trg, tem več gmotnih koristi bo donašala narodu. — Zato živimo v trdni nadi, da se nesporazumljenje, ki se je pojavilo pri zadnjem občnem zboru »Zadružne zveze«, po medsebojnih dogovorih zopet vzravna.
Tudi našega naroda čakajo po vojski težke gospodarske naloge; te pa nam bodo bistveno olajšane z močno gospodarsko zadružno organizacijo, ki ima pod svojo streho združene vse slovenske pokrajine. Zdravi instinkt onranjenja samega sebe in skrb za obstoj naroda naj gaz napravi pametnemu, prijateljskemu dogovoru. — Ne samo danes, naš narod bi rad živel tudi — jutri.
Poo ave 0 oorišKinnepciii.
Oj vdova tožna zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš, le nič dobrot.
Te besde slavnega našega pesnika Gregorčiča se dajo po pravici obrniti
na sedanjo našo tužno vsled vojske po sovražniku opustošeno in po večini evakuirano Goriško.
Goriška okolica in Vipavska dolina, ki je bila, rekel bi raj slovenske zemlje in kateri so veljale besede pesnika Gregorčiča:
Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili.
Tu zelen dol in breg, tu cvetje že budi se, tu ptičji spev glasi se, gore še krije sneg —
stoji pred nami opustošena in zapuščena. Ljudstvo, katero je prej tam živelo veselo v obilnosti in blagostanju se nahaja, kar ga ni nastanjenega v begunskih taboriščih, sedaj razkropljeno po raznih avstrijskih deželah v zaledju posebno na Kranjskem in Štajerskem, mnogi kateri so bili nenadno zajeti po sovražniku, se nahajajo celo v Italiji kot interniranci.
Iz navedenega je samoposebi um-Ijivo da mnogokrat člani ene in iste družine ne vedo eden za drugega.
Trpljenje in bedo ubogih beguncev ob evakuaciji si zamore prav predstavljati le tisti, kateri je sam to izkusil.
Neizbrisno mi ostane v spominu ta-le slika iz meseca avgusta preteče-A aega leta:
Po cesti gredo žalostne procesije beguncev, katerim se je posrečilo rešiti poleg golega življenja komaj najpotrebnejše stvari, otožnih skoro obupanih obrazov z vidno globoko bolestjo zapuščajoče svoj dragi rodni dom, matere z nedorastlimi otroci tupatam vodeč domačo živino: kravo ali prašiča, katero se je v poslednjem hipu dalo rešiti, se pomikajo počasi, ker se morajo umikati vojaškim četam in trenu, proti že-leznični postaji določeni za odpeljavo begunskih transportov.
Rešena domača živina je bila ubogim beguncem le v oviro, ker s seboj v vlak je niso smeli vzeti, zato so bili prisiljeni po več dni čakati, da se jim je posrečilo isto oddati mnogokrat za slepo ceno, samo da so se je iznebili. Posebno drago kupljeni prašiči (8—12 K kilogram) so se dajaili pod sramotno nizko ceno po 12, 30 do 50 K komad, do-čirn je resnična vrednost znašala do osemkrat toliko.
Onim begunskim družinam, ki so imele zadostno zalogo živil oziroma denarnih sredstev, je bila dovoljena naselitev v poljubnem kraju izven območja goriškega okr. glavarstva.
Kakor je prej prebivalstvo goriško bilo prepričano, da sovražnik ne bode mogel zavzeti soške bojne črte in Gorice vsled tega je tudi vstrajalo na svojih domovih do zadnjega hipa ne zmeneč se za sovražno obstreljevanje s šrapneli in granatami, kateremu je bilo vedno izpostavljeno tik bojne črte, tako je tudi zdaj se vdajalo pričakovanju, da naša slavna armada zopet zavzame soško bojno črto in iztrga Gorico iz sovražnikovih rok v najkrajšem času in so se zato mnogi umaknili le do bližnjih neevakuiranih vasi, čakaj e da se mogoče v kratkem zopet vmejo na svoje kraje.
Najbližje ob bojni črti se nahajajoče občine, katerih evakuacija tedaj še ni dosegla so bile prenapolnjene z begunci in njihovim rešenim blagom, kateri potem, ko so izprevideli da na skorajšnjo vrnitev v domači kraj ni upanja, in na pritisk pol. oblasti in orožništva so polagoma zapuščali navedene kraje idoč v begunska taborišča oziroma katerim so razmere dopuščale, v razne kraje na Kranjsko in Štajersko mnogi so se tudi ustavili v goriškem in sežanskem glavarstvu.
Mnogokje in v največ slučajih so bili goriški begunci med svojimi slovenskimi brati na Kranjskem dobrosrčno in s sočutjem sprejeti ter so jim šla slavna obč. zastopstva čč. gg. duhovniki kakor tudi prebivalstvo samo (posebno v vipavskem okolišu) kolikor mogoče na roko glede aprovizacije. z živili, stanovanj in v drugih raznih zadevah.
Teh dobrot, izkazanih jim v največji sili, ubogi naši begunci ne bodo pozabili nikoli, svojih dobrotnikov se bodo vedno hvaležno spominjali in bode to močna okrepitev slovenske vzajemnosti v zavesti, da na Primorskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem prebiva edeninist.i narod slovenski, čeprav ločen po deželnih mejah, to bode v spodbudo posebno slovenskemu prebivalstvu, borečemu se za narodno stvar ob jezikovnih mejah.
Toliko bolj žalostno je pa dejstvo, da v nekaterih krajih po Kranjskem begunce smatrajo kot nepotrebno nadlego, prezrši pri tem koliko so nesrečni begunci žrtvovali v korist domovine, da se njih sinovi in možje z levjo hrabrostjo borijo na vseh bojiščih, jih zapostavljajo za domačim prebivalstvom in če-le mogoče pri aprovizaciji prezirajo, kar bedo beguncev še povečuje in je podlaga nekaki skriti mržnji do prebivalstva druge dežele, kar bode žal pozneje skoro gotovo rodilo slabe politične posledice.
juleloa Sleffia M in Sveto".
»D o m in S v e t« 1917. Uredil dr. Izidor Cankar, 1. in 2. številka. Ob tridesetletnici.
Dr. F ranči š k,u Lampetu je posvečena jubilejna številka »Dom in Sveta«, temu velikemu idealistu, ki je list ustanovil. Dolga je pot, katero so prehodili s pokojnikom »Dom in Svetovi« prijatelji v tridesetih letih —■ in »Dom in Svetovi« prijatelji niso samo tisti, ki pišejo vanj in mu dajajo od svoje srčne krvi, ampak tudi tisti, ki ga ljubijo in z ljubeznijo zasledujejo vsako gibanje naših domačih sil — dolga je bila pot do tridesetletnice.
»Tisti Lampe — piše dr. Krek v svojem spisu ,Dom in Svet živi' — ki »am je v svojih filozofskih delih odkril globine svojega duha, tisti Lampe, ki je v bogoslovnih spisih trajno obogatil naše slovstvo, tisti Lampe, ki je dobil Časa, da je vnemal, navduševal, vodil Študente, bogoslovce za leposlovno delo« — ta dr. Lampe nam je ustvaril »Dom in Svet«. In dr. Izidor Cankar, ki je gapisa.1 uvodno posvetitev dr. Frančišku Lampetu, pravi: »Dr.
Frančišku Lampetu posvečujemo ob tridesetletnici ,Dom in Sveta' to knjigo. Njegova je. On je prvi mislil na njo in ob času, ko so bile zvezde slovstvu manj prijazne; ko se o umetnosti še skoraj .ni vedelo, ali je. Zamislil je to knjigo vse lepšo, toda če ni popolna, je vsaj dovolj verna slika sodobnega slovenstva; in kar je dobrega v njej, je tudi njegovo delo. Njegov duh jo preveva. Njegova čista in iskrena ljubezen do resnice in lepote, njegova živa želja, da pridi našim izmučenim srcem ta skrivnostna moč, ta rosa iz večnosti, jo je pisa/ta. Frančišku Lampetu, ki »Dom in Sveta« ni ustvaril, ki je marveč od lastnega življenja vzel, da ga je njemu dal, bodi posvečena ta knjiga. Njegova je.« Otroško lopi so ti spomini na dr. Frančiška Lampeta. Prelat Andrej Kalan piše v svojem spisu »Ustanovitelj Dom in Sveta«: »Kadar je ob vsakem novem letu prinesla marijani-ška prednica, S. Lidvina, direktorju Lampetu kot novoletno darilo krasno vezan letnik ,Dom in Sveta', ga je vzel Lampe z nežnim veseljem v roke, božal je knjigo, kakor oče svojega novorojenca, listal je po njem in ga položil k prejšnjim letnikom z radostnim nasmehom: ,Veliko duševnega dela je v njem!'« —
Res veliko duševnega dela Je v
njem, veliko duševnega dela je tudi v tej tridesetletni številki.
Dr. Krek piše (»Dom in Svet živi«): »Lepa je bila mladost našega gibanja, vesela, cvetoča, ki pa je seveda že po svoji naravi nosila na sebi tudi razne hibe, ki so zvezane z mladostjo. Ko jo premišljujem, se mi vendarle ne toži za njo. Rad sem jo imel, to mladost, toda ne dal bi zanjo kljub vsem prevaram in zmotam, kljub marsičemu, kar je pomanjkljivega, izkušenj, katere je prinesla s seboj. Zorimo pač ne samo z uspehi, ampak tudi s porazi in zmotami.«
In dr. Izidor Cankar je zapisal na čelu jubilejne številke, kot program »Dom in Svetovcev« besede: »Po resnico pojdemo k mnogoterim ugankam umetnosti in življenja in nič drugega nočemo od nje, kakor da je resnična. Lepoto bomo iskali, kjerkoli jo zaslutimo v kateri izmed premnogih njenih oblik, ne drznemo se ji predpisovati, da bodi taka ali drugačna, a da je vsa lepa, to hočemo od nje. — Umetnost nam tudi ni idol, ki ga molimo. Živ organ življenja je in je le toliko vredna, kolikor življenju služi. Času koristi, kolikor večno veljavnega ustvari. V tej suženski sedanjosti, v tej sr&ni stiski našega naroda in dušni onemoglosti človeštva tudi zanjo nI važnejše-
ga dela, nego da oznanja z besedami, ki so ji dane, osvobojujočo moč resnice božje in veselo prostost krščanskega nravnega zakona.«
Zvesti »Dom in Svetov« veteran F. S. Finžgar, vedno mladi pesnik »Svobodnega solnca«, pa kliče: »Pojdi torej, ,Dom in Svet' — ne več samosrajčnik, ne več boječ mladec — ti tridesetletni mož, pojdi moško v svet z vedrim čelom, vdinjan samo resnici, pravici in lepoti: S teboj gre zvesta falanga starih in mladih Dominsvetovcev.«
Res precejšno število jih je prišlo * »Dom in Svetovih« delavcev, da prispevajo trideseletni številki. Kljub temu, da jim je bil prostor tesno odmerjen, so morali nekateri prispevki zaradi preobilice gradiva počakati za prihodnjo številko. Andrej Kalan, Viktor Ste-ska, dr. Jan. Krek, dr. Izidor Cankar, Fr. S. Finžgar, Ivan Grafenauer, dr. J. Gruden, Detela, Ksaver Meško, Ivan Cankar, dr. Ivan Pregelj. Stanko Majcen, Narte Velikonja, France Bovk. Vencoslav Bele, Sardenko, Joža Lovren-čič. Na klasično verze spominja prizor »Vrni se!« in dr. J. Debevec, ki je stopil to pot iz pekla, vic in nebes h Ho-merju, dr. Knific in dr. Lenard. — Težko je poseči v vse podrobnosti.
Zdaj je primeren čas, da se prebivalstvo slovenskih dežel medsebojno osebno spozna in vzljubi (kar je potrebno tudi z ozirom nato, da so Kranjci dosedaj o Goričanih bili nezadostno poučeni in so le-te kratkomalo mnogi prištevali za Italijane čeprav goriško prebivalstvo za Kranjci ne zaostaja niti v političnem niti v gospodarskem ozi-ru) in ravno sedaj je prilika, da oni, kateri so toliko srečni, da so ostali na svojih domovih, izkazujejo svojim nesrečnim bratom krščansko ljubezen in dela usmiljenja.
V toliki nesreči, ki je goriške begunce zadela se tolažimo z upanjem, da se bode naši slavni, preizkušeni armadi in armadam zaveznikov, kakor so na drugih bojiščih dosegle sijajne uspehe svoje neprekosljive hrabrosti, tako tudi proti zahrbtnemu Italijanu in posebno na soškem bojišču posrečilo dokazati svojo moč in nepremagljivost ter ga zapodijo daleč v njegovo deželo nazaj in osvobodijo zasedene dele naše Primorske dežele zopet pod slavno avstrijsko žezlo, ker laškega odrešenja primorsko prebivalstvo in posebno še slovensko ljudstvo si ni želelo, si ne želi in po njem hrepenelo nikoli ne bo, pač pa se bodo temu laškemu gospod-stvu do skrajnosti svojih sil vedno upirali.
Takrat, ob toliko zaželljenem miru, se bodo goriški begunci, sedaj razkropljeni po vseh vetrovih, zopet veselo vrnili na svoje domove in bodo pozabljene mnoge prestane težave in trpljenje ln takrat se bode še z večjim navdušenjem reklo s pesnikom:
"Domovje moje, Avstrija, ti biser vsega si sveta, le zate, z&te rad živim in le po tebi hrepenim.
Ko bi v izbiro dal mi Bog naj dom poiščem si okrog ne dvomil bi ter rekel koj: O Avstrija, ti dom si moj!
R. P. begunec in vojak.
iz slovel® naselim v Ameriki.
(Izviren dopis »Slovencu« iz Amerike.)
Najstarejša slovenska naselbina v Cle-velandu je Nevvburg. Prvi Slovenci so prišli semkraj pred 30 leti. Prvi slovenski priseljenci so stanovali pri Slovakih ali pa drugih Slovanih. Šele čez nekaj let po prihodu prvih moških je prišla prva ženska in od tedaj naprej — kakor pravijo — eo bili tudi Slovenci v Clevelandu ljudje, preje pa so bili samo možje. Ko je enkrat žena, ki še dandanes živi v Colinwoodu, pokazala pot iz daljne kranjske dežele v novo »Obljubljeno deželo«, so kmalu za njo prišle še druge. Vsaka se je napotila na daljno pot z velikimi nadami in upi in s prijetno mislijo, da bo stanovala v velikem mestu, še veliko večjem kakor je Ljubljana. A že na poti je marsikateri začel pogum upadati. Ni vedela poprej, kakšen siromak je človek, če čisto nič ne ume jezika onih ljudi, med katere ga usoda pri-
treba ti je vzeti samemu jubilejno, tridesetletno številko — velika je, obsega 80 strani — pa čitati, misliti in uživati. Videl boš, da je »Dom in Svet« res glasnik slovenskega hrepenenja in trpljenja, močnega trpljenja in hotenja slovenske umetnosti. — Tudi vnanja oblika »Dom in Svetove« jubilejne številke ti pove čisto jasno, da je »Dom in Svet« v resnici ime in glas dobrega umetnostnega lista. Dr. Mantuanijev članek nas vpelje v tisto dobo slovenske umetnostne zgodovine, ki je označena z imenom bratov Šubicev. Le poglej te risbe, poglej to življenje, ki diha iz njih. Zanimiv pojav v naši umetnosti sta Vurnika, Ivan in Helena Vur-nik, Ivan s svojimi vinjetami in s svojim spisom »Iz modernega umetniškega življenja« in Helena s svojim »Italijanskim motivom«. Naši najboljši umetniki so tu zastopani. Jakopič pr-,vič na Slovenskem objavljen v barvah, Jama, Tratnik, Dolinar s svojimi mogoče najboljšimi deli. Le poglej Smre-karjeve izborne karikature naših umetnikov Župančiča, Finžgarja, Jakopiča in Cankarja. — Novo poglavje je .uvedel »Dom in Svet« z glasbo. Jubilejna številka objavlja precej težki, pa j ako lepi Kogojev »Istrski motiv«. Spise o glasbi so prispevali naši stari znanci Stanko Premrl in dr. Frančišek Kimo-vec. Veseli smemo biti te nove poti pri
»Dom in Svetu«.--
Veliko nam nudi zdravega zrna ta »Dom in Svetova« antologija ob tridesetletnici, veliko nam obeta. Naj bi padlo to od dr. Frančiška Lampeta zasejano zrnje na dobra tla, naj bi našlo stremljenje in delo »Dom in Sveta« obilno iskrenega zanimanja in razumevanje med našimi ljudmi.
tov. -r
vede, — Potem pa še to popolno razočaranje, ko so dospele semkaj. Namesto lepih belih in barvdnih hiš, kakršne so videle po mestih doma, so videle le črne, zakajene, večkrat tudi razpadajoče hiše, Amerikanske tvornice se ne ozirajo ne na novo barvane hiše, ne na kaj drugega, celo lepo belo perilo jim ni nič, ampak grmijo, drčijo, drvijo, tulijo, lajajo in hropejo pri tem pa bruhajo in puhajo cele oblake dima, saj in plina, ki se vali daleč naokoli in kmalu ima celo okolico »po svoje označeno«, to je črno in zakajeno, da je malo boljša od dimnika. To so videle te Slovenke, kakor že danes vsak novoprišlec takoj opazi. To je seveda blizu tvornic povsod enako. Razloček je le samo ta, da jih jc tukaj kar ccla vrsta samih tvornic, katerih dimniki molijo v zrak kakor stoletne smreke, dočim je bil v stari domovini le tu pa tam kak tvorniški dimnik. Pri teh tvorni-cah in v bližini takega gozda dimnikov so se naselili prvi Slovcnci, in sicer zato, da bi imeli tem krajšo pot do svojega vsakdanjega dela.
Število ^slovenskih naseljencev je začelo kmalu bolj hitro rasti. Zdajpazdaj jc prišla kar cela družina. Razmere doma, ki jim vkljub velikemu trudu in trpljenju niso dajale zadostnega živeža, so marsikaterega Slovenca primorale, da se je poslovil od svoje rodne grude in se je napotil v daljno Ameriko, nevedoč, kaj ga čaka v trdi tujini. Zaslužek tu ni bil ravno velik za tukajšnje razmere, aH zaslužilo se je od tri do štiri goldinarje na dan, in to je bila velika privlačna sila, ki je privlekla toliko slovpnskega naroda v to novo čuda-polno deželo. Malo pa jih je bilo, kateri bi na dan svojega prihoda ne bili sklenili, da pojdejo »ob prvi priliki« zopet nazaj, odkoder so priromali. Da se je pa »trdni« sklep uresničil jako redko, se lahko prepriča dandanes vsak, če vpraša, ako so šli že kdaj nazaj pogledat v svoj rojstni kraj. Le malo jih je, ki bi mogli to pritrditi, da jim je še kdaj posijala zlata zora skozi malo okence rojstne hiše. No, to je že usoda človeška, da dela'sklepe in načrte, a pri tem dela pogosto račune brez krč-marja.
Newburški. Slovenci so že šteli malo armado, ko so se začeli nekateri seliti blizu novih tvornic ob Erieskem jezeru. Danes po Ameriki in Kranjskem med Slovenci sloveči »St. Clair« (Sent Kler) jc bil tedaj še toliko poznan, kakor najmlajši sin turškega sultana.
Zaradi mnogih tvornic pa so se Slovenci in sploh Slovani čim dalje bolj naseljevali, oJh jezeru tako, da se mora današnji dan človek, ki pride iz starega kraja, počutiti precej domačega in se mu zdi, da poootuje po Avstriji, ko prihaja do glavnega kolodvora skozi — hrvatsko in potem slovensko mesto. Ko pa dospe v »Ribnico« in zasliši celo vriskanje in ukanje, pa mu skoraj zemlja izpod nog uide, tako se začudi, misleč, da so tukaj celo iz daljnih kranjskih hribov ljudje. Vendar opazi, da jih je te vrste le malo. Večina živi mirno in pošteno v vsakem oziru. St. Clair šteje dandanes več slovenskih trgovin in tudi Slovencev samih, nego katerokoli mesto v Ameriki.
Med tem pa, ko je rastla nova St. Clairska vas, tudi Nevburg ni zaostajal. Leta 1902. smo si zgradili Gospodov hram. Cerkev je zidana iz opeke in kamna. Nevvburški Slovenci smo ponosni nanjo. Leta 1913. smo otvorili s^vensko šolo s 100 učenci. Učile sc sestre iz reda Notre Dame. Število otrok jc naglo rastlo in šola se je večala od leta do leta. Nevvburški Slovenci so videli, da otrok potrebuje še kaj več kakor zmožnost brati, pisati in računati, in zato so pošiljali otroke v svojo šolo, dasi niso bili stroški premajhni in breme vzdrževanja cerkve in šole precej težko za tako majhno število tvorriiških delavskih družin. Vendar pa se truda in stroškov niso ustrašili in so šli hrabro naprej. Kmalu so se jim pridružili še drugi, in število družin jc prerastlo 200, 300 in danes 400. Nev/burški Slovenci so vstrajno delali dalje in napredovali, da malokatera naselbina tako. Možje se šc spominjajo časa, ko so še race plavale tam, kjer sedaj stoji cerkev in žuonišče. Danes bi tega človek ne mislil in skoraj ne verjel. Cerkev sloji malo oddaljena od kraja, kjer so veliki »steel in \vire« mlini.
Središče slovenskega mesta je na boljšem in lepšem kraju, kakor je pa bilo staro središče. V okolici pa ima primerno veliko družin že svoja lastna dotnovja, dostojna in čedna, ne več takih, v kakršnih ■»o stanovali Slovenci pred 20 leli. Posledica je ta, da so Slovenci bolj zadovoljni in ne mislijo več toliko na vrnitev v stare kraje kakor je bilo to izprva, Tudi tu se da dostojno in zadovoljno živeti, kdor misli v dobrih in debelih letih na slaba suha leta. Da je mogoče tudi delavcu priti naprej in si napraviti svoj dom in živeti dostojno, pravilno in zadovoljno, je razvidno iz sto in sto tukajšnjih delavskih domov. Da je pri tem treba marljivosti, delavnosti in varčnosti kakor tudi dobrega gospodinjstva, pred vsem pa blagoslova božjega, jc jasno kakor beli dan. Brez vsega tega ni nikjer napredka in ga tudi biti ne more.
Med Newburžani sicer ni bogatinov, to je res, vendar pa smo splošno zadovoljni in živimo kakor ena družina v miru in slogi, skrbimo za cerkev in šolo, pri tem pa se še dene kakšen krajcar na stran za slabe Čase, dasi dandanes pri tej draginji ni to nič kaj lahko.
Kakor v drugih tako so tudi v društvenih razmerah Slovenci v Newburgu postali samostojni. V kratkem času je bilo ustanovljenih več društev. Najstarejše društvo, Sv, Alojzija, je bilo ustanovljeno še preden je bila delana cerkev, in društvo je veliko pripomoglo k ustanovi nove katoliške sredine. Za njim je prišlo društvo sv. Lovrenca, potem društvo sv. Barbare, društvo sv, Antona in društvo sv, Jožefa. Je pač še nekaj drugih društev, kakor žensko društvo sv. Ane, moško društvo »Mir« in »Jutranja Zarja« in še morda eno ali drugo. Pevsko društvo »Zvon«, ki ima precejšnje število članov, pospešuje slovensko pesem, Pri vseh teh društvih je obžalovati le to, da ni nobene primerne dvorane, v kateri bi se mogla društva razvijati. v polni meri in prirejati vsakovrstne predstave.
To je nekaj podatkov in spominov iz slovenske naselbine v Newburgu; najstarejše slovenske naselbine v Clevelandu, Drugič pa kaj o delavskih razmerah v zadnjih letih. Pozdrav stari domovini, pozdrav vsem, ki se bore, da si ohranijo staro poštenost, da ostane slovenski narod pod slavnim habsburškim žezlom, za katerega brambo smo pripravljeni vsekdar tudi Slovenci v novi ameriški domovini. Bodite prepričani, da tudi mi tu nočemo raztrgati starih vezi z domom in da se tudi tu ponosno nazivamo Slovence in Avstrijce!
Maj o Turčiji.
Gospodarske razmere.
Turčija je zaveznik osrednjih velesil. Veliko je bilo veselje, ko je Turčija v svetovni vojni stopila na našo stran, ker je itnela prav iste sovražnike kakor osrednji sili, Nemčija ji je poslala obilo dobrih častnikov, ki so v Turčiji vodili moderno vojsko in dosegli lepe zmage. Nekaj časa je ententa mislila z vso silo vzeti Dardanele. Hitro naj bi se vojska končala, to je bila splošna ententina želja in zato se jim je zdela najkrajša pot: predreti morske ožine in vzeti Carigrad. Po padcu Carigrada bi Rusija prav naglo in hitro dobila zadosti streliva in nato bi lahko z večjo silo pritisnila na Avstrijo in Nemčijo. Ententa je sklenila osrednji sili izstradati in zato je računala tako-le: če vzamem Carigrad, pr-erežem Nemcem politično pot iz Berlina v Bagdad, zraven pa tudi zabranim, da osrednji sili živil in surovin ne bosta dobivali iz Male Azije. Dardanel ni bilo mogoče vzeti, pač pa je Bolgarija vzela Srbijo in ententa ima na Balkanu samo še Solun. Med Berlinom, Dunajem, Sofijo, Carigradom in Malo Azijo danes ni več ovir na poti. Ko je stekla direktna železnica v Carigrad, je Turčija dobila obilo težke artiljerije in streliva, iz Turčije pa so vlaki vozili nekaj najpotrebnejših živil in surovin. Splošno znano bo še, da so se ob otvoritvi »balkanskega vlaka« gojile velike nade, da ima Turčija velike zaloge živil in surovin. Naglo se je tudi začelo gibanje, da se tudi v Turčiji vpelje grego-rijanski koledar in na draždanski konferenci srednjeevropskih narodnih gospodarjev se je proglasilo, da se ima carinski zvezi osrednjih dveh držav pritegniti tudi Bolgarijo in Turčijo. To so bile misli, želje in predlogi iz srednje Evrope. Vsi vemo, kakšne težave imajo danes vse države z živili in surovinami za svojo industrijo. Vojska je milijone pridnih rok odtegnila mirnemu pridelovanju in zato ni čuda, da je živil in surovin vedno manj, da se vedno bolj povprašuje po njih in da so zato vedno dražje. Če gremo na Turško, moramo vedeti, da je turško narodno gospodarstvo na precej nizki stopinji, da Turčiji manjka železnic, cest in potov in da zato turške zaloge niso posebno velike, in da se obilo raznega^blaga vsled pomanjkanja dobrih cest in železnic pokvari in segnije kar na mestu, kakor to priznavajo turški listi sami. Ne moremo se čuditi, da Turki tudi natančno računajo, koliko imajo zalog in da tudi to vidijo, da so vsak dan več vredne, kar bo zelo koristilo njihovim šibkim financam. Odtod gotove težkoče raznih nakupovalnih komisij. Tajiti se ne da, da moderna država, pa naj si bo v vojni ali v miru ali za čas miru svojo politiko vodi po svojih domačih potrebah in interesih. To je bilo še vedno, da je vsakdo sam sebi prvi in najbližji. Nekoliko preveliko in pre-rožnato upanje je v Nemčiji začela zdraviti znana revija »Der deutsche Wille«, kjer neki carigrajski Nemec piše, da je navdušeno ponujanje prijateljstva in raznih reform Turke nekoliko zmedlo in storilo nezaupljive. Pomisliti je treba, tako jc rečeno, da turška država doslej ni bila vajena političnih zvez. Turek je bil sam zase in navadno proti vsem. Narodnostni čut je pri njem zelo močan in zato je nezaupljiv, vprašuje se, kam meri vse to in kaj prinese mir, Turek sicer pusti, da nemški
učitelj uči v turški šoli, toda učni načrt napravi Turek sam in tudi sicer ne kliče nemškega učitelja niti h konferenci. Omenjeni mož čisto prav misli, da si naj tudi zaveznika dobro ogledamo, da ga moramo skušati umeti in pregledati, potem se nam ni treba bati kakega razočaranja in prevaranih nad, ampak bo prej mogoče doseči solidno prijateljstvo in krompromis interesov.
Katoliški misijoni na Turškem.
Na zborovanju ogrske svetoštefanske družbe je nadškof primas kardinal dr. Cser-noch govoril tudi o katoliških misijonih na Turškem. Z vojno so prišli v kritičen položaj. Bilo je konec kapitulacij, francoski protektorat je izgubil svoj pomen, francoski in laški podaniki so morali zapustiti Turčijo, tako so ostale cerkve brez duhovnika in šole brez učitelja. Turčija je zaplenila misijonske hiše za vojaške in druge namene. Na krajih starih cerkva vlada opustošenje in zanemarjenost.
Vesoljni značaj cerkve, večna vrednost njej izročenih zakladov in interes ne-umrjočih duš pa nam prepoveduje, da bi se veselili izgub v vzhodnih misijonih svojih nasprotnikov, ampak nam nalaga dolžnost, da rešimo te cerkvene postaje in na mesto odišlih pošljemo druge ljudi. Nočemo vzeti tuje lastnine in druge po krivici pregnati, ampak v soglasju s sv, sto-lico hočemo služiti cerkvi, katere večnim ciljem moramo enako služiti v vseh iz-premembah politike in tako v času viharjev kakor tudi v času miru. Pred zgodovino smo mi katoličani s Turčijo zvezanih držav odgovorni, če to razdejanje gledamo križem rok. To so izprevideli nemški katoličani in so že začeli delati. Zato pri tem delu ne smejo manjkati ogrski katoličani, ki so po svojem zemljepisnem položaju in krvnem sorodstvu dvakrat poklicani za kulturno delo v Turčiji. Dosedaj so se ogrski katoličani komaj udeleževali misijonskega delovanja, sedaj pa ne smejo več odlašati in če še sredi vojnega divjanja iščemo gospodarskega zbližanja s Turčijo, moramo nastopiti tudi s to versko zadevo.
Kardinal je govoril o težavah, ki jih bosta temu delu stavila narodna nezaupljivost Turkov in versko odtujenje islama, toda upa v politično previdnost Turkov. Turčija je že v mirnih časih imela hvalevredno nagnjenje za versko strpnost in zato upa, da bo tudi to nadaljevala, ker njeni zaveznici tudi v svojih državah priznavata islam. Kardinal je nato govoril o podrobnem misijonskem delu, katero bo na Ogrskem vodila Družba sv. Vladislava. M Carigradu mislijo odpreti ogrsko šolo, v Jeruzalemu pa obnoviti od sv. Štefana ustanovljeni ogrski hospic, kateremu bodo pridružili ogrski biblijski institut. Ogrski katoličani pa bodo morali skrbeti za misi-jone tudi po ostalem Balkanu in zlasti v plemensko sorodni Bolgariji.
Droga deželo - drago hrano.
Skoraj neverjetno je, kaj vse ljudje uživajo, a še neverjetnejše, kaj vse imajo za oblizke.
Tako n. pr. Eskim. Zanj je namreč kitova mast s prežvečeno pičo sedlonovo (severnega jelena) imenitno kraljevsko kosilo. Pa tudi kitova koža mu gre v veliko slast. Razrežejo jo na kocke, popečejo, nje okus je kakor okus pokvarjenih kokosovih orehov. Še za večjo delikateso imajo meso in ribje kosti, ki ima okus kakor sir.
Prebivalec Grenlandije je skrajno skromen. Tržnih komisarjev ti nič ne pozna, tudi nima zakona o živilih in hrani: z mirnim srcem in z največjo slastjo uživa sirovo tulnjevo meso ali meso iz kitovega repa, in ako je tudi že precej gnilo. Samo kadar je prišel razkroj že dokaj daleč, uživa ga s kompotom, napravljenim iz brusnic in ribje masti. Grenlandec pozna vsekako tudi hrano, za katero bi Ezav prodal prvo-rojenstvo, ali na katero bi severski Homer spisal najlepšo odo, namreč mroževo kožo, in sicer sirovo, obloženo kar najbolje z žolčem. Pri tej živali se ne omejujejo samo na jetra, ampak v manj premožnih družinah uživajo tudi drugi mrožev drob. Mroževo meso se nahaja na slehernem jedilnem listu in je v Grenlandiji istega pomena, kakor pri nas govedina. Na svojih severnih potovanjih nosijo s seboj zmrzlo tulnjevo meso in nagnile dele tulnjev, ki se čez poletje skrbno zagrebejo. Iz želodca severnega jelena se pripravlja jed, ki se pošilja v dar kakor pri nas zajci in jerebice,
V krajih, koder se nahajajo morski volki, jedo radi njih meso. Na trg se pa njih meso prinaša, izimši mala mesta, samo na Havani. Kitajci pripisujejo zdravilno moč posameznim delom morskega volka, posebno mesu iz plavut in repa. Kitajci imajo vobče posebna dopadajenja, kar se hrane tiče. Kupujejo n. pr. drage kože aligatorjev, za katere je na Manili najživah-nejša kupčija, jih suše, da si potem kuhajo iz nje juho, ki je črne barve kakor črnilo. Evropejec užije aligatorjevo meso s slastjo kakor slabšo svinjino, dočim zaužije jajca zaradi njih posebnegR moškatnega oku9a le bolj s težavo. Razen gnezd salangan (Indij-
ske lastovke) so najgrši kitajski bonboni — iz hroščev. Podobni so našim napolnjenim bonbonom, a. so namesto z marmelado napolnjeni z mastnim velikim hroščem, ki lepo hruatlja pod zobmi. Pomislimo, da se popotnik nahaja v položaju, v kater.cm se zahvaljuje kitajskemu bogatašu za ^prijateljskih sprejem in bogato kosilo ter za kitajske polnjene bonbone. Salangane se imenujejo .vzhodnoindijske lastovice in žive v veliki množini na Javi, Sumatri, Novi Gvineji in Konkinkini. Stavijo si gnezda po skalovju, podobna peharju iz strnjenega belk.as.tega gumija, podobnega slizi, ki jo izločujejo iz dveh izdatnih slinastih žlez. Gnezda so kakor bi bila ugneteria iz testa in imajo tudi podoben okus. ' Kitajec pri-pisujt: tem gnezdom čudežen učinek, kupuje jih za drag denar in jih uživajo kakor dražilo v juhi in kakor ragout; Evropejcem so pa skrajno slabe slasti, tudi če se uživajo z dišavami. 1 Zamorci na Zlatem obrežju uživajo s slastjo meso aligatorjev, morskih volkov in povodnjih konj. V Polineziji je vedno dosti ljudi, ki se prenajedo rečenega mesa in vsled tega obole. Mnogo je tudi narodov, kateri uživajo s slastjo golazen. Če je mogoče verjeti tem ljudem, je zmaju podoben legviin boljši jed kakor kar najlepše pečena kura, prav kakor novozelandske čudno pripravljene želve. Posebno njih j?tra prekašajo neki vse oblizke. Legvan ima pri. tem to dozdevno dobroto, da ga je lahko na najbolj različne načine pripraviti. Da- se kuhati, da ima okus kakor najbolj rahlo pišče, ali pa da diši prav kakor želvino meso. Če se mu pridene citrona ali slanina, diši kakor teletina, če pa se peče, je tak kakor zajčji hrbet. Tudi njegova jajca so neki jako dobra.
Jako čislane so velike želve na Trini-dadu in v drugih srednjeameriških otokih V Severni Ameriki uživajo tamošnji prebivalci njih jajca kakor oblizek. Tudi morsko želvo samo zelo čislajo in jo smatrajo za delikatno jed. Krokodili, kajmani, ga-ščerica in žabe so pri mnogih narodih še posebno priljubljeno kosilo. S krokodilovim mesom si ljudje čestokrat namažejo kožo, zakaj mnogi njegovi drugi imajo piš-raov duh. Žabjih krakov pa tudi pri nas nihče ne zameta. S posebnim veseljem se prodajajo v Franciji, ker spominjajo na kurje meso. V New Yorku se plačuje velika cena za skakalce, ki tehtajo po navadi četrt kilograma in samo v slučaju sile se zadovoljujejo z majhnimi regami (božjimi žabicami). Tudi Kitajec uživa omenjeno dvoživko, ali se presneto malo potrudi z njeno pripravo, .temveč zaužije tako, kakršno je Bog dal. Avstralci jedo strupene kače kakor oblizek, dočim je njih glavna hrana kengurujevo meso. Krastače imajo svoje čestilce samo v Surinamu na ho^andski Gvineji. Na srečo se surinamska grda krastača ne izvaža. Meso kač-ropotač se uživa ob reki Misisipi. Praži se in tvori jed, ki jo tamošnji lovci imenujejo »muzikalični Žane«, Tudi opice in papige so priljubljena jed. V Afriki se peko opice v glini in težko se je prikupiti poglavarju bolj s kakim darilom nego s pikantno pripravljenim opičjim mesom. V Rio de Janeiro je poseben sejm za opice, na katerem se prodajajo tudi papige ter velike brazilijanske miši. Nekatere vrste opic, zlasti kričači, dajo neki tako okusno meso, kakor naši domači zajci, dočim se netopir in »leteči pes« uživa bolj v revnih družinah. Domačini na indijskem otočju in na Malabaru so pa ž njim popolnoma zadovoljni in trdijo, da ne more biti v Evropi nobene okusnejše jedi. Ako omenimo še, da dalmatinske žene natikajo na lasnice male
S>olže po vinogradih in jedo sirove, se bra-ec lahko uveri, da ni naposled nič neužitnega, ali da smo sploh preveč razvajeni v hrani.
Slovenke v Siiiij.
G. msgr. Rafko Kozak piše iz Bukarešte t dne 4. jan. 1917.:
Po tridnevni cesti sem prišel iz Sibirija ravnokar sem noter. Bilo je 24. dec., iij sem se veselil, da morem na Božič ma-ševati. Moji vojaki so tudi hoteli k maši; našel sem jih na poti, iskali so kakšno katoliško cerkev. Odpeljal sem jih v riajbliž-njo— bivšo frančiškansko, ki se še sedaj imenuje baratija, po ogrskih frančiškanih Barat — cerkev, ki je bila že precej polna^ ampak za moje vojake se" je še našlo prostora. Pri glavnem oltarju je imel mašo neki župnik, ki se je rešil iz rok Rumu-nov in je prišel sem. Jaz torej pri malem oltarju opravim svoje tri sv. maše. Po maši molim tri česčena Marija s svojim Lojzkom po slovenski; začudil sem se pa, ko pridem pred svoj hotel, ko me neka dekle po slovenski'pozdravlja, roke poljubi in je polna veselja, da vidi duhovnika, ki zna slovenski. Vprašal sem jo, odkod je to izvedela, pa mi odgovori, da je bila v cerkvi in je cula slovensko molitev; čakala je Lojzka, ko je šel iz cerkve in je ž njim šla k hotelu, dokler nisem v zakristiji končal molitve in sem se z župnikom razgovarjal. — Pripovedovala mi je, da je tukaj dosti Slovenk, nekatere so bile tudi ujete, ker
je bilo prepovedano drugače govoriti kot rumunski, one pa niso znale. Pretrpele so v ječi dosti.
Lojzek je prišel zvečer ves rumen ter pripovedoval, da je bil pri dekletih v gostih, da so ga pogostile prav božično. Ena njih ima tukaj svojo mater, pri nji prebivajo tudi druge, ki delajo nekakšne preproge iz slame ter zaslužijo 5 K na dan. Drugi dan sem imel pri maši celo slovensko kolonijo; prosili so me za spoved, ker se niso mogli več mesecev spovedati. Izpolnil sem jim željo na dan sv. Janeza ter sem bil ganjen vsled njih odkritosrčne po-božnosti. Lojzek je seveda vsak dan popoldne šel v vizite k svojim zemljankam. — Tako mi je slovenska molitev privabila nove ovčice in Lojzku nekolikrat dobro malico in večerjo,
in naza?.
Po šesttedenskem bivanju v zaledju po raznih vojaških bolnišnicah doli do sinjega morja sem prišel ravno na Silvestrov večer zopet do bojne črte in prenočil v še precej dobro ohranjeni koči na pol razdejanega T. Po polnoči pozdravijo topovi — naši in laški — mislil sem, novo leto — ampak v resnici eden druzega, ker granate so bučale vsevprek. Nič kaj mi ni bilo všeč to motenje precej prvo noč. Zjutraj odjaham po ozki dolini proti taboru naše gorske brigade, kjer sem telefonično napovedal službo božjo. Med potom zaslišim iz gore na levo, kjer so na vrhu naše postojanke, vršanje in lomastenje ... Skala se vali! Vedno bliže! Vpodbodem konja v dir. Komaj za 20 korakov sem jo prehitel, da nismo skupaj skočili v prepad na desno. Z veseljem sem se prepričal, da so se moji vsled sedemmesečnega bivanja na fronti precej razrahljani živci v slani morski vodi pod milim južnim podnebjem jako okrepili. Bil je lep zimski dan, solnce je prijazno sijalo; zato smo obhajali službo božjo pod milim nebom, na obširnem prostoru sredi tabora, kjer so naši črnovoj-niški pijonirji poleti postavili lično kapelico, Voščil sem junakom, zbranim v velikem številu, srečnejše novo leto — zmage in miru. Veselje je bilo tem večje, ker ves čas moje odsotnosti tu ni bilo službe božje.
Celo poletje sem moledoval za kapelico; pa enkrat ni bilo načrta, drugič ne materijala. Pa pridejo »naši« z gore se malo oddahnit in skopat. S pijonirskim narednikom Mrvarjem jo umeriva, in prihodnjo nedeljo je bila že sv. maša v njej (gl. prih. »Ilustrirani Glasnik«), Nekaj piva, vsakemu ena klobasa in smotke, to je bilo za zahvalo.
Popoldne sem plezal na goro (3 ure ali 1000 m visoko) k našim črnovojnikom. Režal se je gori debel sneg. Svoje »imenitne«, pa še ne nakovane škornje, za katere me je tam v zaledju marsikdo zavidal, bi bil na ledeni poti pač rad zamenil za najbolj nerodne kvedre. Pokora za neči-mernost!
Naše postojanke, ki so na desnem krilu 1900 m nad morjem, je prvi sneg tako zapadel, da je bilo desno krilo tri dni popolnoma zameteno. in odrezano.
Po dohodu in na Sv. treh kraljev in v nedeljo so vojaki imeli priliko, se zopet duhovno poživiti. Mnogo jih je prejelo sv. zakramente. K sreči je tu precej velika koča, ostanek planšarstva v mirnem času, kjer imamo sv. mašo v slabem vremenu. Obiskal sem tudi vojake v strelskih jarkih, v njihovih podzemskih brlogih, »kaverne« imenovanih.
Ko v sredo zjutraj vstanem, kar ne morem iz koče, ker je bilo snega do strehe. Privoščil bi nergačem in nezadovolj-nežem tam v zaledju, da bi bili v našem položaju in trpljenju!
Ker smo zameteni privezani na koče, bom imel čas do prihodnjič moje danes po »rakovo« opisano potovanje od spredaj narisati.
Srčne novoletne pozdrave od mene in tovarišev »Slovencu« in vsem prijateljem tovarišem in znancem,
črno vojni župnik Škerjanec,
1 pomoč vojnim m\m.
VI. izkaz za božičnico vdovam in sirotam padlih kranjskih junakov. Zbirka knez.-šk, ordinariata v Ljubljani 240 K 30 h; Cotič Josip, gostilničar in posestnik v Ljubljani, 20 K; dr. Fr. Dolšak, Ljubljana, 30 K; Jakob Marolt, pos., Žirovnica, 5 K; dr. Seb. Elbert, Novo mesto, 10 K; Viktor Ranth, Ljubljana, 10 K; An* ton Svete, Tomišelj, 20 K; Anton Briški, Borovec, 3 K; Franc Ambrož, Lahoviče, 20 K; G. Ulm, Klevevž, 5 K; Albin Belar, c. kr. dež. šol. nadzornik, Ljubljana, 10 K; V. Scagnetti, mest. stavbenik, Ljubljana, 10 K; Jan. Kunauer, župnik na Golem, 20 kron; dr. Ivan Janežič, Ljubljana, 10 K; V. H. Rohrman, trgovec, Ljubljana, 25 K; Anton Štritof, c kr. ravnatelj II. drž. gimn., Ljubljana, 4 K; dr. Alfred Mahr, c. kr. okr. nadzdravnik, Ljubljana, 10 K; Bogataj Fr., Nova vas, 5 K; županstva; Rateče 14 K 14
vin., št. Jurij 50 K 93 vin., Muljava 42 K 40 vin., Podkraj 36 K 54 vin.; Št. Jurij pri Grosupljem 1 K; župni uradi: Toplice 20 K, Spodnji Log 20 K 20 vin., Sem«'č 31 K, Trnovo v Ljubljani 13 K 47 vin., Rateče Gorenjsko, 15 K; Šmartin pri Kranju 30 K; c. kr. pr. splošna prometna banka v Ljubljani -10 K; Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi 25 K; Hranilnica in posojilnica Loški potok 20 K. — Vsem blagim darovalcem najprisrčnejša zahvala.
zDornce.
Pruska poslaniška zbornica je 18. t. m. pričela s prvim branjem proračuna.
Za neomejeno podmorsko vojsko
se je zavzel konservativec Heyden-brancC ki je rekel, da se zdaj s svojimi prijatelji ne bo pečal z notranjimi zadevami, ker gre za to, da se zmaga, a zmagati more le velik, složen narod. Kadar bo naše vojno vodstvo in naš cesarski gospod smatral za času primer-noo neomejeno podmorsko vojsko, bo pruski in nemški narod tudi pripravljen, da bo nosil posledice. (Viharno odobravanje.) Socialni demokrat Adolf Hoffmann kliče: »Popolna blaznost!« (Živahno pritrjevanje se ponovi). Hoffmann: »Popolna blaznost!« Klici na desnici: Mir! Nesramnost. Heydebrand konča, da bodo tudi Nemci zahtevali jamstva, ker hočejo ostati narod, ki na svetu kaj velja!
Za preosnovo pruskega volilnega reda
se je zavzel Herold (centrum). Z odgovorom Ameriki in nevtralcem je popolnoma zadovoljen. Ve ceniti, kar so storili podmorski čolni, a da lahko še več store in da v tej točki popolnoma zaupa vojnemu vodstvu.
Odprave razlastilne iu omilitev nasalje-valne postave. — Nova poljska država.
Pl. Hardorf (svobodni konservativec) podpira Heydebrandova izvajanja. Zeli, naj bi se pozneje s popolnim varstvom nemških koristi odpravila razla-stilna postava in omilila tudi naselje-valna postava. Tudi mi ne podcenjujemo nevarnosti, ki lahko po novi kraljevini Poljski nastanejo. Sodimo pa, da se poizkus lahko stori in da bo eksperiment srečno končan. Pri preosnovi pruskega volilnega reda je pripravljen sodelovati, ker trajno pač ne moreta odločati le posestvo in premoženje. Z vojnim zemljevidom samim se ne morejo določiti vojni smotri. Če se bo sklepal mir, bo moralo vrhovno vojno vodstvo upoštevati tudi svetovno moč Nemčije: Z neomajljivim zaupanjem gledamo v bodočnost. Pridi kmalu mir, bodi ta mir nemški mir. (Živahno pritrjevanje.)
Boj do skrajnosti.
Podpredsednik drž. ministrstva dr. Breitenbach: Odklonitev mirovne ponudbe nemškega cesarja in njegovih zaveznikov po sporazumu je v tej zbornici samoobsevi umljivo izzvala le eno čuvstvo: Zdaj-boj za ljubljeno domovino do skrajnosti- O vprašanju vojnih sredstev in potov v sedanjem resnem in težkem času se ne izrazi, dasi načelno takih vprašanj ne odklanja. Z nazorom, da mora slediti mir vojaškemu položaju, se mora strinjati vsak voditelj visoke politike. Visoko stojimo nad našimi sovražniki tudi v strnjeni slogi, kar je mogočen činitelj. Kdor z ljutimi napadi na vodilnega državnika njegov ugled na zunaj omaja, prevzame ne le sam, marveč tudi nasproti narodu in zgodovini izredno težko odgovornost. Mogočni dogodki te vojske bodo seveda tudi pustili sledi na našem državnem ustroju, a ni govora, da bi se morale vse naše državne naprave temeljito prekucniti. Če se dopusti popolna enakopravnost vsem dušnim sotrudni-kom na velikem delu miru in če se otvorijo bogati viri moči naroda, se bodo strašne posledice težke nesreče omilile in oslabile. Danes pa moramo živeti sedanjosti.
Pojske vesli.
Poljski problem.
V »Die Glocke« piše Noske: »Osvoboditev Poljske od Rusije ni bil namen zavojevanjem na vzhodu. To zavojeva-nje je imelo namen uničiti nevarnost, ki nam preti od Rusije. Iz tega razloga sledi, da mora ostati Poljska v neki odvisnosti od nas, in to tem bolj, ker je Poljska sama preslaba, da bi mogla za-padno Evropo braniti pred Rusijo. — Na Poljskem se lahko kmalu prepričaš, da niso vsi Poljaki kričali po osvo-bojenju izpod ruskega jarma. Ločitev Poljske od Rusije pomenja za poljsko industrijo za dolgo časa veliko škodo. Prijazni Rusom so tudi skoro vsi iz Rusije priseljeni židje. Tudi poljski kmetje niso posebno navdušeni za nas.«
Zgodovina Krakova.
Magistrat mesta Krakova je razpisal dve nagradi za najboljšo obširno zgodovino Krakova, da se-tako proslavi spprni a združitve svobodnega mesta Podgorce s stolnim mestom Krakp.vom (1. 1915;. Zgodovina naj obsega do 40 tiskanih pol,; torej okoli 6.00 tiskanih strani. Prva nagrada znaša 6000 kron, druga pa 3000 kron. Spisi naj se predložijo do konca leta 1919.
Poljski grb.
»Umetniški svfct« v Varšavi je na predlog slikarja Gembarzevvskega, ravnatelja varšavskega narodnega muzeja, soglasno sklenil, naj bo poljska grb tak, kakor ga je določil poljski državni zbor leta 1831. Na rudečem Čez polovico predeljenem polju je na eni polovici bel orel z visoko dvignjenimi peruti, z dvignjeno kronano glavo in z razčlenjenimi kremplji; krona, kljun in kremplji so zlati. Na drugi polovici rude česa polja je obodožen je-zdec na belem konju, v desnici meč, na levi rarhi pa ščit z dvojnim križem. Na vrhu pa velika krona. Ta grb je v soglasju 3 poljsko tradicijo. Glavne poteze poljskega grba so bile vedno enake; nekatere podrobnosti so se v teku stoletij spreminjale. Zgoraj navedene podrobnosti so se določile na državnem zboru leta 1831; torej je to zadnji čin svobod--ne in ustavne poljske 'vlade in ima še vedno pravno veljavo za kraljestvo Poljsko.
Zgradba poljsk:h vasi in mest.
Med najvažnejša gospodarska vprašanja poljskega kraljestva spada zgradba razrušenih vasi in mest. Vasi gradijo po večini samo iz lesa, ki ga deloma daje vlada, deloma pa zasebna društva in podjetja. Zelo primanjkuje gradiva za pokrivanje streh; večinoma pokrivajo s slamo pomešano z glino. Sta- binska društva in pfc sarne dajejo navodila za tehniko in slog stavb. Posebno težavno je zidanje v mestih, ker manjka najpotrebnejših stvari, gradiva, podjetnikov, mo'strov in delavcev. Do tujih podjetnikov Poljaki nimajo zaupanja; samo židje sprejemajo tuje podjetnike. V mestih se posvečuje posebno pozornost za ohranitev značilnih zgodovinskih stavb.
Notranja polila.
Avstrija vseh avstrijskih narodov.
Dunajska »Information« piše: Nov red mora priti, tega se ne da tajiti, toda ne tak red, ki že po obliki stremi za tem, da bi ga veliki deli državljanov, celi narodi občutili kot kazen! Nemci morejo biti popravici ponosni na vrlo, odlično deloo v vojni, toda to ne sn^e imeti za posledico, da bi bil katerikoli naših ravnotako lojalnih narodov zapostavljen in bi se njegova v vojni izkazana požrtvovalnost z nehvaležnost-jo povrnila. Ententa je ravnokar zopet porabila vsekakor obžalovanja vredne irredentistične dogodke v Avstriji za pretvezo, da zahteva rešitev naših narodnosti, Čehov, Slovencev, Italijanov itd. izpod »tujega gospodstva«, to se pravi, da kliče, naj se naša država »raz-cefra«. Ententa je hvalabogu na čisto krivi poti, ako meni, da sme iz naših, zgolj domačih prepirov sklepati, da katera teh narodnosti hrepeni po taki »rešitvi«. Nasprotno je resnica in v vojni se je znova pokazalo, kako zelo.se vsi avstrijski narodi oklepajo države in dinastije. S tem pa naj ne bo rečeno, da so domače sovražnosti gola izmišljotina; bile so in so celo večkrat zavzele čisto neznosne oblike. Vsak izmed nas tudi ve, da so ravno ti notranji nemiri tista tla, iz katerih so mogli zra-sti posamezni irredentistični cvetovi. Ta notranji nepokoj je torej nedvomno korenina avstrijskega dednega zla,, tega nočemo tajiti; vemo pa tudi, da to zlo nikdar ne more postati državna nevarnost in da ga je lahko ozdraviti. Njegovo ozdravljenje je lahko in treba je čimpreje tirnbolje poizkusiti z njim. Pot k temu cilju je dan ob sebi: vodi preko notranje pritegnitve vseh narodnosti k državni skupnosti. Izsiliti sa ljubezen nikdar ne da, ne s silo, ne z golimi umstvenimi razlogi, marveS samo s pravo srčno dobroto in poštenim prijateljstvom. Narodnostim v Avstriji treba enkrat za vselej pregnati vsak sum, da bi se hotelo z njimi postopati kot z državljani »druge vrste«, marveS se bo njihov nasvet in njihove želje cenile in spoštovale; potem bodo čutili trdnejše zaupanje in iskrenejšo ljubezen do države in bodo sami obilo in z navdušenjem skrbeli za to, da država dobi, kar ji gre. Potem ni treba več nobenega siljenja, nobenih oktroijev, kajti narodi bodo radi sami dali ne n« oodo iz dobro umevanega lastnega interesa odrekli državi, katero ljubijo in do katere imajo zaupanje, nobene žrtve. Ako nam je namenjen »nov red« na takem temelju, ki ga vsak Avstr^c,
ne morda samo Nemec, vroče želi, potem se bo v našo hišo kmalu naselil tisti mir, ki bo dvignil to državo in habsburško monarhijo v najmogočnejšo v Evropi vladajočo državo in nikomur v bodoče ne bo več padlo v glavo, da bi i/. *K>sameznih irredentističnih znamenj sklepal na obče, neozdravljivo in mo-. zeg razjedajoče dedno zlo. — Nato se peča list z ministroma dr. Barnreither-jem in dr. Urbanom in zaključuje: Ako bo pa parlamentarna nemška garda, kakor smo žal doslej že večkrat doživeli, tudi tema ministroma storila silo, jima z nepremišljenimi sklepi in i iranskim vplivanjem zvezala roke, potem je bil poziv dr. Barnreitherja in dr. Urbana zastonj. Nemogočega se tudi od -njiju ne more zahtevati in ako Nemška nacionalna zveza, na katere podporo sc motata ministra zanesti, tepa zaupanja ne bo opravičila, potem zadene le njo samo odgovornost, za neuspeh njenih najboljših prijateljev in za vse drugo.
Clam-Martinlčevo ministrstvo samo prehodno?
Celovške »Freie Stimmen« priob-čujejo članek posl. Steimvenderja, v. katerem piše: Sicer pa velja Clam-Martinič samo kot prehodni minister. \ko se njegovi močni osebnosti posreči, da izseka državi pot iz gošče ovir in zamud, potem bo izvršil velikansko delo, za katero je bil morda izpreobr-njen češki fevdalec ravno pravi mož. Z rešitvijo te naloge bo pa odpadel razlog, kateremu se ima zahvaliti, da je bil poklican za ministrskega predsednika, in splošna pozornost se bo zopet obrnila na princa Konrada Hohenlohe, ki je odstopil sedaj svoje mesto kot skupni finančni min. dosedanjemu zunanjemu ministru baronu Burianu, ne da bi bil radi tega izstopil iz najbližje cesarjeve okolice.
Razdor v konservativnem češkem vele-posestvu
je, kakor poroča »Moravska Orlice« poravnan. Predsedstvo češke zveze in češkega narodnega odbora je uvedlo pogajanja s konservativnimi češkimi veleposestniki radi ureditve razmer med češkim konservativnim veleposestvom in češkim narodom. Pogajanja za skupni nastop v raznih aktualnih zadevah so tajna. Enega prostih čeških državnozborskih mandatov ponudijo predsedniku dež. kulturnega sveta princu Frideriku Schwarzenbergu, ene-. ga pa grofu Jaroslavu Thunu.
Češki protest proti sporazumu.
V nedeljo so priredili v Prostčjovu na Moravskem akademijo povodom nastopa vlade novega cesarja.
Poslanec Valousek je izvajal, da hoče češki narod pod žezlom Habsbur-žanov, pod katerim si je ohranil svoj obstoj, ostati tudi v bodoče. Vse rešilne ponudbe za to odklanja in kliče Angliji in Rusiji: »Zdravniki, zdravite sebe!« Države, ki hodijo po lastnih narodih, niso resne, če obetajo osvoboditev drugih.
PosL dr. Hruban je poslal shodu dopis, ki izvaja: Vaše slavlje tvori važen člen v verigi izjav zvestobe češkega naroda cesarju in kralju. Kot prva po objavi note sporazuma predsedniku Wilsonu, tvori tudi istočasno slovesni in spontani protest proti tendenčni in hinavsko ponudeni pomoči oprostiti Čehe in Slovake izpod tujega gospod-etva. To je nečuveno vmešavanje v notranje zadeve naše države in predrznost. Čehi so slošno celemu svetu izja-~ vili, da stoje na tleh države in stare častitljive vladarske rodbine. Češki narod želi samostojnosti, a hoče jo in vse druge pravice doseči le izključno v zvestobi svojemu staremu programu in v okviru avstrijske monarhije in v uda-t ntfsti stari častitljivi habsburški dinastiji. Edini odgovor katoliških Cehov in istočasno plamteč protest na nečuveno izjavo sporazuma slove: Odkrita zvestoba cesarju in našemu češkemu kralju Karlu do smrti!
Dunaj, 18. jan. Češka zveza bode imela v ponedeljek dne 22. t. m. sejo, v kateri se bode izjavila o odgovoru če-
•	tverezveze Wilsanu glede »osvoboje-
•	nja« Cehov in drugih Slovanov v Avstriji.	•
Mirovni glasovi.
R.Uerdam, 18. januarja, Rente r* poroča uradno: Ni verjetno^ d abi četvero-zve^a objavila nadaljne izjave na nemško in avstro-ogrsko noto.
Kolonja, 18. jan. Iz W.ashingtona poročajo: Prcdsed. \Vilson ne dopusti, da bi zaspali mirovni razgovori. Potrudil se bo, da v posebni noti najde nov način, poiz-vedetl pri borečih se silah, kako bi se pogovorile o mirovnih pogojih. Posebno važnost pripisujejo posetom polkovnika Hou-rc v beli hiši, ker so taki poseti navadni pred važnimi diplomatičnimi koraki.
Ženeva, 18. januarja. »Agence Havas« poroča iz Washingtona, da bodo Morgan in drugi vodilni sinančttiki radi borznih manevrov povodom Wilsonove mirovne note povabljeni pred borzno razsodišče.
Sporazum hujska proti Wilsonu. Geni, 13. jan. Iz Newyorka se javlja: Večina vvashingtonskih politikov dela na preprečitev nadaljnih \Vilsonovih mirovnih korakov. Prijatelji sporazuma delajo na plebiscit naroda, ki naj bi izjavil, da Wil-sonov'nastop škoduje koristim Amerike.'
Proti predsedniku IVilscnu. Haag, '18. jan. Protest senatorja Loclge proti Wilsonovemu mirovnemu predlogu je bil kaj izdaten. Večina v Senatu bode zahtevala sedaj, da bode odvisen vsak korak Wilsonov od tega, da mu pritrdi senat.
Lansing bo res odstopil. Stockholm. Tu sem došla poročila iz Newyorka potrjujejo, da bo Lansing res odstopil. Politični razlogi za njegov odstop niso merodajni. Lansing namerava že precej časa odstopiti, ker ni zdrav in hoče zopet nastopati kot odvetnik, ker so njegove razmere finančno zelo slabe.
Odgovor četverozveze na švicarsko in noto severnih držav.
Pariz, 17. januarja. (A. H.) Ministrski predsednik Briand je danes izročil poslanikom Švice, Švedske, Danske in Norveške odgovor zveznih vlad na objave, ki jih je poslala Švica 23. decembra 1916, skandinavske države pa 29. decembra 1916, s katerimi so se pridružile prošnjam Wi!so-novim glede miru. Odgovor se omejuje na opomnjo, da nimajo pridejati ničesar odgovorom zaveznikov in Belgije Wilsonu z dne 10. t. m., v katerih so razloženi vzroki, po katerih mislijo zavezniki, da jim ni mogoče ustreči izraženim željam. V odgovoru zaveznikov Švici priznavajo zavezniške vlade zahvalno, da se je Švica velikodušno potrudila olajšati bedo interniran-cem, ranjencem in izgnancem.
Posvet nevtralcev.
Kodanj, 18. januarja. Kakor se javlja je švedska vlada pred kratkim povabil?! ostale nevtralne dežele v Evropi na razgovor o sklepu miru in v zvezi s pogajanji k mini tudi na razgovor o koristih narodo-pravnih. Vabilo, aktero sta podpisali tudi Danska in Norveška, šo razposlali Španski, Švici in Nizozemski tri tedne, predno se je zaznalo p ostalih mirovnih notah, j
Angleške opazke k odgovoru sporazuma Wilsonu.
Angleški zunanji tajnik Balfour je brzojavil angleškem veleposlaništvu v Washingtonu svoje opazke glede na noto sporazuma Wilsonu.
Balfour pravi, da tudi angleška vlada želi, naj se kmalu sklone mir in doseže trajen mir, a sodi, da trajen mir zavisi od njegovega značaja.
Dalje opozarja na glavne razloge, ki so povzročili sedanjo vojsko. Nahaja se velesila, ki jo preveva pohlep vlado-željnosti, v sredi narodov, slabo pripravljenih na obrambo, oslabljenih po dejstvu, ker se meje raznih držav in njih notranja ustava ne ujema s stremljenji njih posameznih plemen in jim ne zagotavlja pravičnega postopanji. Zadnje zlo bi se brez dvoma zelo omililo, če bi mogli zavezniki izvesti v svoji noti omenjene izpremembe zemljevida Evrope.
Ohranitev turške države se je več človeških dob smatrala za bistveno potrebo, da se ohrani evropski mir. Razmere so se zdaj izpremenile. V rokah Nemčije je Turčija očividno prenehala biti trdnjava miru in se odkrito uporablja za orodje osvojitve. Mirovne koristi in zahtev narodov tudi zahtevajo, da se, če mogoče, konča turško gospod-stvo nad tujimi plemeni. Izgon Turčije iz Evrope bi ravno toliko pripomogel stvari miru, kakor če se vrne Alzacija-Lorena Franciji, italijanska iredenta Italiji kakor tudi vsaka druga v noti zaveznikov omenjena izpremeinba ozemlja.
Take teritorialne izpremembe brez-dvomno znižajo priliko do vojske, a zadostne varnosti bi ne nudile proti poi-novitvi vojske, če bi si Nemčija zopelt domišljevala, da hoče gospodariti svetu. Če se Evropa po sedanji vojski no bo nahajala v večji varnosti, kot pred izbruhom vojske, potem bodo bodoče nade sveta, ki jih upa predsednik, od svoje izpolnitve bolj oddaljene kott kdajkoli. Mednarodne pogodbe in postave ne morejo dovolj Ajkreriiti, kar je potrebno; to dokazuje barbarski nastop Nemčije proti Belgiji, ki ni bila le žrtev, marveč tudi zgled. Če obstoječe pogodbe niso drugega,, kakor cunje papirja, kako naj nam nove pogodbe pomagajo?
Angleški narod zato, dasi se popol noma strinja s predsednikovo željo po miru, no veruje, da bi mogel ostati mir trajen, če ne bo utemeljen na uspehu stvari zaveznikov. Traineea miru ni mo
goče pričakovati, če se ne izpolnijo trije pogoji:	■ ".;
1.	Obstoječi razlogi mednarodnega vznemirjenja naj se, kolikor mogoče, odpravijo in oslabe.
2.	Napadalno veselje in brezobzirni načini osrednjih velesil morajo priti pri lastnih narodih v slab sloves.
,'i. Vse pogodbe za preprečitev ali omejitev sovražnosti mora čuvati mednarodna pokora, ki bo lahko najdrznejše napade preprečila.
Ti pogoJi so težko izpolnjivi. Mislimo pa, da splošno soglašajo z vzori predsednika. Prepričani smo, da se vsak med njimi mora vsaj nepopolno izpolniti, če se mir ysaj, kar tiče Evrope, ne zagotov.i v velikih temeljnih potezah, ki jih določa priložena nota. Za to jc Anglija prinašala žrtve na blagu in na krvi, kakršnih njena zgodovina še ni poznala in je-pripravljena, da jih bo še prinašala.
Teh težkih bremen ne prenaša samo za to, da izpoluuje svoje pogodbene obveznosti, tudi ne za to, da bi zagotovila brezobziren triumf kaki skupini narodov nad drugimi; prenaša jih marveč, ker trdno veruje, da zavise na uspehu zaveznikov miroljubna civilizacija in tiste mednarodne preosnove, ki bodo, kakor so se drznili upati najboljši misleci novega in starega sveta, končale sedanje zlo.
Gaillaus lordu Northcliffe.
»Humanite« objavlja pismo, ki ga je pisal Caillaux lordu Northcliffe. V njem izvaja: »S kakšno pravico govorite v imenu Francije.- Ali ste pozabili, kaj ste pisali v »Daily Mail« 9. decembra 1899, ko ste se še pisali »Hardt-worth«? Pisali ste, da je Francija najbolj sovražen nasprotnik Johna Bulla (Angležev) in da je Anglija dolgo omahovala, naj se li postavi na stran Nemčije ali Francije. Dalje: Anglija je Nemčijo vedno spoštovala, a Francijo je že iz navade zaničevala. Naveličani smo Francije, ki ni niti srčna in nima političnega duha in zrelosti. Ali ste pozabili, kaj je o Vas pisal neki belgijski diplomat? Če ste pozabili, Vas moram opozoriti: »Založnik teh počenih in podkupljivih listov predstavlja lažnjivi duh dežele.« Caillauxovo pismo vzbuja v vseh krogih živahno pozornost.
Izstop neke velesile iz sporazuma?
Londonski list »Pall Mali Gazette« objavlja zanimiv članek, ki pravi, naj se računa z možnostjo, da namerava neka velesila izstopiti iz sporazuma, da ne bo več ž njim skupaj igrala, ker da baje nadaljevanje igre več ne zmore. To zelo obžalujemo, ne more se več soditi, koliko časa se bo še vojska vlekla. Brusilov je napovedal zmago koncem avgusta. A ker obstoja nevarnost, da bo neka velesila prisiljena izstopiti iz zveze se mora že zdaj privesti do odločitve. V zvezi s tem člankom zbuja pozornost članek »Miinchner Post«, ki izvaja, da dela Caillaux na poseben mir Francije in Italije, z Nemčijo. Francoski narod je že sit vojske. Javna tajnost je, da v sporazumu ni več soglasja in da sporazum razpada.
Pet predlogov za tajno sejo francoske zbornice.
Pariz, 18. jan. Predsedniku francoske zbornice je došlo že pet predlogov o sklepanju tajne seje.
Francozi žele miru .— Nezaupljivost nasproti Angliji.
Berlinski »Tageblatt« javlja iz Luga-na: Neki ugledni Skandinavec, ki je bival poleti v Franciji iin.ki je došel zdaj v Švico, pripoveduje zanimive stvari iz Francije. Ljudstvo nikakor ne sodi tako,' kakor pišejo časopisje. Narod pO svoji ogromni večini želi miru in bi rad videl, če bi se vlada pečala z nemškim mirovnim predlogom. V ljudskih množitah vsaj :se niti'ne govori o »revanši« ali o povrnitvi Atzacije Lorene. Povsod se sliši: »O, da bi se že vlada pogovorila z Nemčijo in da bi Angleže -z lepimi pokloni spravili iz dežele,.«.An-glije sicer ne sovražijo, a zelo ma.lo ji zaupajo.
Briand :n LIoyd George prezrla italijan-.skega krala ,
Luganp, V Italiji so prikrito nevoljnL na Lloyda Georgeja in na Brianda, ker nista povodom rimskega posveta, obiskala kralja Viktorja "Emanuela' v italijanskem glavnem stahu,-
Notranja revolucija v 'Rusija
»Rečj» piše: Vse kaže,-da se'V Rusiji pripravlja notranja revolucija, ki se širi v širokih plasteh ljudstva. Celo dvorni krogi se ozirajo na to stremljenje in mu od časa do časa žrtvujejo kakega ministra, ali gu-bernatorja. Če bodo taki koraki trajno rusko javno mnenje pomirili, je seveda drugo vprašanje.
Krvne žrtve Rusije za koristi Anglije.
Amsterdam, 17, jan. Rusko socialno demokraško časopisje piš^i Ruski narod se polagoma prepričuje, da jc Rusija svoie ti-
sočere izgubljene vojake žrtvovala le, da še čuvajo koristi Angležev. Angleška vlada je sicer obljubila Rusiji Carigrad in Dar-danele, a danes nihče ne veruje, da bo Rusija ta smoter kdaj dosegla. Ker se to ve, se: sovraštvo proti Angliji tako množi, da mora ruska vlada v Petrogradu strašiti angleško veleposlaništvo, v ccli Rusiji pa vse angleške konzulate, ker se boji izgredov proti njim,
Kmvoschein pozvan v Carsko selo.
Preko Stockholma se poroča, da še presenečenj v Rusiji ni konec. Prejšnjega ministra, državnega tajnika A. V. Kriwo-scheina je čar nujno pozval na zaslišanje v Carsko selo.
Mojvoiia Jože! Milil vse sovražne sapic pri Marasii. — \im sovražnika mt"— v voMji noji ponebaii. —
Basi se uikaio za reko Pil. — Op-žena ruska trla on Donavi
Sporazum je v svojih časopisih bobneče, in bahavo napovedaval veliko rusko ofenzivo. Res so ta. teden Rusi v Rumuniji besno napadali. General Brusilov je storil vse, da bi bil vrgel naše čete in voje naših zaveznikov. Dosegel pa ni drugega, kakor da je zasedel neki vrh med dolinama Casinu in Susitu, a ta uspeh je zelo dvomljiv, ker ga nadvladujejo naši v svoji drugi višje ležeči postojanki. Niti tega bi ne bil dosegel, če bi ne bil sneg zamedel naših žičnih ograj. Pri Vadeni so se turške prednje straže umaknile v glavno varnostno' črto, kakor poroča tudi rusko uradno poročilo. Uspeh Brusilovega nastopa je bil torej zelo klavern, dasi mu je tam gori na najsevernejši ruski bojni črti pomagal tudi general Ruski, ki pa tudi ni ničesar dosegel. Francosko časopisje pripoveduje, da se Rusi umikajo že za reko Prut. Rusko časopisje je pa z generalom Ruskim zelo nezadovoljno, Mislili so, da bo general Ruski napadel pri Rigi in pri Mitavi, pregnal Nemce in oprostil zasedene ruske pokrajine. Doseglo se pa tam ni drugega, kakor da so pri Rigi in pri Mitavi imeli ruski polki težke izgube. Tudi v Voliniji so uvedli Rusi boje, ki so pa že ponehali. Le med dolinama Sušita in Casinu je sovražnik 18. t. m. napadal, a v ognju hrabrih čet nadvojvode Jožefa so se ti napadi na višinskih postojankah pri Marasti popolnoma zrušili. Izgube sovražnika so bile težke. Ruskih naporov njih zavezniki niso do*Ai podpirali. Izgovarjajo se v svojih listih, češ, da morajo varovati svoje sile in moči za veliko spomladi nameravano ofenzivo sporazuma, od katere pričakujejo, da bo odločila vojsko,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19, jan. Uradno:
Sovražnik je včeraj popoldne besno napadal naše postojanke med dolinama Sušita in Casinu, napadi so se v našem ognju popolnoma izjalovili,
V Voliniji so boji zopet ponehali. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. jan. Veliki glavni stan:
Bojna črtama r šala princa
Leopolda Bavarskega.
Boji, ki so bili zadnje dni živahnejši, so zopet ponehali.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Severno doline Sušita pri Marasti so se izjalovili proti našim višinskim postojankam podvzeti napadi s težkimi izgubami za sovražnika.
Bojna skupina maršala p 1 e m.
M a c k e n s e n a.
Položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
• : . . ; - X.;. X X
Sofija, 18. januarja. Z.rumuri$k6ga bojišča se poroča: Rusko vojno Vodstvo je v južni Moldavi zbralo vse .rezerve, da bi v ozkem prelazu med tran&šilvan-skimi Alpami in Donavo ustavilo zmagovito prodiranje osrednjih velesil. Ru--sko v6j'n6'vod,stvo pblagk posebno važnost »a gorovje Casiriu, ki leži južno doline Trotus, na postojanko pri Fau-rei južno Marasesti in na trdnjavo Ga-lac. Med Marasesti in Galacom leže utrjene postojanke, zelo važne za obrambo mostov: ključ v FundCni—Nomolpsa. ki ima predvsem obrambno', nalogo. Precejšnje strategičhe važnosti je gorovje Casinu. Prednje gore tega gorovja, ki je divje razdrapano in ki ga pokrivajo pragozdij tvorijo dohod v dolino Trotus. To gorovje nadvladuje pota, po katerih oskrbujejo in izpopolnjujejo središče vojne skupine nadvojvode Jožefa, a nadvladujejo tudi tisto rusko armado, ki operira vzhodno p''0* laza Gyemcs. Kljub svojim strašnim iz-Kubam. ki so jih Rusi žc imeli, mečelo
Rusi divizijo za divizijo proti utrdbam podmaršala Geroka. Njih nalogo jim je zadnje dni olajšalo, ker je močno snežilo. Snega je namreč toliko padlo, da leži višjo kot en meter nad našimi žičnimi ograjami. Kljub temu se je Rusom posrečilo le na enem mestu, da so se vgnezdili v najsprednejših jarkih. Kmalu se bo pokazalo, če jih bodo tudi mogli trdno v svoji posesti držati, ker te postojanke nadvladuje naša druga bojna črta, ki leži višje kot prva črta.
Med predgorovjem in izlivom Sereta je bilo primeroma mirno. Pri Ga-5acu si je rusko vojno vodstvo poizkusilo olepšati položaj s sunkom ruskih in rumunskih polkov proti jugu, da bi prisilili utihniti naše težke topove južno Vadeni. Ruska premoč je sicer držala postojanke na desnem bregu Sereta, a zabraniti ni mogla nadaljnega obstreljevanja galaških utrdb.
Dobruška armada je poslala svoje letalce, da so poizvedovali v južni Bes-arabiji. Vsak letalec ve, kako težavni in nevarni so poleti čez jezera. Naši letalci so preleteli izlive Donave, jezera Jal-puh in Kagut; leteli so do severno Bol-grada. Vrnili so se z dragocenimi podatki s svojega poizvedovalnega poleta.
Boj za Galac.
»Az Est« avlja 18. t. m. iz Sofije: Naši topničarji obstreljujejo z velikim uspehom železniške vlake, ki vozijo iz Galaca. Po dveh progah ne morejo več voziti. Prosto ima sovražnik le še progo iz Galaca v Bir-lat, a tudi tam že posamezne točke dosegajo naši topovi. Tudi del galaških utrdb že naši topovi obstreljujejo. Obramba trdnjave za to ni več trdna. Rusi v tem kratkem času ob Seretu niso mogli zgraditi trdnih obrambnih postojank. Vodilni sovražni krogi so v skrbeh in pripravljajo javno mnenje v svojih deželah že na izpraznitev Galaca. Rusko vrhovno poveljstvo je pripravljeno na posledice svojih porazov. Storilo je vse, da odvrne katastrofo, ki grozi ruskim četam ob Seretu. V velikih bojih na Vlaškem in v Dobrudži so bile izgube Rusov izredno velike. Tamoš-nje armade so utrujene. Rusko vrhovno poveljstvo je moralo zato zopet poslati ostanke rumunske armade na boj, dasi se Rumuni še niso reorganizirali. »Az Est« poroča dalje iz Genfa: Vojaški poročevalci pariških listov pripravljajo francosko javno mnenje , da se bo Galac kmalu izpraznil. Vojaški kritik lista »Echo de Pariš« pravi, da se mesto izredno težko brani. Sovražne kroglje padajo na vse ceste, ki vodijo v mesto in zadevajo tudi mesto. Rusi morajo za to svojo obrambno črto že unrkati proti Prutu. Kritik opozarja, da fe že ruska črta ob Donavi v nevarnosti.
Zmede v Galacu in v Jašu.
Kodanj. V Galacu vlada strašna zmeda. Premožni meščani so že zdavnaj mesto zapustili. Proti Rusiji se vale tisočere množice. Rumunski parlament v Jašu je že nehal zborovati, ker se tam ne čuti dovolj varnega.
Zakaj so Rusi opustili nameravano olen-živo pri Fundeni.
Curih, 18, jan. Rusi so tudi pri Fundeni pripravili veliko protiofenzivo. Nedostopno ozemlje in povodnji reke Seret so povzročile, da so načrt izpremenili.
Velika vojaška premeščenja v Rusiji.
»Brževije Vjedomosti« javljajo: Ruski železniški in poštni obrat je zelo moten, posebno v Petrogradu in v severnih okrajih, ker premeščajo v velikem obsegu čete.
Rusija se zanaSa na angleške rezerve.
»Birževijske Vedomosti« so objavile nedavno članek, ki izvaja, da tvori angleška armada rezervo sporazuma. Angleška rezervna armada bo nastopila v zadnjem, odločilnem trenutku z odločilnim sunkom proti osrednjima velesilama.
Novi ruski vojni minister.
Petrograd, 18. jan. General Beljajev, nekdanji pomočnik vojnega ministra in načelnik generalnega štaba, je imenovan za vojnega ministra. Car je dovolil odstopiti pomočniku notranjega ministra knezu Volkonskij.
Mijlukov zaprt.
Iz Curiha: Zasebno se poroča, da so zaprli Miljukova, voditelja kadetov.
Poljakov it kraljevine v Nemčiji ne silijo v vojaško službo.
Berlin, 18. jan. Wolff iavlja: Med delavca ,ki so doma v kraljevini Poljski, se sodi, da bodo prisiljeni služiti v poljski armadi. To se ne namerava, ker je poljska armada že izpopolnjena le s prostovoljci. Vse govorice o prisilnih pozivih so izmišljene ali jih pa širijo zlobni ljudje.
Usoda ruskih vojnih ujetnikov Ukrajincev.
»Lokalanzeigerju« se piše iz Švice: Ruska vlada se peča že več mesecev » bo= dočo usodo vojnih ujetnikov iz Ukrajine, W sta jih zarubili osrednji evropski velesili. Teh je več stotisoč mož. Ko bo voiska
končana, jih nameravajo poslati v Sibirijo. O nakupu za nje potrebnih zemljišč se že pogajajo od junija 1916. Tudi druge vojne uetnike. ki niso Rusi, bodo poslali v Sibirijo.
Uspelo potijo išlii tel 00 Krasa.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. jan. Uradno:
V severnem odseku bojne črte na Krasu so privedle naše čete s posrečenih podjetij proti sovražnim predpostojankam 4 častnike, 120 mož ujetih in 1 strojno puško.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
Priprava novi laški ofenzivi.
Dunaj, 18. januarja. Italijani nadaljujejo močneje s topničarsko pripravo k novi ofenzivi na primorski fronti. Presledek med zadnjo bitko in novim velikim bojem, ki ga je pričakovati h koncu januarja ali začetkom februarja, je že danes večji, kakor je bil presledek med boji od poletja lanskega leta sem.
Zlagano italijansko poročno,
Dunaj, 18. jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: »Secolo« je pisal 13. decembra: Ko so se preiskavi! po bitki po Gorici žepi padlih sovražnikov po spisih, so našli veliko fotografij, ki so predstavljale obešene Srbe in ki so iih razširili za propagando. Ta propaganda je tudi dobro usoela. Dne 13. avgusta so namreč našli pri Rubi-ah več obešenih bersagljerjev, ki so jih obesili na povelie nadvojvoda Jožefa, poveljnika 16. fogrskegal zbora. Natančne noizvedbe so dognale; Ponolnoima izmišljeno je. da bi se bile delile fotografije obešenih Srbov moštvu za prop^čando kakor tudi povelje Niegove c. in kr. Visokosti generalnega polkovnik* nadvojvode Jožefa. Poizvedbe so v .neki drugi smeri dognale neoriča ko vami usoeh. Zaslišani voini ujetniki 221. pešpolka so namreč javili, da ie zaoovedal poveljnik 3. bersaflierskega bataljona obesiti pri Gorici več bersaglie-rov ,ker so hoteli dezertirati. Ne more se dvomiti, da je šlo v tem slučaj" za tiste bersagliere, o katerih ie pisal »Secolo« v svojem lažnjivem poročilu.
V Italiji pod orožia pozvani socialistični poslanci.
Štirje socialistični poslanci so pozvani pod orožje.
»Sveta sebičnost«.
Iz Curiha: Jakinsko voino sodišče je prisodilo vojnemu dobaviteliu Alfredu Contini 31etno ječo. Ogoljufal je namreč erar za en milijon lir.
Položaj v MaceiloD ll
ni izpremenjen. Monastir je v ognju zaveznikov, srbske oblasti so odšle iz njega. Desno krilo sovražne postojanke do Do-rianskega jezera in Vardarja tvorijo Angleži, potem srbski ostanki in Francozi, pri Monastirju stoe Lahi in Rusi, Južno Ohridskemu jezeru tvorijo zveze z laškimi četami v Albaniji Francozi. Mestoma je fivahno vrvenje,
NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 19. jan. Veliki glavni stan: Sunek neke angleške stotnije proti Serresu smo izlahka odbili.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Sporam ne zaopa oršKemu kralji
»Az Est« javlja iz Genfa: Vlade sporazuma skrbi, če ne igra kralj Kon-štantin dvojne igre. Polkovnik Rousset zahteva, naj proti kralju brezobzirno nastopijo. Poslaniki se nahajajo še vedno na krovu vojnih ladij in se niso vrnili v Atene, ker jih grški odgovor ne zadovoljuje.
Poojstrena blokada Grške.
»Daily Tel&graph« poroča, da bo sporazum z 20. t. m. poojstril blokado Grške dokler ne bodo Grki izvedli, kar so obljubili. Korintski zaliv stražijo ladje sporazuma.
Boji 09 zaMD.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. jan. Veliki glavni stan:
Naše patrulje so na več mestih izvedle uspešna podjetja.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
17. Januarja ob 11. ponoči. Streljanje pehote, topništva in delovanje jark-nih strojev na celi bojni črti.
Belgijsko poročilo. Topništvo je lahko streljalo pri Dixmuiden.
Angleško uradno poročilo.
17. januarja. Uspešne poizvedbe severno Beaucourt-en-Ancre in pri Lens. Pri prvem kraja smo vzeli važno posto-
janko na bojni črti 600 jardov; pri drugem kraju smo v sovražni drugi črti blizu Calonne z bombami uničili sovražna bivališča in zadali sovražniku velike izgube.
Premeščenja vojakov v Franciji,
Baselj. Iz Genfa: Vsem kolodvorom železniške proge Pariz - Lyon - Sredozemsko morje je zapovedano, naj pošljejo svoje lokomotive in vozove v glavne di-striktne kraje in da naj izpraznejo kolodvore in tire.
Angleški vojaki naveličani vojske.
»Nieuvve Rotterdamsohe Courant« posnema po The Intepreter pismo nekega angleškega vojaka, ki je pisal: Govoril sem s tisočeri vojaki mnogih polkov. Med temi nisem dobil enega, ki bi bil za nadaljevanje vojske.
Vpoklic kmetskih delavcev na Angleškem.
Haag, 18. jan. Vpoklic kmetskih delavcev na Angleškem, ki so bili doslej oproščeni vojne službe, vzbuja v vsem časnikarstvu pozornost in nevoljo. »Daily News« vpraša, kaj bo reklo inozemstvo, ki bo gotovo mnenja, da Angleška nima nobenega moštva več, ako pozivlje najpotrebnejše ljudi. Doma pa bodo rekli, ako je dežela lahko pogrešala teh delavcev, čemu so zašli v tako krizo z živili? Zakaj stanejo živila nad 200 odstotkov več? Zakaj se primerja Angleško oblegovalnemu mestu? Drugi listi pa se jeze, da je s tem poklicem vlada zopet prelomila obljubo in da ne more vlada držati ničesar, kar je obljubila glede moštva. Čuje se, da je odstopil angleški poljedelski minister.
Novi voini nffl sporazuma.
»Journal« ne dvomi, da bo nemško vojno vodstvo hitro in resno izvedlo svoje načrte na vzhodu in na zahodu. Ni misliti, da bi Nemci varali, ker so vsa svoja velika uspešna podjetja: n. pr. osvoboditev Galicije in uničenje Srbije in Rumunije prej naznanili.
Ofenziva na zahodu?
»Times« javljajo: Sporazum pripravlja na zahodu veliko ofenzivo.
Velika odločilna ofenziva.
Berlin, 18. jan. »Vossische Zeilung« poroča od zahodne fronte: Nasprotnik pripravlja očividno večje presenečenje, a smoter se še ne da spoznati.
Bascl, 18. jan. »Daily Cronicle« piše k poročilom iz Newyorka o novem koraku Wilsonovem v mirovnem vprašanju, da bo Angleška poslušala predloge, da so pa priprave na frontah napredovale toliko, da se mora računati, velika odločilna ofenziva udari lahko vsak dan,
Fooslreno podmorska vojna.
Elberfedl, 18. januarja. O vprašanjih odnošajev Negičije do nevtralcev je napravilo načelstvo zveze domoljubnih društev v Elberfeldu sklep, v katerem pravi, da z ozirom na ameriške dobave stralivg, ki je dalo izkrvaveli stotisočem vrlih sinov, pričakujejo ukaza, da smejo podmorski čolni vojevati se brez ozira na Ameriko, ne da bi se pokazali na površju.
Nova nemška »Move«.
Haag, 18. jan. Nova nemška »Move« je uničila doslej 70 do 75 tisoč ton ladijske prostornine. Vrednost potopljenih ladij in tovorov računajo na štiri do štiri in pol milijonov funtov šterlingov.
pžena neviranosl Švice.
Švicarska armada šteje 6 divizij. Vsaka divizija šteje 16 do 19 bataljonov, 3 kavalerijske eska-drone in dva topničarska polka s potrebnimi pionirskimi in sanitetnimi oddelki, kolesarji, zrakoplovci itd. Črna vojska šteje 83 pehotnih bataljonov, 13 konjeniških, 39 topniških, 42 trenskih, 3 saperske, 25 ženijskih stotnij in 28 sanitetnih sekcij. Do 220.000 mož šteje cela švicarska armada; topov je nad 700. Kot vpadalna boj^ na črta pride v poštev švicarska zahodna meja od severnega vojnega kota do Genf-skega jezera. V prvi vrsti pride za operacije v poštev prostor pri Baslu, ker je od
tam mogoč vpad zahodno Rene v južne Alzacijo in v Schwarzwald. Pokazalo se bo šele, če bodo Francozi mogli pogaziti Švico in doseči nemško mejo.
»Berner Tagblatt« pravi: Če bodo nadaljevali izpraznitev italijanskih krajev ob švicarski meji in če bodo šo nadalje zbirali čete, bo to nevarno Švici. Švica mora ukreniti najstrožjo protiodredbe proti morebitnemu vpadu.
Italijanska premikanja na švicarski meji.
Curih, 18. jan. Južnošvicarski časniki javljajo soglasno, da izpraznjujejo že nekaj dni po načrtu italijansko mejo. »Morgenzeilung« piše o sumljivih kupičenjih čet ob švicarski meji.
Minislrska posvetovanja v Berlinu.
Dunaj, 18. januarja. Perdsedniki državnih zborov osrednjih in njim zaveznih1 držav so danes odpotovrji. Predsednik sobranja, dr. Watšev, ki je bil nekaj dni na Dunaju, in predsednik dr. Sylvester sta se posetila medsebojno. V petek dospo predsedniki v Draždone, kjer jih bode pozdravilo več zastopnikov nemškega zunanjega urada. Berlinski žuoan dr. Reicke bode prisoten j nekaterimi člani mestnega zastopstva pri vzprejemu v Berlinu.
• * *
Gospodarska vprašanja, katera so povod po avstro-ogrski nagodbi poseiu, dajo gostom dosti opravka, ker se mora temelj k prehrani armade in ljudstva določiti po enotnih načelih in je treba vzajemne pomoči tam, kjer je najbolj pičlo. Gospodarstvo v zasedenih deželah Srbiji, Črnigori, Rumunski in Poljski se mora lakislo zediniti v skupno podjetje, da se bodo žetveni in zemski pridelki privzemši Bolgarijo in Turčijo razdelili primerno.
Razgovor o splošnih političnih in vojnih vprašanjih je pri sedanjem stanju kaj raznovrsten in skoro gotovo je, da se bode vršil med vodečimi državniki.
Razna poročil
Koliko sovražne zemlje imamo zasedene.
WoIff poroča: Začetkom leta 1917. smo imeli zasedene sovražne zemlje: V Belgiji 29.00 km3, v Franciji 22.310 km2, Francozi so imeli zasedene nemške zemlje 900 km2. V Rusiji smo imeli zasedenih 280.450 km2, v Rumuniji 100.000 km2; Rusi so imeli zasedenih 28.231 km2 avstrijske zemlje. V Srbiji so imele zasedene naše čete 85.867 km2, v Čnigori 14.180 km2, v Albaniji 20.040 km2.
Črnogorski ministrski predsednik odstopil.
Pariz, 18. januarja. (Kor. ur.) Črnogorski ministrski predsednik Radovič je izročil kralju svojo prošnjo za odstop.
Ferzi s Turki proti Rusom.
iz Carigrada: Do 200.000 Perzov je sklenilo, da se pridružijo Turkom v vojski proti Perziji.
Gospodarske leežke.
Pičlost živil drugod. Kakor poroča »Daily Mail« ,je izdal diktator za živila Lord Devonport na Angleškem različne odrebe, ki se tiče izvečine porabe moke. Svatbeni kolači se smejo peči samo s posebnim dovoljenjem, a politi jih na običajen način z debelo sladkorno glazuro, je prepovedano sploh. Devonport je obsodil na smrt vse fazane, ker so znani prijatelji žita. Lastniki jih morajo postreliti letos, in če tega ne store, dobe drugo leto kmetovalci pravico, da jih postrele. Različnim živilom n. pr. krompirju se določijo v kratkem najvišje cene za prodajo na drobno, V šegavem članku opisuje v »Petit Pari- ' sien« Prax pariške prehranitvene razmere. Različna živila se primerjajo s kralji in ministri, ki so na razpolago ljudem samo ob gotovih časih, kadar jih je baš volja. Najtežavneja vladarica je velmožna tekočina mleko, ki se da videti le od 5. do 7. ure zutraj. Krompir se pojavi med 10. in 11. uro. Surovo maslo med 2. in 4. uro, tako imajo gospodinje opravka ves dan, da preskrbe najpotrebnejše na mizo. Najhuje pa je, da vsa ta veličanstva niso kar nič zanesljiva, da se včasi upro popolnoma in se ne pokažejo nikomur. Premog se pokaže le včasih na trgu, a kdaj, se ne ve naprej, največkrat ga sploh ni. Naraščanje reke Sene je napravilo ministru Harrichu res-mh težkoč. čeprav upajo, da reka ne bode naraščala dalje, je dovoz premoga zelo težaven.
Hvala moravsketia kmetijstva. Na Mo-
ravskem, v Šleziji, Zgornjem Avstrijskem
(
Poginilo je tudi mnogo živine in voda prinaša posebno mnogo prešičev, pa tudi divjačine. V Škofji vasi je voda odnesla jez pri Majdičevem mlinu, vsled česar je v veliki nevarnosti 200 m višje ležeča glavna vodovodna cev. V Soteski in v bližini Vitanja so nastali na cesti usadi, vsled česar so popokale vodovodne cevi in so ostali Celjani brez vode. Ker pa poškodbe niso posebne, je upati, da bo vodovod kmalu zopet v redu. Savinja hitro upada.
—	Celje brez elektrike. Radi pomanjkanja premoga je morala tovarna »We-sten«, ki daje električni tok mestni elektrarni v Celju, ustaviti obrat.,
—	Obtoženi Ročanl zaradi veleiz-daje. »Tengerpart« prinaša sledeči popis reških meščanov, ki so ušli v Italijo in so obtoženi zaradi veloizdaje: Fran Jellouscheg (Sloveneo-renegat), Roman Donati. Armano Hodnig (Slovenec.-re-negat), Hinko Camerra, Rihard Gigante (znani sovražnik Hrvatov in Slovencev), Jos Emili, Janko de Emili, Ilorkules Cretich (= Kretič, Hrvat-re-negat), Amato Chioggia, Ljud. Cussar (= Kuša.r, Slovenec-renegat), Jurij Co-nighi, Cesar Conighi, brata Icilio Bac-cich in Ippaccio Baccich (Hrvata-rene-gata, smrtna sovražnika Hrvatov in Slovencev), Iro Descovich, Rugjer Lo-renzutti in navdušeni Supilovci: Peter Pilepič, Hinko Burič, Ant. Šušmel, Jurij Motel, Ante Lekčevič, Ivan Merlak, Rudolf Malvič, Josip Depoli in Ljud. Rustja, vseh skupaj 25.
—	Pošiljanje potrdilnih listin potom etapnega šlaoijskega poveljstva. Ker se je pripetilo, da se je na civilni pošti oddana potrdilna listina izgubila in se je ž njo vršila zloraba, jc armad-no poveljstvo naročilo etapnim štacij-skim poveljstvom, naj sporazumno s politično oblastjo pozovejo občinstvo, da odpošilja take potrdilne listine potom etapnega štacijskega poveljstva, ki jih bo po vojni pošti priporočeno odpošiljalo in se na ta način ne bodo mogle izgubiti.
Senzacionelne aretacije v Reki, Reški »Giornale« poroča, da so te dni aretirali na Reki trgovca G. K. in S. K.r ker se je dognalo, da sta s potvorjenimi izvoznimi dovoljenji pošiljala blago iz Ogrske, ki je bilo namenjeno za Reko, drugam, zaradi večjega zaslužka seveda. Takoj nato so aretirali tudi uradnika F. P., ki je zelo znana osebnost, ker je osumljen, da je on navedenima trgovcema preskrboval po-tvorjena vozna dovoljenja in odstranil iz urada več aktov, ki bi izdala njegovo krivdo. F. P. je postal sumljiv posebno vsled tega, ker je v zadnjem času izdajal v javnih lokalih in pri zlatarjih prekomerno velike vsote. Stvar vzbuja v Reki veliko pozornost. Pričakujejo nadaljnih operacij.
—	Umri je v Adlešičih cerkovnik Miko Požek, p. d. Fabe, ki je dočakal lepo starost 82 let. — Umrla je v Novem mestu hčerka c. kr. poštnega upravitelja g. Alfonza Ravnikar Milena Ravnikar.
—	Za lesarjem je doslej obolelo na Reki 422 oseb, od katerih jih je 31 umrlo.
—	Odala se bo Friderik WeittenhM lerjeva ustanova za dekliško balo za leto 1916 v letnem znesku 106 K 40 v. Pravico do ustanove imajo žene, ki so dobro vzgojene in revnih staršev ter so se poročile v letu 1916. S poročnim listom, z izkazom o ubožnosti in z nravstvenim spričevalom opremljene prošnje jc treba vložiti do 20. februarja t. 1. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani.
—	Pro?nia, Neki občini na Kranjskem je poslala politična oblast iz Nemčije dve deklici-siroti v starosti 9 in 11 let v postavno oskrbo. Deklici sta zelo lepo vzgojeni, prikuoljive zunanjosti in prijaznega vedenia. Ker bi deklici vsled svoje vzgoje zaslužili kako boljšo usodo, prosimo, da bi jih sprejela kaka boljša družina ali gospa brez otrok. Natančnejša pojasnila daje: Društvo »Dobrodelnost«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
frnm novice.
občinstva. Zastor se odpre, otroci osupnejo zagledavši prekrasno drevesce, polno lučic, slaščic in drugega. Hkrati nastopi deklica-begunka in pozdravlja v verzih odhajajočega velečastitega gospoda dekana Koblarja. Nato spregovori gospod predsednik posredovalnice goriških beguncev slikajoč bedo in nesrečo otrok beguncev, opozorivši jih na Jezusov beg v Egipt in vrnitev na dom. Prav tako naj tudi otroci zaupajo v Vsemogočnega in ga prosijo, da bi se mogli kmalu vrniti naj svoj dragi dom, kojega tako težko pogrešajo; potem omenja obilih darov, katera so jim priskrbele dobre gospe in gospice, da jim olajšajo bedo in dorje. — Gospod kaplan Komlanec omenja nevenljivih zaslug pre-častitega gospoda dekana, kojih si je pridobil s svojo podjetnostjo, požrtvovalnostjo in spretnostjo, — Nato se prične razdelitev daril. Vzradoščeni otroci hvaležno sprejemajo obilne in lepe darove. Obdarovanih je bilo 6 perilom, jestvinami in pecivom 80 otrok. Blage odbornice, ki se niso strašile truda, ne grdega vremena, so te le gospe: Dolenc Fani, Schitnik, Simon, Marenčič, L. Šavnik in gospice: Grošelj, Rooss in Prevc. Tem sta šli na roko gospici: Mohar Ivanka in Kiinar Marija. Omenjenim in vsem onim, ki so v ta blag namen kaj podarili, se je neki begunec zahvalil končavši doslovno: Mili Bog-naj Vas blagoslavlja, naj Vam stotero povrne! Zdaj pride na vrsto »drevesce« z raznimi slaščicami, ki so čez malo trenutkov izginile v otroške žepe.
Cesarski svetnik je poslal povodom svojega umirovljenja ravnatelj državne ljudske šole v Pulju Friderik Prieger.
Beguncem v znanje. Podružnica posredovalnice za goriške begunce v Kranju ima na razpolago dve kmečki hiši, eno v Babnem vrtu št. 5, drugo pa na Trsteniku proti mali najemnini. — G, Žumer, kovaški mojster v Železnikih, sprejme dečka-begunca v pouk.
Išče ss Jožef Briško iz Standreža pri Gorici, ki jc zbežal od tam 12. avgusta 1916. Kdor kaj ve, naj naznani Petru Briško, 1. Komp., 3. Baon, Feld-post 517 ali pa »Posredovalnici za goriške begunce«.
>(' ' " -•--"—• —•—•-"-•——— • —p
fitoliba SfSKB
H >1
51
Da ustrežemo mnogim nanovo se pr'-glaš-ijočim naročnikom na »Slovenca« in ker marsikateri c-oscdinji naročnik Se vedno poSilja zneske, ki no odgovarjajo pravi, polni naročnini, navedemo v naslednjem cene za posamezne časovne obroke:
e) vsakdanja izda]a:
v Ljubljani v upravi preje man
stane »Slovenec«: VSO K na mesec, 5"— » » četrt leta, 20-— » » leto;
na dom pošiljali: 2- —K na mesec. 6'— > > četrt »cta, 2'r— > » leto;
po polti za flvstro-Ogrsto liionat tišjo: 2' 20 K na mesec, 6'SO » » četrt leta, 26'— » » leto.
Za Nemčijo velja »Slovcnec« celolctno 29'— K, za vse druge dižave '35* — K.
b) s;;b3tiza žzdaia velja:
5 C.0 K za po! Ista, 7'— » » celo leto.
Naročnina se mora plečevati vedno naprej; na naročila brez naročnine se ne moremo ozirati.
Znižane naročnine nc moremo dovolil nikomur. Mor polije mati j, kot zgoraj navedeno, se nu z -računa za krajšo dobo.
s |
i* u
I
i* U
IX i*
I i*
M
iv f
VL
IX i
w
i>.
I
k
£
i»
k i*
v

in na Štajerskem se je ploskev neobdelanega polja v 1. 1915, zmanjšala proti L 1Q14, v Čehih in na Nižje Avstrijskem pa povečala. Zmanjšanje tvori na Moravskem 9095 ha, v Šleziji 2325 ha, na Zgornjem Avstrijskem 9465 ha, na Štajerskem pa 6 ha, povečanje tvori v Čehih 607 ha, na Nižjem Avstrijskem pa 25.310 ha. Moravsko je torej med onimi deželami, ki so pri največjih težavah dokazale, da je bila ploskev neobdelanega polja zmanjšana iz tega namena, da bi bila žetev potrebnih poljedelskih produktov večja.
Vojni milijonarji v Bud:mpešti, »Vilag« je prinesel pred nekaj dnevi zanimivo poročilo o novih milijonarjih v Budimpešti, kateri so obogateli z armadno dobavo in z vsem, kar je bilo s tem v zvezi. Budim-peštanski davčni urad je sestavil statistiko vseh ljudi, ki so dolžni plačati davek iz vojnih dobičkov. Vojni davek so dolžni plačati vsi oni trgovci in obrtniki, ki imajo na leto več nego 20.000 K dohodkov. Zgoraj omenjeni davčni urad je prejel iz vojnih dobičkov 11,700.000 K za 1. 1914. Ta znesek se je poveča! 1. 1915. na 13,700.000 K. Iz tega je razvidno, da je 520 posameznikov z dohodki, višjimi nego 20.000 K, imelo minulo leto 342,500.000 K dohodkov, oziroma dobička, t. j. za 50,000.000 K več nego v prvem letu sedanje svetovne vojske. Ti podatki sicer niso natančni, ali vendar poučni. — Vojni milijonarji budim-peštanski bivajo v Terezinu (terezinski okraj) in poslujejo posebno v Leopoldo-vem (Lipotvarošu); njih nekronani kralj je Manfred Weiss, ki je 1. 1914. priznal letnega dobička 9,000.000 K ter je plačal od te ogromne vsote primeroma malo vojnega davka. Lansko leto ie priznal 19,000.000 K vojnega dobička. Prihodnje leto. bodo plačali vojni davek vsi oni, ki imajo več kakor 10.000 K dohodkov na leto in takih meščanov je v Budimpešti 35.000. Teh 35.000 davkoolačevalcev ima letnih dohodkov malodane eno milijardo. Približno 400.000 prebivalcev se pa mora zadovoljiti z letnimi dohodki, ki so manjši nego 10.000 K, a velika večina med njimi nima niti 1000 K dohodkov.
Dijaki — čevljarji. Včasih smo žugali lenim šo'arjem: »Uči se, ali pojdeš za čevljarja!« Ta v obče prezirani stan pa se je dvignil v poslednjem času do znatnega ugleda. Ker zahteva sila, se je pomnožila učna snov po srednjih šolah v Pešti za neobvezen predmet. Ravnatelj mestnega zavoda je dognal, da ima med 800 dijaki 300 strgane čevlje. Da bi odvrnil to zlo, je dal urediti v šoli čevljarsko delavnico, kjer se pod vodstvom čevljarjev-invalidov 72 učencev uči skrivnosti čevljarske obrti. Kako ugodno vpliva ta »izoremena« na dijake, kaže vnema in veselje »učencev«, ki bi radi vsi bili čimprej mojstri.
Jajca v Sofiji prodajajo na trgu po 20 vinarjev. V Sofiji je še vsega dovolj in draginje se ne čuti. Tako poroča prijatelj iz Sofije.
Leseni impregnireni polovični podplati
se dobivajo in pribijajo na čevlje pri čevljarju Ivanu Dobrež na Ježici št. 2 7. — Podplati so lahki, trpežni bolj kot vsako drugo usnje in tudi cenejši ter pri hoji ne povzročajo ropota. — Čevljarji, ki bi se zanimali za.ri\e, dobe pojasnila o nabijanju in tudi podplate v prodajo. — Za mesto Ljubljana zadostuje dopisnica z naslovom; pride na dom.
KoKo ie v Gorici?
Nemški listi poročajo:
Kakor znano poteka fronta, na višinah tik vzhodno od Gorice ter je mogoče s prostim očesom opazovati vse, kar se godi v mestu. Gorica je namreč le za streljaj oddaljena od naše najsprednejše črte. Takoj potem, ko so naši izpraznili mesto, so prišli v Gorico Italijani in ena njihovih prvih odredb je bila, da so odstranili iz mesta, ki leži v ognjenem območju, vse civilno prebivalstvo. Gorica je danes popolnoma neobljudena, kar v gotovem oziru pospešuje naše akcije, ker smo rešeni ozirov na civilne osebe. V Gorici je nekag podrejenih italijanskih poveljnikov in nekaj sanitetnih zavodov. Maloštevilne v mestu nastanjene čete žive po kleteh, tako da je kavernsko gnezdo« popolnoma primeren naziv za današnjo Gorico. Veliki železniški most pri Ločniku, kakor tudi južno ležeči sloviti most čez Sočo, ki je vodil v Podgoro, sta še vedno razdrta in Italijani se poslužujejo več provizoričnih lesenih mostov, ki so jih južno Gorice zgradili čez Sočo, Ker so Italijani v mestu samem postavili baterije, ni drugače, nego da naši topovi obstreljujejo Gorico. Zato so požari v mestu precej pogosti. Ob sebi se razume, da se na naši strani strogo pazi, da se ne dela nepotrebna škoda.
Doslej Italijani tudi še niso mogli poročati, da naši topničarji ne bi bili spoštovali ženevskega mednarodnega križa, dočim so Italijani v prvem vojnem letu zelo često obstreljevali naše sanitetne zavode v Gorici. Kljub temu, da je mesto v vojnih dogodkih precej trpelo, nudi opazovalcu z mejne višine slikovito in veličastno sliko. Grad, vrtovi in lepe kamenite stavbe se vidiio tako blizu, da bi iih mogej človek
doseči z roko. Ako se oborožiš z daljnogledom, moreš razločiti vsak kamen na četi. Vidiš pa tudi, da so ceste in trgi popolnoma zapuščeni. Samo v varstvu teme morejo Italijani dovažati četam v mestu in vzhodno Gorice živež in druge potrebščine. Kljub indijanskemu kriku, ki so ga gnali Italijani, ko so prišli v Gorico, se Aostove čete ne počutijo posebno varne v njej. Dokaz za to so obsežne utrdbene naprave, ki so jih zgradili Italijani vzhodno mesta. Zastonj so se prizadevali sovražniki, da bi tekom treh bitk po zasede-nju mesta vtisnili naše črte proti vzhodu in nas izrinili iz zanje tako nevarne bližine.
Italijane je trud mnogo več stal, kot pa osvojitev samega mesta. Sedaj vlada, kakor se uradno poroča, na primorski bojni črti in pri Gorici mir. Dejansko se pa akcije, čeprav se ni niti s sovražne niti z naše strani podvzelo večjih operacij, niso prekinile. Pri Gorici se strelja ponoči in podnevi. Neprenehoma grmi pri goriški bojni črti in zato je bivanje v mestu več kot neprijetno. Med obema strankama se vrše trajno praske, zraven pa dela neprijetnost zimsko deževje in viharji. Zato vpliva vreme zelo neugodno na živce, kajti vojaki se nahajajo v mokrih postojankah ir kavernah. »Rešena Gorica« je v najvišji meri žalostna žrtev dosedanjega italijanskega odrešenja. Italijani so si celo stvar čisto drugače predstavljali. Doslej more italijansko vojno vodstvo pokazati kot sad najstrašnejših krvavih in materialnih žrtev svoje dežele le na pust, napol razrušen kup podrtije, v kateri ni nobenega »rešitelja« in nobenih oblasti edine, povečane Italije, ki naj bi osrečevale od-rešence s svojo upravo.
Dnevne novice.
+Jubilejna številka »Dom in Sveta« se je za nekaj dni zakasnila zaradi nekaj slik, ki jih uredništvo zaradi slabih prometnih zvez Še ni prejelo.
-f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli poročnik 87. pp. Josip Grilc. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik 7. bos. herc. lovske baona Emanuel Bouše in stotnik 3, trd. top. p. Anton Fras. — V drugič je dobil Najvišje pohvalno priznan,e nadporočnik 47. pp. Ivan Kralj. — Srebrn križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje sta dobila tit. narednik 7. dež. orož, pov. Josip Blokar in nad. stražmoj-ster 6. dež. orož. pov. Ivan Vrabl. — Srebrni zaslužni križec s krono je dobil og-njičar 6. polj. top. polka, rez. baterija, Karel Premru. — Srebrni zaslužni križec je dobil ognjičar 6. polj. top. p., rez bat., Iv. Preločnik. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste pešec 87. pp. Pemič Ferdinand. — Železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila tit. ognjičar Žurek Ivan in rač. podčastnik 13. tren. div, Zalokar Franc.
Društveno delo na« slovenski meji. Št. Ilj v Slov. goricah. Naše Bralno društvo je priredilo 14. t. m. predstavo igre »Rešitelj«. Fantje so dobro igrali. Želeti bi bilo, da se ta. igra predstavlja na vseh slovenskih ljudskih odrih, ker ima dovolj poučnega za naše ljudsvo. Rešitelj marsikaterega kmeta, te in one družine, bo abstinenčno gibanje. Omenjena igra živo pokaže, kako si opomore gospodar, ki zapravlja zdravje in premoženje na alkoholu, edinole s treznostjo. Marsikje bi res lahko stal društveni dom in v njem izobražena mladina, a tisti denar src raznim tovar-narjam alkohola, največ tujcem, v žep in mladina tava zaslepljena okrog. Pozna se pa, da še mnogi ne marajo takega rešitelja, kajti k omenjeni predstavi jih ni bilo, četudi bi drugače radi šli.
—	Najnovejši doprsni kip Njegovega Veličanstva cesarja Karla, modeliran od kiparja Emila Janauschek, je razstavljen v izložbenem oknu cvetlične trgovine J. Wider v Šelenburgovi ulici in tvrdke Krisper nasproti mestnega magistrata. — Čisti dobiček je namenjen soškemu fondu in znaša cena kipu 60 K, k temu krasno opremljena stenska polica — konsol — s cesarsko krono, cena 30 K. Kip, ki je lepo dovršeno umetniško delo je razstavljen tudi na Dunaju in Budimpešti in ga v nakup najtopleje priporočamo.
—	Povodenj v Savinjski dolini. Vsled obilega dežja v zadnjem času je Savinja
z Voglajno in drugimi pritoki tako na rast* la, da je prestopila bregove in poplavila polje in ceste. Cela spodnja Savinjska dolina pri Celju je pod vodo. Celjska okolica je podobna jezeru. Prebivalstvo okoliških krajev jc odrezano od mesta in more le po ovinkih do njega. Tudi v Celju samem je povodenj napravila mnogo škode; v Wol-fovi in Hermannovi ulici je tako hitro zalila kleti, da ni bilo mogoče ničesar rešiti ter je poginilo zlasti mnogo perutnine. — Ogromna je škoda v okolici, kjer so uničene ozimne setve, pokvarjene ceste itd.
Novoletno darilo beguncem. Dekliška Marijina družba v Solčavi na Štajerskem je poslala »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« 62 K za novoletno darilo beguncem. Srčna hvala!
Iz Kranja se nam poroča; Dne 6, t. m. na dan sv. Treh kraljev so se sešle mestne gospe in gospice ter ustanovile odbor, ki ima nalogo nabirati mile darove za siromašne otroke goriških beguncev, biva-jočih v mestu in okolici. Vrle odbornice so pričele takoj z nabiranjem in v malo dneh kljub grdemu vremenu nabrale mnogo živil in gotovine. Za ves ta denar so nakupile tkanine za perilo in krojile in šivale podnevi in ponoči. V osmih dneh so vse to izvršile in dne 14. t. m., točno ob treh popoldne priredile »božičnico« v »Ljudskem domu«, kjer so se že zbrali siromašni otroci begunci s svojimi materami, Poleg teh so došli odborniki omenjene podružnice, mnogo gospa in gospic, ki so v ta namen prispevale, in veliko drugega
Jutri na praznik sv. Družino bodo m vseh ljubljanskih cerkvah dopoldanske pridige o dolžnosti staršev do otrok, kakor . se pokazujejo ravno v sedanjih za otroke posebno nevarnih časih. Vsi starš: se nujno vabite k tem za Vas namenjenim pridigam.
lj V »šentjakobskem prosvetnem drU' Štvu« se vrši v nedejlo dne 21. t,-m. zelc zanimivo skioptično predavanje Začetek točno ob 6. uri zvečer,
lj Katoliško društvo rokodelskil pomočnikov v Ljubljani je daroval« znesek 102 K — kot 'čisti dohodek »Bo žičnice«, ki jo je priredilo dne 6. janu arja v Rokodelskem domu, za vojn< lj Koncert komornega vlrtuoza Fran« Ondrička se vrli v Unionovi dvorani i četrtek. 25. t. m. (ne v sredo 24,, kakor j« bilo doslej objavljeno). Mojster je clai ljubljanskega koncerta spremenil in bo 24
E
t. m. v Kranju koncertiral. Sodeloval bo v koncertu tudi dunajski koncertni pianist gospod Josip Polgath, ki bo Ondfička na klavirju spremljal Ondfičkov prejšnji stalni spremljevalec odlični pianist FamČra je že pred dvema letoma v vojski padel. — Krasni spored obsega sledeče skladbe: 1 Mendelssohnov koncert za gosli v E-molu 2. a) Bach: Eir (Spev za gosli), b) Wieni-awski: Rondo scherzoso. Kot tretjo točko sporeda igra pianist gospod Josip Polgath skladbo, katro bo šele naznanil. 4. a) Chopin: Nocturno, b) Smetana-Ondfiček: Polka iz opere »Prodana nevesta«. 5. rFan OndHček: Češka rapsodija. S to obsežno skladbo e mojster povsod dosegel velikanski uspehe, spada med najnovejše skladbe Ondfičkove. — Koncert bo nudil visok umetniški vžitek!
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odreka. Aprovizacija je dobila 5800 kg kaše. Kašo in jajca se bo prodajalo rodbinam, ki imajo otroke pod 4 leta stare, ostanek se porabi za revne sloje. V par tednih pride kaša zopet in takrat jo dobi tudi ostalo občinstvo. Drugi teden se v dveh ali treh okrajih razdeli ajdovo moko. Tri vagone koruznega zdroba se razdeli med vse prebivalstvo na tak način kot se razdeljuje moko. Zavodom se razproda poldrugi vagon koruzne moke. — Odkloni se prošnja ek. mojstra Iv. Tomšiča, sedaj pri voja-ih, da bi po svojem namestniku pekel za mesto. Gospej Godčevi se zopet dovoli, da peče za mestno aprovizacijo. — Tržni nadzornik Ribnikar poroča, da se zopet nameravajo povišati cene za živino. Predlaga protest. Se sprejme. — Ker deželno mesto za klavno živino oddaja mesarjem prešiče naravnost, nima mesto pregleda, koliko prešiČev dobe posamezni mesarji. Te dni je neki mesar en del od dež. mesta za klavno živino dobljenih prešičev pripeljal v mestno klavnico, drugi del je pa peljal v Rudnik in iz Škofeljce je potem meso in špeh odpeljal v Trst. Mesto zato naprosi, da se izvrši oddaja prešičev tako kot je urejena oddaja goveje živine; oddaja naj se prešiče mestu in mesto jih bo oddajalo mesarjem. Da se uredi večjo kontrolo nad uvozom in izvozom ljubljanskega trga, se trg ogradi, pri vhodu in izhodu bo straža, ki bo kontrolirala. Na trgu sedaj ni špeha, ker se ga mnogo pod roko proda. Te odredbe bodo tako prodajo preprečevale. — Župan je dal zapleniti pri zeljarjih zelje in kislo repo. Dobilo se je 27.300 kg kisle repe in 23.200 kg kislega zelja. Mnogo tega zelja je baje vojaštvo že prej kupilo. —■ Krompirja manjka. Rodbinam se ga oddaja sproti samo za en teden. Gostilničarji ga dobe šele takrat, kadar bodo potrebščine ostalega občinstva pokrite. — Ker se otvori v Ljubljani železniško življenjsko skladišče z lastnimi vojnimi kuhinjami, se opozori ravnateljstvo železnic, naj železničarji ondi dobivajo hrano in naj ne obiskujejo mestne vojne kuhinje. Železničarji bodo v železniškem življenjskem skladišču dobili več kruha in več moke kot civilno prebivalstvo, kar vsled njihove naporne službe tudi potrebujejo.
lj L zbirka umetnih razglednic. Včeraj je zašla v naš list priporočilna notica o I, zbirki umetnih razglednic, — Mi obžalujemo, da te zbirke ne moremo priporočati, ker je med sicer lepo zbirko slika, katero moramo z moralnega stališča obsoditi, ki pa tudi v umetniškem oziru kaže, da sicer samega sebe precej nizko ceni kot umetnika,
lj Umrla je dne 18. t. m. v dež. bolnišnici po dolgem, mučnem trpljenju ga. Kristina Dodič, vdova po revidentu južne železnice Antonu, stara šele 34 let. Sredi novembra minolega leth ji je umrl soprog tudi v deželni bolnišnici. Zapušča nedo-rastle otroke. Skrbni materi prijeten mir in počitek!
1| »Muf«, ki je bil izgubljen na koncertu »Glasbene Matice«, se dobi pri Srečko Kristan, Prisojna ulica št. 3, stan. 3a.
Razne novice.
V podmorskem čolna na severni tečaj. Neznanske težkoče, ktere jo moral prettiagati Nansen in njegovi nasledniki med ledenimi masami severnega morja, so napotili tehnika Simona Lake, da je predlagal, naj se raziskovalci severnega tečaja na svojem potovanju poslužujejo podmorskih čolnov. Podmorski čoln z zadostno velikim reservoarjem bi se lahko poljal pod morjem; obdajajoča ga temperatura bi bila tudi v najhujši zimi vedno ista, namreč ona morske vode. Lakejev Podmornik bi lahko prevozil 280 km, ne da b| moral na površje. Po tako dolgi poti bi prispel ali v odprto morje ali pa vsaj v take pokra jine, kjer bi bil led tako tenek, da bi ga bilo mogoče s posebno pripravo prebiti. Na tak način bi se preskrbovat s svežim zrakom. Z majhnimi minami bi se dal razstreliti prehod ali pa nekoliko metrov velika odprtina, skozi ktero bi moirio pri-
ti moštvo na prosto tudi tedaj če bi moral podmornik ostati pod vodo. Čoln bi pri svoji vožnji proti severnemu tečaju napravil dnevno J 60 km dolgo pot, na ta način bi napravil polovico poti v 10 dneh. (To dokazujejo Nansenove skušnje, ki jo dnevno napravil le 6 do 7 km dolgo pot, ker se je moral preriti skozi 4 m debel led.) Kanadska vlada sedaj preskuša porabnost Lakejevega podmornika za poštno službo v pristanišču Vancouvcr.
Fonografična pisava. H. Volta popisuje v francoskem listu »La Nature« nek aparat, katerega je iznašel Amerikanec Flower. Ta aparat zaznamuje vsako izgovorjeno besedo s posebnimi znaki, ki so podobni Morzejevim, tako da je mogoče poljubno zapisati in čitati vsak govor. Poskus i so dovedli Flowcrja do tega, da je proučaval glas in govorjenje, ki sta zelo različna, iz popolnoma novega vidika, vsled česar ni besed v aparat govoril, ampak le šepetal, t, j. govoril brez pomoči glasnic. Šepetani glasovi pa done pri moških in ženskih enako, Fotografične slike šepetanih besed torej ne °predočujejo tona in barvo glasu, ampak lc ustne tor.e z njihovo različno intenziteto, ki vsako črko označujejo. Vsa na ta način dobljena znamenja tvorijo fonografično abecedo. Slike šepetanih besed se dobe s sledečo naDravo; beseda, katera se izgovori v zelo občuten mikrofon, povzroči "tok, ki preteče tokovni krog, obstoječ iz baterije akumulatorjev, odpora, prejemal ca in primarnega ovoja indukcijskega aparata. Tok sekundarnega ovoja pa preteče nit gal-vanometra, čigar nihaji natančno slede zračnim valovom in se zaznamujejo na filmu, ki se vrti s hitrostjo 340 metrov v minuti..Številne slike takih besednih kurv so Flov/cra privedle do zaključka, da glas obstoja iz cele vrste tonovih slik, katere cn imenuje »fongrafično abecedo«. Mogoče mora biti torej znatnenia te abecede avtomatično začrtati s črnilom na papir, tako da jih pozneje mogoče čitati kakor Morse-jevo abecedo.
Avtomobili po železniških tirih. Zanimivo poskušnjo v prometu poskuša ameriško vojaštvo: ali se da porabiti železniški tir za avtomobile? Kakor poroča ameriški znanstveni časnik, sc opremijo v to prirejeni avtomobili s tirnimi obroči, ki se privijejo v dveh kosih na prvotna kolesa. Tako prirejeno vozilo lahko vozi po tirih in po okolicah s slabimi cestami si obetajo od tega mnogo koristil Pred vsem gre za tovorna vozila. Ako se odvijejo s koles tirni obroči, vozi auto po cesti lahko jako hitro; vsi dosedanji poskusi sploh so se obnesli.
Najdražja vezava na svetu je nemara ona, ki se nahaja na prekrasnem prepisu korana, ki ga je pred petnajstimi leti poslal emir afganistanski perzijskemu šahu v darilo. Platnice so iz suhega zlata, okrašene s 167 biseri velike vrednosti, 122 rubini in 109 demanti. Veščaki so jo cenili na milijon in še rajši kaj več. Jako drago knjigo — piše »Čech« — smo imeli Čehi. V mislih imam proslavljeni staroslovenski evangelij — doslej imenovani »remeškb, na katerega so svoje dni prisegali francoski kralji. Evangelij se je sicer ohranil, ali njegove dragocene platnice so že davno raztrgane — njih slava je minila.
Ameriški kumt za francosko vas. Američani so prevzeli sk"b za pozidavo porušene vasi Vitrimont v mozelskem ozemlju. Ameriški poslanik v Parizu Mr. Sharp jo sam potoval na lice mesta in položil temeljni kamen za prvo zgradbo. Za pozidavo, ki se izvrši na docela moclernj. način, se osebno trudita neki Crocker iz San Francisca in Američanka Mis Daisy Polk. Pri gradbenem delu je zaposleno domače prebivalstvo, ki dobiva iz ameriških sredstev obile mezde.
Samoumor deželnega sodnega svetnika. V Pragi se je utopil deželnosodni svetnik dr. Moravec. Poncveril je 30.000 K.
Lep plen berlinske policije. Berlinska policija je razgnala neki igralni klub blizu trga Potsdamm -Pri igri je bilo presenečenih več oseb. Policija jc zaplenila 35.000 mark.
Mačji davek se je slsbo obnesel. Na lovu za novimi dohodki si umišljujejo dav-karji najrazličnejše davke. Posebno davek na mačke jih je mikal, tako da so po mnogih mestih in občinah na Nemškem razpravljali o njem, pa ga tudi uvedli, obetajoč si velikih dohodkov, ker se marsikdo ne bo hotel ločiti od živali zaradi davka. A motili so se. Mesto Striegau je uvedlo mačji davek, in število mačk se je manjšalo od dne do dne. Naposled je ostalo le 77 obdačenih živali. Zato so se pa razmnožile podgane in miši prav v neljubem številu in prisilile mestne očete, da so preklicali davek na mačke, da se rešijo golazni, ki ie dosti hujše zlo.
Kako aolgo zdrži človek brez hrane? Najznamenitejši čin v stradanju je dosegel v zadnjem času badenski profesor Arnold Ehret, ki je preživel ob najstrožjem nadzorstvu zaprt celih 40 dni brez vsakršnih živil. Žejo je gasil ori tem z mineralnimi 1
vodami. Najpomembnejše pri tem pa je to, da ni imel 40danski post zanj nobenih škodljivih posledic. — Znana stradalna umetnica Servalova je izvršila v poslednjem času vrsto stradalnih poizkusov. Zdržala je največ 25 dni brez hrane. Pri tem je izgubila 10 kg od svoje telesne teže. Človek zdrži torej vrsto dni brez hrane, a mora se ogibati vsakega težkega dela in piii precej pijače. Žeja je za človeka hujša nego lakota. Nekatere živali pa zdrže tudi brez žeje jako dolgo. K temu spada stara šaljiva uganka: V čem se loči človek od velbloda? — Odgovor se glasi: Velblod more dolgo delati brez pijače, a človek more dolgo piti brez dela.
Eso in ttiri raiiiorile na m morja.
Na dnu morja leži 200 ladij četvero-zveze, počenši z mogočno bojno ladjo do prikritega podmorskega čolna. O njihovi vrednosti razpravlja stotnik I. Engel v časniku »Prometeus«. V zadnjih letih se je gradnja vojnih ladij precej podražila. Tako je stala ladja Patrie-razreda (v letu 1902— 1903) 2S milijonov, tudi francoska ladja Duquesne-razreda (1915—1916) pa 68 milijonov mark, dočim je morala plačati Ruska za najnovejšo oklopnico celo skoro 77 milijonov. Pri povprečni ceni 1750 mark za tono linijskih ladij jc izračunal Engel pri Angleški izgubo 362,250.000 mark za 12 potopljenih linijskih ladij; za 17 potopljenih angleških oklopnih križark (povprečna cena za tono 1970 mark) znaša izguba 530,619.500 mark; izguba 16 izgubljenih malih križark (povprečno 1050 mark za tono) znaša 107,425.000 mark. Prišteti je še 196 in pol milijona za 39 torpednih rušilcev in tri in pol milijona'za 5 torpednih čolnov. Podmorski čoln je označen povprečno na 3 milijone, in škoda žuaša pri teh 60 milijonov. Vsa angleška izguba znaša po Engelu 1.260,194.500 mark pri 570 tisoč 140 tonah, torej nad 1 in četrt miljar-de. Izgubo pri vsi skupini računa Engel za 731.000 potopljenih ton 1.580,886.500 mark., torej nad poldrugo milj^rdo, brez najnovejših izgub.
Stotnik piše: Poldruga miljarda na dnu morja! Če primerjamo to vsoto skupnim izdatkom, ki jih je požrla sedanja borba, je seveda le še majhen znesek, ki pomeni vendar znatno škodo nasprotnikom. Pri-računati moramo tudi množino premoga, olja, streliva, živil, ki jih jc pogoltnilo nenasitno morje. Po računih iz mirnih časov, . ko se navaja kvečemu polovica do tretjine halagalne teže, so imele angleške vojne ladje na krovu najmanj 40.000 ton premoga in 11.000 ton olja, kar je stalo poldrugi itfi-Iijon mark. Za strelivo je računati težo in vrednost po topovih na krovu potopljenih ladij, vendar se računa, da sc je strelivo postrelilo večinoma še pred potopljenjem, zato se računa za 1078 topov še skupaj 430.000 strelov v vrednosti 40 milijonov mark.
Skupna škoda četverozveze na tem le majhnem področju svetovne vojne znaša torej okroglo 1 in tričetrt miljarde mark.
Perzijske preproge. Razstava perzi-janskih preprog se v ponedelek zaključi. Ako kdo želi nabaviti si pristno perzijan-sko preprogo, naj blagovoli oddati svoje pismo pri portirju hotela »Stadt Wien« pod naslovom: Perzijanske preproge.
Ljudska knjižnica: »Znamenje štirih«, londonska povest Conana Doyle. Vrlo zanimivo nam opisuje pisatelj, kako premeteno je razkril svetovnoznani policist Sherlock Holmes več sila tajnostnih zadev in izsledil krivce; ker ne moremo se naču-diti njegovi bistroumnosti; cena 60 vin.
V isti knjižnici je izšla povest češkega pisatelja Alojzija Dostala: »Darovana«. Velelepa povest sega v dobo naših apostolov sv. Cirila in Metoda in nam kaže žr-tevpolno ljubezen hčere kristjane do očeta pogana. Plemenita Cvetana žrtvuje vse, da reši očeta poganstva, Nad vse ginljivo in pretresljivo je opisal pisatelj prizor snidenja škofa Metoda z oslepelim moravskira knezom Rastislavom. Cena 60 vin.; skupno s povestjo »Znamenje štirih« vezana knjižica stane 1 K 80 vin.; dobi se v Kato-liški Bukvami v Ljubljani.
Ali ste sc že prepričali, kako izboren nadomestek jedilnega olja se da napraviti iz morskega Carragee-mahu, ki ga zanesljivo izbranega na vse strani pošilja za znesek 1 K 30 vin. za 1 liter olja Ivan Dežmen v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 6? Kdor ga je enkrat naročil, naroči kmalu več. O tem priča lepo število priznalnih pisem w zahvalnic, ki jih je prejel raipošiljatelj od raznih zavodov in mnogo zasebnikov.
Pri težavah v želodcu, tiščanju, posebno po jedi, in pomanjkanju teka, zagotovi raba naravne »Franc Jožefove grenčice«, ne da bi hilo treba kakih posebnih naporov, neovirano lagodno odvajanje in redno prebavo. Generalni štabni zdravnik tajni svetnik pl. Nussbaum, sloviti učitelj mo-nakovske visoke šole, izjavlja v nekem poročilu, da učinkuje Franc Jcžefova voda naglo brez bolečin in večkrat že v presenetljivo m a lil) množinah.
Bolečin® kot vremenski pretok nisc nič h-rednega. Cela vrsta ljudi je, ki vedo za ure naprej, kdaj bo deževalo. Bittnjoča se vremenska izpre-memba ima za posledico bolečine v udih, trganje
• "T"*, in bi vsa,t' ki trP' na tem, gotovo rad i2gubii ta dar prerokovanja. To se pa more doseči z masiranjem bolečih udov s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. »Elza-iluid«, in kmalu ponehajo napadi bolečin. Za taka bol lajSajoča vti-ranja se *Elza-fluid« zelo priporoča in ga gotovo m v sedanjem času sredstva, ki bi bilo v to svrho bolj priljubljeno. V tem oziru se vElra-Huid« no more i nobenim drugim sredstvom nadomestiti. Med vsemi sredstvi za vtiranja jo pa tudi najcenejše. ker stane 12 steklenic poštnine proslo samo 6 kron. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elzairg št. 134 (Hrvatska). Isto-tako priljubljeno domače sredstvo so Fellerjeve
lagodno odvajajoče rabarbnra-kroglice z zn. »Ei-za-kroglicc«. Predvojne cenc: 6 žkatljic 4 K 40 v. poStmne prosto in Fellerjsv močni črtnik zoper migreno z znamko »E!sa*, 1 karton i krona. — Feflerjev obliž za turiste z zn. »E)za. v kartonili po 1 in 2 K hitro odpravi kurja očesa. (_c—)
ritnrtn v f kr. okr. sodišču v Brežicah so po prošnji Martina Rožman kot ku-ratorja Jožefa Rozman in Marije Rožman v Curnovcu na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene izklicne cene in
S1CGI •
1. vi. štev. 19 kat. obg. Sromlje, obstoječe iz parcele:
štev. 117 hiša štev. 33 s hlevom, hiša in klet,
125
M	171 hosta v „	61		68
n	156/2 vinograd v „	51	fl	16
	167 vinograd v „	61		55
M	157 vinograd v „	45		86
!)	160 sadonosnik v ob.	1		62
n	165 vinograd v „	24	fl	48
n	169 pašnik v „	14	n	66
n »
n »
» «»
n
2. vi. ši. 105 kat. obč. Sromlje, obstoječe iz parcele štev. 158/2 travnik v v obsegu 8 arov 61 hi2.
Izklicna cena ad I.....9317 k —
Izklicna cena ad II.....52 K —
brez pritiklin.
Dražba se bo vršila dne
10. februarja isn
dopoldne ob U. uri pri tej sodniji, izba štev. 5 Ponudim »n i i^ii,«« _ -sprejmejo. Vsak ponudnik ima'položiti Jred d?a7bo Ut°?*adiV 10^ izklicne
brez oz£ S^SIZL"** Upnlkora °Stane" n'ihove ^avne P™|c roku. KUPe° ima tak°j POlOŽiU kuPQino v gotovem ali od sodišča določenem urami. Dra2bone pogojc je mo^oCo vpogleda« pri tej sodniji med opravilnimi
C. kr. okrajna sodnifa v Brežicah
I. oddelek, dne 8. januarja 1017.
Bolestnim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati in teta, gospa
roj.
včeraj v petek 19. januarja ob '/;8 uri zvečer, v starosti 80 let, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv.vere zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne ranjke bo v nedeljo 21. januarja ob 4. uri popolu-dne iz hiše žalosti Florjanska ulica St. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 20. januarja 1917.
Globoko lalojoči ostali.
je slika Vašega, že mogoče padlega \ moža, očeta, sina, brata, itd. Po- = Sljite nam slike Vaših znancev in ; prijateljev, da jih za malo ceno K 6 j povečamo na krasen karton 43/33 cm j veliko. — Poleg velike razpošiljamo = tudi male slike: 1 stane 40 v, 10 sku- j paj samo 3 50. Izdelujemo tudi obeske [ za verižice in broške posnetepo fo- j tografiji. Cene po dogovoru. — Vsa \ druga spadajoča dela se izvršujejo j po dogovoru točno in po najnižji i ceni. — Najtopleje se priporočam j ! vsem naročnikom. Denar naj sepošlje } | naprej in 50 v več za poštnino ali [ | po poštnem povzetju. —
; Otrln Jožef, Seegraben b, Leoben. [
aiuiiinfiiiuiiiiniiiimiiiiiiiiim**1
MtituaifiMimmiiiMntMniiinftiiaiiiiiiiiiM?
155
Preda se
& li li i dradffčs št. 5, i. sadste. leno.
Išče so boljši hlapec (tudi starejši), vojaščine
popolnoma prost, kot
fm V V e
za špecerijsko trgovino F. DOLENZ, Kranj. 148
liPs
za ključavničarsko obrt v Ljubljani se takoj sprejme. Naslove ponudnikov sprejema uprava blovenca pod šifro: »Ključavničarski vajenec«.	151
lilito
Zeli kontoristka s parletno prakso za pisarniško delo porabiti 1 Cenj. dopisi naj se blago volijo poslati na upravništvo tega lista pod »Zanesljivost kO«. 152
Proda se lepa, moderno zidana 115
proda L. Planina, Šk. Loka, Gorenjsko.
Inteligentno deklico,
lepega vedenja, vajeno reda ln snage, ki ima veselje do šivanja, sprejme v uk samostojna dama. Dopoldne je pomagati v gospodinjstvu (1 oseba); popoldne šivanje. — Učna doba 2 leti. Dobra oskrba in lepo ravnanje. — Pismene ponudbe na uprav. „Sloveuca" pod znamko: »V Bosno 1 148«.
! W j
pridno in zanesljivo, želi stopiti v službo pri kaki boljši rodbini brez otrok, ali boljši samski osebi. Zmožna je vsega gospodinjstva, ter ima tudi gospodinjsko šolo. — Naslov daje uprava „Slovenca", pod št. 128. (Znamka za odgovor!).
nove in stare od 56 1 naprej
kupi
p. GuStanj, Koroško.
Kupijo se tudi steklenice od kislih vodi. 149 Kdor izmed gor.šklh beguncev trna 8 — 10 kg
na prodaj, je naprošen javiti svoj naslov na apravo »Slovenoa« pod štev. 143.
ki ima veselje do kolarske obrti, sprejme
takoj	LUKfl ŽITKO,
igo	kolar, Vrhnika.
Proda se takoj 4 leta star, črn, širok, težak
129
Več se poizve v ZG. ŠIŠKI št. 26.
Kupi se večja množina zareznih v^ • i	v| i i
i lil nI liiililiif
(kop) za pokrivanje streh, kakor tudi
1 v
85
... te
Prijazne ponudbe se prosi na: LEOPOLD OBLAK, stavbeno podjetje, Ilirska Bistrica. 139
Vsakovrstne
108
Več se poizve v Sodni u1. S. I. n. desno.
oženj en, vojaščine prost, zali službo premešati lina lepa spričevala in postranski zaslužek. Želi si tudi nekaj zemljišča. Naslov v upravništvu lista pod št. 110.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate le?l|8 (šalns)
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi 1 F It AN C CERAH, tovaina slamnikov v Stob-u, pošta Uomžale pri Ljubljani. 107
t primerno naobrazbo se sprejme k 5 otrokom. Pismene ponudbe z natančno navedbo prakse itd. naj se pošljejo na naslov:
Iran Snšn>k Ljubljana ^a.loška c. 21
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem času najbolje mogoča. FR. CERAH. tov. slamnikov v Siobu, pošta in žel. post. Bomzalc pri Lj.

želi stopiti v župnišče, pridno in zanesljivo dekle srednje starosti. Viijena je vsega gospodinjskega dela, zmožna jo tudi nekoliko šivanja. Naslov pove upi, tega lista pod št. 127. (Znamka za odg.)
nove in stare §fyp| vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov
V najem se vzame za majev termin v Ljubljani ali okolici
ali pa
posestvo
Naslov pove uprava lista pod štev. 98 ako se pošlje znamka za odgovor.
F. BATJEL, LJubljana "M
Stari trg 28 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival, strojev, gramofonov, žepn. clektr. svetili;, koinpl. že od K 2-— V zalogi vedno par tisoč. Najboljšo baterij«, Posebno nizka cena za razprodaj&lce. — Pismena naročila so takoj izvrse.	3010
Priredil in izdal Iv. Kiferle v LJubljani, Krojaška ulica 8. II. Izšla sta V. in VI. zvezek. Dobiti je mogoče tudi še prejšnje zvezke. Cena vsakemu zvezku je 2'-i0 K. Naroča se pri izdajatelju. Povzetje drago. Kdor pošlje denar naprej, dobi zvezke poštnine prosto. To je najhitreje in najceneje. Pošiljalec zapiše pod svoj naslov številko zvezka, in to zadostuje.
§EowB vol. narodne pesmi
:•: za štiri glasove, 1915. Fran Maroll, LjubSjana, K 1-SO (n K 1*80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Najiepso darilo 1
w
orece
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
Za trafiko se išče
s kavcijo. — Oferte s fotografijo na: nasl.: »Slovenec" »Prodaj, za trafiko.«
Izboreu
iisdisssaestegi pr^ao
za vsakovrstne salate si vsakateri lahko sam pripravi brez vsoh pridatkov in nadaljnih stroškov, če kupi zavitek
ki velja za napravo enega litra tacega olja K 1-—, prvovrstni garantirano izbrani za 1 liter olja „ 1-30, „	„	„ „ 2 litra „ „ 2-40.
Navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku.
Že pripravljen, tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo velja liter K 2'—; steklenico je treba prinesti seboj. Po pošU se tekoči nadomestek na razpošilja.
Dobi se pri M. ŠPENKO, prodaja moke in islandskega Caragbee-mahu, v Ljubljani, Kopitarjeva ulica in ODRU 1VIAS3N0E, trgovec v Ljubljani, Dolenjska cesta.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo	2980
Snau Dežmaiz, LpfeSjans, Kopitar mL 6.
kupi vsako množino karnof vagon
II
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
mjimmmiiiiiiHiMiiiiiiiitiimmiiiiiiimiiiiiHiiiiiiHiMimttmiiiim
regJstrovane zadruge z omejenim poroštvom
ki bo
v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. - 2. Poročilo nadzorstva o računskem sklepu. - 3. Sklepanje o razdelitvi dobička. - 4. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. - 5. Citanje revizijskega poročila in ukrepi
vsled istega. - 6. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi

Dobiček. Bilanca Kmeiske posojilnice na Vrhniki za i. 1916 Dolgovi.
1
2	i
4
K
h
Račuu posojil:
| Stanje koncem 1.1916 . . . jj 1257505 j 78
Račun obresti:
! Zaostale obresti . , , » .
3 Račun deaaru h zavodov:
Stanje naloženega denarja .
Račun pošlno-hran. urada:
Stanje konec 1. 1016 . . .
Račun vrednostnih listin: | Stanje konec 1. 1916 . . .
6	i Račun prehodnih zneskov:
| Zaostali eksekucjjski stroški
7	j Račun lnvontarja:
1 Končna vrednost . . . .
i
8	Račun zadružnega doma:
j Stanje vrednosti konec 1.1916
9	Račun posestva . , . , .
10	Račun blagajne:
Gotovina koncc 1 1916 . .
19159 ^ 56 1132446 i 54
2587	42
40035	80 1523 200
48547 37583
29543
81
K i h
1	! Račun deležev.....
I
2	Račun hranilnih vlog . ,
3	|	Račun obresti:
Predplačane za leto
1917......K 880 56
Zadružnikom dolžne „ 788-—
64
39
2569132 | 94
Račun rezervnih zakladov:
1.	Stanje splošnega rezervnega zaklada I. . . K179635-47
2.	Stanje splošnega rezervnega
z-i klada U. . . „ 3496 72
3.	Stanje pos. za
izgube .... 195CT58
4.	Stanje pokojninskega rezerv. zaklada „ 62045-14
16700 2273913
1668 ' 56
Račun Izgube in dobička t
Cisti dobiček za 1.1916 . .
264678
12171
91
79
2569132
94
llllllliEIII!tlllIIIII>lll)(l(IiiiSi:j;'.ti(IK!£fllllltIlllllllllIilIIIIIIIIIIIItllllIltllinilllllllllllllllllinilllllrllltlllltllIillllt3lltllilltlllllJIIII*iltIIkitll>tllllllHIIttt:lll>l*
Plemensko in delavno
Žlulno
kot bike, krave, telice, vole, breje svinje, mrjasce, prašiče za- rejo, prasce in ovce preskrbi
Hno isto za tem Mam živino i Ljijani
Turjaški trg št. 1.
TTTTTJT.TTTTT.TTTT
(za 1 dopisnico) Vtis stane moj glavni cenili, ki so Vam dopošlje — na zahtevo brezplačno. —
Prva tovarna ur JAN KONRAD,
c. in kr. dvor. založnik Brttx št. 1552 (CeSko.)
Nikol ali jeklenu aru ua snlro K J-—, 7 —, 8 —. Vojno.spominske ujkoln ali mkleno uro K 11 — K 2- - urmuiliiB radij, ure 12 niklja ali iokla K 12 —. lluivno sroftrnu itoskopt rommit. uro 8 »idrom K 1« — K20-—. Budilke, stenske in ure na stojalo v veliki izberi po nizkih conah slotno pismono jamstvo l'u-šiljapo povzetju. Zamena tlovoljona ali denar nazaj
vuiašBvatuG otasovirjev In irgovic cIssdII
Ljubljana, WoItova ulica št 12.
Zaloga ter Izposojevalnica gla-
sovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec čini zavod za vglaševanja ter popravila vseli glasbil. Vglasevaieo v »Glasbeni malici« tor v vseli ____. slovonsk.h zavodih
Orehov les v modih, Kostanjev les rA0l2
2-107
kupni
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
lz mehkega lesa, po cele vagone. Ponudbe na upravo lista pod »HLODI«.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povefievalni zavod ▼ LJubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Deklica,
14—15 let stara, poštenih starišev in ki ima veselje do trgovine, vešča tudi nemščine, se sprejme pri JOS. BRINŠEK, trgovina z meš. blagom, Trnovo (Kranjsko). 155
800 parov dobrih visokih ženskih klobuč. vinastih čevljev za zadrugo St. 37 do 42 po K 9 50 za par. 600 prima otroških čevljev nn zaponke iz sulina s podplati iz plutovine St. 21 do 25 po K 4.50 za par.
500 otroških čevljev na zaponko iz sukna z debelimi podplati iz klobučevine in linoleja od št. 19 do 26 po K 3.60 za par. Tudi sicer imam zelo veliko zalodo drugih vrst klobučevinastih, usnjatih in lesenih čevljev po najnižjih cenah. Zahtevajte prosim ponudbo in vzorci'. Pošilja povsod po povzitju v popolno zaeovoljnot' Naslov: RUDOLF WERDiSHElA\, tovarniška zaloga čevljev, Gradec, Sporgasse 11 '	01

• ■ "k.......T2.v tmagmmmmmmmmmmmmmmmammm^
fle puščajte otfok samih, da se požari omejijo!

Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarova
proti požarnim škodam in poškodbi cerkveni! zvono«
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: t, raznovrstne izdelale etavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonota in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in kriuo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1. 1S12. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.157 kron 17 vin. Teda) čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, temboljo bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« ništvo v Celju iu na Proseku, kakor tudi po vseh larah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
JU Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smri, otroški dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življensketn zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838-—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,7j2.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432-232'66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za ODjnO ZauarOSatlie, iaj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
8SF" Sposobni zastopniki se spre/mojo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezie cesta tit. 12.
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1393.
ISCIBIlliH lili
JiA
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Kentni davek plačuje iz svojega, cesc^s; Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago biezplačno položnice poštne hranilnice
Ta* ^uiiiuuibiiiiiiiiuiuv iniiinuiiuuBuninBBBinBii
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 35 ali 22v2 let;
pa tudi is v 2i» oslsekov proti poljubnim dogovorjenim odulačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na'plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženja znaša koncem leta 1915 K 519 848-40 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15 615 deleži, ki rsnre-zeniujfcjo jamstvene glavnica za 6.089.85U kroa.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani L podpredsednik:	n, podpredsednik:
Bogumil Remec, _e.kr profesor	Karoi Pollak mi., tovarnar v Ljubljani.
Oiani: Ivan Dolenc, a kr profesor v Ljubljani; Zaje Albin, e. kr. raS. ofioijal v L ju-bl.am; Anton Kralj lajn,k Zadrgnei zve.e v Ljubljani; Ur. Morhar Alojzij, Kimn. vero-učite j v Ljubljani; dr. Jakob ttoborio, odvetniSk. kandidat v Ljubljani- di. Frao Papež, odvetnik v Ljubljani. Iva« Susnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Susnlk c kr o-U
SL"Stl'r0lT\Llubli,',n!1 dr. Viljem Schwcitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš iJsenicnik, profesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Vorbio, c kr. simnazijski proiesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
?HSi'atdA?t0M KrŽi«' S ^ proteso[ in kanonik v I'jub1 jnni. _ Člani: Antou Cadez katehet v Ljubljani; K. Gruber c. kr. lin rač. oliciial v Ljubljani Ivan Mlakar, i.ro-; v Ljubljani; Avguštin ^ajc, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
^jglll	v Mubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union"	IfSll)
za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od __
T. . ,. M1 . .	8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici«	M g%l	Hezervni zakladi znašajo
so popolnoma varno nalo-	MB B j w	okroglo kron 800.000'—.
žene, ker posojilnica daje	An I * a*	Stanje hranilnih vlog |e bilo
denar na varna posestva na	■ f / W	koncem leta 1915 23 mili-
deželi in v mestih.	jonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. •
ODaaaociaanonDaaanDciaoaaaaaciDDaaanDGD
AMERIKilNSKI j Cenjenim rojakom in slavnim de- jj ^ _ „	g>\ 1 narnim zavodom priporočamo svoj g
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
za pošiljanje denarja na vse kraje in izvrševanje vseh tozadevnih bančnih poslov. —
Vse naše poslovanje je zajamčeno
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
I UilMSUlI ki«! Ullfi IliSljjU) če se na nove ali na malo ponošene čevlje pritrdijo Hilllitlfl IZ OSIljfl. Za en par z žebljički cena:
za o'.roke za dame in dečke za gospoda
26—35	36-42	iO—ia
K 1-20 K 1-50 K 1-80 Dobe se na zalogi čevljev « P E K O »
Peter Kozina & Ko., Ljubljana
- Breg, nasproti sv. Jakoba mostu.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6*.
_ "	S00 litrov zdrave domaČa pijača
-J _ osvežujoče. dobre in žejo gaseče »1 lah-■j/ ( ko vsak nam priredi z malimi stroški. \	V zalogi «o snovi za ananas, Jabolčnih,
grenadine, malinovec, poprova meta, maibatelec, pomer.-.nčnlk, dlsecaper-— la vlčnjevec. skaziti se ne more. Ta Vj^t uomaca pipča se lahkopije poleti hladna pozimi tndi vroča namesto ruma ali -	žganja Snovi z natanč. navodilom stanejo
po povzetja JAN GROLICH drožerlja pri RNO 643 Morava.
Dljamanti za rezanje otekle, za ateklarje in domačo rabo.
it. 1 za steklo v oknih K 3-60. — Št. 2 /a nav. močno steklo K 6*30. - St. 3 za vso vrste brušenega stekla K 8"10. — St. 4 za močno brušeno steklo, ueobdelano, in za zrcala K 11'70. Povzetje ca vinar več. Za reelno in solidno biago jamči JATI OKOLICH, drožerlja pri angein, CSNO 643 Morava.
600 kron v zlata
t'	če neodstrauLkremaOrolloh zzra-
•3	ven spndajočim milom vso šolnine
,*T %	pege, maroge, solnčne opekline,
•	(ClJ ^ ogroe, obrazno rde&loo itd. in ne
jv^kl-riB B "hrani kozo min dostno svežo in H-relHMfjfcft HBmbžISi uežno. Cena K 8'76 s poštnino vred.
—'TH8. 3 pornje stanejo K 16'—, e porcij ______________) K 30*70. Vse brez kakih nadaljnib
stroškov. Na.lov za naročila
JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava.
Sprejmejo se takoj
proti dobri plači za betonsko stavbo na D@hravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Franc Scagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V. Scagnefti na D@hravi pri betonskem delu. — —
Višek letošnje mode,
1 liter izvrstnega nadomestila za olje
si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah
Caraghee morskega mahu
1 zavitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K l'—. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cen], odjemalcem toCno ustreči, se dovoljujem tem potom vsefn cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi moj morski mah
za okolico Novo mesto pri g. A. Oblak Novo mesto » »	Kranj » » F. Dolenz Kranj
Tržič » » L. Lavš TržiC » ' » Jesenice » » M. Perušek Jesenice » » Radovljica » » F. Pere Radovljica za Ljubljano se dobi pri g. Marija Lukanc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljših trgovinah. Poštna naročila najmanj 6 zav. sprejema J. Urek, Ljubljana 5, Mestni trg 13,
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
Sološna prometna banka
Telefon St. 41.
, prei J. C. Mayer
Centrala na Dunaiu.-Ustanovljena 1864.-33 podrnznic, Vogal marijin trg - Su. PEfra cesia. Delniški kapital 60,200.000 K Reserve 17.000.000 K
Preskrbo vanje vseh banko vnlh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15 (Jstmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlb transakcijah vsekdar
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih ln inozemskih mes tih. — Izplačovanjo kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja* nje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) u ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja brezplačno. Stanje denarnih vlotj na hranilne knjižice dne 30 novembra 1918 K 143,241.140.-,
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaia konznrcLi »Slovenca«.
Octdnvorni urednik; Jožei Gostinčar. državni ooslanec*